Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno £40 Din ra Inozemstvo meeetno 33 Din aedellskn lzda)n celoletno vJugo-slavili SO Din, zn Inozemstvo 100 D JOO VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. реШ-visl« mali oglasi pe ! 3C ln ZD,veCJI oglas) nad 43 mm vi&lnc po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem dolu vrstica po lO Din n Pn večjem n naročilu popu?'. Izide ob 4 zjulruj razen pondeljlco lr aneva po preznSKu Urodnlštvo /e v Kopitni levi ulici št. 6 lil Rokopisi se ne vračalo. netranUlrana platna ae nc sprejemajo ' Uredništva telefon St. 2050, upravnlštva št. 2329 Uprava le vKopltarlcvl ul.St.fi Čekovni račun: tllubllana štev. 10.650 ln 10.34? aa Inserate, Saralevošt.7Sli3, Zagrelt SI. 39.011. Vragu In Dana/ 61. 24.707 Nezaslišana propalost SDS Zadnja vladna kriza je imela ta veliki državni in narodni pomen, da se je na najvišjem mestu podčrtala popolna enakopravnost vseh državotvornih narodov in je bel-grajska javnost sprejela manifestacijo tega dejstva kot samoposebi umevno. Drugi ustavni faktor je prvič bil v položaju, da po parlamentarnem načelu poveri sestavo vlade voditelju najmočnejše hrvatske stranke. To sc je zgodilo brez vsakih omejitev in težav; Stjepan Radič jc bil mandatar krone in imel priložnost, da on kot Hrvat sestavi vlado. Vsa hrvatska javnost je razumela pomen tega dejstva, podčrtavala ga kot znak, kako modro vodi Nj. Vel. kralj politiko k popolnemu pomirjenju v državi. Vsa Hrvatska jc tisti dan praznovala kot svoj zgodovinski narodni praznik. Razvoj dogodkov je tudi nam Slovencem naklonjen. Izreden položaj je zahteval izredno velikega moža v vodstvu notranje politike. In tu se jc uveljavila silna osebnost voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, ki je čez noč postal ogelni kamen, ki naj združi vse državno-tvorne sile, umiri nasprotja, ki so izgledala kot nepremostljiva in omogoči, da se nadaljuje vladno delo. Dr. Korošec je postal kandidat za notranjega ministra. To je praznik slovenskega dela, praznik slovenske sposobnosti, slovenske poštenosti, slovenske državotvornosti in naše vdanosti kralju in državi. Da naj postane Slovcncc notr. minister, torej najvažnejša osebnost vlade, to je uspeh, nad katerim sc mora vsak Slovenec brez razlike radovati, saj to bi bila naša zgodovinska pridobitev, zgodovinsko dejstvo, ki bi se moralo v zlato vklesati v anale razvoja našega narodnega življenja v skupni narodni državi. Toda kaj smo doživeli? Lista, ki se imenujeta slovenska: »Narod« in »Jutro«, sta že pri prvih vesteh o tem velikem dogodku smatrala za primerno, da sla prvega slovenskega resnega kandidata za notranjega ministra napadla takole: »Kandidatura dr. Korošca za notranjega ministra je izzvala največje začudenje vseh političnih krogov, zlasti tudi demokratov, ki jo odbijajo enako odločno kakor sam gosp. Davidovič. Ugleden demokratski prvak iz skupine gosp. Marinkoviča (pravilno slovenski SDS op. ur.) jc na vprašanje vašega dopisnika izjavil o tej stvari: »Kandidatura dr. Korošca za notranjega ministra ni bila v demokratskih vrstah ugodno sprejeta. Dr. Korošec se smatra kot predstavnik plemenske in verske stranke, ki jc v tesni zvezi s politiko Vatikana. Na kratko, dr. Korošec je duhovnik in ni za ministra notranjih del. Dr. Korošec v odnošajih radikalov in demokratov tudi ne predstavlja nevtralne osebnosti. Z radikali je predvsem zvezan z blejskim paktom. Njegova stranka jc odkrita podružnica radikalne stranke. Tekom reševanja vladne krize jc dr. Korošec ponovno imel priliko, da naglasi svoje najintimnejše osebne odnošaje napram Vukičeviču, Dr. Korošec bi kot notranji minister dejansko bil radikalni notranji minister. Dati njemu ta re-sor, bi pomenilo, dati ga Vukičeviču. Sc več, ni dvoma, da bi partizanski režim duhovnika dr. Korošca bil šc ostrejši, ker predstavlja njegova stranka najbrezobzirnejše parlizan-stvo in rcakcijonarstvo v prečanskih krajih. Dr. Korošec sploh ne pozna razmer v celi državi in mu manjka za ta resor tudi strokovna sposobnost, ker je samo teolog. Bolje bi bilo, ako bi lo mesto zahteval gosp. Vukičevič zase nego za dr. Korošca, ki bi na njem itak predstavljal samo Vukičeviča.« Prelistali smo vse bclgrajske liste. Vsi so o kandidaturi dr. Korošca izpolnili cele prve strani, toda niti ene žal besede proli dr. Korošcu nismo mogli zaslediti. Tudi demokratski listi dr. Korošca niso napadli in sploh noben srbski politik sc ni izjavil proti njemu. Nasprotno premnogi podčrta vajo srečno misel, da naj dr. Korošec prevzame notranji resor. Napadel jc dr. Korošca samo Radič in slovenski samostojni demokrati. Tisti Radič, ki lahko ve, da mu dr. Korošec ni rekel žal besede, ko jc pred nekaj dnevi sestavljal vlado in listi samostojni demokrati, ki sc imenujejo slovenski. Pribijemo še to: Pribičevič jc dal predsinočnjem, ko jc bila vest o dr. Korošcu že znana, obširno izjavo, pa sc ludi najmanj ni obregnil ob kandidaturo dr. Korošca. Srbi torej spoštujejo našega voditelja in ga cenijo, naši slovenski ljudje pa pljujejo nanj ludi takrat, ko slovenski narod zgolj po nie- Danes dobimo ulado Najbrže stara koalicija — Stjepan Radič bo povabljen v vlado Glasovi o kandidaturi dr. Korošca za notranjega ministra r Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.c) Danes se je pričakovala odločitev demokratskega kluba o predlogu, da postane notranji minister g. dr. Korošec. Samo po sebi se razume, da je z ozirom na to ves dan pretekel v največjem zakulisnem in deloma javnem intrigi-ranju, katerega so se najživahnejše udeleževali samostojni demokrati. Celo Vatikan je moral primarširati na plan, kakor to poročamo v drugi notici. Ob pol petih bi se imela vršiti seja demokratskega kluba. Ker se je bilo bati, da se demokratski klub pri glasovanju zopet razide, ker bi nekateri glasovali za, drugi proti temu, da postane dr. Korošec notranji minister, in ker bi to nikakor ne bilo v prid DS, zato se je zopet poskušalo izogniti se bojnemu glasovanju v klubu. Ljuba Davidovič je pred sejo demokratskega kluba v ministrski sobi v skupščini obiskal mandatarja krone Vukičeviča ter se z njim dve uri razgovarjal. Rezultat tega razgovora je bil ta, da se jutri na vsak način sestavi vlada. Ta vlada naj bi se sestavila iz dosedanjih vladnih strank, ako se Davidoviča ne bi posrečilo pridobiti Stjepana Radiča za to kombinacijo. O osebi, ki naj bi prevzela notranje ministrstvo, ni še odločeno, ampak bo jutri Davi-lovič dal končuoveljavno izjavo, ali sc ujepov klub, ki je sklican za jutri dopoldne, odloči za dr. Korošca, ali pa, da dopusti kakega radikalnega poslanca za notranjega ministra. Vesti, ki so se danes razširile, da je demokratski klub že pristal ua osebo dr. Korošca, so ne-osnovane. Vsekakor položaj ni kritičen. Kriza se približuje koncu. Gotovo je, da bomo jutri imeli staro vlado z malimi osebnimi spremembami ali pa to isto vlado, razširjeno z zastopniki HSS. O predlogu, da naj postane dr. KoroSec notranji minister, piše popoldansko časopisje: Med drugim piše glavni organ SDS, Pribiče-vičeva »Reč« pod naslovom: »Habemus pa-рапк sledeče: »Dr. Koroščeva kandidatura je v vrstah radikalov dobila veliko prijateljev. Z njo so posebno zadovoljni ljudje iz Vukičevičeve okolice. Nadejajo se, da bodo to kombinacijo sprejeli tudi demokrati, posebno pod pritiskom demokratskih ministrov in njihove skupine v klubu, ki je danes v klubu razvila zelo živahno akcijo v korist takšne rešitve. Na drugi strani je kombinacija z dr. Korošcem izzvala precej dobrih in slabili vicev. šale na račun te kombinacije so padale vsak moment. Tako je eden od radikalnih poslancev na vprašanje časnikarjev, kako se bo stvar razvijala dalje, prepričan, da bo kombinacija z dr. Korošcem uspela, dejal: >Habemus papani! Ali vam ni jasno, da bo dr. Korošec zmagal?*; Pravda« pa poroča o položaju, ki je s tem nastal tako-le: Javnost zgublja zanima- nje za krizo. Med meščanstvom se čuti, da nima podaljševanje krize nobenega smisla in da bi bilo potrebno končati z zbiranjem oseb in se postaviti ua program, ki naj ga skupščina izpelje. Gospodarski krogi so predvsem inte-resirani, kaj bo s posojilom in proračunom. Iz notranjosti istotako prihajajo vesti, da je treba to dvoje v skupščini brez ozira dokončati. Po vseh znakih se zdi, da je kriza v končni fazi. Smatra se, da so izčrpane prav vsa pota in sredstva, da se najde izhod. Ce skupine ne bodo sprejele predloga, jo zelo lahko mogoče, du bomo šli na volitve. Radikali so odstopili od zahteve notranjega ministra in predlagajo dr, Korošca. Izjavljajo, da so stavili ta predlog demokratom samo radi tega, ker je Davidovič 1. 1924. predlagal dr. Korošca za notr. ministra in ker bi mogel njegov pojav sedaj kolikortoliko ublažiti spore med demokrati iu radikali. Ce se ta predlog ne bi sprejel, bi odpadel sam po sebi in radikali bodo imeli za nadaljnji razplet krize svobodne roke. Radikali zatrjujejo, da stremi opozicija tudi sedaj za tem, da Vukičevič ne bi sestavil vlade, marveč da bi vrnil mandat. Radikalom se zdi, da bi združena demokracija zelo želela svojo vlado, radi česar je tudi Pribičevič poskusil popraviti svoj znani zagrebški govor. Zanimiva so pojasnila radikalov, zakaj niso odstopili demokratom resora notranjih zadev. Pravijo, da so demokrati predlagali dve osebi za notr. ministra (gg. Dukanca in Pero Markoviča), katerih niso mogli sprejeti. Če bi bili predlagali kakega drugega demokrata, bi morda bil tudi sprejet. Ker se ua to niso mogli zediniti, pravijo radikali, so prišli na to idejo, da prevzame dr. Korošec to mesto, ker računajo, da bi se cela zadeva nevtralizirala. Na drugem mestu poroča i Pravda« še sledeče : : Radi nerešene krize so klubi neprestano zbrani. V demokratskem klubu so tisti poslanci, ki so bili za znano resolucijo, odkrito govorili, da so proti Koroščevi kandida-tudi za notr. ministra, dočim so antiresoluci-jonaši odločno za to, da se dr. Korošec sprejme za notranjega ministra. Vendar pa se je lahko opazilo, da so tudi nekateri ljudje, ki sc zelo blizu Ljubi Davidoviču, z dr. Korošcem, posebno tisti, ki se imenujejo kot kandidati za drž .podtajnike. Pri radikalih se smatra, da se je danes popoldne napravil poslednji poskus, da pride med Vukičevičem in Davidovičem do sporazuma. Kadikali so informirani in so tudi to govorili, da so demokratski poslanci-resolucijonaši imeli snoči konferenco, na kateri so sklenili, da se končuoveljavno odkloni, da bi dr. Korošec prevzel resor notranjega ministra.« m « w ceuicem r Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Današnji dan je potekel, kakor smo dejali, brez javnih dogodkov, ker se je vršilo vse življenje v posameznih pogajanjih. Dr. Korošec je imel zjutraj dolgo konferenco s predsednikom vlaae Vukičevičem, ki je bil nato sprejet v avdijenco. Za časa Vukičevičeve avdience je bil znan Davidovičev prijatelj poslanec Grol v mar-šalatu dvora pri ministru dvora Jankoviču. Za popoldne se je pričakovala odločitev. Sklicani sta bili seji obeli klubov, demokratskega za ob pol 5, radikalnega ob 5. Pred sejo je Davidovič obiskal Vukičeviča. Pri tej priliki mu jc dal principiclen pristanek na lo, da prevzame notranje ministrstvo eden od članov NRS oziroma od članov bloka Vuki- govi osebni veličini dosega stopnje, ki bi mu bile sicer ncdoscglivc. Gnusno je lo ravnanje: Vse opljuvati in zaničevati, kar jc slovenskega. Vse uničevati radi golega partizanstva. Samostojni demokrati, ki so zagrešili to sramoto, so v politični nagnusnosti res ncprekosljivi. Pošten Slovenec sc jih mera na daleč ognili. čevič-Korošcc-Spaho, Ta principiclen pristanek je imel za daljnjo posledico to, da sla Vukičevič iu Davidovič v prijateljskem razgovoru ugotovila, da je treba to krizo čim-preje dokončati in sestaviti vlado. Davidovič je pri tej priliki izrazil željo, da bi bilo zelo dobro, če bi v vlado vstopili tudi radičevci. Nato je Davidovič odšel v demokratski klub, ki je imel nato kratko sejo. O seji se je izdalo sledeče poročilo: Davidovič je podal poročilo, da sc dela na tem, da pride do sestave vlade. Na vseli straneh obstoja težnja — katero so demokrati vedno imeli — da se ustvari čim širša koalicija z ozirom na vprašanja, ki so na dnevnem redu.« Tudi radikalni klub je imel sejo, na kateri jo Vukičevič poročal o poteku pogajanj in o tem, kaj mu jc Davidovič povedal ter izjavil, da bo demokratski klub jutri o tem končnoveljavno sklepal. O samem sestanku pa niti Davidovič niti Vukičevič nista dala nobenih posebnih izjav. Davidovič je izjavil: »Z Vukičevičem sva sc v vsem sporazumela.« Vukičevič p-i ie i/javil: »Jutri bomo imeli vlndo.« Lord Asquitk, znani vodja liberalne stranke ir dolgoletni prem, minister jc umrl 13. februarja. Z ozirom na te izjave so sc po skupščinskih kuloarjih raznesle vesti, da je Davidovič pristal na to, da postane dr. Korošec notranji minister. Kakor na drugem mestu poročamo, so bile te vesti neosnovane. Vukičevič se jc po sestanku z Davidovičem in po seji radikalnega kluba odpeljal v dvor, kjer jc bil takoj sprejet v daljšo avdicnco. Nato se jc sestal z dr. Vojo Marinko-vičem. Do 9 zvečer se je v kabinetu predsed-ništva vlade razgovarjal z dr. Korošcem in dr. Hrasnico. Pričakuje se, da bomo imeli jutri novo vlado. Nebotično trapasta denunciacija r Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Kot najbolj uspela šala v teku sedanje krize se smatra sledeča vest, ki jo priobčuje ;>Reč« pod naslovom: : Ljubljanski škof in trik g. Vukičeviča.<• Vest sc glasi: »Ljubljana, datum. Ko se je včeraj popoldne dr. Korošcu stavila ponudba, da sprejme ministrstvo policije, se je on obrnil na tukajšnjega škofa dr. Jegliča z vprašanjem, ali on lahko kot duhovnik sprejme to mesto. Klerikalci so napeli vse sile, da bi prepričali škofa, da bi bilo to v interesu Cerkve, da pride policija pod njihovo oblast. Do snoči, se zdi, da nikakor niso imeli v tem uspeha. Iz okolice škofa se zagotavlja, da dr. Jeglič za takšen nepričakovan položaj nima potrebnih -'iiikcij iz Vatikana.« Natančno se ve, iz katerega vira je prišla v Reč ta humori-stična notica. Ni treba posebej poudariti, da je bila ta »humoreska ; takoj tudi formalno demantirana. ZA TRBOVLJE. r Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.) Za šefa premikaluice na železniški postaji v Trbovljah je imenovan Alojzij Tralcc. RAZSODBA O KOMUNISTIČNEM PROCESU. r Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.c) Danes se je končal proces proli komunistom in se je izrekla obsodba. Na pet let ječe so obsojeni: Pavle Kovačevič, Josip Cazi, Nikola Koto, Ivan Brijaček in Josip ltadoboja. Na šest mesecev zapora so obsojeni: Nikolič, Koča Mitič, Luka Marum, Boguslav Todorovič, Savo Me-dan, Oroslav Kerševani, Gjoka Samargjič, Gjorgje Patrič, Pero Petrovič. Na tri mesece zapora: Vasilije Stojkič, Danilo Guja, Sveti-slav Stefanovič, Aleksander Zdravkovič. Vsen obsojencem se računa preiskovalni zapor. '/ ozirom na lo, so na 3 mesece obsojeni bili ta koj izpuščeni. Dr. Siina Murkovič in šest dru gib obtožencev je bilo oproščenih. r Belgrad, 16. febr. (Tel. - Slov.«) Koncem tega mcseca se bodo nadaljevala pogajanja z Avstrijo o reviziji trgovinske pogodbe, ki so sc svoječasno prekinila. Pogajanja se bodo vršila na Dunaju. Lakota v Hercegovini č Mostar, 10. febr. (Tel. »Slov. ) Javlja sc, da jc v zadnjem času zavladal strahovit glad v vsej 1 lerccgoviui. Mnogo ljudi prihaja dnevne v Mostar, kjer prosijo oblasti kruha, toda obla sti radi premajhnih količin, s katerimi razpolagajo, ljudstvu ne morejo pomagati. č Split, 16. febr. (Tel. Slov. ) O Veliki noc priredi parobrodno društvo Cunard Line s svo jim velikim parnikom Aquitania izlet iz Ncw уогКа v Dalmacijo. Iz Ne\vyorka sc odpelje 21. marca in dospe v Split o Veliki noči. Pri tej priliki ho obiskalo domovino večje število hrvatskih izscljcnccv iz Dnlmaciic. Sedmi natis velike izdaje Priredila S. M. Fellclta KallnSek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 16U Din. Jugoslovanska Knjigarna v LJubljani. MALI OGLASI 'Vsaka drobna vrstica 1'50 Dtn ali vsaka beseda 50 par. (Najmanjši oglas 3 eli S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Družba »lilija« Premog - drva - koks - oglje Danaiska cesta 46. polig Iv Zakotnika Tel 28:0 ORGANIST s Primorskega, zmožen tudi tajništva, išče službe v Jugoslaviji. Ponudbe na Uredništvo »Cerkvenega glasbenika«. Trgovski pomočnik mešane stroke, mlajša moč, bil jc tudi že poslovodja, išče primernega mesta. Položi tudi dobro kavcijo. — Informacije na upravo lista Maribor. Kuharica. samostojna, srednjih let, z večletnimi spričevali, želi službe pri mali obi-telji, najraje v Mariboru. Opravlja tudi vsa hišna dela. Naslov pri podružnici »Slovenca« v Celju. Mesarski pomočnik (zvežban v vseh mesarskih strokah, vojaščine prost, zanesljiv, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi: 1243. Trg. pomočnik manufakturist, vojaščine prost, z večletno prakso, išče stalnega nameščenja pri kakem večjem podjetju Reference na razpolago. Nastopi takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Po možnosti ▼ I Ljubljani.«: 1255 Stanovan/a Takojšnje stanovanje dobi, kdor kupi hišo na Kodcljcvem za 90 000 Din do 18. februarja 1928. — Naslov v upravi pod 1271. Veliko, solnčno, СпНП lepo opremljeno "UUU v sredini mesta za 1—2 osebi oddam s t. III, Na željo tudi prazno oziroma s prehrano. — Naslov v upravi lista pod št. 1304. nplrlp sc sprejme na UGIMC stanovanje. — Maribor, Cankarjeva 15. SOBA lepo opremljena, zra*na, z električno razsvetljavo, sc odda s 1. marcem. Naslov pri upravi pod 1279. Poizvedbe Zatekla se je p s i c a srednje velikosti, siva (Stachelhaarig), s'iši na ime »Alica«. Vrne se naj proti dobri nagradi: Marmontova ulica it. 16. TovarniSko poslopje 5 minut od kolodvora, v obsegu 100 m5, s pisarno, stanovanjem, zraven gospodarsko poslopje, hlev, skladišča, vodovod, elektrika in telef. vp-'java, prodam. Istotam tudi lepe vogalne parcele. Naslov v upravi pod št. 1303. Prodajo se travniki ob Doleniski cesti, približno 20.000 m3. Cena po '^ovoru. Poizvc se: Dolenjska cesta Stev. 72. 38 dinar fev 5 kg prima bosanskih s'iv 10 kg 74 Din. Suhe hruške in jabolka ista cena. Razpošilja po poštnem povzetju ali predplačilu fr%nko zavoj in plačana I poštnina Eksport G. Drechsler, Tuzla, Bosna. Samostojen" I krojič ki je popolnoma strokovno naobražen, trezen in I pošten, se takoj sprejme na deželo. Imel bi dobro bodočnost. - Stanovanje prosto. Vojaščine mora biti prost. Pismene ponudbe s spričevali na: JUREJ ŠTERK, Vinica pri Črnorrlju. Sprejme se tudi krojač za izdelavo kap. Popolnoma gladko! In kako prijetno dišiš! _ __ — Da, draga, to dela j 1 /i L/l V milo za britje! 1. omehča brado, 2. da sosto peno, ki se ne posuši, 3. se prijetno občuti na koži in jI da prijeten duh, 4. je Stedljivo v porabi. Izdeluje „RLBUS" tvornlcB sapuna d. d. Dobiva se povsodl Z vsakim dnem se lahko naročite na „SLOVENCA" Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom Kurim vr?ta za trgovski lokal in izložbeno okno. Ponudbe na upravo pod »Vrata«. Ć /ci/p/f Potnika 2a grrfične izdelke »prejme večje podjetje v Sloveniii. — Ponudbe na upravo lista pod št. 1186. Kuharica te išče, ki opravlja tudi druga hišna dela, v boljšo trgovsko hišo na deželi. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1242. Zborovodja, zmožen slovensko-hrvatskega ie/ika. kateri bi s pomočjo harmonija vodil cerkveni zbor. se išče za žuiino cerkev v Kragujevcu . Pismeoa pojaso'la daie ta ništvo „Kat. prosvetno društvo" „Naš Dom" v Krnguievcu. 1267 Slive za žganjekttho, jabolka, nadalje premog ter lepa, suha, žagana droi prodaja po najnižji ceni GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI MALINOVEC in 12 vrst najrinejših sokov nudi »Breza'kobolna produkcija« v Ljtibl'ani, Poljanski nasip št. 10/a. HARMONIJ po nizki ceni naprodaj vsled takojšnjega odpotovanja. Natančna pojasnila: Soba št. 5, hotel Miklič, Južni kolodvor, Ljubljana. 1236 Proda se pisalna miza za 150 Din in bolniški voz Naslov pove uprava ilsta pod štev. 1305. PI ANINO zelo dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi pod 1277. Najlepša drva Cebln, Ufolfova ul. 1/2 Motvoz nd1: rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje 10245 Stavimo noiljetjp ACtETTO l drugovi dražba j o. ■> Mnr'hor KnrnirPVn nI PSenicno moho anibnljaib mlinov nudi najet* neie veletrROvinu žita in mlevsKili izdolkov \. volk. Lliiblieno Re*l evR pest* in o moderni glasbi posebej Glasbenik ima prav za prav zelo preprosta oblikovna sredstva: tone druži v melodične linije in akorde, iz linij spleta tako-zvano »polifono« tkivo, ali pa spremlja linijo z akordi ua »liomofon« način. Tako dobljena glasbena »telesa- členi v razne vezane in nevezane, proste in simetrične »kompo-zicionalne« oblike, jih opremlja z ritmi in poudarki in dinamičnimi (tiho, glasno) in hitrostnimi (tempo) učinki, druži glasbo lahko tudi z besedo (vokalna glasba), mimiko (balet), dramatiko in upodabljajočo umetnostjo (opera). Učinki glasbe so pa obširnejši kakor so sredstva. Učinek glasbe so poznali vsi narodi vseh časov in že v starem veku so mu pripisovali estetski, etični in s tem velik socialen pomen; stari Plato je celo dejal, da je dobra glasba znak — politično lepo urejene države! ln vendar še niso rešili vprašanja, kako je mogoče, cla fizikalno tako navaden pojav tona more imeti na dušo tako silen učinek! Schonbcrg. Pa je res glasba tudi znak časa in diagnoza za njegov notranji značaj. Postavim so naturalistično in materialistično misleči časi gojili nekakšno »čisto glasbo« v obliki, če drastično rečemo, nekakega igračkanja s formami, za katerimi niso iskali nobenih čuv-stev, idej in vsebine v literarnem smislu. Ljubili so svet radi sveta in glasbo radi glasbene umetnije. Drugi pol glasbe pa je taka glasba, ki se uživa radi svojega čuvstvenega ali idejnega spremstva in se često veže z besedo; idealistično misleči časi so uživali glasbo ne radi glasbe, nego radi tega njenega izvsnmuzikaličnega spremstva. Oba pola se mešata v realističnem stilu. V tem okvirju so mogoče še druge različice v smeri razmeroma večje ali manjše čutnosti ali uad-čutuosti (n. pr. če vzameš stari koral in pa »ušesno žgečkanje« modernega impresionizma), subjektivnega in objektivnega izraza (če primeriš moderno, ki je skoro nihče razen avtorja ne razume :, s Palestrinovo glasbo, ki jo »razume vsak«) itd. Vse te možnosti so vedno mešane med seboj v različnih stilnih organizmih, ti pa so v tej taki obliki pravcato zrcalo duše svojega časa in njegovega svetovnega, etičnega, religioznega nazi-ranja, čuvstvovanja, celo znanosti, filozofije itd. Na ia način treba razumeti Platona, in še več. Vsak čas ima druge, nove duševne in estetske potrebe. Kar so trdili, kar so godli očetje, temu se že sinovi smejijo in vsaka generacija si izoblikuje lasten : stil«; oni »pan-ta rek je tisti potrebni boj starih in mladih, ki goni kolo razvoja dalje in je ritem in pulz življenja. Socialna vrednost glasbe je relativna in vezana slilno na gotov čas. Baš v tem spoznanju pa je obsežena kvaliteta. Velik glasbenik mora biti tudi velik človek, ki je objel iu vsrkal vase dušo vsega svojega časa in bistroumno spoznl njega nove estetske in idejne potrebe, pa mu jih rodil iz sebe. Manjši je oni, ki goni zastarelo lajno, ki je svojo socialno vlogo že odigrala. Poglej le v brezdanje globine Beethovnove, \Vagnerjeve, Bachove duše, iz katerih je vrela v svet reka novih plodnih čuvstev in idej, ki so bile v stanu zaploditi nov duševni svet in novo življensko čuvstvo! Tudi diagnoza duše časa, smo rekli, da }c glasba. Kako silovito trden sam v sebi je moral biti srednji vek, če ga sodimo po njega glasbeni tvorbi! Enotno je bil usidran v božji ideji, iz katere je črpal svojo življensko moč, dirigiral znanost in umetnost in formiral družbo. Kakor granitna piramida se je držal oni nadčutni, kolektivni, formalno in idejno čudežno enotni koral tisoč let — m še danes ni padel. Notranje zaključen svetovni nazor je rodil ono materialno krepko, nesenlimeutalno glasbeno renesanso, baročni realizem rodil opero in oratorij, Gabriei-lija, Monteverdijn, Bacha in Haendla, vrednote, ki se ne dado nikdar ovreči, duševno bogat čas je dal Beethovna in Wagncrja — kaj pa naš čas? Žalostna je slika, samo eno primero ima v zgodovini: razpad antike je bil nekaj podobnega. Nobene nove forme ni prinesla pozna romantika, nobene nove plodne ideje ni rodila iz sebe. Čutno zapuščino Wagnerje-vega Trislana je prenilevala z uho šegetajo-čimi akordi in sc lovila za kapricioznimi občutji kakor boli mehkužne in ulitve muziko sploh ne poznamo v zgodovini. Srednji vek je dal v glasbi Boga, renesansa muziko, Beethoven dramo sveta, impresionisti pa so dali »sebe«. Individualnost je bila najvišja kvaliteta; svetovni nazor se je razcepil v milijon atomov, družba ludi, gospodarstvo in politika in kultura in narodi tudi in dobili smo jo, umetnino svetovne vojne. V glasbi pa srno dobili analogno originalnost in intuicijo, cel kup »izmov«, ki jih družba ni več razumela, enodnevnih cenenih kvalitet, ki so se takoj po rojstvu stopile kot snežinke in od katerih je ostala času le boleča glava, glasbi pa nič. Zdelo se je, da je muzike sploh konec, kakor je bilo konec družbe tačas. Prišel je Spengler, prerokoval Untergang des Abendlandes, prišel je glasbeni politik in napisal knjigo Entgotterung der Musikkunst. Toda — kmalu po vojni se je začelo kolo življenja zopet gibati. Toda v čisto nasprotno smer. Iz kaosa se danes kažejo prve konture novega sveta, nejasne še in meglene. Tam govore o evropskih zedinjenih državah, tu o kooperaciji duševnega dela, organizirano je vse iu svet zopet leplje svoje po individualiz-mu razpršene drobce skupaj. Počasi se v evropski duši formira nov, enoten svetovni nazor, ki novo pojmuje družabne