NAROČNINA Celoletna ........— Polletna .........$125 Chicago celo- leto -$2.5r Inozemstvo .......S^-**" SUBSCRIPTION One Year . ......$2.ck Half Year . ...... Chicago one Yctir .2.51 Europe . ......$vo mrnmm M 4/=\). ^ fffjuč do napredka .^Tj! /e edinost ftoT vm< PISARNA W 22nd St. Chicago. 111. Telephone* Canai 98. Xjijuc do zmage je edinost m UST ZA SLOVENSKI NAROD + GESlO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači —^ 1 ' —^ tyNjesloga tlači/ d ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-, AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. VOLUME VI. LETO SREDA, OCTOBER *>th, 1920. Naslikal J. J. JERICH ŠTEV. (NO.) 57. Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- 1917. on file at the?Po»t Office of Chicago. III. — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General. TEDENSKI POLITICO PREGLED ANGLIJA. Anglija je prav kar v velikem nemiru. Nad milijon rudarjev je šlo na stavko. To je najkritičnejši čas za to deželo, kateri cel svet privošči samo eno — srečno smrt, kakor rajnki Avstriji. Sicer se je njen sedanji voditelj Lloyd George izrazil, da se vlada ničesar ne boji in da gleda z največjim upom v prihodnjost, vendar je gotovo, da je to samo znamenje, da tudi v "solnčnem" kraljestvu tega kramarskega naroda ni vse v redu. Kako se bode izmotala iz tega? Ako bode vojaštvo šlo z vlado, seveda, izbojevala bode tudi tukaj zmago. Vendar, grrtoYcr-jer da bode "Ru~ski narod""je ^naroči vernega Tn tudi zmaga resnice samo en korak dalje k — palici, katera čaka to državo. jo njegovi očetje židje, to ve, da tedaj, ko Boljševik podpiše kako pogodbo, je že prekrši, ker jo podpiše samo za to, da je ne bode držal in da sovražnika preslepi in spelja na led. Zato ni čudno, če se boj vrši še na celi črti, vkljub premirju. RUSIJA. Rusija gre počasi svoji rešitvi nasproti. Trotzky in Lenin izgubljata na celi črti. Upajmo, da bosta prav kmalu izgubila vse. General Wrangel je zmagovit na jugu in de-ljuje v zvezi s Poljaki. V Moskvi je baje izbruhnila velika proti-revolucija. Vendar pa naj-brže to ni bilo nič novega, temveč je bilo najbrže vse to samo nadaljevanje boja naroda, da se reši pijavk, ki mu sesajo srčno kri. Le ne izgubimo vere v Rusijo! IZPOD VISLIC. ITALIJA. Italija se sicer silno trudi, da bi pred svetom ostala svetnica. Je pač narod hinavcev. Vse vre po vseh me vila zopet v nič. Dal Bog, da bi se vladnih informacijskih uradov, bi pa človek moral misliti, da je Italija dežela, kjer se cedi samo med in Cl , mleko- V Turinu so bili zopet veliki nemiri. Veliko oseb je bilo ranjenih in še več umorjenih. Ves vladni manever gre za tem. da podkupila delavske v« Jitelje, da ji izdaj.110 koristi delavstva. Toda taka politika £re samo nekaj časa. Dc.lfco pa 1a1.o ne more biti. mirnega ljudstva, ki je navajen trpeti najhujše batine. Zato ga tudi batine krivonosih Židov ne morejo tako hitro zdramiti. Toda eno je gotovo, da ga bodo predramile preje ali sleje. Kadar ga pa bodo, pa gor-je! AMERIKANSKA MORNARICA. Amerikanska mornarica bode šla na veliko kroženje po tujih morjih. Oddelek mornarice bode šel po tihem oceanu in bode obiskal vse tuje države in vsa glavna mesta na zapadni polovici zemaljske oble, drugi del bode šel pa v atlanskem oceanu po Afriki in Evropi.. Mornarica odide nekako sredi junija prihodnjega leta. POLJSKA. Poljska je v * » \arnesti, da stori velik usodepolu kor?k. ki jo zna stati življe ne, a'i r * popolno naroc'.-no neodvisnost PreSie;.\eni od velikanskih vspeliov proti Boljševi-kom, so segli predaleč. Lahko se jim zgodi, da bodo podobni onemu psu, o katerem smo se učili že v ljudski šoli "Pes izmakne kos mesa. — Z njim črez vodo se poda". V svoji po- Harry C. TOback, popotni proda-žrešnosti je hotel imeti še drugoga, ' jalec je bil aretiran, ker je osurn- FRANQTJA HOČE NOVO LIGO? Republikanski kandidat Harding je izjavil, da je Francija poslala k njemu posebnega odposlanca, ki mu je rekel v imenu Francije, da hoče Francija pravo novo ligo narodov to je brez Amerike, oziroma brez ameriške nadvlade, to je, da bode Amerika igrala drugo ulogo, mej tem ko si bosta glavno ulogo razdelili Anglija in Francija, košček bosti pustili morda Japonski. je zgubil pa še tega, ki ga je že imel v zobeh. Ignacij Paderewsky hiti iz Pariza domov, da bi prepričal vlado, da dela velikansko napako, ko je zasedla Vilno in je začela gnjaviti nesrečen Litvinski narod. Skušal bode prepričati narodne voditelje v War-šavi, da jih bode taka politika spravila zopet v niš. Dal Bog, da bi se dosegel vspeh in da bi preprečili^ te krivice. Le krivic ne! Ne narodom, ne posameznikom ! ker so krivice tako gotovo na tem svetu maščujejo. Podpisali so že premirje z Bolj-^ševiki, vendar kdor pozna boljše-vike, kateri mni nič svetega, kateri jo nobene časti, kakor jo nima- ljen, da je ukradel dragulje pevca Coruzo-ta. Prot| salonska liga dolži New Yorškega župana Hylana, da je pri nekem banketu imel tudi opojne pijače Jna mizi- Zato zahtevajo od njega, da se ga iz službe odstrani radi tega. Madžarska je izgnala 15.000 ju-dom iz Madžarske. Židje prosijo, da bi se jh pustilo v Palestino. — Kedaj bode Jugoslavija kaj takega začela? Dela v kanalu med jezerom Erie in Ontario, ki bodo zvezal atlanski ocean s Chicago, se hitro vrše. Pretečeni petek zji^traj je končal na vislicah v Chica^ci ječi svojo mlado življenje komaj dvajsetletni Hrvat Frank Žagar. Slabo in brez-versko vzgojen je pcfstal žrtev ve-likomestnih razmer. Odal se je brez delju in začel pohajkovati po mestnih ulicah z enakimi -nesrečnimi sirotami kakor je biT sam. Nekoč lani je napadel nekega Grka Poli-daris Sendakis in mu ukazal naj dvi gne roke, da ga bode okradel. Ker tega ni takoj storil, ustrelil ga je. Dolgo časa se ni vedelo, kdo je morilec. Slednjič je policija vendar le našla in Žagar je bil postavljen pred sodišče in obdolžen dveh umorov. Dokazi policije so bili tako slabi, da bi ne bilo prav nič težko za Žagarja dokazati da ni on kriv in bi bil op- j roščen. Vendar sredi ^bravnave^ se j je obrnil Žagar k sodniku in ga v-1 prašal, če mu dovoli, da sam pove vse, ker se mu zdi neumno to izpra sevanje. Seveda je sodnik takoj k temu dovolil. In nesrečni fante je šel na stol za priče in povedal vse. kako je ustrelil obe žrtve Serdaki-sa in ob jednem priznal še en drug umor. Njegov zagovornik se je temu začudil. Ko je končal svojo izpoved, katero je pripovedoval, kakor bi kako ".storijo" pravil, in