Poštnlna plačana v gotovln! IzhaJR vsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. I^^^IB ^^K ^^^RB^^. ^^^IflB^^^ ^^SN^9flft IB^^^^K ]^^^^& .^^tfi^fe^ ^^^^^^^^^^. j^^bbuubs& Cena 1.50 Din Redakcija Iu nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 26. Celje, soboto 27. junija 1936, Leto XVII! Pripravljajo se nove redukcije Proračunski OLldclck finančnega ministrstva je izdal na vse državne j urade navodila za sestavo prihodnje- ga državnega proračuna. Glavni namen teh navodil je, da se na eni strani doseže čim večja j enotnost v proračunu, na drugi I strani pa čim večje varčevanje. Vse preltilogo glede proračuna morajo. uradi dostaviti finančnemu ministr- stvu že do 1. septembra. Pri tern morajo upoštevati, da se mora 110- vi proraeun gibati popohioma v me- jah sedanjega in da n-c bo dovoljeno nobeno povišanje sedanjih postavk. NasiDrotno se mora gledati na to, da se doseže Cim večje varčevanje. Vsi izdatki, ki niso absolutno po- trebni, se morajo črtati. Glede uradniških mest sei dolo- ča: Nobeno novo mesto se ne sni-a ustvariti, sedanje , število nameš- čencev se mora znižati za 10%, kei' j je sedanje število preveliko, kakor se je že ugotovilo. Zlasti hg mora znižatii ištevilo nekvaliiiciranih na- mešCenoev. To mora veljati tudi za občinske in banovinske nameščen- ce. Vsi materialni izdatki sc mora- jo /nižati za najmanj 20%. Vse na- bave se morajo omejiti na najnuj- nejše1. Nobeni Krrvesticijski krediti se ne smejo predlagati. Pri državnih podjctjih je treba s podrobnimi opisi pokazati, kakšna je njih rentabilnost. Končno se pravi v teh navodilih, da se v finančni zak-on ne bodo spr-e- jeinali nobeni amandmani, ki niso v neposredni zvezi z izvajanjem proračuna. Slična štednja je odrejena tudi za sestav'o prihodnjih banovinskih in inestniji proraeunov. Predsednik vlade je pred kratkim dejal, da kažejo vsi znaki na to, da se začenja konec sedmih suhih let. Strahovita toča od Nove cerkve do Celja V soboto 20. t. m. okrog 17'30 je nad večjim delom razsežne občine Škofja vas pri Celju siir.o neurje, ki ie lomilo drevje po sadonosnikih in smreke po gozdih. Po poljih pa je pustošila toča, kakor je ne pomnijo najstarejši liudie v tem okoliSu. Ta ledena smrtna kosa je pela po njivah in sadnem drevju neusmiljeno in z neznatnimi presledki celo uro, tako da so ob hišah kljub pekočemu solncu še v ponedeljek opoldne našli ledene kupe toče. UniČena so žita, fižol krompir in koruza. Hmeljskl nasadi, ki so bili marsikateremu kmetovalcu še edini up skromnih dohodkov, so tako po- škodovani, da je vsak donos izključen. Sadno drevje, je zbito in tako okleščeno kakor da smo v pozni ieseni, ko se gola in mrtva narava pripravlja za zimski počitek. Zaradi trajnega deževja v sadnjih tednih je še mnogo košnje, ter je dozorelo seno zbito v tla. Toča je povzročila milijonsko äkodo. Malo je gospodarjev, ki so toliko založeni in srečni, da ne bi bili že težko priČakovali da dozori ječmen za kruh, saj bi ga bili želi ta teden, tako pa je delo, žetev in mlačev opravila toča, kmetovalec pa je oral in sejal ter gleda sedaj obupan in potrt po opustošenih njivah. Uničene so Trnovlje, večji del Zadobrave, Šmarjeta, Prekorje, La- hovna, Runtoie, Lešje, Vojnik okolica, Arclin, Brezova in Škofja vas. Po toči prizadeta je tudi Višnja vas in Nova cerkev ter v močni meri tudi občina Teharje in deli veüke mestne občine Celja, zlasti Stari grad, hrib sv. Jožefa, Zagrad in Zg. Hudinja. Toča je bila velika kakor lešniki in celo kakor orehi. Nad Celjem je razsaiala okrog 18'30. Skodo sta si ogledala gg. sreski načelnik in kmetijski referent. Prizadete kraje je obiskal sreski poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je odšel takoj v Beograd, da intervenira pri ministru socialne politike zaradi dodelitve brezplačne koruze za prehrano in brezplačnih vo- zovnic za dovoz hrane po toči priza- detim. Prizadete občine so odredile popis in cenitev škode po uradnih komisijah. Obupano prebivalstvo, ki sta mu delo in trud celega leta uničena, stoji danes praznih rok na pustinjah, kjer so bila še pred nekaj dnevi cvetoča polja, ki so obetala bogato žetev in dober pridelek. Nujna je pomoč bano- vine in države v prehrani in pravo- časna brezplačna preskrba semenskega žita za jesenske setve ter odpis dav- kov, ki jih uničena kmetija ne zmore. Celjski telefon Celje, 27. junija. Neprilike, ki vladajo v celjskem te- lefonskem prometu, so tako težke in nevzdržnc, da moramo nanje ponovno opozoriti. Aparati so šc iz vojne do- be, vsi prav slabo izolirani in poleg vseh teh nedostatkov imamo šc men- da kakih 7-8 tipov aparatov. Telcfon- sko omrežje je docela iztrošeno, tako da bi danes tudi nova centrala, če jo zares dobimo, telefonski mizeriji pri nas ne uapravila konca. Celjc je ve- liko industrijsko in trgovsko srcdišce, preko katerega se razvija izredno jak medkrajevni telefonski promct, ki pa postaja iz dneva v dan vsled navc- denih ncprilik vcdno bolj ncmogoč. Nevolja med telefonskimi abonenti, med katere štejemo naše največjc in- dustrije v državi, je upravičeno veli- ka. Poštna uprava celjska ne more tem nedostatkom odpomoči in tele- fonsko osobje kljub največji vestnosti in pažnji ne more več v redü vzdr- ževati telefonskega prometa. Narodni poslanc.c celjskega sreza g. Ivan Prekoršek je v tej zadevi te dni ponovno interveniral pri ministrstvu po- šte in telegrafa v Beogradu, kjer je g. pomočniku ministra predočil obupno stanje celjskega ielefona, ki je nevrdr- žno glede na veliko število telefonskih abonentov in na potrebe trgovine in industrije po urejenem telefonskem prometu. Gosp. poslanec