T } Št. 21. Izhaja vsak Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poiiljati na naslov: „Narodnl List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva oesta Itev. 3. „Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta 9 E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi te računajo po 19 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po polti na naslov: »Narodni List" v Celju. Volilni boj. Odprto pismo -- na pristojno šolsko oblast! Kakor poročamo na drugem mestu, je minoli torek šentpeterski župnik Jančič med šolskim časom napravil z ctroci tamošnje šole »izlet« v šentpavel-sko faro in pustil šolsko deco izzivalno vpiti: »živijo Korošec!« Vprašamo najodločnejše, kaj misli pristojna šolska oblast proti takemu vsem vzgojeslovnim načelom v obraz bijočemu postopanju od politične strasti razgretega kateheta ukreniti? Izvrševalni odbor narodne stranke. Osebni boj. Klerikalci vporabljajo v volilnem boju tudi najgrše sredstvo: osebne napade. Svobodno jim! Imamo tudi mi veliko gradiva iz raznih žup-nišč, kaplanij, spovednic, mežnarij itd. Lahko bi vračali milo za drago. A tega ne bomo storili in ne bomo sledili klerikalcem. Imamo stvarnega dovolj, in bojevati se hočemo tudi vnaprej za zmago dobre, plemenite kmečke stvari in za zmago kmečke misli. V' skrajnem slučaju pa, če ne bo miru, bomo dali tudi mi na osebne napade odgovor, ki bo marsikomu sapo zaprl. Klerikalni petelini, spomnite se svoje žrtve: Fridricha! Držite tata. je vpil oni ki je kradel. Tako delajo zdaj klerikalci. Še pred tednom so se hvalili, kako šo z njihovih shodov kar »ven frčali« naprednjaki, ki so hoteli govoriti za Robleka, zdaj pa psujejo savinske kmete z divjaki, siirovežl in pobalini, ker so hoteli kmetje na njegov javni shod, a so jitt klerikalci s pomočjo orožnikov pristop zabrahili. Privoščimo praV radi klerikalnim kandidatom, da se za svoje blamaže na ta način tolažijo! Wi«-Vra«sHo. Franc ftftblek, posestnik v Žalcu. Nedeljski shodi. V nedeljo 21. t. m. ima kandidat Franc Roblek volilna shoda zjutraj ob 8. uri na Vranskem pri Brinovcu, ob 3. uri popoldne v O r i ž a h pri Naprudniku. — Istega dne pop. ob 3. uri se vrši shod vLetušu v Zanierjevi gostilni. Shodi 25. maja. Kmečki kandidat Franc Roblek ima na praznik 25. t. m. shod v Dramljah ob 7. zjutraj, ob 3. pop. pa pri g. Adamu Kinclu v Št. Jurju ob juž. žel. V Levcu se vrši dne 23. t. m. ob 8. zvečer Rob-lekov shod pri Planinšeku. Psovanje naših kmetov. »Slov. Gosp.« in »Straža« skušata drug drugega prekositi v psovanju kmetov, ki so minolo nedeljo hoteli iti na j a v n i Kdroščev shod V Št: Petru, a jih Korošec po orožnikih ni pustil na shod. Kako psuje »Straža« te kmete, smo že poročali. Sedaj še čujmo »Slov. Gosp.«. Najprvo seveda pravi, * da to sploh niso bili kmetje. Kajpak! Menda pa sami advokatje iz Celja, in teh je bilo 400, kaj? Povemo tem obrekovalcem, da ie bilo med množico 13 veleposestnikov, katere lahko imenoma navedemo, in na stotine in stotine drugih kmetovalcev. In vse te kmete psuje dr. Korošec v svojih mariborskih trobilih za po-uličnjake, pobesnelo druhal, lakine itd. »Slov. Gospodar« pa, ki v skrajnem obupu že kliče žene proti možem, stariše proti otrokom, mladeniče in mladenke proti starišem na pomoč, pa pravi ei teh kmetih med drugim: »Ti ljudje so zmožni, vdirati tudi v hiše naših kmetov ter tamkaj pleniti in požigati.« Dalje imenuje »Slov. Gosp.« naše kmete »razdivjano in pobesnelo liberalno bando«, temno druž-žbo razgrajačev«, »pouličnjake in razgrajače«, »podivjano gardo«, »liberalne pobaline«, »besno družbo«, »pocestne razgrajače in pretepače«, »surovo, neolikano druhal«, »pocestno fakinažo«, »pijano druhal«, itd. itd. To so Vam dišeče cvetke z vrta »Slov. Gosp.*, slovenski kmetje Savinske doline, ki se nočete vdi-njati dr. Korošcu. Tako Vas psuje tisti, ki bi rad postal vaš poslanec. Slabo, slabo mora presti temu »nepremagljivemu« generalu, da v svojem obupu tako skrajno surovo psuje in žali slovenske kmete! Zato pa s tem večjo odločnostjo v boj proti njemu. 13. junija naj dobi dr. Korošec za svoje psovanje slovenskih kmetov takšen odgovor, kakršnega si pošteno zasluži. Franc Roblek bo naš poslanec! Odprto pismo kmetom v celjskem in vranskem okraju. Ko je dr. Korošec pred 4 leti lazil okoli nas in prosjačil za mandat, je na vseh shodih delaf vse polno obljub. Stotine in stotine ljudi še lahko danes gredo za priče, da je n. pr. na Shodih v Olirriju in v Imenem v našem okraju nam obljubljal, da bo že prvo leto, če ga bomo izvolili, v državnem zboru predlagal: 1. zavoljo lova ali jage, da bo lahko vsak na svojem lovil, 2. da bodo kmetje galioo zastonj dobivali, 3. da bo vsakdo (tudi gostilničarji) lahko si doma delal žganje, kolikor ga bo hotel, in ne samo 56 litrov brez daca. Še mnogo drugega je obljubljal. Ko pa smo ga po enem letu poslančevanja na nekem shodu vprašali, zakaj še nobenega od teh predlogov ni vložil, nas je zopet farbal, da bi se s tem vladi zameril in bi nič za nas dosegel. Sprevideli smo takrat in uvidevamo danes po štirih letih tembolj svojo slepoto, v kateri smo ga takrat vo-liil. Danes naj pride dr. Korošec med nas in videl bo, kako ga bomo zapodili tja, odkoder je prišel. Vam, kmetje - tovariši v celjsko - vranskem okraju po kličemo: ako hočete imeti v državnem zboru za poslanca človeka, ki zna lepo farbati, a nič, desetkrat in stokrat nič za svoje volilce storiti, potem ga le volite. Ako pa hočete imeti tam moža, ki bo za vas pošteno delal, potem volite Robleka, o katerega uspešnem delovanju za Vas volilce je celo v naš okraj se razširil najboljši glas. Mi bi bili srečni in zadovoljni, ako bi imeli v našem okraju kakega Robleka. Povemo Vam, da bi takega poštenjaka in vzor-poslanca na rokah nosili. Ako hočete sebi dobro, ga zopet volite. Tudi mi se bomo v bodoče obračali samo na njega. Živel Franc Roblek! Kmetje kozjanskega okraja, nekdanji KoroSSevl volilci. SAVINSKI KMETJE! V »Straži« z dne 17. t. m. Vas dr. Korošec zopet imenuje »p o s u r o v e 1 o tolpo«, ki »divje tuli, kriči in razsaja«. Zapomnite si to za dan 13. junija! Veličasten shod za Robleka v Trnovljah pri Celju. Samo par dnij so naznanjali plakati po naši veliki vasi, da se vrši v sredo 17. maja zvečer shod pri B i n c 1 u v Trnovljah — od hiše do hiše, Od moža do moža pa je šel en glas: vsi gremo na shod, da slišimo svojega dosedanjega poslanca, da mu izkažemo zaupanje in spoštovanje, kakor gre takemu možu. Ob osmih zvečer so se začeli, zbirati volilci — domačini iz Trnovelj, Škofjevasi, Šmarjete, Prt-korja, Ljubečne in Zadobrove. Mnogo nad 100 volilcev je bilo zbranih, ko je posestnik g. Krajnc otvo-ril zborovanje ter prisrčno pozdravil g. Robleka, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravljali. Za predsednika shodu je bil izvoljen posestnik g. Anton Mahne, ki je ponovno v krepkih jedrnatih besedah povdarjal važnost teh volitev, kjer se gre za zmago napredne kmečke misli nad hinavščino in lažjo. G. kandidat Fr. R o b 1 e k je v poljudnih besedah razvijal svoj program, ki je kmečki in napreden ter je ostro zavrnil lažnjive napade klerikalnih sleparjev, ki motijo neuko ljudstvo in že leta in leta lažejo, samo da bi prikrili svoje grehe, svoje proti-kmečko postopanje. G. kandidat ne obljublja zlatih gradov, obljublja pa slovesno, da bo kot kmet delal vestno in neumorno za kmečke koristi, delal bo tako, kakor mu veleva srce in pa vest. Glasno priti-jevanje in navdušeni živijo-klici so sledili njegovim zlatim besedam. G. Fr. O k o r n, posestnik iz Škofje vasi, je povdarjal potrebo prave izbire med Korošcem, ki se nam vsiljuje iz Maribora in med možen.-domačinom-poštenjakom, ki je bil že doslej naš zastopnik v državnem zboru. Kdor ima oči in zdraVo pamet, mu ne bo težko izbirati. Govorili so še gg. dr. K o d e r tn a n iz Celja, posestnik P r em š a k iz Škofje vasi, posestnik T o č a j iz Prekorja. Na vprašanja, ki so jih stavili zborovalci, je g. kandidat obširno odgovarjal ter pozival volilce, da se naj le obračajo nanj, kedarkoli potrebujejo njegovega'fta-. sveta in pomoči: on je bil in hoče biti tudi v bodoče poslanec vseh volilcev svojega okraja in napredni zastopnik kmečkih koristi. Soglasno je bila sprejeta na predlog g. Prekoršeka sledeča resolucija: Na javnem shodu v Trnovljah zbrani volilci izrekajo svojemu dosedanjemu poslancu g. Robleku iskreno zahvalo in ga prosijo, da jih zastopa tudi v bodoče v državnem zboru. Predsednik g. Mahne je ob zaključku shoda pozival vse navzoče, da gredo polni veselja in navdušenja v volilni boj po častno Roble-kovo zmago. Živel Roblek, je donelo iz krepkih grl, in iz obrazov naših mož in fantov je odsevala tista trda, železna kmečka volja in tisti ponos, ki bo Očistil to, s kmečkimi žulji obdelano zemljo, da bo prosta in svobodna, in da bo zavladal zopet mir po na-,ših kmečkiludomovih. Iz Savinske doline. »Kmečka zveza«, vsi duhovniki in sam dr. Korošec kliče: volite katoliškega kandidata Korošca, če pa pridemo kmetje na njegove shode, da bi ga videli in slišali, pa nas z orožniki podi. Tak pa nič! Živel naš hmeljar Roblek! - Iz Savinske doline. — Kmetje, volilci, držimo še jekleno svojega domačina Robleka, on je hmeljar, sam kmet, in če bo on zase kaj storil, bo tudi za nas storil, če bo pa Korošec kaj zase storil, bo storil nam kmetom v škodo! Mi kmetje volimo Robleka! — Mi Roblekovci ne podimo duhovnikov iz cerkve, kakor kriči Korošec, mi jih celo gonimo ▼ cerkve, kjer je mesto zanje in kjer se med volitvami nič dobro ne počutijo. Duhovniki, v cerkev oznanjat božjo besedo, poslanca si bomo pa mi kmetje že sami izvolili!!! ;; Nevednost dr. Korošca je velika. V »Slovenskem Gospodarju« in na svojih letakih trobi, da je Roblek dne 29. nov. 1907 v državnem zboru gla^ šoval za odprtje mej za tujo živino. To je seveda drzna laž, kakoršne je zmožen samo moralno docela propali dr. Korošec. Dne 29. nov. 1907. namreč sploh seje državnega zbora bilo ni. — Toliko za zdaj v odgovor! • >; otfjjlc r Korošec toži volilce. Včeraj dne 18. majnika se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju razprava zoper našega somišljenika Martina Ocvirka p. d. Lukača, posestnika v Mali Pirešici. Tožil ga je kandidat kmečke zveze dr. Korošec, ker je 7. t. nj. klical za njim na državmtesti »ŽiVijo RObiek," flfuj Korošec, abzug Korošec«. Razpravo je vodil oki. sodnik dr. Wa'tzulik, Korošca je zastopal dr. Benkovič, Ocvirka je zagovarjal dr. Kalan. Zagovornik je imenom odsotnega obtoženca priznal, da je ta res izgovoril v obtožbi navedene besede: Ko so to tudi priče potrdile, se je razprava zaključila, na kar je predlagal dr. Benkovič v KoroščeVem imenu, da naj sodnik Ocvirka zaradi »nečuvene« žalitve strogo in prav občutno kaznuje, ker Se inora kandidata dr. Korošca varovati. Dr. Kalan izvaja, da se Čudi Občutljivemu dr. Korošcu, ki !je vendai že trikrat kandidiral, pa mora zaradi male demonstracije takoj klicati sodnika na pomoč. Gre se samo za demonstracijo proti kandidaturi, katera je kmetom v Savinski dolini skrajno nesimpatična, ker vlada ogorčenje zoper Korošca, kateri hoče delati razpor in kandidira zoper moža domačina, ki je po celem okraju zelo priljubljen in spoštovan. Dr. Korošec prireja samo zaupne shode, na katere napredni kmetje nimajo pristopa in jih odganja celo z orožniki. Dr. Šusteršič in duhovnik dr. Krek sta v nedeljo govorila v Ljubljani tako