Izhaja vsak četrtek »n velja « poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom ca celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina «e pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi Naročnina se plačuje T naprej. Tel. interurban 1'?
Poitam^zvtn	»i^fi»	auet»
poetntn«
▼ go'o^trvt
LISI LJUDSTVU V pouk ÍINI ZAS^^O
Uredništvo je v Mariboru,
Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
4. številka.
Maribor, dne 27. januarja 1927.
61. letnik
Sijajna zmaga slovenskega ljudstva!
Zahvala zavednim volilcem in zlasti vsem agitatorjem.
Volitve v oblastne skupščine so izvršene. Vsak pošten Slovenec, ki se s ponosom zaveda svojega slos venstva, je z izidom ne samo zadovoljen, marveč, na njega ponosen. Slovenska ljudska stranka je zmagala K naravnost impozantno (občudovanje vzbujajočo) večino. Dve tretjini vseh mandatov v Sloveniji in de= loma celo več sta v rokah naše stranke. Ko belježimo ta naš čudoviti uspeh, nočemo zaslug lastiti sebi, mar= več jih pripišemo celokupnemu našemu slovenskemu ljudstvu in vsem njegovim slojem in stanovom. V pre= lepi složnosti so se pod zastavo SLS stranke zbrali vsi stanovi našega ljudstva: kmet je podal roko delavcu, obrtnik, trgovec, razumništvo, vsi so nastopili v nepremagljivi složnosti ter zastavi SLS priborili sijajno cmago. Hvala tebi, vrlo naše slovensko ljudstvo! Z nastopom pri teh volitvah si dokazalo, da zahtevaš svoje krščanske in slovenske pravice, da hočeš biti gospodar na svoji zemlji, da hočeš živeti življenje, ki je dostojno tebe, kulturnega in naprednega naroda. Hvala vsem našim pristašem, posebno vsem našim vrlim pri= jateljem in požrtvovalnim agitatorjem po poedinih krajih Slovenije! Zmagovita zastava SLS stranke plapola oad Slovenijo ter bo plapolala naprej!
Izvršilni odbor SLS za mariborsko oblast.
in za celokupno slovensko ljudstvo v tej državi, poštenost
v zasebnem in javnem življenju: to so tiste svetinje slovenskega ljudstva, za katere se vodi borba in katere je naše ljudstvo v vročem volilnem boju obranilo s tako sijajno odločnostjo.
Slovensko ljudstvo hoče biti gospodar na slovenski zemlji in v tej zemlji mora vladati resnica, pravica in poštenost: to je nepremagljiva volja slovenskega naroda, izražena z glasovi, ki jih je pri volitvah dobila Slov. ljudska stranka. Ta nepremagljiva ljudska volja, ki z vso silo pride do zunanjega izraza pri političnih volitvah, bo našemu ljudstvu končno priborila popolno zmago vseh njegovih političnih in gospodarskih zahtev.
Oblastne skupščine niso uresničenje tega, kar naš narod želi, pričakuje in zahteva. Nekaka predsoba so, skozi katero vodi pot in skozi katero se bo tudi prišlo v dom slovenske samouprave in avtonomije. Ta dom bo zgradila jeklena vo\ja in nepopustljiva vztrajnost slovenskega ljudstva. To bo dom zedinjene samovladne in samoupravne Slovenije. Za zdaj takega doma še ni in slovenska samouprava se bo morala zadovoljiti z dvema predsobama v Ljubljani in Mariboru. Ne odklanja jih, marveč bo storila vse, kar je primerno in potrebno, da jih uredi po volji slovenskega ljudstva.
Od vlade in centralističnih vlastodržcev pa bo odvisno, ali in kako bodo oblastne skupščine delovale. Ako gospodje v Beogradu mislijo, da se bo ves davčni denar slej-koprej stekal v osrednjo državno blagajno, katera se bode skrbno in trdno zapiral proti vsaki zahtevi samoupravnih skupščin, bi to bilo dokaz, da jim ni za dela- in življenja-zmožne ljudske samouprave. S tem bo centralistična gospoda pokazala, da hoče tudi v naprej zadržati oni brezumni centralizem, ki je povzročil že toliko gorja in ki ne more zaustaviti gospodarskega propadanja v državi, marveč ga dnevno razširjuje in pomnožuje. To bi pa tudi bilo dokaz, da so ustavne določbe o ljudski samoupravi samo košček papirja, počeokanega z lepimi besedami in preraču-njenega za prevar jen je lahkovernih ljudskih krogov. Zato je naša zahteva, od katere ne odjenjamo, da mora državna vlada gotove davke in dele davkov oblastnim skupščinam dati na razpo'ago. Le na tak način je tem skupščinam omo gočeno življenje in delovanje.
Slovensko ljudstvo je z nedeljskimi volitvami izjavilo svojo voljo na način, ki vzbuja občudovanje in spoštovanje. Da'o je zopet javno čast svojemu staremu slovenske-
V taboru SLS je Slovenija!
Volilna borba je dobojevana. Zmaga je izvojevana. Xot zmagalka je izšla iz volilne borbe Slovenska ljudska •stranka, za kojo se je izjavila ogromna večina slovenskega ljudstva.
Borba je bila ostra in težka. Za vse druge stranke rasen SLS je to bila borba za življenje in smrt. Človek, ki se ;potaplja, kriči. Kričali so samostalni demokratje na vso moč in bruhali iz svojih ust laži zoper našo stranko. Z lažmi so 3e hoteli vzdržati nad vodo, da se ne bi popolnoma potopili, pa so jih ravno njihove hudobne laži potegnile v globino.
Kričali so slovenski radičevci ter lagali, se bahali in obljubljali po vzoru svojega hrvatskega malika. Toda slovensko ljudstvo je to hrvaško mališko podobo razbilo in z njo se je tudi Radičeva stranka med Slovenci razbila in razletela v drobce.
Kričali in priduševali so se socialni demokratje. Kako nesramno laže ta stranka in njeni časniki, je zopet dokazala ter na novo potrdila sedanja volilna borba. Socialisti niso samo ponavljali staro laž, češ, da je naša stranka kriva žalostnih dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani, katerih so v resnici krivi komunistični hujskači, marveč si je izmislila nove laži. Njen list, in sicer »Volksstimme« v Mariboru, je zapisal peklensko hudobno laž, da je slovenska duhovščina v Mariboru iz zasede streljala na Nemce, ko so se dogodili oni žalostni dogodki o priliki nemške demonstracije na Glavnem trgu v Mariboru meseca januarja leta 1919. Za to laž bo socialistični list dobil zasluženo plačilo na sodniji. Stranka sama pa je za svoje laži že prejela plačilo od slovenskega ljudstva, ki se je na dan volitev s prepirom obrnilo od nje.
Te tri stranke so kričale in mahale okoli sebe ter klicale slovenske volilce na usmiljenje. Slovensko ljudstvo pa je sodilo s pravično sodbo ter je brez usmiljenja izreklo obsodbo nad tistimi, ki hočejo z lažmi zakriti svoja slaba dejanja. To je dokaz, da je naš narod politično razumen in moralno zdrav. Laž in hudobija mu je zoprna povsod, tudi v politiki. Resnica in poštenost, to je njegovo geslo in tega gesla se je držal tudi pri volitvah 23. januarja.
Volitve so bile velika manifestacija našega ljudstva za resnico, pravico in poštenost. In ravno v tem je njihov ve-lek pomen. Resnica, neomajno utemeljena na podlagi kr-Ičanske vere, pravica za poedinca, za vse sloie in stanove
mu programu in s tem najlepše počastilo sebe. Svojo naj-odločnejšo željo in voljo po življenju slovenske samobitnosti in samovlade je izrazilo v ogromnih številkah glasov, ki jih je oddalo za Slovensko ljudsko stranko. Po nedeljskih volitvah more Slovenska ljudska stranka še z večjim pravom nego doslej reči in trditi: V mojem taboru je Slovenija!
Avstrija hoče povišati uvozno carino na kmetske pridelke.
Gospodarska kriza je zagrabila vse stanove in vse skupine gospodarskega življenja. Vsi stanovi trpijo in gospodarsko propadajo. Zlasti se to propadanje širi in množi med kmetskim stanom v taki meri, da je že sam njegov gospodarski obstoj ogrožen, ako se ne bodo kmalu pod-vzeli proti temu energični koraki in porabila učinkovita sredstva.
Naša država v tej zadevi ne tvori izjeme med drugimi. V tem oziru so razmere povsod enake: povsod se pojavlja gospodarska kriza, v tej državi bolj, v drugi manj, toda vsled propadanja narodnega gospodarstva trpijo vse države. V eni bolj propada industrija, v drugi obrt, v tretji poljedelstvo, vendar se povsod opaža nazadovanje večali-manj vseh panog narodnega gospodarstva.
V	čemer pa se naša država razlikuje od drugih, to je dejstvo, da se drugod poskušajo in uporabljajo vsa sredstva, ki se smatrajo za potrebna in primerna, da bi se gospodarska kriza odstranila ali vsaj omilila in zmanjšala — pri nas pa se ne stori nič, absolutno nič. Merodajni čini-telji križemrok mirno gledajo, kako posamezni stanovi, osobito kmetski stan, vedno bolj naglo in globoko lezejo v gospodarski propad. Vsa njihova skrb je osredotočena okoli tega, kako bi se iz te propadajoče mase iztisnili davki za pokritje 12- do 13milijardnega proračuna.
V	drugih državah se naloga države in njene vlade drugače pojmuje. Ozrimo se v sosedno Avstrijo.
Kmetski stan v Avstriji leze v dolgove in prepad. Najširših krogov kmetskega ljudstva se polašča obup. V tem oziru je v Avstriji ravno tako in mogoče še slabše nego pri nas. Boljše pa je v Avstriji radi tega, ker se tamkaj proti širečemu se obupu organizira odpor, in sicer od dveh strani: iz kmetskega ljudstva samega in od strani vlade.
Kmetska organizacija cele države se je po svojih zastopnikih zbrala 13. januarja v Solnogradu. kjer se je vršilo temeljito posvetovanje o sedanjem stanju avstrijskega kmetijstva, o vzrokih propadanja in o sredstvih, s katerimi bi se slabo gospodarsko stanje kmeta moglo popraviti in dvigniti. V sprejetih resolucijah se zahtevajo vozne u-godnosti in popust voznine za prevoz plemenske živine ter živine za rabo in klavne živine; dosedanje ugodnosti morajo trajati naprej in se razširiti. Zahteva se nadalje, da mora državna oblast strogo paziti zlasti pri uvozu živine iz tujih držav, da se v državo ne zanese in razširi živinska kuga. Kar se davkov tiče, so kmetski zastopniki zahtevali, da se mora dohodninski davek znižati, ker so se tudi kmetski dohodki tako hudo znižali. Z ozirom na uvoz živine so zahtevali, naj se ta uvoz iz drugih držav čim največ omeji ter se naj v to svrho upeljejo posebni uvozni listki. Z vsem povdarkom pa se je naposled zahtevalo, da se mora revidirati carina ter se mora povišati carina na uvoz agrarnih (kmetskih) pridelkov.
S temi predlogi in zahtevami kmetskih zastopnikov iz cele Avstrije je izrazilo svoje popolno soglasje načelstvo krščansko-socialne stranke v Nemški Štajerski na svoji se-
Rokovnjaška koča.
(Poljski spisal K. Przervva-Tetmajer; preložil Alojzij Benkovič.)
Nekoč v začetku listopada je grozen gorski vihar, ki je divjal tri dni in dve noči, izruval toliko dreves v Tatrah, da so bila na nekaterih mestih cela pobočja pokrita z iz-ravanimi smrekami, izmed katerih je samo tu in tam štrlela bukev z zmrzlim rdečim listjem, ki se je bila ohranila na koreninah, tičečih bolj globoko v zemlji. Potem je prišel dež. potem sneg in nazadnje je proti koncu listopada nenadoma preko noči pritisnil hud mraz.
Tisto noč so prišli na frato v globokem lesu pod Ko-sisto dva brata Luščikova iz Bukovine, Jozek in Stašek, Jendrek Košla iz Pardolovke in Hilarij Piton iz Koščelisk. Prihajali s0 od daleč, s Spiža, in hudo otovorjeni, kajti oropali so bili židovsko štacunico ne le denarja, ampak tudi raznega blaga, platna in sukna, ki ga je bilo kaj lahko prodah zidom v Novem trgu. Vrhu tega pa je nesel Košla na plečih veliko srno. ki jo je bil po sreči ubil s kamenom; zadel jo je hii naravnost v glavo pri Beli vodi. Ako je že znal tako imenitno lu?ati kamen..je umel tudi to, da je po-čenil, se prijel za pa<ce na nogah in skočil na visok stol. Znal je tako teči, da je psa prjjel za rep in z njim tekel, dokler je hotel. Zdeli so mu priimek Košla Vrtavka ali Goneč. Imenovali so ga pa tudi Jendreka Zgornjega, a se ne ve, ali zato. ker je bil siia visok in ošaben, ali zato, ker je živel malo v nižavah. temveč skoro vedno v gorah. Mogoče pa, da iz obeh vzrokov.
Obraz je imel jasen kot solnce, podolgovat in vedno na smeh, človeka pohabiti pa je bilo njemu toliko, kakor Če bi z roko zamahnil. Ril je visok in gibčen kakor jelka. Dve človeški smrti je imel na vesti.
Starejši Jozek in mlajši Stašek, brata Luščikova, sta bila močna fanta širokih pleč, silne rasti, zagorelih obrazov. Nosila sta dolge lase s »kjekcami«, to je s prepletki od sencev do rame, v katere so bile vpletene srebrne bleščice in pentljice. Lase sta imela črne, vedno skrbno z oljem namazane. Imela sta navado, da sta razsvetljevala pot s tem, da sta zažgala kako kočo na koncu mesta ali pa vasi, kjer sta ponoči ropala. Zato so ju imenovali Luščikova Bleskotca.
Četrti, Hilarij ali Filarij, Piton iz Koščelisk, je bil fant srednje rasti s priimkom Previjač, ker se je znal zvijati in prekucevati na vse mogoče načine. Bil je plavih, kodrastih las, neprekosljiv grabež koštrunov in volov po ravnini in je znal svirati na piščalko, da si je s tem lajšal dolga pota in prenočevanja v pustinjah.
Vodja ali »harnas« te tolpe je bil najstarejši in najsmelejši Jozek Luščik, vzgojen v šoli že pokojnih Jožka in Jaška Novobilskih iz Bjalke, ki je bil rod, slaven po starosti in po svojih lopovstvih. Njih imen se je vedno spominki s častjo in je večkrat molil, naj bi v miru počivale njih duše.
»Naj jima na onem svetu Bog odpusti tistih sedemindvajset oropanih štacun in tri uboje! Imenitna fanta sta bila pa vendarle!« tako je govoril.
Stašek Luščik je zažgal ogenj na goličavi, kajti mraz je pritiskal tako. da je bilo težko prenašati. Mesec je jasno svetil. Piton je gledal po izruvanem drevju, se popraskal po glavi in rekel:
»Hej, ko bi nam le koča izrastla iz tega! Potem bi se vsaj kje pogreli.«
Stašek Luščik ga je bistro pogledal.
»Veš kaj. Filarij, saj bi lahko izrastla kar hitro. Saj ni treba drugega, kot oklestiti veje, obtesati debla in pa par desak na streho. Prav prilegla bi se taka koča.«
»Saj odtod tudi ni daleč na žago v Poronini«, se je oglasil Košla ter dvignil glavo od srne, ki jo je deval iz kože, in oči so mu zaiskrile ob misli, da bi v najhujšem mrazu ne bilo treba posedati v očetovi hiši na Pardolovki.
»Veste kaj, fantje, pasji mraz je to. lotimo se dela!« je rekel Pitonu. »Se vsaj malo pogrejemo!«
Jožku Luščiku je bil prav všeč ta nasvet. Se bo vsaj kje lahko prenočevalo in skrilo od Murane prignano živino, in pa — sam Bog ve, kaj se lahko zgodi — včasih tudi dalje časa presedelo daleč proč od človeških bivališč. Dobro se je spominjal tistih strašnih noči, katere sta bila primorana z Jaškom Novobilskim pred leti prebiti v ma-gorski jami, kajti hajduki so napravili nanju gonjo kakor na volkove. Takrat sta mu zmrznila na levi roki dva prsta, ki si jih je potem odsekal s sekiro.
»Taka sla bila kot lesena; na štor sem jih položil in odsekal«, je pripovedoval.
Pametna se mu je zdela misel, da bi postavili kočo v gozdu, kamor ni mogel prodreti nihče drugi kot oni ali pa kdo njih vrste, morda še volk ali medved.
»Ker je že Bog nasekal les, je res škoda, da bi šel v nič«, je rekel. »Pol dela je opravljenega, ker ni treba sekati. Vsaj ne bo segnilo toliko daru božjega.«"
Medtem ko je Košla srno deval iz kože. so drugi trije sekali veje in vrhove izruvanih smrek. Drugi dan sta šla Stašek Luščik in Košla nakupit desak na poroninsko žago in sta jih na skrivnem spravila v gozd, da bi nihče ne zvedel, kam jih peljeta. V gozdu pa jih je bilo treba vleči, ker ni bilo mogoče z vozom naprej.
Nazadnje so imeli zvečer ob skupnem naporu vseh štirih deske na mestu.
Snedli so Košlovo srno. pili imeniten z Ogrskega pri-nešen brinjevec, po katerem je človek kar belo gledal;
ji v Gradcu dne 17. januarja. Na tej seji se je povdarjalo, da so razmere med kmetskim ljudstvom posebno radi tega, ker kmet svojih pridelkov ne more prodati za primerno ceno, razvijajo nasproti katastrofi in propadu. Da se to propadanje uspešno in trajno prepreči, je poleg drugih manj učinkovitih pripomočkov nujno potrebno sredstvo, da se revidirajo vse trgovske pogodbe in določbe o carin ikih postavkih.
Avstrijski državni kancelar dr. Seipel, ki ima pazno oko za vse razmere in vse pojave v državi, je pretekli teden pozval na posvetovanje vse politične stranke, da so izrazile svoje mišljenje o predlogih za omiljenje gospodarske krize med avstrijskim kmetskim ljudstvom.
V Avstriji je torej počela jaka agitacija, v politični javnosti za zvišanje carine na uvoz poljedelskih produktov. S tem hočejo zmanjšati uvoz živil iz drugih držav ter omogočiti lastnim pridelkom prodajo za primerne cene Na Vorarlberškem leži sedaj 8000 meterskih centov neprodanega sira. Cemu se uvaža sir od drugod? Avstrijski kmetje imajo obilico lepe plemenske živine, ki je ne morejo prodati, uvaža pa se živina od zunaj zlasti za klanje. V Avstriji se ne pridela dovolj pšenice, pač pa rži. Zakai se torej uvaža toliko pšenice in pšenične moke, ko je dober tudi ržen kruh!