se je iyidelo, da je popolnoma do dna duše pokvarjen, zaklical mu je zagovornik: "Frank, kajne ti si vse to povedal, da bi obravnavo zmešal? Kajne, ti nisi morilec?" "Vse kar sem povedal je resnica!" " Potem si pa znorel. Frank!" "Nisem znorel jaz, ampak ti, ki mi ne verjameš," mu je odgovoril morilec. In seveda je bil takoj krivim spoznan, ker se je vse lepo ujefnalo s tem, kar so priče povedale in obsojen je bil na vislice. Ko je bil v ječi, kazal je celi čas neko posebno odurno trmo. Ni se pripravljal na smrt. Samo pre klinjal je sedanji zistem sodišč, češ da jih veliko ne dobi kazni, ki so e-naki morilci, kakor on. njega pa bodo umorili. Na predvečer, četrtek večer, je prišla k njemu mati in sestra, da bi se poslovile od njega. Z grdo kletvijo jih je odpravil in ozmerjal jih je. Potem je prišel duhov nik, ki mu je prigovarjal, naj bi se pripravil na smrt. Tudi tega je z grdo kletvijo odgnal. Ko je zjutraj rabelj prišel j po njega, kazal je na videz še vedno tisto trmo in se na videz ni bal. Vendar pa se je tresel. Predno je vrgel rabelj črno kapo čez njegov obraz, vprašal ga je še enkrat, če ima še kaj povedati, kakor naredi pri vsakem. Odgovoril je tiho: "Nič!" Rabelj mu je na to pokril glavi s črno kapo, zadrgnil vrv za vrat, past je zaropotala in — Frank se je zvijal v smrtnem boju na koncu vrvi pod vislicami. V 16 minutah je bil razgla šen mrtvim. Ko je rabelj dokončal svoje delo, obrnil se je k pričam in rekel: "Če bomo tudi osem Hudodelcev na dan ubili, "gunmen" (po ljubljansko bi se reklo "barabe") — bodo ostali se ne bodo dosti zmenili- Ako jih bomo pa manj ubili, bode pa vsaka opozorjena nanje in začeli bodo misliti." Kako neumne besede! Mesto da bi rekel: Ko bi vsakega morilca, kateremu se umor dokaže, brez usmiljenja obesili, da bi sam okusil, kar je drugim dal tako brez srca, pa bi se kmalu hudobije zmanjšale. Tako smo imeli v Chicago v enem letu 360 umorov, kaznjevanih je ja morda 20, drugih pa ali niso dobili, ali so jih pa vsled premetenih zagovornikov oprostili. Žagar je večkrat rekel v ječi, da je izvršil dva umora, ker mu je ukazal "hudič", katerega ime nosi seboj v možganih. Zato je prosil, da bi ga po smrti sežgali, da bi tako v-saj z ognjem izgnal tega hudiča iz možganov. Kako žalosten je to zgled za vse naše stariše! Koliko tudi naših slovenskih starišev vzgojuje svoje sinove — za vislice! Vera nič- Morale nič! Lepega zgleda nič! Ali je potem čudno? Mati. misli si, da je tvoj sin tako nesrečen, da bi ti bila mati dvakrat nega morilca. Misli si, da ga ti prideš na predvečer pred smtjo obiskat, pa te s zmerjanjem in kletvijo odžene! ...... Da, mati pomisli! . . . Poglej potem v svoje življenje in v svoj način vzgajanja otrok . ■ . ! Preje pomisli, kakor pred mrežami mrtvaške ječe .. .? preje se smili svojih otrok in vzgojuj, da jih boš rešila take-le strašne smrti. Dan preje, pretekli četrtek, sta bila pa na ravno istih vislicah obešena dva mladeniča, tudi morilca : ni-ger John Henry Reese in katoliški Italijan Frank Campione. Campione, kot katoliški fant se je lepo pripravil na smrt- Celo noč je bil pri njemu duhovnik in sta lepo molila. Spoznal je svoj zločin in s-prejel je smrtni strah za pokoro za svoje hudodeljstvo. Tudi ta mladenič ni imel dobre vzgoje doma, da-si je cerkev skušala popraviti, kar je manjkalo doma. Stariši so pač -živeli po "Italijansko"! Zašel je v slabo druščino in zašel v tako zvani "geng", to je klub tatov in morilcev ki se klatijo po mestnih ulicah in o-gražajo imetje in življenje mirnih meščanov. In tako je zašel tako da-_ leč, da je postal morilec in prišel na vislice. Dan poprej e. ko so ga pripeljali poječinih pravilih v mrtvaško ječo, je prestrašen vprašal stražnika: "Za kaj ste me pripeljali sem"? "Frank, saj veš, kaj te jutri čaka!" mu je rekel stražnk. Nesrečni mladenič je britko zajokal, vendar molitev in ve ra sta ga pomirilla in naredila junaka, da je šel mirno v smrt. Ko je zjutraj prišel rabelj po njega, da ga pelje na vislice, rekel je nesrečni Frank: "Obžalujem, kar sem naredil. Sprejmem smrtno kazen kot pokoro za to hudobijo, katero sem naredil in upam, da mi bode Bog mi-lostljiv. Vendar pod vislicami priznam, da je samo slaba družba uzrok tega da grem na vislice. Samo slabi tovariši so me zapeljali! In to priznam javno in to želim, da bi vsi Chi-caški fantje to vedeli in se bali, da bi ne prišli za menoj, zakaj ne splača se biti "postopač Niger Reese je bil brez vere vzgojen in ni nikdar sprejel nobenega poduka v veri. Ko je izvedel, da ni nikakega upanja več, da bi bil pomi-loščen. začel je tako tuliti in je celo noč tako rjovel, da je bilo groza. In ko so prišli rabeljni po njega, morali so ga z veliko silo spraviti v mrtvaško sobo, kjer so vislice. Umrl je v obupu. Slovenska mladina in slovenski stariši, tu imate tri žalostne slučaje, ki dajo silno veliko misliti vsakemu, ki je zmožen, da misli. -o- Grški kralj je vedno slabji. Pravijo. da je vse upanje na okrevanje, šlo. Smrt je gotova. Vprašanje je nastalo, kaj sedaj? Govori se o republiki. SLOVENSKI TRGOVCI, OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST". + + * * * + * 4* * 4» * 4* 4* 4* 4* 4* 4* * * * CENE ZA POŠILJATEV DENARJA V JUGOSLAVIO in zasedeno ozemlje na Primor skem. 300 kron ............$2.90. -0 jir .............. $2.25 400 " ........- . $3.85 100 " ..............$4-5° 500 " ..........$4.75 200 " ..............$900 600 " ............$5.60 300 " ............ $i3-50 700 " ..........$6. so 400 " ..............$17.96 o „ r ■ 500 " .............$22.00 800 ..........$7.40 600 - ..............$26.25 9°° " * ..........$S.3o 700 " ............$30.43 1000 " ..........$9.50 800 " ............$34-92 5000 " ..........$47.00 900 ".............$3&9i 10000 " .......... $94-00 1000 " ..............