nečuveno, da je državno pravdništvo konfisciralo »Slovenca«, v katerem sta bila govora natisnjena, dr. Krek je pretil s klerikalno obštrukcijo, pripeljati hoče v Ljubljano 30.000 mož, ki bodo liberalne Voditelje obesili na cestne laterne. Takrat se bodo liberalci skrivali po luknjah, v katerih prebivajo sedaj njihovi psi. V času. ko duhovnik in vOdja klerikalne stranke tako govori, se vlači pred sodišče kmeta Ocvirka radi male demonstracije, Ce bode Korošec tožil vsakega, ki proti njemu demonstrira, potem bode moral kmalu privleči na zatožno klop stotine in tisoče volilcev! Zagovornik upa, da sodnik ne bode ugodil zahtevi katoliškega duhovnika dr. Korošca in njegovega zastopnika po strogi in občutni kazni, ampak da bode Ocvirka oprostil, ali pa spoznal samo malo denarno kazen. Dr. \Vatzu-lik razglasi razsodbo, s katero obsodi Ocvirka na 30 K denarne globe. Zoper razsodbo sta se pritožili obe stranki. Na vse navzoče je napravilo skrajno slab vtis, da je dr. Benkovič zahteval strogo in občutno kazen, kar pri političnih žalitvah nikdai ni navada. Nam to ni nič novega, ker smo od dr. Benkoviča vse drugo vajeni samo ne noblese. Če pa misli Korošec, da bode na tak način postal pri volilcih bolj priljubljen, se zelo moti! Ženam in materam v Savinjski dolini Ker se sedaj ne razmotriva drugo kakor o Roblekovi in Ko-roščevi kandidaturi, dovolite tudi meni, da izrazim kot žena in rodbinska mati svoje mnenje. Uverjena sem, da mi bodo pritrdile vse pametne gospodinje in matere. Klerikalni poslanci, jim na čelu Korošec, vedno vpijejo, kakšni prijatelji ljudstva da so, kako mu na vseh koncih in krajih pomagajo, a kako to, da tega nikjer ne občutimo? >i»- Kamor se obrnemo, poVsOd Vlada taka neznosna draginja, vsak dan postaja vse dražje, da se kmalu ne bomo več mogli ne enkrat na dan do sitega najesti. Me gospodiuje in matere po celi dan premišljujemo, kaj bi kuhale, da bi bfto čferiefi in da bi se naši otroci vendar nasitili. Seveda, Korošec, ki je v mariborskem semenišču najfinejše in najdražje delikatese, ta še pojma nima, kakšne skrbi tlačijo dandanes rodbine, ki imajo otrdkte! In tak človek bi naj bil naš poslanec? Zakaj tako'Sffijo dekleta v mariborsko semenišče su kuhat učit? Ker tam riajbolje in1 najfinejše kuhajo in to za — duhovnike, ne za dijake. Duhovniki jejo tam vsak ljubi dan tako, kakor mi navadni ljudje morda — trikrat v celem življenju, ako slučajno zaidemo na kako gostijo. Roblek, ki je sam rodbinski oče, ki ve, kaj stane obitelj, ki po lastnih izdatkih in izkušnjah lahko presodi, kake skrbi tarejo druge, manj oblagodarjene obitelji ta bqdi paš poslanec! On ima srce za žene in otroke, on bo skrbel, da bo konec tej neznosni draginji, zato morajo naši možje njega voliti: Veliko .volilcev v. celjskem in vranskem okraju mora »s krajcarja« živeti, pa tudi savinjski kmet je največ pridelovalec hmelja ter mora zrnje in druga živila kupovati, redi komaj toliko živine, da mu zadostuje za največjo potrebo,, zato pa izmed vseh slovenskih kmetov pod to neznosno draginjo največ trpi. Roblek je naš sotrpin, naš prijatelj in vč, < kjfe nas čevelj žuli, zato se bo potegoval za nas in naše otroke. —Žene in matere, ki ljubite svojo deco, storite vse, kar je v vaših močeh, da bo Izvoljen rodbinski oče in soprog -naš Roblek, ne pa na stroške drugih brezskrbno živeči duhovnik in samec, za katerega se potegujejo samo stare device, tercijalke (in dunajske judovke, dokler je kaj cvenka! :Op. stavca.), ki niso izkusile nikdar onega zla in gorja, ki ga mora velikokrat prestati ljubeča in skrbeča mati in soproga. Pri volitvah se nč gre za vero, ampak za vsakdanji kruh naših otrok. Ako bomo-svojo deco pošteno, vzgojile, bodo Časno in večno* srečniy četudi ne bo Korošec po Dunaju pohajkoval. Dobje pri Planini. Ker veliko berem o pripravah za sedajne državnozborske volitve. Vas prosim, gospod urednik, da sprejmete tudi od mene male in resnične vrstice glede kandidatov Korošec -Roblek. Da je Roblek veUk in odkritosrčen prijatelj ubogega kmetskega ljudstva, vemo tudi mi v kozjanskem okraju prav dobro. Ni bila ravno dolžnost poslanca Robleka se poganjati za reveže yg okrajih, katere zastopa poslanec dr. Korošec, pa je iz ljube* i-riiin usmiljenja to vendar, storil. Ko je v drugi polovici leta 1909. zadela enega tukajšnjih posestnikov velika nesreča, da mu'je zgorelo vse poslopje, živina, obleka itdi, obrnili smo se s ponižno prošnjo na poslanca dr. Korošca,; da bi posredoval na pristojnem mestu, da dobioubogi. pogorelec nekoliko podpore. Pa veste, kaj je storil poslanec dr. Korošec? Nič, niti odgovora >pam :nj> dal. 'Obupani šipo se potem obrnili .na poslanca Robleka, akoravno ni zastopal kozjanskega, ampak celjsko-vranski ekraj, vendar je izposloval ubogemu pogorelcu precejšnjo podporo. Enaki slučaj se je prigodil v začetku letošnjega leta 1911,, da je izposloval poslapec Roblek enemu tukajšnjemu, z mnogimi šol. otroci obloženemu ubogemu kočarju podporo za izrejo plrok. Če že preblagi poslanec Roblek za druge volilne okraje toliko stori, kaj še le stori za,svoj volilni okraj! Dragi volilci okrajev Celje-Vransko, katerega si bpdete torej volili ta vašega zastopnika v državnem zboru? Dr. Korošca menda ja ne, akoravno se vam vsiljuje in prilizuje. Tisti dr. Korošec pač ne utegne se poganjati za koristi svojih volilcev, v največji bedi vam niti odgovora ne bode dal. Tisti dr. Korošec, kateri se na Dunaju z židoykami zabavlja, tistega bi volili? Tistega dr. Korošca, kateri se je izjavil, da kmet naj samo tisto je, kar v razgonih zraste, takega nasprotnika, kmetu sovražnega človeka bi si za poslanca volili? Menda ja ne, menda se vam Vendar še ni popolnoma pamet zmešala? Volilec kozjanskega okraja. ; Iz Braslovč. Mi volilci braslovške občine se ne damo za nos voditi od Koroščevih hlapcev, katere si je moral 18. aprila na shodu v Celju naprositi, da bi se na vse pretege za njega potegovali. Hvalili s-o v »Gosp.« braslovške pevce, ki so pa bolj pivci ko pevci. En star tesar iz Kamenč si strašno brusi jezik proti Robleku in trga njegove plakate; najel si je tudi dva fanta, ki bi bolje storila, da bi v nedeljo šla v cerkev, namesto po gostilnah agitirat in se pretepat. Sicer bomo pa s temi že pri sodniji opravili. Dne 13. junija pa si le pridi, Korošec, po plev« v Braslovčc, ker zrnje bomo dali Robleku. Naš poslanec mora biti kmet iz naše srede, ne pa iz Maribora. Nočemo biti pod kuratelo mariborskih kaplanov, posebno ne takih, ki se ne držijo svojega poklica. Tudi se dr. Korošec naj preveč ne hvali v »Slov. Gosp.«, ker veš, kdor sam sebe povikšnje, prazno glavo oznanuje. 13. junija pa oddamo vsi glasove Robleku, ki nas je dozdaj vestno zastopal v državnem zboru in nas bo še zanaprej. Živijo! Na zmago Robleka, na zgubo Korošca! — Kmet. Griže. Imeli smo godovanje farnega patrona s\. Pankraca. Srečni griški farmani, ko pam je pri prvi maši pridigal tisti gospod, ki je nekdaj rekel, da je za kmeta dobro tisto, kar v razgonu zraste. Korošec je torej imel pridigo, župnik pa mašo. Korošec si je vzel za podlago pridige izrek: Človek, kam greš? Ponavljal ga je večkrat, kakor bi bil hotel od nas izsiliti, da bi vsi rekli: tebe volit. Morda bi bil Korošec kaj pridobil, ko bi bil kar po pridigi odišel. A nesrečnež je sklical še shod. Gospode volitve tako skrbijo. Spravili so se takoj po maši v gornjo sobo pri županu Piklu in klicali za seboj »Kmečko zvezo«. Šlo jih je malo za njim, veliko nas je bilo zunaj. Oni so notri emivali Korošcu ,mi pa zunaj klicali: Živijo Roblek! Naš glas se fc daleč na okrog razlegal. Mišlim, da se je Korošec kesal, da je prišel. Pri nas mu bo spoddrknilo. Mežnar ZHpanc Se je na vso moč trudil za Korošca. Tudi za griŠke berače pride dan plačila. Delamo vsi za RoblekaiSaviflčan. Iz ŠkofjevastPrav veselja tni je utripalo srce, ko najdem v »Slov. Gosp.«, da se zaganja klerikalno dopisunče v črni suknji tiidi v mojo osebo.'Obžalujem Vas, gospod kaplan, da ste Se tako daleč Zmotili in Vam svetujem, da služite svojemu poklicu, v politiko pa se ne mešajte. To pa lahko pritrdim z mirno vestjo, da nisem prošen, še manj pa plačan agitator za g. Robleka, kakor pa mogoče Vi za dr. Korošca. Delal pa bom še zdaj nalašč s podvojeno silo za zmago našega Vrlega kandidata g. Fr. Robleka, da boste lahko Vi 13. junija doma Ostali in še do dobra izmolčali, ali razumete?'Ce pa res nimate druzega posla, kakor dopisovati v: umazane klerikalne časopise, še pa žčlim svidenja. —'Ed6h, ki še nima volilne pravice. Anton Prekoršek, kmečki sin. Zanimiva stava dr. Korošca. Ta hujskajoči kaplan je tako prepričan o svoji*fcmagi v Savinski dolini, da je stavil z nekim svojim pristašem polov-n j a k v i ti a, da bo dobil ne te zmago, temveč nad 1000 glasov večine nad Roblekom. Savinjski kmetje, zmešajte mu malo račun! Vidi se, da je dr. Korošec hud antialkoholik! Iz Savinske doline. Neki klerikalni priganjač ml je dejal: »Ti, ki si tak vnet Roblekovec, čitaj zadnje »Straže« in »Slov. Gosp.« In res, pogledam! A žal mi je bilo, kajti našel hisem druzega kakor psovko, fakini, pobalini, poullčnjaki, propala družba, surova druhal itd. Pokazal sem vsem vaščanom naše vasi. pa so rekli, e kaj bi, nas takih falotov, pobalinov ita. je na tisoče, ki bomo nesli Korošca 13. junija- ■» uredniški koš v Maribor, med tiste umazane pa-pirje. ' •' Iz Polzele. V zadnjem »Nar. Listu« opozarjate nas savinske kmete na nesrarrfne' psovke v klerikalnih listih, a tega bi skoraj ne bilo treba, ker mi polzelski kmetje smo tudi že tako daleč, da vemo, da znajo taki ljudje kakor so Korošec in njegovi sužnji le zmerjati in psovati, nastopiti ' na javnih shodih jih je pa strah. Odkrite, poštene besede'in mirne ter spodobne kritike se boje kakor hudič križa, ker bi se g. dr. Korošec z vso svojo hlinjeno-prijazno zgovornostjo ne mogel oprati nesramnih laži, s katerimi je volilce farbal že po drugih okrajih, kamor si sedaj ne upa več. Tuliti, zmerjati; in psovati zna vsak tepec, ni treba, da je za 'to še poslanec, a s psovanjem se ne pride daleč, zato . bo ta »poulična sodrga« tudi poskrbela, da hoste Vi, dosedaj general »Kmečke zveze« —' odslej pa še general vseh zmerjačeV in psovaeev (ker ste.duševni oče obeh onfh listov, ki tako robato izroer-jata) -- Vi vsiljivi kandidat na dan volitve po&citu pogoreli. Le tulite naprej in psujte kakor, kak raztrgan jud, ne pa Kristusov namestnik .n- »kajti pregovor pravi: Kadar psi najhuje lajajo, je znamenje, da je nasprotnik na konju. Torej, g. Korošec, le pu nas, pa kar na debelo —c! , ,. , ii Iz Polzele. Klerikalni brezvestneži si tie znajo iz silne zadrege in zmešnjave, ki jim jo prinaša volilni boj, nič drugače pomagati, kakor z najpe-sramnejšnni lažmi. Tudi pri nas trosijo med ljudmi klerikalni priganjači lumparske izmišljotine, da bpdo cerkve podirali, če Roblek zmaga. Pri nas se! ljudje temu od srca smejijo, kajti take kosmate , več n« držijo. Sicer se pa Polzelani tega najmanj boje ter se norčujejo iz tistega, ki tako laže, češ: pri nas jo bodo menda res morali podreti, če bodo hoteli nOvo zidati. Roblek je rekel na shodu v Braslovčah: mi še le cerkve zidamo* ne pa da bi jih podirali, bu-. hovnikov pa tudi ne podimo iz cerkev ven, kažemo jim vedno le pot v cerkev, kjer je edini prostor za nje. Tam nas naj uče, v politiki si bomo sami pomagali. Kandidat Franc Roblek je včeraj 1.8. t, itj. obiskal svoje volilce v šentjurski in drameljski občini. Kmetje so ga v posameznih vaseh vkljub delavniku v velikem številu prišli pozdravljat in. jim je Robleic na štirih lepih sestankih razložil svoje misli glede državnega zbora. V Dramljah je prišel celo kaplan in je klatil razne neumnosti. G. Roblek ga je pošteno zavrnil in mu dokazal, da je lagal. G. kaplan je moral pripoznati, da je res lagal, je prosil g. Robleka odpuščanja in mu je izrazil svoje spoštovamje. Ali bote to utajili, g. kaplan? Gospoda provlzona Schreinerja v Žalcu opozarjamo, naj bode lepo miren, ker mu bodemo sicei v spomin poklicali dogodek na hodniku hotela »Union« na Doberni in besede, katere je gospod takrat govoril. •tirtl 1 Korošec je najhujši prepirljive*:. Ako bi piu bilo le, količkaj za, ljubi mir, bi bil ostal v svojem prejšnjem volilnem okraju. (Ko ga pa nočejo! Op. ur .j. Pa on se hoče le prepirati in kavsati, zato se je postavil sam za kandidata, proti Robleku. S kratkim jopičem leta po agitaciji,,, Nastopa kakor kak vročekrven fant, ko se gre za dekle? Samo »šnajd«-pero mu. še mamka spredaj, za klobukom!, (Javnega, shoda pa si vendar ne upa nikjer prirediti, kjer bi mu znali izprašati njegovo politično vest! Op. uredn.VV pošteni družbi pa ne marajo prepirljivem ,in zato se mu rado zgodi, da ga postavijo — pod kap, . To bi se »znalo« zgoditi tudi Korošcu kot nepoklicanemu kandidatu v Savinjski dolini! ,—,,—', •i- Mačke jn miši. Na shodu v Grjžah je govoril Korošec, nekaj o mačkah in miših. Mi, smo ga tako zastopjli, da so Korošec in njegovi poslanci mačke, mi kmetje ii| delavci pa miši. Ce je tako mislil, je govoril resnico, ker —r mačke lovijo in žerejo miši!