je dobil za- gotovilo, da se bo to nevzdržno sta- nje nemudoma odpravilo. Stvar večjih «ndustrij, trgovskih obratov, trgovske- ga združenja in mestnega poglav^rstva je, da tudi s svoje strani na pristojnih mestih nujno zahtevajo izboljšanje te- Iefona v Celju, ker sicer že nima več msisla, da se poskušamo še posluže- vati telefona in da plačujemo predpi- sane pristojbine. Ban v celjskem srezu Ban g. dr. Marko Natlačen je v to- rek 23. t. m. službeno obiskal celjski srez. Ob 7. zjutraj se je pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane na Vransko, kjer je bil prvi sprejem. Nato so bili sprejemi še na Gomilskem, v Št Petru in Žalcu. Povsod so pozdravili bana žu- pani, duhovščina in šolska mladina. V Celju so se pred mestnim magi- stratom zbrali zastopniki vojaških, ci- vilnih in cerkvenih oblastev, gasilci, šolska mladina z učiteljstvom, depu- tacija celjske sokolske župe in Sokol- skega društva v Celju itd. Ob 9"15 se je za sprevodom kolesarjev in kmečkih konjenikov pripeljal g. ban. Ceijska železničarska godba je zaigrala državno himno, nato pa so pozdravili g. bana župan g. Mihelčič, učenka mestne de- kliške Sole Vengustova in učenka de- kliške šole ^olskih sester Hrastnikova ter gdč. Golobova, ki so izročile banu šopke. Godba je nato igrala več ko- račnic, ban in Člani mestnega sveta pa so se podali v mestno hišo, kjer je bila slavnostna seja mestnega sveta. Župan Mihelčič je na seji še enkrat pozdravil bana in navedel važne na- loge mesta Celja. Poudaril je, da je potrebno dolgoročno posojilo za regu- lacijo Savinje, za katerega bi prevzeli jamstvo dosedanji prispevajoči faktorji. Dalje je potrebna gradnja sodnega po- slopja, v kateri bi bili lahko nameščeni tudi drugi državni uradi. Celje se naj uvrsti v I. draginjski razred. Banska uprava naj nakaže primeren znesek za razširjenje- poslopja meščanske Sole in za gradnjo novega poslopja trgovske šole. Državna cesta Ljubljana—Celje— Maribor naj se modernizira, banovin- sko cesto I. reda Celje—LaSko—Zidani most pa naj prevzame država. Končno je župan prosil bana, da bi banska uprava tudi v bodoče nakazovala mestni občini iz bednostnega fonda primerne zneske za zaposlitev brezposelnih. Ban dr. Natlačen se je zahvalil mest- nemu svetu in prebivalstvu za spre- jem. Izjavil je, da bo v okviiu mož- nosti, ki mu jih daje banovinski pro- račun, vedno rad pomagal pri delu mestne občine. Naglasil je, da ni Slo- vencem danes nič bolj potrebno, kakor složnost in disciplina, ker so časi silno resni in morda zgodovinsko važni. Ob koncu svojega govora je želel celjski občini vsestranskega nailepšega na- predka. Po slavnostni seji se je odpeljal g. ban na sresko načelstvo, ker je spre- jemal deputacije in posameznike, nato pa obiskal sresko in okrožno sodišče. Po kosilu v hotelu Evropi je obiskal bolnišnico, nato pa si je ogledal re- gulirani del Savinje v Tremerju in končno obiskal §e Laško. Zvečer se je vrnil v Ljubljano. V četrtek se je ban spet vrnil v celjski srez. Zjutraj je obiskal bolnico za duševne bolezni v Novem Celju, nato pa se je odpeljal z avtomobilom v St. Jurij ob juž. žel., kjer je po sprejemii obiskal banovinsko kmetij- sko in gospodinjsko šolo. Iz Št. Jurija se je odpeljal popoldne v Vojnik, kjer je obiskal banovinsko hiralnico, potem pa si je ogledal zdravilišče na Dobrni. Na povratku v Ljubljano pa je obiskal še Braslovče. Tovarn» kanditov jn čokolade UNION proizvaja svoj KAKAO SPECIAL z naimodopK'isimi sirojj ^eni^NIO^AK.AoV» zaradi svoje hrtinr]f^fff98ff^jim?. bno primema hranü za otroke, bolnike. slabokrvne in nepvo/ne. Zahtevajte povsod izrečno samo UNION KAKAO. p O biet nie a vlade gg. Stojadinovi- ča-Koiošca-Spahe. I'o-d tem naslo- ¦vüii in s sliko vseh im-enovanih vo- diteljev je priobčila »Samouprava«, glavni organ JRZ, 24. junija Clanek, v katerem našteva vse zasluge se- danje vlade za narod in državo. Da navedemo le glavne uspehe in za- sluge pjo »Samoupravi«. OlajiŠanje stanja za vso državo, nov gospodar- ski program in nove osnovne smer- nice nove ekonomsko-finančne, so- ci«,lii€ in kulturne politike, skrb za dobi'o državno gospodarstvo ter pre- dano delo za izvr&evanje oporoke ViteSkega kralja »Cuvajte Jugosla- vijo!« V enem letu dela ima ta vla- da beležiti vidne zasluge za uredi- tev raznier v državi in splošno po- mirjenje, kar se nedvonmo opaža na v.«e]i področjih javne uprave in per- sonalne politike. Na vseh poljih »pun i nesumnjiv uspeh u svima praveima«. Ta vlada zasluži zahvalo in priznanje, zgodovina bo dala pra- vo oceno. — Tako smo povzeli po »Samoupravi«, ki med nami ni mnogo razširjena, je pa za politično vzgojo narod a vendarle koristna. p Vprašanje Dardanel se obrav- uava na konferenci, ki se vrši sedaj v Montreuxu. Posvet je sklicala Turčija, ki zahteva, da se razvelja- vijo vojaške točke lausanske pogod- be, ki jo je leta 1923. podpisalo 10 držfiv in po kateri je moral a Turčija odstraniti vojaštvo iz Dardanel. Na posvetu so zastopane razen I tali je vse druge države podpisnice. Tur- čija želi doseči, da bo spet prava lastnica dardanelskih morski!