$43 °° Vsa pisma naslavljajte na: . . EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, IB. 4-+ 4-* * + * + * + * * EDINOST" EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. XS49 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. NAŠA KOROŠKA. Tužni Koroten, je pesniško ime, s katerim smo imenovali najžalostnej-ši del naše mile domovine- In v resnici je bil tužen ! Tu je bilo sicer nekdaj središče in srce slovenskega naroda. Tu je naša Gospa Sveta, kjer so bili naši prvi vojvode ustali-čeni v svoj urad. Tu se je prelivala naša slovenska kri, ki se je ubogi Slovenec boril proti barbarskim in -brezsrčnim Nemcem, a si je ohranil svojo svobodo. Todai "Tužni Koroken" je bil na meji ki meji z na' našin najnadutejšim sovražnikom — Nemcem. Kaj je vse ta ugogi narod prestal, kdo bi to opisal? Pa tudi iz sredi5-.? Slovenijo zadnja leta ta nač mečenik ni dobival o-pozornosti in one skrbi, kakoršne h: zaslužil. Zanemarjal« so ga, prezi- rali so ga. iso mu dali ne priznanja, ne pomoči. To je bila edina slaba točka naše drugače izvrstne politike ljudske stranjke. Te dni se je baje vršil plebiscit v teh občinah ali naj spadajo v Jugoslavijo ali k nemški Avstriji. Kdor pozna naše neumno avstri-jaštvo, pa tudi kdor pozna naše celo narodno politiko, ki je bila politika slabotnega narodnega bolnika, ta je s strahom čakal izid tega plebiscita. Vendar poročila so taka, da ne vemo do danes, pri čem da smo. Upajmo vendar na srečno rešitev! Naj se pa reši, kakorkoli Korotan bode ostal najbrže še dalje — tužen ! pred slabim časopisjem, pa zopet kaže, da nam žele dobro- Ratajc tud piše, da od tedaj ljudje še bolj povprašujejo po "Prosve-ti" in da bodo Father še kalco nagra do dobili od "Prosvete" za to. Mi pa vemo, da je ravno nasprotno res, da jih je nekaj že, nekaj jih pa še bode list za/ to odpovedalo. Kar se tiče pa nagrade, jo je pa Ratajc že dobil zvrhano in potreseno. Koncem dopisa pozdraVljam vse naročnike in čitatelje "Ednoiti" in "Ave Maria" in želim, da bi se ta a lista tudi po Forest City razširila v vse slovenske hiše. Vaša naročnica. Narodni mučenec. Crosby, Minn. — Naznanim Vam da je nas obiskala kruta smrt, ki je iztrgala nam našo devetletno hčerko. Najganljivejši trenutek je bil, ko ji je duhovnik podelil sv. obhajilo in sicer, prvo sv. obhajilo ravno na smrtni postelji. Po njej žalujejo stariši n njen bratec n sestrice. Ob koncu teh vrstic pozdravljam vse čitatelje tega lista, posebno pa Vas gospod urednik. Mrs. F. Hrvatin. Fitzgerald eden izmed irskih narodnih mučencev, ki se postijo v ječi Londonske brutalne vlade Anglije, je umrl- Postil se je 68 dni. Z njim jih je še več, ki enako skušajo izbojevati svobodo ,svoj nesrečni domovini. Med njimi je župan mesta Corka, McSwiney. Različna so mnenja glede teh narodnih mučencev, ki so pripravljeni raje postiti se do smrti, kakor pa •sprejeti hrano in priznati krivice, ki jih je vrgla v ječe in ki davi in gnjavi njih nesrečni narod. Vendar eno je gotovo, da je ta način dela za domovino, za narod občudovanja vreden in lahko vidimo, da niso še minuli dnevi junaških mučencev. Pomislimo to le: mož vidi nezmerno krivico, katero trpi njegov ljubljeni narod. In ko ga tiranska kritična vlada kot prvoborilca zapre, vidi ta mož, da silno velika lahko stori za svoj narod, ako ga pokre-pi s svojim junaškim zgledom, ako prostovoljno sprejme smrt in sicer eno izmed najstrašnejših smrti za lakoto, pa se vzdrži vse hrane. Ta tiranska vlada mu postavlja pred lačne oči iTajizbranejših jedil dan na dan, da, po trikrat na dan. Vse, kar je ta mož kedaj rad jedel, vse ima okrog sebe. Vse mu prigovarja, vse ga hoče pripraviti do tega, da bi jedel, ker se boje vpliva njegove smrti na narodne junaške duše. Pa ta mož vzdrži 68 dni dokler ga smrt ne reši trpljenja! To je junaštvo! To je občudovanja vredno in pred narodom, ki rodi tolike rodoljube, ki rodi tolike junake, naj-je njegovo ime kakorkoli, klobuk doli! Čast mu! Kako more tak junaški zgled po-krepiti dušo in voljo celega naroda! Da o takem narodu lahko rečemo: Tak narod nikdar ne bode uničen! Če Anglija tega ne vidi, potem je slepa. Kogar pa Bog zaslepi, je znamenje, da ga hoče uničiti. Slava irskem junakom ! Slava Irskem narodu, ki rodi tolike junake! IŽ SLOYENSKIH NASELBIN. Forest City, Pa. — Dragi gospod urednik: — Tukaj Vam pošljem dolar in mi pošljite dva Koledarja "Aye Maria." • Ker je malo dopisov iz naše naselbine, naj se jaz oglasim s par besedami. — Dela se pri nas vsaki dan v jami. Draginja je pa pri nas kakor povsodi. Imamo tudi prav tople dni celi ta mesec. Kar je verskih stvari pa prav lepo napredujemo pod vodstvom našega novega župnika Rev. J. Dreva. Posebno se naš priljubljeni gospod župnik trudijo z našo mladino- Predelali so že župnfsče. V cerkvi imamo že veliko stvari novih. Pred cerkvijo imamo nove kamenite stopnice 1 nkar je še največ, dobili smo tri nove zvonove. V nedeljo 10. t. m. smo jih slovesno pripeljali in 17. so bili blagoslovljeni in sedaj slišimo njih mili glas. Da imamo vse.te nove stvari, je znamenje, da imamo duhovnika, ki se trudi za napredek naše župnije in da ga imamo župljani radi, da storimo, kar nam veli. Gotovo ste dragi rojaki, videli tudi dopis v "Prosveti", katerega piše g. Ratajc o našem župniku. Povem mu, da to ne bode prav nič škodova lo našemu Fathru Drevu. Saj je samo eden Ratajc v Browndale. Drugi farani jih pa vsi ljubimo in spoštujemo. On, Ratajc, piše, da so precej, ko so pršli k nam v Forest City napravili 40 dnevno pobožnost. Pa se je Ratajc zmotil, ker je bila to sa mo 40 urna pobožnost. Piše, da so hodili od hiše do hiše n nagovarjali rojake, da bi hodili v cerkev. To je gotovo Fathru Drevu samo v čast in najlepše priznanje, ki kaže, kako se gospod trudi, da bi izgubljene ovce pripeljal nazaj.. Poleg tega pa sedaj pravzaprav treba ni, ker ljudje v Forest City sami rali hodijo v cerkev. Če hoče Ratajc naj pa pride pogledat, pa bode sam videl. Če so pa tudi njega prišli povabit, si pa Ratajc lahko v čast šteje in naj bode Fathru hvaležen, da se hočejo zanj toliko zanimati. Sicer je pa s tem dopisom dokazal, da te prijaznosti niti vreden ni. Če so rekli njegovi soprogi, naj hodijo k maši, ali bi tega ne povedal vsak drug duhovnik? Zato se je vsem faranom zdelo dobro, ki so prečitali ta dopis, kajti lepšega spričevala ni nihče mogel dati našemu župniku kakor ravno Ratajc s tem dopisom. Pokazali so, kako skrbe za vse, ko so najprej prišli v njegovo stanovanje n poteim mu še ^ lepo odgpvorli. Če nas pa svare MRU BAŠETIČU, UREDNIKU "GLASNIKA ISTINE". Ovdje u Chicagu izlazi jedini ka-tolički list za Hrvatje, koji je proži-Vio več tolike metamorfoze, dok se nije zaustavio na zanimljivom naslovu: "Glas Istine" Urednik mu je Mr. Bašetič, u čiji katolicizam mi vjerjujemo, jer ga nastoji i djelom pokazati, i mi vjerjujemo, da se 011 ne pričinja, več da je osvojedočen katolik. Sa prikrajka pratimo, ,da se 011 ne pričinja, več da je osvjedočen katolik. Sa prikrajka pratimo njegovo pisanje, i zabolilo nas ne jedan put videči, kako se on znade ogre-pati v jednu ili drugu