---— . ' , i »Mir nam daj, o Gospod!«, Tako molimo z duhovniki v cerkvi, proseč Boga za ljubi mir, z onimi duhovniki, ki ga nam — kalijo! Ne čudimo se, da dela Korošec prepir in jezo med vaščani, med sosedi in brati, ki so se do njegovega nesrečnega nastopa lepo ljubili med seboj. Korošec je zgrešil svoj poklic, on ni bil rojen za duhovnika, njegova prisega, da bo služil Bogu, je bila slepa. — — — Čudimo se pa drugim duhovnikom, med katerimi mora vendar biti vsaj nekaj poklicanih, da sledijo V veliki večini slepo Korošcu. Oni pač menda res mislijo, da je Korošec njihov najboljši zagovornik in najboljši branitel svete vere, V svoji kratkovidnosti ne spoznajo, da ni na slovenskem Štajerju veri in duhovniškemu ugledu še nihče toliko škodoval, kakor ravno ta nesrečni dr. Korošec! — Spoznali bodo to, ko bo prepozno! Ogorčenje raste in že začne ljudstvo dvomiti, ali je sploh res, kar du-hoyniki učijo; kajti oni oznanjajo ljubezen, pa delajo —- sovraštvo, molijo za mir, pa sejejo prepir. Zgodilo se bo, da bo narod duhovnikovi molitvi: »Daj nam mir, o Gospod!« v svojem srcu odgovai-jal: »In ukroti tiste svoje služabnike, ki ga nam /kalijo!« ■ Gomilsko. Vfendar je šla tukajšnja čukarija rakom žvižgat. Koliko sovraštva so povzročili ti mlečnozobi čuki, je dovolj znano vsem faranom. Hujskali so celi čas soseda na soseda, vpili in razgrajali po noči po vasi tako, da je bila cela vas radi teh razgrajačev razburjena. V pravem, času so izginili s površja, Niti dr. Hohnjec, ki jim je prišel celo iz Maribora v njih plitve možgane vlivat poguma, jih ni mogel rešiti sramotnega pogina. Upajmo, da bo sedaj v občini zopet zavladal ljubi mir in zastopnost. Ustanovila se je siper takozvana »zveza zastarelih deklet«, ki ne morejo dobiti fantov-ženi-nov, pa te zvezarke ne bodo storile sile, čeravno jih pride tu pa tam obiskat žalski kaplan Jehart. Gomilsko. Tudi v našo občino je prinesel volilni boj precej živahnosti. Vse pametne in poštene kmete Je razburila novica, da se vsiljuje za kandidata mariborski kaplah Korošec. Vedno pač mora biti duhovnik, ki dela med kmeti zgago in seje sovraštvo; saj ni čuda, če potem duhovniki vedno bolj zgubljajo ugled. Kako žalostno pač mora vplivati na pobožnega moža, če vidi, kako se peha po shodih duhovnik, kako tam laže in obrekuje poštene ljudi, s kakimi nepoštenimi sredstvi delujejo duhovniki za nam tujega Korošca, ki so ga iz njegovega prejšnjega volilnega okraja nagnali radi tega, ker ni delal za kmeta, ampak le za svoj žep in glasoval vedno za nove in večje davke. Škof vedno jamra, da ni duhovnikov; če bi bilo to res, bi že davno nagnal kaplana Korošca na kako prazno mesto (n. pr. v Št. Pavel) iri bi ne pustil, da bi ta Korošec sej al med ljudstvom sovraštvo, se potikal po svetu in se mastil na Dunaju na račun zapeljanih kmetov. — Čudimo se le, kako da takozvana .kmečka zveza' ne posti, i kakega kmeta-domačina za poslanca, ampak le vedno kakega »gospoda« iž Maribora. Vsakemu človeku se pač ob ti misli morajo odpreti oči. »Kmečka zveza« je pač le nekako slepilo za kmete, da bi gotovi »gospodje« iz Maribora prišli do poslanstva, za kmete se pa itak nič ne briga. Pa pri nas smo kmetje že toliko pametni da se Korošcu ne bomu vsedli na lim. Naš poslanec je in bo vrli in delavni domačin Roblek! Sicer je par kmetov, ki so bili pred 4 leti za Robleka, a jih je naš sedajni župnik s tem, da jih je povabil parkrat na sladko vince, oni pa župnika v vinograd, pridobil za Korošca. Take omahljivce in brezznačajneže prepustimo radi Korošcu. Ali so to možje? Tudi pri nas se dela z lažmi in sleparijo za Korošca. V zadnjem »Slov. Gosp.« se laže nek dopisun, ki ga dobro poznamo, da je Roblek kriv, da še ni železnice proti Vranski. To je čisto navadna laž! Ravno nasprotno je res. Znano je namreč, da je v državnem zboru začel Korošec in njegova protikmetska banda obstrukcijo ter tako zabranil, da ni prišlo mnogo za kmeta preko-ristnih predlogov in tako tudi železnica Polzela-Kamnik na vrsto. Kdo je torej kriv? Nihče drugi ko pater Korošec, ki je začel obstrukcijo. To je resnica, ki je ne podere sto lažnjivih dopisov v »Slov. Gospodarju«. — Pri sestavi volilnega imenika je naš župan izpustil celo vrsto Roblekovih volilcev iz imenika, vpisati je pa dal ljudi, ki sploh nimajo volilne pravice, a je vedel, da bodo za Korošca. Ne vem, ali je storil župan Cukala to iz nevednosti ali iz hudobije, v obeh slučajih je sramota za župana, da hoče na tak način celo vrsto občanov oropati volilne pravice. — Pa niti laži in sleparije ne bodo pripomogle Korošcu do zmage. Kakor je stala zadnjič naša občina in sosedna Grajskavas. čvrsto ob strani priljubljenega Robleka, tako bo; tudi letos. Zmagati mora pravična stvar. Le Roblek, ki je sani kmet in kii ve, kje žali čevelj kmeta in ki je naš domačin, nam more pomagati) ne pa kak tuj nepoznan kaplan. Kmetje, ne strašite se groženj pd nobene strani. Tu se ne gre za vero, kakor lažejo ravno tisti, ki učijo, da je laž greh; Roblek je gotovo stokrat boljši katoličan, ki je več dobrega storil, kakor pa Korošec, ki namesto? da bi 'služil . rnašništvu, huj-ska ljudstvo. Duhovska suknja ne kaže vedno najboljšega katoličana, za kar imamo v zadnjem času dovolj vzgledov. Ni vera v nevarnosti, ampak v nevarnosti je Korošec in zaradi tega se v volilnem času zlorabljajo prižnice. Žal, da je na to pot krenil tudi naš župnik, ki smo ga dosedaj imeli za pametnega in resnicoljubnega duhovnika. Vse je v nedeljo po službi božji tožilo, kako žalostno je zdaj v cerkvi, kjer se radi tega srboritega Korošca žali pobožni čut faranov. — Na to bomo dali odgovor dne 13, junija, ko bomo vši volili našega Robleka, Korošca pa pognali tja, kamor spada -p v cerkev, ne pa v državni zbor. — Živijo Roblek! Na shodu v Št. Petru zaletaval se je zopet znani organist Zupane v vsej svoji onemogli jezi v Žalčane ter dejal med drugim celo: »Sram me je, da moram priznati, da sem Zalčan.« Res, smilite se nam, gospod Zupane! Nismo vas klicali v naš lepi trg, pa tudi jokal ne bo nihče za vami. Zapomnite si to! ; • < ; Dr. Korošec iu lakota. Zmerni duhovniki, kakor tudi drugi trezni pristaši »K. Z.« so vsi na Rob-lekovi strani, ker uvidevajo, da duhovnik ni sposoben, pa tudi ne zmožen — česar mu ne zamerimo — koristno zastopati naših teženj. Kako pa tudi? Korošec pozna hmelj samo v toliko, v kolikor ga je užival v pivu. Ali je Korošec kmet? Ko bi se volilei toliko na kmetijo spoznali kot Korošec, bi naša dolina že davno lakote poginila. Cesar Jožef II. in dr. Korošec. Predno je nastopil cesar Jožef II. vlado, bi bila Koroščeva kandidatura na mestu. Takrat še ni bilo pri nas hmelja, pa tudi kmet ni imel nobenih pravic, torej tudi ne besede. Bilo pa je mnogo samostanov-in Korošec bi bil sposoben, zastopati težnje tedanjih samostanskih lahkoživcev, katere pa je modri cesar Jožef II. pognal, kakor bo pognala naša dolina dr. Korošca. , tjfa m Žalska pivovarna daje vsakomur, za denar vozove na razpolago, zato jih ima in ne bo zastonj konj preživljala. Gospod provizor, Vi vendar dobro veste, da ste ga dobili in ga dobite še danes na razpolago. Mislim, da se spominjate, da ste se tudi v delniškem vozu vozili reševat nesrečno dobrnsko posojilnico. Danes ne greste več tja, kjer ste spravili s svojo nesrečno gospodarsko politiko več lju-dij v nesrečo. < m es f v - • , ' Iz Novecerkve piše Straža, da liberalci pravijo, češ Roblek rti pravi kandidat in ni sposoben za poslanca! Povejte nam vendar, kdo so tisti liberalci! Kako šte se udarili po zobeh. Roblek; je kmet, Roblek je hmeljar. Pretežna veČina volilcev njegovega okraja So kmetje in hmeljarji. Zato si je okraj tudi izbral moža, ki je kot kmet in hmeljar strokovnjak, kar priznavajo tndi njegovi najbolj strupeni nasprotniki iu dr. Korošec sam. Zupane kot agitator. Ta mož skrbi v svoji agitaciji tudi za tiste, ki že zdavno v grobu počivajo, da jim izvojuje še vedno na tem svetu volilno pravico. Marsikaterega volilca je že — za mastno nagrado seveda — spremljal na zadnji poti. Dajte vendar tem rajnim volilcem vsaj onstran groba blagodejnega miru! Slava, večna slaVa onemu kraju, krasnemu Št. Jurju ob Taboru, kjer se je rodila pred 4 leti žlahtna misel, kandidirati Robleka poslancem. — To misel je skrbno negoval rajni Južna. In klic rajnega Južne je šel kot blisk po okraju tet pometel vso financai-sko in KoroŠčevo hujskanje po naši dolini. Bog daj obilo takih mož, kot je bil rajni Južna. Slava njegovemu spominu! Iz Novecerkve. Za Povalejevega naslednika di. Korošca si pri nas poleg kaplana najbolj brusi pete in jezik neki Okrožnik, ki je prišel iz Amerike. — Čudimo se, kako da ima ta mož toliko časa in kje vzame to predrznost, saj je tako po strani tudi ti-govec, ki živi od nas kmetov. Pustimo vsakemu svoje mišljenje, ne bomo pa trpeli, da bi taki ljudje, ki od nas živijo, delali proti nam in hujskali zoper našega priljubljenega kmečkega kandidata g. Franu Robleka, posestnika v Žalcu. O drugih novocer-kovških trgovcih še doslej nismo slišali, da bi tako proti nam kmetom nastopali. Koroščevo obnašanje se vsakemu pametnemu človeku gabi in po celi Savinjski dolini gre le en glas: »Ta človek dela sramoto vsem duhovnikom!