« ožin, vendar pa v svojih zahtevah ne gre predaleč, ker dopušča "v svojih po- gx)jili svoboden promet trgovinskih ladij skozi ožino in tudi drugi po- goji vsaj na prvi videz niso preti- rani, tako da je kljub nekini težko- čam uspeh Turčije skoro ziagotov- ljen. Politični pregled Domače vesti p Kcngres Jugoslovenske nacional- ne stranke se 1)0 pričel v torek 30. t. in. ob 9. dopoldn-e v prostorih De- lavske zbornice v Beogradu, nada- ljcval pa se bo istega dne popoldne in v sredo 1. julija. Dnevni red kongresa je: 1. Otvoritev; 2. volitev verisi'kticij'skega pdbora jn < .o\/>rc|- vateljev zapisnika; 3. poročilo glav- nega odbora o delu, politiki in pro- gramu stranke (v sniislu člena 28 statutov sti-anke); 4. poročilo verifi- kacijskeg'a odbora; 5. diskusija o po- i'ocilu glavnega odbora; 0. predlog o spreinembi statutov; 7. volitve predsednika, podpredsednikov, glav- nega tajnika in članov glavnega od- bora; 8. eventual ni predlogi (v smi- . slu čl. 28 statutov stranke). Glavni I referenti na kongresu bodo gg. Ni- J kola Uzunovič, Jovo Banjaiiin, dr. Albert Kramer in Juraj Demetro- j vk'. Za kongres vlada vedno večje ] zanimanje v vseh političnih krogih. PriCakuje se, da bodo na njem spre- jeti zelo važni sklepi. d Kraljevska rodbina na Bledu. Na Bled so prispeli v sredo na dalj- ši oddih Nj. .'Vis. knez namestnik Parvle, Nj. Vis. kn-eginja Olga, kne- ževič Nikola in prineesa Elizabeta, v petek pa Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel. kraljica Mari ja ter Nj. Vis. kneževiča Tomislav in Andrej. d Velika pridobitev za severno mejo. Pod tem naslovom Oitamo v »Slov. gü'spodarju«, da je finančni minister dovolil banovini najetje 1,206.000 Din posojila za preuredi- tev graščine v Svečini za kmetijske potrebe gospodarske ,šole. Posojilo bo daJa banovinska hranilnica. Od srea privoščimo vsiako pridobitev naši( »everni mejij, dasi dvomimo, da je obmejna vas na avstrijski me- ji s starimi grajskimi posJopji naj- prikladnejSe mesto, da se tarn z ve- likimi stroški uredijo prostori; za dekliško gospodinjsko Solo za naša kmeCka dekleta. Tako solo, vzorno urejeno, imamo v Št. Juriju pri Ce- lju, kjer delujc tudi kmetijska šo- Stran 2. »Nova Doba« 27. VI. 1936. Stev. 26. .„jKizsFr .>«*• -zjeaz^f*:+--jtti^rifs<^ 7>^A,^7.z^ri:zpmzj^i SARGOV Kdor si hoče ohraniii lepe zdrave zobe - uporablja redno fC^LO D 0 N T PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMACI IZDELEK «A\»*^/vs^V^AA-W-(V\, Jai, ki je s svojimi gospodarskimi napmvamfr in strokovnimi močmi bi'la edi nst veil a te vrste v državi. Ta sola v Št. Juriju pri Celju pa sc po odredbi bana letos ukine ter so inventar prepelje v Svečino, kjer bodo solo vodile č. šolske sestre, ki bodo vzgajale narašcaj naših kmeČ- kih gospodinj, bodočih žen in ma- ter. Ne razurnemo in žalosti nas, da se ta edjim jgospodijnjsika ;šola. te vrste Št. Juriju odvzame, ko jo po obisku in svoji prometu ugodni legi in! vzornem strokovn-em vod- stvu tako odlično izpolnjcvala svo- jo nalogo ne samo za veliko celjsko okrofžjie,', te,mrv;ec' za Wso banovinoj. Ali ni škoda novih stroškov, ali ni greh — preizkušeno dobro solo za- pirati ?! d PoLovična voznlna zja obiralce hmelja. Hmeljarsko društvo v Žal- cu je, kakor vsako leto, tudi leto- vložilo prošnjo na general no direk- cijo državnih železnic za poloviČno voznino za obiralce hmelja in sicer za čas od 1. avgusta do 30. septem- bra t. 1. Narodni poslanec celjske- ga sreza g. Ivan Prekoršek je za- devno prošnjo Hmeljarskega društva due 15. maja osebno predložil ge- neral ni direkciji, kjer je tako s stra- ni gen-eralnega direktor j a, kakor tu di njegovega pomocnika dobiJ zago- tovilo, da se bo zadeva ugodno ob- ravnavala. Komercialni oddelek ge- neralne direkeije je 9, junija t. 1. izdelal predlog zfa odobritev polo- vičire vožnje, ki ga je nato promet- ni minister 10. junija pod št. 00.973 odobril s svojim jpodpisom. 0 tej odobritvi polovične vožnje, ki j'e šla po normalni službeui poti, je na- rodni poslanec g. Ivan Prekoi$ek dne 14. junija že obvestil Hmeljar- sko društvo. Razpis, s katerim se ljubljanska železniška direkcija ob- vešča o odobritvi, je bil izdan dne 22. junija pod številko G2.356. d Kredit za naše hmeljarje. Na intervencijo narodnega posdanca g. Ivuna Prekorška je Privilegiran a agrana banka v Beogradu dovolila Savinjski posojilnici v Žalcu kredit 500.000 Din. Iz kredita naj bi posrv- jilnica dajala manjša posojila hme- Ijarjem za stroške obdelovanja in obiranja hmelja. Ker pa je ta kre- dit premajhen, je nar. poslanec Ivan Prekoršek v torek v imenu hmeljar- jev svojega sreza ponovno posredo- val pri vodstvu Privilegiranc agrar- ne banke. Dobil je zagotovilo, da bo za očuvanje int-eresov hmeljske pro- dukcije dovoljen še naknadni kre- dit v znesku novih 500.000 Din. d Obletnica sjnrti dr. Greg or j a Žerjava. Danes 27. junija poteka se- dem let, odkar je umrl naš veliki narodni voditelj in nacionalni dela- vec dr. Gregor Žerjav. Njegovemu delu in spominu med nami slava! d 350 let bo poteklo 29. t. ra., od- kar je umrl v Derendingenu v Nem- čiji začetnik slovenske književnosti, reform«, tor Primps Trubar, eden največjih sinov naisoga naroda. d Dr. František Stanek f. Dne 19. t. m. popoldne je v Pragi nenadno umrl v 69. letu starosti ugledni če- škoslovaški politik, večkratni mini- ster in predsednik poslanske zbor- nice/ predsednik Republikans-ke agrarne stränke in zaslužni nacio- nalni borec dr. František Stanck. Spominu svojega velikega prijatelja se tudi jugoslovenski narod klanja z hvaležnostjo. cl Direktor Josip Mazi f. V ectrtek je umrl >v Ljubljani. znani šolnik, pisatelj in prosvetni delavec g. Josip Mazi, direktor I. drz. realne gimna- zije V Ljubljana Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! d Jakob Zemljič f. V Slatini Ua- clencih je umrl v noči od sobote na ned-eljo v starosti 63 let bivši na- rodni poslanec in dolgoletni raden- ski župan g. Jakob Zemljič. Odlič- nemu narodnemu in gospodarske- J mu delavcu bodi ohranjen časton spomin! d Otvoritev Sokolskega doma v Sloven jgradcu. Pod pokrovitelj- stvoin Nj. Vel. kralja Petra II. je bil v nedeljo 21. t. m. na slovesen način otvorjen veli.