stvar, koja je mila pravome katoliku. Šiitili smo jer smo se nadali, da če se pod upli-vom iskustva prabuditi, te da če za stupati ono uvjerenje. za koje tvrdi. da je njemu sveto. Ali ne znamo, što mu je, daji je tako naivan, tako neoprezan, ili ta]^o . . ., te ne če da stavi naočale i vidi krupne pogre ške, koje mu ispod prepisivanja is-paju. Prešutit čemo sve, a osvrnut čemo se samo na najnovije njegovo pisanje, od 3. X. 1920. Poznato je svima Hrvatima ovdje u Americi, koji prate pisanje domovinske štampe, kako su se u domovini pojavili neki novi proroci. neki novi Luteri. neki izmoždeni i pokvareni svečenici, koji pod izli-kom uvadjanja narodnog jezika u 1 pisu crkvu, bune duhove, govore proti Papi i Crkvi, kako ne bi pisao ni isti Luter, te iza kako je svaki od njih našao svoju ženu. hoče da za-vedu i nevini narod, samo da pri-kriju svoje papke. To su takozvani "reformni svečenici." Koliko več ni-jesu zla uradili, koliki nijesu radi njih izgubili djedovsku vjeru! To je tnogao jako dobro doznati urednik "Glasa Istine." Ali on toga ne zna, ili ne če da znade. Hrvatski biskupi i osvjedočeno katoličko svečenstvo ustalo svim silama, da zapHječe ctjelovanja tih pogubnih 4'reformatora", i poduze-li su sva raspoloživa srestva. da sa-' čuvaju narod, da tim reformatorima ne padu na lijepak. Hvala im! A mt smo osvjedočeni, da ne če Bog za pustiti svoje vjere u Jugoslaviji, pa kao što je satro sve moguče sekte kaje su prodirale u katoličku Hrvat sku, da če na isti način stat i njima na glavu. A što misli i radi urednik "prvog i jedinog" katoličkog dnevnika Americi? On kao osvjedočeni prista ša katoličke vjere i ideje, on naziv lje pokrej tih pokvarenih hrvatskih reformnih svečenika, ovih Luterp XXk vijrka pokl-etom "NAŠIM" Molimo gosp. Bašetiča, koga on po drazumijeva pod imenom 'NAŠIM'? Ako podrazumijeva sebe, all right! Ali se vara nemilo, ako misl, da on ima pravo govoriti u ime sviju, ka tolika ovdje u Americi. Ima nas ovdje. koji smo još spremni do potre be 1 život svoj položiti za svoje katoličke svetinje; koji jošte nepokole-bivo vjerjemo u sve ono, što nas Papa uči; kcji mrzimo i osudjujemo svim srcem i svom dušom svaki pokušaj reformnih svečenika, koji idu zatim, da što slobodnije tjeraju ne-moralan život na račun katoličke vjere i narodnog jezika. Mi Hrvati več imamo svoj narodni jezik u crkvi, ypo stranama, gdje još nema nase glagolice u crkvi, Crkva je obe-čala, da če ga po želji katoličkih Hrvata i irvesti. Ako je reformne svečenike zaslijepila žena oni su ^fo bodni; nek žive s njima kako hoče ali, neka najprije prestanu govoriti, da šu svečenici, i da pod plastem rlobodne ljubavi rade za bolj itak ka toličke vjere. Da su pošteniji ljudi, i da imadu sjenku srama ljudskoga. povukli bi se, gdje ih ne bi vidilo ljudsko oko, a urednik katoličkih novina ne bi ih smio zvati svojima,^ več Antikrstovima pristašama. Zar ne, gosp. pa ste pregriješili ? Zar ne, da ne bi šmio tako pisati urednik katoličkih novina? U istom članku od 3, 10. g. gospo-din Bašetič piše, da su se saštali ti reformatorni svečenici, i da su iza "zreloga" raspravljanja stvorili resolucije, da ne če odustati od svoga rada i da če ustrajati u borbi proti sv. Ocu Papi ( katoličkoj Crkvi. Čudimo se, kako može katolički u-rednik nazvati tako raspravljanje 4'zrelim" za prave katolike. Zar o-vo, tobož njihovo *'zrelo" raspravljanje ne dokazuje, da su do kraja pokvareni, da ih je strast zaslijepila, da su izgubili svaki svečenički sram i vjeru, te da su več odavna prestali biti, ne samo svečenicima, več i vjernicima? Pa što imamo mi pravi katolici zajedničko s njima, kojim če pravom nas strpa vati u njihovu blatnu torbu? Ako on pripada slučajno njima, ne mu bude, ali mu za-branjujemo, da strpava i nas, jer mi znamo, koji su naši i kojima pripadamo mi, kao pravi katolici. Lijeo zaista! Znade li gosp. Bašetič, tko nas zove i što znači riječ "klerikalac", " klerikalan" u ustima liberalaca i bezvjeraca? Mislimo da znade. Mi se doista ne sramimo, da smo klerkalci. jer mi jako dobro znademo, što znači "klerikalac" u pravome smislu. Ali bi gosp. Bašetič morao nati, da nas bezvjerci mi-sle najljuše uvrijediti, kad. nam ka-žu, da smo ''klerikalci" jer pod ovom riječi oni razumijevaju največe ignorante. mrašnjake, zalupance. -topove. A što on radi? On nazivlje čisto katoličke novine onim posprd-nim imenom *'klerikalne", a oni, koji vjeru ju dosljedno su mu klerikalci. Gosp. Uredniče, ako Vi tim imenom mislite vrjedjati katoličku štampu u starome kraju, i ako su vam "klerikalci'* oni, koji vjeruju, tada ste klerikalac i Vi, pa to sramotno ime pripada i Vama. jer i Vi izdajete tobož "klerikalne" novine i hvarite se, da ste katolik, o dosljedno, da ste "klerikalac"! Vi gosp. Uredniče, pišete, da katoličke novine u starome kraju pišu same "osobnosti, da su pune laži. kleveta i izvračanja." Hvala Vam lijepa! To nijesmo očekivali od Vas. Ili ste Vi slijepi ili ste, oprostite na- izrazu, ignorant, li ne čitate kato ličkih novina iz staroga kraja, biste morali znati, da je nama tolicima mila nada sve istina, te se ne služimo bezvjerskim sisteme laži. Ako Vi lažete u svojim novi-nama, to je Vaš posao, pa bi Vas molili, kao katoličkog urednika d se manite laži, jer je ona nedostojna katolika, a pogotovo katoličkog rednika. Pa ako nemate što drugo pj j sat, ne trujte naroda lažima, več ba cite svoje pero u šaš, pa čete uči-niti veču uslugu vjeri. Ne, ne, ne pišu naše novine ti starome kraju laži, več samo istinu Ako je možda Vama laž, kad se brani čistu vjeru i moral, mi ne može-mo pomoči Vašoj maloj glavici. Naše če starokrajske novinstvo i na dalje stati na braniku čiste vjere pa rdilo se i proti Vama. Ne čemo dalje! Žao nam je, da ste nas povukli za jezik. Ali uvje-reni smo još, da Vam je to pobjeglo ispod pera, te da nijeste gledali ko-joj struji pripadaj u novine, iz kojih ste izrezali onaj članak, kojim ste uvrijedili naše katoličko čustvo. Preporučamo Vam, da u buduče pripazite malo bolje, odkuda što strižete i što uvrščujete u svoje katoličke novine. Mi priznajemo, da je nama katolicima — Hrvatima, jako potrebit jedan katolički list, ali Kad biste i nadalje vrijedjali naše katoličko osvjedočenje, uvjeravamo Vas da bi bilo bolje, da nemarno nikak-vih katoličkih novina, nego da bilo koja novina, pa to bila i Vaša, vri-jedja i oskvrnjuje naša čustva. U najboljoj smo vjeri napisali tD par redaka, pa se nadamo, da čete