« Na eni strani se kot dohtar svetega pisma ponižuje nasproti zapeljanim fantičem, na drugi strani pa s svojim pobalinskim nastopom naravnost izziva na boj. Culi smo, da se tudi kot poslanec v zbornici tako obnaša, da se vsem resnim možem studi. Zato pa ni čudno, da ga nihče ne mara in da nič ne doseže. Svetujemo mu, naj ostane lepo duhovnik ali pa si poišče službo pri kakem komedijantu. Za zastopnika resnih ljudi v zdajšnjih resnih časih Korošec ni! — Napad na župnika v Žalcu. Korošec v Gospodarju in v svojem letaku zopet premleva demonstracijo, ki se je zgodila pred štirimi leti zoper žalskega župnika. Roblek in mi nismo tega nikdar odobravali. Ponavljamo pa, da ste bili vsega krivi edino le vi duhovni gospodje, ki ste starega župni- ka zavlekli v politično lužo, da siromak ni vedel, kaj je delal Kakor je zaklical v gozd, tako mu je pač odmevalo! Zato pa pomislite sami, dokler je še čas, da kdor veter seje, žanje vihar. Naše ljua-stvo ne bo več na vse molčalo! Obnašajte se tako, kakor še duhovnikom spodobi, pa bo vse prav. Sicer odklanjamo mi vsako odgovornost! Povest o Korošcu. Mi bijemo oster boj zoper Korošca in sicer zaradi tega, ker je on kriv naših žalostnih političnih razmer: Da pa nam ne bo kdo očital, da delamo Korošcu krivico, opozarjamo ha resnično povest o njem, ki jo beremo v 6. številki »Sloge«, torej v listu Koroščevega bratranca, senatnega predsednika in bivšega poslanca Ploja, ki ni naš pristaš. Ta povest, ki je pisana samo s krstnimi imeni, nam slika Korošca v vsej nagoti. Jedro povesti je tole: Ploj in Korošec sta si bratranca. Plojev oče, ki je bil uradnik, je podpiral Korošca, da je mogel študirati. Ploj, ki je starejši in mnogo bolj zmožen, je postal poslanec. Slovenci so bili veseli, da so ga dobili. Tudi Korošec je hotel postati poslanec, pa ga niti v domačih krajih nisu hoteli voliti in je pri prvi volitvi »skozi1 padel«. Ploj pa mu je šel na roko in nazadnje je postal Korošec vendar-le drugod poslanec. — Ploj in Korošec sta še na Dunaju kot poslanca skupaj stanovala. Ker pa Korošec ni mogel priti do tistega ugleda kakor mnogo pametnejši bratranec Ploj, ga je začel zavidati ter ga sovražiti. Preganja ga, kolikoi le more, da bi se ga iznebil kot poslanca. Pri tem grdem delu podpira Korošca kranjski dr. šuster-šič, kateremu je Korošec postal pravcati hlapec (To je tisti Šusteršič, ki je glasoval v delegaciji za 500 miljonov novih davkov za bojne ladje!). — Korošec stori proti svojemu bratrancu in dobrotniku »vsako lumpariio, katero si more te sam zmisiiti ali pa mu jo nareka Ivan«. (Šusteršič). — Tudi Roš-karja bi se bil Korošec rad znebil, ker mu kot kmečki poslanec vendar ni hotel na vse prikimati. Roš-kar baje hoče včasi tudi sam misliti, česar pa Korošec ne trpi. Zaradi tega je določil zahrbtno namesto njega drugega kandidata. Zvedeli pa so to boljši Roškarjevi prijatelji in so preprečili gnusno izda-jalstvo. — V povesti čitamo doslovno: »Ta Tonček (Korošec) se sam torej kaže v tako slabi luči, da Slovenci ne moremo ponosni biti nad takim poslancem!« Konec povesti pa se glasi: »V Tončku torej dlmo človeka, kakor bi ne smel biti ne kot mož, ne kot prijatelj, ne kot bratranec, ne kot duhovnik. To ]e storila iz njega prevelika častilakomnost.« Tako piše o Korošcu list njegovega sorodnika in dobrotnika. In takega človeka bi naj mi Savinjčani mirno volili za poslanca? Nikdar In nikoli! Surovost in podivjanost očita dr. Korošec v »Straži« Savinskim kmetom. Zakaj? Zato ker so hoteli na njegove javne shode v Grižah in $t. Petru, in so, ko se jih ni pustilo na shod, dali duška svoji nevolji. Ali se je pri tem izvršilo od strani sa-vinskih kmetov le eno nasilno dejanje? Na to hočemo jasen odgovor! Vprašamo pa dalje, kdo je bil tisti, katerega je moralo orožništvo v Grižah prvega aretirati? Ali ni bil to mežnar, ker je začel prepir z nekim naprednjakom? Prašamo dalje, kdo je bil tisti, ki je pred leti v Grižah težko ranil žalskega tržana Šušteriča? Ali ni bil to Vaš »nadebudni« mladenič? Dalje: kdo je bil tisti, ki je z nožem ranil umrlega Cokana? Ali ni bil to Vaš pristaš Peško? In vi še govorite o surovosti in podivjanosti naprednih savinskih kmetov? Drago Vam bodo savinski kmetje dne 13. junija to psovanje poplačali! — Kmetje, nadelo proti Vašemu obrekovalcu Korošcu! , Vransko. Malo dopisov iz Vranskega najdem v Vašem cenj. listu, ker Vrančani smo zelo potrpežljivi. Vobče znano je bjlo dosedaj, da imamo na Vranskem dobre gospode duhovne. — A sedaj, ko so pa državnozborske volitve pred durmi, so se prelevili naši duhovniki iz miroljubnih dušnih pastirjev v najhujše in najbolj zagrizene mešetarje za dr. Korošca. Ko je bi! zadnjo nedeljo na Vranskem in v Brodeh majhen shod, letala sta naša dva duhovna sem in tja, kakor da bi jim bil že vrag za petami. Posebno to se mi je zdelo strašno čudno, kako dobro teče stari gospod župnik, vkljub svoji okroglosti.. Nisem ga še videl tako letati, kakor ravno sedaj v volilnem boju. Ko bi se gosp. župnik, namesto da vtakne svoj radovedni nos povsodi zraven, kjer ga je najmanj treba, brigal rajši za svoj farovž, okoli katerega zgleda tako, da se Bogu smili. Pri marsikaterem vranskem posestniku je pri svinjakih lepše kakor pri vranskem farovžu. Sedaj mu gredo samo le volitve po glavi, duhovniška služba je postranska reč. Tudi naš mladi g. kaplan se je repenčil na shodu v nedeljo, kakor kak petelin na gnoju. Vkljub temu je bil pa ta shod strašno kla-vern. Govornik Hohnjec, predsednik Lukman p. d. Joško na Vranskem in par drugih podrepnikov, vseh skupaj 20—30 zborovalcev. Navdušenja na tem shodu za dr. Korošca sploh ni bilo nobenega. — Sicer pa, gosp. kaplan, veste kaj Vam je rekel stari Menčak? Ža danes molčim, a če ne postanete bolj pohlevni, povem to drugič. Držite se rajši duhovniške službe, ne pa politike, ker volitve se bodo opravile tudi brez Vas. Toliko za danes, če ne boste mirovali, spovem Vas drugič bolf ostro. -- Živijo Roblek! — Narodni Vrančan. Lažniv do kosti je dr. Korošec. V svojem letaku, v katerem mrgoli tudi drugih laži, katere bomo izpodbilj na drugem mestu, je med drugim napisal tudi, da smo mi v »Narodnem Listu« z dne 18. nov. 1909 imenovali škofe »lopove, ki tirajo ljudstvo v svoji neumnosti v moralno pogubo.« To je drzna IaŽ. Mi smo pisali, da so 1 j u d j e, ki pišejo tako svinjske bukviče o spolnem občevanju, kakor jo je napisal in izdal takrat ljubljanski škof; lopovi, kj tirajo ljudstvo v moralno pogubo. To, pater Korošec, se glasi čisto drugače, kakor Tvoja laž na letaku in včeraj v »Slov. Gosp.«. Za kaj se gre? Za vero se gre, pišejo klerikalni časopisi, za vero se gre, Vpijejo na pfižnicah, v spo-vednicah in po oštarijah duhovniki. Za vero se gre, pravi duhovnik Korošec, ki zanemarja svoj duhovniški poklic in dela hujskarijo po Spodnjem Štajerskem. Za komando se jim gre in za denar, ki bi ga radi še zanaprej izžemali iz zaslepljenega ljudstva, ki še ni izpregledalo. Nam pa se gre za to? da zmaga poštenje, da ljudstvo spozna te farizeje ip hinavce in jih požene iz oštarij in shodov nazaj v cerkev, kamor spadajo. Nam se gre za to, da zmaga kmečka volja, da zmaga naš kmečki kandidat, ki bo možato in vestno branil naše kmečke koristi. Za to se gre pri teh volitvah, tako pravijo vsi pošteni in samostojni možje, ki bpdo 13. junija volili g. Franca Robleka, posestnika v Žalcu, Korošca pa napodili nazaj v Maribor, odkoder je prišel. Iz Petrovč. Prišel je znani nam kmet iz Zgoi. Ponkve k upokojenemu župpiku F. ter ga prosil, naj bere tiho sveto mašo, za katero mu župnik računa K 3. —, reci: tri krone, najbrž zato, ker je tudi cena mesa znatno poskočila. Ko sta se zgh-hala, ga še praša župnik: »Al' boš šel volit?« (Kmet vkljub drago zaračunane maše ni bil vreden, da bi ga vikal. Op. ured.) »Bom že vidu«, mu odvrne kmet. Župnik pa odločno zahteva rekoč: »Ti moraš it' volit!« — Nato mu da Koroščev plakat z ukazom, da istega nabije na svojo hišo. Kmet vtakne plakat mirno v svoj žep in odide. Pozneje sreča prijatelja ter mu pripoveduje ves dogodek, kažoč mu plakat z opazko: »Takle papir tako pride zmirom prav.« Žalec. Petrovški mežnarji se silno repenčijo, če zagledajo, da visi kje kak Roblekov lepak in vpijejo po vasi, da se je Roblek obesil. Ce bi imeli Roble-kovi volilci toliko volilne pravice, kakor je imata petrovški organist in Korenov sin, potem bi se lahko obesil, sedaj se mu pa ni treba. Korošec je teh svojih volilcev pač lahko vesel! Ako mežnarji ne bodo dali miru, bomo prihodnjič vsemu svetu povedali, zakaj je organist izgubil volilno pravico, njegovega hribovskega brata pa bodo že pri vojakih malo ma-nire naučili. Vsi drugi Petrovčani ohranijo svoje mnenje za se, naj si bodo tega ali onega prepričanja in mirujejo, samo ti se repenčijo kakor petelini na gnoju. Drugikrat več! Iz Št. Pavla pri Preboldu. V torek popoldan se je podil po naši občini pristaš velikega »generala« Korošca, šentpeterski major dr. Jančič in sicer z malimi otroci šolarji. Podučil je otroke, naj kričijo »živijo general Korošec«. Major Jančič, lep vzgled dajaš svoji mladini. To vse sliši v krščansko vero, kaj ne, zdaj ko so volitve pred durmi?! Jančič, sramuj se, da s takimi sredstvi poskušaš rešiti v naši dolini ponesrečeno klerikalno politiko. Pa ne boš je! Mi kmetje se zavedamo ter se ne damo v roke naših političnih izkoriščevalcev. Povemo Ti tudi, major Jančič, da nam ne pridi več v našo občino, sicer Ti pokažemo, kako mi s takimi privandranci postopamo. Saj si lahko videl, da še na občinski meji ne smeš kričati od Tvojega generala Korošca, ter se zahvali, da Te ni pri grobelskem mostu pognal kopat se v Savinjo oni, ki Te je opomnil, da se v naši občini nc sme kričati o generalu Korošcu, ker mi poznamo le Robleka in nobenega drugega. Capito? Toraj enkrat za vselej te opomnimo, da se ne prikaži več na agitacijo v našo občino; premisli, da pri nas ni takih podrepnikov kakor jih imaš morda v Št. Petru. Toliko danes — drugič več! Shod na Frankoldvem se vrši 21. t. m. ob pol 2. uri pop. pri g. D. Bezenšeku. Brežicc-SMica-£ažKo. Dr- Vekoslav Kukovec, deželni poslanec, Celje. Nedeljski shodi. Kandidat dr. Vekoslav Kukovec ima v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri zjutraj shod pri Špancu v Trbovljah, ob 4. uri pop. pri Rošu v Hrastniku. Shodi 25. maja. Kandidat dr. Vekoslav Kukovec ima dne 25. t. m. ob 8. zjutraj shod v Z a b u-k o v j u (pri Sevnici) pri g. Kunšeku, ob 3. pop. v S m a r j e t i pri Rim. Toplicah pri g. P.urku. Toča pri Rajhenburgu. Včeraj je grozovito pobila toča v rajhenburški okolici. Dr. Vekoslav Kukovec je nemudoma napravil vloge na okr. glavarstvo in na namestnijo, da se škoda takoj ceni. On sam se je tudi takoj podal na lice mesta, kjer si bo osebno škodo ogledal. Od nekod. Dr. Benkovič, ta dični klerikalni ci-jak, je res že daleč prišel. Pred kratkim je imel svoj shod in ker je silno veliko in hudo govoril, ga ie prevzela vroča lakota. Naroči si zajutrek, ga sne in — jo s ceho odfura. Nesramnost pa še le pride. Po shodu so začeli kmetje mrmrati, ker je rekel, da bo odločno za to, da se sejmi odpravijo — (morda bo potem on za mešetarja!) — slišali so se glasovi, da ga bodo >a je dr. Benkovič storil? Komaj je prišel v državni zbor, je skupno s Korošcem in drugimi somišljeniki onemogočil skupni klub, nastopil sovražno zlasti proti naprednima poslancema iz Štajerske, Robleku in Ježovniku in tudi pomagal razbiti edinost z Hrvatj. Ali je to mož? Dalje čiamo: »Ako mi poverite zaupanje, hočem ostati med vami.