t!E • • List v* / XLVII i i * zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr. 90 kr., pošiljaiie po pošti pa za eelo leto 4 za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. r • « V Ljubljani 23. januvarija 1889 Obse?: Valilnico ali umetne tružice za take ptice, ki si gnezda delajo po duplih in votlinah O Razne reči. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Na&i dopisi. Novi čar. menjavi semena Gospodarske **tvari. Valilnice ali umetne tružice za take ki si gnezda delajo ptice j po duplih in votlinah • * Mnoge ptice si narejajo posebno rade po drevesnih V9 * duplih svoja gnezda; po takih votlinah tudi prenočujejo in si ob grdem vremenu po njih iščejo zavetja. Med takimi pticami je pa dostikrat veliko najkoristnejših. Koder je torej takih duplin malo ali celo nič, tam si tudi ne morejo take ptice narejati gnezd, pa tudi ne prebivati. Tako pa imajo čestokrat prebivalci po takih krajih marsikatero leto veliko škode. Toda takih naravnih dupel y ki se narede, kedar odgnijejo veje, ali jih pa žolne s svojim šilastim kljunom izdolbejo, ni prav veliko, ker po vrtih navadno stara, pokvarjena drevesa odpravljajo. Povsod, koder se take luknje ali votline že od narave nahajajo ter ptičice po njih gnezdijo, gleda naj se zelo na to, da se tudi ohranijo, a tam, koder jih ni, izdolbemo naredimo jih lahko z majhnim trudom ako luknjo in nad njo pribijemo kako desko za streho, vhod v luknjo pa napravimo nekoliko oži ali pa širši. Po krajih, koder takih naravnih lukenj ni dosti, in takih krajev bo menda največ, pomagamo si lahko, ako naredimo umetne luknje, po katerih ptice prav rade narejajo svoja gnezda, pa tudi po njih prenočujejo. Najlaže je take umetne votline narediti, ako odrežemo votla drevesna debla ali veje v od do dveh čevljev ? od znotraj lepo očedemo jih, na obeh koncih z dešči cami zabijemo ali pa kako drugače proti zraku vlagi zavarujemo, potem; pa izrežemo in Druge take umetne dupline ali ptičje valilnice so tružice za škorce, kakeršnih se po mnogih krajih posebno po gorenjem Avstrijskem, prav veliko vidi Te tružice im čevlja do sten in tla visoke so do 1 i 2 i okoli 6 palcev široke ter imajo od zgoraj strešico, da dež ne vhaja v tružico. Kaki dve tretjini na visoko Pod. l. ali pa še više izreže se luknja, kjer ptice noter in ven letajo j pred luknjo pa se zabije paličica ali klinček da na prikladnem se ptica lahko useda. mesti in ptičji velikosti primerno široke luknje katere ptice noter in ven letajo. skozi Take tružice ali valilnice, kakeršne rabijo škorcem napraviti je lahko tudi drugim pticam, le primerne f* . v > t* jL rajo biti njih življenju, zato pa so v visokosti in še po- tružice, ki pa vendar ne smejo imeti vhodnih lukenj, sebno v širjavi notranjega prostor v velikosti vhodue ampak , morajo pod streho biti odprte. luknj zelo različne od valilnih tružic za škorce Take Želeti bilo, da bi tu .omenjene valilue tružice tružice kaže podoba 1. prav obilo po drevesih nastavljali, a to ne v ■ Slavni Gloger bil je prvi ki ondod, take valilnice koder je obilo sadnega drevja, marveč povsod, koder in tružice, po katerih ptiči prenočujejo jajca alij i delajo škodljivi žužki in drugi mrčesi poljedelcem in bistveno zboljšal. On je namreč v take tružice od znotraj, in sicer takoj pod uhodno luknjo postavil še eno deščico, v katero