ih k^o. takove i primtii bez ikakve uvrede. Ne "tko", več "što". AVSTRIJCI V ARGENTINO Tudi Nemčija hoče dobiti svojo Ameriko. Velika akcija se je zače la po vsej Nemčiji posebno pa po vsi Avstriji, naj bi se kolikor mogoče veliko Nemcev izselilo v Argen-tinijo. Tam je cesar Viljem že med vojsko kupil velikanska posestva in je ves svoj denar naložil v onodotne rudnike. Nemška Avstrija ima preveč ljudi. Zato jim je treba preskrbeti druge nove domovine. — Uboga Argentinija, to bode še čutila, | kaj se pravi Nemce dobiti v svojo I sredo. Ne pozna nemške nadutosti. Po zimi gre sneg 'Moli," poleti pa led ''gori" (namreč v cenah.) Ali ni to čudno? -o- KOLEDAR AYE MARIA VABILO NA NAROČBO ZA 1920. V kratkem času izide "KOLEDAR AVE MARIA" za leto 1921. S tiskom hitimo s polno paro. Nad pet tiJoč naročil imamo že do sedaj. Zato nujno opozarjevamo vse rojake, ki bi hoteli imeti Koledar, naj ga nemudoma naroče in naj nikar ne čakajo. Jako veliko ga bode šlo tudi v staro domovino. Takoj sedi, in pošlji naročilo. L i: J rojakom sporočamo, da sedaj pošiljamo denar v stari kraj v kronah najceneje po dnevnem kurzu. VSE POČIL JAT VE SO IZPLAČANE v ljubljani. Vsaka naša pošiljatev je hitro izplačena, kar nam priča naš na stotine zahvalnih pisem. v star^j VFmp?rtSV« ,jUjem " ^ ja v^r-^^rin pošteno pošiljanje kar se1'VamT' P°S'ali je biI tOČ"° izPlačan> - kar se \ am lepo zahval,m in Vas bodem tudi drugim pri- porosal. — J. Burgs taller." P Takih in enakih zahvalnih pisem imamo na stotine Kojakom se priporočamo! Vsak bode točno in pošteno postrezen. * F Kadar nam pošljete denar, pošiljajte ga po Postal Money Order, v ceku ali pa v priporočenih pismih. Pisma naslovite: 1849 West 22nd Street, EDINOST Chicago, Illinois m NOYICE IZ JUGOSLAVIJE KOROŠKI PLEBISCIT. Poročali smo, da je vsledr~krivič-nih odredb plebiscitne komisije na Koroškem odstopila deželna vlada za Slovenijo. Demisije pa osrednja vlada v Belgradu ni-sprejela. Pač pa je na interpelacijo poslanca Smo-deja ministrski predsednik Vesnič odgovoril, da plebiscitna komisija postopa pravilno in da se ni treba Slovencem nič bati. Mej vrsticami jugoslovanskega tiskovnega urada pri poslaništvu v \\ ashingtonu pa čitamo vse kaj drugega. — Voden odgovor je dal Bel-grad na demisijo deželne vlade v zadevi, ki je za Slovenijo, pa ne samo zanjo, ampak za celo državo, živ-ljensko vprašanje bistvenega dela slovenskega naroda — Istotako je plehko poročal Trumbič o jadranskem vprašanju. Ljudje brez mozga in srčnosti vladajo Jugoslavijo in odločajo njeno vsodo. Na Koroškem pojo fantje pesem, ki nemčurjem obrača želodce: evo jo: Štirje fantje špilajo,—eden druzga barajo—juhe . . . Kdo bo zmagal v coni A—? Jugoslavija bo zmagala—juhe . . . Slovenci bomo vriskali — nemčurji bodo vekali — juhe . . . Slovenci smo od tam doma—nem-čurjev pa ne marama—juhe . . . Umrli je v Ljubljani znani gostilničar pri "zeksarju" (št. 6) na Dunajski cesti, Ivan Belič. Pokopali so ga na Viču, 16. sept. V Ljubljani zapira policija pijance. v Ameriki pivce, pijance pa ne. Okostje Antona Malenšek iz Maline pri Semiču na Dolenjskem so našli na planini Vogu pri Bohinjski Bstrici. Malenšek je všel iz Italijanskega vojnega vjetništva po zimi in najbrž v gorovju zmrznil. V Marboru Nemčurji še vedno u-pajo. da bo obmejna komisija sklepala o pripadnosti Maribora in ga prisodila Avstriji. $ tem begajo ljudi. Nekaj hujskačev je policija v-taknila pod ključ. OBMEJNA KOMISIJA V MARIBORU. Mejnarodna komisija za določitev meje mej Jugoslavijo in Avstrijo posluje v , Mariboru. Vezana je strogo na določbe mirovne pogodbe, toraj ne more bistveno spreminjati, sedanjih začasnih mej. Njeno delo je preračunano na mesec dni. Potem bo tehniški njen odsek določil mejo na licu mesta in postavil mejnike. To delo bi znalo trajati 3—4 mesece. Koncem se bo mejnarodna komisija sama prepričala če se vjema-jo dejansko meje z njenimi sklepi. Princ regent Aleksander se je baje zaročil z princezinjo Marijo, drugo hčerko rumunskega kralja. Streli v cerkvi. V Trstu so 12. sept. v cerkvi sv. Antona nov. streljali Italijani na slovensko pridigu-jočega duhovnika g. Guština: dva strela sta padla, ne bi bila zadela. Duhovnik je pobegnil s pridižnice, nakar sta ga aretirala dva policaja. V preiskavi se je .dognalo, da pridigar ni nič tacega govoril, kar bi bilo sovražno Italiji. Izpustili so ga sicer, ne pa tudi odredili preiskavo, kedo je streljal. — Značilno za italijansko justico. Griža se zelo širi v okolici Celja, zlasti v krajih proti Vojniku. Financarji v Jugoslaviji so nepoboljšljivi : zanje je občinstvo tu, ne pa narobe. Po cele tedne leži nujno potrebno blago na carinskih u-radih nezacarijeno. — Te škandalozne razmere so se naposled pre-neumne zdele celo Čehoslovaški, ki je po svoji komisiji, mudeči se ravno v Mariboru zahtevala, naj se naredi red v Mariboru, Ljubljani- in Zagrebu, drugače bo Čehoslovaška prekinila trgovske veze z Jugoslavijo. — Ali ni sramota za državo, da jo morajo tuje vlasti siliti, naj od-pomore z energiškimi sredstvi lenobi carinskih uradnikov, ki se jim pri visokih plačah nikamor ne mudi z delom ? j Poslanci v Jugoslaviji. p0 novem volivnem redu bo imela v parlamentu Slovenija 40 poslancev, Srbija 157, Hrvatska 93. Dalmacija 11, Bosna 63, Vojvodina 44, in Crnagora 8 poslancev. PREKMURJE. Razmere na Ogrskem in doma. Ljudje, ki prihajajo preko ogrske meje, pripovedujejo, da živi cela Ogrska v velikem razburjenju in strahu pred boljševiki, ki napovedujejo novo dobo svojega nečloveško krvavega vladanja. Vojska je zato odšla na čehoslovaško mejo, da za-straži vpad ruskih boljševiških čet; doma pa vlada poleg neznosnega ne mira velika nezadovoljnost, ki pripravlja ugoden teren, da se klice boljševiške kuge tudi v deželi sami tem laže razvijajo. — Delavstvo in sploh mali ljudje so ogorčeni, ker je sedanja vlada polovila vsakogar, da se je le izdaleka udeležil boljševiš-kega gibanja. Brez preiskave so jih vtaknili v zapore, odkoder jih tirajo na prisilno delo na — velepose-stvih. Seveda je za veleposestnike stvar trenutno jako ugodna, kaže pa, da mažarskim mogotcem niti puškina kopita, niso omehčala trdih bič. Kot bi hotel z oljem ogenj ga- _"EDINOST"_ siti. — Kmetje so v srce zadeti, ker se jim strogo rekvirirajo poljski pri delki. Na vsako glavo je dovoljenih povprek 7.2 kil zrnja na mesec, u-radnikom 8.4 kg, težakom malo več. — Vojaštvo samo tudi nima kdo-vekaj navdušenja , za