Taka in slična vprašanja se sedaj postavljajo in razpravljajo v Avstriji. Ni dvoma, da bo agitacija za revizijo earmskih postavkov pri uvozu agrarnih produktov rasla, ter zavzemala vedno širje kroge. Ko pridejo v razpravo trgovinske pogodbe Avstrije z drugimi državami, se bo o teh življenskih zahtevah kmetskega ljudstva moralo voditi račune.
Ta vprašanja pa se ne tičejo samo Avstrije, marveč tudi sosednih držav, zlasti tudi naše države. Naša država je poljedelska država, ki ima velik interes na tem, da u-godno proda svoje žito, svojo živino, svoje vino in druge poljedelske produkte. Čim večja pa je uvozna carina, tem manjša^ možnost uvoza. Že sedaj je naš izvoz v Avstrijo otežkočen iz raznih razlogov. Ako se v Avstriji zviša uvozna carina na agrarne produkte, nam preti nevarnost, da se bo naš izvoz še bolj zmanjšal. To pa bi pripomagalo k temu, da bi sedanja gospodarska kriza med kmetskim ljud-atvom v naši državi narasla ter zavzela še večji obseg.
marljivi, zato pa tudi dobi država od železnic v Sloveniji vsak mesec precej milijonov čistega. Železničarjem ostanejo vse ugodnosti. — V razpravi proračuna ministrstva prosvete so naši poslanci dosegli, da bo država vzdrževala nase ljubljansko vseučilišče in naše kulturne delavce, tudi veroucitelje, ki morajo zdaj zastonj v šolo hoditi.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija in Anglija — prijateljici. Ti dve državi je združila sebičnost, da bi po Evropi dobili pod vpliv manj močne države, da bi jih mogle gospodarsko izkoriščati. Angliji gre pred vsem za to, da si prisvoji petrolejske vrelce po vsej Evropi, tudi na Balkanu. Tu pa potrebuje Italije da ji utira pot. Te dni sta se razgovarjaia v Rimu Churchill za Angleško in Mussolini za Italijo, in sta izjavila da sta se pogovarjala o italijanskih delavcih. Pogovor p'a je bil gotovo tudi o čem drugem in nam bodo prihodnji dnevi zopet prinesli kak nov korak obeh velesil na Balkanu.
PrecLio začnemo delati novo cesto .. .
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Narodna skupščina se je sešla dne 25. t. m. Poslanci »o prišli v Beograd z — izidi volitev v oblastne skupščine. Zato se pred vsem le o tem razpravlja in o moči strank, ki ie je zopet pokaza'a v teh volitvah.
Kaj bo z vlado? Izprememba vlade je gotova stvar, laj pa tudi ni bilo drugega pričakovati. Tudi izid volitev ma pri tem svoj velik vpliv.
Radikali in radičevci v laseh. Na jugu države se je vr-
110	veliko volilno nasilje. Isto so občutili tudi radičevci, »osebno v Vojvodini, zato so se radikalski in radičevski ninistri na seji budo spoprijeli. Tudi v posameznih točkah iroračuna so radičevci opazili, da radikali tako sestavljajo iroračun, da bodo z njim udarili Hrvaško. Spor je trajal es dan brez pobotanja. Ti dve skupini nista v vladi, da bi omagali državi, ampak za to, da izkoriščata vladino moč a sebe in se zato tako prerivata pri vladinem koritu.
V maju zopet volitve? Gotovo je, da sedanja vlada ne j
0	mogla obstati. Ako se ne bo mogla sestaviti delovna i lada, kar bi bilo najbolje, bodo v maju državnozborske olitve.
Naš državni proračun. Finančni odbor pretresuje se-aj predloge posameznih ministrstev za novi proračun. Ti redlogi so prav pristranski, nekateri naravnost krivični, 'ako je iz Pucljevega kmetijskega ministrstva prišel pred->g, ki zadaja nove udarce kmetijskim šolam, kmetijske-iu napredku sploh. Beograd noče imeti nobenega smisla
1	kmetijske zahteve. Zato bodo oblastne skupščine dolž-e, da vzamejo to delo z vnemo v roke. — V ministrstvu ;leznic, kjer je general za ministra, so proračun zmanj-
111	s tem, da so odpustili eno desetino uradništva in da e bo toliko zastonjskih voženj, kot do sedaj. Zahteve po-ancev SLS so se deloma sprejele. Posebno se je povdar-lo, da so naši železničarji po veliki večini zelo vestni in
Ta nesrečna graba! Kadar je Bog za cestarja, tedaj se se pride skozi, n. pr. po zimi, ko se utere salinjek, ali ob lepem solnčnem času, ko prežene vročina z nje vse dolge in široke mlake. Gorje pa vozniku, ki se poda ob deževnem vremenu na cesto, ki se vleče po naši grabi proti beli, trdi, državni cesti . . .
Pešec rabi po tej grabi dve uri. Na desni in levi ne vidi drugega, kakor visoke smrekove gozdove, ki so v bližini velike ceste že posekani, a na njihovem mestu poganjajo male smrečice, posajene v ravne vrste. Visoke smreke sosednjih vrhov gledajo zaničljivo na te pritlikovce.
V samotnem kraju ob tej cesti, tam, kjer se odcepi od glavne giabe stranski potok, stoji krčma pri »Zelenem lov cu.« Pravkar si je naročil voznik četrt vina, da si nekoliko ugladi zahripano grlo, ker je bilo treba napeti vse moči glasu in rok, da je utekel mnogobrojnim prepadom in luknjam hribovskega kolovoza. V srcu je že zahrepenel po veliki, lepi cesti, ki se vije proti mestu. Tam mu ni treba peš stopati pri vozu, tam se lahko vsede na voz. Zares, veliki stroški so, preden bo zvozil 300 kubičnih metrov lesa po tej cesti. Smeh bi bil, če bi šla tod trda, široka cesta. I)o 100 kron več bi dobil kmet za les že na deblu, samo ta kmet, ki mi je prodal 300 kubičnih metrov, bi dobil 39.000 kron več ... in kje so drugi! Podbregar bi lahko dal vsekati 500 kubičnih metrov, Zalogar 203, Vrsnik 400, Smreč-nik več kot 2000, Jelnikar do 1000 in še več velikih planincev, ki vsi vozijo po tej grabi, ako bi imeli trdo, široko cesto, tekom let bi ostali milijoni v njihovih žepih. In voznik se je zamislil v pretekle trude in težave, ki jih je že sam imel in videl na tej izmučeni cesti. Koliko koles se je že potrlo tod! Koliko živine omagalo pod preveliko težo! Vsa škoda, ki jo je imel kmet vsled slabe ceste, sega v tisoče in tisoče.
No, Miha, kaj pa tako kimaš z glavo in grbančiš svoje čelo? Ali že premišljuješ o smrti? Boga zahvali, smrtne nevarnosti si že rešen! Od krčme do glavne ceste ni več tako grda graba.
Ja, dragi sosed, mu odvrne voznik, ti se lahko smejiš, ti si še menda prav srečen, ker imamo po tej grabi tako slabo cesto. Tvoja krčma stoji ravno na tisrtem mestu, kjer že vsak voznik omaga in je skoro prisiljen stopiti k tebi pov pomoč. Vse drugače bi pa še bilo. če bi šla tu mimo lepa, širri a, trda okrajna cesta. Tvoja obrt bi se vse drugače dvignila, moj dragi prijateljček! Voznik bi na lepi cesti več zaslužil in v tvoji krčmi več zaslužil, kmet bi se ne ogibal tvojega smrekovega vršička, ker bi mu ti lahko prav dobrega burgundca ponudil po isti ceni, kakor zdaj prodajaš svojega brajdovca. Ob lepih poletnih dnevih bi se v tvoj senčni gaj pripeljalo jare gospode v kočijah, avtomobilih, na moprlih, kolesih, in marsikak dinar bi našel varno zavetje v tvo i blagajni, ki ima zdaj, kakor se mi zdi, precej nevarno bolezen.
Zares, če je vse drugo laž, to je pa resnica, kar si povedal o moji kasi. Že dolgo se bojuje s smrtjo, ker ji nesrečna jetika izmo7gava vso življenjsko moč. In mene samega boli srce. ko g'edani ta grozni dvoboj med življenjem In smrtio, uboga moia kasa, kmalu boš h in, če že nisi!
Vidiš, sosed, edina tvoja rešitev je lepa okrajna cesta. Tedaj že, ko jo bodo delali, se bo zboljšalo zdravje tvoje
kaše, in ko bo cesta postavljena, bo zdravo tvoje arce ir. trdna bo tvoja duša!
Dragi Miha, ali si že mogoče kaj slišal, da bi ae delal t po tej grabi okrajna cesta?
Sumljivo se mi je zdelo, ko sta pred kakimi osmimi tedni nas župan in njegov tajnik z dolgo vrvico merila ce-
V°,-~u ,ugl an 80 Sovorili ljudje o nekem posvetovanje °.b K^vru cesti — in zelo se je govorilo, da hočejo sprf meniti naso blatno cesto v lepo, trdo! Ali veš ti kaj natančnejšega? Vedno si med ljudmi, prideš v mesto, govoriš j bogatimi lesnimi trgovci, ki se gotovo za stvar zanimajo.
Na tistem zborovanju sem bil sam. Gospodje so sedel; pri veliki mizi jaz pa v kotu pri peči, govorili so, da nt, vsak način hočejo po naši grabi narediti lepo cesto, če n* v enem letu, pa v nekaj letih, in za to delo bodo občin* morale pomagati eno tretjino. Veš, okrajni zastop bi da1 dve tretjini, občine, ki ležijo ob tej grabi, pa eno tretjino Miha — cesta je že šla po vodi! Oh jaz, nesrečni člo vek. zakaj stoji moju krčma v tej grabi! Ti ne poznaš našil kmetov! ze večkrat sem se pogovarjal ž njimi, kako lepo bi bilo, ce bi imeli okrajno cesto. Jelnikar je rekel: Če hoče okraj imeti cesto, naj si jo postavi! Svoje pekleše bon-ze spravil v mesto po stari cesti. Vršnik je pristavil: So ž» prej vozili po njej, Še bodo zdaj! Zalogar se je pa ra^iftsi m govoril, kako pogubna bi nam bila nova cesta:
Ali ne vidite, kako se zgodijo skoro vsak dan nesrečna glavnih cestah! Še ni dolgo, ko je povozil avto nekega šolarja sosedne fare — le spustimo to divjanje v našo tihe grabol Zdaj smo še imeli mir pred tem posvetnim vrve njem, vsakokrat sem Boga hvalil, ko sem jo zavil proč oc* glavne ceste v našo mirno, tiho grabo! Kaj, če je blatna pa je varna! Ni se ti treba bati, da bi se ti splašila živine in ce ti tudi zdrsneta vola po bregu, ne moreta daleč leteti, ker noče voz iz globokega blata za njima. Samo enkrat s» je v tej grabi zgodila nesreča, pa tega ni bila kriva cesta, ampak neprevidnost ljudi. Premislite, po naši cesti bi Sf vozili avtomobili! Koliko otrok bi povozili, koliko ovc, pe rutnine, telet, in nikdar bi človek ne bil varen življenja Stokrat bo!j?a je blatna, mirna in tiha cesta, kakor pa lepa, široka in trda, mestna ulica s svojimi nevarnostmi. Drag^ sosedje! Fina mestna obleka je za mestno gospodo. Le postavi takega lepega mestnega gospodeka s sekiro v naš hrt bovški les. V enem dnevu ga ne boš več spoznal! Lepi šim čeveljčki bodo lajali, nove hlače bodo votle! Ravno taka jt« s cestami! V mestu naj imajo svoje lepe, gladke ceste, zt,-nas Gorjance pa veljajo robate, blatne, kakor so veljale žr doslej . . .
Iz vsega tega, dragi Miha, lahko spoznaš, da je okrajna cesta še daleč, daleč od nas! Naši ljudje se bojijo svetnega vrvenja, se bojijo večjih davkov, se bojijo strošto za novo cesto, štejejo samo tiste dinarje, ki bi jih morali za cesto dati, ne vidijo pa koristi, ki bi jo imeli od lepe ceste. Nevarnosti in stroške lepe ceste gledajo skozi povečal-no steklo, koristi pa skozi narobe obrnjen dalnogled, Izkaže vsako reč tisočkrat manjšo kakor je v resnici. Nimajo do ceste, do lepe prometne zveze s svetom nobene ljubezni, ker jo pustijo blatno, polno jam in luž, ji ne napravijo--ob robu jarkov, temveč vozijo naprej in naprej brez smisla, bi ez obzira. Malokdo ima veselje do popravljanja in tako propadamo vedno bolj in bolj, namesto da bi se vsa o kolica dvignila in glasno zaklicala: Na noge, kdor more., pojdimo v grabo, v našo blatno, zapuščeno, pojdimo z lo patami, krampi, motikami ter popravimo svojo edino ce sto, ki nas veže s svetom!
Denar, ki ga žrtvujemo za dobro cesto, je najboljša naložen kapital, ki nam takoj začne nositi obilne obresti! Kmet bo lažje več prodal v*mesto, naši gozdovi bodo za 30» odstotkov več vredni, naša živina se ne bo do smrti ubijale po temnih blatnih kotanjah. Če bo prišla nagloma bolezer ali nesreča, bo prihitel zdravnik iz mesta v najkrajšem času! Če bo ogenj ogrožal naše domove, bo pomoč avtotur» binske brizgalne prihitela po lepi cesti tudi v naše hribe, Veš, dragi Miha, vsakemu človeku morava venomer trobiti na ušesa, da je le nova cesta edina rešitev za našegt» kmeta in delavca in čimprej jo dobimo, tem prej bomo n« konju.
Tu je moja roka! Naveličal sem se že blatne grabei Vse moči svojega jezika in svoje slabe pameti hočem porabiti za ta prelepi načrt: po naši grabi se mora postaviti okrajna cesta!
•5-
aeli so žreblje, kladiva, sekire, vse, česar je bilo treba, elo jih je bilo upehalo, a so bili kljub temu prav dobre )lje. Piton je že na piščalko igral in Stašek Luščik se je ; pripravljal na ples, ko se je Jozek zresnil in rekel:
»Ej, fantje, nekaj smo pozabili. Žage nimamo. Kako >mo pa žagali les ali deske?«
Ker pa se jim ni ljubilo žage kupiti, kajti izdali so bili mnogo denarja, in bi v kaki vasi v okolici izposojen de-ir obrnil pozornost nanje, sta se Košla Vrtavka in Stašek jščik podala na pot, v Poronini ukradla dve žagi in se nila z njima pred dnem. Nato je Jozek Luščik blagoslovil esto, na katerem je imela stati koča, napravil križ na lu in obračajoč oči proti nebu izpregovoril:
»Vsegamogočni Bog, ki si edin v Sveti Trojici, pre-eti Jezus, vse ¡zveličane duše, Mati božja in vsi svetniki angeli božji, pomagajte nam, da bi se nam delo posre-o, da bi ne bilo nesreče pri tem, da bi bila ta koča po-ivljena ljudem v slavo in korist, da bi bil z njo blagoslov žji, da bi tu ne zbolel nihče izmed nas, da bi tu ne bilo bene izdaje, da bi tu ne poginilo nobeno živinče, naj bo nj, krava, ovca, molzna krava ali kaj drugega, naj že bo špiža, iz vasi ali kje drugod ukradeno ampak da bi bilo vse lepo zdravo, da bi imeli dosti denarja in da bi hva-i Tvoje božje ime, Oče večni! Tak pomagaj nam, Bog ini v Sveti Trojici, in Ti, presveti Jezus. V imenu Očeta Sina in svetega Duha! Amen.«
Kmalu potem je bila koča na go'ičavi pod Košisto rajena. Ljudje so jo imenovali rokovnjaško kočo.
Bog je bil naklonjen nje staviteljem: bili so zdravi, eli so denar, a nazadnje, in ne dolgo potem, jih je zalo.
Jozek Luščik, vodja te tolpe in glavni stavbenik, ker znal najboljše graditi, je v Liptovskem Mikulašu obvisel
za rebro na kaveljnu, da je izdihnil dušo, in tam leži. Stašek, njegov mlajši brat, je umrl za pljučnim vnetjem; napil se je vode, upehan od bega pred obmejno carinsko stražo, ko se je plazil s tabakom proti hališki meji. Umrl je v vasi. Piton se je odtrgal od zamreženega okna višnic-kega gradu, odkoder je hotel zbežati, padel je z velike višine in si pri tej priči razbil črepinjo. Pokopan je na viš-nickem pokopališču. Vrtavka, ali Zgornji Košla, je zadnji zapustil ta svet. V Starolesni dolini pri doljnjih jezercih ga je zadela krogla spiškega lovca na lovu na divje koze. Tam leži.
Pokopal ga je sneg in orli so raznesli njegovo truplo.
Tako so končali ti štirje graditelji rokovnjaške koče. A koča je videla potem še marsikaj.
V njej je slavno in tako tragično končala vesela Zoška Mocarna iz Koščelisk. Bila je iz rodu vsled svoje moči slavnih Mocarnih, ki so bržkone od te lastnosti imeli svoje ime. Ta Zoška je metala ob tla najmočnejše fante, drevesa je podirala v gozdu in ko je bila stara trideset let, se je pridružila razbojniški tolpi Franka Topora Hucinjskega iz Hrubega ter postala strah zatatranskih posestev. Nikdar ni poznala zaljubljenih objemov, ker se je vsak bal družiti se z njo. Ko pa se je pričelo splošno govoriti o njej, da je obogatela od ropa, kajti si je od ropa vzela, kolikor je hotela, in se nihče ni upal prepirati se z njo, takrat se j'e pričel za njeno roko poganjati siromašni, a lakomni Kuba Piston. Jaškov iz Molkovek v Koščeliskah.
Ljudje so mu odsvetovali in ona je sama rekla: »Kuba, odnehaj, prema'o te je v hlačah-«, a on. bogastva la-komen, se ni zmenil za svarila. Ker se Zoška ni hotela preveč kazati v hoholovski cerkvi, kajti je bila tam v vasi premožnemu in na mnoge strani sorodnemu gospodarja Mihalu Tilku pred kratkim ukradla par konj — ji je pri-
šlo na misel, da bi si mogla napraviti poroko v rokovnjaški koči.