je proti zadnji strani vrezana okrogla luknja, ki je velika kakor vhodna luknja, in skozi katero ptiči v tružico dohajajo. Ta deščica deli tružico v dva predela, v gornjega in spodnjega, a skozi vrezano okroglo luknjo hodi ptica v spodnji predel. Zato se pa v spodnjem predelu, kjer ima ptica svoje gnezdo, gorkota časa vzdržuje, pa tudi roparske živali, kakeršne so na pr. kuna, mačka, dihur in veverica, ne morejo do ptičjega gnezda. Vse take tružice morajo biti od zunaj temne ; zategadelj naj se zbijejo že iz takih desak ali se pa naj s primerno barvo pobarvajo. Tudi je dobro, ako se z drevesno skorjo obijejo. Posamezni deli takih tružic se gozdarjem škodo. —« •v m » t # t * f t i V ^ ' .: k * / / f menjavi semena. t Nekdaj ni bilo lehko kmetovalca pripraviti da menjal seme, vsaj večkrat Sedaj prodi tudi l r i o tem drugo in boljše mnenje Da se je tako obrnilo, vzrokov poznajo je več. Najprej poudarjamo, da ljudje sedaj mnogo več dežel in krajev, koder je res bolšega semena za kakšno določeno sorto dobiti. Vožnja je dandanes mnogo hitrejša in cenejša nego nekdaj. Tudi je veliko več semenskih trgovišč vrhu tega pa še društva pos morajo zbiti. čvrsto zlepiti in z drobnimi žebljički skupaj pešujejo dobivanje m • • esljivo dobrega novega semena Vhodne luknje morajo biti okrogle in ravno tolikšue, da se ptice, katerim so namenjene, lahko skozi zmuzajo Skozi prevelike luknje pridejo lahko druge živali v valilnice, kakor na primer veverice. Po tem takem je tudi kmetovalcu dandanes laže svoje slabo seme zamenjati z boljšim. 9 ■ L » . • 1. » 4 , TJL . . 'z I t f • - ■' ^^ Vendar mora kmetovalec na več reči dobro paziti in jih preudariti, predno naroči novega semena. Najprej treba, da dobro preudari, čemu želi novega semena? No Tudi morajo imeti tružice premikalnik, da se lahko in baš o tem se najčešče rešajo. Najboljše seme ne vsako leto očedijo, kar je posebno potrebno pri takih Pomaga nič ako je njiva slabo vzorana in slabo po tudi uši in drug tružicah, v katere ptiči pogostoma zahajajo, to pa zato ker se po takih tružicah poleg nesnage mrčesi radi zarejajo. Pa tudi miši in drugi enaki glodalci večkrat hranijo po takih tružicah želod itd. Premikalnik mora biti tako narejen, da se lahko zapira, ter ga kune in druge enake živali ne morejo odpirati, pa tudi ne do ptičjega gnezda prihajati. gnojena, sploh zanemarjena. Če pa so njive prav obdelane, daje tudi domače seme dovoljnih pridelkov. Trgovci s semeni zaženejo glas po svetu in hvalijo sedaj to, sedaj drugo seme. In takšno hvalisanje zmoti kmeta, da si naroči , da novega semena, pa se navadno ukani. Zatorej treba Votle drevesne veje in valilnice ali ptičje tružice kmetovalec najprej dobro premisli, zakaj ali čemu hoč postavljajo se po drevesih, pa tudi med veje po grmovji Postaviti se pa morajo trdno, da jih vetrovi ne trgajo in na tla ne mečejo. Vhodna luknja naj se tako obrne da ne more nobena mokrota v valilnice. novega semena? Nekateri želijo sadežev, ki rano dozorevajo To je * Po drevesih, zelo važno, kadar odbiramo novo seme 9 katera hitro in bujno rasto, pa tudi po smrekah in jelkah je še najbolje obešati omenjene valilnice in tružice. severnih toplota, koruzi. zlasti po bolj rajih Tod namreč kmalu mine potrebna veča 'n vsi sadeži ne morejo dozoreti To elja o bobu Škorcem in drugim pticam, ki latovnem