službo, zakaj sedmo leto venomer jesti komis in živeti daleč od dotna, kjer trpe njih družine, kjer propadajo posestva, kamor jih vabi upanje na odpočinek in udobnejše življenje — tega bi tudi marsikdo drugi ne prenašal z kdo vekako radostjo, ni treba, da bi bil ravno vsega, kar je dobro, vajeni Mažar. — Veleposestniki, višje glave in sploh vsi, ki kaj imajo, ni čuda, če pred vstajajočo vihro trepetajo in izgubljajo glavo, da z njimi pogosto sploh ni moč mirno govoriti. Vse živi kot v neki neznosni groznici. — Hkrati razburja javUost še vprašanje kralja. Ker je Ogrska po svoji večini protestantska, bi bil^ „ ogrski kralj, če bi ga ljud^o volilo gotovo protestant — Kalvinec v sedanjih razmerah torej Horthy. Tega zapadna stran, ki je katoliška ne prenese; ker bi pri volitvah s katoliškim kraljevskim kandidatom propadla, bi vsekako raje kot Kalvinca imela dosedanjo vladarsko družino Habsburgovce. Zato je hotela vojska to vprašanje rešiti s pučem in postaviti za kralja Kalvinca Hort-hvja, se je zaenkrat še posrečilo pre prečiti. Tako bi tudi za tiste redke ljudi v Prekmurju, ki imajo eno uho še vedno nastavljeno proti Mažarski, ne bilo nobene količkaj privlačne sile. in z vsem srcem bi se oklenili svoje nove domovine Jugoslavije, ko bi zastopniki te Jugoslavije — uradništvo, učiteljstvo. odvetništvo ljudstva s svojimi, bolj ali manj nerodno nastavljenimi, liberalnimi li-manicami ne vznemirjalo. Sicer se jim nihče ne bo ujel, toda ljudstvo pravi tako-le: Zakaj nas naši bratje v verskih in političnih vprašanjih na miru ne puste, dočim nas mažarski uradniki, ki niso bili nič manj liberalni, s svojim svobodomisel-stvom nikdar niso nadlegovali. Zakaj nam vlada ne pošlje ljudi, ki bi z nami mislili in čutili? Ali če že takih nima — zakaj nam ne pošlje takih, da bi nas ne vznemirjali in nam hoteli vcepiti nazorov, ki se nam gabijo? Zakaj morajo biti med voditelji naše izobrazbe taki, ki s popivanjem skoz cele noči in drugimi nerednostmi naš moralni čut žalijo? Kako zadovoljno in srečno bi bilo lahko Prekmurje. ko bi se služabniki države zavedali svojega visokega poslanstva! Novi kardinali sv. cerkve. Iz Rima poročajo, da bodo v jesenskem papeževem konzistoriju imenovani sledeči novi kardinali: Zagrebški nadškof, dr. Ante Bauer, praški nad škof dr. Kordač, monakovski nadškof dr. Faulhaber, kolinski nadškof dr. Schulte in več drugih iz Italije. Pri tem imenovanju bo zopet navzoč odposlanec francoske vlade. V Jugoslaviji so kaznovali nemar ne poslance s tem, da so jim odtrgali od dnevnic, ki Vnašajo po 80 dinar jev na dan, tolko kolkor so neopravičeno zamudili zborniških sej. — Tako pridobljena svota znaša o-koli četrt milijona kron. -o- ISKRICE. Ivan Baloh. - Človeške srce je majhna stvar: čudno je, da more prenesti največjo radost in najtežje gorje. — V vsaki hiši je miza: potrebna je: še veliko bolj potrebno je kar je na njej. ■— Videl sem damo, ki je imela zlato na sebi: vse se je na njej les- —---o—-- ketalo: ušesa, prša, roke, in — lista. — Prišel je mimo berač in jo prosil daru. — Šla je mimo molče in z njo — njeno zlato. —-o- ~ V miru počivaj — bral sem neštetokrat na kamnitih spominikih — pa si pri tem in onem mislil: res, v miru počivaj, pa — nazaj nikar več ne hodi. -o- Kamen je trd, pa se da izklesati. So pa srca, ki se jih ne prime nobeno dleto. — Najlepše in najbolj odkrite so solze, ki jih nihče ne vidi. — Pravimo, da je žival zvesta. Žalibog, da velikokrat človek zvest živalj. ni — Neštetokrat sem pisal s črnilom, ko bi bil rajši pomakal pero v svojo rudečo kri. — Nad mojo vasjo kraljuje železen križ. Ljudje pravijo: V tem zna menju trpljenja smo si že stoletja edini. Marsikateri kandidat ima suh pro gram, pa polno klet. Norec ima dovolj možganov. Toda nima dovolj pameti v njih, da bi jih rabil. — Fotografije ljubljenih oseb vise še dolgo na stenah, ko so davno že njh iemna v srcih izbrisana. -o- —Po široki cesti hodi lahko vštric še vedno veliko pametnih ljudi. — Če pa človek pamet — zapije, mu je še tako široka cesta preozka. — Ko sem v mladih letih najbolj klical domovini: živio, takrat sem najmanj storil zanjo. — Ko sem bil še otrok, sem sedel nekoč ob velikem mravljišču: vse je bilo v redu in mirno. Sijalo je solnce. Tedaj je potegnil veter in z drevesa je padel hrošč naravnost v sredino mravljišča. To ti je bila zmešnjava v sredi velike države — zaradi enega bitja. Takrat sem se tistemu vrvenju smejal, danes bi se ne. Ljubezen je gotovo slepa, zato marsikak zaljubljenec vidi v "gos-ki" angelja. NAROČAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST "EDINOST"! Molitvenik za amerikanske Slovence. Spisal Rev. Kazimir Zakrajšek ..................................$I-°° Večna Molitev pred Jezusom v Zakramenlu ljubezni.. .$2.00 Kruh Življenja. Štirideset različnih obhajilnih molitev. .$2.00 Bodi moj naslednik! ................................$2-°° Nazaret, molitvena knjiga v češčenje svete Družine. $2.00 Hvala Božja.........................................$1.50 Naročnina in pisma pošiljajte na: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS 1849 West 22nd Street Chicago, Illinois Je veliko reči na svetu, za katero bi se človek polovico toliko ne trudil, da jih doseže, ko bi vedel preje kakšne so. -o- Zaljubljeni mož je toliko čas slep, dokler se mu vsi gumbi od hlač ne potrgajo in jih mora sam prišiti. -o- "Molčanje je zlato" pravi pregovor. Ta pregovor gotovo potrdijo igralke za premakljive slike "mov ing pictures." -o- — Spomladi ima marisikatero dre vo obilo cvetja, jeseni pa malo sadu. — Resnica je: čim več cvetja tem manj sadu. Biti trinajsti pri obedu pomenja vedno nesrečo. Kadar je namreč samo za 12 ljudi pripravljeno. Pozor rojaki, ki se vračate v stari kraj. Priporočamo vam. vtaknite si v vsak žep po eno svečko, ki jo bote rabili v Jugoslaviji po noči v nerassvetljenih železniških vozovih. Po noči v temi so tatovi pri svojemu delu. Žrtve so po navadi siromašni ljudje, ker bogatinom sveti v I. razredu razkošna luč: revež seveda mora sedeti v temi ce si Ieš-I kf,ajšck- Podpredsednik John Jaksic. tai ____L . . ' j ntk, John Vidervol, zapisnikar J05. B » Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nad zornike, Anton Koželj, Anton Strniša Viktor Kompare, Zdravnik, Dr- J. M Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos. Zakrajšek ml.. Zastavonoša Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- 18 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plač*. $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, z; kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki Ne odlašajte in takoj pristopite k naše mu društvu. — Za" pojasnila vprašajt« naše uradnike. — Predsednik Tosef Za j krajšek. podpredsednik John Jaksic, tai čerbe s seboj ne prinese. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. 9th STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljate v je jamcena. DBUSTVO SV. VIDA STEV. 25 K. S. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo na sake orvo nedeljo t mesecu ▼ Kniusov Ivorani, cor- St. Cleir Ave. and 62nd Str. N E. Uradniki zs leto xgao. Predsednik, Anton Grdina 1053 Kast 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Društven? zdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St 1'lair Avenue- Nori člani se sprejemajo v društvc )d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti ir c zavarujejo za posmrtnino $1000 cno-ur tli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te lenske bol. potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke * Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16 ctu starosti prestopijo k aktivnim čla 10m in »e zavarujejo od $250.00 do $1000 "Mačevanje društvenih ases- pri sejah o«4 i ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre caI-* dosti na po+i, ki je bila kaj ugodna in varna, kajti vročina je posušila močvirje in pomanjšala reke, pot pa jih je peljala po krajini, v kateri so prebivali njim sorodni in jako gostoljubni ljudje. Iz Jeradza pa je poslal previdni Ma- SeveroVa zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Slabosti ledic Je lahko vzrok celo vrsto boleznim, ki začno navadno z glavobolom, z bledim in vdrtim obrazom, otekanjem členkov, bolečim uriniranjem in cmokastim očesni-cam. Kadar občutite, da so vaSe led ice v neredu, ne izgubljajte čas, ampak dobite tija glasnika naprej v Zgorelice, da ondi naznani njegov in Jagjenkin prihod. Janko, Jagjenkin brat, jim je pritekel naproti ter jih pospremil na čelu svojih oboroženih služabnikov domu. Pri tem srečanju je bilo mnogo radosti, iskrenih pozdravov in veselih vzklikov. Janko je bil povsem podoben Jagjenki kakor kaplja kapljici, vsekako pa jo je že prerastel. Bil je krepak mladenič, vesel in šaljiv, kakor pokojni Zih, po katerem je podedoval- nagnjenje do petja, in živahen ie bil kakor iskra. Smatral se je že za odrastlega moža ter je kot pravi poveljnik načeloval svojim služabnikom, ki so izvršili urno vsako njegovo zapoved, boje se očividno njegove strogosti. Matija in Jagjenka sta se temu jako čudila, on pa je občudoval z veliko zadovoljnostjo nenavadno lepoto svoje sestre, katere že dolgo ni videl. — Rekej je, da se je že naprav ljal na pot k njej, in da je le malo manjkalo, da bi ga ne našli doma, ker čas je že, da si nekoliko ogleda svet, se seznani z ljudmi, privadi vitežkih običajev in dobi priložnost, poskusiti se s kakim popotnim vi-tezem v dvoboju. "Spoznati svet in običaje/ odvrne na to Matija, "je kaj dobro, ker to te nauči, kako se imaš v vsakem slučaju obnašati in kaj imaš reči po svo ji prirojeni pameti. Kar pa se tiče vitežkih dvobojev, je bolje, da ti povem jaz nego nekateri tuji vitez, ka si za nje še premlad. Tujec bi se ti smejal na to željo na vse grlo." "Vendar po tem smehu bi se raz-razjokal," odvrne Janko, "ako ne on, pa njegova žena in njegovi otroci." Nato pogleda tako ponosno pred se, kakor bi hotel reči vsem potujočim vitezom na svetu: " Pripravite se na smrt!" Toda stari Matija zaobrne razgovor ter ga vpraša: "Ali sta Čtan Volk pustila vas na miru? Ona dva sta oba rada videla Jagjenko." 'Ej, Volka so ubili v Šleziji. Hotel je ta m vzeti nemški grad, in ga je tudi vzel, ker pa so zavalili nanj klado z obzidja, je šez dva dni u-mrl." "To je škoda! Tudi njegov oče je hodil tjekaj na Nemce, ki ondi tlačijo naš narod, ter jih pošteno ople-nil. Najhuje je jemanje gradov, ker pir tem ne pomaga niti orožje niti vitežka hrabrost. Ako Bog da, pa knez Vi told ne bo jemal gradov, temveč bode na odprtem polju mlatil Križarje... In Čtan? Kaj se ču-je o njem ?" Janko se nasmeje. ''Čtan se je oženil. Vzel je za ženo kmečko hčer z Visokega Brega, znano krasotico. Toda ona ni samo lepa. temveč je tudi krepostna ženska. Čtanu se skoro vsakdo rad izogne, toda ona ga bije po ustih in ga vodi za nos, kakor medveda na verdi gri." fDalie onhndii.') POLITIČNI PREGLED. V Fordovi tovarni v Dublinu je šlo delavstvo k sveti maši za jetnike, ki so v ječi radi krutosti Anglije. Ko so se vrniti z dela, našli so vrata tovarne zaprte. Vodja tovarna jim je rekel, da ne smejo na delo do pondelka. Ford v Detroitu se še ni izjavil, kaj on pravi na to. CHICAŠKE N0YICE, Ta teden se vrši konvencija. American Bankers As'n Organizacije a-meriških bankirjev v Washingtonu. Nad 3.000 delegatov se udeležuje te' konvencije. --o- BOJKOT ANGLEŠKEGA BLAGA. Da cel civiliziran svet protestira proti brutalnosti angleške vlade in da duška svojemu ogorčenju, pripravlja se svetovni bojkot vsega angleškega blaga. Agitacija se bode baje zaopla, da "delavci ne bodo hoteli delati, ako se gre za angleško blago, da mornarji ne bodo hoteli delati na parnikih v Anglijo, da nobena trgovina ne bode sprejemala blaga, ki pride iz Anglije. Več kot 500.000 delavcev se je že podpisalo in veliko trgovcev, da bodo ubogali ta poziv. KOLIKO NAS JE. Precej nas je v Ameriki. Celi 105.-683.108 glav nas je v Združenih držav po zadnjem letošnjem štetju. Po glavnih državah nas je: New York.............10,384.144 Pennsylvania...........8.720.159 Illinois.................6,485.098 °hio...................5,759.368 Michigan...............3,667.222 California.............3,426.536 Missouri...............3,403,547 New Jersey.............3,155-374 Indiana...............2,930.544 Wisconsin.............2,631.839 Iowa...................2,403.630 Minnesota.............2,386.371 Virginia...............2,306.361 Kansas.................1,769.257 Arkansas...............1,750.995 W. Virginia...........1,463.610 Connecticut...........1,380.385 Washington...........1.356.316 Nebraska.............1.295.50 2 Colorado.................939-3T6 Oregon.................783.389 N. Dakota...............645.730 S. Dakota...............635.830 Montana...............547-59^ Utah...................449.446 Wyoming...............194.402 Nevada.................../7-4°7 Dist. Columbia............437.57T