in kulturne naloge: samo na takem temelju ostane i nova glasba. Tudi glasbo je že prešinilo. Tri sto let stara glasbena tradicija, ta ogromna zgradba harmonije in tonalitete je padla; ne, kakor raketa se je razpršila v zrak in je ni več. Najprej je prišlo streznenje, potem iskanje pomoči pri starih, v koralu, v renesansi, baroku, antiki in to traja še danes. To epigon-stvo je berglja, s katero si nov čas pomaga na nove noge. Zaenkrat je gotovo, da bo nova muzika kolektivna tvorba, prosta vsega ne-vrasteničnega subjektivizma in cenene originalnosti. Podlaga je zdrav realizem, ki tu-patani kaže materialistično lice. Aspirin za bolne živce. Začeli so znova v znamenju najbolj prijemljivih realnih sredstev: čisla plastična, antično sklenjena melodična linija je deviza (novi klasicizem), nje gibanje je diktirano po lastnih formalnih zakonih (polifonija) ali nosi znake enostavne ekspresije po vzorcu XVI. stoletja. To je plastično konkretna muzika brez mehkužnega sentimenta, zelo blizu muziki radi muzike. Schonberg Busoni, Hindemith, Stravinskij, vsi bogovi najnovejše moderne so šli k Bachu in Pale-slrini, kjer so se verno dali vnovič krstit" Druga podlaga je ritem, ki je vedel v plesno" glasbo. Med visoko in nižjo glasbo je padla stena: jazz, schimmy, blues, tango so Kre-neku nove forme za opero in ta se imenuje po zamorskem godcu Јоппу in ta Јоппу je danes glavna operna aktualnost Evrope. Pa tudi ta goji konkretno linijo in polifonijo, kakor Bergov :>Vojček . ali kakor Hindemi-thovi novi enodejanki, kakor Milhaudov »Da-rius« ali Stravinskega »Oedipus«. V vsem tem delu, ki kaže v bodočnost, je del posnemanja starih, ki smo mu rekli berglja epi- poieg potrebe po domači književni tudi potrebo po domači glasbeni umetnosti. Glasbeni poskusi te prve dobo seveda daleko ue dosežejo književnosti, ki se je v Prešernu dvignila na doslej nedosežen višek. Vse, kar se je tedaj rodilo, je bilo delo samoukov. Tudi Riharjeva dela spadajo sem, dasi nekatera kažejo njegovo izredno nadarjenost, ki je le škoda, da ni prišla v roke dobrim vzgojiteljem. Tako so nam prva formalno brezhibna dela ustvarili aklimatizirani Čehi: Mašek, Nedved, za njim Foerster, ki je na polju slovenskega glasbenega ustvarjanja vprizoril pravo revolucijo. Od najvišjih slojev do najnižjih ljudskih plasti, prav do jezičnih branjevk je vse duhove zajel ta boj iu razčistil ozračje, da so mogli v njem nastopati Hribar, Gerbič s svojimi listi, Sattner iu kesneje — zopet s čisto novo glasbo, ki se je rodila iz topline nemške po\vagiierjevske romantike — začetnik in hkrati najvišji vrh te smeri, Lajovec, in razširjevavec in znanstveni zagovornik dr. Krek s svojimi »Novimi Berg. gonstva, pa vendar tudi del nečesa novega, tako novega, kakor je nova moderna betonska stavba. To novo izrazito spominja na »edle Einfalt und stille Groesse<', je nova aktivna duša v zdravo materialni, kolektivni, nadčutni obliki: romantiki so pasivno čuvstvo-vali, moderni pa delajo. Dal Bog temu vretju in delu uspeha! Spenglerjev zapad ni umrl. umrla je le romantika v njem. Pre-raja se, formira k novemu življenju z novo vsebino in novo formo. Toda toliko se da slutiti, da bo to novo življenje zahtevalo jeklenih, nemara po amerikansko delavnih ljudi, ne sanjačev, tudi v glasbi. —o— Dr. Franc Kimovec: Slovenslsa glasba, nje rasvoj in jnačaf Slovenska glasba v zgodovini ue nastopi doma, ampak v tujini, s popotno palico v roki. Slovenski pevci in plesavci so, kakor je dognal dr. Mantuani, v srednjem veku hodili po nemških krajih in ljudstvu in gospodi peli balade in druge pesmi, jim v zabavo godli in plesali. Slovenska glasba se je izživljala kot ljudska glasba — bodisi kot pesem, dodisi kot instrumentalna, predvsem plesna godba, prav do najnovejših časov. Sele U). stoletje io /, vzbujajočo se narodno zavestjo vzbudilo H Viktor Parma 1856—1924. akordi«, po drugi plati — v cerkveni glasbi — pa Premrl, ki je s svojo liovoromantično barvenostjo, skoro v isti sapi pa otroško preprostim melodičnim čuvstvovanjem v cerkve-noglasbenem ustvarjanju vzgojil čisto nov rod. Seveda se danes preko novoromantične-ga impresionizma, ki vso glasbo razdeva v čim bolj žive barve in preko ekspresionizma, ki predvsem hoče delovati z do skrajnosti vzbujenim čuvstvom, kakor ga je v najbolj značilni obliki skoro oh splošnem odporu glasbenih krogov doživljal Kogoj, uveljavlja najnovejša plastična, vodoravna, kontrapunktična smer, ki svoje prvine jemlje iz klasične polifonije (Palestrina), hkrati pa prezira vso harmonično zgradbo, ki je na njej zgrajeno vse večglasje izza prvih njegovih početkov. »Harmonije:, kakor si jo sentimentalno čuvstvo-vanje predstavlja, ni več, ampak samo brezobzirna borba med posameznimi glasovi za uveljavljanje, lako da se tudi načela in način glasbenega ustvarjanja Hindemitha in Stravinskega pojavlja v naši najnovejši glasbi. Skoro vsa naša glasba je prav do najnovejših dni zrastla iz domačih potreb. Zato je njen značaj kakor okus zdravega domačega vsakdanjega kruha. Vsi skladatelji so mislili na to, da splošno glasbeno misel, čuvstvo podajo v domači govorici. Zato so vsi skladatelji od Riharja preko Hajdriha, Ipav-cev, Adamiča do najnovejših v prvi vrsti gojili pesem, zborovsko predvsem. Za njo pa solistovsko. Foerster je skladal za dijaški in čitalniški zbor in stolnico, Premrl za stolnico, Sattner za svoj zbor in »Matico« ild. itd., dje je do najnovejših časov komaj kdo mislil. Če danes 11. pr. Sattnerjeve simfonične stvari pojo že tudi drugi zbori, gre vse to daleko preko pričakovanja. Tudi opere, ki so jih zlagati Ipavci, Foerster, največ Parma, so bile namenjene domači rabi; na eksport nihče ni mislil, čeprav se je ta ali ona, razen v Ljubljani, še drugod pela. I11 vendar bi naša glasba najlaže šla v svet in najdlje in najtrajneje z opero. Čehom je ugled v širnem svetu pridobila opera: Smetanova »Prodana nevesta« je njih sloves raznesla po vsem svetu. Saj ni rečeno, da je glasba v tej operi najboljša češka glasba; morda je je v Dvofaku več in globlje, toda Prodana« je dobra drama, dočim je n. pr. Dvorakova Ruealka«, kot drama strašno dolgočasna stori ja . Naših oper dokaj lepo število nima slabše glasbe kot marsikatero delo, ki že dolgo roma po svetu, morebiti celo boljšo (R. Savin, Sattner): Ko bi imeli dramatika-liternta, bi prav gotovo ne pogre-šali j drainatika-glasbenika. Seveda se moremo ludi s simfoničnimi deli predstaviti tujini, iu pred kratkim je slovenske simfonične skladatelje Adamiča, La-jovca, Škerjanca, ugodno sprejela tujina (Praga), kakor je pred 70. leti deloval in slovel v tujini Mihevc (v Parizu, 11a Dunaju) in kesneje Jenko so uveljavljal v Belgradu. Pa tudi druga dela imamo, ki morejo tujini dokazati našo glasbeno samobitnost. Lajov-čgve stvari dihajo skoro v klasični umeric- I uosti; pestre Škerjančeve in Ravnikov« skladbe, mehke Sattnerjeve pesmi, Premrlo-ve, mestoma v orientalski lnijnosti vzcvele maše so za našo stvariteljsko moč nad vst značilne. Sploli pa se naša glasba v celoti drži zlate srede. Celo Kogoj, ki je bil do najnovejših dni brez dvoma najbolj radikalen, jc v primeri z najnovejšimi tujimi krotek, jasen. Tudi naša umetna skladba, dasi vsi valovi, ki nastajajo zunaj na velikem morju, pljuskajo v naš mali, mirni zaliv, ohranja tisti mehki, božajoči, rekel bi ženski, prav malo borbeni značaj, kakor ga v tako izredni meri kaže naša narodna pesem, katere najvišji »borbeni« izraz si lahko ogledaš v pesmi »Regiment po cesti gre«. Zato ni nič čudnega in ni prav nič težko razlagati paradoksa, da so se skoro brez izjeme vsi naši glasbeniki šolali kar neposredno pri Nemcih in se učili oblikovanja in vsega ustvarjanja — in glej: njih zrela delu so vsa, tudi skoraj brez izjeme, pobm čist«, drugega duha, kakor je bil tisti, ki jih jc vzgajal. V nas je veliko več mehkega, toplega, južnega, ognjevitega čvstvovanja kakor računanja, umski dognae muzike, velika več srca kot izučene volje. Zato neprimerno večja sorodnost med našo in romansko glasbo, odtod tudi to, da je nemška kritika že kaj kratov zlasti pri cerkveni glasbi ugotovila posebni, južnostni, nekoliko orientalski, pre-uglajenim ušesom nekoliko neuglajeni značaj slovenske glasbe. Ta sorodnost je tolika, da Italijani, ko so hoteli spoznati ceciliansko glasbo, je niso šli iskat k Nemcem, ki so je imeli v izobilju, ampak so poiskali slovensko delo (Foersterja) iu v njem našli vzor plemenite, romanskemu čuvstvovanju odgovarja-joče cerkvene glasbe. Tudi Gallus 11. pr. j« veliko bližji romanskemu čuvstvovanju in oblikovanju po živahnosti, pestrosti, neutes-11 jeni monumentalnosti. — Ni paradoks — pravim — to dejstvo. Nemcem se godi kakor koklji, ki ji dajo leči račja ali gosja jajca. Saj .iih skrbno greje in goji; ko pa ži-valice. lupino predero, prevlada v njih narava in na strmeče čudovanje kokljino tekljajo naravnost v vodo, v svoj elemeut... —o— Slanko Premrl: CerKvena glasba na SlovensKem Iz naše daljne glasbene preteklosti sta znana zlasti dva moža, ki sta se odlikovala kot cerkvena glasbenika: Jurij pl. Sla t konja (1456—1522), ki je deloval kot dunajski dvorni kapelnik in škof, ter Jakob Petelin (Gallus ali Handl 1550—1591). svetovnoznani in priznani skladatelj, eden prvih svojega časa, ki je deloval 11a Morav-skem in na Češkem. V 17. in 18. stoletju Slovenci nimamo posebno izrazitih glasbenih osebnosti izvzemši orglarskega mojstra duhovnika fra Ks. Križ m a 11'a (1726—1795), ki ga veščaki stavijo v isto vrsto v slavnim nemškim izdelovateljem orgel in klavirjev Silbermanoin. V tem času se je deloma gojilo večglasno latinsko petje, ki je pod vplivom porajajoče se gledališke in koncertne glasbe dobivalo vedno bolj svetno lice in končno prešlo v nekako šablono tei malovredno niu- Jakoli Petelin-Gallus. žiciranje. Ljudsko narodno cerkveno petje jo bilo primerno še dokaj živo, pa je polagoma ludi pešalo in nudilo v 18. stoletju poleg tega in onega pristnega in dobrega iz preteklih časov že tudi polno neprimernega in slabega ( »pesmi na melodijo kot en manuet;, »kol en star laški marš , »kot ena zaljubljena pesem« itd.). V nekako takih malo razveseljivih razmerah je nastopil začetkom 19. stoletja Gregor R i h a r (1796—1863), stolni organist in za-kristan v Ljubljani. Njega po pravici smatramo kol našega prvega res slovenskega cerkvenega skladatelja, ki je zalagal slovenske cerkvene kore skozi pol stoletja z vedno novimi in novimi pesmimi, sicer preprostimi skladbami, a kot nekak začetek naše novejše večglasne skladbe vendar važnimi in nasproti prejšnjim dokaj boljšimi, hkrati zelo melodičnimi. Poleg Riharja so marsikaj po-rabnega ustvarili V, v e k , V a v k en, B e -lar, Gerbič iu drugi. Dobre namene in želje za zboljšanje cerkvene glasbe na Slovenskem je gojil tudi Kamilo Mašek, ki ]3 začel izdajati list Cecilija , pa že 1. 1859. umrl in je lisi po parletnem izhajanju kmalu nato prenehal. Xidalie varno na 1, »traui Ekspoze ministra Beneša v Praga, 16. febr. (Tel >Slov.«) V zunanjepolitičnem odboru senata je imel danes dr Beneš zunanjepolitični ekspoze, v katerem se jt izja-vil o modusu vivendi, o monofttraki aferi, o praških varnostnih posvetovanjih in o obisku dr. Seipla v Pragi. Njegove navedbe o modusu vivendi se v splošnem krijejo z navedbami v odboru poslanske zbornice. Tudi glede praškdi varnostnih posvetovanj ni navedel ničesar meritornega. K monoštrski aferi jc še pripomnil, da vladni izjavi v poslanski zbornici nima pristaviti mnogo novega. Rekel je: »Mi že od početka nismo hoteli napraviti iz te afere velikega mednarodnega konflikta, izraziti pa smo hoteli, da se take stvari ne smejo dogajati. Videli bomo, kako se bo ta stvar obravnavala v Društvu narodov. Dobro bi bilo, če bi se niti od ene niti od druge strani iz tega nc napravil konflikt, in da bi se take stvari v interesu miru rešile administrativno.« Dalje je govoril o obisku dr. Seipla, ki ni bil oficijelen. Razmerje med Češkoslovaško in Avstrijo je vsak dan boljše. Med njima ni nobenega trenja ali spornih vprašanj, gospodarski odnošaji pa so se posebno od sklepa zadnje trgovinske pogodbe znatno zboljšali. V razgovoru z dr. Seiplom sta se medsebojno informirala o razpravah praškega varnostnega odbora, o splošnem napredku delovanja v Ženevi in o tem, kako bi se eventualno v bodočnosti v tej smeri mogli razvijati nadaljni dogovori. — Nato je dr. Beneš v daljšem govoru obračunal s poslancem Stribrnim in bivšim generalom Gajdo, ki sta oba iavno trdila, da ju je hotel dr. Beneš pregovoriti k ustavnemu oktroaju. Dr. Beneš je dokazal na podlagi dejstev, da se je Stfibrni sam pečal z mislijo nasilne izpremembe vo-livnega reda, po kateri bi bili med drugim Nemci na Češkoslovaškem zelo oškodovani. Tudi Gajda je to trdil. Dr. Beneš je izjavil, da je Gajdo že davno spoznal kot absolutnega političnega analfabeta, ter "je zasmehovanje, če se trdi, d* bi se on hotel tega človeka posluževati. Kakor se jc že izpolnila usoda Gaj-de, se bo tudi usoda Stribrnega kmalu izpolnila. 100 fašistov v preiskavi. v Praga, 10. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Večerui List«, je državno pravdništvo uvedlo proti približno 100 voditeljem fašistov-skega pokreta, med njimi proti generaloma Gajdi in Gibisu preiskavo radi težkih delik-tov, med drugim radi delovanja za izpremem-bo ustave. Radio -- samo v službi miru v Praga. 10. febr. (Tel. »Slov.«) Na zasedanju mednarodne unije ; Uadiofon«, katerega se udeležuje 16 držav, med njimi Jugoslavija, Madjarska, Nemčija in Avstrija, se je začela danes interesantna debata o radiju in politiki. Tehnična komisija je sklenila, da se glede dolgosti valov in interferenc obdrži status (pio, eventualne izpremembe pa so dopustne samo potom mednarodnih dogovorov. Juridič-nsi komisija je izjavila, da glede avtorskega prava ne velja bernska konvencija za radio-predstave. Umetniška komisija je sklenila, da se pospešuje izmenjava mednarodnih programov, v kojo svrho se Evropa razdeli v skupine držav. Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija tvorijo skupino centralne Evrope. Romunija, ki nima nobene oddajne postaje, in Madjarska, ki je radio popolnoma stavila v službo politične propagande, posebno proli mirovnim pogodbam, nista bili sprejeti. Debatn v tej komisiji je bila zaupna. Zastopniki Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije in tudi Francije so se izrekli proti politični uporabi radija, dočim je angleški delegat podpiral Madjarsko. Sprejet je bil sklep, da mora radio ostati prost, politike in da se mora svetovni mir po radiju propagirati. Severočeška stavka rudarjev 1. Š. P r a g a , 14. febr. 1928. V severočeških premogokopih je izbruhnila stavka, ker so se vsled nepopustljivosti lastnikov in bojnega razpoloženja komunističnih in socialističnih organizacij pogajanja razbila. № samo slučai, če jc izbruhnila stavka v dobi, ko so začeli angleški kapitalisti energično borbo proti osemurnemu delavniku. Časopisje, ki ima ozke zveze z lastniki premogo-kopov, navaja zmago angleških kapitalistov v lanskem generalnem štrajku, razun tega pa so lastniki stavili pogoje, kakor bi jih diktirali angleški lordi. 2e v začetku januarja so strokovne organizacije rudarjev odpovedale tisti del kolektivne pogodbe, ki se tiče plač in zahtevali 20odatotno povišanje. Podjetniki so odgovorili, da zvišajo delavstvu plače razen zviša-nega aikorda za TA%, če bodo delali v soboto mesto 6 zopet 8 ur in če bodo dvignili produkcijo na višino ostravskih premogoko-pov. Zakaj tam znaša dnevna produkcija 23 q, dočim v severočeškem revirju samo 20 q. Podjetniki pa niso hoteli niti slišati, da bi tudi tehnična sredstva tako izpopolnili, da bi bila na višini ostravskih, Severočeški premogokopi so osredotočeni v Mostu, Teplicah in Homutovu. Vseh pre-mogokopov je 132, ki so v rokah 57 delniških družb. Več ko 80% produkcije odpade na štiri delniške družbe: češko trgovsko, severočeško, lounsko in mostno delniško družbo. V vseh jamah severočeškega revirja rjavega premoga ie zaposleno okrog 30.000 delavcev. Letna produkcija znaša 14.6 milijonov ton. Lastnilki se pritožujejo, da je proizvodnja draga in da radi tega ne morejo zvišati mezd, dokler se dnevna proizvodnja ne dvigne in tako postane cenejša. Bilance zadnjih let pa kažejo, da čisti dobiček premogokopndi družb vedno bolj narašča. Tako se je čisti dobiček zgoraj omenjenih štirih največjih delniških družfo povzpel od 14 mil. Kč v letu 1924. na 21.5 mil. Kč v začetku letošnjega leta. Celo najbolj kapitalistični listi pa morajo priznati, da so delavske mezde zelo skromne. Lastniki premogokopov so v svojem časopisju razširili vesti, da sta industrija in veletrgovina bogato založeni z rjavim premogom. Lastniki upajo, da se bo stavka ponesrečila, ker jih je med 30.000 rudarji 6000 neorganiziranih, katere upajo pridobiti za delo. Razen tega organizirajo naval neorganiziranega in nezavednega brezposelnega delavstva v severočeški revir. Prepričani so, da bo med socialisti in komunisti prišlo do velikih nasprotij in da bodo radi tega tem lažje zlomili stavko. Delavci so na stavko precej dobro pripra-ljeni. Ker so dobili mezde za predzadnji teden izplačane v soboto, 11. t. m., dobijo mezdo za zadnji teden prihodnjo soboto in tako ne bo treba strokovnim organizacijam izplačevati podpor pred 20. t. m. Obljubljene imajo podpore tudi drugih strokovnih organizacij Kako dolgo bo trajala stavka, še sedaj ni mogoče reči. Odvisno je to predvsem od nastopa delavstva in njihove organizatorne sile. Motil pa bi se, kd or bi mislil, da se odloča ^amo o usodi 100.000 delavcev in njihovih družin v severni Češki. Vsa Angina f!avi Asquitha v London, 16. febr. (Tel. »Slov.«) V prisotnosti lady Margot Asquith in otrok pok. Asquitha jc bila danes v poslanski zbornici židna seja. Baldwin je imenoval Asquitha najboljšega parlamentarca, ki je z visoko politična nadarjenostjo združil pravo nepristra-nost sodnika. Mac Donald je izjavil, da je Asquith s svojim sijajnim govorniškim darom priboril si tudi odobravanje najhujših nasprotnikov. 3il je voditelj stranke, ki tudi v časih najhujše kampanje ni porabljal nečastnega orožja aH skušal učinkovati s cenenimi frazami. Lloyd George ga je slavil kot velikega govornika, kateremu je mesto v angleški zgodovini zagotovljeno. — Ne da bi zbornica prešla na dnevni red, se je potem seja v znak žalovanja zaključila. — V zbornici lordov je Asqu.ithov najstarejši ministrski tovariš lord Haldane slavil njega kot največjega govornika in njegov plemeniti značaj. Lord Grey jc poudarjal, da je bil Asquith zato tako izvrsten parlamentarec, ker je vedno imel pogum nastopiti za politično temeljno misel, ker se more vladati samo na podlagi jasne politike stranke. 15.111. razorožftvena konferenca v Ženeva, 16. febr. (Tel. »Slo.v«) Za 15. marca jc bil sklican odbor za razorožitveno konferenco k petemu zasedanju z nastopnim programom: proučevanje dela odbora za razsodišče in varnost, proučevanje predlogov, ki jih je dne 30. novembra 1927 stavila delegacija, stanje dela pripravljalnega odbora raz-orožitvene konference. Na zasedanju bo šlo za to, da se zavzame odločilno stališče o celotnem problemu razoroževanja, o rezultatu varnostnega odbora in za sklicanje nameravane velike mednarodne razorožitvenc konference. Računa se s tem, da se bodo sovjetski zastopniki udeležili dela. Naši delegati na komisiji za razorožitev. r Belgrad, 16. febr. (Tel. »Slov.«) M. t. m. se prične v Ženevi zborovanje odbora za varnost in konferenca pripravljalne komisije za razoroževanje. Jutri odpotuje naša delcgacija, katere člani so dr. Laza Markovič, bivši minister, Konstantin Fotič, naš stalni delegat pri Društvu narodov, Dušan Gjorgjcvič, vodja oddelka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu, general Milanovič in fregatni ka-petan Marjašič. Portugalska pod zaščito Društva narodov. v London, 16. (ebr. (Tel. »Slov.') Pod predsedstvom znanega angleškega južnoafriškega financirja sira l!enryja Strokoscha je danes finančni odbor Društva narodov odpotoval v Lizbono, da razpravlja s portugalsko vlado o reorganizaciji državnih financ in o saniranju valute pod garancijo Društva narodov. Del Indijcev proti Angliji. Kalkutta, 10. febr. (Tel. Slov. ) Indijski nacionalisti propagirajo bojkot angleškemu blagu in pozivajo indijsko prebivalstvo na demonstracije proti Angliji. En francoski glas k razmerju SHS - Rim v Pariz, 16. febr. (Tel. »Slov.«) V »Petit Joumalu« ocenjuje Snint Brke pomen ukinje-uja jugoslovanske prepovedi nakupovanja zemljišč v mejnem pasu 50 km po Italijanih kot prvi korak povralka belgrajske vlade za izvedbo med Ninčičem in Mussolinijem sklenjenih nettunskih konvencij. Ukinjenje dekreta se mora priznati kol manifestacija volje jugoslovanske vlade za sporazum. Grško-turški odnošaji so kritični v Atene, 16. febr. (Tel. »Slov.«) »Elevte-ron Vinia« doznava, du grško-turški odnošaji od leta 1922. niso bili tako kritični kakor so sedaj. Zadnji turški predlogi so merili na raz-veljavljenje grško-turških pogodb o izmeujavi prebivalstva in imajo namen izgnati grško prebivalstvo iz Carigrada. List prikrito grozi, da bi se Grška lahko sporazumela z Italijo, ter opozarja, da bi se Grška, ker ne more nastaniti novih množic beguncev, združila z državo, katere velik prirastek prebivalstva je znan, na maloazijski obali pa so ozemlja, ki so skoro brez prebivalstva. Zonet korupcija pri reparacijah. v Atene, 16. febr. »Tel. »Slov.«) Vlada je sestavila komisijo, da pregleda v Nemčiji na račun reparacij sklenjeno kupčijo raznega ma-terijala za narodno tiskarno, ker so zaračunane cene preskočile tržno ceno za mnogo milijonov. Preiskava se bo vršila proti ravnatelju narodne tiskarne, ki je vodil kupčijo. Italijani hočejo z avtoomnibusi k nam v Milan, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Na mednarodni konferenci za vozni red v Cortina d' Am^czzo so predlagali italijanski delegati, da bi italijanske avtobus prometne linije iz južne Tirolske, Koroške in Istre mogle nadaljevati svoje proge preko državne meje do najvažnejših letovišč Švice, Avstrije in obmejne Jugoslavije. Delegati teh '-eh držav so se izjavili pripravljene, da bodo ta predlog predložili svojim vladam v odobrenje. Bethien ima večino z baioneti v Budimpešta, 16. febr. (Tel. »Slov.«) V parlamentu je prišlo danes do hrupnih prizorov, ko je v debati o numerus claususu demokratski poslanec Pakocs po neprestanih ostrih napadih na grofa Bethlena izjavil: Ministrski predsednik si je pripravil svojo večino z bajoneti ter jc nedvomno, da je najpo-glavitnejša poteza v značaju njegove politike dvoreznost. Parlament le še za nočno delo v Berlin, 16. febr. (»Tel. Slov.«) Ker zahtevajo nemški nacijonalci odredbe za pomoč poljedelstvu, ki jih vlada in ostale stranke označujejo kot nesprejemljive, in ker obenem zahtevajo te odredbe kot pogoj za svoje obnašanje v vprašanju razpusta državnega zbora, t. j. v vprašanju delovnega programa do 31. marca, se je parlamentarni položaj tako zaostril, da bi se državni zbor utegnil razpustiti morda še ta teden, na kar bi bile nove volitve razpisane za 25. marec. Mogoče jc, da bo vlada v tem slučaju jutri predložila zasilni proračun in prevodni zakon za reformo kazenskega prava, da ta dva zakona spravi skozi državni zbor v nočni seji. Nato bi se izdal dekret o razpustu. Krantz bolan — razprava odgodena. v Berlin, 16. febr. (Te1. »Slov.«) Ker je obtoženec Pavel Krantz telesno in duševno popolnoma izčrpan ter se nahaja v bolnici, je dvomljivo, ali se bo po premembi zago-vorništva mogla razprava v soboto nadaljevati. Jezuiti dobili zadoščenje v Budimpešta, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Kazensko sodišče je danes oprostilo vseučiliškega profesorja Julija Czapika, katerega je tožil zaradi razžaljenja časti odvetnik Polcnyi, ki ga je Czapik imenoval obrekovalca, ker je v nekem zagovoru rabil krilatico: »namen posvečuje sredstva«, katera da je načelo jezuitskega reda. Dopuščen je bil obsežen znanstveni dokaz resnice po prvih teologih budimpeštanskega vseučilišča. Razsodba navaja v razlogih, da so Po-lonyi in njegovi strokovnjaki pokazali samo majhno verskozgodovinsko izobrazbo in da po njih citirani viri niso merodajni za mišljenje jezuitskega reda. Ni res, da bi se jezuiti držali tega načela in kdor izreka tako obtožbo tudi samo v obliki krilatice, je kriv obrekovanja jezuitskega reda. Občinstvo je sprejelo razsodbo z velikim odobravanjem. Krški škof llcfter nevarno bolan. v Dunaj, 10. febr. (Tel. ^Slov.«) Kakor poroča *Kiirntner Tagblatt«, je krški škof Adam Hefler v Merami zelo resno obolel na vnetju tabornice. Sočustvovanje z zelo zaslužnim ii> splošno priljubljenim cerkvenim knezom je splošno. Tekme se vrše v St. Moritz, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Da-nes se je nadaljevalo umetno drsanje gospodov. Zopet sta se odlikovala Sved Gradstro« in Avstrijec Вбске. V poslednji skupini hokeja je Belgija premagala Francijo s 3 : 1. dočim jc Anglija komaj potolkla Madjarsko z 1 : 0, tako da ima to moštvo same poraze. Ker so ostala moštva dosegla po dve zmaigi, je Anglija vsled svoje prejšnje visoke številke 10 zmagovalka skupin. v St. Moritz, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Ker je naenkrat nastal mraz, je postal vremenski položaj tako ugoden, da so se danes nadaljevale tekme v umetnem drsanju in hockeju, Dopoldne je v hockeju zmagala Belgija proti Franciji s 3:1 in Švica proti Nemčiji z 1:0. Švica pride zato v semifinalc, iz katerega mora Avstrija izstopiti. Madiarska tajna armada? Budimpešta, ,16. febr. (Tel. »Slov.«) Oh priliki interpelacije socialnih demokratov, da so vojaške oblasti pretepale člane gotove or-ganizirane ne-vladne vojake, je minister priznal, seveda indirekino, da obstojajo v armadi pod krinko športnih organizacij skrili oddelki madjarske tajne armade, za katere se vrši prisilno rekrutiranje. Komaj poročena, mislita na ločitev v Pariz, 16. februarja. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Rumere«, so med vojvodo iz Pu-glie in njegovo mlado soprogo, hčerko francoskega kronskega dediča Duc de Guise, že izbruhnili hudi spori. Kakor znano, se je ta par poročil šele pred kratkim v Neaplu v prisotnosti italijanskega in španskega kralja Kljub temu se že sedaj govori o ločitvi mladega para. Kal briga Washington paclfizem Washington, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Pred sednik Coolidge zahteva, da zbornica dovoli vsaj 25 novih križark. To naj bi bil najmanjši program ameriškega voj. ministrstva. Graditev naj se pa izvrši polagoma. Odločitev roka naj ima v rokah predsednik. Zastopniki miroljubnih organizacij so vložili pri vladi proteste zoper vojaški program vlade, češ da mora vzbuditi pri drugih narodih vznemirjenje. Havanna, 16. febr. (Tel. >Slov.«) Vse^me-riška konferenca se bo zaključila okrog 20. februarja, ker so odposlanci prišli do zaključka, da ima konferenca pred seboj probleme, ka terim ni kos. Radi lega bi bilo brez haska po. gajanja nadaljevati. Praktično pomeni ta sklep pripoznanje nadvlade severnih držav. Iz kraljestva tehnike. v Newyork, 16. febr. (Tel. »Slov.«) Sir William Coolidge, ki je pred dvema letoma konstruiral katodno cev za 300.000 voltov, javlja, da sc mu je posrečila /.družitev treh takih cevi, tako da je s pomočjo 900.000 voltov in morda še večjih napetosti mogoče električno proizvajanje radijskih žarkov alfa, beta in gama. Slovenska industrija o izenačenju davkov Narodna skupščina jc dne 7. februarja 1.1, z veliko večino glasov sklenila nov zakon o neposrednih davkih, s katerim se ta važna davčna panoga za vso kraljevino izenači. V delu za notranjo ureditev naše države je ta dogodek kar največje važnosti. Izenačenje zakonitih določb o neposrednih davkih je prvi pogoj za enako davčno obremenitev vsega naroda. Ono je tudi predpogoj za enakost davčne prakse katero moramo zlasti mi v Sloveniji zahtevati Novi zakon o neposrednih davkih je po sebno važen za industrijo. Splošna pridobninn. da rabimo še ta udomačeni izraz, je praktične znižana, ker odpade dohodnina. Za veliko industrijo pa pride največ v poštev, da se je pri-dobnina podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, postavila na vse pravilnejšo bazo. Mi vsi moramo priznati, da gre slovenski delegaciji v narodni skupščini odlična zasluga za udejstvitev enotnega zakona o neposredni' davkih. s so na to uho Ugotovili smo, da je SDSarsko-komunistična večina na ljubljanskem magistratu napravila že dva nezakonita sklepa. Prvi jc sklep glede proračunskega provizorija, ki bi ga moral odobriti oblastni odbor, drugi pa nezakonita volitev odsekov. Volitve odsekov sc SLS ni udeležila, ker je s svojim odhodom od seje hotela manifestirati svojo neomajno voljo, da pod peto SDS noče biti, da je SDS onemogočila vzajemno delo in da se SLS izigravati ne da. Kljub odhodu SI S pa bi se volitev odsekov lahko izvršila po občinskem redu. Nikjer ni bilo polrebe, da občinski svel sam tepta svoj občinski red in s tem povzroča ponovno nujno intervencijo nadzorne oblasti. Da je SDS v tej stvari tako grdo šla komunistom na lim, temu smo sc čudili in se še ču dimo. Toda Slov. Narod«, ki nam odgovarja, očividno ne sliši in ne vidi v čem smo očitali nesposobnost in neresnost SDS v Ljubljani. -Bodo svojo blamažo že še lx>lj krepko dobili pod nos. Maribor □ Upokojitev zaslužnega delavca. V pokoj |t stopil poštni uslužbenec g. Miha Lahovič, naš rvesti pristaš in že nekaj let občinski svetnik. Bil je 23 let pri pošti in vedno predsednik Osr. društva nižjih poštnhih uslužbencev. Ves svoj Kosti čas je uporabil za delovanje pri društvu, jega namen je: pomagati podpore in pomoči potrebnim članom, vdovam in sirotam. Ob pri-kki upokojitve je odložil g. Lahovič predsednico mesto in so mu priredili tovariši prav lep poslovilni večer s primernimi nagovori in darili kot spomin za njegovo tolikanj požtrvovalno delovanje. □ Prava redkost v Mariboru so postali koncerti moških zborov. Zato bo z največjim zanimanjem publika posctila koncert mošk. zbora »Drave« v petek 2. marca v Unionski dvorani. Na sporedu so Adamič, Beethoven, Dev, For-eter, Krek, Lajovic in drugi. □ Otroška prireditev v sredo popoldne v •eliki dvorani Uniona je izpadla izborno. Dvo-»ana je bila nabito polna otrok in staršev. Pri-Bori, katere so nam nudili naši malčki v dovršeni obliki, so dokaz, koliko truda je imelo uči-feljstvo in šolske sestre, prcdno so izvcžbale deco tako sigurnega in obenem ganljivega nastopa. Najbolj navdušeno je vplival na mladino hi odrasle nastop Brandl-Frischov ega otroškega orkestra, ki je proizvajal brezhibno tri težke komade. Vihar ploskanja in priznanja sta žela oba kapelnika: učenec drugega razreda osnovne šole Marko Dernovšek in gimnazijec Haas, ki sta nastopila kot dirigenta z vso sigurnostjo. V znak javnega priznanja in pohvale sta prejela vsak po en lavorov venec s slovenskimi traki in primernim napisom. — Večkratni nastop Brandl-Frischovega otroškega orkestra bi bil zelo za-željen. Sredina prireditev je zadovoljila vse in »aslužijo prireditelji javno pohvalo in priznanje. П Nesreča v klavnici. V sredo je 22tetni mesar Ramšak Ivan, hotel zaklati tele. Prosil je tovariša, naj mu pomaga telička zvezati. Na-prošeni je to storil, a jn zvezal pj-eslabo. Ravno, ho je Ramšak potisnil telehi noz, se je vrv odvezala. Tele je padlo na tla, a nož je šel skozi njegov vrat ter še v desno nogo Ramšaku. Nož Je mesarju prerezal kito. Rešilni oddelek je bil takoj obveščen ter je Ramšaka odpeljal v bolnišnico. Občinska delavska kolonija v Mariboru Maribor, 15. febr. 1928. V Mariboru se danes govori le o novi občinski delavski koloniji. Vi «e bo '/gradila v bližini bivše kadetnice. Vrnil se je namreč poseben kurir i z Pele rada, ki je ponesel sklep mestne občine v Belgrad, z odlokom min. za soc. politiko dr. Gosorja, datiranega 18. febr. 1928, št. 1(140. Ta odlok obsega nakazilo 2,000.000 Din brezobrestnega posojila za občinsko delavsko kolonijo v Mariboru. Nakazilo se bo realiziralo v dveh obrokih in sicer 1,000.000 dinarjev takoj in 1,000.000 Din, ko bodo stavbe v ewovem stanju pod streho. To dejstvo, da je socijalni minister ta dva milijona res nakazal, je še posebno zaradi tega povzročilo vsesplošno zanimanje, ker je delavstvo v Mariboru verjelo socijalističnim demagogom, ki še danes v svojih listih pišejo, da se to posojilo pravzaprav ne sme dati in da tudi poleg iega ne verujejo, da bi se dalo .Zdaj, ko je nakazilo izvršeno in je v leni oziru . t. ui. bo v Rokodelskem domu običajna |>redpustna prireditev. Na sporedu so novi pevski zbori, kupleti in veseloigra »Cirkus« s »upolnoma novimi, zelo zanimi- vimi točkami. Pričelek prireditve je ob 7 zvečer. Ker je za prireditev veliko zanimanje, priporočamo, da si občinstvo oskrbi vstopnice v predprodaji v soboto uvečer ali v nedeljo dopoldne v Rokodelskem domu. Mladinski dom Kodeljevo. Danes dne 17. febr. ob pol 8 bo predaval g. kanonik Fr. Sušnik o >Našem zvezduateni nebesu . Vstop prost. Geografsko društvo opozarja na predavanje dr. B. š k u 1 j a o »rasah v naši državi s posebnim ozirom na dinarsko raso«, ki se vrši v petek dne 17. t. m. ob 18. mi v balk. dvorani univerze. Plesna šola trgovskih nanicšćencev ZPNJ se vrši danes zvečer ob 8 v Zeleni dvorani hotela »Union«. Vabimo vse člane in obiskovalce plesno šole. Maribor. Pustna prireditev. Mariborska katoliška Onila-diiia priredi na pustni torek v svoji dvorani, Cvetlična ulica 28, družabni večer z raznovrstnim sporedom. Za dobro jed in pijačo je preskrbljeno. Maske dobro došle. Vsi prijatelji dobre in poštene zabave ne /.nmudite dane vam prilike. Celje. Pcvci in pevke! Danes 1'7. februarja ob 8 zvečer v opatiji važna pevska vaja. Pridite vsi кхчк>. Ostali kraji. Radovljica. Ljudski oder ponovi r nedofjo ob 4 popoldne veseloigro »Pogi«i, srček mojr. Pro-miera je imela popoln uspeh. Ali ste že kupi stadiemske srečke Hitite! Žrebanje 25. marca za pomočnike in ostalo kvalificirano osobje po 50, za vajence po 30, za druge ulsužbence pa po 20 Din. V načelstvo so bili izvoljeni: R. Stermecki kot načelnik, I. Ravnikar in F. Leskovšek kot podnačelnika, K. Loibner, F. Lukas, F. Vrtovec, A. Fazarinc, A. Lečnik in A. Drofenik kot odborniki. Za namestnike pa so bili izvoljeni: A. Maslnak, A. Mislej, F. Čuk in M. Pšeničnik. Računska preglednika bosta J. Ja-godič in J. Kramar, njiju namestnika pa V. Finžgar in F. Kalan. Na občnem zboru zveze gremijev bodo zastopali gremij: R. Stermecki, A. Fazarinc in F. Lukas. V šolski odbor Trgovsko-nadaljevalne šole je občni zbor delegiral: A. Fazarinca, I. Ravnikarja in F. Leskovšeka. Dopisi Novo mesto Župančičeva proslava. V nedeljo dne 12. febr. ob 8 zvečer je. priredilo Prosvetno društvo v dvorani Rokodelskega doma Zupančičevo akademijo s pestrim sporedom: deklamacijami, recitacijami, slavnostnim govorom in pevskimi točkami. Dekla-tnacije naših kostumiranih nmlih (Dedek Samonog, Ciciban in čebela, Ptica in mačka) so bile zelo ljubke. Z globokim čustvom in spretnimi igralskimi niansami je deklamiral prof. Potokar »Pesem mladine« in »Dumo«. Deklamirala sta tudi prof. Zobec »M-moni Murna Aleksandrova - in Rant »Kovaško«. Odvetnik dr. Česnik je imel slavnostni govor. Pevski zbor »Gorjanci« pod vodstvom g. Lud. Puša je prestal dobro svoj krst z Župančič-Schvva-bovo: Zvonovi, Župančič-Hochreiterjevo: Nočni psalm in Župančič-Lajovčevo: Pastirčki. Tnlto kvartet kakor mešani zbor je pel z globokim umeva-njem in polnim čuvstvom. Solospev: Dedek Samonog je proizvajal g. Lud. Puš v splošno zadocolj-noet. Dvorana je bila nabito polna, kar znači, da se občinstvo za take prireditve zelo zanima in ča-stitamo Prosvetnemu društvu na krasno uspelem večeru. Želimo, da bi nam v letošnji sezoni priredilo še kak tak večer. Smrtna kosa. Dne 12. t. m. je umrl v Novem mestu po dolgem bolehanju g. Anton Stopar, ki je bil dne 29. januarja t. 1. na bolniški postelji kot zaslužni gasilec odlikovan z zlato svetinjo za civilno zasluge, kar je »Slovenec-: že svojčas poročal. Kočevje Zadoščenje. V juniju 1927 je nastalo nn Kočevskem silno razburjenje, ko sc. je zvedelo, da je advokat bivši župan mesta Kočevje dr. Sajevic raz-žalil vse kočevsko ljudstvo, dolžeč ga pred sodiščem krvosramstva. Dvignili so se protesti od vseh strani in na vse instance, državne in cerkvene, tako da je bil o tem obveščen tudi min. predsednik. To- zadevno poročilo je prinesla tudi »Gottscheer M- luiig.-. A glej! Advokat dr. Sajevic je tožil radi ra»-žaljenja časti uredništvo ^0. Z.' in te dni se je vršila obravnava pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Bili etn kar dve tožbi, и pri obeh jr bilo nred-nišlvo oproščeno. Tržič Živahno Mvljcuje vlada letos v glavnem ognji* šču tržiške Prosvetc v »Našem domu«. Kar vs». kouedeljski in še mnogoteri delavni večeri nudijo tu številnim obiskovalcem izobrazbo, pouk iu zabavo. Doslej se je v tej sezoni vršilo že 14 prosvetnih večerov, za katere skrbijo vedno kar domači pre>-davatelji; poživljeni so zdaj s filmsko, zdaj e optično, zdaj zopet z živo sliko nn odru. Zabavni večeri v tej dvorani so itak znani in priznani. Od čase do časa imamo pa dramatične prireditve, ki vzbudijo doma in v okolici nemalo zanimanja. Polefl iger, ki nas zazibavajo v ljubo domačnost, smo te tos imeli priliko spoznati po znamenitih delih v« like pisatelje Grillparzerja, Moliera in zadnjo nedeljo kar — Shakespenreja. Slednjega »Sen kroeue noči« smo pričakovali s posebno nestrpnostjo in kritičnim očesom. A očaral je v resnici vse. Kar po vrsti so rešili vsi igralci svoje vloge, naravnost umetniško, izborno. Pokazali so, da še morejo dostojno pokloniti tudi največjim dramatičnim delom. Zato tudi polna dvorana upravičeno ni stedila i priznanjem. Ker mnogoteri niso mogli dobiti vel vstopnic, bo lo znamenito delo, katerega prevod je oskrbel nas j>esnik — petdesetlelnik O. Župančič, v nedeljo ob pol osmih zvečer ponovljeno. Na le opozarjamo tudi okolico. Šenčur. V nedeljo, 12. t. m. smo imeti v LjwV skem domu poučno predavanje, katerega je piv redil okrajni veterinar g. Pahor iz Kranja, o živinoreji in kužnih živinskih boleznih. Dokazal je posebno, kako je potrebno cepljenje prešičev proH r lečici, ki bo letos stalo v našem okraju le 5 Din, ker se bodo stroški ua serum krili iz okrajne blagajne; zato bodo tudi revnejši posestniki lahko dati cepit. Želeti bi bilo, da bi g. veterinar priredil vel takih poučnih predavanj po celem okraju. Stoperro pri Rogatcu. Preteklo nedeljo ob poi dveh popoldne je priredilo učiteljstvo na šolskem odru že dvanajsto prireditev, odkar je naš sedanji šolski upravitelj iu, koji je tudi zgradil šolski oder s pomočjo svojih stanovskih sotovarišic, sotovarišev in drugih raznih dobrotnikov. Nastopili so tokrat domači fantje in dekleta z igrama »Ne kliči vraga!« in »Mutast muzikant«. Uspeli sta za tukajšnje razmere prav dobro. Ker se prireditev ponovi ne pustno nedeljo dne 19. t. m. ob istem času, je želeti, da se iste udeleži tudi p. n. občinstvo iz sosednjih vasi in trga. Sporž Vojaška patrola na 30 km v St. Moritzu St Moritz, 13. februarja 1928. Danes se je vršilo vojaško tekmovanje. Zastopanih je bilo 9 narodnosti. Po programu bi se moralo startati ob 8, vendar pa se je zavleklo do 8.50, ker je startala kot prva češka patrola; nato pa v presledkih po 3 minute šc: nemška, poljska, francoska, finska, italijanska, norveška, romunska in kot zadnja švicarska patrola ob 9.14. Start je bil na Cliantarelli v višini 2100 m tik nad St. Moritz-Badom. Kontrol je bilo sedem — od Smuška tekma od Zelenice do Sv. Ane SK Trlic. priredi v nedeljo dne. 19. t m. gorsko propagandno smuško tekmo s startom na Zelenici (sedio) in s ciljem pri cerkvici Sv. Ane. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. — Start ob 1 popoldne, tako da je tekmovalcem izven Tržiča na razpolago tudi jutranji vlak, s prihodom v Tržič ob devetih. Na kolodvoru čaka avto, ki pelje do fin. straže najprej tekmovalce, nato pa Se ostale udeležence. Vsi tekmovalci morajo biti najkasneje ob pol 11 pri cerkvi Sv. Ane, kjer se vrši žrebanje in Start - ChantareSla OH - Satet (Hotel du Lac) - m ma kateri (i so prihajala na cilj (v Salet) tik hotela du Lac, vsake druge postajne kontrole telefonična poročila kako je vsaka (v času) patrola pasirala dotič-iio mesto. Pomembnejši kontroli sta bili na Schlattain in Samadeu (glej priloženi prerez!). Proga jc bila težka in naporna, kar se razvidi iz višinskih kot; tako posebno iz sedla med Schlattainom in Salu-verjem, kjer se je dvignila proga v dolžini 1600 m za 370 m. Vozili so po ca. 5 cm nanovo zasneženem snegu, ki je padel na dobro zmrznjeno sneženo podlago v višini ca. 40 cm. Pri startu je bilo zastopano vojaštvo, dočim je bik) ostalega občinstva bolj mak), le nekaj smučarjev. * Okrog U dopoldne se je pričel polniti prostor okrog cilja. Prispeli so vojaški funkcijonarji in drugi zastopniki. — Točno ob 12 so prispeli kot pivi na cilj Finci, tik za njimi Norvežani, dalje Cehi, Nemci, in Švicarji za njimi pa v presledku 16 minut šele Italijani v nadaljnjih 16 minutah pa Poljaki; dalje so prispeli Romuni in kot zadnji Francozi. — Pripomniti moramo, da so imele patrole različne obtežbe, tako od 8 kg do 3 kg, kar seveda igra tudi veliko vlogo. — Prihod vsake posamezne patrole so sprejeli navzoči funkcijonarji — delegati kakor tudi ostalo občinstvo z velikim aplavzom. Vsaki posamezni patroli se je videlo, da jc bila proga težavna; kot najbolj čvrsti in sveži so prispeli Norvežani. — Iz vsega je sklepati, da jc bila proga dobro zamišljena v dobro Švicarjem a vendar se morajo zadovoljiti s tretjim mestom. — Celotna organizacija je bila vzorno izpeljana ter se ne more niti zdate?;a primerjati oni v Chamonixu. Danes, dne 13. t. ni. dopoldne je bila zdravniška preiskava našega moštva. Preiskava je bila zelo stroga ter so bili vsi spoznani zdravim — sposobnim. — Danes popoldne bo smučarska vrsta počivala, da !o jutri, dne 14. f. m. nastopila na 50kni. Start in cilj bo na Salet (Hotel du Lac). Starlalo bo 42 tekmovalcev, ostali, ki so se priglasili so odstopili, fear bo radi tega našim smučarjem trd oreh easirati se na častno mesto in častno zastopati naše irvc. Žrebanje se je vršilo in to: inž. Janko Janša It, Joško Janša 27, Kmet 33, Stane Bcrvar 40. — Danes je snežilo ter je zapadel ca. 10 cm visoko nov suh sneg; ako ostane tako, bo proga dokaj ugodna. Naša olimpijska vrsta jc dobro razpoložena ter pričakujemo dobrega izida. Našemu trenerju inž. Han-senu, ki si je pri treningu spalinil desno roko v rami, je boljše, tako da je pričel danes že voziti. Upamo, da bo v teku treh dni popolnoma okreval. razdelitev številk; noto skupen odhod na stari Glodalci naj bodo na cilju ob 1 jiopoldne, ker so pričakujejo prvi tekmovalci na cilju že pel minut po 1. uri. SK Tržič si pridržuje pravico ev. preložitve ure startanja na poznejši čas, to pa radi eventualne nevarnosti plazov. Tekmuje se po pravilih JZSS, vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Prijave sprejema še zmeraj g. Seljak Anton, Tržič št. 100. prijavnina znaša 5 Din, naknadna prijavnina 20 Din. Želi se, da smučarji, ki pridejo v Tržič s popoldanskim vlakom prenočijo pri Sv. Ani ali pa v gostilni Žvirc, oni z večernim vlakom pa pri g. Ankeletu ozir. v Tržiču. V nedeljo vozi avto prvij iz Trčača okoli pol 7 zjutraj. SK .Tadrau. Danes od 15. ure dalje trening na igrišču. Ob 10.30 fotografiranje f. moštva in odbora. Trening in fotografiranje samo ob ugodnem vremenu. Ob 20 sestanek moštev v Narodni kavar-ni radi pokalne tekme s SK Krakovom. Kogar nc bo na sestanku, se ga brez opravičbe pri ka|>elann aM načelniku ие bo upoštevalo pri sestavi moštva /tLI SPRT 3PA< fi»f Spoinniino se, kako .je Čeh Spa» niki Novotnyjevo prošnjo za podporo. Ne snmo, da la sklep razumemo, tudi zelo 'ga pozdravljamo. >4» Spačkovi aferi ima češkoslovaški plavalni šport dosti vzroka, da ne dola v Kanalu nobenih dvomljivih poskusov več. Vsak tak poskus, tudi Če gre ki ime mednarodnega slovesa, je riskiran. Za Kanal še ni dosti, če plavat« uro zn ero tn rnndo м rundo v bratislavski plavalnici. S|Wfč<>k jih je pe pes abrlbferf. *! Ј^Ш / / 42//e KOLEDAR. Petek, 17. februarja: Frančišek KI., Gre-gorij, Kristijan, Donat. — Jutri: Simeon. Dunajska vremenska napoved za 17. februar: Severne Alpe: Majhno izboljšanje, deloma oblačno, ponehanje deževja. — Južne Alpe: Menjaje oblačno. ZGODOVINSKI DNEVI. 17. februarja: 1887 jc pričelo goreti kranjsko deželno gledališče v Ljubljani na Kongresnem trgu. — 1600 je v Rimu umrl filozof Gior-dano Bruno, — 1673 je umrl francoski pisatelj Jean B. Poquelin, znan pod psevdonimom Moličre. — 1819 se je rodil Max Schnecken-burger, ki ie zložil Die Wacht am Rhein«. — 1827 je umrl pedagog J. H. Pestalozzi. — 1854 se je rod'1 velcindustrijalec Fr. A. Krupp v Essenu. — 1856 je umrl nemški pesnik Hein-rich Heine. * * * k Prva številka oblastnega lista »Samouprava« z uradno prilogo, ki bo vsebovala proračunsko uredbo, proračun in vse uredbe glede novih oblastnih davščin izide skupno za oibe oblasti danes. •k Iz oblastnega odbora ljubljanskega. Odbor je pred tednom razpisal 32 službenih mest. Naval prosilcev jc naravnost gorosta-sen: njih število se suče okrog 600. Največji naval ie za pisarniška uradniška in podurad-niška mesta, kjer prosi za devet razpisanih mest okoli 500 prosilcev in prosilk. Veliko število se poteguje za osem razpisanih računskih služb, kjer kandidira skoraj vse uredništvo tukajšnje finančne delegacije. Značilno pa je, da je število kompetenlov za koncept-no službo razmeroma majhno. Zajesti je skupno osem mest, izbira pa jc razmeroma majhna, iz česar bi bilo sklepati, da je strašna nad-produkcija ljudi z nižjo gimnazijo, meščansko šolo, trgovskimi tečaji in absolvirano srednjo šolo; primerno malo pa takih s fakultetno izobrazbo. Tekom tega tedna je bil naval na oblastnega predsednika v osebnili intervencijah tako velik, da so se morali osebni sprejemi naravnost prepovedati, kar pa je imelo za posledico, da je bilo pismenih intervencij več. Oblastni odbor bo pri sprejemanju gledal na že vpeljane uradnike s primerno prakso, ker bodo le ti v začetku v stanu izvesti ves upravni aparat. * Mariborski oblastni odbor bo sam odobril občinske proračune, ki imajo doklad do 500"« ; pa tudi vse one proračune — brez ozira na doklade —, ki dosegajo 50.000 Din, Tako bo večina občinskih proračunov v mariborski oblasti potrjena v Mariboru in le malo število iih bo šlo še naprej na finančno ministrstvo. k Shod SLS se je vršil v nedeljo, dne 5. februarja, po rani maši v Stopicali. Poročal je oblastni poslanec dr. Česnik. Dne 12. februarja se je vršil shod SLS po rani maši v Š m i h c 1 u. Poročal ie oblastni poslanec dr. Česnik o delovanju oblastne skupščine, o političnem položaju je govoril tajnik Munda. Končno se je vršil še razgovor o važnih organizacijskih zadevah. Oba shoda sta bila dobro obiskana. k Imenovan je za soprovizorja pri Sv. Joštu na Kozjaku g. Gregor Potokar, župnik v Šmartnem pri Šaleku. Kupujte stadionske srečke! Žrebanje bo nepreklicno dne 25. marca k Poroka. V Tržiču sta se dne 15. fbr. 1928 poročila g. Adolf Remic, trgovec v Mirni peči, in gdčna, Pavla Vrabič, učiteljica, hčerka višjega sodnega nadoficiala okr. sodišča g. Gregorja Vrabiča v Tržiču. Poročal ju jc nevestin sorodnik g. kaplan Janko Oražem iz Crmošnjic. k Izobraževalni tečaj za dekleta ptujske okolicc se bo vršil 23. in 24. februarja pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Na sporedu so zelo zanimiva in poučna predavanja. Tečaj se bo zaključil s slavnostno akademijo dne 24. t. m. ob pol dveh popoldne. k Promocija. V Zagrebu jc 15. t. m. pro-moviral za doktorja vsega zdravilstva gospod L o v r e c Rudolf, član zagrebške »Danice«. k LImrl je v Hrastniku g. Alojzij Stih, vpokojeni rudniški paznik in posestnik. Pokojnik jc padel z voza in je sedaj podlegel poškodbam. k Kaj jc z nagradami za veroučitelje? Lansko leto so jih izplačali za eno četrtletje za tri četrtletja pa so šle po vodi; letos pa so jih izplačali za september in oktober, potem pa je zopet vse tiho — in tako najbrž tudi ostane. k Čebelarje v Naklem na Gorenjskem so 15. t. m. čebelice že pozdravile, ko so prinesle prvo obnožino. k Poročil se je v Hrastniku g. Mihael Škornik, krojač v Zidanem mostu, z gdč. Justi Dolanc. k »Skopuh« je Molierova komedija, ki jo je prestavil Niko Kuret in je izšla kot 12. zvezek Ljudskega odra. Na to priprosto a silno duhovito in šaljivo igro opozarjamo vnovič naše odre. Občinstvu bo nudila veliko užitka in zabave, prav tako kakor »Scapinovc zvijače«, Gogoljev »Revizor«, »Zapravlji-vec«, »Lumpacij Vagabund« itd. Vsaka igra velja 18 Din v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. k Nova nadloga. Znano je, da so se bili po vojni strašno razpasli volkovi po kočevskih gozdovih. Prignala jih je bila vojna iz Bosne. Tako so se bili zaplodili, da so prišli celo do mesta ter je nek lovec streljal iz okna na volka, nek mož pa je moral celo noč pre zebaiti na hruški, ker ga je spodaj čakal volk. Zato se je 1. 