prosu, tobaku itd. Pa tudi po rade v druščini krajih, koder imajo dolgo in šušno poletje, želijo žive, naj se tružice nekoliko bolj druga k drugi postavijo, zorečih sadežev da se manj uim bali si brzo takšnih ali se pa naj več takih tružic na eno drevo obesi, sadežev semena dobiti, to učijo izkušnje. Omenjamo Drugim pticam, posebno senicam, morajo se pa tružice da jih nahajamo po severnih, pa tudi bolj južnih pasih > že nekoliko bolj narazen razpostaviti Ker dno ho čejo večega in obširnejega kroga. Drugi želijo sadežev, kateri trdni bili zoper Ptice gnezda vdab. 80 delaj škorec posebno rade po takih tružicah razne škodljive vplive, zlasti zoper zimski mraz, poletnjo , zoper poleganje in mnogovrstne mrčese. Posebno sušo razne vrste senic, brglez > ščinkovci in še mnogo druzih. Tudi stržki čopasti važni so kmetovalcu sadeži, katerim zimski mraz precej pasti ne škoduje. Vzhod kraj ričice itd Evrope so v tej reči na narejajo si gnezda po votlih. drevesnih vejah, slabšem, nego južni in zapadni. Le ti imajo veliko več ki pa morajo ležati in s protjem biti pokrite. Rdečerepke 5 muharčki in drug krajev od koder bi mogli dobivati dobrega semena, enake ptice hodijo tudi rade v take nego oni. Rastline privajajo se le polagom novemu ♦ podnebju. Od nas na jug ali zapad presajene rast- soli, pomoči cunjo v vodo in zbriši hitro okno tem ondi dobro, one k nam presajene pa ne lahko 12 šip odtališ • i rode precej; navadno jih naša huda zima poškoduje. Bilo bi torej mena za zimine si kdo novega se- « . ali zapadnih Evrope, koder ao zime veliko manj hladne nego pri nas. > - ■ « « i « . / - > kmalu, ali jim snet. suša itd. ne škoduje. Pravilo je: rano zorečim rastlinam, katere zgodaj pospravljamo z njiv » škodujejo še najmanj suša, mrčesi in zajedavke. Močno steblovje in primerno obdelovanje pomaga, da setve ne poležejo. :■ semena si kaže omisliti, kadar želimo t Y ' izvrstnejših pridelkov, daljšega in • i * sladkih gomoljev ^ > v f ' trgovinske rastline, dobiti 1 . • 9 . t so vendar kmetovalci • t. fr A s « • • ■» » « 4 ste semena, zlasti za r krivo, ker lahko. Dostikrat pa J , , v- ? t iz inozemstva naročiti si P T. , ^ • •F J | r • jih domači semenski novih semen. Temu je -•••'tji.tf.%- - * * * * • 1 • • • • trgovci nimajo. To pa prihaja od tod, ker so naši dobri • • *. " - ' i X ^ * ' • » . • * • domači pridelki premalo znani. Zatorej še zmerom pre- ' • » « * ' • • »v * ' | semena naročamo iz inozemstva, če ravno več '•«» • j imamo doma boljšega i • Naposled bodi še omenjeno: kmetovalec naj vselej poskusi z malim, predno naroči veliko semena. To velja 0 : . " • zlasti zastran novih, še nepoznanih sort, pa tudi če ni ^ * novo seme v novem podnebji prospevalo ali ne. njami lahko več. Kadar se je pa kmetovalec z malimi poskuš- da je dotično seme dobro, naroči si ga • ^ ! j • » Razne reči. . » k * Zgodnja turščica. Prav zgodnja turščica je sek larska s Sedmograškega, ker zori vsako leto po najmr —' — ' r ^ » m " m « »a * Zrnje je majhno in daje lepo zlatorumeno + m m , r # # moko. Seme te turščične vrste dobiš pri „Administration der Weinlaube" v Klosterneuburgu pri Dunaji. * prezenes od čebelnjakov, ako potreseš povsod, koder hodijo, s pepelom, ki si mu primešal i s hitreje Važno je tudi seme takih rastlin, ki ne poležejo bemont Laneno seme, katero je bilo na mrazu, vzkali