« Kakor hitro pa je bil izvoljen in je bilo za njegov žep bolj ugodno, preseliti se v Celje, je požrl svojo obljubo in se izselil iz svojega volilnega okraja. Ali je to mož? To je samo nekaj slučajev. — Svetujemo volil-pem, da si natančno prečitajo dr. Benkovičeve obljube in pomislijo, ali mu bodo mogli še kaj verjeti in mu poveriti svoje zaupanje. Kaj je Benkovič zamolčal? V svojem letaku navaja Benkovič na dolgo in široko najmalenkost-nejše reči — če je le enkrat usta odprl, že je tiskano. Vendar pa je izostalo nekaj kandidatovega delovanja, ki je vredno, da se omeni. Izostala je interpelacija o kazenski pravdi, ki jo je vodil dr. Benkovič kot odvetnik proti g. dr. Janku Sernecu. Zakaj ni dr. Benkovič te interpelacije navedel? Zakaj ni povedal, da je zlorabil poslansko čast za reševanje svojih pisarniških zadev? Ali misli, da bi utegnilo to celo najnerazsodnejšim volilcem vzbujati pomisleke o poštenosti in dostojnosti Človeka, ki se zopet ponuja za poslanca? Zakaj dalje ni omenil uspešnega delovanja proti slovenski tiskarni in trgovini v Celju in svoje zveze z nemškiifi protestantom dr. Ambrožičem. Volilce bi to gotovo zanimalo. Le nič polovičarstva, gospod dr. Benkovič. Povejte vse, ali pa nič. Dr. Benkovič — denuncijant. Kdo se bo čudil, če bomo navedli nov slučaj ovaduštva kandidata Benkoviča? Saj vemo. da je denuncijantstvo druga natura tega vzor-poštenjaka. Saj vemo, da je denunciral slovenske železniške uradnike, slovenske sodnike, slovenska podjetja. Vendar ne bi bilo prav, ko bi zamolčali najnovejšo lovoriko, ki si jo je pridobil. V dopisu »Straže«, kjer poroča o svojem križevem potu v Kapelah, denuncira -ač\Wtia g. I., ker ni skrival svojega prepričanja. Ravnotako denuncira celo vrsto volilcev. ki so demonstrirali proti kandidatu, ki se hoče ljudstvu vsiliti s pomočjo orožnikov. Poslanec takih moralnih kvalitet ne more vživati nikjer spoštovanja in ne moic imeti niti ugleda niti vpliva, — zato ne bo noben razsoden volilec glasoval za dr. Benkoviča. Loka pri Zidanem mostu. Klerikalci so tu boj napovedali naprednjakom. Samo na eni hiši tu v Loki se kaže, da je prav klerikalna, ker se na njej nahaja že ve dni plakat z napisom »Boj liberalcem in rudečkarjem. Naš kandidat je dr. Benkowič«. — Ampak mi zavedni kmetje ne rabimo nobenega boja sedaj ob času državnozborskih volitev, mi hočemo biti zavedni in vsi dne 13. junija stopiti na volišče in volili bomo dr. Vek. Kukovca, dež. poslanca v Celju. Kaj pa je dr: Benkovič še pomagal kmetu ali, pa delavcem? Prav nič. Seveda kakor vsepovsod imamo tudi nekaj zagrizenih klerikalcev. Tudi gosp. župnik se peča s politiko. Bolje bi bilo, da bi se držal doma pri cerkvenih rečeh in lepo vodil Marijine hčerke, da ne bi tako nazadovale kot sedaj. Tu sniu vsi vneti za g. dr. Kukovca. Stol Gradec * jVlarcnberK - Šoštanj-Gorttjigrad, Kaplja-Gradiščc. Ivan Verdnik, župan, Otiški vrh. Nedeljski shodi. Kandidat Ivan Verdnik ima v nedeljo 21. t. m. shode: ob pol 8. uri zjutraj pri Vastlu v R e m š n i k u, ob 12. uri pri Štableku v K a p 1 i, ob 4. uri pop. na G r a d i š č u pri Doplerju. Shodi 25. maja. Kandidat Ivan Verdnik ima dne 25. t. m. dopoldne shod v T o p o 1 š i c i pri g. Žagarju, ob 4. pop. v P 1 e š iv c u pri Kandik-Lepki. Iz Št. Ilja pri Slov. Gradcu. Verstovšek ima na svojih letakih napisano: »V boj proti združenim liberalnim sleparjem.« On imenuje vse kmete m delavce, ki -nočejo biti njemu pokorni, sleparje, on torej psuje poštene kmete in delavce za sleparje. To je višek nesramnosti. Dolžnost je vsakega dostojnega in pametnega človeka, da voli v tem okraju našega vrlega, odločnega moža, gospoda Ivana Verdnika, župana v Otiškemvrhu, da se dr. Ver-stovšeka, tega škodljivca kmetijskega stanu, kateri na hinavski način poštene kmete in delavce za sleparje proglaša, vrže ob tla. Vuzenica. Dr. Kari Verstovšek^ spada nazaj \ šolo. Odkar je državni zbor razpuščen, nima dr. Kari Verstovšek po pravici več dopusta in bi moral, ker vleče visoko profesorsko plačo, biti sedaj "v šoli. Ker pa ni v šoli, pa vleče plačo, oškoduje s tem davkoplačevalce, in takega škodljivca naj volimo še za držaynega poslanca. Ne in zopet ne. Mi hočemo imeti takega moža, ki ne bode v škodo davkoplačevalcev in zatorej bodejjip. volili Ivana Verdnika, župana v Otiškemvrhu. Iz Slov. Gradca.' Cital sem v zadnjem »Narodnem Listu«, da Župnik Pečpik ni dovolil prostorpv y Narodnem Domu«" za Verdnikov shod, in da je moral impti naš kandidat Verdnik shod pri Lobeju. Zgražal sem se, da direktor župnik Pečnik tako odganja goste i ž Nar. Doma, čeravno je on s svojim slabim gospodarstvom že tako dogospodaril, ■da stoji to klerikalno podjetje že pred polomom. Narodnjak dr. Verstovšek je prepovedal svojim otrokom sodelovati pri gledališki predstavi o priliki Ciril-Metodove veselice,, dasj se priredi v prid slovenskemu šolstvu v Mariboru, oziroma v podporo tjikajšiijjh šolskih sester za vzdrževanje drugega razreda' za slovenske deklice. Lep zagri-zenec in nehvaježnež! Slovenjgradec. Zadnja »Straža« se prav na katoliški način laže in zaganja v našega kandidata g. Verdnika, ker je imel impozantni shod v Lobejevi restavraciji. Predbaciva mu radi tega zvezo s Šta-jercijanci, zamolči pa iz hudobnih namenov, da je g. Verdnik hotel zborovati v Narodnem domu, a da mu lokalov nalašč niso dali na razpolago. Podlo in brezvestno je na ta način blatiti vrlega moža, ki je kot dober narodnjak storil veliko več koristnega, kakor nekateri klerikalni »tudi Slovenci«. Ne delate dobre reklame za Narodni dom, ki bi moral kot tak biti pristopen vsem Slovencem. Velikanskega razpoloženja in navdušenja za g. Verdnika pa na ta način ne bodete zadušili. Blato, ki ga mečete n« njega, pade na vas in poskrbeli bomo, da se bodete tudi valjali v njem. Naš kandidat g. Verdnik je takoj, ko se je ustanovila »kmečka zveza«, pristopil k njej v nadi, da "bo v resnici organizacija neodvisnih in samostojno mislečih kmetov. Bil je celo kratko časa član krajevnega odbora. Ko se je pa prepričal, da je kmet pri tej zvezi samo za parado, a da imajo glavno in odločilno besedo »gospod«, je takoj izstopil. Takrat ko ga je lepo ime zapeljalo, da je vstopil v njihovo organizacijo, ga niso psovali z nemčurjem, Štajei-cijancem in brezvercem, z odprtimi rokami so ga sprejeli. A sedaj, ko nastopa proti njihovim lažem in praznim obljubam, najdejo na njem vse mogoče. A z lažmi si ne bodete izbojevali zmage! Slovenjgradec. Večjih propalic ni, kot so klerikalci. Župnik Pečnik nam ni dovolil na sejmov dan zborovati v Narodnem Domu in nas je tako prisilil, da smo šli k Lobeju, sedaj pa še zaraditega nas napada. Pečnika mirno opozorimo, naj bo v tem volilnem boju pameten. Naj se spominja, kako je lani moral zlesti pred našim listom pod klop in naj ne dela letos zopet novih stroškov! Župani in kandidat Verdnik. Kandidat Verdnik se je obrnil na posamezne župane in jih vzpodbujal, naj delajo za dobro kmečko stvar. Mnogo županov mu je odpisalo, da jih veseli, da se je oglasil Verdnik najprej pri njih, in ne kakor drugi kandi-datje, v farovžih. Če pa misli dr. Verstovšek, da bo z blatenjem Verdnika zaradi teh pisem pridobil na ugledu, se korenito moti. Politični otroci naši kmetje niso več. O štaferčfjanstvu kandidata Verdnika zdaj toliko vpijejo klerikalni listi. Seveda pusti to nas in Verdnika čisto mirne, saj so pred 4 leti tudi pokojnega Ježovnika dolžili nemškutarstva in bogvekaj vse. Omenjamo samo še to: Ko se je pred leti za 2a slbvenjgraški okraj snoval pododbor »Kmečke zveze«, so gospodje povabili na tisto zborovanje tudi »štajerčijanc.a« Verdnika in so ga izvolili celo v pododbor. Ko pa jjm je mož rekel, da on že sprejme izvolitev, samo da morajo zraven biti le kmetje, ne pa tudi drugi (n. pr. duhovniki), je seveda bilo njegovega odborništva konec. In od tistihdob je Verdnik pri klerikalcih zopet — »štajerčijanec«. -Kako se smešite! Remšnik. Veseli nas kmečke volilce, da narodna stranka podpira kot državnozborskega kandidata moža iz naših vrst. G. Verdnik nam je prav dobro znan kot priden kmetovalec, ki je z lastno pridnostjo in prizadevanjem prišel do lepega premoženja. In kdor za se dobro dela, tak je zmožen tudi za druge kaj storiti .Ponujal se nam je že neki profesor dr. Vrstovšek iz Maribora. Volilci sploh nismo šli na njegov shod, ki ga je priredil pri nas. Sliši se o njem, da v svojem lastnem poklicu ni bil kaj prida, o kmetijstvu pa sploh nič ne razume. Pripada tudi k stranki, katera je kriva, da so se prej sejmi zaprli, a sedaj pod tako krivičnimi in za nas živinorejce in živinotržce tako škodljivimi pogoji spet odprli. Kot državni in deželni poslanec ni za nas ničesai storil, dasiravno nam je toliko obljubil. Kakor leta 1907. g. Ježovnika, tako hočemo tudi sedaj Šentjui-čani voliti z ogromno večino našega kmečkega kandidata g. Verdnika in se ne damo od nikogar pregovoriti. Dne 13. junija vsi na volišče! ?toj- Ormož. Kandidat, ki ga narodna stranka podpira, je: dr- Miroslav Ploj, senatni predsednik na Dunaju. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pri nas je imel v nedeljo Brenčič shod. Spremljal ga je, kakor povsod, tako tukaj »značaj« Pušenjak. Za Brenčiča je govoril tudi župnik Ozmec. Ta je kvasil nekaj o snekem starem letaku, katerega je izdala narodna stranka pred 4 leti proti Ploju. To je seveda popolnoma brezpiiselno, §aj vendar Ploj ni kandidat narodne stranke. Obregniti se je seveda tudi morat ob učiteljstvo, ki mu je že od nekdaj trn v peti. Zaradi letakov »Kako sodi o dr. Ploju župnik Šegula*, je imenoval župnika Šegulo »učiteljskega župnika tam doli nekje ha Hrvatskem.« Najbrž vam je navzoči" yis6ko. V JurlJŠtern ^^ mm Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pridobi po svojih, močeh volilcey nagega kandidata. Volilni odbor izvršil je skupno potrebne reklamacije ter daje pojasnila v Narodnem domu. Štajerske notice. Slov. delavsko podporno društvo v Celju priredi v nedeljo 21. t. m. ob 2. uri izlet na Teharje k Šusteršiču, kjer je ob 3. uri veselica. Odhod ob £. url od gostilne »Stadt Grafe«. V slučaju z eib slabega vremena prihodnjo nedeljo. Prijatelji društva so uljudno vabljeni! »Celjska okoliška Občina in naše časopisje.« Z ozirom na to našo notico v predzadnji številki »N. L.