1920. osnoval »odbor za pokon-I čevanje volkov«, ki jih je v osmih le tik popol-I noma iztrebil. Zaplodili pa so se v zadnjih i letih divji prašiči, ki delajo ogromno škodo I po njivah. Vedno so prihajale pritožbe na oblastni odbor in na velikega župana, češ, da se le nadloge sami ne morejo rešiti, ker nimajo orožja, lovski najemniki pa nočejo plačati škode. Da napravi konec tem pritožbam, je veliki župan na vlogo oblastnega odbora pozval lovske najemnike oziroma lastnike lovišč, da naj zatro na kak način to zalego. Lovski najemniki so se zato zbrali 14. t. m. pri gozdnem referentu, da se o tej zadevi pomenijo. Udeleženci so zastopali okoli 70.000 ha lovišč od 115.700 ha. Prišli so po dolgi debati do sledečega sklepa: Dosedanji odbor za po-končavanje volkov se preosnuje in razširi v odbor za pokončavanje volkov in divjih pre-šičev. Stari odbor za pokončavanje volkov naj takoj prepusti svoje agende, spise in denarna sredstva novemu odboru, ki sc naj takoj voli in ki naj po konstituiranju na bodočem zboru lovskih zakupnikov predloži osnutek statutov, po katerih bo deloval. V statute mora priti tudi: Odbor sme po pedhodnem obvestilu in, pod njegovim vodstvom prekoračiti meje lovišč. Ob takih prilikah naj se odbor pokorava v vsakem oziru najemniku dotičnega lovišča, kjer se lovi. 4. marca bo zborovanje lovskih zakupnikov radi odobritve statutov. Vso akcijo so prepustili g. ing. Jenčiču, ki je Preobrat v slovenski cerkveni glasbi, preobrat iz lahke, preprosto — domače glasbe v solidno — umetno in tudi bolj liturgič-no se je izvršil pod Antonom Foerster-j e m, ki je prišel leta 1868. v Ljubljano in prevzel vodstvo glasbe v stolnici. Kmalu na to se je ustanovilo Cecilijino društvo za ljubljansko škofijo (1877), ki je z otvoritvijo orglarske šole, prirejanjem eerkvenoglasbe-nili tečajev in izdajanjem cerkvenoglasbene-ga strokovnega lista »Cerkvenega Glasbenika« itd. započelo živahno delovanje za pre-osnovo cerkvene glasbe na Slovenskem na podlagi cerkvenih določb in za njeno splošno zboljšanje. Tu so poleg Foersterja nastopili vneti in zmožni glasbeniki: Hriba r,Satt-n e r, Pogačnik, F a j g e1 j, L a h a r -nir, Hladnik in še mnogi drugi, ki so za cerkvenoglasbene potrebe na Slovenskem poslali v svet cele zbirke vseh mogočih skladi) v latinskem in slovenskem jeziku. Tudi domačih skladb za orgle smo dobili. Ravno lako prve slovenske glasbenoteoretične knjige. Foersterjeva »Cecilija« se je razširila po vsej Sloveniji in ž njo vred zbirke »Slava BogiK in >Slava Brezmadežni (p. Angelik Hribarjevi) »Slava Jezusu« (p. Hugolin Satt-nerjeva) itd. Tej dobi se kolikortoliko pozna vpliv strogoresnega nemškega cecilijanstva. Vendar pa so se ga naši glasbeniki hvala Bogu še dokaj dobro otresali, našega domačega izraza nikakor ne zatajili in se polagoma vedno bolj otresali neljubih tujih spon. V času, ko so pričeli izhajali od dr. (5oj-niira Kreka ureievani »Novi Akordi« (1901), oziroma kmalu potem je tudi na polju slovenske cerkvene glasbe jel pihati nov svež veter. Starejšim delavcem so se pridružile nove, mlade moči: K i m o v e c, Premrl, II o c h r e i t e r, Vodopivec, M 1 i-n a r - C i g a 1 e , K 1 e m e n č i č, v najnovejšem času še Mav, Železni k, J ob s t in drugi. Cerkvene skladbe postajajo zlasti harmonično izrazitejše, hkrati bolj živahne in naše, večkrat tudi v celi zamisli jako izvirne. Marsikatere izmed nijh so sicer naletele na večji ali manjši odpor, ki pa je vedno bolj ponehavaI, in je danes novejša cerkvena pesem priljubljena kakor na boljših, lako tudi na malih, šibkejših korih. Slovenska cerkvena glasba kaže posebno v zadnjih desetletjih izredno bogato produktivnost na novih skladbah, ki ijh naši skladatelji izdajajo zadnji čas največ v samozaložbi. Žal. da nimamo več domačih založni-štev ozir. mecenov, ki bi podpirali naše skladatelje pri izdaji njih skladb. Slovenska cerkvena glasba kol taka poj-de s časom in nikakor noče zaostajati za svetno kakor so ji svojčas očitali. Za bodočnost imamo namen približati so v skladbah še bolj kot do sedaj narodni dikciji ter uporabljali hkrati vse pridobitve naše dobe. Za slučaj, da dobimo slovansko bogoslužje, nas čakajo še nove naloge, /.borovo petje hočemo gojili še dalje in vedno temeljiteje, potruditi se pa tudi za oživitev cerkvenega ljudskega petja. In končno priboriti organislom in cerkvenim glasbenikom sploh lako eksistenco, kot iim po pravici gre. pregnal volkove, pa bo tudi divje prešiče. Na vsak način pa se mora še prej pomeniti z župani radi gonjačev. k Smrtna obsodba v Sarajevu. V torek je bila po tridnevni razpravi v Sarajevu izrečena obsodba proti Judi Pesahu, ki je bil obtožen, da jc dne 17. junija 1. I. izvršil rop nad Meh-medom Lipo. Omenjenega dne jc Juda Pešali kupil sekirico in stopil v Lipino delavnico ter udaril Lipo od zadaj s sekiro po glavi. Meli-med Lipo je bil težko ranjen, vendar je bil še toliko pri moči, da je pobegnil iz delavnice in poklical pomoč. Juda Pesah je bil obsojen na smrt. Po bosanskem kazenskem zakonu se rop kaznuje s smrtjo, čeprav ne nastopi radi tega smrt. Juda Pcsah jc bil ves čas, tako pri razpravi, kakor pri obsodhi, zelo hladnokrven ter se je smehljal. Vložil je ničnostno pritožbo na vrhovno sodišče. k Aretirani pustolovec. Subotiška policija je aretirala Franca Kovača-Bczdana, 38 let starega vlomilca, ki je bil že večkrat obsojen in je znan kot eden največjih pustolovcev v naši državi. 2e dalj Časa ga iščejo zagrebška, subotiška in budimpeštanska policija. ; Kakor pravi sain, sc že 20 let peča s tatvinami, vlomi in goljufijami ter bo sedaj v zaporu napisal spomine o svojem burnem življenju. lir Le eno zanesljivo sredstvo proti rastlinskim škodljivcem imamo v Jugoslaviji: »A r b o r i n«. He £aka?te, dokler se Vaš prehlad popolnoma razvije, vzemite že pri prvih znakih katarja grla (občutek suša) priznane Panflavin-pastile, da infekcijo že v razvoju uničite. Pantlavin-pastile postavijo vhajajočim povzročiteljem bolezni neprekorafljivo steno, so prijetne v okusu in ne kvarijo želodca. Priporočajo jih prvi strokovnjaki. Dobe se v vseh lekarnah. NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drcvi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. 0 Na XVII. prosvetnem večeru bo predaval g, msgr. V. Steska o slovenskih slikarjih ter o njihovih umetniških umotvorih v Št. Peterski cerkvi. Marsikateri župljan iz fare št. Peterske-ga zvona ne zna ceniti lepili umetniških slik katere krasijo notranjost št. Peterske cerkve. Zato so zlasti št. Peterski farani vabljeni, da se tega večera v obilnem številu udeleže. — Vstopnina: rez. sedeži 5 Din, navadni 3 Din, stojišča 2 Din, dijaške po 1 Din. » O Problem smodnišnice. Vprašanje prenosa smcdnišnice z Ljubljanskega polja v Nad-gorico na Gorenjskem je stopilo sedaj v akuten stadij. V Nadgorici se nekateri posestniki še vedno upirajo, da bi odstopili svoja zemljišča mestni občini za zgradbo nove smodnišnice. Mestna občina bo vsekakor prisiljena uvesti postopanje za razlastitev ... Nerešena so še nekatera vprašanja med mestno občino in vojaškimi oblastmi, vendar je upati, da se smodnišnica na Ljubljanskem polju, kljub vsem zaprekam, v kratkem odstrani in da tako nastanejo na Ljubljanskem polju svobodnejši pogoji za stavbeno delavnost. 0 Regulacija Masarykove ceste. Mestni geometri vrše sedaj dela za regulacijo Masary-kove ceste, ki se bo izvedla natančno po načrtih arhitekta prof. Plečnika, še tekom tega tedna bodo odstranjena vsa drevesa na tej cesti, mesto njih pa pridejo nova, ki bodo nasajena po predpisih načrta ter bodo imela vsaka svoj betonski kolobar z gredo. Mestni vrtnar je že dobil tozadevno naročilo, da prične г delom. O Stavbno gibanje v Ljubljani. Z ozirom na splošno denarno krizo, ki vlada v Ljubljani, moremo ugotoviti, da se je zadnje čase priglasilo razmeroma izredno veliko število privatnikov za zgradbo stanovanjskih hiš. Opaža pa se, da se vse stavbno gibanje koncentrira proti Ljubljanskemu polju,- dočim se Mirje izbegava. Devetnajst stanovanjskih vil, ki jih je mestna občina zgradila za artilerijsko vojašnico, je deloma že gotovih in se bodo stranke vselile v kratkem. — Na Miklošičevi cesti se zgradi zopet nova palača in sicer jo zgradi na koncu na levi strani Vzajemna zavarovalnica. — Za tovornim kolodvorom v Zeleni jami zgradi carinarnica novo palačo ki bo, kakor čujemo, zgrajena v najnovejšem stilu. — še letos se prične z zgradbo poštne hranilnice, ki bo stala na prostoru pred Narodnim domom. O Velika akademija abstinent, krožka III. drž. gimnazije v Ljubljani sc vrši dne 10. t. m. ob pol 11 dopoldne v dvorani Akademskega doma poleg Uniona. Vabimo /lasti starše in sploh prijatelje naše mladine in njih dela za treznost. Vstop prost. 0 V počaščenje spomina t g- Val. Kopi-iarja daruje za slepe revčke 50 Din M. Kaluža, delikatesa, Ljubljana. 0 Pet vlomov v Ljubljani. Nič manj kot pet vlomov beleži včerajšnja policijska kronika. Izvršeni so bili na raznih koncih mesta, ob različnem času ter pod zelo različnimi okolnosttlii. vendar pa je opravičeno naziranje policije, da gre tu za eno samo vlomilsko lolpo, ki jc pričela delovati s polno paro v našem mestu. Del policijskega osebja jc cclo mnenja, da jc te vlome pospešila amnestija v sodnih zaporih, kjer je bilo izpuščenih mnogo vlomilcev in tatov. — Časovno prvi vlom se je izvršil v Kolodvorski i ulici v stanovanie ruskih emigrantov slikarja Б9ШШ6ШШНШ Na negouanje kože na obrazu jc polagali najcefjo painjo, da se ohrani lepa, soeia in mlada. Numaiile st kozo vsaki dan z Ninea-cremo in veselilo Vas ho, da tako dobro izgledale. Pazite pa le na ime Nšvea-trema Ш1ШШШ1ШШ Vladimirja Čebotarjeva in dnevničarja pri finančni kontroli Nikolaja Kožuharova. Ko sta se oba Rusa vrnila v sredo ob 8 zvečer domov, sta opazila, da so vrata njunega stanovanja odprta s ponarejenim ključem. Stopila sta v sobe in tam naletela na okoli 25 let starega možakarja, ki sta ga vprašala, kaj dela tu. Možakar se je pričel izgovarjati, cla išče nekega gospoda. Tedaj je skočil izza omare drugi vlomilec, pograbil na steni viseči bajonet Kožuharovega in z njim sunil Čebotarjeva v trebuh. Pretrgal pa mu je le telovnik in srajco, ni ga pa ranil. Nato sla vlomilca planila iz stanovanja in pobegnila. Odnesla nista s seboj ničesar. Kakor pa sta oba Rusa ugotovila, sta oba vlomilca brskala za nc-narjem, ker so bili vsi žepi preiskani, vendar nista vlomilca ničesar dobila. — Drug vlom se je izvršil v sredo zvečer med S in 10 zvečer v spalnico točaja Josipa Spindlerja in kuharskega vajenca Ivana Bučarja. Iz spalnice je bilo odneseno Spincllerju 600 Din gotovine in '50 Dir vreden samokres, Bučarju pa 150 Din gotovine Vloma sta osumljena dva znana fantalina. — Včeraj ob 8 zjutraj so stranke v Černetovi hiši v Wo!fovi ulici zapazile, da se smučeta ckoli stanovanja trafikantinje Juvanove dva elegantna mladeniča. Ko se je Juvanova vrnila domov, je videla, cla ie vse stanovanje razmetano in da so bili v njenem stanovanju vlomilci. Obvestila je o tem policijo..V prvi zmedi ni mogla navesli, koliko škode so ii vlomilci napravili. Pozneje je ugotovila, da sta vlomilca odnesla 2500 Din gotovine, 1 zlat prstan ter nekaj drugih maleiiko sti. — Najbrže ista vlomilca kot pri Juvanovi, sta ob pol 10 dopoldne vlomila nato v stanovanje ge. Ludvike Novy na Starem trgu ter odnesla nekaj obleke, 300 Din gotovine in kitaro, last nekega dijaka. —■ Ni izključeno, cla sta vse te vlome izvršila dva mlada vlomilca, ki sta bila tudi pri nekaterih oškodovanih strankah opažena. Za nevarnima vlomilcema je včeraj dopoldne stopil ver. kriminalni aparat ljubljanske policije v zasledovanje. Ob 1 popoldne pa jc stražnik iz Spodnje šiške telefoniral, da jc bilo v gostilni Lasan izvršen zopet večji vlom. K sreči sc je izkazalo le, da jc v času, ko je natakarica odšla iz gostilne, cdpr! neki gost s silo predal, izmaknil malo vsoto denarja in izginil. O Izjava. Podpisani Anton Fišinger, pekovski mojster v Ljubljani, izjavljam, da je nctica v Slovenskem narodu« cd 15. februarja 1028 v sredi na tretji strani pod naslovom »Tatvina', neresnična v toliko, ker jaz nisem pekovski pomočnik, ampak- samostojen pekovski mojster in se nisem prišel zabavat v .rrostilno »Pri deteljici v Florjanski ulici v družbo razposajenega ženskega sveta, ampak sem prišel službeno — po denar za prodane preste. Tudi nisem tam pil v družbi priletne gospe Lojzike, ampak sem pil popolnoma sam zase steklenico piva in sem samo slučajno poleg sedeči, popolnoma neznani ženski, na njeno prošnjo, nai kot dobavitelj prest dam za pijačo, odvrnil, cla ii za pijačo ne dam, pač pa sem ji na njeno nadaljnjo prošnjo plačal porcijo vampov. Radi te notice sem izročil zadevo svojemu odvetniku in mu dal naročilo za tožbo radi žalitve po tisku. Anton Fišinger, pekovski mojster, Ljubljana. 0 Dve nesreči. Pri obsekavanju starih kostanjev v Tivoliju je včeraj ob 10 dopoldne podrla stara veja na drevesu sedečega 20 letnega Josipa Orešnika in ga vrgla na tla. Orešnik jt pri padcu dobil težje notranje poškodbe. Prepe ljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. — S4 letni starček Franc Citcnc, upokojeni mestni kopališčnik, se je včeraj popoldne spodtaknil v Ilirski ulici ob tlaku in se pri padcu težko po škodoval na glavi in obrazu, tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. O Ogenj na Gradu. V sredo popoldne jc diir.nikar izžigal na Gradu dimnike. Včeraj zjutraj je eden od njih še tlel. Ob 10 dopoldne jc pregorela lesena opora v podstrešju, nakar je nastal znaten ogenj. Avizirani gasilci so morali prebiti leseni strop in pogasiti ogenj. Škoda ni velika. O Sirota Jclica. Mlada, komaj 19 let stara Jelica, jc bila do zadnjega že od zgodnje mladosti pri svoji debri teti Mici v Spodnji Šiški, ker jc huda mati in očim ne marata. V torek jo jc teta poslala po poselsko knjižico, da bi si mogla preskrbeti kako službo. Dekle pa sc jc zbalo, cla bi ga mati in očim najprej pretepla, poleni pa zapodila in sploh ni hotelo k njimp Ni pa se tudi vrnilo k svoji teti. Ta je v bojazni, cla si dekle ne napravi kaj hudega, zaprosila za pomoč policijo, ki dosedaj zaman išče pobeglo deklico. © Razne tatvine. Veža Okrožnega urada na Miklošičevi cesti je še vedno eldorado kole sarskih tatov. V sredo opoldne je bilo ukradene tani Antonu Zalarju iz Tomišlja 700 Din vredne kolo. — Strugarjevi ženi Jožefi Lani na Trnovskem pristanu je neznan tat odnesel večio množino perila v skupni vrednosti 350 Din. Okrutnost do živali se maščuje Ni dolgo tega, ko so vsi svetovni časopisi (toročali o tragični smrti lsidore Dunca-nove. Znamenita plesalka se je vozila v svojem avtomobilu ter sc ji je pri tem njen polni šal zapletel v avtomobilsko kolo. Šal je stisnil plesalko za vrat, jo zadušil in vrgel pod kolesa težkega avtomobila, ki jo je popolnoma zdrobil. Isidora je doživela mnogo nesreč in so bili praznoverni ljudje prepričani, da mora biti temu nekje vzrok, ki so ga sedaj odkrili in radi katerega jim je sedaj jasno, zakaj je plesalko nesreča tako preganjala. Po neki stari veri sc vsa grozodejstva, ki jih kak človek napravi nad živalmi, zlasti nad mačkami, tem poldivjim misterioznim bitjem človeških domov, maščujejo nad njimi samimi. Isidora Duncanova je stanovala v Neuil-lyu v svoji vili, v katere bližini je imela vilo tudi grofica N... Ta jc v svoji hiši priredila zatočišče za brezdomske in lačne pse ter mačke. Pogosto se jc dogodilo, da so ti brezdomci, vajeni svobode, preskočili ograjo ter se izprehajali po vrtu Isidorine vile. Tam pa niso bili dobrodošli. Isidora bi sicer mogla ukreniti, da se zapodc z njenega vrta. Mesto tega pa so sc živali vračale z njenega vrta v svoje zatočišče umirat, zastrupljene s hudim strupom, nekatere pa se sploh niso več vrnile. Grofica N. jc očitala plesalki njeno okrutnost, rekoč: Čuvajte sc, madame! Vse zlo, ki ga storite ubogim živalim, se maščuje na katerikoli način!- Čez nekaj časa sta se smrtno ponesrečila dva otroka lsidore, ko sta padla z avtomobi- j lom v Seino. Čas je prešel. Grofica N. je bila globoko : ganjena nad nesrečo, ki sc je pripetila nesrečni materi, pa sc je sama odločila, da skrbno pazi na' svoje varovancc. da ne bi kateri skočil na plesalkin vrt in da Isidora nc bi imela več prilike grešiti proti zakonom, v katere je grofica tddno verjela. Ali vseeno je nekoč preskočil inlad maček Isidorin vrt. Naslednjega dne je bilo truplo mladega mačka oslentativno obešeno na ograji med obema vrtovoma. Maček je imel na vratu vrvico, s katero je bil zadavljen. Nekoliko let kasneje se je znamenita Isidora Duncanova ponesrečila. Šal ji je zadrgnil vrat. , Praznoverni Ijudie porečejo, da jc to maščevanje usode. Drugi bodo trdili, da je to tragična slučajnost. Prav imajo morda prvi, morda tudi drugi. Vsekakor pa imajo prav oni, ki pravijo: Ne smeš biti okruten do živali! Dvakrat usmrčen Ameriški časopisi so pred kratkim poročali o neki dvakratni usmrtitvi, ki je izzvala v vsej Ameriki ogromno ogorčenje. Kmečkega poslanca Ernesta Reala jc 1. t. m. obsodilo vojno sodišče v Mehiki na smrt. Obsodba je bila še istega dne potrjena in justifikacija sc jc izvršila naslednjega dne ob 6. uri zjutraj. Za eksekucijo jc bil določen oddelek vojakov, ki bi moral ustreliti Reala na vojaškem vežbališču zunaj glavnega mesta. Na povelje častnika so oddali vojaki salvo na poslanca, ki sc jc zadet od sedem krogelj zgrudil na tla. Nato so vojaki takoj odkorakali nazaj v mesto, nc da bi se dalje brigali za truplo poslanca. Ker ni bil pri juslifikaciji navzoč niti zdravnik, ni bilo niti ugotovljeno, čc jc Er-nesto Rcal v resnici tudi mrtev. Tako se je zgodilo, da je »usmrčenec«, ki ga niti ena od sedmih krogelj ni zadela smrtno, čez nekaj časa oživel. S skrajnim napo- rom svojih zadnjih moči se mu jc posrečilo da se je piiplazil do 7 km oddaljenega pie-sleca Osunda, kjer so ga spravili v neko bolnišnico. Tukaj niso Ernesta Reala v začetku prav nič povpraševali, kje jc dobil toliko strelov v telo, kajti taki slučaji ne vzbujajo v Mehiki več prevelike pozornosti. Šele teden kasneje, ko je Ernesto Real nekoliko okreval, ga je glavni zdravnik vprašal, kje so ga lako obstrelili. Poslanec sc je nasmehnil in povedal, da je bil obsojen na smrt in usmrčen ter je povedal o vsem dogodku, kakor se ie natančno izvršil. Glavni zdravnik je obvestil o tem policijo, ta pa vlado. Dan kasneje je že prišlo povelje, da se mora Ernesto Rcal ponovno ustreliti. Poslanca so kljub protestu zdravnikov naložili na nosilnico ga prenesli na vrt bolnišnice, ga tam privezali k drevesu in ustrelili. Take stvari se gode v deželi, kjer lada Calles. Zlato iz nebes Pred leti je padci v državi Orizoii. ,r> '.črnijo velikanski aeiolit, katerega premer znaša 131 m, teža pa do 10,000.000 ton. Posebna komisija je zdaj preiskala orjaka in ugotovila, da vsebuje poleg železa in nikla \eliko platine, bri ljantov in radija. Posebna delniška družba je ku pila aerolit in hoče zaslužiti veliko denarja V puščavi jc zrastlo celo tehniško mestece, kjei bodo polagoma razkosali in izrabili ta orjašk aeiolit. Petek, 17. Iebruarja. Zagreli: 20.35 koncertni vnčer (klavir in vi-jolončolo). -- Milan: 20.50 simfonični koncert; 3? i zz glasba. — Barcelona: 22.10 koncert kvinteta: 23.05 instrumentalni koncert. — Praga: 21.30 orkestralni koncert. Zd. Fibich: Helga. Leipzig: 17—18 koncert. Odlomki iz oper. valčkov iu dr.; 20.15 Vestalka , opera v 8 dej. (O. Spontini); 23 plesna godba. — Selifiiiccladj-: 20.30 orkestralni koncert. — Stuttgart: 18.45 Predavanje: Šport za starejše; 20 prenos koncerta iz Frankfurta. — Toulouse: 21.15 Kip , komična opera v 3 dej. (PlaiKiuelte). - Hamburg: 111.25 šlirje rovtarjic, muzi kii I na veseloigra (VVoll-Fernu i). Katovice: 20.1Г) prenos simfoničnega koncerta i/. Varšave. — Frankfurt: 20 simfonični koncert U. SlraufJ: ^Don (juichofe — Bocheiini: Čelokoncerl. — Brno: 20 koncert skladb francoskih komponistov. — Itim: 20.45 vokalni simfonični koncert. — Oslo: 20 koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 21.15 komorni koncert. Beethoven: Kvinlet v es-duru — Mozart: Kvintet; 22.30 zabavna glasba. — Daven-try: 19.45 lahka glasba; 23.15 plesna glasba. — Dunaj: 19.55 poročilo iz olimpiade v St. Moritzu; 20.30 :>Tal , igra v 3 dej. (Bernsli-in). Miin-clien: 19.30 Odlomki iz opere Bohenisko življenje* (Puccini). — Bmlapest: 1!) prenos iz opere. — Waršava: 20.15 simfonični koncert varšavske filharmonij' »Moji starši ini poklonijo kot božično darilo vedno kako dobro knjigo.« »Tako? Na ta način morate imeti pa že zelo bogato biblioteko, gospodična Angelca V '/mislil sprejemljivejšega igranja bi bilo želeti, da bi prehodi med življenjem oseb in njihovim teatraličnim igranjem ne bi bili tako zunanje poudarjeni, kakor je na nekaterih mestih. Prehodi kažejo še hude robove, ki so nedvomno odtod, da patološkn teatraličnost le preveč stopa iz celote. Ua. Medvedova je kot Judila liliss pokazala stare vrline svoje igre. Ostro je očrtnla živčno prenapeto mater, ki hoče bili vedno mlada in ljubljena, njeni igralski nastopi pa so bili v zinislu zgo-rajšnje ugotovitve preveč podčrtani. G. Jan je zopet podal izvrstno mladostno igranje dočim je gdč. S. Danilova v tej družbi še premalo vigrana; vidi se ji, da so ji večje vloge še trda skorja, pozna pa se ji, da jc doma iz igralske družine. G. Kralj je z zmerno igro učinkoval resnično komično. Gostje: gdč. Debel,jakovn, gdč. V. Juvanova, g. Ce*yi' iu g..Jiregorin so podali raznolike lipe ame-rikanske družbe; zlasti sta živo učinkovala g. Cesar kot špOHnik in gdč. Juvanova s svojo vprav intimno igro. — Občinstva je bilo nekoliko več kakor 'je navadno pri promierah. Fr. K. Romunski koncert v Ljubljani. Ponedeljkov koncert (20. februarja 1028), katerega priredi v Uiuoiisld dvorani romunski pevski zbor Kanta-rea-IiomimieL, bo za Ljubljano zanimiv v prvi visi i radi tega, ker prinašajo gosli s svojim nastopom glasbeno literaturo sosednega nam naroda, ki nam je popolnoma neznana, nova. Na koncertnem programu je več kot polovica točk iz romunske literature in lako bo imelo naše občinstvo najlepšo priliko spoznati bistvo glasbe liomunov. Zbor nastopi v romunskih narodnih nošah in v iinpo-zantnem številu preko 100 pevcev in pevk pod vodstvom svojega pevovodje Marcela Boteza, ki je generalni nadzornik vseh glasbeno-šolskih institucij v Romuniji- Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Kupujte МшШ srde! Žrebanje bo neprsMIicnc dne 25. marca kateremu se jc le dni posrečilo ua odprtem morju brez vseh nezgod pristali na ameriško vojno ladjo »Saratoga«. la manever e pokazal, da bo v bodoči vojni zrakoplovom mogoče v sluCaju potrebe pre skrbeti sc l iiiuuiciio in hrano i ua odprtem morju. ocenjujo tudi Finžgarjeve Strice«.', dočim o ostalih knjigah Mohorjeve družbe in drugih podobnih književnih zadrugah govori urednik Koblar. Kot umetnostna revija nam DiS zaenkrat na-domeetuje tudi prepotrebno samo upodabljajoči umetnosti posvečeno glasilo, iu je v lej štev prinesel reprodukcije izvirnih slov. del grafika Ma-leša, slikarja Cuderiuanu in arhitekta Tomažiča (zgradba palače Zbor. TOI). Trobarvua priloga kmečke M.utono od M. Maleša preprosto lepo poživi to številko. Umetnina zase je naslovna dekoracija, lepa in pomembna, kol je še ni imel »Doni in Svet in vredno vse naše pozornosti. 7.di se mi. da se lahko postavi ob Župančičevo »Duimo«. »Dom« — bogato obložen domačega bogastva, rož iu cvetja, klasja naših polj in polnega grozda, venčkov našiti deklet, domačega življenja in cerkvice z naših gričev: pesem žene, ki ji umetnik zoperstavi pesem moža: »Svete — mož v borbeni pozi proti hladni tujini sjn-ejenia ptice iz daljnega svota, nesoče pozdrave evropskega človeka... Mala besedica »in« veže z gibko rožico oba to svetova. Totiko pesmi je v samem naslovu, ki je tudi oblikovno veleumetnina. Uredništvu želimo, da je ohrani vse leto. T. D. Zelo lepi uspehi se napovedujejo pletenim kostimom ludi lo pomlad. Saj so v primeri /, volnenimi oblekami izredno ceni iu pri leni o&usui, zlasti ua trpežni in praktični. Pleteninar- slvo se z nuji. p. m uspehom ki s.. /. ....... !'> in jo deloma celo prekaša. l'o ponikni bodo mv/. dvoma moderni redko plcleni materijah, ki so popolnoma podobni tkaninam. Nedeljski oddih Burleska v treh dejanjih. Noel Co\vard. Prcvel in režiral prof. O. feest. Amerikanizem pri nas ni v čisliii in pomeni neko posebno oznako duševnosli — ne prav globoko, pa jo vzemite po kateri plati hočete, resno ali smešno. Tudi la burka je taka. Samo kot anie-rikansko stvar jo prenašamo, čeprav smo se ji smejali dovolj, potem šele. ko smo se ji privadili. Če pa hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da odbija iz vsega pocetka, kajti v težkih časih si človek nerad išče smeha med ljudmi, ki ne vedo, kaj je denar in delo. Sicer pa, če komediji >nebeško prismojene družine« (te besede izreče eden izmed družine same), odvzamemo amerikau-sko neukusno teatraličnost, najdemo v nji dobro označbo neiskrenih ljudi, slabo vzgojenih, brezobzirnih med seboj in do drugih; ta neiskrenost niti ni laž, ampak ,je njihova brezsrčna družabna ka-pricioznost. Družina je povabila štiri goste, pa jih v svoji raztresenosti in nevzgojenosti po eni strani tako izrablja, po drugi pa zanemarja, da vši lieopaženi odidojo. Mod« Zadnjič se je v naše modno poročilo čisto nepoklican vmešal tiskarski škrat in postavil k besedilu docela drugo slike. Zato prinašamo danes vrsto lepih pomladnih modelov deloma pariškega deloma dunajskega izvora. Kakor smo že zadnjič ugotovili, se zopet napoveduje kostim s kratko vrhnjo jopico. Krila so spredaj ob straneh, nekatera tudi na sredi položena v eno ali dve gub'. Jopice so ravne, gladke, drugače pa so okusu in fant ./.i j i daue vse možnosti, da sc uveljavi v kroju in okrasju: z moškim ovratnikom ali samo s Irakom obrobljeno ali prešito; z žepi in gumbi ali brez njih. Poleg kostima bo pa seveda v veljavi tudi pomladni plašč, posebno ob slabem vremenu. Naša slika kaže pariški vzorec z moškim ovratnikom, dvema vrstama gumbov, velikimi žepi in ozkim pasom. Praktičen in eleganten jo tak plašč iz nepre-močljivega blaga. NSadnljne naše slike nam kažejo par vzorcev za pomladne obleke. Glede oblek bi bilo pripomniti, da je navadna cestna obleka porabila ludi za obiske iu manjše večerne prireditve, saj se v prehodni pomladni dobi ne pazi tako na opremo kakor v glavnih sezonah. Pri raznih jumpcrskih modelih, ki jih je pričakovati, si bo mogoče lod in tam pomagati s primernim' izpremembami odnosno popravami lanske obleke. Elegantuejša popoldanska obleka bo pa že morala biti nova — kjer dovoljujejo sredstva seveda. Pri izbiri barv naj bi bile previdne plasti dame, ki ne razpolagajo z obsežnejšo garderobo; žive barve so prijetne samo kot mimoldoča, redka iz-prememba, obleka pa, ki se mnogo nosi, naj bo diskretne, nevsiljive barve. Moda sama lo pomlad vpošteva splošno denarno stisko in priuaša predvsem nevtralne, nekričeče barve, kakor so tudi kroji silno enostavni in brez vseh okraskov. gospodarstvo Kar. posl. Vlad. Pušenjak: Novi davčni zakon (Dalje.) Stališče naše stranke. SLS je glede davčnega zakona zastopala stališče, da je treba ščititi gospodarsko šibke sloje, da radi tega ne sinejo davčne stopnje biti previsoke, nadalje, da mora biti davek v smislu č'. 