Ves sprevod je šel torej na konjih od gozda v goščo s petjem in godbo. Na otovorjenih konjih so nesli sodčke vina in piva in ves pragozd je odmeval hrupa, kateremu; je od daleč odgovarjalo tuljenje vznemirjenih volkov. Zoška je potrošila za svatbo cel kotliček tolarjev. Grmele 9C-pištole in puške, zažgali so ogenj, iz katerega je šviga* plamen celo čez vrhove smrek in se zlival v žarenje kakor požar. Kubi pa so se proti jutru zlomila tri spodnja rebra^ eno na desni in dve na levi strani in je tretji dan umrl v koči, ker ra zaradi hf .< zni in ovinkov ni bilo mogoče prepeljati domov v K<>vV<l,«tVe na Molkovki.
Pokopali so ga v gozdu in mu postavili križ. Dolgo j* šel med ljudmi pregovor: »Naredi, kakor Pitonov Kuba ? Zoško Mocarno!«
Ona pa je hudo žalovala za njim in je rekla, da nS prav nič kriva, da je kar se da previdno hotela ravnati z njim in da jo je pograbilo samo kar mimogrede, na, zdaj pa imaš ...
Tam sta se v rokovnjaški koči skrila pred ljudskim kričanjem in kletvijo nesrečna brat in sestra. Jas in Terezija Slodčikovi iz Zubsuhega, ona stara sedemnajst, on pa dvajset let, ki sta se proti božji postavi in ljudski sodbi zaljubPa in morala zbežati iz rodne vasi in z očetovega doma. Tam sta nebogljenega otročička, ki je umrl od mraza in gladu, od katerega sta sama umirala, zakopala pod staro smreko in Jaš. ki je hodil v šolo v Novem trgu, je olupil skorjo z drevesa in v drevo urezal ta-le napis:
Tukaj počiva malo nekrščeno dete. Umrlo je od mraza in ker je materi manjkalo mleka v prsih. Ne kaznuj ga» Bog, s peklom, 9aj ni nič krivo. Amen
Lat,
JUUJ
(Dalje prihodnjič.)
Izidi oblastnih volitev na Slov. Štajerskem, Koroškem, Prekmuiju in Medjimurju.
Volilna edin«* Celje.
	»		O	t*	a			
		o 3	^fl V	JO U	cj c o			¿z a>
	K		C		te* . s	C£ >	O co B	T- t)
Volišč«	cj o	a oa -3	• CD	t «3	CS M ■—s m Û £	-m—i O X JU :z? o i»	>-1 • CO	i CD
	"o		j	m		: j	q	
	>	O	co	co	CG 1-1	<«3	CO	co
Braslovče	724	355	226	49	4	5	64	»7
Breg r, Gaberje	882	572	395	10	34	18	108	j
	730	467	168	10	150	35	88	16
Dobrna	457	311	291	2	11	2	4	1
Dramlje	432	180	86	53	—	1	45	1
Frankolo.vo	283	173	137	17	1	1	16	1
Gomilsko	282	150	62	34	3	1	47	3
Griže ,	441	310	171	35	49	16	32	7
Kalobje	491	213	143	69	—	—	1	—
Nova Cerkev	466	149	114	27	—	4	4	— ■
Petrovče	635	285	171	47	8	47	11	1
Polzela	529	304	263	3	4	2	31	1
4t. Jurij ob juž. žel. L	178	124	68	4	7	2	40	3
II.	914	373	293	43	7	15	9	5
4t. Jurij ob Taboru	471	254	183		—	2	8	1
Sv. Lovrenc pod 1 rož.	275	121	93	4	7	12	4	1
iv. Pavel pri Preboldu	650	372	177	67	47	7	70	4
Sv. Peter v Sav. dol.	365	256	183	28	3	1	40	1
ftkofja vas	1066	357	188	66	68	16	17	2
4martno v Rož. dol.	295	198	194	2	—	—	2	—
Teharje	539	290	176	1	40	54	15	4
Velika Pirešica	£42	318	294	7	3	6	6	2
Vojnik	329	201	152	13	5	4	25	2
Vransko	661	361	252	38	1	3	66	1
Žalec	489	355	135	181	6	7	24	2
St. Rupert	378	251	221	28	—	—	1	1
Motn i k	93	70	51	4	1	1	11	2
-Spitalič	159	83	67	14	2	—	—	—
"Trojane	3c9	241	216	12	3	1	7	2
		7024	5170	928	464	203	796	78
1
fCoMlna edink« Dolnja Lendava.
Volišče
Celtinci
¡Bogojina
Bratonci
Čentiba
■Črensovci
©obrovnik
Dolnja Lendava
Gabrje
£ »milica
Kobilje
Odranci
Turnišče
Velika Polana
o t-
852 7C4 465 758 1095 776 834 799 404 501 590 866 461
■a
"tío
"O ■n O
620 530 449 521 .878 380 391 547 372 220 479 5C5 354
rt M
CO
t-3
CO
508 5C4 412 46 803 24 46 139 348 74 423 426 319
>
o
s ®
•g ^ Ö o
S ^
P5
60 9 3
385 18 69 280 353 9 44 8
56 14
co
3 8
10
4
4 1
11 2
5 12
2 13 7
47
9 21 79 27 253
48 45
8 77 44 7 11
ca
a
PS
3
7 20 33
6
8 2 13 2 3 3
SI66 6245 4072 1308 82 676 108
HL Volilna edinica Dravograd.
Volišče
■CS I
«ÍM»
is.
črna
Dravograd Guštanj Koti je Libeliče Sleiica Prevalje Sv. Danijel Brezno Gortina Kaplja Marenberg M uta Remšnik Ribnica
St. Anton na Pohorju
Sv. Primož na Pohorju
Trbonje
Vuhred
Vuzenica
f

Volišče
Apače
Cezanjevci
Cren
Drobtinci . Gornja Radgona Ivanji i Ljutomer Rljučarovci Mala Nedelja Wnrščak Okoslavci Orehovci Plitvički vrh Presika Radenci Stara cesta Stara Nova vas Videm Veržej
E
275 351 633 578 445 427 587 826 2(5 393 556 416 516 190 324 720 375
	£ O	M 'g	M	a a	£
* o t»	rt 'S a a T3	> O bo D fed CO	1 o "Ö :í a t. ai v -a t, lO	a > o & ■u ■3	> n U * co
>	O	l-J CO	¿s	es	u co
653	539	130	285	16	108
500	220	69	83	29	39
670	388	118	242	6	22
189	130	100	21	1	8
228	148	126	6	1	15
845	535	106	362	15	52
1333	699	286	243	17	53
209	143	129	12	2	—
185	57	31	17	2	7
201	89	64	18	4	3
254	72	49	6	—	17
441	199	23	61	73	42
406	250	52	179	9	10
365	143	68	16	46	13
573	257	132	91	4	30
136	57	19	8	—	30
91	49	25	2	14	8
168	73	31	30	9	3
1C4	76	7	19	—	50
407	223	97	46	62	18
7958	4347	1762	1747	310	528
ja Ljutomer.					
>	5 !	s	u	a	V _
{ 1	M	.£4	>	ci	Q G.
* a -3 O	SLS - Raj	0 PS 1 -o i	a, J ça m 13	CO L T3 1 -r> Ci co	Č t— H^ 1 V cô
173	110	28	_	5	—
226	183	8	3	31	1
239	159	51	19	8	2
73	58	12	—	3	—
429	328	17	5	71	8
390	320	32	2	35	4
285	119	41	5	105	15
288	2"5	35	2	42	4
3l>4	213	113	5	32	1
216	187	15	6	8	—
151	116	31	1	2	1
214	163	48	3	29	1
235	208	14	4	9	—
276	241	10	8	12	5
319	247	32	4	34	2
121	92	3	2	23	1
223	180	15	6	21	1
476	380	70	4	21	1
300	166	23	7	103	1
5028	3706	598	86	594	15
Volilna edinica Konjice.						
		> O 3 "3>	¿3 a o g"	O ■ž C« £	OD	'S o
Volišče	o u	a	ca ^	'S ■co	i—1 ce	
		aS "O	cô	i Co	-»	m
	o	-3		a	O	Q
	fc»	O	'O	co	co	CO
Cadram	627	350	271	1	42	36
Hudina	241	121	100	18	—	3
Kebelj	178	123	119	2	—	2
Konjice I.	559	318	250	19	35	14
Konjice II.	484	292	198	, 8	22	64
Loče	560	3C9	241	20	22	26
Prihova	360	261	247	5	4	5
Stranice	129	78	47	23	1	7
Sv. Kunigunda	271	157	151	1	3	2
Sv. Jernej	256	157	120	14	13	10
Špitalič	350	171	137	8	4	22
Vitanje	418	247	191	35	—	21
Zreče	320	194	147	5	15	27
	4753	2778	2219	159	161	239
Volilna edinica Maribor levi breg.						
		► C	>o	M Cl	0	JO
		00 'S	"S <a o»	HO 3	o j ca	2
Volišče	o	a	CÖ	p*	«	>
		« ■o	co	13	ci o	CO
	"o		J	rt		O
		O	co	05	Co	co
Zgornja Sv. Kungota	307	192	102	25	2	63
Cerkvenjak v Slov. gor.	834	6C4	5C4	10	5	85
Črmlenšak	295	173	158	1	_	14
Goeova	171	102	75	1	_	26
Jarenina	595	321	261	32	3	25
Kamnica	592	247	197	18	22	10
Krčevina	574	229	87	31	73	38
Lajtersberg	474	199	89	17	83	10
Nova cerkev	613	202	145	35	3	19
Selnica ob Dravi	728	276	135	59	71	11
Selnica ob Muri	376	235	212	1	5	17
Spodnja Sv. Kungota	265	106	77	5	5	19
Svečina	213	163	98	2	1	62
Sv. Ana	731	403	334	1	1	67
Sv. Barbara	560	288	243	19	1	25
Sv. Marjeta ob Pesnici	456	220	168	31	6	15
Sv. Trojica v Slov. gor.	406	297	212	10	6	69
Sv. Benedikt v Slov. gor.	507	371	332	—	1	38
Sv. Duh na Ostrem vrhu	285	104	37	32	1	34
Sv. Jakob v Slov. gor.	751	478	469	5	1	3
Sv. Jurij ob Tesnici	307	133	60	32	—	41
Sv. Jurij v Slov. gor.	728	476	452	1	3	20
Sv. Križ nad Mariborom	249	1G8	142	3	_	23
Sv. Martin pri Vurbergu	446	256	214	15	3	24
Sv. Peter pri Mariboru	374	2C9	168	23	15	•» O
Sv. Rupert v Slov. gor.	246	146	113	3	«—	30
Sv. I en ari v Slov. gor.	766	3C9	193	2	7	107
St. ilj v Slov. gor.	364	264	229	1	2	32
	12958	7171	55C6	415	320	930
Volilna cdinica Maribor desni breg.
		> o		a		Ut	O «C
		93 rt "S>	F to rt	rt '¿T	lo LH iS	& »N a	o CM
Volišče	& JO	d _rt	co •	iS	•o	£	C
			cn		■3	co	E
	o	T3	J	o	rt	a	s
	C*	o	GO	co	CS	■n	ca
Cinžat	278	103	65	10	4	21	3
Črešnjevec	417	211	118	43	21	27	2
Dogoše	399	212	101	91	4	15	1
Fram	547	222	95	47	53	27	_
Laporje	367	227	185	23	4	13	2
Lehen	132	41	15	9	_	11	6
Limbuš	510	219	143	123	7	45	1
Makole	364	287	264	1	14	5	3
Pečke	370	285	264	7	10	2	2
Pobrežje	853	379	82	216	»	70	2
Podova " % '	243	152	94	8	30	18	2
Poljčane	498	291	194	40	5	48	4
Račje	307	165	76	15	23	50	1
Ruše	793	473	135	228	5	103	2
Slivnica	501	279	191	27	17	42	2
Slovenska Bistrica	747	454	280	4	8	115	47
Spodnje Hoče	618	241	167	57	2	14	1
Spodnja Ložnica	205	162	139	2	1	5	15
Spodnja Lolskava	367	159	74	21	23	32	«1
Sv. A arjeta na Drav. polju	298	198	67	5	85	38	2
Sv. I ovrenc na Pohorju	530	243	163	34	2	27	17
Studenci I.	1164	277	42	200	11	20	4
Studenci II.		368	71	235	16	45	1
Studenice	339	223	172	9	8	31	3
Šmartno	450	95	72	2	16	4	1
Tezno	778	367	104	208	7	44	4
Tinje	306	150	129	2	3	3	13
Zgornja Tolskava	310	116	76	4	28	7	1
Volilna	ediniea	Ptuj				
Volišče	J	o s *M m	»O !	•3 Jf	l!	a 1 > • "C
	"o >	■ë —3 O	á 00	• S	n Q CO	
Breg	543	293	166	82	33	13
Cirkovce	545	248	205	3	13	2t
Dornava	606	267	221	22	8	U
Gradišče	200	71	22	—	38	11
Jiršovci	331	197	177	8	6	f
Krčevina	354	219	150	18	46	4
Leskovec	629	275	195	1	11	«
Nova cerkev	869	193	1C9	30	34	20
Polenšak	270	106	93	3	8	:
Ptuj I.	497	220	63	57	97	;
Ptuj II.	457	189	53	55	76	i
Ptujska gora	603	234	158	7	32	41
Ragoznica	442	278	183	69	24	
Sela	371	181	108	10	20	4:
Sv. Bolfenk	165	59	26	5	21	
Sv. Barbara v Halozah	523	198	91	12	52	4-
Sv. Marjeta niže 1 tuja	529	341	304	21	14	r À
Sv. Andraž v Slov. gor.	3C5	241	210	2	12	K
Sv. P ovrenc na Drav. polju	488	258	161	2	15	8f
Sv. Lovrenc v Slov. gor.	696	308	274	9	5	2f
Sv. R arko	957	679	588	18	65	i
Sv. Urban	281	123	105	6	4	l
St. Vid	4C8	147	56	1	39	51
Trnovska vas	322	171	152	2	11	i
Vurberg	368	238	226	5	7	—
Zavrč	495	213	198	2	11	2
Zlatoličje	681	344	225	27	7	8i
Brebrovnik	265	208	181	2	25	—
Ha rdek	307	187	164	5	12	1
Ormož	538	310	150	16	127	1<
Savci	475	254	215	1	37	1
Središče	605	457	189	3	178	8Ï
Svetinje	527	277	192	4	79	i
Sv. Lenart pri VeL Nedelji	616	333	289	8	33	5
Sv. Miklavž	294	199	155	7	32	:
Sv. Bolfenk pri Središču	467	242	166	3	22	51
Sv. Tomaž	366	229	197	2	28	i
Velika Nedelja	647	367	289	4	52	24
	17842	9354	6704	530	1325	792
Volilna edinica Slovenjgradec.
		t* O S	•a "a"	»h £ u	.a 3	S
		S	CJ K»		MO &	S
Volišče	J	s	P-	O — u rt o	CU	pH
	o	«a -3	CO	C -O	m M orj	co o
	t>	O	H— co	M"		M CO
Pameče	163	127	116	4	_	7
Podgorje	331	188	124	17	5	42
Razbor	155	103	87	3	—	13
Slovenjgradec	434	331	217	12	12	90
Stari trg	382	223	195	6	3	19
Sv. Andraž pri Velenju	232	165	154	3	—	S
Sv. Vid nad Valdekom	134	78	43	1	32	2
Št. Ilj nad Velenjem	2C5	182	145	28	1	8
Št. Ilj pod Turjakom	606	338	222	87	20	9
St. Jarž na Vinski gori	316	123	103	10	9	1
St. Janž pri Dravogradu	385	224	178	42	2	2
Škale	447	280	157	115	2	i
Šmartno pri Slovenjgradcu	396	212	172	23	9	8
Šoštanj	1C65	544	275	153	5	lit
Topolščica	306	208	127	45	27	9
Velenje	853	478	267	169	4	38
Sv. Florjan	269	131	98	—	31	2
6679 3935 2680 718 162 375
Volilna edinica Šmarje.
12713 6599 3478 1671 417 882 151 Volilna cdinica Murska Sobota.
Volišče	S >
Bodonci	687
Cankova	594
Pomanjšovci	346
Fokovci	800
Gederovci	321
Gornja Lendava	928
Krog	647
Kupšinci	4f9
Kančovci	239
Križevci	024
Kruplivnik	409
Kuzdobljanje '	713
Markovci	474
Martjanci	797
Moščanci	312
Murska Sobota	1C18
Perto-a	761
Pe"arovci	580
Tredanovci	369
Pucinci	563
Sv. Jurij I.	177
Sv. Jurij II.	873
Šalovci	748
Tišina	430
Gornji Petrovci	897
O 493 385 173 468 226 420 459 295 162 344 331 4f2 238 383 196 4P3 400 335 252 264 113 393 284 297 502
=5 N
je S	rH ~ M	>o >> -J	« a r3	o -M h Ü
fc. en ■J	äS KO O T.		0 O 1	o Pu M
	** P ¿a	s -2	S	T3 -1
co		co	en	PS
38	401	8	43	3
238	80	9	56	1
4	58	83	19	7
41	351	15	60	1
158	24	11	30	3
243	51	24	94	5
406	11	3	34	5
133	87	14	59	2
34	114	2	10	1
3	191	12	133	4
100	195	27	7	2
181	17	88	101	5
144	7	27	55	2
166	171	14	29	2
10	162	11	3	5
130	146	27	98	28
251	49	21	66	8
143	152	21	17	1
15	110	46	79	1
26	124	28	82	4
45	9	7	48	3
171	79	20	120	3
33	87	33	117	14
227	17	14	39	—
47	63	83	3(5	3
2091	2756	648	1704	113
				a	>o		5 >M C« a
Volišče	« t>	«s : "5o ' a	■ Turk	g O	"> o M h CJ P*	a G •CO •	
	o	ca ■o	en i	■5	• CO	tj	j n
	>	O	»—J co	¡5	M CO	o co	
Buče	3C5	169	149	15	3	_	2
Lobje	361	220	214	4	1	_	1
Koprivnica	86	64	33	15	16	—	—
Kostrivnica	336	212	199	10	2	_	1
Kozje	421	223	132	58	27	1	6
Križe	174	68	54	11	3	—	—
Loka pri Zusmu	375	140	105	22	12	—	1
Mestinje	597	290	172	79	35	1	3
Pilštanj	431	234	136	91	3	3	1
Podčetrtek	420	156	94	12	48	1	1
Podsreda	266	117	70	22	23	—	2
Ponikva	747	249	191	12	37	7	2
Prevorje	270	127	79	46	1	—	1
Rogaška Slatina	556	252	123	38	66	23	2
Rogatec	606	271	123	45	97	5	1
Sedlarjevo	268	120	63	54	3	—	—
Slivniia	414	131	59	32	38	—	2
Sv. Ema	648	311	249	20	35	4	3
Sv. Florijan	232	162	84	3	72	1	2
Sv. Križ pri Slatini	564	323	230	55	25	11	2
Sv. Peter pod sv. gorami	674	291	120	66	93	1	—
Sv. Štefan	284	109	95	3	11	—	—
St. Vid pri Planini	472	203	181	17	5	—	—
St. Vid pri Grobelnem	246	102	85	2	14	1	—
Šmarje I.	167	121	72	1	47	1	—
Šmarje 11.	678	356	280	42	29	2	3
Zetale	569	254	154	8	89	3	2
Stoperce	195	114	110	1	2	—	—
114C9 5389 8C56 784 837 63 49
Volilna edinica Maribor mesto.