Za bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER TvorniSka znamka reg. v pat. ur. Z«ir. dr. Prijatelj v Potrebi Poročili so se v slovenski cerkvi V v. Štefana: Ženin Jožef Cug in nevesta Julija Simon, ženin Mihaei Žalko in nevesta Marija Žalik, ženin Štefan Majcen in nevesta Štefanija Heinzel. Vsi trije pari so prek murski Slovenci. Vse tri neveste so šele pred kratkem prišle iz stare do movine. — Naše čestitke! Preteklo nedeljo je bila važna seja društva Najsvetejšega Imena. Lepo število mož in fantov se je u-deležilo te seje. Sklenilo se je, da se priredi mal zabavni družinski večer drugo nedeljo meseca novembra Vstopnina bode za osebo 50c. Pri tej priliki bodo nastopili razni pro-minentni govorniki lajiki, iz mesta, ki bodo govorili. Že danes opozarjamo vse rojake na ta velevažen večer. Vabljeni bodo vsi možje in žene, fantje in dekleta- Naš. g. župnik odide ta teden v McAdoo v Pa., kjer bode vodil 40 urno pobožnost v ondotni slovaški cerkvi. Mr. John Jerič, naš navdušen slovenski rodoljub, ki je bil v Franciji pri brezžičnem brzojavu, in ki je na-likal naslovno sliko "Edinosti", je sprejel mesto pomožnoga urednika pri "Edinosti". Te dni nastopi svojo službo. Z njim bode naš list pridobil novega navdušenega sotrudni-ka in pomočnika, kajti mi bi radi prej ko preje radi začeli s trikratno izdajo lista Edinosti na teden, ker upamo, da ne bode dolgo, ko se bode zgodilo. G. Jeriča mi prisrčno pozdravljamo v našem uredništvu. Naš mladeniški klub Sv. Štefana je skoraj popolnoma prenovil svojo društveno dvorano. Pod vodstvom sedanjega tajnika Mr. J. Korenčarr* so naši fantje lepo uredili klub. Te dni dobe nov 4'pool table", kegljišče je vse prenovljeno. Prihodnjo soboto večer se začne nova keglarska sezona in nova tekma med Chicaški-mi društvi- Kogar zanima keglanje naj pride gotovo k otvoritvi v sobo- to večer. Blagoslov novega lustra se je vršil preteklo pred veliko sveto šo. Blagoslovil ga je Rev. Jeroi Knoblehar in v krasnih besedah pc jasnil pomen luči v cerkvi. Posebi je častital prekmurskim fantom, so prtečeni teden trije nabrali sai med ožjimi svojimi prijatelji $108 luster. Ti trije fantje so bili: Mr. J< zef Frank $50.00, Mr. John Dens $34.00 Mr. Michael Klajdarmai $24.00. Po blagoslovu je bil ofer starokrajski navadi. Tako gremo v Chicaški naselbini lepo mirno naprej po poti napredl Vedno bolj se kaže, da so naši na; protniki ravno narobe dosegli, k; so želeli- Mislili so, da nas bodo raz-družili, so nas pa še bolj združili. Nad dvesto kandidatov za Kolumbove viteze Bishop Kettelerjev Kouncila se je priglasilo pri zadnji seji. Med njimi je zopet lepa vrsta Slovencev. Med temi Slovenci so iz naše pisarne Rev. Jeronim Knoblehar, ki pristopi kot društveni član, Mr. Matija Čagram, naš circulacij-ski poslovodja, Mr. Alojz Železni-kar, naš tiskar, in Mr. Kitzko, naš stavec na linotajp stroju. Tako bodo sedaj vsi uposljenci našega podjetja člani te divne katoliške organizacije. S tem je podružnica Bishop et-teler k Kolumbovih Vitezov presegla 1 500 članov in od sedaj bode vstopnina -25.00. Prve tri stopinje a-li degrije bodo dobili ti kandidatje v nedeljo 30. oktobra. Mr. Frank Keržišnik je odšel s svojo družino v Naperville, III., kjer s je kupi farmo. Želimo obilo sreče na novi farmi. Mr. Falle, naš dobri faren, je dobil i zstarega kraja svojo ženo in družino. Njegovi ženi in družini naš prisrčni dobro došli! Poštni zrakoplovec proge Chicago — Omeha se je ponesrečil na poti, ko je peljal zračni pošto proti Omahi. Hotel je priti na zemljo. Toda zaplel se je telefonske žice, se prevrnil in užgal. Zrakoplovec je zgorel. i Ledsyl (preje znan kot Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Skozi Štirideset let je to izdatno zdravilo uspešno popravilo razne nered* nosti ledic in jeter. Na tisoče trpefiih je dobilo v njem lek in so ozdraveli, ker so ga rabili. V dveh merah, 75c in $1.25. Po vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA YASA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenare-dimo po novi modi. FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rosedale 5694 Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake.Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA * 15513 WATERLOO RD. i l ^ ^ JI^VT, .rjrffly-i Jj^jv-, Jiyur- jyyu-1 J r^flin, -Tfi^/W^I I f John Gornik | I J SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 4 I I 6ai7 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O. f I jl priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. f | J Izdeluje MO'KK OBLEKE po naročilu točno in ceno. JS ? AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, rojake ali nevesto iz 1 starega kraja v Ameriko, hitro in naravnost poslati de- ^ J nar po najnižjem kurzu, isti v stari kraj po najkrajši 1 f črti lepo in ugodno, se izvolite obrniti na: I i EMIL KISS BANKIR f I 133 Second Avenue, New York C | 4 Prodajam PAROBRODNE LISTE iz stare domovine narav- f nost do vsakega kraja v Ameriki. — Izdelujem vsa notarska A t dela za dobavo svojcev. POTNIKOM V STARO DOMOVI- f j NC^obim potne liste in računam SAMO za konzularno pri f^ * * * * * * * + * + * * + * * * V ZALOGI IMAMO SLEDEČE ANGLEŠKE MOLITVENIE. My Prayer-Book............ The Young Man's Guide The Catholic Girl's Guide ..... ................. Manna of the Soul....... Rejoice in the Lord ... ......................... I O° The Prisoner of Love ............................ 2 00 With God ............ . . . . . . .................... Blessed Sacrament Book Visits to Jesus in the Tabernacle . ............ !'5° The Communion Prayer-Book .................. J-uLC0ZmU"'0n ^"-Book, zlata obreza Child s Prayer-Book ........ 5 Key of Heaven........ . . ........................... The Vest Pocket Manual of Devotions " " '........... ................ I.uO Vsa pisma nastavljajte: _ SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS 1849 West 22nd Street, nu. ' Chicago, Tlfino:s. $2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 5° * 4-+ 4- ROJAKI Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno.. VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO .. Denar v stari kraj najhitreje in najceneje. ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi-mo potne liste. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA: • ......MICHAEL ŽELEZNIKAR Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA: "EDINOST" 1849 W. 22nd St., Chicago, HI.