116 ustave progresiven in da sc *nora kolikor mogoče vse, kar je važno za davčne obvezance urediti z zakonom in ne prepustiti finančnemu ministru. Zahtevala jc odločno ue samo izenačenje davkov, temveč tudi omiljenje davčnih bremen pri nas. Povdariti moram, da se je v splošnem upoštevala naša zahteva in :la odgovarja davčni zakon našemu stališču. SLS je vedno zahtevala, da se uvede dohodnina v celi državi kot najmodernejša davčna vrsta, katera edina daje možnost, da se zadovolji zahteva uslave glede progresije. Dohodnina se je ukinila na pritisk kapitalističnih krogov, kateri so se zbali dohodnine kot dopolnilnega davka, lcaiercga namen je nekoliko bolj obdačiti sloje z visokimi dohodki. Dohodnina sc ukinja v ieiu, v katerem slavi 30 ietnico svojega obsteja v Sloveniji in Dalmaciji. Dohodnina je najiJt-a nejši in naj-pravičnejši dopolnilni davek, чко se ustvari za to davčno vrsto primerni eksistenč»i minimum in ako se ustvarijo olajšave za davkoplačevalce za slučaj večjega števila rodbinskih članov, za slučaj bolezni, raznih nezgod, piezadolženosti, vzdrževanje revnih sorodnikov, za slučaj mobilizacije, vojaških vaj itd. Dohodnina se bo morala prej ali slej uvesti i v naši državi, kar bo čim težje, čim pozneje se bo to izvršilo. Dočim imamo sedaj skoro polovico države, v kateri se dohodnina predpisuje in plačuje, dočim imamo lepo število davčnega uradništva, katero ima veliko prakso glede te davčne vrste, ki zahteva izredno sposobnost, ne bomo pozneje imeli nc davčnega aparata ne dragocenega materijala za predpis dohodnine. Ker se je ukinila dohodnina, katera edina je dala možnost, da se izvede v ustavi določeno načelo progresivnosti, sc jc moralo, da se zadosti zahtevam ustave, progresijo izvesti potom dopolnilnega davka na zemljairino, zgradarino. pridobnino ter potom novega davka za uslužbence; dopolnilni davek in novi davek za uslužbence se je moral uvesti tudi radi tega, da se nadoknadi državi dohodek, katerega oi dala dohodnina, da se doseže finančni efekt, katerega pričakuje finančni minister, to je, da dobi država od neposrednih davkov isti dohodek, katerega je dosedaj dobivala. Neposredni davki so dali državi c!o sedaj letnih dohodkov 1600 do 1800 milijonov Din, za proračunsko leto 192S-29 se pričakuje, da bodo neposredni davki znašali 1673 inilij. <-in. Ukinjenje dohodnine nas ne zadovoljuje, a za enkrat smo morali na to pristati, ker je v celi državi povzročilo velik odpor proti dohodnini predpis in izterjevanje dohodnine. Pristali smo radi tega, ker smatramo 'za nujno potrebo države, da sc izvede izenačenje davkov v celi državi, katero bo prineslo ublažitev davčnih bremen v onih pokrajinah, v katerih so davčna bremena pretirana. V davčnem zakonu se je do skrajnosti omejilo pooblastila finančnemu ministru, katera je v največji meri vseboval predlog davčnega zakona, katerega je predložila vlada, v kateri so sedeli Padičevci, ki so proglašali predlog 4. davčnega zakona kot svoje delo. Finančni minister mora predpisati soglasno z ininistr. svetom uredbo o delokrogu in načinu dela komisije za ugotovitev donosa zemljišč; to uredbo mora odobriti finančni odbor Narodne skupščine po zaslišanju Glavnega zadružnega saveza. S tem jc dana možnost, da bo ta uredba odgovarjala našim zahtevam. Knjiženje neposrednih davkov, postopanje v slučaju sprememb v predpisu davka, način odpisa davka radi neizterljivosti ali prestanka davčne obveze, bo uredil finančni minister s pravilnikom. Postopanje v davčno-ka-zenskih zadevah, prisilno izterjevanje davkov, način odpisa davka radi elementarnih nezgod, zavarovanje davka bo uredil finančni minister z uredbo, katero mora odobriti finančni odbor Narodne skupščine. Naša zahteva je, da se uredi i vprašanje vojnice (vojaške takse) v finančnem zakonu, ker pomeni ta davek po pravilniku vojnega ministra pretirano breme za davkoplačevalce. Čimprej treba tudi urediti s posebnim zakonom vprašanje samoupravnih financ, da preneha ona borba za financiranje samoupravnih edinic ter omogoči razvoj oblash', glavarstev, občin. Vse to delo se bo dalo sedaj dosti lažje izvesti, ker je z novim davčnim zakonom položen soliden temelj za enotno davčno politiko v državi. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurzi: Jovan Spasič, Požarevac (prij. do 7. marca); Itista Pcjovič, Irg., Skoplje (do 12. mar-fa); Jovan Л. Stošič, Vladimir Slojanovič; Stanko Jovič, trg. iz Surduliee (do 5. marca); Svetozar Gjordjevič, trg., Draginjac (do 7. marca). Likvidacija: »Jugodrvo« je na občnem zboru sklenila likvidacijo (kapital 3 milijone Din; izgube za 1920 in 1925 5 milijonov justanovljena 1923). # * >» Znatno povečanje oddaje toka lalske elektrarne. V teku leta 19"Л. je elektrana Fala oddala 180.5 nvlijona kilovalnlli ur toka napram 104.1 milijona v letu 1920. pri priključni vrednosti ca. 27.000 kilovatov. Oddaja toka se jo torej napram 1920 povečala za 10%. Napram lelu 1923. sc je oddaja povečala za celih 80%! Žrebanje vojne škode. Dne 15. febr. se je vršilo žrebanje dobitkov vojne škode. 500.000 Din sta zadeli obveznici ser. 3525 št. 1t4 in serija 2204 št. 309, 1 milijon Din pa ser. 1335 št. 30. Po 200.000 Din dobe: serija 3284 šl. 170. serija 2330 St. 513, po 100.000 Din serija 171 št. 841, 2832 št. 557, 3100 šl. 813, 580 št. 935. Nadalje so bili izžrebani dobitki l,o 50 000. 20.000 in 10.000 Din. Osuovaoje zveze stavbnih podjetnikov. V Belgradu se vrši 19. I. m. prvi kongres stavbnih podjetnikov iz cele države. Licitacija za progo Kočevje—Vrbovško, Dno 23. t. m. se vrši licitacija za oddajo del pri Irasi-ranju proge Kočevje—Vrbovsko. Koliko vzame Dunaj jugoslovanske živine iu mesa? Leta 1920. je bilo na Dunaj uvožeua iz Jugoslavije 3001 iona mesa, iz Madjarske 2012 ton, iz Romunije 0070 in iz Poljske 10.502 toni. Leta 1927. pa jo Jugoslavija uvozila 1178 ton, Madjarska 231, Romunija 3538 in Poljska 1487 ton. Na dunajski Irg /. živino je Jugoslavija uvažala lani (v oklepajih podatki za 1920): goved 42.188 (21.219), prašičev 209.477 (180.391), od teh špeharjev 102.177 (122.132) mesnatih 47.300 (28.057). Konferenca na parniku. V Biarlitzu se je spomladi 1920 vršila .prva mednarodna konferenca dušične industrije. Sedaj se bo vršila od 30. aprila do 8. nmja na nemškem Lloydoveni parniku vLtttzovvv, ki so ga najeli v ta namen, nova konferenca, kjer bodo zastopani: Ccmptoir Fran^ais del azote, Mon-tecatiuy Nitraux Ltd., Norsk Hydroelektrisk Kvvuel-stof-družba in Sticksloffsyndikat. Ne bodo razpravljali o cenah in prodaji, ampak samo o izmenjavi izkušenj. Dobave. Ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. febr. ponudbe glede dobave 1400 kg surove karbolne kisline. (Splošni oddelek.) — Drž. rudnik v Zabukovci pri Celju sprejema do 28. febr. ponudbe glede dobave raznega železa, žice, žebljcv in orodja. — Komanda pomor, nrsenala v Tivtu sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave pločevine in železa. — Kavn. drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 29. t. m. ponudbo glede dobave gumijastih cevi. — Vršile se bodo naslednje ofert licitacije: Dne 5. marca pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobave prizem, nivelir-instrumen-tov in 1 pantograra; dne 7. marca glede dobave raznih inventarskih predmetov: dne 8. marca glede dobave raznih strojev za vrtanje ild.; dne 10. marca pa glede dobave jeklenih črk. — Dne 8. marca pri upravi drž. monopolov, ekon. oddelek, v Belgradu glede dobave 23.200 kg žebljev. — Dne 7. marca pri 39. pp. v Celju glede dobave živil (zdrob, testenine, čebula, sladkor, kava, čaj, loj, kis itd.). — Dne 8. marca pri ravn. drž. železnic v Ljubljani, (gradbeni oddelels), glede dobave 250.000 kg porl-land-ceinenta. — Dne 9. marca pri ravn. drž. žc-leznic v Subotici glede dobave telegrafsko-telefon-skega materijala. —Dne 10. marca pri 10. ari. p. v Ljubljani glede dobave živil (olje, zdrob, fižol, testenine, kavine konzerve, krompir, kis, sladkor itd.). Natančnejši podalki v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. Шог&а Dne 10. februarja 1928. DENAR. Današnji devizni kurzi v Ljubljani so se nekoliko znižali. Edino Berlin se je učvrstil, dočim je Trst ostal neizpremenjen. Kakor običajno je Narodna banka pokrila vso potrebo razen v devizi Trsi, kjer je bilo privatno blago. Promet je bil danes znaten, posebno v devizi Praga (310.000 Kč). — V Curihu je kurz dinarja ostal neizpremenjen. dočim so se vse ostale devize učvrstile. Devizni tstaii na IjubliansHi borzi dne 16. fcbr.lOZS povpraš. pon. srednji sr. 15 II. Amsterdam — 22.9: _ — Berlin 1357.00—1300. 0 13 8.50 1358.00 Curih 1093.50—I0r6.50 1095. 0 1095.30 Dunaj 8i 10.40- fci3.40 >il 1.90 801. 5 London 27'.20— 278X0 Л7-60 277-61 Nevvyork ob. 80— 57.00 5o.90 56*; 2 Pariz — 223-85 — — Praga 16ч.37— 169.17 16s.77 168.8) Trst 30f50— 302.50 3 1.50 301.50 Zagreb. Berlin 1357—1300, Budimpešta 993.5 —990.5, Curih 1093.50-1000.50, Dunaj 800.4—803.4, London 277.20—278, Newyork 56.80—57, Praga 168.37—109.17, Trst 300.08—302.08. Belgrad. Berlin 1357—13GO, Budimpešta 993.3 —990.5, Curih 1093.50—1090.50, Dunaj 800.4— 803.4, London 277.20—278, Pariz 222.85 -224.85, Praga 108.37—109.17, Trst 300.08—302.08. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.05, Budimpešta 1X1.90, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.23, London 25.3475, Nevvyork 519.95. Pariz 20.3475, Praga 15.41, Trst 27.55, Varšava 58.30, Sofija 3.75, Madrid 88.45. Trst. Belgrad 33.14—33.17, Curih 362.50— 364.50, London 92.03—92.05, Newyork 18.88—18.89, Pariz 74.20—74.25 Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725, Kodanj 190.10 London 31.615, Milan 37.02, Ne\vyork 710.10, Pariz 27.915, Varšava 79.03. Valute: dolarji 708.10, francoski frank 28.10, lira 37.01, dinar 12.415, češkoslovaška krona 21.03. Praga. Devize: Lira 178.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.00, London 104.40, Newyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 175.65, Berlin 7.36, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani neizpremenjeno. Državni papirji so bili v Zagrebu zopet čvrsti, zlasti vojna škoda, ki je zopet šla. Bančni papirji neizpremenjeni. Med industrijskimi so Vevče nekoliko čvrstejše. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 165 den., Strojne 70 bi., Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreli. 7% invest. posoj. 89. agrari 55.50, vojna odškodnina 439, II. 441—444, 111. 445-148. IV. 447 den., XII. 472—475, Hrv. esk. 52, Hipo 65—66, Jugo 96.25, Praštediona 875, Ljublj. kreditna 185, Šečerana 550—5W, Drava 575, Slavonija 10—12, Trbovlje 588—540, Vevče 135—140. Belgrad. Narodna banka 7000, vojna odškodnina 440.50, 441, -139.50, uit. febr. 435—142.50, uit. marec 443.50—444, uit. april 440—446, Tob. srečke 84, Rdeči križ 52, 7% invest. posoj. 89.50-90.75, agrari 57. Trst. Adria 204, Assicurazioni Generali 6720, Cosulich 175.50, Riunioue adriatica 2940, Tripco-vich 250, Split cement 210, Trž. Llovd 585, Dalina-tia 117, Oceania 93. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 86.70, Živno 111, Hrv. esk. 0.20, llipo 7.85, Alpine 41.30, Lovkam 10.85, Trbovlje 66.70, Kranj, industr. 42.60, lluše 30.75, Slavex 13.50, Slavonija 1.32. BLAGO. Ljuhljuiia. Les: Deske smreka-jelku 18 nun od 10 ('in dalje, konične media 22 monte fko vagon meja 485—500, 4 vag po 185: zaklj. 4 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dui, dob. prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 385-387.50, slav. 375—377.50, moka 0 g vag. bi., lko Ljubijunu, plač. po prejemu 525—530, koruza baška nav. vozu. febr. 287.50, marec 292 50, april 297.50, maj 302.50, ciukvantin 297.50; zaklj. 4J-Ž vag. Tendenca ncizjn-emenjeno čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 332.50—342.50, potiska 337.50—347.50, ban. par. Vršne 330—340, gor. ban. 327.50—337.50, sr. 337.50—347.50, rž bač. 295—300, ječmen bač. 295, mnc. 210—215, oves bč., ban., slav. sr. 250—200, koruza bač. stara 245—255, marei,-april 247.50—257.50, npril-maj 250—260, bela 250-200, ban. par. Vršac 242.50—252.50, stara 245—25b, imim april 250—260, вгеш. 240—250, marec-aprlj 247.150—257.50, moka 0 g in gg 475-486, št. 2 453 -40\ št. 3 435-445, šl. 6 370-380, št. 7 300—810 št. » '^25- 240, otrobi bač., sr. 210—220, slav. 280-••.< ".. fižol bač. beli 300—305. Promet: 38 vag. pšenice, 26 vag. koruze. 8 vag. moke, 1 vag. otrobov. Budimpešta (terminska borza), 16. febr. Ton. don. • čvrsta. Pšeuica murec 31.48, 31.58, zaključek 31.50- 81.58, maj 32.24,32.32, zaklj. 32.28—32.30. okt. 29.94 -30, zaklj. 29.96—29.98, rž marec 30.48, 30.80, zaklj. 30.32—30.36, maj 30.28, 30.18, zaklj. 30.1'J—30.18, okt. 24.70, 24.82. zaklj. 24.80—24.&1, koruza maj 20.00, 26.70, zaklj. 26.74—2&78, julu 27.01. tnsvee Pomen slovenske univerze' "Pomen univerze v Ljubljani za Slovence in državo SHS« je naslov brošurici, ki je te dni kot publikacija naših univerzitetnih krogov izšla. Potem ko na splošno povzema zgodovino naše univerze, se peča z njenimi posameznimi fakultetami in njih pomenom za slovensko kulturo in za našo državo. Brošura pravi: Filozofska fakulteta, ki ustvarja z gojenjem teoretičnih znanosti temelje drugim fakultetam, je tak del vsake univerze, da si brez nje ustroja univerze sploh predstavljati ne moremo. Ukinjenje filozofske fakultete v Ljubljani bi ponienjalo deniontiranje organiziranega sistematičnega dela zlasti v področju naših nacionalnih znanstvenih panog. Ljubljana je središče svojevrstnega kulturnega tipa, zato ima njena filozofska fakulteta svoj poseben znanstven program, katerega uspešno rešitev pričakuje evropska in domača znanost po pravici le od nje, ker se ne bi dal uspešno reševati ne iz Belgrada ne iz Zagreba: le filozofska fakulteta v Ljubljani omogočuje sistematični študij slovenskega teritorija; le tukaj v neposredni bližini slovenskih knjižnih in umetnostnih ahirk in arhiva-lij, ki so slovenska teritorijalna kulturna last in se ne smejo premestiti drugam, so dani vsi pogoji za smotreno raziskavanje slovensko zgodovine, slovenskega jezika, slovenske literature iu umetnosti tej- stikov Slovencev s sosedi in njihovimi kulturami. Znanstvena prizadevanja nastavnikov filozofske fakultete pričajo, da se te specialne svoje naloge zavedajo: ustanovili so »Znanstveno društvo za humanistične vede« z »Razpravami«:, »Geografsko društvo« z »Geografskim vestnikom«, »Umetnostno zgodovinsko društvo;: z »Zbornikom za umetnostno zgodovino-:, »časopis za slovenski jezik, kujižev-nost in zgodovino«; v seriji njihovih publikacij izza delovanja v Ljubljani (nad 50 knjig in nad 500 razprav) se obravnavajo poleg splošnih problemov zlasti tudi problemi iz omenjenih področij; med angažinaji za češka, nemška in druga inozemska znanstvena podjetja je več takih, ki so jih mogli sklenili le v nadi, da jim je zasigurano nemoteno delovanje ravno v Ljubljani. Filozofska fakulteta v Ljubljani je pedagoško potrebna in logična izpopolnitev srednjega šolstva na slovenskem teritoriju. Zato je število slušateljev tudi normalno in v skladu s taktičnimi ]>otrebami v Sloveniji in v državi. V Sloveniji filozofija še davno ni sa-turirana in ne bo nikoli tako, da bi se fakulteta smela ukiniti z vidika pedagoških potreb A našemu medsebojnemu zbližan ju more biti le na korist, ako bo na vsaki srednji šoli v Srbiji ali na Hrvaškem po en ali po več absolventov naše fakultete. Ako so se mogli uveljaviti slovenski srednješolski profesorji v Srbiji prej, se bodo tem lažje sedaj, ko ве učijo srbohrvaščine v gimnaziji in ko slišijo srbohrvaška predavanja tudi na univerzi v Ljubljani. Tudi bodoči srbohrvaški srednješolski nastavniki morejo ua filozofski fakulteti črpati ono neposredno poznanje slovenstva, ki je tudi pri njih velepomeinben moment za uspešno delo v šoli v zniislu našega medsebojnega spoznavanja. Mladina sama to čuti, ker stalno raste število srbohrvaških filozofov, ki Studirujo nekaj semestrov tudi v Ljubljani. Izdatki za ljubljansko filozofsko fakulte-to so bili doslej razmeroma majhni, ker im« matematiko, fiziko, mineralogijo in kemij« skupno s tehniško fakulteto. Sploh pa gre tukaj zlasti tudi za nacionalne znanosit, pri gojenju katerih nobena država ne štedi is ne sme štediti. Ukinjenje fil. fakultete v Ljubljani bi postalo stalni kamen zapreke za konsolidacijo notranjih razmer v državi SHS. Slovenci, ki so imeli v Ljubljani višji filozofski študij od začetka XVII. stoletja do zmage reakcije 1849, a pri manifestacijah za slovensko univerzo izza srede XIX. stoletja mislili vedno tudi na ustanovitev filozofske fakultete, ne bod v državi SHS, kjer je tudi njihov jezik državni jezik, nikdar nehali tirjati, da bodi v njihovem kulturnem središču tudi vzga-jalisce za njihov srednješolski profesorski naraščaj. V ukinjenju filozofske fakultete v Ljubljani bi videli Slovenci po pravici izrazito kulturno amputacijo, začetek demonti-ranja pozicije, ki je zajamčena njihovemu jeziku v šoli in javnem življenju po ustavi. •Dom in Svet 1928, št. 1-2 >Dom in Svete priporočati, se mi zdi danes odveč. Njegova vloga v današnjem slov. kulturnem svetu kot umetno:.' u in kritične revije je priznano odločilna in zato je nujno potrebna vsakemu, ki hoče imeli pravilno ceno o najnovejših lit.-uinelnostnih pojavih. Odločno poudarja D iS svojo nalogo, svest .si je svojega poslanstva: zato se ne ponuja kot kaka zakotna osladna revija, ampak čaka, da seže ponj človek iz svoje najgloblje potrebe. — Prvi številki novega, 41. letnika sta izšli prav la dan in točno ilustrirata današnji književni položaj jiri nas ,ki ima premoč v kritiki. V »leposlovnem delu« je priobčil Pregelj lopo pa-rabolično skico »Gosp. prof. Andrej«; Malešič fol-klorističen potopis »Črnomelj«, Irdinovski niz belokranjskih vraž, ki jim pa ni mogel do usodnih globin, kakor je tudi skušal; Bevk istrsko nove-lico o >Ladji z Markovim levom iu Magajna poetično novelo »Ikarus«, ki jc nekako njegovo najboljše delo in najboljša leposlovna stvar v te; številki poleg Leskovčeve socialne drame »Kraljičini Haris« in Pogačnikove pesmi »Pismom. »Kralj ična Haris« kaže Leskovca kol dramatika visokih kvalitet, ki zna postaviti človeka tudi z naj-kompliciranejšo dušo živo na oder, in figura gospodične z gradu bo hvaležna vloga za igralko velikega stila. Pesmi ima poleg Pogačnika i Sar-denka (Mornarjev sin) še Snvinšck (Iz sonetov: 0 sestra smrt!), ki se je razmeroma dobro uvedel v krog Dominsvetovcev. V »prosvetnem delu« sla najbolj važna člau-kn, s katerima se je DiS spomnil Zupančičevega jubileja: Finžgarjev govor in A. Vodnika članek »Ot. Žup. in mladina«, kjer V. samozavestno govori o Župančiču, pripravljalen nove dobe, vodniku cele generacije do vrat, kjer je on obstal iu kamor je šla mladina, njegovi sinovi... V ostalem prinaša dr. Vurnikov »Uvod v glasbo«, Steletov pregled »Umetniškega življenja v 1. 1927« iu Hriš-kievvičev-šedivijev »Pregjed beloruskega slovstva«. V »Polemiki« analizira dr. A. Vodnik Čibe-jev članek v lanskem Zvonu: »Umetniško ustvarjanje Iv. Cankarja« in zdvoitii o pravilnosti rezultatov, radi neeksaktnega predstudija tozadevnega gradiva. V »Zapiskih« pa registrira dr. L. Sušnik ob jubileju »K. Mulha« boj nemških kat. kritikov ob »Hochlandu: in >Gralu«, kar je za Slovence vsekakor zanimivo, ker zdi se mi, da je tudi pol D. in Sveta šla od »Grala« proti »Hoclilandu . J. Šolar nae seznanja >iz svetovne književnosti« z romanom Bemanosa »Sous le soleil de Satane. V »Ocenah«, ki so po čudnem naključju prišle io pol na poslednje strani, se odlikuje Vodnikova recenzija Srečka Kosovela (Pesmi), s katero je trdno postavil lega dragega nam prijatelja v njegovo umetniško in kulturno pomembnost in ga tako zavaroval pred morebitnimi zlorabami. Isti Voduik Okostje plesiosuura, ki larij, ki je bil poprej rabinec. Rodil se je 1. 1860. v Brodu na Savi kot sin znanega ra-binca Rosenfelda. Oče ga je poslal v židovsko duhovniško šolo v Regensburgu. V okolici tega mesta je dobil mladi Rosenfeld prvo rabinsko službo. Postal je prijatelj mladega katoliškega semeniščnika in poznejšega župnika- Dve leti pozneje je razburil židovsko občino nečuven dogodek: njen rabinec je prestopil v katoli-štvo. Pozneje je postal Rosenfeld župnik in tekom 35 let se je izpreobrnil v benediktinca. Poslali so ga v Ameriko, kjer je 30 let vodil misijone med pogani in je večkrat zaslužil odlikovanje sv. očeta. Brat H^arij ni nikoli pozabil na domovino. Med vojno je pošilja? iz Amerike darove za potrebne rojake. Pomoč z neba Na oddaljenem otoku Cook, 115 milj daleč od Alaske, se je poškodovala neka učiteljica pri čiščenju puške. Strel ji je obtičal i prsih. Na vsem otoku ni bilo mogoče najti po moči za učiteljico. Tedaj so brezžično brzoja-vili v mesto Anchcrage na Alaski za pomoč. Iz Anchorage so naročili pristanišču Selde-rija, naj odide na otok Cook čoln z zdravnikom. Toda v viharju ni bilo čolnu mogoče zapustiti obale. Zdravnik je moral odleteti na Cook z letalom, ki ja imelo za pristanek montirane smuči. Letalo je pristalo na otoku. Od tu pa do ranjene učiteljice se je moral peljati zdravnik s sanmi s pasjo vprego. Učiteljico so nato naložil na zrakoplov in jo po zraku prepeljali v bolnico v Anchorage. Grški parlament v Atenah. Računa se s skorajšnjim razpustom grške zbornice in z razpisom novih volitev. Danes popoldne, 11. t. m., so stopili naši drsalci ga. Kadrnka, inž. Bloudck in Vodišek v stik v češkimi drsalci gg. bratoma Sliva, s katerimi je bila ga. Kadrnka že preje poznana. Trenirali bodo prosto drsanje. Posebno važno je tudi to, da bodo drsali skupaj s favoritom v umetnem drsanju Švedom Grafstromom. Tako jim bo dana možnost spoznati vse obstoječe sisteme umetelnega drsanja, kar je za nadaljnji razvoj našega drsalnega športa neprecenljive važnosti. TEKME. Po obhodu okrog Stadiona so sc pričele igre v hockeyu na ledu. V Stadionu je bilo ob otvoritvi zaradi slabega vremena samo 3000 gledalcev, pri tekmah pa še toliko ne; vreme se ni zboljšalo in tudi niso še igrale prave »katione«. Najbolj se seveda vse zanima za Kanadce; ko so jih drugi tekmovalci gledali pri treniranju, jim je kar slabo prihajalo; navdušene notice beremo o njih. — Tekme prvega dne so izkazale sledeče rezultate: Avstrija-Švica 4 : 4, Francija-Ogrska 2 . 0, An-glijr "elgija 7 : 3, švedska-češkoslovaška 3 : 0, tekme drugega dne: Belgija-Ogrska 3 :2, Polj-ska-Svedska 2:2, Francija-Anglija 3:2, Av> strija-Nemčija 0 :0. Alicc Wright: V časopisu Angelika je izmed onili ljudi, ki ne marajo, da jih svet pozna in občuduje, vendar pa jim silno dobro de, ako vidijo svoje ime natisnjeno v časopisju. Predstavljajte si torej veselo razburjenje, ko je oni večer vstepil mlad, čedno oblečen možki ter moji ženi povedal, da je zastopnik časnikarskega društva. Ko je še povedal, da je prišel mojo ženo intervjuvat, Angelika skoraj ni vedela, kaj bi od samega veselja. »Kot ena izmed najboljših gospodinj v našem prelepem Slapham predmestju, nam bodo vaše izjave posebno dragocene in izdajatelj našega lisbi že težko pričakuje, kaj mu prinesem,* je s sladkim glasom govoril poročevalec. Angelika mi je signalizirala — kot samo ona zna — da naj molčim in sc ne vmešavam v pogovor z gospodom časnikarjem. Ponudila mu jc stol, sama pa se je vsedla v naslonjač ter skušala zavzeti čimbolj iinponirujočo pozo. »Pred vsem, najprvo bi želel zvedeti za vašo starost,« je pričel poročevalec. Pravkar sem jih bila petindvajset, jc od- vrnila in niti zarudela ni, kaj še, tudi z očesom ni trenila. In to v pričo mene. Sesedel sem se na stol, kajti toliko da mi ni sape vzelo. Ako bi bila število podvojila, pridejala še dvajset ter odštela število, ki ga je navedla, potem bi м nekako približala pravi številki. »In to je vaš soprog,« je vprašal naš po setnik ter s koncem svinčnika kazal name. »Da,* je odvrnila Angelika, »in lahko vam povem, da v vsem Slaphom predmestju ni nobene žene, ki bi se počutila bolj srečno v zakonskem stanu nego jaz.* Neznansko dobro mi je delo tako hvalevredno govorjenje, toda že v naslednjem trenutku sem prebledel. ko je nadaljevala: »To pa imam pripisati le dejstvu, da vsak dan najmanj dve uri prebiram moderne pesnike. Ti me učijo, kako naj udano prenašam usodo, kako naj se zatajujem in premagujem, vadim v potrpljenju ter skušam pozabiti, da bi bilo lahko vse drugače z menoj, kot pa je sedaj.« Poročevalec si je vse to zabeležil. Moja zbirka draguljev, zlatnine, biserov, rubinov, smaragdov itd. nima para,« je nadaljevala Angelika. -Sama nc vem, koliko teh stvari prav za prav imam « Ste imeli morda nagnjenje do gledališča * vaši nežni mladosti?- jc vprašal reporter. narodnosti z državno zastavo; tik za njim pa ostali. Sprevod je nudil radi pestrih barv zastav in športnih dres lepo sliko. Sprevod je dospel v zimski olimpijski Stadion najprvo pred tribuno, kjer je bil zbran ves mednarodni olimpijski odbor, nato pa ob zvokih godbe pred glavno tribuno, kjer je bil predsednik švicarske republike, v spremstvu konzularnega zbora. Nato so se vse narodnosti razvrstile v polkrog in takoj nato je pozdravil predsednik mednarodnega olimp. odbora g. W. Hirschy repre-zentanta švicarske republike g. Schulthesa, ki se je v kratkih besedah zahvalil. Takoj za tem se je vršila svečana prisega. Švicarski tekmovalec Eidenbeuz, spremljan od zastopnikov zastavonoš vsake narodnosti, položi svečano olimpijsko amatersko prisego v zimskosportnein tekmovanju. Tudi ostali sport- Trojani trenira nn olimpijski skakalnici. Vidimo ga, kako prileti s skakalnice dol na smučišče in smuča naprej. Olimpijsko skakalnico smo natančno opisali v nedeljo, 12. t. m. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par. iNajiuanjši oglas 3 sli Л Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Zborovodja, umožen slovensko-hrvatskega ierika, kateri bi s pomočjo harmonija vodil cerkveni zbor. se išče za Eupno cerkev v Kragujevcu - Pismena pojasnila daie tainištvo „Kat. prosvetno društvo" „Naš Dom" v Kraeuievcu. 1267 Prodajalka starejša, samostojna, z neoporečno preteklostjo in dobrimi spričevali, s kavcijo 30.000 Din, kot voditeljica manjše podružnico na deželi, ki se odda taki osebi cvcnt. tudi v najem, sc išče. Naslov pri upravi Slovenca, pod šifro »Priprosta« it. 1313. Sfanovan/a Večje količine brusnepa lesa obeljenega in neobelje-nego išče »Fructus« — Ljubljana. 1187 Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenfa transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon SL 2718 Vrtnarski delavec (samec), dobra in zanesljiva moč, sc sprejme takoj na graščino. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. - Ponudbe poslali na oskrbništvo: Habbach, Trzin pri Domžalah. Ravnateljstvo zavarovalne družbe »Jugoslavija-; v Ljubljani sprejme proti stalni plači dva spretna jn zanesljiva potovalna uradnika posred. požarnih kupčij. Sprejmem takoj mizarskega vajenca kmetskih staršev. - Vsa oskrba v hiši. — Jakob Škrbinc, splošno mizarstvo, Vižmarje. 