S* .S
- — 4
•S,
'S	1- "I
C	T -5
co	fc -n
S . '.o
> 'o C*
m Q co
Maribor mesto
1528 21C5 144 1U33
Volilna edinica Celje mesto.
75 ja to P2 fc t» j co
a
2 m
'Ç
o
S
G
a
Celje mesto
J I
66« 70 21 478
on O co
Volilna edinica Prelog.
		£ O	HO	o		
		3	O	jO	d	C
		TJ	►o o	in	ca	*>
Volišče		d		fca* Q 3	IH a .j	K
		=3 -3	cž) c^	cA .5	2? 'i	Ch a «
		O	X	XX	i-i -S M	
Domašinec		452	35	344	62	11
Dekanovec		395	93	245	54	3
Dolenja Dubrava	I.	330	7	288	30	5
Dolenja Dubrava	II.	282	7	241	31	3
Dolenji Vidovec		345	13	227	1C4	1
Draškovec		377	11	290	67	3
Goričan I.		3f 9	91	119	94	5
Goričan II.		295	72	127	89	7
Hodošan		379	27	248	99	5
Kotoriba I.		258	1C8	124	18	8
Kotoriba II.		185	78	95	9	3
Kraljevac		483	119	280	75	9
Legrad		368	3	279	83	6
Mala Subotica		555	55	372	120	8
Paovec		507	115	318	70	4
Prelog I.		349	115	117	89	28
Prelog II.		330	95	159	50	23
Sv. J ur a j u Trnju		341	42	2E5	39	5
Sv. A arija		287	51	135	98	3
Dolnji *iiha]jevac		193	10	139	44	—
		7020	1147	4511	1329	143
Volilna edinica čakovee.

Volilna cdinica Gornjigrad.
Volišče
Bočna
Gornjigrad
Nova Slifta
Kokarje
Ljubno
Luče
Mozirje
Rečica
Solčava
Šmartno na Paki
.3 —
TL	a
a
t> 581 182 215 375 592 4J2 729 671 211 458
o
245 114 125 239 345 2C7 416 363 165 353
t» CO
193 57 ICO 227 176 164 326 330 136 250
ua ■
a o
Im
O
24 35
13 5
14 10
3 5
4 23
p* co
11
5 1 139 12
5 18
6
		443G	2572	1956	136	197	283
'■■mjib* &	Volilna edinica		Brežice.				
					a a VI	C ti	C C
Volišče	t s v				s	*2 •5	a» ca
	j-	CO	m	co	•	V)	i
	o	►J	Q		O	M	C
	fc-	CO	co	co	C/3	co	73
Artiče	415	81	17	114	19	15	3
Bizeljsko	800	99	21	140	3	5	9
Blanca	7£5	245	81	27	10	11	29
Br; žice	788	2'6	128	54	71	16	2
Dobova	716	193	40	174	42	1	3
•Gorica	121	101	6	—	1	—	—
Globoko	310	£4	2	199	2	1	2
Kapele	451	165	22	34	5	—	1
Planina	171	73	11	24	5	—	—
Rajhenburg	853	281	210	5	31	3	7
Sevnica	554	159	71	84	27	1	5
Sromlje	284	99	4	80	1	—	—
Videm	734	2S5	61	76	28	13	6
Zafcukovje	391	56	9	120	3	—	1
I išece	5f9	118	7	123	88	2	4
Veliki Kamen	223	119	26	11	16	—	—
	7775	2404	716	1256	352	68	72
■ -77, ,	Volilna edinica		Laško.			•i	
					a 3		41 O C
Volišče		o					o C
		s	3	co M	15	co O	d C
		>	co	C«	cn	co	cn
Pol pri Hrastniku		277	97	5	23	85	3
Jurklcšter		5f4	129	82	4	6	2
Laško		291	49	2	2	165	4
I oka pri Zidanem	mostu	9i9	294	15	56	153	9
M arija Gradec		727	486	3	11	44	2
Sv. Jedert		376	119	11	10	93	7
Sv. Krištof		570	265	2	13	59	3
Sv. Štefan		481	169	4	17	59	8
Sv 1 ena rt nad Laškim		186	63	35	—	7	—
Trbovlje		83f2	567	45	1698	370	2! 2
		12733	2241	2C4	1824	1044	290
	> o				•3	h	M	o JU
	Cfl a	•3 O	O O h		o	C ¿4 rs	o ¥	C o
Volišče	S	h O • co	O ►J		u •3		u pli	o o
	ca		a>		CO	z ?	o o co	Ti
	O	cn »—4 M	H		a co	D*5		¿C
Belica	675	594	20	2	£5	1	3	_
Čakovee trg I.	366	57	16	18	136	112	2G	1
Čakovee trg II.	381	79	10	7	110	148	21	6 1
Čakovee	485	3C7	9	9	123	27	6	3
Pustakovec	445	337	5	5	£9	34	4	1
Macinec	398	53	53	1	286	5	—	—
Gor. Mihaljevac	383	256	37	3	78	5	—	4
Mursko Središče	344	1C5	57	16	81	50	31	4
Selnica	372	237	80	11	30	9	1	4
Nedelišče	591	283	78	5	154	50	—	21
Poctturn	313	221	4	3	70	13	1	1
Sivka	212	150	4	2	52	3	_	1
Strohominec	269	66	—	6	126	67	3	1
Sv. Juraj na Bregu 457		311	66	14	61	4	1	—
Sv. Martin na Muri 538		310	85	12	1C8	14	—	9
Strigova	5C2	340	93	13	43	10	1	2
Safarsko	5C9	384	75	5	31	5	1	8
Vrat:šinec I.	321	97	61	3	144	11	3	2
Vratiširec II.	241	151	63	4	19	4	—	—
	78C2	4338	816	139	1766	572	102	86
o
** ■
CO
a
CO 20 22 7 G
IG
21 i 87 23 7 74
IZVOLJENI POSLANCI ZA OBLASTNO SKUPŠČINO V MARIBORU.
A. Poslanci Slovenske ljudske stranke: 42. I. Sr e z Celje.
1.	Krajnc Davorin, kmet, št. Jungert.
2.	Mešič Anton, župan in posestnik, Polzela.
3.	Levstik Mi'oš, uči te'j v pokoju, Celje.
4.	Ursnjek Jakob, rudar, Zabukovca.
5.	Slomšek Franc, posestnik in obrtnik, Sv. Jurij ob j. žel.
II. Srez Dolnja Lendava.
1.	Basa Ivan, župnik, Bogojina.
2.	Osterc Peiter, trgovec, Beltinci.
3.	Liti op Štefan, čevljar in posestnik, Turnišče.
III. Srez Dravograd.
1.	KugO'vnik Jurij, kovač, Prevale.
2.	Stabej Jože, višji oficial, Maribor.
IV. Gornjigrad.
1.	B'ekač Marko posestnik in župan, Rečica ob Savinji.
2.	Štrucelj Franc, posestnik in župan, Mozirje.
V. Konjice.
1.	Napolnik Matija, posestnikov sin, Tepanjski vrh.
2.	Bruderman Leopold, trgovec in posestnik, Konjice.
VI. Ljutomer.
1.	Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer.
2.	Neudauer A'ojzij, posojilnifki tajnik, Gornja Radgona.
3.	Hiastelj Franc, urednik, Maribor.
VII.	Maribor desni breg.
1.	Sagaj Atojzii, dekan, Hoče.
2.	Kores Martin, že^ničar-k^učavničar, Maribor.
3.	Dr. Schaubach Boštjan, odvetnik, S'ovenska Bistrica.
VIII.	Maribor levi breg.
t. Supanič A^jzij, ve^posestnik, Vagen-Jarenina.
2.	Dr. Leskovar Josip, župan mesla Maribor.
3.	Dr. Veb'e Andrej, odvetnik, Maribor.
4.	Pirnat Franc, višji živinozdravnik, Maribor.
0.	Poljanec Ljudevit, župan, Cogetinci pri Sv. Antonu SI. g.
X. Srez Murska Sobota.
1.	Faflik Franc, župniik. Kenčo/ci,
2.	Horvat Geza, upravitelj, Krajna.
XI. P t u j.
1.	Ver?ič Ivan, posestnik ia župan. Sv. Marko pri Ptuju.
2.	Janžekovič Alo'z posestnik. Sterjanci pri Sv. Lenartu.
3.	Pozmen P., viničar, Hermanci-Sv. Miklavž pri Ormožu.
4.	Dr. Kovačec Janko brnčni ravnatelj, Maribor.
5.	Kropil Lovro, posestnik v Staršah pri Št. Janžu Dr. p.
6.	Čuš Ivan, posestnik v H'aponcih pri Sv. Lovrencu SI. g.
XI.	Srez Slovenj gradeč.
1.	Pušerjak V'ado, nerodni poslanec, Maribor.
2.	Gu^ei Ivan. posestnik in župan Št. Janž pri Dravo?radu.
3.	Blatnik Simon, posestnik in trgovec, Staravas pri Vel.
XII.	Šmarje pri Jelšah.
1.	Turk Ivan. poseslnik. Stranje, Šmarje pri Jelšah.
2.	Pr. Ogrizek Anton odvetnik Cei:e.
3.	Kranjcc Marko, tajnik SLS v Mariboru.
4.	Tovornik Jože, poseslnik in župan, Sv. Vid na Planini.
XIII. Srez Prelog (Medžimurje). 1. Dr. Ivo Kečkeš, zdravnik, Prelog (HPS).
B. Poslanci drugih strank: I. Srez Celje. Rudolf Lorber, poseslnik, Žalec, SKS.
II. Dolnja Lendava. Neubauer Josip, činovnik, Do'nja Lendava, HSS.
III. Dravograd. M5derndorfer Vinko, učitelj, Mežica, socijalist.
IV. Srez Maribor desni breg. Petejan Josip, uradnik Maribor, sosijalist. Finžgar Jože, kmečki sin, Sv. Marjeta na Drav. polju, SDS.
V. Srez Murska Sobota. Hodošček Franc, Beljak. Zankovci, HSS. Godina Štefan, evangejski župnik, Gornji Petrovci, SDS. Šiftar Fianc, posestnik, Strukovci, SDS.
VI. Srez Ptuj. Lovro Petovar, posestnik in trgovec, Ivanjkovci, SDS.
7. Srez Šmarje. Anton Perkovič, posestnik, Sv. Flonijan pri Roj., SDS.
VIII. Srez Čakovee (Medžimurje). Dr. An'e Odič advokatski kandidat, Čakovee, HSS. Ivan Majerič, se'jak. Diagos1avec breg, HSS. Bartol Žaikovič, se jak, Belica, HSS. Vid Radikovič, se jak, Mih ovije n, HSS. Dr. Ivan Novak, kr. javni bil,ežnik, Č&kovec, SDS.
IX. Srez Prelog (Medžimurje). Pr. Mpti:a Sebe?t'«n advokat v Pretoku HSS. Ivan Dodlek, poljede'ec, Držinovec, HSS. Justin Kotile po ede ec iz Do nje Hrašče, HSS. Dr. Janko Baričevič, kr. javni bilježnik, Prelog, SDS.
X. Maribor mesto. Dr. Pudo'f Ravnik, odvetnik, Maribor. NRS. Viktor Grčar. nad uči tel j, Maribor, socijalist.
XI. Celje mesto. Dr. Goričan Alojzij, odvetnik, Celje. NRS.
IZVOLJENI POSLANCI OBLASTNE SKUPŠČINE V LJUBLJANI.
I. Srez Brežice.
1.	Podvinski Franc, posestnik. Blatno pri Brežicah, SLS.
2.	Tra'nik Jožef, župnik, Rajhenburg, SLS.
3.	Ivan Urek, posestnik in župan, Globoko, SKS.
II. Srez Laško.
1.	Jože Žmavc, kaplan, Trbovlje, SLS.
2.	Matevž Deželak, posestnik, Lože pri Rimsikih topi, SLS.
3.	Ignacij Sitar, župan, Trbovlje, socijalist.
Kaj je novega?
Naročnikom »Slovenskega Gospodarja«! Danes orei-mejo tisti naročniki »Slovenskega Gospodarja«, ki nimaL me vec P ranega lista, križ kot znamenje, da je treba na-iocnino obnoviti!	J
vsako hišo »Slovenski Gospodar«! Naročnina ca i 1927 zna* a za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din za Čehi leta 8 Din.
Našim naročnikom zunaj Jugoslavije! Naročnikom, ki stanujejo zunaj Jugos'avije, ne moremo poslati naših položnic, ker te v tujih državah niso veljavne. Ti naročniki nam naj pofrjejo tuji denar v pismu in mi bomo denar tukaj izmenjali. »Slovenski Gospodar« stane izven Jugoma-vaje letno 64 Din, to ja v Avstriji 8 šilingov, v Nemčiji 6-maik, na Češkem 40 ČK, na Francoskem 30 frankov, v Ita-li.i 30 lir.
Našim cenjenim dopisnikom! Zadnjega »Gospodarja« smo izdali radi volitev že v torek, namesto v četrtek. Radi tega se je zakasnilo veliko dopisov. Vse važnejše dopise smo odstopili »S'ovencu« in one pa, ki še niso zastareli prinašamo v današnji številki.
Zahvala volilcem v okraju Maribor levi brej. S'ovenska ludska stranka je v našem okraju sijajno" zmagala. Dobi1 i smo vseh pet poslancev. Niti en nasprotnik ni izvoljen. To je za našo stranko častno! Zastonj je lenarški advokat dr. Gorifek obljub'jal, da bo s papirjem zidal oeste k vsakemu ze'niku, zastonj je svečinski pek Smonig plačeval viničarjem g'asove z moko in denarjem, zastonj so lagali in hujskali. Nasprotnike je zadela huda kazen. Pro-pad'i so popolnoma. Poštenost in pravica sta zmagali! Organizacija S'ovenske ljudske stranke v našem okraju je 1 okazai'a svojo moč. Hvala in slava vam gg. župani, občinski odborniki, zaupniki, agitatorji, možje, m'adenici, žene in dek'eta! Veš trud ni bil zastonj. Težka je bila borba. Mnogo žrtev in napora nas je stalo. AMhvala Bogu, sreča nam je b^a roPa! Vsi poštenjaki se radujejo z nami. Na-sjrotniki se jezijo in preklinjajo. Že vedo zakaj! Posebna, hvala našim Slovenskim goricam, osobito naši trdnjavi Sv. Jakob, in vsem drugim! Š3 nobene zmage nisem bil vesel tako, kakor sedanje. V našem okraju smo potolkli z naše žFavostjo in vstrajnostjo najgršo stranko v S'oveniji: samodejno demokratsko stranko. Živijo zmagovalci! Živijo naši mroizvo'jeni oblastni pos'snci Šupan.ič, dr. Ve-ble, Pirnat, Poljanec in Šerbinek. — V Mariboru, dne 24. januarja 1927. — Franjo Žebot, narodni po-s'anec in nace'nik okra;ne organizacije SLS.
DuVovn ške vesti. Župnijo Št. Janž na Vinski gori je dobil dosedanji župnik pri Št. Joštu na Kozjaku, č. g. Mat. Weiss. — Za župnika pri Sv. Petru na Kronski gori je imenovan č. g. Alojzij Vrhnjak, dosedaj kaplan na Dobrm pri Celju.
Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Ob IlOOletnici rojstva sv. Ciri'a naj bi se Sromškova bratovščina sv. Cirila in Metoda v nari škofiji posivila in vre'ia'a tudi po župnijah, kjer je re ni. Na vsakih 10 .plačujočih udov bo prihajal brezplačno en izvod bratovščinskegi g'asi'a »Kra'jestvo bož:e«. V kratkem času prejmejo vsi župni uradi nekaj izvodov prve številke. Kjer je bratovščina že vpe'jana, naj
Na^a društva.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Proslava, katero je priredilo tukaj šnje Katoliško prosvelno društvo ob priliki 11C0 letnice sv. Ciril» in Vetoda, je uspela prav dotro. Življenjepis oteh slovanskih bratov sta razležila gospod kaplan in gospod učitelj. Lekleta pa so priredila krati o igro o sv. Ciri.u. — Kakor se sliši, mislijo pc Svečnici prirediti igro »Scapir.ova zvijača«. Naj ne fco nikomur žal kerakev, 1 atere Lo stcril k Sv. Icvrencu, čeprav bo blato, kakor je sedaj. Igra je pa pclna zabave in smeha ne fco manjkalo. — Tukajšnja društvena soba je pred kratkim morala igrati vlogo prostora, kateri spada drugam, ne pa v društveno sobo. Nek nepridiprav je cbhajal demači praznik, pa se mu je menda-zdel ta prostor najtolj pripraven, da je v njem lahko svinjske noge čistil. Ne vem, ali misli dotičnik s tem izzivati posamezne osete, ali pa celo društ\o; svetujemo mu, da opusti drugič take početje. —
"tVmer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vabi v nedeljo, dne 30. t. m. in na Svečnico cenjeno občinstvo na uprizoritev krasi.e zgocovir.ske igie »Lekle z nseri«, ki se vrši popoldne oh pol 4. uri v Katoliškem demu.
Kapela pri Raitemih Naše katoliško Bralno društvo priredi dne 30. januarja lepo narodno igro .Nr.ša kri«. Igra je iz Napoleonovih časov, lo so se Frsn.ozi klatili po naši lepi domovini. 2ato to zarimala vsakega narodr.o čutečega Slovenca. 1 ovabljeni vsi, ki ste naše krvi in se še razven tega želite pošteno razvedriti!
Veriej Eekliška zveza priredi v nedeljo, dne 6. februarja v prostorih Marijanišča tri vesele enodejinke >Noče se možiti«. > V zakleti soli« in »I ri fetegrafu«. — 1 rijatelji vesele in poštene zabave, pridite. Začetek takoj po večernitah.
špitalič pri KcnjicRh Iralro drvštvo priredi na Svefnico ob 3. uri pojol( ne v šoli igro. Na sjcreiu je: »I ogodfca«, v dveh dejanjih, »1 laršarua«, šaljiv pr'zcr, »Vedcž«, turka, .Trije u enja-ki«, šaljiv prizor. Vljucro vatljeri domačini in sosedi! To pot se društvo ] ekrie prvič z r.c\im, krasnim zasterem, na katerem je ovekovečen lep Spitalič.