rastlina poprej razvije liste in tudi poprej zori. * Ameriške trte za neposredno pridelovanje vina. Neki P. Valin, blizu Lijona na Francoskem, vzgojuje 300™/ nad morjem ameriške trte, med njimi vrste Her- Jacquez, Othello in Cynthiana. Vse te trte n. rastejo čudovito hitro in mu dajo na leto po 100 hek tolitrov vina, ki je zelo črno in močno, prodaja je pa precej jeseni po 60 frankov (30 gl.) hektoliter. * Ce čebela čJoveka piči, priporočajo čebelarji to- bakov sok, s katerim pomaži mesto, kjer te je pičila. Pravijo, da zadostuje, ako pičeno mesto z mokrim kon-cem cigare (iz ust) omočiš. Kmalu prestane bolečina in otok. Tako pišejo Yi Pučke Novine", katerim moramo odgovornost za to sicer res lahko zdravilo čebelinega pika prepustiti. Gliste v zemlji so zelo koristne. Naravoslovec * Grimm dokazuje to na široko; po njegovih izkušnjah glista prav nič ne škoduje koreninicam rastlinskim; one prodirata Kopajo zemljo in jo rahlajo, da v njo zrak in pa voda. * laže * Otemnele okenske šipe se dado zopet svetle narediti, če jih večkrat z zelenimi koprivami drgnemo. j/t . • #• • • . * * Osušeno drevje. Kdor sadnega drevja naroči pozno spomladi, pripeti se mu lahko, da dobi osušenega, ka-teremu je lubad nagrbančena. Tako drevje popraviš ako je zemljo. hitro Čez zakoplješ kakega pol metra globoko i v ali dni postane lubad zopet gladka, in drevje lahko sadiš. Ali naj sadimo malo Ako ima gospodar v hlevu 5 mnogo sadnih vrst ? na njivi pa 5 do 10 vrst ječmena druzega žita, in gojiš cvetice, tedaj zalivaj nekaj časa cveticam z vodo, . Ta voda pomori vse v kateri si kuhal orehovo neso ti veliko več ja]ec otrobi ali z drugo pičo. Mleko pomešaj z oparjenimi črve in ne škodi prav nič rastlinam. * Lepotične rastline katere vsadiš v nove lonce f Kako se zmrzla okna hitro odtajajo, Da se zmrzla nikdar rade ne uspevajo prvi čas. Žgana glina sesa iz okna hitro odtajajo, pomaga to dvoje: 1.) Deni v pol prsti vodo, in prst se krči ter naredi praznino med po-litra gorke vode pest soli ali galuna. Kadar se je to sodo in sabo. Voda, s katero prilivaš, izteče hitro po raztopilo, pomoči v tekočino gobo ali mehko cunjo ter obriši zmrzlo steklo, in led se precej odtaja. Steklo tej praznini iz posode. Da odpraviš to nepriliko na- zbriši potem s suho ruto. 2.) V kozarec vode deni žlico % makaj vodi. nove lonce, predno - vanje sadiš, nekaj časa v ♦ * Izvrstna prst za gnojne in gorke grede je tista, katere uaoereš po travnikih ID pašnikih po Krtinah. Naberi je pa jeseni, deni jo na kup ter jo večkrat i1 KttvTJf jST^ i r 1 M- m ~n' ■ r^ri 'i 23 - m i L^H E2- preineči. Ako je zelo mastna, moraš jo seveda s peskom pomešati. Iudi cveticam v loncih se kaj dobro prilega. po žitni leži blato po ulicah, in po letu se vali debel prah . Hiša • % • Mokkadam to redovne čeluika stala ob cesti na katerej je bilo izredno mno po * • •» * Kakšna sadna drevesa pozebejo poprej ? Kolikor ahom drtin. Mokkadam je bil provincijal maročanskim Issau Zamenivši nekoli tU f • ■ m o o« zorele enoletne mladike, tem manjša je ne- varLn nt. o a bih pozebla drevesa. Cim bolj gorko in suho poletie pred zimo, tem manjša je nevarnost, da bi pozebla drevesa, zato ker ravno od poletcje toplote je odvisua zrelost enoletnih mladik. Mokra poletja so torej nevarnejša drevju, da pozebe. Res je sicer, da hud mraz izjemno tudi