1293 ---- 127 X 27 mm, 1 m do Hišnik in šofer160 m doi«c• »,.vrtue ,llgl 0gra)ei vinograde ah me- tlišča po 50 do 70 par I za cn komad nudi parna žaga »Zora« d. z o. z., Črnomelj. 1216 J6foproda? 1 Fižol f Takojšnje stanovanje dobi, kdor kupi hišo na Kodeljcvcm za 90 000 Din do 18. februarja 1928. — Naslov v upravi pod 1271. Hrastove palice za osebni avto se išče za Ljubljano. Postranski posel: mul vrt in pisarna. Ugodnosti: prosto stanovanje v vili, kurjava in elektr. razsvetljava, plača po dogovoru. Nastop službe čimprejc; oženjen mehanik z malo rodbino ima ev. prednost. Oferte z navedbo dosedanjih služb brez spričeval na: Aloma Сотрапу, Ljubljana, Aleksandrova c. 2, pod Trezen in zanesljiv. Tehnična svetovna tvrdka išče za svoj jugoslovanski urad v Zagrebu cSinl. strojnega ali elektro-inženerja Pogoji: jugosl. državljanstvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali pa v obratu, perfekt-no znanje srbohrvaščine ali slovenščine in nemščine. Obširno, lastnoročno pisane ponudbe s cur-riculum vitac in navedbo referenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop službe na upravo lista pod »Traino mesto« št. 1884. MALINOVEC in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10/a. 38 dinar ie v 5 kg prima bosanskih sliv I 10 kg 74 Din. Suhe hruške in jabolka ista cena. Razpošilja po poštnem j povzetju ali predplačilu franko zavoj in plačana poštnina j Eksport G. Drechsler, Tuzla, Bosna. vseh vrst kupi FRAN POGAČNIK - Ljubljana, Dunajska cesta 36. — K ponudbi jc poslati vzorcc. Veakovrslno ilato kuDuie po najvišjih cenah erne, mvelir, Ljubljen! VVoltnv« ulica ®tcv Kupi se dobro ohranjena blaea na ki mora imeti dvojna vrata in dobro zaporo. -Ponudbe naj se pošljejo: Hranilnica in posojilnica v Predosljih pri Kranju Razpisujemo dobavo razne železn'ne Ponudbe jc vložiti do 28. februarja. — Več pri Direkciji državnega rudnika, Zabukovca p. Griže. Posestva Razprodaja: Dne 19. febr. 1928 od 8 zjutraj naprej sc bo prodajalo na licu mesta v Preddvoru nad Kranjem zemljišče in stavbene parcele, to je: njive, travniki, gozdovi, vrtne parcele ter gospodarska poslopja, kozolec-dvojnik in hiša z gostilno, ki spadajo k graščini Preddvor. - Prodaja je prostovoljna od strani lastnika. Sestanek pred graščino Preddvor. Interesenti se vljudno vabijo. Vrra/e/ri Velik solnčnat vrt da pod ugodnimi pogoji v najem Martin Jančlgaj, Ljubliana VII, Celovška cesta 114. 1263 Poizvedbe Zatekla se je psica srednje velikosti, siva (Stachelhaarig), sliši na ime »Alica«. Vrne sc naj proti dobri nagradi: Marmontova ulica št. 16. Hrastove odpadke od žage za kurjavo z žico v snope povezane po 1250 Din in nevezane po 1100 Din za 10 tonski vagon, franko vag. Črnomelj, nudi parna žaga »Zora« d. z o, z., Črnomelj. ргсд do 1000 kg na-• tOH prodaj. Terez. Skubic, Sp. Hrušica 31. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 1 A* Naiboi'Sl j /\ hohs' Cebln, Wolfova 1/2 Kruino moko n rženo moko vedno »vežo, kupiti- zelo ugodno pn A. VOLK, LJUBLJANA Krsljcvn ccsta -4. Javna zahvala! Podpisani sc najlopleje zahvaljujem »Slaviji«, Ju-goslovenski zav. banki v , Ljubljani za kulantno ter I ločno izplačilo za vso 1 škodo, katero so mi na-! pravili neznani vlomilci, ter isto vsakemu kar najbolje priporočam, I Ciril Gašperin, trgovec, Begunje. ADOLF REMIC TRGOVEC PAVLA VRAB1Č UČITELJICA POROČENA ŠOŠTANJ 15. II. 1928 TRŽIČ Slezijshi premog krasen kosovcc brez prahu nad 7500 kalorij, skoraj brez pepela, idealno kurivo za peči in štedilnike, dobavlja od 50 kg dalje D. čebin. Wolfova 1. Tel, 2756 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naša iskrenoljubljena mati, stara mati, prababica, teta in tašča, soproga, gospa Marija Hafner roj. Ziherl previdena s tolažili sv. vere v 89. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši dne 16. februarja ob štirih popoldne na pokopališče v Škofji Loki. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Suha pri Škofji Loki, dne 15. februarja 1928. Franc Hafner, prožni mojster v pok., soprog. Ivan, Franc, sinova. — Marija Vitkovič roj. Hafner, s. Erzilija, usmiljenka. — Ivanka, hčere. Cenj. čitatel;em se priporočajo naslednje tvrdke: IvanKrižnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9 IVAN JAV0RN1K шеаах Liubljana. Domobranska t. > Stolnica poleg Zmalskega mostu Dlaf Jančar pieshar UubEiana. Brca Uožclria lekarna nri .Mar. Pomagai' Mr. oh. M.Leustek l imlianj Reshevr .estt K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja <0 čevljarskih potrebščin l ubliana Sv. Petr; testa 32 PR1ST0L & BRICELj ćrkoslikaria, Liubhana Reslieva c. 4 • Sv. Petra c. 39 le'ef. 2908 Ustan. 190 Franc Ocvlrh mesar 1'Ubliana, Poljanska cesti 53 (Šolski drevored) Imerirajtev .Slovencu11 Proda alna K. T. D. (H. iMtcman) Liubljana. KopiUr|e3 дд — uu -- - fsS »s * I -S -I o § g s I I a 6 CO CM b SI o S I t* c.. O ? O O ■» a? 'C — o ® _ I d .S P o e O o " i o g ® tt «! *» » .g L §> i g s £ 2, 3 S co .. •и -t ra Ф g Z c S2 « n ~ SfSl Ш •i* 3 £ s I <1 o a. -as g3 i u - ^ — š ~ "g A -9 5? e E H Б ^ o w-- s: z n a < $ jf •5 a> ° а i: j« £ 3 W o p r—у no J < O K = 111 = 111 Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Kaiel Ceč. Izdaiatclj di. ti. Kulovcc. Urednik; Franc lerscdlav. je mariborski okrajni zastop sklenil, da se poleg bikov marijadvorske pasme pripustijo k licenco-vanju tudi biki pincgavske, muricodolske in ai-mentalske pasme. Ta sklep je odobril tudi mariborski oblastni odbor. Napredni živinorejci na visokem Kozjaku in severozahodnem delu Slovenskih goric namreč opažajo, da marijadvor-ako pleme hira in je podvrženo jetiki. Sklep okrajnega zastopa in oblastnega odbora se vsesplošno odobrava* * Nova okrajna cesta pri Sv. Petru niže Maribora od Lorberja do Sandeja, ki je bila jeseni zgotovljena, se bo izročila prometu s 1. aprilom. — Za nadaljevanje te nove cestne zveze proti Sv. Lenartu čez Nebovo so izvršene vse predpriprave. Okrajni proračun, ki ga je finančno ministrstvo že odobrilo, predvideva 5C0 tisoč dinarjev za drugi del ceste od Sandeja do kapelice nad Brandisovim posestvom. Tvrdka Nasimbeni že vozi prodec z dravskega otoka, da se bo lahko z delom pričelo, čim bodo načrti odobreni. if Nevaren požar v Sarajevu. V soboto ob pol desetih zvečer se je vnela na kolodvoru v Sarajevem neka baraka. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci, ki so zastavili svoje moči, da omeje požar. Ker je pihal močan veter, je grozila nevarnost, da preide ogenj tudi na druge objekte z lahko vnetljivim materijalom, ki so se nahajali v bližini. Ob pol 12 je baraka pogorela do tal. K sreči ni bilo v baraki ničesar, ker so dan poprej znesli iz barake veliko količino moke. Skoda znaša 50.000 Din. •fr Pogreša se Anton Prek, 80 let stari mož iz Sela pri Lukovici. Odšel je od doma 7. t. m., in 9. t. m. je bil na Viru. Oblečen je bil v rjavo pelerino ter kapo na glavi. Mož je še krepke postave ter sivih gostih las. Kdor kaj ve, kje je, naj sporoči na naslov Ivana Pe-sten, Podpeč, Lukovica pri Domžalah. ir Pri razdražljivostl živcev, glavobola, pomanjkanju spanja, nerednosti želodca, utrujenosti, pobitosti, tesnobnostnem čutu, imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki skoro nikdar ne odpove, da se vsaka razburljlvost, naj izhaja iz katerega koli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Cfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi cesti. O Stanovanjska beda utegne 1. maja postati za tisočero najemnikov pravi sodnji dan. A da bi uboga para na obupnem lovu za stanovanjem še bolj občutila svoje gorje, si hišni gospodar vrh vsega drugega ogrne neredkoma še rjuho cinizma. Saj je pač krvavo norčevanje iz človeka in nič drugega, če te tak kuče-gazda najprej oblastno vpraša: »Ali imate otroke?« To je tako gorostasna nemoralnost, da bi jo trebalo tem cinikom eksemplarično Izbiti iz glave. 0 Ljubljanska sodaliteta se snide v sredo dne 15. februarja ob 17. uri v semeniški kapeli in dvorani. Ref. g. prof. dr. Alfonz Hafnpdnslii nakup oblačil lastnega izdelka nudi tordka JOS. ROJINH, Mubljana Levičnik: Jesu Chrlsti vita socialls«. — P. n. gg. člane vabi Predsednik. O Marta ali semenj ▼ Richmondu. Ro- mantično-koinična opera v 4. dejanjih. Pesnitev W. Friedricha, uglasbil Fr. v. Flotow, se uprizori v četrtek 16, februarja ob priliki 25-letnega jubileja našega odličnega pevca-moj-stra g. Julij Betetto. Lil^reto (besedilo) k tej operi se dobi v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani in v ostalih knjigotržnicah za ceno po 5 Din. © V višjo skupino je napredoval Josip Rus, pomočnik bibliotekarja licejske knjižnice v Ljubljani. © Izpit za rez. art. podporočnika sta napravila v štabu savske art. brigade g. dr. Marian Wolf, dipl. mere., in g. Dušan Pippen-bacher, abs. jurist. 0 Veselice. Ljubljana se raduje. Pred-pust je tu in plesov, veselic, redut in ma-škarad ni ne konca ne kraja. Ne samo mladina, tudi starejši ljudje so se vrgli v plesni vrvež. Zanimiva je ob tej priliki opazka, ki jo je napravil star pedagog v soboto zvečer v kavarni »Union«, ko so prihajali tja za trenutek udeleženci črno bele redute: »Opažam ln veseli me, da so mlada dekleta mnogo dostojnejše oblečena kot pa starejše ženske. Tudi mladi moški so mnogo manj hrupni in bolj trezni kot starejši!« Skoraj toliko, kot odločuje tu morala, bi moral odločevati tu tudi okus. Razni dekolteji in drugo, kar spada zraven, ni namreč vedno mikavno in vpliva na večino razsodnih ljudi odvratno. © Pretep pri veselici. Elektrotehnika Maksa Kompoža iz Spod. Šiške so v nedeljo zvečer na neki veselici na Viču domačini tako pretepli, da je moral oditi zaradi težkih poškodb na glavi v bolnico, kjer so mu morali zdravniki zašiti rano na glavi. © Dclikatesa in špecerija Verbič se je preselila v nasprotijo hišo v Filipov dvorec, Stritarjeva ulica. 1149 МагЉ&г □ 7. III. 1928. Haydn »Stvarjenje«. □ Pustovo slovo od naše mladine. V sredo 15. febr. se poslovi princ Karneval z veselimi pustnimi nastopi od naše mladine. Privlekel bo iz svoje zakladnice marsikatero veselo in mično, pripeljal bo pa tudi iz svoje menažerije par zvestih tovarišev, ki bodo s svojimi mičnimi nastopi zabavali naše male. Starši, privoščite svoji deci to veselje in jih privedite ob 15 in pol v veliko Unionovo dvorano. Cene nizke, vstopnice v predprodaji pri g. Brišnikovi. □ Lažnivi socialisti. Koncem januarja se je mudila v Belgradu socialistična železničar-ska deputacija. Član te dcputacije je bil nek »obersocialist« iz Maribora. Socialisti v Mariboru sedaj širijo »strašno« novico, da se poslanec Zebot za to socialistično delegacijo v Belgradu ni brigal. Pravijo, da se je delegaciji izogibal celo na ulici in da se je pred socialisti celo skril v neko hišo. Pooblaščeni smo izjaviti, da se poslanec 2ebot 26., 27. in 28. januarja, ko so socialisti romali v Belgrad, mudil ▼ Mariboru. Kolikor poznamo Zebota, se on rdečkarjev prav nič ne boji in nima povoda se skrivati pred njimi. To smo zabeležili, da vidijo železničarji, kako resnicoljubni so sedanji socialistični voditelji. □ Nov avtoomnibus-promet. Med Mariborom—Pesnico in St. lijem bo otvorila mariborska mestna občina te dni novo prometno zvezo z avtoomnibusi, kateri bodo vozili iz Maribora do državne meje pri St. Ilju. Določeno je, da bodo vozili avtoomnibusi vsak dan po dvakrat, in sicer: Predpoldne okoli Cfublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Torek, 14. februarja: SODNIK ZALAMEJSKI. C. Sreda, 1б. februarja:: NEDELJSKI ODDIH. Premijera. Pretnijerski abonma. Četrtek, 16. februarja: IDEALNI SOPROG. Red B. Petek, 17. februarja: Zaprlo. Sobota, 18. februurjs ob 16. uri: SNEGULCICA IN ŠKRATJE, Otroška predstava pri Izredno znižanih cenah. #edelia, 19. februarja ob 16. url: PEPELKA. Izven. Ob 20. uri: NEDELJSKI ODDIH. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvoSer. Torek, 14. februarja: MILOŠEVA ZENITEV. Red A. Sreda, 15. februarja: Zaprto (generalka), četrtek, 16. februarja: PLES V MASKAH. Red D. Petek, 17. februarja: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Red C. Sobota, 18. februarja: MARTA. Premijera. Preml- jerskl nbouma. Nedelja, 19. februarja ob 16. uri: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Ljudska predstava pri zniia-nlh cennh. ' Ponedeljek, 20. februarja: Zaprto. Torek, 21. februarja ob 16. url: ZMAGOVALKA OCEANA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Betettov jnhilej. Uprava Narodnega gledali-Ba v Ljubljani opozarja vse ljubitelje in spošto-valce mojstra pevcev g. Julija Betetta, da se vrši slavnostna predstava v proslavo 26 letnice njegovega umetniškega delovanja v soboto dne 18. febr. In tie kakor je bilo prvotno nameravano že v četrtek dne 16. febr. Pred prodaja vstopnic se vrši v operi in veljajo že eventualno kupljene vstopnice mesto za četrtek za soboto. Vprizori se Flotowa opera »Marta«, v kateri igra slavljenec vlogo bogatega zakupnika Plumketta. Mariborsko gledališče Torek, 14. februarja ob 20. url: POLKOVNIK JE-LIC. Ab. A. Kuponi. Sreda, 15. februarja ob 20. uri: PLES V MASKAH. Ab. B. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Četrtek, 16. februarja ob 20. uri: MANON. Ab. D. Kuponi. Glasba Romunski pevski zbor v Ljubljani. Kakor že javljeno koncertira v ponedeljek 20. t. m. pevski zbor »Kantarea-Romaniei« v Unionski dvorani. Romunski pevci se pravkar vračajo z enomesečne turneje, ki so jo napravili v Franciji. Na svojem prvem koncertu v Ljubljani izvajajo trodelen program, ki sestoji v prvi vrsti iz različnih mešanih zborov romunskih avtorjev. Pojo pa tudi Beethovna, Mo-niuszka, Rameaua in Mo'.ranjčev zbor >Kozarc. Natančnejši program priobčimo jutri, danes pa že opozarjamo ljubljansko koncertno občinstvo na ta koncert, ki bo brez dvoma zelo interesanten. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. :Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Predavanje ir vrtnarstva. Kakor običajno vsnk torek, priredi ludi 14. t. m. podružnica Sadjarskega in vrtnarskega drušlva v Ljubljani vrtnarsko predavanje, in sicer ob 20. uri zvečer v prostorih ino-ščanske dekliške šole pri sv. Jakobu. Predaval bo g. Vladimir Kuret >0 kulturi paradižnikov in buč-nk<. Ostali kraji. Radurljii-a. V sredo dne 18. t. m. ob 8 zvečer se vrši v gostilni Kunstelj izredni občni zbor tukajšnje podružnice .lugoslov. Matice. Na dnevnem rodu je ponovna volitev odbora za leto 1928., ozir. če se znova ponesrečijo vsi poizkusi za konstituiranje istega, razpust podružnice. Slovenjeradec. Mlslinjska podružnica SPD ima svoj redni letni občni zbor dne 8. nmrca t. 1. v gostilniški sobi Narodnega doma. Vsi člani se vabijo, da se istega udeleže. Р»Јж v e do van fa V Unionski garderobi zaostala suknja in klobuk pri veselici dno 4. febr., se dobi istotatn. Dalje en damski dežnik, zaostal dne 11. febr. pol devete ure odhod iz Maribora (glavni kolodvor), dohod v St. Ilj p. 10. Odhod iz St. Ilja (državna meja) 9.15, dohod v Maribor ob 10. Glavne postaje bi bile: Počehova, Laj-tersberg, gostilna Kos, Na Ranči gostilna Ke-renčič, Pesnica gostilna Klug, Jelenče gostilna Kovačič, Cirknica gostilna Muršec, Striho-vec gostilna Haring, kolodvor St. Ilj, gostilna Vračko, državna meja. Poskusna vožnja za to linijo je bila v soboto 11. februarja. Cena iz Maribora do St. Ilja bo 15 Din za osebo. □ Smrtna kosa. V starosti 81 let je umrla gospa Ivana Germ, mati kapelnika Katol. omladine. Pogreb bo v torek ob treh popoldne na Pobrežje. □ Kap ga je zadela. Včeraj okoli pol 9 je zadela pred tukajšnjo glavno pošto kap 50-letnega Boži Aleksandra, kočijaža tvrdke Zerkovič iz Tezna. Nesrečnež je na mestu izdihnil svojo dušo. □ Dva vlomilca pod ključem. O vlomu v izložbo Franca Cverlina v Gosposki ulici dne 5. febr. smo že poročali. Ubita je bila velika izložbena šipa in pokradena obleka iz izložbe. Vloma sta bila osumljena cigan in ciganka, katera je videl neki poštar pri nečednem poslu. Na opozorilo mariborske policije je aretirala avstrijska žandarmerija cigana Alojzija Lozinška ter ciganko Alojzijo Gartner, ki sta prodajala pri Cverlinu ukradeno obleko. □ Mrtvega so našla v ponedeljek zjutraj v baraki v Ljudskem vrtu Antona Košiča, očeta gostilničarja v Strossmajerjevem drevoredu. □ Dve nesreči. Senicky Janeza, 37 letnega pomožnega delavca v papirnici Sladki vrh, je pri delu po nesreči zagrabila trans-misija ter mu zlomila obe roki, desno nogo in mu še prizadejala občutno rano na čelu. Nesrečneža je mariborski rešilni oddelek odpeljal v bolnišnico. Rešilni oddelek je odpeljal v bolnico tudi 2 letnega Spazla Ivana iz Jarenine, ker si je nalomil desno nogo. Celje & Oglejte si slike bogatih dobitkov II. stadionske loterije, ki vise v izložbenem oknu celjske podružnice »Slovenca«! Brez dvoma boste potem kupili tudi vsaj eno srečko te najbogatejše efektne loterije. Kupite jih pa lahko med uradnimi urami v pisarni celjske podružnice »Slovenca«. <3 Lepo uspela orlovska prireditev v Celju. Kljub izredno lepemu, naravnost pomladanskemu popoldnevu zadnje nedelje je ljubezen do naše orlovske mladine privabila polno dvorano občinstva k akademiji cejske-ga Orla. Te akademije postajajo vedno izrazitejše revije orlovskega dela in ne zgolj blagajni potrebna in zato na vabeč efekt preračunana prireditev. Lahko rečemo, da je letošnja akademija potekla brezhibno in je nastop orlovskih ter orliških vrst pokazal naravnost odlično skrbnost in izbero v pripravljanju programa. Programu in izvedbi programa primerno je bilo razpoloženje v dvorani veselo in burno priznavanje izražujoče. Zanimive lahkoatletskc vaje so morali člani na živahno zahtevo občinstva ponavljati. Velik uspeh akademije naj bo Orlu v Celju porok, da uživa v javnosti vso naklonjenost, in dokaz, da je le z neumornim delom možno ustvarjati. <3 Sv. Jurij ob Taboru. Prošlo nedeljo se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije SLS. 2e na predvečer se je zbralo kljub hudemu nalivu lepo število zaupnih mož in fantov iz cele fare na sestanek, na katerem je poročal tajnik SLS iz Celja g. I. Peršuh. V nedeljo po rani sv. maši pa so naši odločni možje in fantje popolnoma napolnili dvorano v cerkveni hiši. Uvodoma je podal g. tajnik pregled trenutno politične situacije. Sledil je izčrpen razgovor glede na novo razpisanih občinskih volitev. Ukrenilo se je vse potrebno, da nas bo našel volivni boj tako pripravljene, kakor naši nasprotniki niti ne slutijo. Pri volitvi krajevnega odbora je bil izvoljen za načelnika dosedanji načelnik g. Jožef Golavšek, posestnik v Lokah. Za posamezne vasi smo izvoliH naše delavne može in fante v pododbore, da bi bilo tako delo čim najbolj razdeljeno. Ves potek občnega zbora je pričal, da bodo Šentjurčani pri občinskih volitvah govorili tako, kakor v srcu čutijo in v glavah razumejo, ne pa tako, kakor bi jim kak radičevsko - demokratski magnat ukazal. Dopisi Metlika Nagla smrt. Ni še preteklo v Božakovskl soseski osem dni, že zopet se je prijavila kruta smrt in ugrabila skrbne mater in dobro ženo ter marljivo gospodinjo in nad vse blago sosedo Nežo Kozjan iz Božakovskega št. 6 v najlepših letih. Zapušča moža in 5 nepreskrbljenih otrok. Vsakomur je bila znana, z vsakim zelo ljubezniva, ree pravi vzor dobre krščanske matere in žene. Zato pa njenemu možu, ki objokuje prerano smrt svoje družice v življenju prav iz srca izrekamo .svoje soža-Ije. Vzrok nagle smrti je bila zelo nkutna influenca in vnetje rebrne mrene. Pokojna je pnr dni pred smrtjo še hodila in delala zdrava in vesela. Vinogradi bodo zopet kmalu oživeli, kajti zgodnji vinogradniki so že začeli obrezovati trto. Obošonora so našli v nedeljo nad Slamno ! vasjo nekega Kondn, doma iz I^ikvice, ki pa je bil 1 prlženjen na Rndovico. Vzrok siimomora je nepojasnjen. Kam bo to pripeljalo, uboji, umori, samomori! Človek bi znorel Ce ga muči nezdržljivi glavobol. Kdor mnogo na tem trpi, naj ne pozam, da so fa' nedosežno sredstvo. Vprašajte hišnega zdravnika, ki Vam bo to potrdil. • Pristne samo v originalnem zavoju „ЈПаШ^ЈСисЈил". Šport Razpis tekme v smuških skokih za držam« ' prvenstvo. Jugoslovanska zimsko športna zveza, tehnični odbor, razpisuje tem petom tekmo v smuških skokih za državno prvenstvo Tekma se I vrši dne 26. t. m. na skakalnici v Dovjem-Mojstra-ni. Pričetek točno ob 11. uri Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku Jugosl. zimsko športnega save-za. Tekmovati smejo vsi v zvezi verificirani smučarji. Vekmuje vsak prijavljenec na lastno odgovornost. Prijavnina Din 10 za osebo. Prijave sprejema do 24. t. m. tajnik smuško tehničnega odbora Fr. Kopriva, Ljubljnna. palača Trboveljske premogokopne družbe. Prijave brez prijavnine neveljavne. Na kasneje došle prijave se ne bo oziralo. V slučaju neug'dnili snežnih razmer se tekma preloži v Kranjsko goro. Razpis smuških tečajev za izvežbanejše smučarje. Jugoslovanska zimsko športna zveza priredi pod vodstvom trenerja ing. T. Hanssena v Kranjski gori spodaj navedena smuška tečaja za izvežbanejše smučarje, ki se žele v smuški tehniki ; spopolniti in sicer: prvi tečaj v dobi rd 22. do 26. t. m., prijavnina Din 100 za osebo; drugi tečaj v dobi od 27. t. m. do 4. marca, prijavnina Din 150 za osebo. Prijaviti se smejo vsi smučarji, ki so . člani v zvezi včlanjenih klubov oz društev. Prijavnina gre v korist olimpijskega fonda. Prijave za prvi tečaj do 18. t. m in za drugi tečaj do j 24. t. m. sprejemajo: pismene: tajnik tehničnega ; odbora Fr. Kopriva, palača Trb. premog, družbe, ustmene ter informacije v trerovini Goreč. Ljub-i ljana, palača Ljubljanske Kredilne bnnke. Prijave : brez prijavnine neveljavne. Dijaki, ki se izkažejo z dijaško legitimacijo, plačajo polovico zgoraj navedenih prijavnin. Smuška sekcija SK Tržič priredi dne 10. febr. klubsko propagandno hitrostno alpsko tekmo « startom na sedlu Zelentice. Tekme se udeleže lahko vsi verificirani člani JZSS. Prijavo 5 Dii je vposlati najkasneje do 17. t. rn. g. Šeljaku An tonu, Tržič 106. Karoteife .Slovenca'I PROGRAM. Torek, 14. febrtmrja. Milan, 21.05 koncert. — Breslau: 19.30 tehniške groteske in satire. A. Hahn: Film v antičnem svetu — Radio pri Titanih — Motorni konj M i ld-red; 20.20 vojaški konccrt. Koračnice. — Barre-lona: 19.30 in 22.10 koncert radio-kvlnteta. — Pra-ка: 19. koncert l. B. Forsterjevih skladb: Godalni koncert, kvartet-Suita za klavir — Trije melodrami — Kvintet za flavto, oboe, klarinet, fagot in rog; 31.30 lahka glasba. — Leipzig: 19 »Aid.K, opera v 4 dej. (Verdi); 23 plesna godba. — Stuttgart: 17 koncert; 20.15 kemorni koncert kvarteta; 21.15 zabavna glasba: uverture in koračnice. — Toulouse: 21.45 koncert. — Katovice: 19.20 prenos iz poznanjske opere; 22.30 plesna glasba. — Brno: 20 Poljuden koncert. Suk: Dramatična uvertura — Novak: Slovaška suita — Hmnecrger: Poletni pasforale — Dvofak: Simfonija C-dur. — Rim: 20.45 lahka glasba. — Oslo: 20.30 orkestralni koncert. — Berlin: 21 vesela glasba. Kornčnice, orkestralne točke, anekdote, plesi itd. — Daven-try: 17 koncert vojaške godbe; 21 koncert \Vag-nerjevih skladb. — Dunaj: 20 poročila o zimski olimpiadi v SI. Moritzu; 21.10 Predpustne remi-niscence na nekdanji Dunaj v prozi in glasbi. — Budapest: 19 prenos iz opere. — Varšava: 17.43 koncert; 19.20 prenos opere iz Poznanja. Ф * * Zeesen. nova nemška oddejna postaja s kratkimi valovi prične oddajati 15 februarja. Oddajala bo z jakostjo 50 KVV nn valovni dolžini 37.65 metrov. Pred''odni poskusi so pokazali, da se postaja po vsej Evropi dobro sliši, prinašala pa bo berlinski večerni program. Motnjo na dunajski oddajni postaji so povzročale, da sprejem od časa do časa ni bil tako čisf ko sicer. Sedaj so odkrili krivca. Je to ruska po slaja Krasnodar, ki oddaja na dolžini 513 m z ene«* gtjo 1 KW. Dunajska družba je podvzela potrebne korake, da se določi Krasnodaru taka valovna dolžina, ki dunajske ne bo motila. Zvočnik v cerkvi. Ker ima katedrala v Utfc reehtu prav slabo akustiko, so temu odpomogli i ojačevalno napravo, zvezano z 20 zvočniki, ki so razporejeni v cerkvi. Naprava se je prav dobro obnesla in se po vsej cerkvi pridiga zelo razločno sliši. Radio ▼ bolnišnicah. Nedavno Je konferenca ravnateljev ameriških bolnišnic sklenila, da se po vseh tamoinjih bolnišnicah In sanntorijih monti-rnjo sprejemni radioaparati, dn krajšajo bolniko m dolge dneve. Upnmo, da bo Evrop.i kmnlu sledila. 0 zimski olimpiadi v St. Mnritzu daje kratka poročila dunajska post." 