Rogaška Slatina. Na Svečnico priredi tukajšnje pevsko društvo »Sloga« pevski komert v dverani 1 otela »I ošta« Na sporedu sc lere umetre in narodne pesmi. Eirigira pevovodja gos[x kaplan Llaga. Začetek cb pel 4. uri popoldne. Vabljeni vsi prijatelji slevenske permi. Istega c're cb 8. uri zvečer se priredi igr»
»Sovražnik žersk« s prosto zabavo
Tibovl c. Na Svečnico, 2. februarja 1927 proslavi Dekliška zveza v Trlovliah 20 lrtnifo svojega ofcstoja. 7julraj ob ". uri bo sv maša za r?jre članu e in med sv. mašo skupro sv. obl-njiio. Po tej sv. mrši fco v dekl:š'<i sobi I reštvenepa dema pcevctitev presv. Snu Jrnncv.mu. 1 orclc're cb 3. uri to v dvorani Društvenega drma dekliška akademiji. Na sporedu so: pevske torke, deklamnr ijc, slpvrostri gover (č g. karcnik Casl) in prirori. ■ Prijateljska ("rrštva in prijatelji katoliškega prosvetnega gibanja vljudno vabljeni.
za vsakih 10 plačujočih članov obdržijo en izvod, saj jih nič ne slane. Dajo naj ga nabiralcem. Sično pa želimo, da bi list naročali tudi diugi, katerim je to mogoče. List »Kraljestvo božje« bo izhajal šestkrat na leto in bo veljal za tiste, ki ga posebej naročijo, 10 Din.
Dohodn nska napoved. Ali ste že vložili napoved za osebno dohodnino? To se mora zgoditi do konca januarja, sicer obdavči davkarija davkoplačevalce sama!
Cirkovški župan se hudo jezi na dopis, katerega je pri nesla zadnja številka »Slovenskega Gospodama« radi shoda SKS. Ravno tako je tudi izlil svojo jezo nad menoj, češ, da sem bil Jaz zraven, ko smo ta dopis pisa'i. Ker je pa meni «popolnoma vseeno, ali se njemu županski slo ček že maje, ali mu še dobro in trdno s.oji, zato izjavljam, da nisem pripomogel k temu dopisu niti ene besedice, pa tudi ne vem niti najmanj, kdo ga js skupaj 'sestavil. Zalo prosim gospoda župana, naj se jezi nad tistimi, ki so k dopisu pripomogli, mene pa naj v miru pusti. — Sagadin Andi ej.
Se'ske dostave pri pošti Jaren na. Pri pošti Jarenina v mariborski oblasti je bila nedavno uvedena sel »k a dostava in sicer ob ponde'jkih, sredah in petkih v vasi Vu-kovski vTh, Po'ieka ves, Srobo.je, Konji rep in Vukovski dol; ob torkih, četrtkih ki sobotah v vasi Vajgen, Zmrz'ek, Po'ieki vrh, JarenLnski dvor in Jareniinskj vrh; ob pondelj-kih, sredah in sobolah pa v vasi Jareninski dol in Jare-ninski vrh.
Nekaj zanimivosti od zadnjega Pucüevega shoda pri Sv. Trojici v Slov. gor. moramo razkriti širšemu svetu. G. Pucla je [pravzaprav privabila k nam demokratska sran-ka; tako je namreč izjavil dr. Gorišek na shodu, zaklicJ je Puc ju, ko je ta začel govoriti o po'omu demokratske str. n k-e S'avenske banke: Mi smo vas vabili semkaj, da bi se pogovorili radi sieskih vo'itev, ne pa zalo, da nas tu zdaj napadate. Pa so gospodje srabo na'eteli. Puce'j je našteval vse njihove grehe pri S'a venski banki kako so tam jema'i hij denar in ga porabili za svoje liste »Julro«, »Domo ino« itd. in za agitacijo ter s tem nazadnje uniči banko. In navzoči, diugače tako širokousini gospodje od Sv. Leñarla in Sv. Trojice, si niso upali mu ugovarjati ali ga prekiniti; le prav ponižno je enkrat vzkliknil drugače prav oblastni dr. Gorišek: Gospod minister, kaj to omenjate, to nas bo'i! In za odgovor je dobil očitek: Prav, če vas to bo i, to je bila tatvina. Nas'ednje dni pa se je dr. Gorišek vozil oko'i po šerat'enarškem okraju in raz'agal na shodih, koliko dobi o t je ljudstvu že prinest nesebična demokratska stranka. Kdo se ne bi smejal? Na teh shodih je tudi hvalil in povzdigoval v develo nebo svojega pos'usnega kandidala g. Vrači'a iz Senarske, kako op<iav'ja sam s'užbo tajnika pri okrajnem zastopu in nadzoruje cesle. Vedoma pa je za-moYal, ko'iko tisoč služi Vračič kot tajnik, ko'iko potnine-in d'ijet prejema za svoja pota. G. doktor, tudi pri S'a venski banki je nekaj časa cvete'a pšenica, potem pa je bi"o nag o zas'už,ka konec. Tako bo tudi pri Vračičevem tajništvu in cestnem nadzorstvu. Morda bo dr. Gorišek takrat zopet p«ravil: Kaj nam to očitate, to nas boli! Nas pa tudi, ker gre ta denar iz naših žepov. Dobro, da vse to vemo!
Od volitev v Gcčovi se poroča: Pri sedanjih volitvah pri nas ni bilo tolikega zanimanja, kakor pri zadnjih. Župan Kronvogel je radi družinskih težav odloril župansko mes'.o in tako smo izgubili ugodno vo'išče v ravnini. Starejši niso š'i v hrib in tako je bila uieležba pri vo'itvi žal neznatna. Vo'i'a sla skupno 102 volil ca SLS je dobi'a 75, Radič 1, soci afisti 0, SUS 28 g asov. Večino SDS je prignal na volišče bivši samostoinež Kramberger, ki je na-bobnal skupaj vse svo„e delavce in viničarje; 6 g'asov pa je po našem računu SDS dobila od znanih GorišeKovih p;i «tašev v Bišu. Za teh bornih 2o glasov sta dr. Gorišek in dr. Weixl priredi'a dva shoda, enega pri Krambergerju v Gočovi, drugega p«ri Ketišu v Bišu. Na shod so bili koman-dÍTaiii vsi, ki živijo od Gorišekove milosti, od odbornikov okrajnega zas lop a do zadnjega delavca. Zdaj vsaj vemo, koiiko jih je, v Gobovi 20, v Bišu 6.
Volilni boj je končan, tudi pri Sv. Bo'fenku v S'ov. g. SLS si je na našem vo'išču priborila častno zmago od 171 oddanih g'asov jih je dobila 152 in to brez vsake vsi jive, hrupne agitacije. Njeni voiilci so jej zaupali svoje kroglice iz prepričanja, da je le v njenih vrstah njihovo mes o; vedno se je držala zvesto svo«jega starega gesla: vrlo krščansko, resnično gos, odarsko, odtočno s'ovensko. Nikdar ni spreminjal svojih nazorov kakor druge stranke, ki ko-lebaio iz z mole v zmolo: prej štajerčijanci, potem samo-stojneži, zdaj deloma demokrate, deloma radičevci. Zato so tudi vse druge stranke skupaj na našem voMš^u dobi'e ssmo 19 g'asov: socialisti 2, demokratje 11 vkljub temu, da so cele mesece poái'jali in ponujali zastonj hinavsko in vsil ivo »Domovino« in vkljub temu, da je stranka v n.šcm •krt ju poslavi'a ce'o enega kandidata za propadanje, združeni kandidatje in radičevci pa 6. Obžalovati pa in oči'no grajali moramo s'abo udeležbo Ločičanov, iz cele obširne občine jih ni pris'o vo'it več kot 18. Možje, to pa ni cas'no, to ni mošato! Zdaj pa, ko je nastopil zopet bož i mir, pride tudi pust do svoje ve'jave; sli i i pare je že vpregel v svoj jarem, drugi pa še pridejo na vrsto. Da bi le odprl vsem vrala sreče, miru in zadovoljnosti!
Tudi pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. smo vendarle dobro odrezali pri teh vo'itvah, k'jub ve'ikemu prizadevanja nahrbtnikov. Sej so imeli tu ce'o dva shoda. 274 g'asov je dobi'a sls, 34 g'asov pa vse naspro'ne stranke, dokaz, da imamo lepo vrslo odličnih, znacainih mož in m'adenicev, «l jjb ni<; ne us'rasi in ne zbega. Škoda le, da imamo tudi ve iko ner>i"ovinih in m'aenih. ki so ra'ši ostali doma. — Na?i vrli Orli se pripravljajo na prireditev, na katero mislilo po"abiti oKeinst o v tem predpustnem času. Nekaj posebno novega baje bo!
Antonieč ni. ali že veste kako možato se je n3Š Jakob Fojs oWal ra Puci;evem s^odu pri Sv. Trojici? Ko1 pnd namestnik ra demokratski lisli po mi'osti dr. Gorišeka je šel seseda tudi nas Jaka na s^od. in ker je govoril mi'os1-ni gospod doktor se ie og'asil tudi n'egov vedno pokorni Pojs. pa io ie s'abo skupil. Pu-e'j ga ie namreč nato vprr-fal: No. r«ri kateri s'ranki pa sle vi? In Jaka, kandida' za nrmes'nika na demokratski fetL se ie ponižno potuhnil in odgovori1: Gospod, jrz nisem pr¡ nobeni stranki! Nato t. Pucelj: Po'em vpm tuli ne rno-c^ n¡xesar o-jíro-'oriti. Sedaj vemo, kako daleč sega Rojsov pogum, pa tudi, koliko
se je na takšnega kandidata zanesti. Kaj si je le mislil pri teh besedah njegov krušni oče dr. Gorišek? Menda je sam spoznal, da se je zmotil pri Roj sovi kandidaturi. Nam An-tonjevčanom pa njegov nastop tudi ni v čast; ljubši nam je očilen nasprotnik, kakor pa strahopetnež, ki govori vsak trenutek drugače!
Ponarejevalec tisočakov pod ključem. »S'ovenski Gospodar« je svoječasno poročal, da so bili aretirani razpe-čevalci ponarejenih tisočdinarskih bankovcev A'ojzij 'io-manič, Josip Žnidarič, Vincenc Gaber in dve ženski. Razpečevali so ponarejene bankovce po Piekmurju in v župnijah Mala Nedela in Sv. Tomaž. Priznali so, da so dobili bankovce od nekega A!o„za Ravšl, ki jih je oddal, po aretaciji svojih pomočnikov pa je neznano kam izginil. Ravšla so sedaj izsledili na Dunaju, kjer je živel pod imenoai L. Rossler. Pošali so z Dunaja njegove slike mariborski policiji, ki jih je nato poslala orožnikom pri Mali Nede ji. Po slikah so spoznali Ravšla ljudje, ki so bi.'ii ž njim vejkiat skupaj. Ravšl bo izrolen od dunajske policije našim oblastem.
Na Dobravi pri Ormožu je umrl dne 12. m. m. obče-spostovani poseslnik oče Peter Hartman, ki je bolehal do malega že eno lelo. Ra^ni oče je bil goreč krisljan in z .est piisiaš SLS z eno besedo: prava s"ovenska krščanska ko-l enina. Vse ej in povsod je ncslopil in z vnemo delal, kjer je šlo svoje krščansko prepričanje pokazati. Priljubljen in spoštovan je bil ne le na Dobravi, amp^k v celi oimožki fari in oko ici. Ve'ika je bila njegova s:rb za družino. Z_-pusMl je žalujočo ženo, pridnega sina našega pristaša Matjaža in tri hčerke. Pogieo dne i4. m. m. je ^ »kazal njegovo priljubljenost v kraju in soseščini. Rajnemu bo ohranjen časten spomin in ža.ujoji družini naše scižaije! Blagi oče, počivaj v miru!
Zahvala volilcem SLS v ljutomerskem okraja! Povodom časlnega izzida oblastnih volitev v tukajšnjem okraju, kjer so izvoljeni vsi kandidati SLS, me veže nad vse pričakovanje prijetna do'žnost, tukejšnjim cenjenim goG-iodom vo'i'cem za r.jih zavednost in de'o za uresničenje programa SLS izreči najprisrčnejšo zahvalo. Ob enem za-golavljam cenjene gospode volilce, da bom v vrslah SLS v prihodnji ob'aslni skupščini zmiraj in povsod zasiavil svoje moči za izbo'jšan^e današnjih nezdravih razmer. Nesramno obrekovanje takozvanih slovenskih kmelijcev in samostojnih demokratov, naperjeno pao.i SLS in še posebej pioli meni, je le ojači'o naše vrsle. Z vslrajaim de om za dosego nada'jajih zmag! — Jakob Rajh, oan oblastne skupščine in nosilec lisle SLS za ljulomerski okraj.
Izja\a. Nekaj dni pred vo'it vami je prines'o »Ju'ro« poroči.o o shodu samos.ojnih demokratov v Borovcih pri Ptuju, katerega shoda so se udeležili kot priredOle ji gg. dr. Šaamun, Skaza in L ubec iz Ptuja. Vsled te notice in pa ker se je g. Skaza Aleksander, uradnik Ljubljanske kreditne benke v Piuju, ki se je tega shoia udeležil, ho e ali nehote identificiral z mojo osebo, je nastalo med 'ju l-stvom mnenje, da sem podpisani pomagal prirejati samo-slo^no-demokratske shode na deželi. Izjavljam, da nimam z imenovanim gospodom nobene zveze in da se nisem ude ležil doTnega shoda v Boro/cih. — Skaza Ognjeslav, zadružni poslovodja v Piuiu.
Žrtev materinskega poklica. Od Sv. Trojice v Halozah poročajo: Smrt nam je izirga'a zaporedoma dve m'adi materi in go;.rodinji, ki so umrle na porodu svojega prvega ojioka. Prva je Liza Krivec, rojena Mere, iz Zahla št. 6, omožena še le eno leto. Druga je Neža Potočnik, ve'epo-seslnica iz Kozmic št. 7, porovena leta 1925. Bog tolaži tež-s ko prizadeti rodbini in starše!
Podružnica Konj ce konierejskega društva za marib. oblast vabi vse članstvo kakor tudi vse prijate'je konjereje na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 30. januarja, v prostorih g. Sutterja v Konjicah ob 10. uri z običajnim dnevnim redom.
Iz:d volitev v Št. I'j't pri Velenju je sledeč: SLS 145, socijalisu 28, Radič 1, Žerjavovci 8 glasov. Ude'ežba je bi'a častna: 90 odslo'kov voMlcev je priš'o na v o' išče. oi-šte'i smo 6 1ežko bo'nih in 1, ki je prejšnji teden umr'. Izmed rudarjev jih je 28 pod'eg'o grožn am, sicer bi bi'i pokazali več hva^žnosti pos'ancu Pušenjaku ki se je toliko polegoval za korisji rudarjev v velenjskem rudniku.
G. Alfred baron Moscon — umrl. Dne 15. t. m. je v Pi-" šecah v gradu mirno v Gospodu zaspal, v dobi svoje starostne onemog'osti večkrat previden s sv. zakramenti, g. Alfred baron Moscon v 88. le.u slanosti kot zadnji potomec te starodavne p'emenile rodbine. Rajni je kot d»!go'etni državni in deželni pos'anec na Dunaju rad pomagal našemu ljudstvu, ga v dobi propadanja vinske trte po t-rtni uši učil gojiti vinsko trto na ameriški podlagi, v okraju Brežice kot nače'nik-kom.;sar okrajnega zastopa priskrbel več novih okrajnih cest in jih do konca vo ne vzorno vzdrževal ter biil zmiraj velikodušni dobro'nik cerkve, šo'e in občine, z'asti pa revežev. Značilno za njegovo g'oboko versko pre-pTičan e je, da si je s svojo izredno nak'onjenos'.jo do 65. frančiškanskega reda zas'užil «redko od ikovanje posinov-lienca fiančišiianskega reda in bil nanj izredno ponosen. Cd bovje Previdnosti je bil že leta 1914 oi ikovan z z ato-, leta 1924 pa z biserno^oročnim vencem. Naše ljudstvo je ži' e'o v s"adki zavesti, da g. baron ne nosi samo plemenitega imena, ampak tudi plemenito srce. iJne 18. januarja so hvale/ni Pišečani po kratkem nagovoru v cerkvi v velikem ste vi'u pod vodstvom štirih duhovnikov spremi'i njegove te'e?ne oslanke do rodbinske grobnice na pišeč-kem pokopališču k večnemu počitku in ga bodo ohranili v krščanskem sromiru!
Zairmivosti od Sv. Jede-ti n^d Laškem. Kruta smrt nam pobira matere na porodu. Novembra ie vze^ Terezijo Očko (Bre70,rprco^. fmvar a pa Lucijo Hribar (Jegrišnico) in Mico Krašek (Motnikarco). Zdravniška pomoč jih ni 7Z-mog"a o'eti. Vse tri so bi'e bogo,-ubne mgtere, zvesle žene in skrbne go«podin?e. — V žu^niio so se priikrad'e tudi ov-pice ki jib čuM z'asti reri?ka šola, za niimi je priš'a še iz prejšnjih let dobro znana hri-a a se prikizu e redko — Gospod 0'koho' ?o prikorakali na dan vo'i'ev. ko ie b" i" prepovedano točiti oponine, v b'ižino vo'išv,a. u'iii"ni'; ' mnoge in povzročili krvav spopad med junaškimi demokrati.
Izprememba poštnih imen. Poštna uprava je spremenila imena sledečih «pošt na Štajerskem: Koprivnica pri Brežicah v Koprivnica pri Rajhenburgu, Ksaverij v Sar. do.ini v Radmiije, Rečica na Paki v Šmartno ob Paki, Sv. Lovrenc pri Mariboru v Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Nikolaj pri Ormožu v Sv. Miklavž pri Ormožu, Šmarjeta ob Pe&-nici v Sv. Marjeta ob Pesnici, Dobrovnik v DobrovnLk v Prekmur ju.