popolnoma zrel les pomori, ali na srečo taKih neuavadnih mrazov pri nas navadno ni. gemu stopili smo v nisem videl do sedaj. Škod > mistiških znakov drug dru-Tako lepe maverske hiše še da uže vegasta pa sodim trpe kot trdne. tega da j .9 i zelo stara « pske. Po pet sto let stare hiše Sodim, da je bila ta Maverske hiše mnogo dalie so sploh še l • V H * * • i pozidana za ča - 4 . *i i . - • * i moči in slave maverske. Tudi krasna arhitektu • - trj v tem mnenj me je po •• t • • m A Pri hiši sta bila »V v * - % . t M • » — \ • • na obeh je bilo dosti gostov, ki so sedeli ali čepeli po tleh. Samo odličnejši nogama. Galerije prvega ino le- možje so sedeli s podvitimi nadstropja so bile obrobljen ako fino izrezlj Podučile stvari. * Zemljepisni in narodopisni obrazi. seno ograjo, izza katere so gledale do oči zavite ženske. Sidi Mustafa me je postavil mej dva zelo priletna starčka na mesto, ki je bilo odločeno oiličnjakom. Spustil sem i* se na tla Bil sem edini Evropejec, kako tudi edi Nabral Fr. Jaroslav. (D alj e.) 98. neiiiohameda potov sam varstva ined te fanatike. sebi v tej čudil, skupšči se več da rM sem Toda Pozneje sem se podal brez vsega imam navado, kadar Pri sultanu maročanskem. potujem po barba rskih pokrajinah, da pokazujem popolno zaupanje barbarom, in to mi hodi prav povsodi. N. s* zadnje je prišel nov nepričakovani bavbav 5 Nabožna večanost. se je pričela s popevanjem ki koliko je tudi hotel imeti svoj delež. In ta bavbav je bil skozi nos. Nakrat mej najmočnejšim pevanjem in kri- sam marabut Sidi Mustafa. S kraja ni hotel povedati, čanjem vernikov, pa oglušnim ropotanjem z bobni raa, *voril je o malenkosti, ali ta malenkost dig se prvi za svečanost odločen menih ali je vi mo rastla tako, da je postala velika svota. Zahteval kakor so mu rekli, ter prične išdeb. Išdeb je nabožen je 81) panjolskih tolarjev. Vgriznil sem tudi to lesniko za prav to ni nobeo ali drugega imena k hotel hvaležni marabut mi obljubil da nimamo za ono umerjeno, s početka polaga vedno me za to popelje na neko nabožno svečanost, katere ne brzej majanje in zvijanje telesa se prevrže sled vidi k. Menim, da sem do edaj jaz edini Evrop njič v krčevito kretanj išdebu meče plesač 1« del tako svečanost. Obhajal je to svečanost na- ln gorenjo polo života gori in doli, kakor da se i • ž red Issauahov. Ti menihi bi radi dokazali čudovito globoko klanj je plesač to nekaj časa njal s^oMjonost, ki jim jo baje podeljuje ustanovitelj j da nastopil drugi m stvari. brez škode povživati strup in druge škodljive šest potem tretji, in slednjič jih je bilo ki so se omotni ijali metali začno sem in e. To ne sme od- Vrata v judovsko četvrtje so bila uže zaprta ko 8.1JO z Judove hiše, ali pest Kor k drobiža jih je odprla je trajalo pol ure. Nobeden nehati, dokler ne pade v paroksizem, v vrhunec išdeba Zvijaoje in metanj z in životom smo po popolnoma neznanem mestnem če-tvrtj po krivih ulicah, potem po širokej poti, brzejše, klanj čedalj nižj e bilo čedalj tako da je slednjič pri , ob haterei je bilo mnogo podrtin, in slednjič smo dospeli v ono četvttje, ki se širi blizu lepe grobnice Sidi Ben Abbasa, mimo grobi podrtioah, vjel, da je pozidana v slog so tiščali oči so se jim pr e varuh Marosanske. Nismo šli prav ali toliko sem vendar opazil pri mnogih sem jo k edaj pa kedaj na oči jela omotica utruj