častni iSokolski (loin v SI oven jgradcu ter odkrit spo- menik Vftleškemu kralju Aleksan- dru T. Zedinitelju. d Dunajska vremenska napoved za nedeljo 28. t. m.: Več solnca, ne- vihte, sprva soparno, zrak pa se bo od dneva do dneva počasi ohlaje- val. Celje in okolica c Služba božja na Vidov dan. V nedeljo ob 8. bo služba božja v ocr- kvi sv. Danijela, ob pol 9. v cerkvi sv. Save, ob 9. pa v evangeljski cer- kvi. Celjski pododbor UROIR opo- zarja, da je udeležba obvezna za vse gg. rezervne oficirje. c Na Vidov dan v nedeljo 28. t. m. bo slnžba božja (liturgija) v pravo- slavni cerkvi sv. Save ob 7.30, po službi božji pa bo ob 8.30 »pom-en« za padle kosovske junake in vse one, ki so od KoRova do daivBs dali svoje življenje za svobodo in zedinjenje našega naroda. Po »pomenu« bo »bla- godarenje« Wa učence in učenke pravoslavne veroizpovedi 'vseh -sol v Celju. c V starokatoliški kapell v Na- rodnem domu bo na Vidov dan 28. t. m. ob 10. maša zadušnica za padle junake. c Zaključek šolskega leta. Danes je bil na vseh celjskih šolah, razen na gimnaziji in trgovski soli, zaklju« ček šolskega leta s službo božjo in razadelitvijo sol skill izkazov. c Na Vidov dan bo na celj. gimna- ziji ))o šolski niaši, ki bo ob 8. v Marijini cerkvi, vidovdanska prosla- va, h kateii so vabljeni starsi in prijatelji mladine. c Na drž. dvorazredni trgovski so- li v Celju bo zaključck šolskega le- ta 1935/36 in proslava Vidovega dne v nedeljo 28. t. m. Ufenci (ke) se bo- do zbrali ob pol osmih v soli. c Višji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju, ki se je vršil pod predsedstvom ministrskega odpo- slanca g. prosvetnega inspektorja v p. Josipa Westra iz Ljubljane od 15. do 25. t. m., izkazuje sledeč uspeh: od 32 kandidatov in kandi- datinj jih je 29 dovršilo višji tečaj- ni izpit z uspehom in sicer: Vladi- mir Birsa, Vinko Blaško, Ana Briš- nikova, Iteidor Cergol, Ivan Gigoj, Rudolf Dobovišek, Jožef Kirn, Nada 9UKV&Q nad 800 vzorcev na zalogi? Odeje in perilo iz Iastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC D0B0VIČNIK, CELJE Košeninova, Hedvika Kriv^eva, Ma- rija Kukčeva, Nadežda Likai'jeva (opj'oscena ustmenega izpita), Nada Lipševa, Mirko Maoek, Branivoj Majcen, Mirko Mirnik, Alenka Mrav- ljakova (oproščcna ustmenega izpi- ti), Zdenko Mravljak, Stanislava Mu- sarjeva, Stanislav Nedoh, Alojzij PeStaj. Franc Planinšek, Gerald Prernšchak, Franc Ritonja, Bla? Rock. Vlasta SerneCeva, Franc Ta- car, Bojan Tajnšek, Martin Trebovc in Aleksij Vrečko. Popravne izpite imajo trije kandidatj, za v.^c leto ni padel n.ihče. Abiturientom i.skre- no čestitamo! c Sprejemni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju. K sprejemnemu izpitu, ki je bil v petek 26. t. m., sfl je prijavijlo rekordno število 162 učencev in 89 učenk, skupaj 251. Od- klonjenih j-e bilo 8 dečkov in 5 de- klic. Sprejemni izpit je torej napra- vilo 238 učencev in učenk. c Drž. dvorazredna trgovska sola v Celju. Ob koncu šolskcga lcta jc obiskovalo zavod 35 dijakov in 101 dijakinj, skupaja 136. Z odličnim uspe- hom je izdelal 1 dijak in 2 dijakinji, skupaj 3, s prav dobrim 3 dijaki in 17 dijakinj, skupaj 20, z dobrim 10 dijakov in 28 dijakinj, skupaj 38, z zadostnim 8 dijakov in 13 dijakinj, skupaj 21. Vsega skupaj je izdelalo / 22 dijakov in 60 dijakinj, sküpaj 82. Popravni izpit ima 10 dijakov in 26 dijakinj, skupaj 36. Razred ponavljajo 3 dijaki in 15 dijakinj, skupaj 16. Za- vršni izpit, ki mu je predsedoval g. direktor Fran Marinček, je bil od 8. do 20. junija. Izpit je polagalo 14 kan- didatov in 19 kandidatinj, skupaj 33. Z odličnim uspehom so položili zavr- šni izpit: Breznikar Angela, Pernuš Stefanija, Prislan Ksaverija in Ulaga Katarina, s prav dobrim uspehom : Knez Änica, Kolman Ivana in Umnik Elizabeta, z dobrim uspehom: Kle- menčič Zoran, Krivec Franc, Musar Fr. Pahole Stan , Turnšek Roman, Arzenšek Erika, Herman Emilija, Krsupner Ma- rija,PIanteu Klara, Ručman Zora.Sivka Stefanija, Sodič Olga in Toplak Her- ma, z zadostnim uspehom: Blaško Da- vorin, Jelen Ivan, Korže Stanislav, Mravljak Bogdan, Plazar Karel in Ža- gar Lucija. Ödklonjeni so bili s pra- vico do polaganja popravnega izpita v septembru 4 kandidati in 3 kandi- datinje, skupaj 7. c Završni izpit na drž. rudarski soli v Celju j'G bil od 24. do 2(5. t. m Pripuščenih jc bilo 19 kandidatov, izmed katerih so absolvirali z od- lirniin uspehom 3, s prav dooi'nn 1, v. dobrim pa 15 dijakov. Pohvivhti je treba tako nastavniški zbor kakor tudi niaiijivost dijakov, ki --io vsi napravili izpit. c Diplomirala je na visoki komer- cialni soli v Pragi gdč. Eza Serno- 6evaj,\ hčerka ug'lednega' odvetniika g. dr. Gvidona Serneca v Celju. 1s- kreno čestitamo! c Na višji državni gospodinjski šoli v Futogu sta maturirali gdC. Breda Cilenškova in Mira Majcnova iz Celja. Čestiitamo! c Vpisovanje na mestni deški in dekliški osnovni soli. Vpisovanje novincev za 1. razred mestne deške osnovne sole bo v torek 30. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18. v pisarnt šolskega upraviteljstva (2. nadstrop- je). Pred vpisom v solo je treba pri» vesti vsakega otroka k zdravniske- mu pregledu, ki bo istega dne v Zdravstvenem domu (1. nadstropje). Vpisovanje novink za. 1. raarecl mest- ne dekliške osnovne sole, ki bod« do 31. decembra t. 1. dosegle 7. leto starosti, bo v torek 30. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 18. v pisarni upra- vieljstva. Novinke naj pridejo k vpisovanju s starsi. Ce se je deklico rodila izveli celjske mestne župni- je, naj prinesejo starši k vpisovanju tudi otrokov rojstni list. Pred vpi- som v Solo bo istega dne za vse no- vinkc obvezen zdravniški pregled v Zdravstvenem domu. c Kaj je z regulacijo Savinje? Me- sec julij se že bliža, pa še vedno nJsmo začedi, dasi smo že davno čitali, da je banovina odobrila lici- tacijo. Lani izvršena dela zahtevajo nadaljevanje, nez'aposleni ljudje ne- strpno in težko čakajo zaposlitve in zaslužka. Prosin>'o odločujoče čini- telje in merodajne pri mestni obči- ni, da bi ne pozabili na Savin jo in na nas, ki ob vsaki povodnji tonemo, ko že tako 1-epo razpravljajo in go- vorijo na sejali in ob svečanih pri- likah o regulaciji Savinje, ki da se mora hitreje in v večjem obsegu uravnavati. Zaenkrat smo mi kar s tern zadovoljni, ker se počasi pride tudi naprcj, ako se res hodi in ne govori toliko, pa se zraven še obe- tajo zlati gradovi pod Starim gra- dom za dobre in naivne meščane lmšega velikega mesta. c Gradnja tovarne družbe »Per- sil«. Drvižba »Persil« namerava na zemljišču na Sp. Lanovžu, kjer je hotel pred leti g. Levičnik zgraditi tovarno za padala, zgraditi tovarno za izdelovanje pralnega praška. V četrtek je bila na tern zemljišču ko- niisija banskc uprave, ki se je kon- čajlia) ugodno. Dru^a ;»Persil<; bo ;z,ačela naj.bi'z že ^rihodnji1 m-esec graditi tovai-no. c Novi žekzobetonski most čez Ložnico na državni cesti pri Stirn- en je državnn cestna uprava prod dnevi ro-vadila in ga izrocüa pro- metu. (- Desei slovenskih abiturientov iz Celovca je prispelo v čelrtek po- poldne za dva dni iz Ljabljane v Col jo c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 340 brezposelnih (303 moški in 37 žensk) nasproti 364 (293 moškim in 71 žen- skam) dne 10. t. m. c Delavsko pevsko društvo »Zarja« v Celju je priredilo v mestnem par- kn koncert v prid jetičnim bolni- kom in otix>kom. Zbor, ki je zelo ambieiozen in discipliniran, je pod vodstvom prJznanega p'evovodje g. Cirila Preglja skladno in učinkovito zapcl vrsto pesmi ter je bil deležen živahnih aplavzov. c Strelska družina na Vranskem bo priredila v nedeljo 5. julija veli- ko nagradno strelsko; tekmovanje. Celjska strelska družina se bo ude- ležila to prireditve v večjem števi- lu z zastavo. Ob 13. bo vozil avtobus izpred celjskega kolodvora. Strelci in prijatelji strelskega sporta, ude- ležite se te prireditve! Prijave spre- jema do vštetega 3. julija g. Ogri- zek, hotel »Union«, Celje. c Elektrifikacija. Kranjske dežel- ne elektrane so z Levcem, Drešinjo vasjo in nekaterimi drugimi vasmi pri Celju v pogajanjih glede elek- trifikacije teh ki-ajev. Gled-e izved- be in glede investijskih stroškov. je že dosežen nacelen sporazum. V pripravi je tudi načrt za elektrifi- kacijo vranskega kota. c Zadružni dan ije pro&lavila v nedeljo mariborska Nabavljalna za- druga drž. uslužbencev v svojih pi^o- storih v starem okrožn-em sodišču v Celjuč Ob 9. dopoldne je zadruga obdarila 200 otrok svojih celjskih Clanov, ob 11. pa je predaval sod- nik okrožneg-a sodišča g. PeCnik iz Marilbora o izadružništvu. Pro&lave se je udeležilo mnogo Mariborčanov z mariborsko mestno godbo. Popol- dne se je pričela v prostorih Nabav- ljalne zadruge prijetna zabava. i Dramski odsek Sokola v St. Pav- lu pri Preboldu bo gostoval v ne- deljo 28. t'. m. v Mozirju in v pone- del jek 29. t. m. v Gornjem gradu ter uprizoril znano Kreftovo dramo »Herman Celjski«. Prepričani smo, da se bodo igralci, ki so že pri pre- mieri v St. Pavlu dosegli velik uspeh, tudi pri obeh gostovanjih kr-epko uvoljavili. c Gosp. dr. Pavel Strmšek, profe- sor tukajlšnjc realne gimnazije, je dne 24. t. m. v Poleni pri Prista- vi padel % voza in si zlomil desno nogo. Zdravi se v celjski bolnici. Naišemu, odli^iiftmu sotrudnijtu in priljubljenemu , profesorju želimo skorajsnjega okrevanja. c Absolventinje drž. dvorazredne trgovske sole v Celju letnika B 1925- 26 se setanejo ob desetletnici završ- n-ega izpita v nedeljo 28. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Evropi« v Cajlju. Koleginje, ki slučajno niso prejele posebnega obvestila, se ob- ,vešč«jo s tern.: Ptiilditei zyalnesljiv*} vse! c Brivski in frizerski saloni v Ce- lju bodo na praznik 29. t. in. ves dan zaprtj. c Izpiti vozačev motornih vozil iz celjskega, gornjegrajskega^ šmar- skega, laškega in konjiškega sreza bodo v sredo 29. julija ob pol 9. na sreskem načelstvu v Celju. Kandi- dati naj takoj vložijo predpisane prošnje. c Mesto kmetijskega refernta pri mestnem poglavarstvu razpisuje mestna obCina. Štev. 20. »Nova Doba« 27. VI. 1936. Stran 3. c Večer bolgarskih plesov in pesml. V ponedeljek zjutraj je prispelo iz Maribora v Celje 19 akademikov in akademičark iz Sofije, članov aka- demskega krožka Bolgarske plesne pesmi. Gostje so si pod vodstvom g. prof Bolharja čez dan ogledali celjske zanimivosti, opoldne pa jim je bil po kosilu v hotelu »Europa« prirejen zelo prisrčen sprejem. V torek po* poldne so se peljali z mestnim avto- busom na Dobrno, kjer jih je zdra- viliška uprava lepo sprejela. Ob 20. uri so priredili v dobro zasedenem celj- skem gledališču večer bolgarskih plesov in pesmi. Na sporedu je bilo 12 točk. Celotni ansambl in posamezniki, med katerimi sta se posebno odlikovala g. Hari Garibov in gdč. Kali Petkova, so z izvrstno tehniko in veliko preciz- nostjo izvajali učinkovito sestavljene bolgarske plese v narodnih nošah. Gdč. Petkova je zapela z zelo prijetnim, mehkim in čistim glasom dve bol- garski pesmi. Na klavirju je mojstrsko spremljal vse točke kapelnik ljubljanske opere g. dr. Danilo Švara. Občinstvo je sprejelo vsako točko z viharnim aplav- zom in je obsipalo oder s cvetjem. c