« nam poroča g. Tomo Grah, veleposestnik v Gaberju, sledeče: Ko je g. dr. Hrašovec svoj dobro utemeljen govor končal, je prosil podpisani za besedo. On želi in tirja, da se naj o imenitnih občinskih sklepih tudi javnost obvesti po časopisih, da davkoplačevalci kaj izvedo, kaj se z njih denarjem godi. Da bi morali Vi, g. urednik, pri sejah navzoči biti, je tembolj nepotrebno, ker je znano, da ima občina 3 plačane uradnike in več odbornikov, kteri tudi pisati znajo. Dalje je zahteval, da se naj ob koncu leta tudi občinski računi kakor vsa bilanca občine pu časopisih objavi. Ako že ne več, mislim, da vsaj to ni preveč, kar sme davkoplačevalec od občinskega odbora zahtevati. V cerkvi je navada, da se samo posluša, — da bi pa bile tudi občinske seje in zbori po tem kopitu prirezani, da se samo kima, Vas moram, g. urednik, z vso resnostjo zagotoviti, da se to ne more, ne sme in tudi ne bode več dolgo držalo, kajti vsak pameten človek ve, zakaj! Še več se je govorilo in predlagalo, a ker nisem jaz za časni-škega reporterja postavljen, si boste že drugega dobili, samo glejte, da bo resnicoljuben! — Veseli me pa, da ni bil moj glas zaman, kajti že imamo drugo obč. zborovo poročilo — izza tolikih let! T. Grah. Op. ured.: Pripominjamo le, da naša zadnja notica ni letela na g. Graha, katerega nastop je bil docela upravičen in njegove zahteve popolnoma v našem smislu. Celjski odsek Sav. podr. S. P. D. uljudno prosi, naj se mu blagovolijo vsi »Planinski sejm« zadevajoči računi nemudoma vposlati, da jih takoj poravna. »Posavska planinska podružnica priredi dne 21. majnika t. 1. velik skupen izlet na K u m. Odhod iz Zidanega mosta takoj po prihodu jutranjih vlakov in sicer: vlak št. 36 od Ljubljane prihod v Zidani most 6.22, vlak št. 73 od Celja prihod v Zid. m 8.16, vlak št. 511 od Sevnice prihod v Zid. most 8.3. Povra-tek s Kuma po Čebulovi dolini v Trbovlje; tam sestanek okoli 5. ure pop. v gostilni g. Grebenca pri »Vodopadu«. Zvečer domov z vlakoma: št. 76 ob 7.41 proti Zid. mostu, Celju in Sevnici, št. 39 ob 7.46 proti Ljubljani. Vabimo k temu izletu vse ljubiteljice in ljubitelje naših lepih planin. Izlet obeta biti vrlo zanimiv in zabaven! Pri deževnem vremenu izlet seveda izostane. Obenem naznanjamo že sedaj, da se za letos pripravljata še dva velika izleta in sicer na Mrzlico in Lisco! Planinski pozdrav! Iz pravosodne službe. Sodnik graškega višjega deželnega sodnega okoliša dr. Rudolf Schmidt je imenovan za sodnika v Radečah. Šmarje pri Jelšah. Na naboru, ki se je vršil 12. t. m. v Šmarju pri Jelšah, so se posebno postavljali napredni ponkovški fantje. Prav veselo jih je bilo videti, kako so prikorakali čvrsto v čveterosto-pih. Vsi so bili okinčani s slovenskimi znaki in prepevali so narodno himno. Tu in tam so se pa pokazali v trgu klerikalni fanteki, ki so pokazali svojo običajno surovost. Le stopajmo vrlo naprej v bojni vrsti! — Šmarčan. Št. Jurij ob juž. žel. Žalostno so zapeli dne 54. t. m. zvonovi, naznanjajoč, da blagega fanta ni več med živimi. Umrl je priljubljeni Ignac Samec, posestnikov sin v Podgradu, po dolgi mučni šestletni bolezni. Neusmiljena sušica mu je v 10. letu starosti pretrgala kratko nit življenja. Rajni je bil zelo priljubljen pri vseh šolskih učencih, pri gg. učiteljil posebno pa doma in pri drugih ljudeh. Zelo spoštovalo ga je vse, zato so se pa udeležili njegovega pogreba njegovi součenci z učiteljem razrednikom J. Č. in nadučiteljem A. D. — In na dom so ga prišli njegovi součenci zadnjikrat obiskat z veliko udeležbo. Bodi mu žemljica lahka! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Po-platnik, učitelj pri Sv. Tomažu poleg Ormoža, 2 K 20 v, katere je nabrala gdč. M. Pogorelčeva, učiteljica pri Sv. Tomažu, v veseli rodoljubni družbi. — G. Ivanka Supanič v Jarenini je poslala 8 K 8 v, ki jih je nabrala v gostiji pri svoji sestri Marici in g. Josipu Sagadinu v Jarenini dne 8. maja 1911. Hvala! LISTNICA UREDNIŠTVA. Dobova: Take reči ne spadajo v resen politični list. Kaj drugega! — Letuš: Naše mnenje je, da take osebnosti pustimo še za enkrat na miru. Dosežemo s tem malo ali pa nič. Bodimo stvarni! Zdravo! ■ ' i Vi v.;. I JL ,,____fc,r,:rT zahtevajo, me?o pripravljati5 le nainajdkusnejši in najtečhejši nacin/i j. pečeno.; Potrebna goveja juha se vendar da tako prilično in koristno pripravitiiz Maggijevih -kock za govejo ; juho (po Sviti.) Te kocke so naravna goveja juha z všečni potrebnimi pridatki, in dajo, če se jih polije i t vrelo vodo, vsadka H 1 gotove juhe, Pazite na i iltte »Maggi« in varstveno znamko »zvezdo s kri- V interesu vsakogar je, predvsem gledati na kakovost. To velja zlasti za živila in nasladila. Zato zahtevajte vedno izrecno Maggijeve kocke Za go-vfcjo juho, edino pristne z »zvezdo s križem«, ker te so prižnano najboljše; Ugodni uspehi, ki jih je vsakdo dosegel z uporabo praškega domačega mazila tekom večih let, so mu zasigurali trajno mesto med drugimi porab-nimi sredstvi, ki ublažijo bolečine. Priznano je za dobro za vse rane, k jih hladi in gotovo doseže nepričakovane uspehe. S svojo izbornostjo je pridobilo izdelovatelju B. Fragnerju, lekarnarju in c. ki. dvornemu dobavitelju v Pragi svetovni sloves. — Mazilo se dobiva v vsaki lekarni. Nič ni boljšega za hitro prireditev jako okusne goveje juhe kot + MAGGI'"1 kocke za govejo juho h 5 vinarjev. MAGGI jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki ia vsebujejo tudi porabno sol in dišave. čevljar v Celju, P°iefl fc«puciB»keg« mosta . _ . . ......... j izdeluje vse različne vrste obutal v mo-dttfnih fazonah in po solidnih oenah. V j zalogi ima tudi zgoto vljeno obutev. -35--■■■':■-T.-. : .„-,....,.———-j Naprodaj je enonadstropna z senčnatim vrtom ob okrajni cesti, blizu kolodvora in kopališča. V taisti se izvršuje krČmarska obrt, je pa tudi za kako drugo obrt pripravna. — Ceno in tozadevne pogoje pojasni Franc Šultel, posestnik v Laškem trgu. 271 3-1 m m 1 lesni mojster s 4 hlapci se takoj sprejme pri oskrbništvu graščine 277 2-1 M. Ertl. Peggau pri Gradcu fpZa Kovinarjev liteH« Prave samo ž imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križem. skotaf jedtiakegJČ pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „ JABLtJS". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) - kakor naravi Mjršt ter j,e zdrava in krepilna. 1 zavoj „ Jablušf š navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 281 4-1 Glavno zastopstvo: „Jablus", Podplat, Štaj. obstoječe iz hiše, 2 kleti, gospodarskega poslopja, 3 vinogradov, njiv, travnikov in gozdov, proda pod ugodnimi pogoji Anton lfedev posestnik v Šeščah, pošta Št. Pavel p. Preboldu. 284 8-1 želi prevzeti štacunsko delo. — Naslov pove upravništvo tega lista. 274 Raj I jtiff luč? nBpikettid" luč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele. „Brikettid" luč je lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40—150 sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oziroma stanovanje. „Brikettid" luč je cena in jako krasna ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po generalnem zastopstvu Zjnauer & Co., Sv. Jakob v SI. gor. Telefon: Pesnica št. 181. Posebno pripravna za skioptike in kinematografe. Zastopniki se iščejo. 278 4-1 RA l™An tedenskega zaslužka UU MUII ali 50-60°|o provizije dobi vsak, ki prevzame razprodajo irojih svetovno-znanih aluminskih ščitov in blaga, med tem zadnje novosti in brezkonkurenčne predmete. — Dokažem s pismi, da so mnogi mojih zastopnikov, kjer je blago že upeljano, več ko 30 kron na dan zaslužili. Pojasnila zastonj. Zastopstvo lahko kot glavni ali kot postranski zaslužek. Vprašanje z dopisnico zadostuje. 279 2-1 ANTON HRUBT, Miiglitz (Moravsko). 1 - iz dobrega češkega perja 1 Napolnjeno v trdnem rdečem nanklngu (inlet); 1 pernica 180 X 120 cm z 2 zglavni-koma, vsak 80 X 60 cm z novim mehkim trpežnim perjem K 16 —, polpuh K 20'-, puh K 24—, pernica sama K 10-—, l8-.~r, 14'— in 16-—. — Zglavniki sami K 3'—, 3*50 in 4-—. Široko-posteljne pernice 200 X 140 cm K 13 —, 14-50, 17 50 in K 21'—, zglavniki zraven 90 X 70 cm K 4"50, 5"20 in 5-50, 5 kg novega, dobrega, belega, brezpravnega, posteljnega perja K 24'—, snežno-belo K 30-—, boljše K 36'-, najfinejše gosposko perje K 45'—. — 5 kg nepukanega perja od živih gosi K 26-— in K 30'—. Bel puh z velikimi kosmi K 5'—, boljši K 6 —, najboljši prsni puh K 6'50 za '/s sivi puh '/j K 250 in K 3'—. — Pošilja se franko po povzetju, zamena je dovoljena proti povrnitvi poštnine. Ivana Polatsehek,. Janowitz a. Angel, 76, pri Klatovi na Češkem. 268 3-1 Posestniki Savinske doline, celjskega in laškega okraja, pozor! Kdor želi to leto novo hišo ali kakšno gospodarsko poslopje staviti, naj se obrne do mene, ker mu točno z načrti, zidarskim in tesarskim delom po najnižji ceni postrežem. Ponudbe naj se pošljejo pod naslov do 1. junija „Stavlbeno vodstvo štev. 1111 A. B." poste restante, Laško (Tiiffer). 275 1 nmmmmmsmm JLoterijsKe številke. Gradec, dne 13. maja 19U: 6, 87, 63, 65, 71. Duriij, „ „ ' „ : | 60, 62, 29, 25, 22. Iščem samostojnega reden zaslužek zagotovljen, hlev dam brezplačno na razpolago. 276 1 ,Jr A. Domicelj, Rakek. Iriumf-štedilniki C i* Iriumf-tvornice družba z o. z. IDels, Zgornje Avstrijsko. Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3*80. 280 -1 > Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povziotju ali če 9« denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiijalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B/103. NB. Če se naročita dva zavoja, se prUoži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. Gumijevi traKi za cepljenje trt priznano najboljše kakovosti, dobivajo se pri Gori&r f Celic. 266 —3 5000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: l prava švicarska sls t. Roskopl-pat žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno dietno garancijo tovarne,. 1 amerik. doublezlata verižitca, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*—. 259 1 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: A, Gelb, raspošillalnica Krakov 423. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. s trgovino in nekaj zemlje, na izvrstnem prostoru ob državni cepti se proda. — Cena 22.500 kron. Takoj treba plačati 12.500 kron. Ponudbe pod „zla.ta. i»uda" na upravništvo tega lista. 265 3-2 milil P" kolodvoru, ob glavni cesti, "11111 j v prometnem kraju, se zaradi Novo urejen ■družinskih razmer po ceni proda. Izve se pri: Anton Fidler, trgovec v Mestinju p. Šmarje pri Jelšah. 256 3-2 Radi smrti se proda eno uro od Celja ■p Drešinjivasi, deset minut od farne Cerkve in pošte Petrovče, na najlepšem kraju ob glavni cesti na novo sezidana Vila obstoji iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe iu kleti. V podstrešju se napravijo lahko še sobe. Za vilo je drvarnica in pralnica. Okoli vile je velik zelenjadni vrt, * zadej na novo urejen sadni vrt, spredaj približno 1600 metrov velika njiva. —Vila je jako pripravna za penzijoniste ali za gostilno, ker je v bližini samo ena, — Vpraša se pri lastniku Jakobu Baraga, ravno tam. 2633-2 Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito 248 12 OLJE ZA SLUH odstrani hitro in temeljito nastalo g uhoto, tečenje iz ušes, Šumenje po ušesih In nagluhost, tndi ako je že zastarano. Steklenica1 stane, i K z navodilom o n porabi. Dobiva se samo .Apotheke „ZUR SONNE", Gradec, iakominiplatz 24. IV 5000 fl zaslužka plačam onemn, ki dokaže, da moja Čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 K i ni priložnostni knp in sicer: 1 prava švicarska SlSt. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo • tovarne, 1 amerik. donblezlata verižioa, 2 amerik. double-■ zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena gar-: ni tura (manšetni. ovratniški in prsni gnmbi) 1 amerik. iepni nož (5 delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1, kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitnra, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bon tonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih -orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov., ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj t eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.— Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (todi znamke «e sprejmejo) od: i • ■ J. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je ▼sak riziko izključen. 260 -2 Najizvrstnejše taiflbliriCe id najboljše izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tamburic J. StjeDušiu, Sisak Hrvaško. Odlikovan na pariški razstavi 1.1900 in na milanski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tam-burice ima razna godala, kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike oka-rine itd., zn katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilnstrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom „T amburica", ki poleg pouka prinaša tudi krasne tamburaške skladbe in s'ane na leto samo 8 kron. 55 12-7 ww VrV* A^P " i-.