'k večer ob 19.65 odroma 20. / / aj/e nouega KOLEDAR Torek, 14. februarja. Valentin, Avkscncij, Vital. — Jutri: Favstin. Dunajska vremenska napoved za 14. februarja: Izpremenljivo vreme, nagnenje za padavine. Podnevi temperatura nad ničlo. Od časa do časa močni zapadni vetrovi. ZGODOVINSKI DNEVI 14. februarja: 1468. je umrl iznajditelj tiskarja knjig J. Gutenberg. — 1766. se je redil angleški nacionalni ekonom Th. R. Mal-thus. — 1849. se je rodil francoski pisatelj J. Richepin. — 1799. je bil umorjen na otoku Havaj angleški potovaleč J. Cook. — 1915. je umrl slikar F. g. pl. Harrach. — 1892. je umrl slovenski pesnik Cegnar. — 1902. je v Trstu stavkalo 20.000 delavcev. Dreherjeva pivovarna je bila zažgana. Vojaštvo je streljalo na stavkujoče. Mrtvih 9, ranjenih 22. — 869. je umrl v Rimu sv. Ciril. k Žrebanje za »Slovenčeve< nagrade smo preložili na petek 17. februarja ob 6 zvečer, da bomo mogli vse potrebno urediti tudi pri naših podružnicah. Izid žrebanja in imena izžrebancev objavimo v nedeljski številki. — še je čas! Hitro pošljite naročnino, da boste deležni žrebanja. Novi naročniki, pošljite sestavljeno sliko in naročite naš list vsaj za dva meseca. Poskusite, morda vam bo sreča mila. Pariz, Berlin ali Lurd, to ni kar tako ... k Največji dobrotnik in pospeševatelj kulturnega življenja v Sloveniji je brezdvoma državni fiskalizem. Po dolgem boju se je posrečilo lansko leto vriniti v finančni zakon, da se predstave prosvetnih in izobraževalnih društev taksirajo le "1%. To stoji v zakonu. Toda gospodje, ki imajo oblast glede taks, so pa rekli: ne boš! In prišel je ukaz, da sc mora za vsako igro posebej prositi na ministrstvo pro-svete, šele potem drži 10%. Parlament sklene, davčni upravitelj razveljavi. Druga taka cvetka je nedavno pognala na fiskalnem travniku. V finančnem zakonu za leto 1926-27 je črno na belem, da so podučna predavanja takse prosta, četudi se pobira vstopnina. Naša prosvetna društva so priredila veliko verskih, podučnih, prosvetnih predavanj, večinoma ilustriranih po skioptičnih slikah. Pa ie prišel ukaz, da sc mora za vsako tako podučno predavanje prositi na velikega župana, ki izda dekret, da je predavanje res prosvetno, kulturno ali gospodarsko. S tem dekretom oborožen in za 25 dni prehlajen, se podaš z novo prošnjo na davčni urad, da ti tamkaj napišejo, da je predavanje t.ikse prosto. Z drugim dekretom pa moraš k fin. kontroli, da vzame to v »zamerk«. Potem šele smeš prirediti prosvetno ali podučno predavanje. Kar je značilno, je pa sledeče: Veliki župan je izdal generalni dekret v januarju t. L, v katerem izjavlja na podlagi predloženega programa, ki velja za celo sezijo 1927-28, da rito« Kal bo 25. marca? Žrebanje stadionske loterije ■45«"' »Ne samo nagnjenje,« je nadaljevala s čudovito drznostjo. »Ko sem bila sedem let stara sem nastopila v neki igri kot glavna oseba. Razni gledališki ravnatelji so me rotili in prosili, naj nadaljujem svojo karij:ro. Toda zavedala sem se, da sem določena v življenju za kaj višjega, nisem se dala omamiti.« Glej, glej, sem dejal sam pri sebi, koli';o človek včasih nehote zve. Vendar pa, kolikor je meni znano, je Angelika samo enkrat v življenju nastopila, to se pravi, visela na odru. Dali so namreč neko pravljico in Angelika je imela vlogo čarovnice. Pri predstavi pa se je žica, na kateri je visela, utrgala in telebnila je na oder. To je bi! ludi konec njene karijere pri gledališču. »Še eno vprašanje, predno vas fotografiram,« je dejal mladi poročevalec, »ali uporabljate kako mazilo za kožo na obrazu? Cvetni balzam, na primer?« »Ne,« jc odločno odgovorila Angelika. Poročevalec je postavil fotografično kamero, pritisnil na gumb ter se prijazno poslovil. Angelika je postala povsem drugačna, glavo je nosila pokonci in ker je časnikarja pozabila vprašati, od katerega časopisa je bil, je skozi več dni kupovala po tucat, ali še več raznih listov ter mrzlično iskala, kje bo natisnjen intervju, v katerem se bo blestelo njeno ime. Nekako teden po tem sem dobil v roko list »Slapham Observer« in glej, na tretji strani je bila slika moje Angelike. Spodaj pa je stalo natisnjeno to-le: »Poslužujte se vedno Cvetnega balzama za negovanje kože, še danes naročile poskusni lonček. Evo vam slike Angelike Jones iz Slaphom predmestja, katera ne uporablja našega balzama. To vam bodi v svarilo « Neopaženo sem časopis zmečkal ter ga vrgel v ogenj. Angelika pa se še danee čudi, zakaj ni oni iutervju izšel. so ta in ta predavanja prosvetnega, znanstvenega odnosno gospodarskega značaja. Pa pride g. davčni uradnik in modro izjavi, da se na ta dekret ne more ozirati, lemveč je treba za vsako predavanje posebej prinesti nov dekret velikega župana. Vse to vestno vršijo za napredek in kidturo našega ljudstva! Značilno je tudi, da se taki odloki ne tolmačijo povsod enako. Tako n. pr. so predstave Sokolskih in Orlovskih društev v mariborski oblasti oproščene vsake takse. Pri nas se pobira seveda taksa. Tudi plesi Sokolskih društev se smatrajo za zabavo in so takse prosti. Dobro bi bilo tudi finančno kontrolo podučiti, da beseda »igranka« v dekretu pomeni ples, ne pa pevsko ali tamburaško točko, kakor nekdo razlaga. Kdor mora obiskovati vse te instance, predno dobi dovoljenje za predavanje ali predstavo, se vpraša nehote, čemu vse to? Kdo ima korist od takega postopanja? Gospode poslance pa prosimo, da zastavijo vse sile, da se doseže popolna oprostitev predstav, koncertov in predavanj, četudi so opremljena s skioptičnimi ali filmskimi slikami, katere prirejajo prosvetna, izobraževalna ali bralna društva v Sloveniji. k Uredba za pospeševanje živinoreje. Nekateri listi so te dni poročali, da je izdelalo kmetijsko ministrstvo moderno uredbo o pospeševanju živinoreje. Da bo javnost pravilno informirana, moram poudariti, da je omenjena uredba tako pravno, kakor tudi strokovno nesprejemljiva. V zadevah živinoreje ima uredbodajno pravico edinolc oblastna samouprava. Država bi mogla izdati edinole okvirni živinorejski zakon, ki bi dajal vsem oblastnim uredbam v najvažnejših točkah enotne smernice. — Uredba pa je tudi strokovno za naše kraje povsem neprikladna in n. pr. z zahtevo po občinskih živinorejskih referentih z akademsko strokovno naobrazbo naravnost otročja. Uvaja nemogoč centralizem n. pr. nadzorovanje občinskih(l) bikov po ministrstvu, fond za pospeševanje živinoreje v Belgradu in slično. — Toda podrobna strokovna kritika spada pred forum strokovnih društev in v strokovno časopisje. — Tukaj naj zadostuje ugotovitev, da je uredba absolutno nesprejemljiva. Ing. B. Wenkc. k Odlikovani so: z redom Belega orla V. stopnje direktor drž. železnic v Subotici dr. Jakob Borko in upravnik železniške delavnice v Maribor Momočilo Stefanovič, z redom Sv. Save IV. stopnje načelnik splošnega oddelka ljubljanske železniške direkcije dr. Aleksander Fatur, načelnik strojnega oddelka ljubljanske direkcije Anton Dolinšck, načelnik gradbenega oddelka ljubljanske direkcije Emil Hofmann, načelnik prometno - komercialnega oddelka ljubljanske direkcije Feliks Benedck in šef zunanjega odseka v prometnem ministrstvu dr. Ivan Kavčič; z redom Sv. Save V. stopnje namestnik šefa personalnega odseka ljublianske direkcije Josip Gostiša, šef sanitetnega oddelka ljubljanske direkcije dr. Josip Tičar, referent za kontrolo blagajn pri subotiški direkciji Josip Korošec, uradnik zagrebške direkcije Janko Pir-jevec, postajenačelnik v Mariboru Karol Šte-fln, šef sekcije ljubljanske direkcije Franjo Zelenko, šef sekcije Ljubljana glavni kolodvor Friderik Weinberger, uradnika uprave za gradnjo železnic Viktor Kladnik in Pavel Zlovec, postajenačelnik Ljubljana glavni kolodvor Franjo Zemlja in referent generalne direkcije državnih železnic Josip Smerdu; z zlato medaljo za zvesto službo nadsprevodnik postaje Ljubljana Karol Lipovšek, nadzornik proge ljubljanske direkcijc Ivan Gregorič, uradnik kurilnice Maribor Vlgilij Škofic in zvaničnika dirckcije pomorskega prometa v Splitu Josip Turk in Anton Iskra; s srebrno medaljo za vestno službo kurjač pri ljubljanski direkciji Karol Zrimšck. k Zlata poroka. V sredo, 15. februarja obhaja v krogu svoje številne družine zlato poroko g. Josip H o 1 e n t a u e r, posestnik v Ra-dvanju, s svoio ženo Marijo. Holentauer ie star 78 let, a je še čil in čvrst. G. Holentauer je znana osebnost v mariborski okolici. Bil je mnogo let župan v Radvanju, poveljnik radvanjske požarne brambe. Za velike zasluge, ki si jih je pridobil za organizacijo gasilstva v mariborski okolici, je bil Holentauer nedavno odlikovan z zlato kolajno. Mož je bil že od nekdaj krščanskega mišljenja. Slovesnost se pričenja v sredo, 15. februarja s sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. k Razprava proti komunistom. pred bel-grajskim sodiščem sc je včeraj pričel velik komunističen proces. Obtoženih je 25 komunistov po zakonu o zaščiti države zaradi komunistične propagande. Med njimi je Simu Markovič, bivši poslanec, več časnikarjev in delavcev. Zasliševanje obtožencev je trajalo ves dan. Obtoženci v glavnem vsi priznavajo, da so bili člani zveze komunistične mladine, vendar pa ne vidijo v tem nobenega pregreška, ker niso delali nobene protidržavne akcije niti propagande. Proces bo trajal več dni. k Državno računovodstvo. Ministrstvo za trgovino in finance sta pozvali vse gospodarske korporacije, da slavijo predloge za spremembo zakona o državnem računovod- Neomejena varnost! KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI Knafljeva ulica SI. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena l. 1820) Kdajj las* Mublijsnske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom statuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000'—. stvu. - S tem zakonom se želi poenostaviti upravno postopanje. k Iz diplomatske službe. Naš dosedanji poslanik v Tirani Bora Jevtič je 10. t. m. izročil posle odpravniku Kasidolcu. Jevtič je v nedeljo odpotoval iz Tirane. Kakor je znano, je Jevtič imenovan za poslanika na Dunaju. k Žrtev medvojne podivjanosti. V Rušah je umrla vpokojena učiteljica Albina Lassbacher v starosti 34 let. Bila je hčerka vpokojenega nadučitelja g. Josipa Sassbacherja in je bila ob izbruhu vojne aretirana ter ekskortirana z drugimi narodnimi Rušani v graške garnizijske zapore. Grozote, katere je prestala v zaporih kot dekle, so tako vplivale na njeno zdravje, da je začela od tedaj l>olehati in jo je odrešila sedaj smrt 13 letnega neizmernega trpljeuja. Pogreb blagopokojne se bo vršil v torek ob treh popoldne. k Premestitev. Josip Brnob'č, učitelj petja na II. drž. gimnaziji v Ljubljani je prestavljen na gimnazijo v Bihač. k Nove šmarnice: Najlepši pozdrav in najlepša prošnja najboljši materi — izidejo v kratkem. Spisal jih je J. M. Seigerschmied. k Članom mariborskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov! Dne 16. t. m. se vrši ob 17. uri v prostorih hotela Pri zamorcu« (Gosposka ulica) redni letni občni zbor tuk. društva »Oficirski dom«. Uprava »Oficirskega doma« vabi vse člane pododbora. da sc tega občnega zbora udeleže v čim večjem številu. — Pododbor. k Učiteljske spremembe. Danica Kiferle je premeščena od Sv. Antona v Gabcrje pri Novem mestu; Marija Trtnikova iz Kupšincev (Prekmurje) v Cerklje pri Kranju. k Tečaj za živicorejske inšpektorje. Nedavno je bil zaključen prvi tečaj za živinorejske inšpektorje za vso državo. Vršil se je v Zagrebu pod vodstvom univerzitetnega profesorja za živinorejo dr. ing. Sava Ulroanskyja. Od desetih sprejetih kandidatov sc je le sed-morica udeležila tečaja; od teh je bil eden iz Slovenije, dva iz Hrvatske, eden iz Dalmacije, dva iz Bosne in eden iz Srbije. Vsi absolventi so se prijavili na inšpektorski izpit, ki se bo vršil, kadar bo to kmetijsko ministrstvo odredilo. k Razpisani pošti. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja v Jurkloštru (IV/1). Jam-čevina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 5400 Din, dok'ada 2700 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 312 dinarjev, za prenašanje pošte 9360 Din. Nadalje se razpisuje služba pogodbenega poštarja v Podtumu (IV/2). Jamfcvina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4800 Din, doklada 2400 dinarjev. Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 20. fe-beruarja 1928. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa član 16. pravilnika o pogodbenih državnih poštah. Poštna zveza Gornja Lendava—Mač-kovci. Dne 20. januarja 1928 se jc pričela poštna vožnja med Gornjo Lendavo in Mačkovci, hkrati je bila ustavljena poštna zveza med Cankovo in Rogaševci. ■A- Pretsskanje portovrih znamk v vrednosti 25 Din in 50 Din. Ministrstvo je odredilo, da se vzamejo iz prometa vse portovne znamke po 25 Din in 50 Din. Znamke se bodo kasneje pretiskale na 10 dinarsko vrednost. k Krajevna in selska dostava ob praznikih. Udomačil sc je običaj, da mnogo pošt ob praznikih ne vrši krajevne in selske dostave. Zato opozarja poštno ravnateljstvo ljubljanske pošte, da se morajo ravnati točno po službenem pregledu in dostavljati tako, kakor je odrejeno, ne samo ob delavnikih, temveč tudi ob praznikih. Za pravilno izvrševanje dostave ;e poštar osebno odgovoren. k Sprejem upokojencev za pogodbene poštarje. Ministrstvo za pošto in brzojav je z odlokom štev. 57.107/27 od 2. januarja t. 1. Kupujte stadione srečke! Žretonie bo nepreklicno dne Z5. marsn glede službenega značaja pogodbenih poštarjev pojasnilo, da se odredba člena 328, odstavek 3, fin. zakona za proračunsko leto 1927/28 ne nanaša na državne upokojence, ki so sprejeti v državno službo na osnovi kakega posebnega pravilnika kakor je n. pr. pravilnik o pogodbenih poštah, temveč samo na tiste državne upokojence, ki se nastavljajo na osnovi predpisa člena 130 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. V zmislu tega pojasnila se torej lahko nastavljajo upokojenci, ki so bili upokojeni, preden so dopolnili efektivno število službenih let, ki se zahteva z zakonom za popolno pokojnino. -A- Uradni dan okrajnega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v sodnem okraju Rogatec se vrši v sredo dne 15. februarja t. 1. in sicer od 9. do 12. ure dopoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn in od 2. do 5. ure popoldne v Rog. Slatini v občinski posvetovalnici. — Načelstvo. k »Duh na gradn Orožnik«, igra v 5 dejanjih samo za moške vloge, je najnovejši prevod Ljudskega odra v Ljubljani. Igra je zelo zanimiva in za podeželske odre nalašč pripravljena. Izposojuje jo edino Ljudski oder v Ljubljani vsem pri Prosvetni zvezi včlajenim društvom in odsekom. k 50 letnico svojega službovanja v tovarni Stemberger-Mellitzer v Mengšu je 10 t. m. obhajal g. Jakob J a n e ž i č. k Požar v Hočah. V soboto ob dveh pc polnoči je izbruhnil v enem delu tovarne Sana za izdelovanje čokolade v Hočah požar. Goreti je začelo v gornjem delu, kjer je bila shranjena mast in je priletel ta del v gorečem stanju v spodnje prostore. Požarna bramba iz Hoč je bila pridno na delu in se jej je posrečilo požar udušiti. Škoda jc sicer znatna, vendar bo krita z zavarovalnino in bo začela tvrdka z zopetnim obratom v kakih treh tednih. FORM AN PROTI NAHODU Шуи>/\ }c čudcint k Ogenj. V petek 10. februarja krog U dopoldne so se pri posestniku Špelaku v St.Lenartu pri Brežicah vnele saje in streha je bila naenkrat v plamenu. Sosedje, ki so hitro pritekli na pomoč, so ogenj toliko omejili, da jc hiša šc ostala, dasi jc streha popolnoma zgorela. ■k Voz listja sc je zvrnU v četrtek 9. t. m. na Petra Imperla iz Stolovnika pri Rajhcn-burgu, ko ga je opiral na viseči poti preko travnika. Težko poškodovanega, z zlomljeno desno nogo, so prepeljali v bolnico v Brežice. ->lr Nesreča pri premikanju. V četrtek, dne 9 februarja, je na kolodvoru v Brežicah za-virač Konrad Kristl iz Zidanega mosta vsled močnega sunka padel pod kolesa, ki so mu šla čez levo nogo. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so mu morali nogo odrezati. k Dve železniški nesreči. V Pakracu ]c preteklo soboto osebni vlak zavozil v tovorni vlak. Osebni vlak je bil poln kmetov, ki so šli na semenj. Več oseb je ranjenih, štirje vagoni pa razbiti. — Na progi Novi Sad—Sombor * bližini Staparja je v soboto skočil s tira potniški vlak. Med potniki je nastala panika, take da so mnogi skočili skozi okno. En otrok je ostal na mestu mrtev, 3 osebe so težko, 12 pa lahko ranjenih. * Ne v Nemčijo. Od 5. decembra 1927 ne zahteva Nemčija več vizuma za tiste, ki prekoračijo njeno mejo. To izrabi marsikateri delavec in gre iskat sreče v Nemčijo. Toda tak nt pomisli na dejstvo, da je v Nemčiji nad en milijon brezposelnih, čisto naravno je, da dela ne dobi. Taki reveži begajo sem in tja in iščejo dela. Nazadnje žive v največjem pomanjkanju in prosjačijo. Domovina bi se morala pobrigati tudi za take in dovoliti izseljeniškim uradoni ali delavskim slovenskim organizacijam primeren kredit, da bi se nudila vsaj najnujnejša pomoč. Prigodi se, da mora kak slovenski delavec prenočevati v svojem bornem stanovanju več brezposelnih tovarišev, nemalo pa jih dobi zatočišče v policijskih zaporih. — Zato, dokler so take razmere, ostanite raje doma. k Važen sklep. Na prošnjo živinorejskih ; adrug, kmetijskih podružnic in občin iz severozahodnega dela mariborskega okraja (levi breg) # doživeti jo moraš kol celoto, kot pesem, kot melodramo, kot vibriranje čuvgtventh doživetij. — Se-verju pa je nujnopotrebno, te hoče s svojimi študijami imeti kakSen pozitiven vpliv na slov. kulturno življenje, da se oblikovno disciplinira, uredi ln se ne lovi po slučajnih domislekih. knjiga, pisana tako kot je, ne privlači, dasi vsebuje marsikatero dobra poglavje. T. D. Ljubljanska tehnika Pod naslovom >Das elektrotechnische Institut der jugosl. UuiversitUt in Ljubljana« je kot razširjeni ponatis članka iz dunajske revije »Elektrotech-nlk und Maschinenbau« izdal in založil predstojnik olektroteh. oddelka naše tehnike, prof. M. Vidmar drobno brošuro s podrobnim opisom notranjega ustroja na tem oddelku. V uvodu navaja avtor prav zanimive reminl-scence iz zgodovine noše univerze. Prva njena predhodnica datira v 17. stoletju, ko so jezuiti ustanovili v Ljubljani licej, ki se je tekom desetletij izoblikoval v pruvo univerzo s teološko in filozofsko fakulteto, na katerih so se vršile tudi promocije. Ko je Jožef U. leta 1773. razpustil jezuitski red, je bilo seveda, tudi tega vseučilišča konec. Za drugo univerzo ee imamo Slovenci zahvaliti Napoleonu, ki je ob ustanovitvi ilirskega kraljestva dal Ljubljani popolno vseučilišče, na katerem so bile ustanovljene za predavanje tehničnih ved posebne stolice. Z odhodom Francozov iz naših krajev je tudi univerza prenehala. Na neprestane zahteve Slovencev po lastni univerzi je Avstrija za kompenzacijo dovolila na graški univerzi nekaj slovenskih stolic. Šele leta leie. smo dobili svojo univerzo, kateri je bil poleg ostalih štirih Fakultet inkorporiran tudi popolni tehniški oddelek. Nato pisatelj preide na notranjo ureditev elektrotehniškega oddelka, pojasnjuje učni načrt od prvih teoretičnih predavanj pa vse do zaključnega diplomskega izpita in opieuje institutove prostore, stroje in aparate, ki služijo za praktično vežbanje slušateljev v višjih semestrih. Brošura je pisana v nemškem jeziku in je očt-vidno namenjena inozemskim, zlasti nemškim univerzitetnim in tehniškim krogom. Pisec, v mednarodnem tehniškem znanstvenem svetu že priznana kapaciteta, je storil naši tehniki prav lepo uslugo, da je v izčrpni ln z lepimi slikami opremljeni brošuri seznanil tudi inozemski svet z obstojem, okusno, moderno hi smotreno ureditvijo ter plodonos-nim delom elektrotehniškega oddelka ljubljanske tehnike, ki sme svoje delo in uspehe kljub skromnim razmeram in pomanjkanju materijalnih sredstev brez sramu primerjati z uspehi starih in reno-miranih zavodov te vrste v inozemstvu. Tolstojevo »Vstajenje«.v celjskem gledališču Kot prvo se je 100 letnice Tolstojevega rojstva pri nas spomnilo celjsko gledališče, ki je vpri-zorilo njegovo »Vstajenje« v posrečeni Bataille-jevi dramatizaciji v četrtek 0. t. m. Kljub temu, da je za to delo potrebnih okrog 40 igravcev, se je vpri-zoritev mojstru Bratini Izredno posrečila. Gotovo je k uspehu zopet mnogo pripomogla smiselna in-scenacija — v tem je pri nas Bratina sploh nedosežen in bi bilo n. pr. dobro dati njemu popravili Kregarjevo inscenacijo »Treh oranž« —, toda tudi igralci so se zlili v enotno igro in lahko rečemo, da prav nihče ni kazil celote. Baš igra novincev, ki jo je režiser dobro izgladil, je omogočila tudi priznanim nosilcem velikih vlog. Vorbachovi, Gradišniku in Pfeiferju, da so mogli svobodno razviti svoje sile. — Ta predstava je dokazala življensko moč celjskega gledališča, obenem pa je bila tudi dobro spričevalo občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnila gledališče in s tem sama dovolj jasno povedala, da ne zasluži očitka, da jo treba z operetami navajati na gledališče. Dobra stvar najde vedno dober odziv in z mirno vestjo moremo vsem, ki niso videli premljere, priporočiti obisk nedeljske reprize. Glosfoo Cerkveni Glasbenik 192«, št. 1-2, je izšel s sledečo vsebino: Dr. Fr. Kimovec: Jakob Aliaž; Ciril Kumar: Moja življenjska pot in glasbeni spomini; Dr. Doktorič: Goriško pismo: Srečko Ko-porc. Simfonjčni elementi; Saltner-Kimovec- Premrl: Nove orgle za Belgrad; Ivan Mercina: Zmanjšani akordi v zvonilih; Franc Kramar: Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim ljudstvom? — Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani; Organistovske zadeve; St. Premrl: Koncertna poročila; Dopisi; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo (Sicherlove, Sattnerjeve, Železnikove, Mavove, Premrlove, Mirkove itd. skladbe); Naši glasbeni listi; Razne vesti; Darovi za -.»Cerkveni Glasbenik«; Nekaj vprarauj naročnikom »Cerkvenega Glasbenika«. V glasbeni prilogi se nahaja Premrlova himna v čast farnemu pa-tronu, Tomčeva skladba, »Veni s. Spiritust in Mavov odpev v čast sv. Jožefu. — »Cerkveni Glasbenik« izhaja kol mesečnik v dvojnih številkah in stane celoletno 40 Din, za dijake in šole 25 Din; za inozemstvo 50 Din. Posamezni izvodi glasbene priloge, priložene 1. in 2. številki se dobe po poldrugi dinar pri upravi »C. Gl.c Ljubljana, Pred škofijo 12. Maharadža iz Oksforda „„.Na londonskih ulicah so potentati iz daljnega Vzhoda prav pogosta prikazen. Prav radi še ti pptentati prikažejo v evropskih oblačilih in se nato pomešajo v življenje ter so kolikor toliko neopaženi. Začetkom tega meseca so se mogli pasanti londonskih ulic zopet enkrat čuditi vsej prelesti barv in draguljev takega gospoda iz Indije in njegove žene. V enoličnost londonskega dneva iu navadnih oblačil je razkošno opremljena dvojica vzbudila seveda veliko pozornost. Mlad, vitek indijski princ, oblečen v težko, karminasto svilo, okrašen z ogromnimi biseri, na glavi srna-ragdnozelen turban, ves v blesku tisočerih žarkov briljantov, to je bilo nekaj za oči, celo za oči razvajenih I/ondončanov. Poleg njega je sedela v kočiji ljubka mlada žena, z več metrov dolgimi nizi biserov na vratu in rokah. Elegantna kočija je počasi vozila opoldne skozi živahne ulice in londonski pasantje so prodajali zijala nad visokim obiskom. Kdo bi bil neki to? V tem je London enak malim mestom. Vedno je znano, kdo pride od znamenitih ljudi v London, toda nič ni bilo čuti o prihodu te visoke dvojice. Gotovo sta priletela z zrakoplovom na obisk iz Pariza? Naj bo, kakor hoče, ali maharadža je zahteval, da vidi tigra v zoološkem vrtu, ki ga je I/>n-donu podaril njegov oče. Velik bankovec je izginil v roki čuvaja in indijskemu poznavalcu tigrov ter njegovi ženi so pokazali vse tigre v zoološkem vrtu. Končno sta se odpeljala maharadža in maharanja v elegantno restavracijo k večerji. Milostno sta se blagovolila pokazati tudi občinstvu. Toda tu se je pripetilo nekaj čudnega. Ljubka maharanja se je »zmotila« in pričela svoj temni obraz — pudrati. Natakar se je ves začuden ozrl v ma-harndžo in opazil, da sega temu čokoladna polt njegovega obraza le do vratu. Toda gosta z vzhoda sta naročila prave indijske jedi ter še >malo kaviara« povrhu. Ves sum je izginil, dokler ni neki oksfordski študent stopil od sosednje mize k Indijcema in se pričel z njima razgovarjati o indijskih razmerah. Zvedel je med drugim tudi pomen zelene turbanove barve: maharadža je bil trikrat v Meki. Toda nič ni pomagalo, izkušeno oko hotelskega ravnatelja je že odkrilo šalo — maharadža je bil neki študent iz Oxfordn, njegova »žena« pa hči neketrn znanega lorda. Vendar sta oba že dobila stavo, za katero je pri vsej stvari šlo ter tako potegnila na tisoče Londončanov za nos. Pijana mladina »Krasnaja Gazeta« poroča o pregledovanju komunističnega naraščaja, ki jo ugotovilo, da vživa redno alkohol (pivo in žganje) f)G izmed 100 komunističnih omladincev obojega spola. Med šolsko deco pije 79 odst. dečkov in 70 odst. deklic. Skoro en odstotek »pije, dokler ne postane slabo«, — to so pravi pijanci. Kaj čuda, da ponavlja »Krasuaja Ga- 6. Prepoveduje se brtti brado. Brivcu, ki bi komu oetrlgel brado, se zapre brivnlca, sam pa se kaznuje. 6. Kajenje je strogo prepovedano. Kdor prepoved prekrši, se bo v zmislu verske postave stra-lioval. 7. in 8. Strogo je prepovedano za mrtvimi žalovati. 9. Ob raznih slovesnostih se ne smejo skupaj zbirati moški in ženske. tO. Vedeževanje in vse druge čarovnije so prepovedane. 11. Moškim se prepoveduje nositi zlate ali srebrne okraske in svilo; samo z dovoljenjem vere se smejo nositi svilene stvari. 12. Pri kopanju ali umivanju mora biti život od pasu do koien zakrit. 13. Vera prepovedujo posojati denar na obresti v katerikoli obliki. 14. Vel prodajalci ali tovarnarji se morajo prt svojih kupčijah vzdržati vsake goljufije. 15. Ženskam se prepovedujo, ds bi našmin-kane hodile na ulico. Sploh'»e jim prepoveduje, da bi ponoči brez potrebe hodil« na ulico. 16. Beračem se prepoveduje, da bi blagoslavljali romarje proti odškodnini 17. Ženskam je prepovedano romati, razen na prerokov grob; tudi tam se ne smejo dolgo muditi. Za izpolnovanje teh predpisov morajo skrbeti mestni glavarji. Ako tega ne store s potrebno strogostjo, se postopa nasproti njim kakor nasproti sokrivcem. Kaj pravijo na te predpise evropski krščanski narodi? Kakor znano, je lbn Saud vuhabit, to je pristaš muslimunske sekte, ki /.ако\агја povratek k pristnemu neskaljenemu musliuiaustvu y smislu korana. zeta« odlok prosvetnega komisarja o podu piranju rodbinskih vplivov na otroka, ker niso šole in komunistični krožki kos pohujšlji-vemu vpljivu ulice. (Učiteljsk. Gazeta, N. 52.) »Bolje ikad, nego nikad,« —• da je namreč komuniste srečala pamet, potem ko so zagrešili toliko zla v prepričanju, da je treba uničiti »nazadnjaško« rodbinsko življenje. Protialkoholni boj v Ameriki pojema V ameriškem protialkoholnem boju je nastal zadnje čase značilen preokret. Še pred letom dni so prohibicijski agenti smeli vršiti po zasebnih stanovanjih preiskave, da bi od krili kako vinsko zalogo, dočim so sedaj vse te preiskave ponehale in policijske oblasti puste v miru celo »mokre« restavracije. V protialkoholnem boju so pričeli sedaj uporabljati povsem nove metode. Oblasti se omejujejo na to, da prijemajo uvoznike, oziroma proizvajalce, konzumentov pa ne preganjajo j več. Vendar je težko verjeti, da bi se posrečilo iztrebiti vse male žganjekuhe na deželi in destilacije ob robu velemest. Več uspehov beležijo obmejne straže. Zaloge evropejskih likerjev in vina so bile koncem 1. 