Predrzen poskus oropati banko. V Zagrebu se že oei teden govori samo o predrznem poskusu vojaškega begunca Canka, ki je poskučal oropati Medjunarodno banko za pol milijona dinarjev. Vstopil je v banko ter predal blagajniku pismo, v katerem zahteva, da se mu takoj izro5i pol milijona dinarjev, drugače bo vse postrelil. Blagajnik pa pisma ni sam odprl, ampak ga nesel ravnatelju v drugo sobo. a je takoj po prečitan^u zbežal po policijo. Med tem je poslalo Canku čakanje predo'go, izvlekel je velik vojaški revolver ter ustrelil parkrat ž njim v zrak. A v tem trenutku pa so se že pojavili redarji. Canko je spoznal, da je igia izgubljena in podal se je v beg. Pri vhodu je bik» večja množica ljudi, ki so mu preprečili nagel beg. Canko je parkrat ustrelil med nje, da so se razkropili kot kokoši ter bežal dal^e. S streli je nevarno ranil dve osebi. Naj-brže bi bil pobegnil, da mu ni neki gospod vrgel pod noge p a ico, na kateri se je spodlaknil ter padel. Redarji so na-va'i'i nanj, mu odvzeli revolver ter ga zvezali. Canko je neki j dni pred tem dogodkom izvršil več vlomov po Zagrebu. Radi tatvin in ropov je odsedel v Lepoglavi večletno kazen.
Smrt bivše mehikanske cesarice. Sedaj, ko se toliko govori o preganjanju kristjanov v Mehiki, se mnogi spominjajo nazaj na čase, ko je žalostno končal v Mehiki cesar | Maksimi'ijan, bivši avstrijski nadvojvoda. 'Njegova žena : Char'o'.ta (Sar'ota) se je nahaja'a takrat v Evropi, da izprosi pri francoskem cesarju Napo'eonu III. pomoč v boju proti mehikanskim vstašem. Ker ji je cesar prošnjo od-bil, je v obupu znorela. Za nesrečno smrt svojega soproga ni niko'i zvedela. Charlotto so najprej prepe'jali v grad Tervueren v Be'giji, pozneje pa je živela na gradu Bou-chout. Ozdravila ni niko'i, do svoje smrti je bi'a nora. Dne 19. t. m. je umrla ter so jo pokopa'i v be'gijski kra'jsvaki grobnici, d a si je njen pokojni mož Maksimilijan, ki je pokopan na Dunaju že'el, da bi jo pokopa'i po'e^ njega.
Samomor 15!etnega vajenca. Na železniški progi med LJub'jano in DravMami so našli te dni na kose raztrgano trup'o 15'elnega ključavničarskega vajenca Anze'ma Rib-nikarja. Dečko se je iz neznanega vzroka sam vrgel pod v'ak, ki ga je usmrtil. Žatostno, da si že mladina v najnež-nejši dobi jemlje življenje.
11'eien deček od'ikovan. Iz Budimpešte poročajo: »Uradni list« objavlja, da je bil odlikovan 11'etni učenec 4. razreda meščanske šo'e Leo Surmo vszki s srebrno kolajno. Deček je rešil pod ze'o težkimi oko'iščingmi v mi-nu'em poletju neko deklico in teden pozneje nekega dečka, ki s'a bi'a v nemarnost, da p>ri kopanju v Donavi utoneta. V obeh s'u'ajih je prisostvova'o prizoru veliko število odras'dh, ki pa se niso upali poseči vmes.
Velikanski požar v Le'pzig't. Te dni je izbruhnil v eni od nekdanjih vojašnic v Leipzigu ve'ik požar. V pos'opju se nahaja razven po'ic'je več trgovskih in industrijskih ob rr'ov. Poxar se ;e razširil na v bli?ini se nahajaJore skladišče municiie. Redili ie bi'o mogoče samo konje in kaikih 6"01 komadov municiie. Os'a'a municija je eksplodirala. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno.
Pisma iz domačih krajev.
Gornja Sv. Kungota. Naše katoliško Trosvetno društvo je vprizorilo r.a praznik Sv. Treh Kraljev srčkar.o milo igro »Materin llagcslcv« v šolskih prostorih. Lvorar.o je napolnilo dobro občinstvo do zaenjega kotička. Zastopana je bila vsa družina visokcrcdr.cga gtsjcda gorfa Lutre z gospo, prišli so tudi dobri Svetinčani in veliko jih je Lilo tudi iz Spoinje Sv. Kungote. Ta dan je bil ples pri cbeh krčmah in tati se je bilo, da ne bo nikogar, toda vsa čast zavednim Kungovčanom, ki jim je tila pešlena kulturna prireditev več, kot ples. Kdo ima večjo koristT Drugi dan so delali plesači razgrajači žalostno bilanco, ko so okoli šeste ure zjutraj, torej po preplesani noči (1 aj je s policijsko uro?) krulili po vasi, preobračali prazne žepe, kleli razbijali po oknih v neki gostilni, češ, da so zopet žejni. Takih ljudi ne vzgaja katoliško 1 rosvetro društvo. — Naše vrle igralke pa so prelepo necclžro igro na splošno zadovoljnost častno odigrale, kjer se je tudi mali Janko prvič dobro postavil. Druga, prelepa igra s petjem bo 2. februarja »I astirici in kralji« v treh dejanjih, o'b 3. uri popoldne. 1 rijazr.o vabljeni vsi zavedni prijatelji kulturnih prireditev od blizu in daleč!
Gornja Sv. Kungota. Dne 17. januarja t. 1. smo v Gor. Sv. Kun geti začeli prav slevesro prazrcvati god Sv. Antora Fuš':avnika. Hvala Eofu, prišlo je veliko ljudi zjutraj k sv. maši z litanijami vseh svetnikov in sv. blagcslcvcm. Eila je pridiga o sv. Antonu, kot posebnem ze^čitniku proti tržnim boleznim pri živini. Lansko leto je v rrši župniji mropim družinam kužra bolezen pobrala mnogo svinj, v eni družini 15. Da ti nas ljubi Eog letošnje It to otvarcval teh slrršnih nesreč, ki jih posebno najbolj čuti ubogo ljudstvo ra deželi, smo se zaobljubili, vsako leto praznik sv. Antora slovrsro prrzrovati, da bi nas ljubi log na pri-prešnjo tega velil c[a svetnika in zaščitnika varoval vsega hu-cega, zalezovanj lrcclrcfa duha, ter pesebro kužnih bolezni pri ubogi živini, tuccvit je leg v svojih svetnikih!
št. I j v Slcv. gcr. Gcs;.cd učitelj Sardoč je nekatere naše volilce izreklfmiral errfa i/med njih popolnoma ncopravi"ero. I» poleg tega se je po izjavi občinske urac're osebe v uradnem prostoru vedel tako, kakor da ima opraviti s šolarji. G. učitelj, mi si brmo to zapemrili! Se se sridemo! A orda sami ne vesle ob kateri priliki! Tudi bodo naši ljudje to vedeli takrat, ko hodite svoio agitariisko pet po fari cd hiše do hiše. Ta menda ja ne hodite zastonj . . . ?
žt. Ilj v Slcv per Tcmanjkanje lepih stanovanj se čuti že tudi na deželi. Nrša p-csojilri' a pa ima v Sloverskem domu dve l«ni starovanji in v enem ;zmed teh starovanj je tudi g. učitelj Sardcč, ki je v bvaležrost za to, r'a ima krasro stanovanje, vsepovsod dela pret: našemu katoliškemu gibanju — Ali sl:š;te g. svčtnik Fvald Vračl o?! Vi ste ra"e!nik posojilnice! Kakšen načelnik pa ste Vi, ea dajete v kalcijem Društvcrem domu stanovanje človeku, ki Vrni pred Vašimi očmi pedira Vaše skrbno delo na vers' em, prrsvelrrm ;n socialnem polju? Mi pričal ujemo, da v trm cziru rac'cite cdlcčro!
Sv. I o- renc ra Dr/ivs'em rolju Z radostjo smo pričakovali in pozdravili našega voditelja dr. Korcšea, ko je z našim po-
slancem dr. Vesenjakom tudi pri nas priredil shod. To pa je že ▼ naprej strašno peklo naše samostojneže — zdaj so prekrščeni v Tadičevee — tembolj, ker prejšnjo nedeljo na njihov shod v hotelu Brentl nihče ni prišel razen njihove armade, ki šteje en ducat glav z generalom Tomaničem vred. Da bi dokazali, kako so samostojni — tako, da si sami niti nastopiti ne upajo — so si za to naprosili za naš shod dva kričača iz I tuja, neslavno znanega Simonica in še er.o tu čisto neznano veličino, da bi jim pomagala Korošcev shod razbiti. Apački Jeza je moral pripeljati tudi svoje živinske priganjače in za krono te cele častivredne družbe so imeli pri vratih patrona vseh postopačev, znanega Andreca, ki je za svoje »junaške« čine prejel že nešteto odlikovanj že nekdaj od c. kr. in zdaj od kr. sodišč. Izzvati prelep ali razbitje shoda se tem ljudem ob hladnokrvnosti naših zboroval-cev ni posrečilo; pač pa so poleg tega, da so kričači cd govornikov morali slišati bridke resnice, ki jih ne bodo kmalu pozabili, dosegli to, da so možje in fantje tembolj navdušeno manifestirali za dr. Korošca in SLS, pa se tembolj zakleli, da se hočejo pri vsakih volitvah temeljito maščevati nad surovostjo teh sramotile ev dobrega imena Sentlovrenčanov. S takim ognjem t srcu so se naši po shodu mirno razšli, »četa« razgrajačev pa je čez polnoč zalivala in »gasila« pri Brcndu ter slednjič z naprednim tuljenjem po vasi razglašala svojo »zmago« in svoj razhod.
Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 15. januarja je po kratki bolezni t Gospodu zaspal Vinko Pečko iz Gočove, star 59 let. Rajni je bil priden krščanski oče 6 otrok, večletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«, doter varčen gospodar pri svoji hiši, za vzgled Tsem sosedom. Rajni je pokopal že svojo ženo Ivano, sedaj bo menda od tistega časa 9 let. Njega pa sedaj otroci, kaleri so ostali brez matere in očeta. Da ga je vse spoštovalo in ljubilo, je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil 17. januarja ob ogromni udeležbi ljudstva. N. v m. p.!
Ptuj. V minoritskem samostanu v Ftuju se nahaja semenišče * nižjo gimnazijo, kjer se okli 40 dijakov pripravlja za duhovniški redovniški poklic. Kjer pa samostan za sedaj še nima svojih bra tov, zalo se išče kuhar, ki bi bil zmožen voditi kuhinjske posle z dvema pomočnikoma. Plača po dogovoru. Oglasi naj se v mi-aoritskem samostanu v I tuju.
Ptuj. Občni zlor Sadjarske podružnice bo v nedeljo, 30. t. m. ob pol deveti uri v gostilni M. Brenčič v Ptuju. Predava profesor Priol. Sadjarji vabljeni.
Ptuj. VII. redni občni zbor Kmetijske zadruge v Pluju bo v »edeljo, dne 6. februarja v zadr. pisarni ob osmih zjutraj.
Ptuj okolica. 1 rihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. bo sestanek zaupnikov naše krajevne organizacije, kot običajno.
Krčevina pri Ptuju. Prišel je od agrarne direkcije v Ljubljani »dlok, da so vse predmetne parcele veleposestva grofa ileber-steina v obč. Krčevini pri 1 tuju odvojene v svrho agr. reforme v prid erarju za ustanovitev državne drevesnice. Od meseca maja 1. 1923 smo imeli to zemljo v zakup od agrarne reforme. Sedaj bi pa s tem odlokom izgubilo 75 družin svoj kruh in pravico do agrarne zemlje, ki jim po agrarnem zakonu pripada. Ne verja »icmo, da bi država kot veleposestniea ne imela toliko zemlje, da uslanovi dre\esnico ne da bi bili agrarni interesenti oškodovani. Naša želja je, da nam oslane to, kar imamo v tem obsegu kakor dozdaj.
Krčevina pri Ptuju. To naklučju sem dobil »Domovino« v roke. Človek se mora temu vsiljivemu listu res čuditi, čuditi pa tudi tistim, ki ga berejo. Ta list kar mrgoli lažnivih napadov na poslance SIS, sramoti pa tudi slovensko ljudstvo. »Domovina« aamreč imenuje pristaše SLS, ki tvorijo veliko večino slovenskega ljudstva, navadno, nerazsodno maso. Vedite pa, da mi se dobro zavedamo, katera stranka dela za nas in katera za svoj žep, mi tudi to vidimo, da so demokrati mojslri pri praznenju bančnih blagajn, kakor tudi vidimo, da vsepovsodi nezakonitim potom odstranjujejo r.aše župane in načelnike okrajnih zastopov, naslavljajo pa svoje pristaše. Tudi to vemo, da bi poslanci SLS lahko naredili lako, kaker so vsi drugi, da bi se udinjali centralizmu in dobili mastne službe, voilhe pa pustili na cedilu do prihodnjih volitev, kakor lo delajo demokrati in radičevci. I a poslanci SI S so prepešteni, da bi svoje pristaše lako grdo varali, Mi ludi vidimo, da imajo dobro voljo za delo, kalero pa vi otež-kočite pri vsaki prilcžr.osti. Mi tudi vemo, da še nobeden duhovnik ni nobenemu kmetu hiše prodal, kakor to delajo v neštetih »lučajih člani vaše stranke. Zato pa proč z »Domovino«, naslednico nekdanje giftne krole: I lujsl ega lštajerca«.
Polenšak pri Ptuju. V noči od nedelje na pondeljek 16. t. m. to neznani roparski cerkveni tatje obiskali našo farno cerkev, »pravili so se s tricglalim gnojnim krampom na kameniti nabiralnik — a brez uspeha. Seveda bi se temeljile oj ekli in bi se im njih trud pač r.e izplačal. Nalo so vse premetali v zakristiji j n si nekaj stvari pripravili za svojo malho. Tudi tri stranske j »Itarje so razkriti, pobrali rjuhe in gornja oltarna pokrivala, ka-ere so že imeli pripr«vljene na Lupu za odnesti. A tate je nekdo '
preplašil tako, da so vse, kakor tudi kramp pustili v cerkvi in jo urnih krač pobrisali, kar je pa seveda njihova sreča. Isto noč so tudi skušali menda isti tatovi vlomiti v trgovino g. Muršiča A trgovec jih je slišal še o pravem času in jih pregnal. Cerkve trgovci in zasebniki, bodite previdni in čuječi ter pozorni pred sumljivimi elementi. Apeliramo pa tudi na sodne oblasti, da tatvine strogo kaznujejo. 1 ogrešno je tudi to, da je tako težko in drago dobiti orožni list in tako se nimajo ljudje v slu"aju tatvine s cim braniti, in se radi lega tatje bolj brezskrbno gibljejo pri svojem nepoštenem poslu. — Pri nas se je letos tudi uresničil stari pregovor: I rav dolgo do pusta - a malo porok. Ali nimajo mladi ljUGje korajže - ali pa je to znamenje slabih časov, ali pa ljudje 1 oljejo slabo debele prašiče, ker je letos tako trda za krompir, repo in zrno. I a upamo na boljše čase in spet nas bodo debeli pujski sede gledali iz hlevov.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Fantom vidi se veselo, iti v drugo vas pa ponočno vsako delo, rado ima nesrečo vmes. Tako pravi neka narodna pesem. Resničnost teh besed jo potrdil dogodek, ki se je zgodil v soboto večer dre 15. t. m. Zbrali so se fantje, 18 po številu iz vasi Savci, župnije Sv. Tomaž. Nesrečna strast ponoče-vanja jih je gnala v sosedno župnijo malonedeljsko. Tam so se njihovemu izzivanju in sremetenju postavili po robu domači fantje iz vasi J oravci, s katerimi so se fantje, čeravno jih je bilo samo 5, a dobro oboroženi s puškami, obvladali te, čeravno se niso hoteli ti dclgo umakniti. In padel je nesrečni strel, zadel Franca Rakuša iz Savec, ki je bil vodja savskih fantov. Ko so spoznali, da je bil strel smrten in videL, da ne bo nikdar več vstal, so se demači fantje razkropili, njegovi tovariši si pa njega naložili, in mrtvega resli na njegov dem, od koder še je pred par urami šel zdrav. Ecdi mu Eog milcstljiv.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V časopisu »Domovina« z dne 20. januarja t. 1. sem nalelel na zelo ljubezniv članek, h kateremu imam sle<.'eče za pripomniti: Ako se pripelješ iz I tuja do Oslu-ševec in tam izstopiš, vidiš lično stavbico, katero so okoličani daleč na okrog s pomočjo dveh okrajnih zastopov, kakor s pomočjo sosednih občinskih prispevkov zgradili. — To je postajališče »Osluševci«. Ako vprašaš dotičrega uslužbenca za kraj, po katerem se postaja naziva, pokazal ti bode proti jugu krasne kmetske hišice, okrašene s sadnim drevjem. Ako je ta uslužbenec pošten in pozna zgodovino tega kraja, tode ti povedal, da so vse te hiše in sadni vrtovi delo pridnih in mirnih mož, pristašev SLS. Ako se podaš v vas čez polje, prideš do lepega poslopja, ki se nahaja v njem Izobraževalno društvo. Nasproti temu poslopju je vaška gostilna. Clcjro pcslopje sad pridne in poštene roke prejšnjega gospodarja, ki je bil pristaš SLS. V slučaju, da prideš v tej vaški gostilni s katerim domačim pametnim vaščanom skupaj, bode ti razložil, kako sležno in mirno je živela ta vasica, dokler ni bila vznemirjena z rcvim demokralskim gnezdom. On ti bode tudi povedal, da je v zadnji dobi ta mala vasica poslala na delo svoje domovine duhovnika, žel. uradnika, učitelja, kakor irže-nerja, a vse te sinke je zilala dobra krščanska mamica, izšolal jih je pa marljivi oče, kateri je bil vsak pristaš SLS. Ta domači gost ti tode tudi povedal, da živi v Osluševcih še en dober star ček, kateri neutrudljivo dela v prid SLS in še v svoji visoki starosti po ral ovalu ueari, bil je ljudem vsestransko v pomoč, kar se novopečenim demokratom še nikoli sanjalo ne bode. — Po-vedal ti ludi bode, da je v tej vasici več vzornih obrtnikov, ludi en trgovec z živiro, kateremu je pa pred kratkim krava mošnjo pojedla. — Zadnjega je dopisnik »Domovine« pomoloma izpustil.
—	Izvedel bodeš tudi, da hi klerikalni poslanec stri v »Domovini« navedeni oreh, kakor Jcžkec spravil Osluševce pod SDS dežnik. 1 er je že sedaj raztrgan in bi deževalo po njih. — Vprašal bodeš dragi potnik, zakaj se dela razdor v tej vzorni vasi z demokratsko epidemijo, imajo pa nasprotno misleči vaščsri tolike zasluge za seboj, odkritosrčen vaščan bode ti rekel :vto, ker je osluševs'<emu telefonu ormoška demokratska posojilnica pri sv. birmi botra.