- V1"':' * ' ~ -.»• •■«.-' •• alf-. '•:.•>' ___ d.obro idočo. v trgu ali majhnem mestu na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe pod naslovom „Pekarija" na upravništvo lista. —i--M iv >. ini ■•■;—.-. . ■■ i ■■ . ■ m—*-Kalite— i mm t Celje, RiagM noVi posojitoifni kili) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntalo po zmernih cenah. 39 50-18 in prevzame vsa dela dekoraeijske, | slikarske in pleskajrt&e itrol^B, ' i katera izvršaje solidno in po | ; najnižjih cenah. Za mnogobrojna v v naročila se priporoča ; v.m $1 Mihael J)obra*c VCdjtt. Gosposka ulica št 5 : s ' ' !• i > '"»•I ■''■SRSP • "i >!.: MTŽ'-;^^ '.!!V vljudno naznanja, da je otvoril 283 1 V konkurzu „ Glavne posojilnice" v Ljubljani se v zmislu odločbe c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu z dne 13. maja 1911, opr. št. R. II. 6.8/II, 1 prekliče na dan 16. maja 1911 določeni likvidacijski narok si tem, da se isti preloži na ^ 10. junija 1911 ob 9. uri dopoldne pri tukajšnji sodniji, soba štev. 123, z dostavkom, razglašenim s tusodnim sklepom z dne 13, februarja 1911, opr. štev. S. 3/11, 4. „ "" 4 ' " ' v i HjI:' A v' • • ■ v sf (.1 trr-j ii!.,i>(r' Delniška družba pivovarna .Union6 1 v Spodnji Šiški pri Ljubljani ===== priporoča svoje Izborno marčno y dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in liifclenibah. ' ~ 20512-« Graška cesta štev. 45 (gostilna Zaloga y Celju: ji ti: „mesto Gradec"). m '_y Avstro*Americana, Trst. 33 tnorskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, Severno-, Centralno in Južno Ameriko. ■ Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v New-York čez Patras, Palermo: 20. maja parnik Alice 27. » 39 Martha Mfashington 99 v Buenos Aires čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo: Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parniki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenkei- & Co., Dnnaj I., Neutorg. 17; Passagierlyireau der Anstro-Američana, Wien I., Kartnerring 7, II.; in v Gradcu: Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, potovalna pisarna, Annenstr. 61. 195 17-4 Nagrobne vence t raznih velikostih in cenah s trakovi^ in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 267 -1 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje hJ Lastnik in »zdaiateii \»ro.iu8 založba v Celju Odgovorni urednik Vekoslav Spindler Tisk Zvezne tiskarne v Cei u Priloga »Narodnemu Listu11 št. 21 Na tej strani vsled zaplembe popolnoma novi stavek. Štajerske novice. Besede hi dejanja. Včeraj 18. t. m. je dr. Vei-stovšek' na občnem zboru celjske Zadružne Zveze govorili za sporazum med slovenskimi zadružniki in proti medsebojnim napadom v listih. Danes pa »Slov. Gospodar« na vse pretege psuje »liberalne poso)Haičar}fr«, celjsko Zadružno Zvezo itd. Lepi poštenjaki! Dobje pri Planini. Kramar Teržan se v »Slov. Gosp.« nekaj grozi in nas imenuje nezrele otroke. Povemo mu pa zrelemu ateku, da se njega in njegovih groženj prav nič ne bojimo in da mu bomo vsako neumnost poplačali s kapo, ki ima rumene trakove. 2e ve, kaj je to! Slovenci v Gradcu. Graški listi so priobčili končni rezultat ljudskega štetja v Gradcu. Skupno število prebivalstva znaša 151.778. Od teh je bilo 137.537 avstrijskih državljanov. Nemcev je med temi avstrijskimi državljani 135.902, Slovencev 1042 (1. 1900 1430), Cehov 228 (212), Poljakov 60 (58), Rusinov 46 (23), Srbo-Hrvatov 96 (73), Ita-Ijanov 161 (215). Vsi listi zaznamujejo »veselo« vest, da je število onih oseb, ki so si upale in smele navesti slovenščino za občevalni jezik, znatno padlo. Zanimivo je, da ima v Gradcu 46.314 oseb navzlic tozad. preuredbi domovinsko pravico na Štajerskem izven Gradca. Ako računamo od te svote nizko 20 tisoč na Sp. Štajersko, se vidi, kolika razlika je za nas v Gradcu glede ljudskega štetja po maternem in po občevalnem jeziku. Srbohrvatov, Rusinov in Rumunov so našteli po obč jeziku n. pr. 144, a v Gradcu je od civilnega prebivalstva 960 avstr. državljanov, ki imajo pravoslavno vero in pripadajo gotovo imenovanim trem narodnostim. Sedanji način ljudskega štetja v Avstriji je res evro-pejski škandali Verače. Po dolgih 14ih letih je prišla popolnoma razruvana naša občina vendar v prave roke. Pri občinski volitvi je imel »Tonča«, napredno misleč mož, večino. Klerikalci so pogoreli. Sedaj se je Še le pokazalo, kakšno je bilo klerikalno gospodarstvo v občini. Novega župana čaka mnogo dela, predno bode spravil zanemarjeno občino zopet v pravi tir. Da je začel kot župan koj po izvolitvi z reformatornim delom, mi ni treba posebej omenjati. Geslo novega župana je: Občino varovati pred klerikalnimi hujskači in nepotrebnimi stroški! Po tem geslu je odpravil klerikalno-fanatičnega občinskega slugo, ker se mu je zdel nepotreben. Prejšnji župan ga je rabil le za političnega agitatorja pri nas propadlega klerikalizma. Sploh gubijo pri nas klerikalci ugled bolj in bolj. Ljudem se odpirajo oči in začeli so spoznavati »osrečevalce ljudstva*, kakor se klerikalci sami nazivajo. Prejšnjega župana žena, zelo naduta ženska, sestra slatniškega g. kapi. Cerjaka, je bila vsled novice, da so klerikalci pogoreli pri občinskih volitvah, tako zbegana, da ni bila pristoppa za nobeno tolažbo. V svoji razburjenosti gre v svoj gozd, kjer je našla dva dečka, otroka naprednih starišev, ki sta pobirala suhljad. S surovimi besedami je obdelavala otroka. »Proč te mojega gozda, pojdita po drva k »Nar. Stranki«!« Govoreča vzame dečkoma suhljad, ter ga razmeče po gozdu. Ta, sicer neznaten dogodek, priča dovolj Jasno o »človekoljubnih« klerikalcih. Z novim županom smo stopili naprednjaki v Veračah za korak naprej. Navdaje nas upanje, da v doglednem času staremo popolnoma glavo klerikalizmu, ter se otre-semo popolnoma njegovega jarma. Da dosežemo ta cilj, treba nam je pred vsem izobrazbe in gospodarske neodvisnosti. V ta namen prebirajte pridno »Nar. List«, ki Vas bode učil ter kazal pot do višjih ciljev. Sedaj za državnozborske volitve si hoče naš župnik pridobiti ljudstvo s tem, da je ustanovil hitro »posojilnico«, ter vabi farane, naj k njej pristopijo. Svetujemo vsakemu, ki hoče biti mogoče ob denar, naj »pristopi«, a pomisli naj na polom \ kler. posojilnicah na Koroškem. Narodnjaki! »Bralnega društva« bi bili zelo potrebni. Obupanim klerikalcem pa kličemo: Mi vstajamo, a vas je strah! — Narodne pozdrave Vam pošilja, sploh vsem bralcem »Nar. Lista« — Selški. Ivanjkovci. (Florijanovo.) V četrtek dne •4. maja je slavila naša požarna bramba svojega pa-trona sv. Florijana. 2e ob 5. uri zjutraj je bila pri Svetinjah društvena maša, ki se je je udeležilo pol-noštevilno društvo z godbo. Po dokončanem s>. opravilu je odkorakalo društvo v Ivanjkovce, kjer ie gospodu Leopoldu Petovarju na njegovem domu izročilo diplomo kot svojemu prvemu častnemu članu, ki mu je ravno g. Pettovar prvi dal stvarno podlago s tem, da je ob 601etnici vladanja presvit-lega cesarja Franca Jožefa I. dne 2. deč. 1898 sporočil občini mihalovski v ta namen gotovo svoto denarja. — Podnačelnik, g. nadučitelj Šijanec, je v svojem slavnostnem govoru povdarjal, da je ta dan pomenljiv iz treh ozirov, in sicer prvič zaradi izročitve diplome svojemu prvemu častnemu članu, gosp. Leopoldu Pettovarju, ki je s svojim blagim činom lahko za vzgled vsem drugim, ki sicer oznanjujejo ljubezen do bližnjega, a sami je nimajo niti v besedi, v dejanjih pa že celo ne; drugič, ker slavimo društvenega patrona, in tretjič je ravno danes obletnica, kar je društvo dobilo svojo večjo brizgalno, s katero je bilo društvo končno usposobljeno za svoj posel. Vidno ginjen je g. L. Petto- var v svojem zahvalnem govoru za izkazano mu odlikovanje omenil, da je društvu prijatelj, da ga hoče še zanaprej podpirati že z ozirom na delovanje društva, ki ni nikdar politično,-ampak bogo- in človekoljubno. Temu slavnostnemu delu je sledil okusni zajutrek, pri katerem je igrala godba in Je pevski zbor g. nadučitelja Šijanca zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Iz Maribora. V nedeljo, II. junija se vrši tukaj velika C. M. slavnost v vseh prostorih Nar. doma. Opozarjamo na to narodno prireditev v prid slov. šolstva v Mariboru, ki bo pokazala, da še stanuje tam Slovenec, čeprav so ga pri ljudskem štetju skoraj izčrtali. Priprave se vrše v polnem obsegu, sodelovala bodo vsa narodna društva, posebno pa Či-talniški pevski zbor, Glasbeno društvo, Narodni pi-pec, Sokol, Zgodovinsko društvo, Dramatično društvo in »Slov. trg. društvo. Zanimiv bo tudi nastop otrok iz šolskega vrtca. V podrobnem prihodnjič. III. »Narodna zbirka« »kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju«. Na 1. izvanrednem občnem zboru, dne 22. t. m., smo razdelili še svoto, katero smo prejeli naknadno za zbirko. Po odbitku stroškov za razpošiljanje iste v znesku po 3.02 K, je dobil »Klub« za ustanovitev nove ljudske knjižnice 11.87 K. Vsoto 20 K, katere ni hotelo sprejeti društvo »Sokolski dom«, smo izročili »Narodnemu svetu spodnještajerskemu«. Zadnji znesek, katerega smo prejeli iz Gomilske (nabiral tov. St. Koprivšek): 12.40 K pa smo podarili »ljudski knjižnici v št. Jurju ob j. žel. — Odbor. Ponikva ob j. ž. »Cez je dal« kikec kikca kikcu ali poslanec Vrečko hoče po dr. Benkoviču svetovalca Pepevnaka tožiti. Ni šala, ampak gola resnica, kajti Pepevnak je dobih te dni od drja Ben-koviča precej ostro pismo, v katerem se ga poživlja, naj da užaljenemu poslancu Vrečkotu zadoščenje, ker ga je tako grdo »vun« vrgel iz občinske pisarne. Vrečko se je torej obrnil na Benkoviča nekaj zato, ker je njegov »tovariš« v dež. zboru, nekaj pa tudi zato, ker je bil Benkovič že s pasjim bičem nabiksan in se razume na podobne tožbe. Pepevnaku prede torej tenka. Avbe, je rekel, ko je prejel pismo, da me je le dal katoliškemu dohtarju! Ko bi me bil izročil Ponkovljanoma dr. Zabukovšku ali dr. Zdolšku, bi mi marsikateri »frakelj« odpiia. Mh, mh! Vun sem ga pa le vrgel. Nisem zastonj drugi svetovalec, se je tolažil Pepevnak, odrezal flakot kruha in ga začel drobiti. — Kako se vama vse smeji, krščanska možička! Kaplana Ašiča pa grize jeza. Ukazal je bojda, da mora Žlof obč. pisarno preslikati — seveda bolj črno — potem jo bo blagoslovil in na ta način panal klerikalne kozličke, da se ne bodo več v njej pretepali. Jubilar Petek pa je dobil od župana ukaz, da mora pisarno vsako jutro prezračiti, da izgine šnapsov smrad, ki ga ie napravil Pepevnak dne 2. majnika. Kakor se namreč govori, napil se je bil svetovalec Pepevnak tako slabega, smrdljivega in pekočega žganja, pred katerim se celo sodove doge odmičejo. Pa naj kdo reče, da nima Ponikva »fejst« župana in svetovalcev! II. izkaz darov za šolski harmoni} v Središču. Nadalje so vposlali šolskemu vodstvu v Središču denarne prispevke sledeči p. n. gospodje, oz. gospe: Središki novinci, prebitek plesne zabave 3 K, neimenovana gospa v Središču 10 K, Culek Jožef, uč. pri Sv. Juriju 2 K, Plepelec Jožef, župnik pri Sv. Emi 5 K, Raušl Anton, župnik, Cirkovce 5 K, dr. Ozvald Kari, c. kr. profesor v Gorici 5 K, Jug Anton, prof. v Ljubljani 5 K, Varga«on Kari, poslovodja Vinarske zadruge, Celje 5 K. Zadnji izkaz 48 K, sedaj 40 = 88 K. Za vse te prispevke se blagim dobrotnikom šole prisrčno zahvaljuje, ostalim središkiih rojakom pa, ki se še prošnji niso odzvali, prav lepo priporoča: šolsko vodstvo 6razrednice v Središču, dne 1. majnika 1911. Pralni ekstrakt »Ženska hvala" za namakanje perila, najpopolnejše nadomestilo za belenje perila NajboijSi in najzanesljivejši pralni prašek. Pralni prašek Je zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo ob-varovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami! Dama 92 40-13 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadohiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umi va samo i Steckenpferd - lilljnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) od Bergmanna &Co., DeCin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. Iz KapljevasL Dne 14. maja t. 1. je imelo prostovoljno gasilno društvo v Kapljivasi blagoslov-ljenje nove brizgalne. Ker je prireditev izvrstno izpadla, si štejemo v dolžnost, si zahvaliti: prvič ča- ■ stitemu gospodu župniku Končanu, ki so blage volje naše želje uslišali, da so nam blagoslovili novo brizgalno, in za krasni govor, ki so nam ga govorili; bodi jim tem potom izrečena najsrčnejša zahvala. Zahvaljujemo se tudi zveznemu vodstvu, ki se Je tudi udeležilo in nam poslalo izbornega govornika, kateremu se tudi srčno zahvaljujemo za krasni govor. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilnim društvom, ki so se udeležila iz Žalca, Prekope, št. Martina na Paki, iz Polzele, Gomilske, Grajske-vasi in Latkovevasi; zahvaljujemo se tudi vsem dobrotnikom: rodbini 'Zanierjevi, g. Robleku in rodbini Cvenkel, zahvaljujemo se tudi domačemu pevskemu društvu in domači godbi, katera je izbornq sodelovala; zahvaljujemo se tudi vsem drugim udeležnikom, kateri so se v obilnem številu udeležili. Bodi tem potom vsera skupaj najsrčnejša zahvala! Gasilni odbor. Na pomoč! Načelnik Jožef Turnšek. Iz Stoperc. Dragi Žetalčani! Izvedel sem, da bodete imeli misijon. Oh, srečni sosedje! — Lansko leto vam je toča pobila — potem ste dobili kaplana Kranjca« in sedaj pa Se dobite celo misijonarje. Ti gospodje pa ne razumejo šale. — Osobito neki Krivec je divji, da je groza — samo napram mladim puncam je prizanesljiv. Najprej vas bode ta možice!] gotovo skregal, ker še dosedaj niste svojemu kaplančku pustili las zrezat, — da zgleda tako, kakor stari kozel .— To vam ne dela časti. Zadnjič, ko je bil v Stopercah, so Stoperčani drug druzega dregali in pravili: »Glejte! glejte! kako lepega kaplana imajo Žetalčani«. Svetujem vam, da se dobro pripravite na čas sv. misijona. Krivec bo metal na vas ogenj in točo. Učitelje bode tudi tako sprepeglal, da si bodo zapomnili, če jih sploh ne bode obglavil. Stoperčani, vas zavidamo, da boste lahko poslušali lepe in grde besede (teh bode več) iz ust misijonarja Krivca. Nazadnje vas še prosim, da bi mi tudi napisali kake vrste o svojem misijonu. — Vaš Sto-perčan. Dražbi sv. Cirila in Metoda je poslala g. Ida Toplakova, podružnična blagajničarka v Ptuju, 54 kron 55 vin., čisti dobiček od predstave »Mati« pod vodstvom častite rodoljubke gospe učiteljice Valentine Kauklerjeve. Dobro računale ! in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „ pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 192 13-2 Zanesljiv kočijaž obenem hišnik eventualno tudi 286 3-1 hišnica sama se takoj sprejme. Prednost imajo oni brez otrok. Vprašati pri filtpu Supančiču, mestni stavbnik, Ljubljana, Šabicova ulica štev. 5. Slovenske 285 3-1 igralne karte kakor tudi velikansko izbiro razglednic, ter vseh pisalnih in šolskih potrebščin, za veselice razne dobitke, kače, lampijone, konfete in srečke priporoča narodna trgovina "V. Weixl, Ma-x»ilbo*»s Gosposka ulica št. 33. Slifrr i« pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, crkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Sprejme takoj več pomočnikov. Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49- Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pulj enega 9 K. boljšega 2 K 40 h; prima polhe! ega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg nelefiuega, snežnobelega, pnlje-i vega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsoi puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavaiki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. - Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13'—, 14.70, 17'80 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, 5'20, 6-70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -10 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. O Veletrgovina s špecerijskim blagom in ® z deželnimi pridelki Ant. Kolenc, Celje Gr&škft cesta 22 in Narodni dom. | Prazen je izgovor, © ker Vam nudi domaČa, zgoraj imen da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagem, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28-19 V z:.logi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia Zabukovški premog ponudim po K 2'10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita. fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. ooeoeesoeoe ©©©©ee-e-oesGeeeoeesee«©«© imimtmtmvmm Ljudeuit Bornih —— puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševslnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 61 52 12 88 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske i a lovske čevije. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-14 &E Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem ■■■■■■■■ Goričar & Leskovšek, Celje9 K"11" ■ ■■BBHia Lastna zaloga šolsKlh in vseh tiskovin za urade. ■■■■■■■■ Na debelo. 33 50-18 Na drobno. 1BIBEBI IO a j g \ Največjo trgovina in velikanska zaloga up, zlatnine, srebrnine, I S? | B?" verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni, jjj 2. » a K^ n fl_ X___•___ • __________1. + i--- X__.'i____"l— J H M ■ ^ m 7a 7PllinP in npiipctirp P01'°čne zlate prstane ter ženitovanjska darila m m iwi flfl ženine in neuesnce vse po ^ najnižjih cenah, | * l ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov 1.1, d. I < S 3 " Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! ® >«■> g 46 50-18 £ O " Ž i it. Salmič, Celje, Nar. dom. i3 ■ ■ _____________ " S 9 H ■ ^BHaBBiiiHKannEHEiBEBBrasHHBHHrasaaBffiaaaiiiBEaaaEsaHaBBEEssBnBnMaEaaaaaEnEiiBEfHaBa Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k svojim! v Ljubljani priporoča svoje izborilo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 52-i5 Pri gnojenju travnikov, deteljišč^ in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40% kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata i! Fr. fffluiec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki „ME81KUR", P- Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-15 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši ..Narodni dom" v Celju. 'Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih ©brestuje po 4V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredLit po ugodnih pogojih. 57 49-17 Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah A 4 KA. =88 44 50-18 §000 kron zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja Čudežna zbirka 300 kosov za samo S k 90 vin. ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska SlSt: Hoskopf-pal. Žepna na, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amer. žepni nož, eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem. 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih jjiserov. 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so -v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z ■eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 5*90. — Dobi se po povzetju pri S. Urbach, svetovna razpošiljalnica. Krakov št. 61. Ce se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj. 178 -5 11M TO jL \U7un> mtjjT M7/i Iv. Jax & sin, Lmbljana Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. anjarna, Celje priporoča stojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konlaka. Na zeleno vejo a i m U g- *s 3 s O 2. • r Z» ci naznanilo in priporočilo Naznanjamo s tem, da smo v naši lasti se nahajajočo zalogo blaga, tiskovin in zaiožnih knjig Zvezne trgovine v Celju Rotovška ulica št. I s f. majem i. I. prodali tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju katera bode obrat še nadalje vodila v polnem obsegu pod tvrdko aia trgovina ((joričar & Leskovšek) Zahvaljujemo se pri tej priliki cenj. odjemalcem za nam f izkazano zaupanje ter prosimo, da isto ohranite naši naslednici, katero v vsakem oziru najtoplejše,^priporočamo. trgovina. Cenjenim odjemalcem, vsem uradom, šolam in denarnim zavodom vljudno naznanjamo, da smo s 1. majem t. 1. prevzeli pod tvrdko Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. I obstoječo trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami, knjiga ni itd. ter bodemo isto pod tvrdko Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) vodili naprej. — Sklicujemo se na poleg stoječe naznanilo ter prosimo, da nam prejšnji tvrdki izkazano zaupanje ohranite tudi zanaprej. 266 3-3 Z odi. spoštovanjem Goricar & Leskovšek. 9 a 9 IHaks Zabuhošeh krojaški mojster Celje krojaški mojster priporoča svoj 203 12 8 modni salon za gospode in svojo veliko zalogo angleškega blaga VSi?"l","h"hlil Dopisnice s cvetlicami v veliki izberi dobijo se v trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim ===== orodjem ===== Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 34 50-19 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, Štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brficken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-16 Celje* Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! Lekarnarja A. Thierry-ja balzam edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan. Ailein echter Balsam ms derSclmtlMls«l-a>olhekcdei A-Thi®pry in Pregrada tu *(iW«ti-S»utrbrunn. Vsako ponarejenje. posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju. h ipavosti, žrelnem katarn, pri bolečinah y prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. 1 gr. specijalne steklenice 5 kron. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifoiijsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih: odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. 2 dozi staneta K 3 60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. 219 40-6 Dobi se v večini lekarn. Na debelo v medicinalnih drogerijah. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. Lastni dom registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberjn pri C e 1 j n Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 25 51-20 sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge in jih obrestuje po pet od sto (5%) i R Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačnje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru, izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — - Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. C! Južnoštajerska hranilnica u Celju IZ narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po IS"* 41/8% "" ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vženad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. j l f\ Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.IOO K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v f«run?taista amlflifA svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne JUimiajK^U HfaUMBIVV an varovance jn zahtevajte pri sodiščih, L™««;«! da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUZIIOS lluKO. 204 —7