1927. le Se malenkostne. Kar je naprodaj, je le zbroz-gan ameriški izdelek. »Najmolcrejše« mesto v Združenih državah je poleg Chicaaa De-troit. Policija se tam zelo trudi, da bi iztrez-nila mesto in je aretirala radi prestopka pro-hibicijskega zakonn dosedaj 27C0 oseb. Toda sodniki so bili milejši kot policija. Obsodili so le f)B2 oseb in še od teh so bile izročene v zapor le tri osebe, dočim so bili drugi obsojeni le pogojno, 1753 oseb pa je bilo obsojenih le na mnlekostno denarno globo. I? zapovedi lbn Sauda V kralievni Hedžas. na jugovzhodni strai* arabskega polotoka, so s sodelovanjem kralja lbn j ! Sauda ustanovili Ligo v varstvo vere in nravnosti. Liga je z odobreniom vlado izdala sledeče ! predpise: 1. Kadar se oglasi klic k molitvi, morajo takoj vsi trgovci, obiskovalci kavarn in vso drugo prebivalstvo, ki se nahaja na ulici, ■/ največjo naglico pohiteti v mošejo. Kdor ne pride k molitvi, se kaznuje po šerijatskem pravu. Molitev je temeljni kamen vere. kdor je ne opravlja, uničuje svojo vero. 2. Prepovedano je vero zasmehovati ali sploh nespodobno govorili in prisegati pri kom drugem nego pri Aliahu. Prestopki se kaznujejo. 3. V zmislu verskih predpisov je prepovedano shajanje v zabavne svrhe kakoršuekoll vrste. 4. V zmislu verskih predpisov se prepoveduje vživanje kakoršnih koli hudih pijač. Prestopki se kaznujejo Ali ste že kupili stadionske srečke Hitite S Žrebanje 25. marca Povratek r igodnjili jutranjih nrah. — Oprostite prosim, ali bi mi ne posodili Vašega ključa, moj ne odklene vrat? — Aha, novo poročeni par s prvega nadstropja ee je povrnil s svojega ženitvenega potovanja! Proračunska stavna seja Delavske zbornice V nedeljo ob 9 dopoldne se je vršila v glavni dvorani mestnega magistrata redna glavna seja Delavske zbornice, katere se je udeležilo 50 delegatov. Sejo je otvoril predsednik Čobal, ki jo ugotovil sklepčnost. Pred prehodom na dnevni red se je vršila zelo burna debata radi očitkov berno-tovca Pevca, Češ, da nekatere strokovne organizacije niso pravilno razdeljevale podpor brezposelnim. Ostali člani DZ pa so očitali Pevcu, da njegova oreanizacija sploh ni razdelila podpor med brezposelne, temveč jih je uporabila v druge svrhe, katerim pravijo bernotovci »produktivne svrhe za pobijanje brezposelnosti«, ker pravijo da nočejo podpirali »lenuhov«. Predsednik Čobal je izrekel Pevcu radi nekaterih neparlamentarnih izrazov ukor. Poročilo predsednika Nato je predsednik Čobal v svojem pred-sedstvenem porcčilu omenjal vse težave pri razvoju Delavske zbornice in ožieosal neprimerno kritiko. ki se ie z nekaterih strani uganjala proti tej instituciji. Nekateri ljudje še vedno ne razumejo, da naloge Delavske zbornice niso identične z nalogami strokovnih organizacij. Delavska zbornica si gradi sedaj reprezentativno palačo v Ljubljani; pričela je mislili na preskrbo poslopja v Mariboru, v Celju pa ie kupila od mestne občine staro šolo za 250.000 Din. Ministrstvo za soc politiko je ta nakup odobrilo. Potrebnih je še 200.000 Din za re-noviranje poslopja in upati je, da bo ministrstvo odobrilo tudi to vsoto. Za ljudsko kuhinjo v Ga-berju je odobren kredit 800.000 Din. Tajnikovo poročilo. Tajnik U r a t n i k je uvodoma očrtal težko krizo, v kateri živi naše delavstvo. Posebno težko je delavstvo prizadeto z davčno prakso Celotni davek na vse narodne dohodke v naši državi znaša 2%, dočim znaša pri delavstvu 3.3%, pri višje plačanih državnih nameščencih pa 10% in še več. Tajnik je nato utemeljeval nekatere postavke v proračunu DZ Omenjal je razne intervencije, ki jih je DZ storila pri oblastnem odboru in pri vladi v prilog delavstva. V nadaljnjem poročilu je tainik Uratnik razpravljal o novem načrtu pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev. Nekatera podjetja so to vprašanje že rešila v ugodnem smislu, potrebno pa bi bilo, da se celoten nroblem reši ?. zakonom. Tajnik je načel vprašanje pravilnikov, ki sicer niso vsi taki, kot sla si jih DZ in tudi minister za socialno politiko želela, ki pa vendar pomenijo v sedanjem položaju znatno izboljšanje. Tako imamo nove pravilnike o rudarskih bratovskih sktadnicah, o zaščiti delavskih zaupnikov ln druge. Delavska zbornica se je med drugim postavila tudi na stališče, da se rudarske plače ne smejo rubiti. K tainiškomu poročilu se je razvila daljša debata, v katero so posegli Ravnik. Leskovšek in Gajšek (kršč. soc.), ki ie ožigosal krivico, ki se godi dr. Gosarju. ki je v danih razmerah storil, kar je bilo le mogoče. Če pa nI tu denarja, ne more tudi minisler dr. Gosar ničesar storiti. Treba pn. ie priznati, da je dr. Gosar storil mnogo, kar jo prišlo brezposelnim zelo prav v prid. Velika zasluga dr. Gosarja je, da jo likvidiral fond za brezposelne v Hipotekami banki, ki je znašal 33 milijonov, od katerih le slovensko delavstvo vplačalo 7 milijonov. Ta denar se ie po dr. Gosarjovi naredbi vrnil slovenskemu delavstvu. V nadaljnjo debato so posegli še Ošlag (soc.), žužek (krščanslri soc.). Pevec (bernotovec), Kosem (SDS) in Svetck (soc.) Po dobati je bil odobren nakup šole v Celju. Proračunska razprava Proračun Delavske zbornice za leto 1928-29 znaša 2,450.000 Din dohodkov in 2,228.000 Din izdatkov Prebitek 170.000 Din (222 000 razlike) se pripiše stavbnemu skladu Delavske zbornice. Upravni stroški Delavski zbornice znašajo 140.800 Din. V prosvetne svrhe ie določenih 171.000 dinarjev, od teh za mariborsko knjižnico M 400 Din. za Trbovlje pa 8000 Din Za statistiko je določenih 100.000 Din, za osrednji urad delavskih zbornic pa 100.000 Din Zn socialno politiko je določenih 400 tisoč 240 Din. za izseljence pa 10.000 Din. Za volitve delavskih zaupnikov 1W.OOO Din in za njihovo AJiščito v slučaju odpustitve tudi 100.000 Din. Dohodki proračuna se stekajo iz doklad pri Okrožnem uradu, pri Bralovski skladnici rudarjev in pri Bolniški blagajni trgovskih in privatnih nameščencev. Gajšek je v imenu kluba krščanskih socialistov izjavil, da mora biti uradništvo DZ dobro situirano in je vse tozadevne postavke odobril. Pritoževal so ie črez mariborsko ekspozituro, kjer uradnik ne odgovarja svojemu položaju. Govornik posebno obžaluje, da so v proračunu ni posvetila nikaka pozornost vlničarskemu vprašanju. Viničarjev je v Sloveniji 40.000 in bi jih bilo vsekakor potrebno pritegniti v delokrog Delavske zbornice. To je potom Jugoslovanske strokovne zveze zahtevala tudi viničarska organizacija. Naslednji govorniki, Juvan (SDS), Leskovšek tn Svetek so kritizirali posamezne postavke, ozi-| roma jih branili. Po reastinieju blagajnika Čeleš ; nika je bil proračun sprejel z vsemi glasovi pn/ glasovom Pevca, Leskovška in Ravnika. Stanovanjsko vprašarje S e d e j (soc.) je nato v daljšem govoru razpravljal o perečem stanovanjskem vprašanju Pred-iožil je v sprejetje naslednjo resolucijo, ki zahteva: Da se podaljša neodporedljivusl stanovanj najmanj do leta 1035. Da se izdela nemudoma zakon o gradnji malih stanovanj, ki naj pooblašča mestne občine, da zberejo v obliki davkov večji del povišanih stanarin in uporabijo ta sredstva za gradnjo novih cenih stanovanj. Da se določijo za ekonomsko šibke sloje maksimalne stanarine. Ker so ra/.ni govorniki, tako Sedej, Juvan in deloma tudi Zuiek v očividni zmoti pripisovali ukinitev stanovanjskega zakona ministru dr. Gosarju, se je oglasil li besedi Žumer, ki je ugotovil, kar je poprej že žužek omenjal, namreč, da edino, kar jo minisler dr. Gosar mogel v tem vprašanju storiti, je to, da je pridobil vlado za to, da se je odpovedni stanovanjski rok podaljšal vsaj preko zime. Ukinil ve stanovanjskega zakona pa ni povzročil minister za soc. politiko dr. Gosar, temveč ie prejšnja radikalsko-radičevska vlada, oziroma referent v tem vprašanju radičevec dr. Basariček. In ko je bil zakon sprejet, je dr. Gosar v parlamentu Opozarjal hišne posestnike, da naj se držijo pravičnih mej glede stanovanjske najemnine in odpovedi stanovanj, kjer bodo v nasproln<~m slučaju sami povzročili podaljšanje stanovanjske zaščite. Zaradi tega hišni lastniki dr. Gosarja tudi Ijuto napadajo in njegovega opomina niso upoštevali, zato klub krščanskih socialistov v polni meri glasuje za resolucijo. Po tej debati je bila resolucija soglasno spr# jeta. Vprašanje osemurnika Arh (soc.) je nato poročal o vprašanju osemurnika, ki je v resni nevarnosti. Predložil je naslednjo resolucijo: Po došlih poročilih iz mednarodnega nrada dela v Ženevi je predlagal na eni zadnili sej zastopnik angleške vlnde. da se predložijo prihodnje loto določbe o osemurnem delavniku, kakor jo vsebujejo VVashingtonske konvencije, v revizijo. Iz lega je razvidno, da je v nevarnosti naj-važnejši del socialne zaščite, to je osemurni delavnik, za katerega je doprineslo delavstvo vseh držav velikanske žrtve. V devetletni povojni dobi se je pokazalo, da odgovarja osemurni delavnik povsem duhu časa ter v nobenem oziru ne ovira razvoja industrije. Vsled toga protestira skupščina Delavske zbornice najodločnejšo proti vsakemu poizkusu spre-memebe določb te konvencije ter zahteva, da isto tudi naša vlada takoj ratificira. V imenu kluba krščanskih socialistov je F. Terseglav v daljšem govoru, ki je po svojih novih vidikih zbudil občo napeto pozornost, očrlal etično, socialno in fizično pravico Človeka-delavcn do osemurnega delavnika. Za to pravico se je vse delavstvo borilo dolgih 70 let. Osemurnik je najboljše jamstvo proti izkoriščanju delavcev s strani kapilala, osemurnik šele daje delavcu možnost, da zadosti svojim višjim potrebam K vprašanju je govoril še Kosem (SDS), nakar jo bila resolucija soglasno sprejeta. Nato je nb tričetrt na dve zaključil predsednik Coba! sejo. gospodarstvo Novi češki zakon oroti nepošteni konkurenci Dne 28. januarja letošnje leto je stopil na Češkem v veljavo novi zakon proti nepošteni konkurenci. Podobne zakone imajo danes vse kulturne države, ker skušnja je pokazala, da določila državljanskega in trgovskega zakonika pri današnjem poslovnem življenju še daleč ne ščitijo zadostno pred nepošteno in i-mazano konkurenco. Potreba po tozadevnem pravnem varstvu se je nad vse živo pokazala po svetovni vojni, ko je moralni standard povsod utrpel na svoji višini in je gospodarski red toliko zrahljan, da nepošteni stremuhi veliko lažje pridejo na svoj račun kot v predvojnih časih. V Nemčiji imajo zakon proti nepošteni konkurenci že od 1. 1909, v Avstriji pa datira iz 1. 1923. Novi češki zakon se precej naslanja v svojih določilih na avstrijskega. Namen teh zakonov je varovati moralo v gospodarskem življenju in ščititi pošteno delo pred umazano konkurenco. Zato najdemo tako v nemškem kot v avstrijskem in lovem češkem zakonu uvodno splošno določilo, da se »v poslovnem občevanju v cilju konkurence ne sme storiti ničesar, kar žali dobre običaje.« Umazano konkurenco opravlja torej vsakdo, ki se poslužuje sredstev, katera žalijo dobre običaje in ki se jih »povprečno pošteno misleči trgovec« v podobnih slučajih ne bi posluževal. Kdaj žali kakšno dejanje debre običaje, to vprašanje je prepuščeno tudi v novem češkem zakonu prosti sodnikovi presoji. — Tri pravna sredstva daje omenjeni zakon proti nepošteni konkurenci: tožbo na opustitev, tožbo na odstranitev in zahtevek po odškodnini. Novost v češkem zakonu je, da sodnik prosto presoja ne le višino odškodnine, temveč tudi, če je kaka škoda sploh nastala, kar mora po avstrijskemu zakonu tožitelj sam dokazati. Novi češki zakon dalje zahteva od podjetnika veliko večjo odgovornost nego avstrijski. Podjetnik je odgovoren tudi za taka nepoštena dejanja, ki so jih v njegovem podjetju storili njegovi uslužbenci, za katera sam ni vedel, pa bi »pri običajni skrbnosti « zanje moral vedeti. Posebej navaja zakon sledeča dejanja kot sredstva nepoštene konkurence: Nepoštena reklama, to se pravi, če kdo javno navaja ali razširja podatke o svojem ali tujem podjetju z na-menem prevare, da na tak način hoče preskrbeti ali kako korist, ali pa konkurenčnemu podjetju kako škodo. Drugo dejanje nepoštene konkurence navaja zakon napačne navode o izvoru blaga Seveda je pri tem treba razločevati nazive, ki označujejo samo kvaliteto, kot n. pr. »švicarski sir* ali »monakovsko pivo«, pri katerih nazivih konsrment n- kupi bla?a v prepričanju, da je sir iz Švice, ali pivo iz Monako-vega, temveč, da je samo na tisti način narejeno, kot se pripravlia v Švici ali Monakovem. Gre t~rej samo za tiste nazive, ki hočejo v kupcu vzbuditi prepričanje, da blago iz tistega kraja izvira, za katerega je označeno. Važna je tretja točka zakona: Ormjevanje, t. j. navodi o razmerah ^ujega podietja z namenom temu podietiu škodovati, in da se taki navodi ne dajo dokazati. Taki navodi so kaznivi po novem češkem zakonu tudi tedaj, če so resnični, pa so storjeni v cilju konkurence in je toženec vedel, da z njimi more tujemu podjetju škodovati. Važno je, da zaupna poročila niso kaznjiva, razen če se dokaže, da so bila vedo-ma neresnična. Vendar morajo biti dana brezplačno. S tem se hoče stopiti na pete informacijskim uradom. Posebna določila ima zakon še o zlorabi znakov, imen, tvrdk, o podkupovanju ter o pre-kršitvi in zlorabi poslovnih in produkcijskih tajnosti. S tem zakonom je češka zakonodaja znova pokazala zmisel za ureditev poslovnega in gospodarskega življenja. Želeti bi bilo samo, da bi tak zmisel pokazali tudi naši zakonodavni odbori. Podobnega zakona smo v naši državi tudi zelo potrebni, čeprav priznamo, da bi bila pri nas njegova formacija mnogo težja, ker so pojmi o prstovni poštenosti v raznih pokrajinah tako različni. —o— TRŽNA POROČILA. Htneli. Prejšnji teden je bil v Žatcu živahen promet, tranzitnega hmelja je bilo prodinegi еч. 400 bal. Cene so bile za savinjski hmelj 12П0—12o0 Kč. Razpoloženje mirno. — Cene so v Nlirnbergu tudi za tranzitni hmelj tlačene. Samo svetlobnrvni dober jugoslovan. hmelj je našel kupca, za srednje in slabše vrste nI bilo povpraševanja. Cene za tranzitno blago so bile 50—160 mark. GOSPODARSKA LITERATURA Poročilo banatske ihornire za 1927. Izmed vseli zbornic v naši državi je prva objavila svoje letno poročilo za 1927 banatska trgovsko-industrijj-eka in obrtna zbornica v Vel. Bečkereku. Poročilo navaja zanimive podatke o banatskem gospodarstvu v preteklem letu: zaradi slabe žetve 1927 se niso izpolnile nade kmetovalcev In poslovnega sveta. Izvoz pada, industrija dela z mininrlniin pogonom in konzumne mase je tukorekoč zmanjkalo. V Banatu je 30.000 delavcev, od katerih sta s mo dve tretiinl zaposleni. V poročilu bo zrlo zanimivi podatki o Industriji sladkorja, ccnoh pri nas in na svetovnem tržiiču. Poročilo je v cirilici. Moderni nvinjek. Založnik >tiospodarske Kovine- v Zagrebu j<: iadalo prvi zvezek knjižnice za kmetij;-i, > ;raditeljstvo graditev modernega svinjaka-. Izpod peret- . , ■ «ng. Pluea Pavlinlča. Kni'žica vsebuje " ter 3 tabele. Cena je 10 I* * no' * pošilja sc samo'za na- prej poslani denar ali po povzetju. Naslov: Uprava »Gospodarske Novinec, Zagreb, Dalmatinska ul. tO. Hrvatski zadrugur. V 1. letošnji številki opisuje v Članku »G< spodarske i zadružno organizacije u Slovenaca« Nikola Jagatič Kmetijsko družbo, njen razvoj iu delo. « * m /veza industrij™ v in trgovcev г lesom. V Zagrebu se .je osnovala Zveza induslrijcev in trgovcev z lesom, katere pravila so že potrjena in se bo v kratkem konstituirala. Tajniške posle vodi Maks Mautner, Zagreb, llica 25. Ekspanzija A. K. G. v Jngo*Iaviji. Po poro čilu »Jutarnjrga lista« je prenehala družba »Te-trad«, tehničko trgovačko ikcionarsko d aštvo z jugoslovansko A. E. G., ki je prevzela vsa aktiva ili pasiva. A. E. G. ima kapital 5 milijonov Din, Te-trad 1.5 milijona Din. JSorsza Dne 19. februarja 1928. DEN \ R. Napram zadnjemu borznemu sestanku so sc kurzi le malo izpromenili: čvrstejSa sta bila London in Trst, dočim so bili ostali kurzi skoro neiz-premenjeni. Primeroma živahno povpraševanje je pokrila Narodna binka; privatno blago jo bilo v dfvizah: Newyork in Trst. — V devizi Trst so padli zaključki po 301 25 in 301.53, nadalje je bilo blage. Narodne banko v devizah: Budimpešta po 095.0,4 napnm 995.08 v petek 10. t. m. in Bruselj po 792.80 napram 792.80 v petek 10. t. m. flpv'zni temu пи l'uhl'ansn! hnrz' Нпв 13. »Лг.МИ povpra^. pon. srednii sr 10 11 Ami-terdam — 22.9 < __ Berlin 135^.50— 135950 13~8.0 1358.50 Curih I093.'0—10:6.50 IH95.00 1095.00 Dunaj 8' c.27 - 81 3.27 si 1.77 80i."5 London 277.12- 277Л 2 277-52 777-43 vie\vyork t-.hi)— 57.00 5' .90 •i6"0 Pariz 222.77 - 224- 7 2^3.77 223. 7 Praga I6N4I — 169.20 I6-.-0 168.8 ' Trst 30: -45- 302.45 3 1.45 31 1.25 Zagreli. Amsterdam 22.90—22.96, Berlin 1355.70—1358.70, Curih 1093.50—109650, Dunaj 800.27—803.27, London 277.12—277.92, Ne\vyork 56.80—57, Pariz 222.68-224.68, Praga 168.40— 169.20, Trst 300.55- 302.55. Curih. Belgrad 9.1S5, Berlin 123 90, Budimpešta 90.85, Bukarešt 3.19, Dunaj 7"°\ London 25.3375, Newyork 519.85, Pariz 20.4325, Pr ga 15.415, Trst 27.585, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 88.45 Belgrad Berlin 1356.50—1359.50, Budimpešta 993.58—996.58, Curih 1093.50—1096.50, Dunai 800.27 —803.27, London 277.15—277.95, Newyo,k 56.Г0- -57, Pariz 222 77—224.77, Praga 163.-10—169.20, Trst 300.70 -302.70. Trst. Belgrad 33.19-33.03, Curih 862.50— 305.50. Dunaj 263.25 -209.25, London 92.03-92.09, Newyork 18.87—18.91, Pariz 74.25-74.80. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.25, Kod«ni 190.05 London 34.61, Mil "Mi 37.5925, Ne\vyork 710 10, Pariz 27.91, Varšava 79.62. Valute: dolarji 70S.10, francoski frank 28.10, dinar 1242, češkoslovaška krona 21.025. Praca. Devize: L Ki 178.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.60, London 164.40, Nevvvork 33.745. Dinar: Newyork 175.65, Berlin 7.36, London 277.25. VREDNOSTNI PAI4R.il V Ljubljani zaključena Ljublj. kred. po 135; Stroine blago 70 in Kranj. ind. bi go 350. V Zagrebu so bili 7% invest. posoj. in agrari slabejši, dočim se je vojna škoda zopet učvrstila. V bančnih papirjih ni izprememb, med industrijskimi pa so popustile Vevče od 150 na 145-148. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna ziklj. 135. Kred. zavod 160 den., Stro'ne 70 bi., Vevče 140 den., Kranj. ind. 3,i0 bi., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešb 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 87.50 den., agrari 54.50—55, vojna odškodnina 4Г6—457, febr. 441 — 441.50, marec 413 444, dec. 460—470, Hrv. esk. 52, Hipo 65, Jugo 96.25, Praštediona 875, Ljubli. kred. 135, Sećerana 545—550, Drava 5"0—555, Slavonija II, Trbovlje 540, Vevče 145—148. Bolgrad. N°rodna banka 5800. vojna odškodnina 451, 447, -146, 445, uit. febr. 445—441, uit. marec 451—445, uit. april 446—147, Brod. drušlvo 525, Belgrajska zadruga 5SOO, Prometna banka 2030, 4% invest. posoj. 89.50—90.50, agrari 54.50—55. Dunaj. Podon.-savska-jidran. 87.10, Hrv. esk. 6.30, Hipo 7.85, Alpine 41.50, Levicam 10.75, Trbovlje 67.50, Kranj, industr. 44.90, Ruše 36.25, Mundus 175, Slavonija 1.31. BI.AOO Dvig cen nn na*em žitnem trgu se nadaljuje; blaga je malo, daje ga le špekulacija, konzum kupuje le najpotri bnejše. Kakor vse kaže, burno morali znaten del potrebe kriti v inozemstvu: Budimpešta in Dunaj poročata o velikih naših nakupili na tamošnjih borzah. Ljubljana. Les: Deske smrekn-jelka 24 mm III. fko vag. meja 1 vng. po 400; zaklj. 1 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post. plač. 30 dni. dob prompt)- Pšenica 78—79 kg 2% baška 385-387.50, slav. 375—377.50, moka 0 g vng. bi., fko Ljubijana, pl"č. po prejemu 525—530, koruza b"ška nav. vozn. febr. 287.50, marec 29? 50, april 297.50, maj 302.50, činkvantin 297.50; zaklj. 6 vag. pšenice. Tendenca neizpretnenjeno Čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 330- 310, potiska 335 —3-15, ban. par. Vrša c327.50- 337.50, gor. ban. 325 —335, sr. 335- 345, rž. bač. 295—305, ječmen bač. In sr. 270—280, bič. in sr. 275-285, mac. 220— 222.50, oves bač., sr., ban., slav. 250—260, koruzi bač. stara 240—250, nmreo-april 242.50—252.50, april-maj 247.50—255, bela 240—250, ban. par. Vršac 237.50—247.50. ban. stara 240—250, marec-april 242.50 252.50, sr. 235- 245, marec-april 242.50— 252.50. moka 0 g in gg 470 -485, št. 2 445—465, St. 5 425-445, št. 6 850-370, št. 7 295-805. M. 8 225 -2Г0, otrobi bač.. sr. 210 220, slav. 200 -210, fižol bač. beli 360 865. Tendenca prijetnejša. Pio-met: 2 v*g. pšenice, 27 vag. koruze, 12 vrg. moke, 2 vag. iečmena. 4 vag. olrobov Budimpešta (termlnska borza), 18. febr. Tendenca čvrsta. Pšenica marec 81 50,81.52, zakli. 31.52 -31.54, maj 32.12, 32.16. zaklj. 32.14 -32.1(1, rkt 29.7«, zaklj. 2976—29.78, rž marec 30.20, 80.24, zaključek 30.34-30.36, maj 30.12, zaklj. 30.18 80.20, okt. 24.70,24 68, zaklj. 24.70-21.72, konusa maj 26.30, 26.12, viki i. 26.88-20.40, tnwee шшжтштж Vinko Vodopivec Spominska črta k petdesetletnici skladatelja orlovske himne. Lansko leto sem natetel nanj v Ljubljani; prišel je obiskovat svojo glasbeno prijatelje, poslušal opero in kaj vem, kaj še. Ko me je zagledal, se mu jo v g riškem veslju razširil obraz, pokazal svojo značilno zobe, drobne oči so mu vzžarele, vipavsko ljubezniva je bila njegova pozdravna beseda in goriškotoplo mi je stisnil roko. :>Ma Joža, sedite jo rekel in ves obraz mu jo bilo eno samo veliko zadovoljstvo. Povedati mu nisem imel kaj, gibal sem se samo v vprašanjih in Vinko je odgovarjal in pripovedoval. Ob njegovi besedi sem so spet uživel v Gorico, v njegov Kromberg in v vse ono življenje, ki je tam še plalo. Tudi o svojem glasbenem delu je govoril in o samozaložbi, ki so jo na poseben način uredili, ko drugače ne gre. Ob slovesu mi je dal v spomin svoje »Poljske rože« ter želel, da bi se o počitnicah kaj oglasil pri njem. Nisem se. Oglasim se danes, ko ga ob petdesetletnici pokažem širši domovini, ki ga pač po pesmi dobro pozna, a ji je sicer neznan. Vinko Vodopivec se jo rodil 10. januarja 1S78 v Ročinju ob Soči. Njegov cče, doma iz Ka-menj na Vipavskem, je bil tedaj v tem kraju, ki slovi že izza Staniča, učitelj. Vendar Vinko ni dorastel v tej prijazni vasi, oče je bil premeščen v Podgoro in lam doli je nastopil •»pot učenosti«. Že v ljudski šoli ga je glasba mikala in ko ni bilo očeta doma, se je poskušal nn harmoniju. Nekega dno pa ga je oče zalotil — a ko je videl, kako mu gredo tipke, ni bil hud: :>vzel ga je v roko-In Vinko je tako uspeval, da je dvanajstleten že spremljal v podgorski cerkvi na harmoniju cerkveno petje. Kot gimnazijec je prišel v deško semenišče, kjer je bilo dobro preskrbljeno za glasbo. Učil se je klavirja in violine in Danilo Fajgelj mu je pokazal pot v glasbeni svet, ki si jo je poslej z veliko vnemo utiral in utrl sam s teoretičnimi knjigami in revijami in je končno vspel s svojimi kompozicijami, ki so si druga za drugo osvojile srca in skoro do mala vse vsaj ua Goriškem ponaro-dele. Po končani gimnaziij je 1. 1898. vstopil v bogoslovje. Božji previdnosti se imamo zahvaliti, da je Vinko petdesetletnik in ga ni — bogoslovca pokrila goriška zemlja. Bilo je poletnega dne, ko so šli pod Kostan'evico bgoslovci na izprehod proti Krombergu. Viharni oblaki so se zbirali in med potjo je bogoslovce začelo prati. Vinko je Sel s tovarišem p d enim dežnikom, kar zablisne — strela je udarila v njun dežnik. Tovariš je obležal, Vinka je le oplazila — njegova obilnost ga je baje rešila . . L. 1C01. je pel Vinko novo mašo, bil nato kaplan v očetovem rojstnem kraju v Kamnjah pri dobrem gospodu in znanem pokretnšu abstinetske-ga gibanja na soriškem Josipu Koscu, potem pa v č'erničah ob zlati duši Janeza Murovca, poznejšega kanonika, ki je "mrl kot begunec v Škofji Loki 1917. Od leta 1907. je vikar v Krembergu pri fiorici, kjer je vztrajal, dokler se je dalo, med ! voiio s« if šele tedaj umaknil, ko je stal farovž v fronti. Nekako slučajno je zašel v Cerknico pri Rake' u. kjer so ga z veseljem sprejeli in ga unregli za — oreanista. Lepšega in boljšega si ni želel in je bil zadovoljen, kolikor ga ni b-lela usoda rodne zemlje in njegovih ovčic, raztresenih v vso vetrove. Po zlomu se je 1918 vrnil v Kromberg, Ider je našel vse v razvalinah: cerkev, farovž, vas. Dvignilo so se barake pri barakah — cerkev v baraki, farovž, šola, vse — Vinko se je gibal, delal. tolažil in pomagal — revež med reveži. Počasi je šlo z obnovo, a je le šlo. Zadnje čase, berem, so ekzistence z dolgimi prsti prišle Vinka ponoči obiskovat, kot bi hranil zaklade.. Zaklade, saj. hrani jih. a niso lire, dasi so г liro v zvezi. Komp zicije, priobčene in nepriob-čene! Koliko jih je, koliko se jih je nabralo 1 Spominjam se lepega jesenskega popoldne leta 1914., ko je listje rumenelo in je bila pokrajina polna zlate svetlobe pojemajočega solnca, ki se je jelo in v vso reber preko Kromberga do vrhov, jela in v vso reber preko Kromberga, Sv. Gabri-dvtgajočih se iznad črte Trnovskega gozda. K Vinku sem Sel. Sediva, govoriva, naliva. ?>Kaj pa z opero?« ga vprašam Gre. premetuje, išče in dobi Sede za klavir in Igra »Miklovo Zalo«. Lojzeta Remca je naprosil, nai mu spiše libretto že pred leti. Remec menda preko prvega dejania ni prišel — Vinko pa je imel opero v glavnih obrisih trotovo. fn še in še svoj iti skladeb mi je pokazal in jih nekaj igral. Iz te dobe — okoli 1. 1910. — je njegova orlovska himna, kateri je pridružil še par drugih, iz te dobe nova, jubilejna himna »Zarje« v Gradcu, katere častni član je postal, »Moški zbori« so iz 1. 1909., iz nasledn'ega leta priljubljeni »Kovačev študenta, ki je lansko leto izšel v Ljubljani v drugi Izdaji, v »Novih akordih« se .je oglašal in v »Cerkvenem