Opozorilo prebivalstvu. Mestno poglavarstvo razglaša: Zadnje case se opaža, da prebivalstvo območja mestne občine celjske odlaga razne odpadke (smeti, ostanke gradbenega materiala, suhljad itd.) na občinske ceste, pota in cestne jarke. Na raznih mestih se zadeljujejo odtočni jarki ali se celo s privatnih zemljišč napeljujejo odtoki odpadnih vod (vodnjakov. napajališč, perišč itd). Nekateri lastniki živih mej ne skrbijo za pravočasno obstriženje mej. Prebivalstvo se opozarja, da je po naredbi bana dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa in snagi na njih (SI. I. z dne 14. VI. 1933. št. 307/48 §§ 63 in 64) tako po- četje zabranjeno in kaznivo. Istočasno se opozarjajo lastnikr ob cestah in jav- nih poteh se nahajajočih živih mej in drugega drevja, da so dolžni pravo- časno skrbeti za odsekanje v cesto visečih vej ter obstriženje živih mej, čim te ovirajo promet. Žive meje, nasadi in grmovje ki stoje bliže od 2 m od zunanje meje cestnega zem- ljišča, ne smejo segati vise, nego 1 '50 m nad cestni nivo in se morajo obsekati ali obstriči, kadar presežejo to višino. c Vtihotapljene preproge v Celju. V Jugoslaviji je vzbudila veliko po» zornost in ogorčenje velika tihotapska afera, v katero so zapleteni naš bivši moskovski poslanik dr. Aleksa.nder Bodi, njegov svak ruski trgovec s preprogami Nečajev, bivši uradnik zu- naojega ministrstva dr. Ilija Novakovič in drugi. Ta dična družba je tihota- pila dragocene preproge v Jugoslavijo in iz naše države. V Beogradu, Lju- bljani in drugih mestih so našli veliko zaloge vtihotapljenih preprog. Država je bila odškodovana zaradi neplačane carine za okoli 15 milijonov dinarjev. Dr. Bodi je pobegnil v inozemstvo. Nečajev je prišel večkrat v Celje, Cesto pa se je mudil v Celju tudi njegov potnik Tobias, ki je prodajal preproge, o katerih ni vedel, da so vtihotapljene. Oba sta v Celju vedno stanovala v hotelu »Unionu«. Dne 25. aprila je prispela na naslov hotela »Union« v Celju bala preprog, ki jih je bil po- slal Nečajev iz Osijeka. Dne 5. maja je pripeijal Tobias v Celje spet poln avtomobil preprog in jih shranil v hotehi »Unionu«. Ostal je 10 dni v Celju, potem pa si je izposodil pri vratarju hotela g. Avgustu Lovrenčiču nad 3000 Din in odpotoval. Pred od- hodom je dejal, da bo denar, kakor doslej vedno, vrnil, ko bo prišel po proge. Ker v hotelski kleti pozneje ni bilo več prostora, je spravil g. Lov- renčič preproge v svojo hiSo v Zavodni. Vse preproge so bile namenje za lju- bljanski velesejem. Preproge so spra- vili pred kratkim v Ljubljano na ca- rinarnico, odkoder pojdejo v Beograd. c GledaliSkim abonentom v Celju l Ker to sezijo ne bo opernia gostovanj v Celju, kakor smo že javili, prosimo vse operne abonente, da bi čimprej dvignili že vplačane obroke proti pred- ložitvi legitimacije v trafiki Frajle na Dečkovem trgu. Prav tako prosimo dramske abonente, da bi brez odloga poravnali še zaostale obroke, da lahko zaključimo blagajno za to sezijo. Rok do sobote 4. julija. Po tem roku bomo primorani zneske ižterjati. — Uprava Mestnega gledališča v Celju. c Regulaclja mesta ob Jenkovl uUcI. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Glede regulacije mesta ob Jenkovi ulici je tuk. mestni svet v svoji seji dne 22 V. t. I. z ozirom na določilo §§ 37 in 38, stavbenega reda za Štajersko v zvezi s § 138 grad- benega zakona sklenil : 1.) Parcela St. 366/16 d. o. Celje na južni strani pred sedanjimi tremi hišami Stavbene zadruge državnih uslužbencev v Celju in Jenkove ulice v izmeri 2617 m2 se določi za javne potrebe in se ne sme uporabiti za zazidavo. 2) Pri gradnji okoliške osnovne Sole opuščena pro- jektirana cestna zveza med Zrinjskega in Komenskega ulico v podaljšanju sedanje Jenkove ulice se nadomesti s severnejšo cestno zvezo v širini 12 m, vrisano v situacijskem načrtu tuk. teh- ničnega oddelka z dne 5. II. 1936. Proti temu sklepu so dopustne pri- tožbe na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jih bilo vlagati pri mestnemu poglavastvu v 15 dneh. Rok za pritožbe prične teči po preteku petih dni po dnevu objave razglasa na tuk. uradni desk), to je od 22. VI. 1936 dalje. Pravico do pri- tožbe imajo člani mestne občine, ki smatrajo, da sklep nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim nalogom oblasti. c Stranke, ki uvažajo življensjke potrebščine živalskega izvora, se po- novno opozarjajo na razglas mestnega poglavarstva §tev. 9770/1933 z dne 27. XII. 1932, po katerem se mora vsaka taka pošiljka, ki prispe na katerikoli način v mesto, prijaviti naj- kasneje 6 ur po prispetju v mestnem klavničnem uradu, kjer se odda certifikat in se plača predpisana užitnina. Toza- devne prestopke bo kaznovalo mestno poglavarstvo v smislu čl. 56 pravilnika za ogledovanje klavnih živali in mesa po čl. 27in 111, zakona o odvračanju in zatiranju živalskih knžnih bolezni. c Utopijenkn v Savinji. V ponede- Ijek okrog 12ÄD je opazil cinkar- niški uradnik g. Aleksander Kostič blizu Luhnovega posestva v Liscah v Savinji n-eko žer.sko, ki jo j-e no- sila voda s seboj. Gosp. Kostiö je ta- koj potegnil neznanko iz vode in se celo uro s pomočjo drugih oseb tru- dil, da bi jo z umetnim dihanjein obudil k življenju, bilo pa je že pre- pozno. Kmalii sta prispela tudi me- stni sanitetni referent g. dr. Podpe- čan in vodja krhninalnega oddelka celjske policije g. Zavec. Po ugoto- vitvi dejanskega stana so prepcljali truplo na bolniško pokopališče, kjer so ga v sr-edo popoldne pokopali. V sredo zjutraj jc- prišei v Celje ko- čar Andrej Leber iz Megojnice pri Grižah, ki je spoznal v utopljenki j svojo 44-letno, v Šmarjeti