—	Ako bode pa dopisnikar »Domovine« lenarčkega župana in klerikalnega pcslanca še dalje napadal, bode rekaj izvedel, 1 ar mu ne bo niti na tešče dišalo. Bralci naj primerjajo članke »Do movine« in ta članek ter sodijo, kdo laže. Eden med prizadetimi.
Sv. Trojica v Slov. gor. V sredo, 26. januarja je umrl obče znani in spoštovani gospod Ferdinand Golob, bivši trgovec in posestnik. I ogreb se vrši v petek, 28. januarja, ob 10. uri dopoldne. N. v m. p.!
Breg pri Konjicah. Dne 21. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku dobro znanega in pridnega gospodarja Franca Ergles iz Brega pri Konjicah. Bil je mož stare korenine in vrli narojnik našega lista. N. v m. p.!
Št. 11 j pri Velenju. Smrt uglednega moža. Dne 18. januarja je unr-1 tukaj Janez Vodovnik v 68 letu starosti. Bil je iz ugledne Jakopove hiše. Vrlemu možu časten spomin, rodbini pa naše so-žalje ob priliki bridke izgube.
Šmartno pri Slov. pradeu. V pondeljk je bil vesel dan za Šmartno in našo organizacijo. Starosta naše duhovščine č. g. Lenart je poročil v Timaški vasi vrlega člana orl. odseka Ivana
i?™6!-!? z8ledn° čla,»«> Marijine družbe in oriiškega kroiki Frančiško Kac. Ob isti priliki sta bila poročena Iv. Razdevšek. predsednik orl. srenje in Angela Mrzel, tudi članica Marijin« družbe in orl. krožka iz ugledne krščanske rodbine V novi dobi življenja želimo obema paroma obilo sreče in blagoslova.
Svetina pri Celju. Kar so Svetinčani sklenili, so todi storila namreč v nedeljo, dne 23. januarja. Imeli so na volišče na Kalobji dobre tri ure, v snegu in zametih, po strmih klancih in soteskah, pa so šli si upno od farne cerkve Sv. Ruperta po prvem opravil* , . ™°z> tak0 da so Kalobčani kar strmeli; vsi so glasovali za Ljudsko stranko. To so mežje, da je lahko dr. Korošec ponose* na nje! — V soboto, dne 22. jan. smo spremljali k zadnjemu po čitku na svetinsko pokopališče Mihaela Knez, pd. Kovača, do-mačinom in premnogim svetinskim romarjem dobro znanega, dolgoletnega cerkvenega ključarja in mežnarja na Svetini Bil j« spoštovan in ugleden mož, delaven in skrben v domači družini, t občini in šoli, v cerkvi in povsod, kamor ga je klicala dotžiiosl in služba. Zato pa je bil ludi veličasten pogreb na popolnoma zasneženi in zameteni Svetini najboljši dokaz spoštovanja, ki ga je vrli Kovač pri vseh znancih užival. Domači župnik mu je ob od prtem grofcu spregovoril zasluženo slovo. Svetila ti večna lut vrli krščanski, sloverski mež! — Isti dan je bila na Svetini pokopana i arija Esih, cmcžena posestnica na Velikem vrhu; če trtek zjutraj je še lila zdrava, šla iz hiše gledat vreme; ko se je vrnila v sobo, se je zvrnila in bila pri priči mrtva; zadela jo je kap. Bila je vrla, vzgledna krščanska žena. ločivaj v miru!
Sv. Rupert n. Laškim. Navzlic neugodnemu vremenu: zapadež je v naših hribih visok sneg z zameti — so se ruperski volilcs dobro držali: od 382 volivnih upravičencev je volilo 251. Slovenska ljudska stranka je dobila 221 glasov, samostojni 28, socialisti ia demokrati vsak po en celi glas. Vsa čast našim vrlim možem ia fantom! I omilovanja vredni so pa Grahovčani, ki pljuvajo v svoj« slovensko skledo, zalo ker radičevec Spilanc tako komandira. Pride naš Janez slučajno v druži o srditih samostojnežev, ki ga seveda takoj nahrulijo: je pač žalostno, da vaš Korošec toliko p* shodih in listih moleduje in fehtari za vašo stranko! Janez: Možje boljše in lepše je presiti, kakor krasti; naš Korošec še ni nikoli kradel. Vaši bratci tam doli pa so pokradli že stotine milijonov; saj se spominjate Slaverske banke? Slabostojnežcm je kar sap« zaprlo, grdo so Janeza pogledali — rekli pa nič!
Koprivnica. Eri volitvah prejšnjih let sta nam p>omagali vedno občini Veliki Kamen in Mrčnasela, da smo zmagali. Sedaj pa je pokazala občina Koprivnica tudi sama, da je v pretežni večini r taboru SIS, najbolj poštene stranke v Jugoslaviji! Ko je prišel teden dni pred volitvami samostojni priganjač iz Maribora, da bi govoril v Elotasetovi gostilni in sporočil »srčne« pozdrave, od v Mariboru zaradi davnega umora zaprtega Jevšnika iz Vetrnika, ga sploh nihče ni prišel poslušat kljub neumorni agitaciji mlinarja Starca. Čast zavednim Koprivničanom! Veseli zmage;, pomilo valno gledamo na premagane! Bilo je žal nekaj takih, ki »o prinesli Slareu »v mlin« kot predstavniku Samostojne; od zna pat dobro mleti in žage popravljati, lo tudi pri kroglicah dobra mera, pa ni bila in nikdar več ne bo! Tretja skrinjica pa je imel» brez predstavnika celo en glas več od druge!
Mala Nedelja. Lični letaki so vabili častilce mladinskifc vzornikov sv. Alojzija in Stanislava na sklep štiridnevnice t Društveni dom 9. in 16. t. m. Deklamatorji, pevci in igralci s« tekmovali, kako bi destojneje proslavili svoja zaščitnika. Vse p« je prekosil slavnostni govornik Ludovik Domanjko, tajnik jur-jevskega orla. Nastopil je s tako sigurnostjo, govoril je s tak» izbranimi lesedrmi in tako ognjevito, da je vžgal mlada srca z» višje vzore kakor so kol,- liter, dinar in punca. Vse se je čudila ko je g. predsednik omenil, da ima mladi govornik le ljudsko
□
s s
b □
a
3 3
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za og!as je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
B □
b
B
b
b E
b
Kuharica-gosnodinja, ki je služila že več let v župniš"u, išče službo zopet v župn.šče. Nasiov se izve v upravi lista.	91
Išče se viničar in c 'en krava r;
nastop 1. marca, kravar 1. aprila. Viničar mora znati samostojno delati in razumeti cepljenje. 1 onudbe z označbo plače na Gospodarstvo Gôtz, 1 lto-mača, Hrvatsko.	92
l.c,)0 posestvo, okoli 30 oralov, blizu postaje St. tlj se da v najem, ali proda takoj. Vpraša se pri Antonu 1 resi ar, Cirknica št. 11, St. llj v Slov. gor. 98
Ekonom išče službe s prakso * vinogradu, poljedelstvu itd. Ponudbe pod »Lkonom« na upravo.
Dva mlada, čistokrvna ovčarska se prodala te ljubiteljem živali. Ob bregu 23, Mari-Hon_S*
Kmet e, posestn k !
najboljše zamenjate in prešale olje v tovarni 1 učrega olja J Hoe hmuller v Mariboru, 1'oJ mostom (Magdalenska stran). Dobijo se po ceni najredilnejš« otrobi.	100 12—1
Vsi Mie
TBliliiDIDajllIli
govore o prodaji pri trrdkt
Franc Ktlenč
JOSIP MARTINZ, Maribor,IGosposka ulica 17.
radi prezidave, ker dobe tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago.	&
Naznanilo.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Ljutomera
ZOBNI ATELJE
na Glavnem trgu v hiši gospoda Miki (Seršen).
Z odličnim spoštovanjem 95	Ciril Reich, zobni atelje.
telo pri St. Duhu, da je torej samouk, da so ga izšolala le naša društva. Na njem smo imeli živ vzgled, kaj doseže fant, ki ne ■akoplje svojih talenlov. Take kremenite značaje, take za vse dobro vnete in vsestransko izobražene mladeniče vzgaja Orel, «ploh krščanska organizacija. Vzgojna prireditev je privabila dvakrat obilo občinstva, ki ni štedilo s hvalo osebam na odru te prireditelju.
Središče. Ljudski oder naznanja, da priredi v nedeljo, dne 90. t. m. predpustno prireditev s sporedom komične igre: »Stric T toplicah«. Vsi prijatelji smeha in poštene zabave vljudno vabljeni na to prireditev, kjer se vam bo nudila zdrava, boljša zabava, kakor kje na plesu in tistih šumnih orgijah, odkoder se *lovek vrača telesno in duševno uničen in propal. Na svidenje!
Sv. Jernej pri Ločah. Naš letni račun za leto 1926 je zopet prav ugodno izpadel. Pokopali srna namreč lani 9 mrličev, rodili pa 36 novih faranov, in sicer 20 fantov in 16 deklic. To zopet kaže, da smo v zdravem kraju dboma, a napolnjuje nas tudi s «krbjo za prihodnjost. Naša cerkev je namreč že sedaj tesna, če »e bo pa tukajšnji človeški rod tako hitro množil, potem jih pa «časoma ob nedeljah in praznikih polovica ne bo mogla več v «erkev. To bi seveda za fantaline izven cerkve stoječe, posebno agodno bilo! — Med lani umrlimi je tudi starček Matevž Golč-aian, ki je še 1. 1866 pri Koniggrecu Pruse streljal, bil slednjič »am ranjen in nato ozdravljen v pruskem ujetništvu.
Špitalič pri Konjicah. Radičevski »shod« v senci bajonetov. Takega shoda, kakor v nedeljo, 16. januarja pa še Spitalič ni Tidel. Sklical ga je bivši financar, radičevec Jurij Pevec iz Loč. Ser mu ni nihče dal lokala, ga je moral imeti pod milim nebom. Za vse slučaje je imel pripravljene orožnike. Ko je vezal prazne ♦trobe, so mu brali zavedni volilci take levite, kakoršnih gotovo ie ni slišal. Daleč okoli se je slišalo burno vzklikanje: Živijo dr. Korošec živijo Slovenska ljudska stranka! Eden hudomušnež «u je pa natrosil na glavo svinjskih ščetin, druga pa so vpili: Prašiča je pojedel Radič, ti nam pa ščetine ponujaš. Zapuščen od rseh, tudi najzvestejših: Iskrača in Antona Pančič, je šel z razbitega shoda v Spitaliču z raztrganimi hlačami. Po potu pa si je Pevec lahko zapel tisto znano: Mein lieber Augustin, alles ist Hn, alles ist hin . . .
Šmartno ob Paki. V spomin 700 letnice sv. Frančiška As. je omislila naša župnijska cerkev božične jaslice. Izgotovil jih je kipar Ivan Sojč v Mariboru tako umetniško, kakor smo že vajeni z ozirom na njegov umetniški glas, ki ga uživa med občinstvom. Domačini in tujci hvalijo lepo delo, ki vpliva tem bolj na gledalce, ker je čarobno razsvetljeno od električnih lučic. — Dne 10. t. m. smo pokopali v Gorenjem odličnega župljana, 70 letnega Jožefa Letonje, častnega občana naše občine. Po njegovem hiš-aem imenu »Zaleski« je bil daleč na okoli na najboljšem glasu ter mehek in kremenit značaj. Veliko let je bil prvi občinski svetovalec v šolskem in ubožnem svetu, velik prijatelj šole in dobrih učiteljev, kar bodo gotovo potrdili vsi učitelji, ki so kedaj v Skornem službovali. Trajen spomin si je postavil, da je pred par leti daroval brezplačno zemljišče za novo šolo in šolski vrt v Skornem. Ob času volitev je vsa zadnja leta, ko je bolehal, se dal i vozom peljati na volišče, in to po slabih potih s hribov. V njegov časten spomin so mu zapeli pevci ob grobu lepo žalostinko, ter so se v toplem govoru poveličale njegove lepe čednosti. Časten mu spomin! Zanimivo je še pripomniti, da je ob istem času ležala na mrtvaškem odru njegova mlada sinaha, katero so dan pozneje pokopali na župnijskem pokopališču. Tudi njej so zapeli pevci lepo nagrobnico, saj je njen mož Ivan, sin zgoraj imenovanega umrlega Jožefa tukaj dobro znan godbenik in cerkveni pevec.
GuStanj. Ni še minulo leto, ko je nekdo v »Slovenčevem« podlistku opisoval Mežiško dolino, med drugim omenjal tudi Dobrije in jih šaljivo imenoval republiko Kotnikov. V tem lepem, tihem kotičku Mežiške doline se je tekom enega dobrega meseca dvakrat oglasila smrt in vzela s seboj najprej dne 24 novembra p. 1. spoštovanega g. Dominika Kotnik roj. Skidek. Naj jima bo na tem snestu brez hvale in pretiravanja posvečenih nekaj vrstic, čeravno že nekoliko pozno. Je pač slaba navada nas Slovencev, da le preradi pozabljamo vrlih, dobrih in značajnih mož in žena našega naroda, ko jih je enkrat zasula pod seboj črna gruda, a mimo teh dveh ne smemo tako. Težko je na kratko orisati življenje pokojnih zakoncev, ker ni bilo vsakdanje in enolično, temveč pestro in pisano; saj so se vršili v življenju obeh dogodki veseli in žalostni, dogodki, ki so imeli pomen za širšo javnost in dogodki v domači hiši. Predvsem je oba dičila ljubezen do bližnjega. Pokojnega Dominika najdemo med soustanovitelji Kmečke hranilnice in posojilnice v Dravogradu in za to svojo ljubljenko je skozi dolgo dobo let kot načelnik vsak teden en dan žrtvoval mnogo časa in truda le za Bog plačaj. Kaj je storil kot dolgoletni župan obširne občine Tolstivrh, to vedo hvaležni občani, l.e žal, ■da marsikatera njegova izborna misel v korist občine ni našla -vedno pravega razumevanja. Pokojni je bil nadalje vedno zvest pristaš SLS, kakor tudi vsi njegovi otroci, in še kot 78 letni starček je pazljivo zasledoval politično življenje pri nas in drugod. In kaj naj rečemo o pokojni njegovi ženi? Kratko rečeno, bila je velika dobrotnica mnogim, mnogim ... Pa četudi bi blago-pokojnika vsega tega ne bila storila in vršila, vendar ostane še mnogo, česar ne smemo prezreti: oba sta bila vzorna katoličana. Ce je bilo treba pokazati svoje versko prepričanje ali sicer kaj storiti ali žrtvovati za cerkev, sta bila vedno med prvimi. On «kr-ben, izobražen gospodar. Ce si govoril z njim, si skoraj mislil, da govoriš s človekom, ki je pohajal v srednje šole. A vse si je pridobil z lastno pridnostjo, posebno pa se je odlikoval po svojem izbornem spominu. Ona izvrstna, neutrudljiva gospodinja, kar se je pokazalo zlasti med svetovno vojno. Tudi takrat ni šel nihče lačen od nje. Samoposebi se razume, da sta bila oba ljubeča in skrbna starša svojim osmerim otrokom, vsem že odraslim, katere sta vzgojila s skrbjo in trudom tako, da so jima bili vedno ▼ veselje in tolažbo in bosta zanj lahko dajala odgovor. Sinovom in hčerki pa bo ostal spomin nanje svet in gotovo bodo njima svojo hvaležnost pokazali s tem, da bodo kakor dozdaj, tudi za-naprej hodili po stopinjah njenega tako lepega življenja Ko smo enega kakor drugega polagali ob ogromni udeležbi ljudstva iz ▼srh krajev, bližnjih in daljnih v grob, nam jr bilo vsem težko Pr> rscu, ker redki so zakoni tako blagoslovljeni, srečni in zadovoljni, ker redki so ljudje tako vsesplošno priljubljeni in čislani. kakor sta bila pokojnika, ki sedaj počivati» drug ob drugem m čakata velikega dneva plačila. Solze, ki so se zaiskrile v naših očeh za njima, so se posušile, a nju pozabili ne bomo in ne moremo.
št Pavel prj Preboldu. Tukajšnja orlovska mladina uprizori v nedeljo, rine 30. januarja t 1., ločno ob uri popoldne v Društvenem domu igri* >Rele vrtnice«, slika iz življenja v štirih dejanjih in »Kateri bo?«, predpustna burka o dveh dejanjih. Igri se na Svečnico, rine 2. februarja ponovita. Vsi prijatelji poštenega razvedrila, domačini jn sosedje, vljudno vabljeni! Rog živi!
Luče Na Svečnico, ob pol 11. uri bo tu inštalacija ali umršče nje novega gospoda župnika Jurija Mikolič, bivšega večletnega lučkega in sedanjega škalskega kaplana. Blagoslovi Bog!
JurkloSter. Pne 16. t. m po božji službi je v tukajšnji ljudski Soli predaval kmet. referent V\ernik iz Laškega o raznih aktualnih gospodarskih vprašanjih. — Teško je bilo v tem, od prometa tako oddaljenem planinskem kraju, v katerem še ljudstvo malo pozna stvarno in nepristransko strokovno delo pridobiti kmetovalce za gospodarsko predavanje. Kljub temu pB sr je odzvalo pozivu okoli 30 kmetovalcev. Z nezaupanjem in nepazljivo so
sprva sledili poslušalci početnim izvajanjem predavatelja, ko pa so kmetovalci spoznali, ua gre za resno in nepristransko gospo-¿nrsko stvar, so vsi, co zaunjega vztrajali do konca tega gospodarskega predavanja, ki je trajalo nad dve uri. — Pri tej priliki smo uvideli, da je mogoče pridobiti tudi zaupanje najnezaup-ljhejšega gorskega kmeta, ako pride človek k njemu kot prijatelj, učitelj in odkritosrčni, nesebični svetovalec. Upamo, da se bo število poslušalcev pri prihodnjem kmetijskem predavanju ali tečaju podvojilo in potrojilo, in da se bodo tečaja udeležile tudi gospodarskega pouka posebno potrebne gospodinje. Gospodarski položaj hribovskih kmetovalcev je izredno težak, kriza je dosegla že vrhunec, radi tega nam je gospodarski pouk in kmečka samopomoč dvakrat potrebna.
MALA OZNANILA
Najceneje ae kupi manufaktur-
no in špecerijsko blago, želez-nina, Alfe, cement in vse stavbene potrebščine pri Karlu Širna v Poljčanah. Tam se tudi kupuje po najvišjih cenah kosti, cunje, staro železo in vse poljske pridelke.	1283
Vajenec z dobrim šolskim spričevalom, od poštenih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Davorin Tom-bah, Sv. Vid pri Ptuju.	91
Stalno službo iščem za skladiščnika, placmajstra ali šumske-ga čuvaja ali oskrbnika pri graščini ali večjem podjetju, stopim takoj v službo. Jože Ju-stinek, Okacko, pošta Oplolni-ca.	91
Pošteno dekle
krščanski hiši.
išče
službo v 74
Družina z malim posestvom želi vzeti za svojo deklico, ubogo brez staršev, zakonsko od 8. do 14 let staro. Oglasi se naj na pošti pri Sv. Ani v Siov. gor.
81
Viničar, sposoben tudi drugega dela, najrajši samo mož in žena ali z enim pod 2 leti starim otrokom, pod dobrimi pogoji se sprejme. Naslov v upravi lista.
71
Hlapec h konjem iz dežele, z večletnimi spričevali, srednje starosti, se sprejme s 1. februarjem 1927 pil Franjo Spes v Mariboru, Linhartova 18. 69
Sprejmem spretnega čevljarskega pomočnika v stalno delo na deželo. 1 reunost ima tisti, ki razume gornje dele šivati. Naslov pove upravništvo. 83
Trgovski vajenec iz poštene hiše, ter primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri lv. Kovač, Frankopanova ulica št. 15.	84
Kuharica, popolnoma zdrava in čvrsta, koja bi samostojno opravljala tudi vsa druga gospodinjska dela, se išče proti dobri plači k tročlanski obilelji z enim šolskim otrokom. Služ-bodajalec je akademičen inte-ligent v lepem slovenskem trgu ob železnici. V slučaju službenega zadovoljstva poslane višina plače postranska stvar. Starost 30—40 let. Priporočljivo je tudi nekaj poznanja nemščine. Ponudbe z začetnimi zahtevami na upravo lista pod značko »Hišna pomoč 3«. 79 3—1
Prvovrstnega viničarja z najmanj štirimi delovnimi močmi sprejme direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru za svoje, lik Maribora ležeče in 50 oralov obsegajoče posestvo Grajski log. Pismene ponudbe z vsemi potrebnimi podatki do 15. februarja. 50
Učenec za steklarsko obrt se
sprejme pri Ivanu Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10, trgovina s steklom in porcelanom.
64
Dobičkanosen valjčni mlin, v
prometnem kraju, tik železnice s stalno vodno močjo kakor več drugih objeklov prodaje po ceni Lovro Cremožnik v Celju, Kralja 1 etra testa 28.	78
Kdor želi kupiti veliko ali malo posestvo, naj se oglasi pri Josipu Grošl, Slivnica pri Mariboru.	77
Na prodaj je lepo posestvo, ki
meri 42 oralov z lepim gozdom, njivami in travniki z dobro ohranjeno hišo z dvema gospodarskima poslopjema in kozolcem, leži blizu Zidanega mosta, 15 minut od glavne ceste; živine se lahko redi do 6 glav. Cena je 35.000 Din in prevžitek za 63 let staro osebo. Več se izve pri županu Jakobu Draksler na Dolu pri Hrastniku.	85
Po nizki ceni se proda dvosta-novanjska, nova, davkaprosta hiša s takojšnjo vselitvijo, z gospodarskim poslopjem in z dvema vrtoma, na zelo lepem kraju, oddaljenem četrt ure od mesta Maribor, kakor tudi eno-stanovanjska, prenovljena, davka prosta hiša z drvarniio in vrtom s takojšnjo vselitvijo, v sredini mesta Maribor. Vpraša se pri upravi lista. 70 2—1
Posestvo v Št. Vidu nad Valrie-kom, 20 oralov polja in travnikov, 16 oralov gozda, velik sa-donosnik, domač mlin, poslopja v dobrem stanju, redi se 6 do 7 goved, se da po nizki ceni za več let v najem ali pa tudi proda z inventarjem. Vpraša se: Martin Merkac, St. Vid nad Val-dekom, p. Mislinje.	62
Kupujem stalno borov, smrekov lil jelkiu les za rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe na Ltragoliuu Korošec, hecica ob Huki.	1401
Kupujem stalno hrastov, ore-tiov, gabrov, jesenov, kostanjev m smrekov les. Ponudbe na Fr. Cizert, Sp. Velo vlak, pošta Moš-kanjci pri Ptuju.	22
Najbolj jeklene mutike, vsakovrstne sekire in drugo orodje izdeluje po najnižji ceni Vinc. Verdnik, amerski kovač, Slape, Ptujska gora pri Ptuju. 48
Najbolj zanesljive cepljene trte,
>aano drevje, breskove grmiče, ¿merikanske in sadne divjake kupite pn: Drevesnica in trt-
au-u i. UiadiSnlk, Dobrna pri
Kupim staro zlato in srebro,
L'.uri denar, srebrne krone itd. C. Ackermann, urar v Ptuju.
1/04
Hranilnica in posojilnica v Dobju r. z. z n. z. vabi na svoj reuni občni zbor, ki se vrši v društvenih prostorih v nedeljo, dne 13. februarja 1927, ob 14. uri ali v slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora, pol ure pozneje. Dnevni red: 1. Citanje revizijskega poročila. 2. I o-trditev računskega zaključka za leto 1926. 3. 1 oročilo načel-stva in nadzorstva. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.	87
Surove
svinjske koža
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
HUGO STARK
Maribor, Koroška cesta 6.
12 5—1
zelo pripravna za pogon poljskih mlatilnic ter večjih gospodarskih strojev, kakor tudi za pogon manjšega polnojarme-nika ali večje venecijanske žage ,za opekarne ali kamnolome itd. (do 16 k. s. 7 atmosf.), na železnem vozu montirana v popolnoma dobrem stanju z vsemi priliklinami je radi preureditve obrata takoj po zelo nizki ceni na prodaj. Kuriti se zamore z žagovino, slamo, drva mi ali premogom. Naslov pove uprava,	55 3—1
Posestvo, ki meri tri orale z hišo, se za ceno 7500 Din prodti Natančneje pove Iv. Detiček, trgovec, Pesje— Velenje. 30
S—1
Prvovrstne cepljenke na podlagi Rip. portalis in Gothe 9, vrste: silvanec, beli burgundeo in muškalni silvanec ima na prodaj par tisoč komadov Iva« Kren, trsničar, Plač, p. Gornja Sv. Kungota pri Mariooru. 7«
Priložnostni nakup! Moška zimska suknja s pelerino (za vožnje), salonska obleka, črno podložena zimska suknja, plašček za triletnega otroka, prevleka za kolo, kopirna in dve sadni preši, so po ceni na prodaj. — Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19.	89
10.000 ccplj.	m podlago
Rip. Portalis in	G6u. lev. 9. Muškat Silvanec, veliki rislr T,
posip, žlahtnina,	prvovrstno 9
dobi pri Francu	Scršen, ti »n'L.
v Veržtju, pošta	Križevci. C . j
po dogovoru.	23 3—1
Kotel ja žganjekuho, 50 litrov z napravo za mešanje in ohlajanje ter različne sode proda po ceni: Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19.	81
Cepljene trte, na amerikanskih
podlagah, pod vsako konkurent | no ceno nudi trtnica Franc Ze-lenko, trtnar, Rucmanci, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1655 10—1
Na G6the cepljeno izabelo oddajam komad po 1.50 Din; razpolagam tudi z vkoreninjeno šinarnico. Anton Hrastnik, St. llj pri Velenju.	1542
Vinko Hrastnik, ekonom, St. Ilj pri Velenju nudi prav krasn» trsje, cepljeno na Gothe št. 9 in Rip. port. ter večjo množino sadnih divjakov. Cene izredna nizke, za rast se garantira 95% za pristnost sorte 100%. 1541
Pozor pri reji prašičev! Ak« hočete imeti prašiče zdrave, da bodo radi jedli in debelili se, dodenite jim vsaj dvakrat tedensko po tri žlice »Mastelina«. rega dobite v vseh trgovinah. _ 68
Zastonj dobite eno volneno ruta pri nakupu za 100 Din blaga, pri nakupu za 500 Din blaga dobite en plet — platno dobite žo od 6 Din naprej, kakor tudi zim sko blago skoraj pol zastonj pri J. Trpin, Glavni trg 17 v Mariboru.	21 tO—1
IR9B8B1BIS!
0 U S E
m Fi
a n
M
83
Zadružna gospodarska banka d. d. (j
--	------—r Podružnica Maribor. --------------~
V testa! navDsgrajenl pa!e5l. RiííissnCro?» cesta 6 pfseI franCIS^rnsko tzñv\%
IzunšuiE m fcanžng posle najKulanrns s — Haicillc cbrsstenii vlog na hitfžic! in s nSoSens raiso* %
g
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. »
I

o
o
Južno-štajerska hranilnica Celje
r lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentnl davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zalclad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
O
o
o
o
V MARIBORU
priporoča lepe razglednice in dopisnice. LJstie in cvetje za rože, svileni in barvasti papir, okrasne trakove, knii«e poučne in znanstvene; albume za razgledn ce in poezije; pisemski papir v kasetah
in mapah; pisalne garniture ; nalivna peresa; razne nabožne slike in podobice; rožne vence: molit-venike v izredno lepih vezavah i vse pisarniške in šolske potrebščin«; slikovnice za mladino itd,
V TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
KOROŠKA CESTA 5
In v podrnžnioi
ALEKSANDROVA n *
boste kupili najceneje; pismena naročila se odpremijo najhitreje ! Trgovci dobijo običajni popusti
■
SBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB*
Kože od divjačine
eajcev, Hsic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Makso Tandler,
55a.grret>, B^škotriče^a ulica.
Brzojavi: Tauria Zagreb. — Telefon št. 13—89.
&BBBBBBBBBBBBBB0BBBBB»
IC*- n' jo';"2 In najvarnejša
pri
l	ljudsHi posojilnici &
ZLL...--\J ^laniknmi --
stolna
t
t &
S Ndlož te denar le pri ■
! Ljudski posojilnici \ v Celju
§ registrirani zadrugi i aeomejeno zav:zO
| Cankarjeva ulica 4
jg[ poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), H kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje
obrestuje.	59
B
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni meri.
s
i
g
i B
B
i ■
i ■
1
m
3
8
1
■
£ iS
I 1 w>
99
t)
T)
u.u.na uiiua ü r.z.z iz. Sfo!lI3 IIÜC2 0 t ) ;
OLrssta'i liran'InB ylags brez cöpcscdi po	S
6° o	U
na irtelto odpoysu! pa .
c»o i	v
^ i O	fa)
nmil nnnmnnnnnrrrTr^^ innnrrirTnnnnnnrn-irTriri
Dr. MAKS NEUWIRTH
zopet ordinira	72
od 9. do 11. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. anDnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrxnnnnonnnnaonn
Val» i to
na
«Iičii i z bor
Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki se vrši dne 29. marca 1927, ob dveh popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev bilance za leto 1926.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Predlogi.
V slučaju nesklepčnosti vrši se po pravilih tri tedne pozneje, to je dne 19. aprila 1927, ob isti uri in na istem mestu nov občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih udov.
Načelstvo.

Cirilov<« knjižnim
• risega dosedaj sledeče «veike
1.	Naša država (razprodano).
2.	Jugoslovanski Piemont, 7 Din,
3.	Slovenska žena, 10 Din.
4.	Moj stric in moj župnik, 8 Din. j, 5. Gladiatorji, I. del. 8 Din.
6.	Gladiatorji, II. del, 10 Din.
7.	Nevidni človek, 7 Din.
8.	Dušica, 1. del 16 Din, II. del 25 Din, 111. del (še v tiska).
■d. V libijski puščavi, 12 Din.
10.	Živ pokopan, 8 Din.
11.	Izpovedi socialista, 16 Din.
12.	Džungla, I. del 18 Din, II. del 14 Din. 4.
13.	Šumi, šumi Drava, 5 Din. j 14. Slovenske gorice, 7 Din.
5 15. Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din.
16.	Mali svet naših očetov, 28 Din.
17.	Iz otroških ust.
18.	Kadar rože cveto, 8.50 Din.
19.	Zadnji Mohikanec,
20.	Dom.	i
21.	Kratka zgodovina Maribora, 20 Din.
' t »m
Človek brez sna
Ja obžalovanja vreden. Vsakdanje nepovanje releg6 telesa
8 Fellerjevim blagodišečini «Elsafluidom« poveča odpor-nöst, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbu-
;a samozaupanje in zivljensko radost. — Fellerjev Elsa-luid je ino, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kos-metikum, katero so že naši očetje in dedje najrajše uporabljali od zunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
ZaMarajta za poizVn" t leVamah In odrorarajočlli n ■ iaJaTnali Urec^o .FVIer'v1 pravi Elsafluid, » poirkuanih oteklin ¡'»h po 4 — [tU, tftojnatih « «klemcab p« »•— Uta Ui apeciialnib ati-klenirah no 36 — Ihn. — P* mM pri.U '«t oeatjme, ii* več ae naroči naenkrat. Z tavoinina in pviütiM al£uat
» noizkuanih ali d d»ojnatih ali I apacipdat alaHi^d 81— Dia *7 . , 1»	. * .	, 18« - .
M . . « . . »• .	a »W- !
Naročila naaloTi'i razločno bOrakf
Eugen V. Feiler, lekarn« v Stnhlei Donjl, Sla« trg it. 341. 1549	ilrvatfika.	Fl. II.
IHcunlElüuo obtičalo
L/Am'
t\
nr"
potrebščin, ki Vas hndo zanimale, rorila brez vsakega lizika, ker zamenja.
■A
M
< 'r
Je Sultnerjevo obuvalo,
vsak čevelj pristoja kol umerjen. Izuelano le iz cobrega usnja, upogljivo, elegantno, moilerno in trajno. Velika izbira ! moških in ženskih čev- [ ljev, polueevljev in san- j (.al. V velikem ilustio- « v;mem divot-ceniku svetovne Ivrdke II Suttner v Ljubljani št. 992 boste nnšli mnogo praktičnih Pol ite ga brezplačno! Xa-Vam se nepovšečno takoj
*.....J "F '	t®? - • Sft
Ztara^ra-la..
Podpisani se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijatemjem rajne
Neže Letonje
ki so jo hodili s svojimi obiski tolažit v dolgi bolezni, dalje č. g. kuplanu za večkratno podeljevanje sv. zakramentov. Posebno pa se zahvalim vsemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, čč. duhovščini, dalje slavnemu pevskemu zboru za dve krasni nagrobnici, sploh vsem, ki so pripomogli do lepega pogreba. Vsem bodi Bog plačnik!
V e 1 k i vrh, dne 14. januarja 1927.
Žalujoči mož.
Kdor v Slov. Gospodarju oglašuje, uspeha gotovo se raduje!
se prodaja vso zimsko blago, kakor barhente, zimske štob-ltd. Za neveste in ženine velika zaloga vsakovrstne volne svile in štofa (tudi črni) po znižanih cenah. Prej ko kupite^ si oglejte zalogo pri
ANTON MACUN, MANUFAKTURNA TRGOVINA Maribor, Gosposka ulica 10.	Podružnica v Ptuju.
kostanjeva deva za
=H=3G=] T ANIN" !=![==)S~
neobeljena, do 1.20 m dolga, do 10 do 45 cm, neklana, ki» puje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, eveL tuelno proti akreditivu: Ernest Marine, Celje, Zrinskefp ulica 4. — Posredovalci dobijo provizijo. &
Prostovoljna prodaja
oziroma parcelacija posestva »Prenuš dvor«, Zbelara pri
Poljčanah.
Radi preselitve se prostovoljno proda ali v celoti, ai* pa po parcelah posestvo »Prenuš dvor« v občini Zbelove, oddaljeno tri četrt ure od Poljčan, v bližini glavne ceste * smeri Poljčane-Konjjce.
Posestvo meri okroglo 45 oralov in obstoji iz 16 or« lov lepega gozda, dalje vinograda, sadonosnika, njiv isa travnikov. Na posestvu stoji lepa enonadstropna hiša z mil nom in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo je mogoč; doseči štiri samostojna manjša gospodarstva.
Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvel niška pisarna g. dr. Ivana Fermevca, odvetnika v Ptuju.
Pojasnila na licu mesta se dobijo pri upravi »Prenuš dvor«, ali pri posestniku g. Jos. Groseku, Zbelovo št. 48.
Prodaja, oziroma parcelacija na licu mesta v Zbelo-vem se vrši na Svečnico, dne 2. februarja t. 1. in v nedeljo.. dne 6. februarja. Začetek vsakokrat ob 1. uri popoldne. Interesenti se vabijo k tej prodaji!	87
Zahva1 a.
Povodom prebridke izgube našega nepozabnega soproga, oz. očeta, brata, strica itd., g.
Antona Sahelšek
minoritskega gozdarja
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so rajnega tolažili ob času mučne bolezni, kakor tudi vsem, ki so rajnega spremili na njegovi zadnji poti od hiše žalosti na domače pokopališče pri Sv. Trojici. Pred vsem se zahvaljujemo čč. duhovščini, posebno pa minoritske-mu patru Gabrielu Cevcu za v srce segajoč nagrobni govor, vlč. g. župniku Jazbinšku pa posebna hvala za inicijativo radi nagrobnega petja. pevskemu društvu za požrtovalnost, kakor tudi vsem sorodnikom in znancem ter sploh vsem, ki so rajnega spremili k zadnjemu počitku R. I. P.
Gojkova, dne 14. januarja 1927.
Žalujoča soproga in otroci, i!
Zahvala.
Povodom bridke smrti naše nepozabne matere, žene, sorod niče in sosede
Ivane Kovačec roj. Vaj da
posestnice v Mihovcih št. 35
katera je v sredo, dne 22. XII. 1926, ob 8. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni v 70. letu svoje starosti, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice od hiše žalosti se je vršil v nedeijo, dne 25. XII. 1926 na pokopališče pri Veliki Nedelji. Iskeno se zahva'ju-jem v prvi vrsti preč. duhovščini, preč. g. dekanu in kaplanu, pevskemu zboru za pretresljive žalostinke ob odprtem grobu rajnice, nadalje vsej rodbini, sc f.dnikom, sosedom in vsem, kateri so našo preblago mater, oz. mater moje žene spremili danes semkaj na pokopa-pališče k večnemu počitku.
Vam kličem vsem in vsakemu posebej prisrčni: Bog plati!
Blago mater pa priporočam v molitev in v blag spomin!
V Mihovcih pri Veliki Nedelji, dne 25. XII. 1926. Anton Kovačec. mož. — Marija Majcen, rojena Kovačec. hčer. — Barika Keček, roj. Kovačec, hči. — Franc Majcen, zet. — Franc Keček, zet.
— Žalujoči ostali.
Tiskar- Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. - Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. - Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-
darja«, predstavnik: Janš Goleč, novinar v Mariboru.