pri Ma- j riboru rojeno in v Škofjo vas pri Celju pristojno ženo Ivano, ki je bi- la, kakor prej že večkrat, 18. t. m. izginila. od doma. Izglcda, da je že- na po nesrcči padla v Savinjo, in sicer malo prej, predno jo je gosp. Kostič potegnil iz vode. c Strela je ubila kravo. Med silno nevihto s točo, ki je povzročila v soboto proti večeru na progi Fran- kolovo - Nova cerkev-Vojnik -i Škof ja vas - Trnovlje - Zg. Hudinja - Čret - Teharje - Osenca - Zagrad - Stari grad - hriib sv. Jožefa mfflyonsko škodo, je treščilo v hlev posestnika Martina Rebova v Čretu. Strela je ubila kravo, ostala ži-vina v lilevu pa je ostala nepoškodovana. c Znani Dragoljub Aleksič nasto- pa od sinoCi na Dečkovem trgu s svojimi zanimivimi težkoatl.etskimi produkdjami in izstreljevanjem Franca Krausa iz topa.. c Tri zanimive razprave na okrož- nem sodišču. Tričlanski senat oki-ož- nega sodiSča v Celju je v petek ob- sodil 51-l«tno prevžitkariico Marijo Doboviškovo iz Krajnčicc pri Št. Tu- riju ob juž. žel., ki je I. aprila okrog polnoči iz sovraštva napadla doma svojega zeta Antona Rozmana s se-, kiro ter ga smrtnonevarno poškodo- vala po glavi in rani]a tudi na desni roki in desnem stegnu, na 8 mese- cev strogega zapora in na izjgubo Častnih pravic za dobo 2 let, poleg tega pa mora plafrati oeljski bolnici za Rozmanovo zdravljenje 750 Din in Rozmanu 2000 Din za boleCine. Dalje je stal pred sodniki izredno nevaren vlomilec in »specialist« za železne blagujne, 40-letni brezposel- ni trgovski pomočnik Franc Godec, ki je bil v Avstriji že 15-krat, v Ju- goslaviji' pa 3-krat kaznovan. Go- dec je izvršil leta 1931. tri drzne "vlome. Trgovcu Antonu Fedranu v Št. Juriju je odnesel za 15.000 Din blaga, iz Obrtne banke v Ljubljani je pri vlomu ukradol 95.938 Din go- tovine, iz blagajne Ljudsk© samo- pomoči pa je odnesel 3600 Din, 100 avstrijskih šflifagov in zlat prstan v vrednosti 13.000 Din. Godec je bil obsojen na 5 let robije, po prestani kazni pa gu bodo pridi^žali še 5 let v kazenskein zavodu. Zaradi uboja, čigar žrtev je postal, kakor smo pred tedni že poroča.li, želcziniičai* Pavel Kragolnik v Košnici pri Celju v no- si i -od 3. do 4. maja, sta s,e zagovar- jala 39^-letni rudar Franc Huš in 34-1 etni poscstnÜk Antlon Škorjanc, oba iz Kožnice. Huš j-e bil obsojen na 3 leta robije, Škorjanc pa je bil oproščen. c Žetev smrti. V eel j ski bolni.ci so uinrli: ^0. t. m. 37-letna kočar- jeva žena Helena Krejanova iz Čreš- kove pri Vojniku in 26-letni dninar Jurij Kranjc iz Arclina, v ponede- ljek 44-letni delavec Jakob Ilrovat iz s'entjurske okolice, v sredo 06-1 etna dninarica Rozalija O'grizkova iz šmarske okolice in 33-1 etna žena usnjarsega poniočniika Vida PeCni- kova z ReCice ob Savinji, v četrtek pa 4(Metni dr. VilmoŠ Uher, \xr&6- nik v ministrstvu v Budimpešti, in 78-letni obCinski revež Andrej Pon- delak iz Šmarja. V Celju (Maribor- ska cesta 5) je umrla v sredo 30-let- na šoferjeva žena Justina škorjan- Ceva. N. p. v m.! c V likvidacijo sta prešli tvrdki »Stvria«, petrolejska prometna dru- žba v Cclju, družba z o. z. in »Pre- hrana«, družba z o. z. v Celju. c Dobava kamenja. Mestna občina celjska razpisuje dobavo 10001 ku- bißnih metrov ''.kamenja Ijomljenca za zavarovanjc nabrežij Ložnice in 250 kubičiiih metrov kamenja lom- ljenca za zavarovanje nabrežij Vog- lajne. Opozarjamo na zadevna raz- glasa na uradni deski mestnega po- glavarstva. c Za počitnice si nabavite pisem- ski papir, praktične žepne albume za fotografije, nalivna peresa in razno čtivo zelo ugodno ob veliki izbiri pri K. Goričar vdv., Celje, Kmlja Pe- tra c. 7, knjigarna in ¦velctrgovina s papirjem. c Mlade mamice, ali se zavedate, kako koristen je za vaše malčke sve- ži zrak in solnce? Ako še nimate v to svrho prometnega sredstva, obr- nite se na tvrdko Kramar & Mislej v Celju, ki ima veliko izbiro otroš- kih vozičkov. c Najdba. Dne 22. t. m. se je našla na cesti Celje-Petrovče srebrna moška žepna ura. Lastnik naj se zglasi na pošti v Petrovčah. c NoČno lekarniško službo ima od 27. t. m. do 3. julija kr. dvorna le- karna „Pri Mariji pomagaj", Glavni trg. c Gasllska reševalna četa Celje. Od 28. t. m. do 4. julija ima službo II. vod, v juliju ima inspekeijo po- veljnik g. KoSir. c Kino Union. Sobota 27., nedelja 28. t. m.: »Viva Villa!« Veličastcn velefilm iz burnega življenja največjc- ga mchiškcga revolucionarja — Na- poleona Mchike — Pancha Ville. Vc- lika pesem junaštva in ljubezni do domovinß. Film, ki ga mora vsako vi- deti. V glavnih vlogah sloviti Wallace Be e ru , Fay Wray, Katherine de Millz in Joseph Schildkraut. Glasba: J. Ägui- lar in H. Stothart. Predigra: zvočni tednik. — V ncdeljo in ponedeljek ob 10. ma tine ja. — Ponedeljek (pra- znik) 29., torek 30. t. m., sreda 1. ju- lija: »Kraljica Ijubezni«. Velik operni filn. Glasba iz oper »Traviata«, »Andre Chenier« in »Butterfly«. V glav- nih vlogah član milanske »Scale« te- norist Älessandro Ziliani, Pavel Hörbiger, Fita Benkhoff in Carola Höhn. Predigra: zvočni tednik. — Od četrka 2. julija letalski velefilm »Krila v t e m i« in predigra. Sokolstvo x Plavalnl tekmovalni spored So- kolskega društva v Celju za letošnjo sezono : 12. julija župne plavalne tekme na približno 2 km dolgi progi (Zidani most-Radeče). Pričetek tekme ob 11. dopoldne. 9. avgusta društvene pla- valne tekme v Rimskih toplicah, ki bodo obenem izbirne za medžupne tekme, ki bodo 15. in 16. avgusta v Rogaški Slatini s sodelovanjem žup Maribor, Ljubljana, Zagreb, Sušak in Celje. Brate in sestre opozarjamo na gornji razpored tekem s pozivom, da pridno trenirajo in se pripravijo. — Načelstvo. Perite prihodnjic tudi Vi s Schichtovim terpentinovim milom. Ono odpravi nesna- go temeljito in pri- zanesljivo iz tkanine, potem je lahko ve- dno lepo belol" .. in za namakanje Ženska hvala 3 / pere >i perilo biešieče ^ belo A Stran 4. »Nova Doha« 27. VI. 1936. Štev. 26. Sport t Nogometni turnir za jubiiejni po- kal bo priredil SK Atletik v Celju ob 30-letnici v nedeljo 28. in ponedeljek 29. t. m., obakrat ob 16.30 na svojem igrišču pri »Skalni klcti«. Sodelovali bodo SK Železničar in SK Rapid \z Maribora, SK Celje in SK Atletik. Turnir bo gotovo zelo zanimiv in napet. t Lahkoatletski dvomatch v Celju. V nedeljo 28. t. m. bo priredila lahko- atletska sekcija SK Jugoslavije v Celju dvomatch s varaždinsko Slavijo, ki je priznana lalikoatletska edinica in ima med svojimi člani prvovrstnega sred- njeprogaša Takača. Pa tudi drugi nji- hovi atleti so zelo dobri, kajti Varaž- din je priznano sportno središče tako v nogometu kakor tudi lahki atletiki. Njihovi metalci kopja so med najbolj- šimi v državi tcr celo prvaki. Pa tudi SK Jugoslavia bo postavila močno ckipo, ojačeno z gostoma Pleterškorn in Urbančičem. Zastopal bo pa njiho- ve barve tudi priznani sportnik Gujznik. Prireditev se bo začela ob 9. dopoldne na Glaziji. Mebtav&no ftobo za 2 f>aebi oddam s 1. julijem v sredini mesta. Poizve se pri Mariji Krajnc, Celje, Samostanska8,II. Če^apciči in ražftjiči vsak večer od 5. do 9. ure. Cevapčiči komad 50 par, ražnjiči komad 2 Din, čez ulico čevapčiči za 5 Din 15 ko- madov, za 10 Din 25 komadov. Sprejmejo se abo»en4i na dobro hrano. Kosilo in večerja 12 Din. To- Čijo se dobra štajerska wii/aa od 10 Din naprej. RestaviMcija Nar-odni dom Celje Stev. 7675/1936. 8AZGLftS. Mestna občina celjska razpisuje ofertalno dobavo kuriva odgovarjajoče kvalitete za dobave v proračunskem letu 1936/1937 i. s.: 100 ton premoga kosovca za peči uradnih prostorov, šol in mestne ubožnice; 150 ton premoga kockovca za parne kotle v parnem kopališču in v mestni klavnici; 80 ton koksa za centralne peči v osnovni šoli in uradnih prostorih. Y koikoyanih ponudbah, ki jih je pred!o- žiti do vključno 2. julija do 16. ure jenavesti ceno za 1 tono kuriya franko Celje posa- mezna skladišča kuriya. V tej ponudbi je navesti tudi event, nižjo ceno za slučaj, da bi se tekom proračunskaga leta izkazala po- treba povišane dobave kuriva črez razpisano množino. Ponudbe se morajo predložiti mestnemu poglavarstvu v Celju v zaprtih kuvertah z napisom »Ponudba za dobavo kuriva«. Po- nudniki morajo staviti posebne ponudbe za dobavo premoga in posebne za dobavo koksa. Ponudniki so na ponudbe vezani do 31. ju- lija 1936 ter bodo do tega dne o event, spre- jemu ponudbe pismeno obveščeni. Podrobnejši dobavni pogoji se izvedo pri mestnem poglavarstvu soba St. 23 \\\. nad- stropje dvoriSČnega trakta) med uradnimi urami. Mestno poglavarstvo Celje, dne 16. VI. 1936 Predsednik: A I. M i h e I č i č s. r. IŠČem kompletno dvosobno (event, tri- sobno) stanovanje s kopalnico za m(ad zakonski par. Ponudbe na upravo lista pod »Zelo hitro«. I ali 2 gospoda oz. gospodični se sprejmeta na stanovanje ali oskrbo. Vprašati: Jožefov hrib 15. Dva dijaka (kinji) se spiejmeta v ugledno rodbino. Vestno nad- zorstvo, izborna hrana, vrt in glasovir na raz- polago. Ponudbe pod »PomoČ pri učenju« na upravo lista. Kazein, Strupeno zelenilo apneni arzenijat, fenoftalajn papir, Kvasija les, aphidon in še druge pri- pomočke proti škodljivcem na hmelju, trti in žlahtnem grmičevju dobite stalno po ugodnih cenah v drogeriji ,Sanitas', Celje Privredna in zdravstvena zadruga za vzajemno pomaganje r. z. z o. z. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM 6!avnica in rezerve nad Din 16,5ooooo%— Hlitpuje in pro« d^Ja ctevizefn valule Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice is tekoči račua ter nudl za nje popolno var nost in agodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani SBLAGOif Papirnate servijete toaletni papir, papirnate krožnike kakor tudi vse druge vrste papirja in pisarniške potreb- ščine kupite poceni pri tvrdki Vraitc LesKovšeJk knflgarna in trgovlna s papirjem Celje. Glavnl trg 16 Stanovanje 2 parketni sobi, kuhinja in pritikline, se odda. Celje, Ipavčeva ul. 11/1. Kupim dobro ohranjen liissklni s t i» o j Naslov v upravi lista. Gostilnicarja Vobner (Brenkoi/ic) na Sp. Hudinji vabita na vptno veselico dne 5. julija 1936. VinotQC Nlarija Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoča Franjo Dolžan - Celje _ kresijo 4 I e f a n 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprsve Prevzema vja v zgora] navedene stroke spadajoüa dela In popravfla fcnc zmerne — Pojtrežba tofna In lolldna Knjigarna In papirnica „Domovlna" Celle Vam preskrbi knjige y vseh jezikih, vseh strok, znanstvene in poljudne, strokovne revije, časopise, muzikalije in sole za vse instrumetne. Najnovejši modni žurnali v veliki izbiri vedno v zalogi. Ako želite katerokoli knjigo, obrnite se na naslov knjigarna „Domovina", Celfe PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E 1 J E 1 prej Južnoštajerska hraniinica Sprejema hraniine vlo- ge na knjižioe in tekoöi račur»*lzvršujevsevds- narno stroko spadajo- če posle najkulantneie Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo ZVnZN/1 TI5MRM/1 IN KMQOVEZNICrt QEUE ' 5TRO55n/lTERJEVfl ULIQfl I ima v Celju, Cankarjeva cesta St. 7 (poleg fotografa Kunška) glavno poverjeništvo. Vodja poverjeništva je g. Leskošek AIojz ! izvršuje vsa v njeno stroko spadajoča dela hitro, solidno in po zmernih cenah Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Öetina. — Obav Celju.