izbulile, metali so se kakor da so ob pamet, slednjič so počepali drug za drugim po tleh. To je bila ekstaza. Ta hip, % I ustanovitelj terih mošej ima pet kupol ter tako zatrjuje verski zakon redov, prihaja duh učencem svojim, ki leže v nabožnej rez hudih nasledkov povžiti strup in druge škodljive stvari. V divjem blaznosti, ter jim podeli moč, da morejo masiven m menda Marok r u i stavijo novo Ne taKo v n je toliko podrtih hiš, kakor etu. Če se drugej podere hiša to ni neredu so se alj al fanatiški bedaki po tleh, tulili so , po moči, odstrane vsaj posipino kot merjasci, kazali so ostre zobe, izmed katerih se je po onih gledalcih, so k Policija se ne briga za to drugi pocejala bela slina, in hlastali kateri so sedeli blizu njih, kakor da jih hočejo na kosce tudi ne. Zato ho ulice in pota nesnažne. Tudi mrhovine raztrgatl- To stanje paroksizma bratov je dalo menda leži tu in tam ki napravlja hud smrad Tlaku nikj povod pravljici, da žro človečje meso na tem plesu učinili nobenemu. Kedar so bili vsi t" - - . plesači v paroksizmu,^prinesli so strežniki veliko pokrito skledo, s katere je odveznil jM • • pokrov poleg mene sedeči starček. Ali sem se zgrozil, ko je bila skleda odveznjena. Zamrgolele so v njej kače, škorpijoni, gašarice in krastače. Starček je postavil t i skledo med steklače. Koj so pali kot gladni volkovi po nagausnej hrani iu jo požrli. Prevare tu ni bilo nobene, glumačih. Gledal sem na lastne oči in škorpijone, in po bradi kakor pri naših dedce, kako so žvečili t. • so se jim sline cedile. Nikakor pa ne trdim, da so kače in škorpijoni še imeli strup v sebi. K t » \ • Po tej ceremoniji % • - oglušna molitev. Kedar je Sidi tudi jaz. Veu grede mi je namignil, daru redu. Povprašam bilo pogostovanje, in slednjič . p . vstal sem ie treba dati |f 4 ga, koliko uaj 1 m darujem. Sidi * * * t Mustafa se je obrnil k Mukkademu ? zahteval 10 španjolskih tolarjev. Kaj sem hotel, dal sem jih, ker « • sem predobro zual, kje sem. Koliko ima Maroko stanovnikov ne znam. Živ krst f! i v Evropi ne zua tega. Potniki se ne ujemajo. Jackson na primer, ki je bil v Maroku 1811. sodi, da jih je 270.000. Ali to je sila pretirano. Griiberg sodi da lih je 50.000, in Chenier, da jih je k večemu 30.000 A • slaDik Hoft, Po ki je v prešlem stoletju pohodil Maroko pa meni, da jih ni več kot samo 20.000. Kar se tiče mene, dejal da jih je do 50.000 s* Štiri tedne sem bival v Maroku, ali samo trikrat t sem prišel z judovskega četvrtja. Cesar je skrbel zame H ksBhf " BB HH^ TJ_■■TvjE - !V^"-11. .i BrBBS^^vj^jB*» j* } jTO^^B tako očetovski, da mi je kar naravnost prepovedal z tako so postopali še z vsakim Evro- doroa hoditi. Ali § • pejcem, ki je bil pred menoj v Maroku. Toda nikari ne mislite, da je cesar tak fanatik. Nikakor ne, cesar rad dovolil marsikaj Evropejcem, ali podložniki ne dado sebi Vlada je tedaj brez moči kar tiče Evropejcev ne more jih > če še tako rada, obvarovati fanatizma Mavrov in Kabilcev. Zato je Maroko Evropejcu, zabita pokrajina, zabitejša od samega Kitaja. Sam cesar je ne more odbiti Evropejcem. i Tičal sem toraj doma v Judovej hiši ter poslušal hčer njegovo, ki mi je pripovedovala razne znamenitosti, običaje in pripetljaje maročanske. Naj vam zapišem povest o starej Mavrinji z Koran je edini zakon pravovernemu mohamedancu. koranu pa stoji tudi to le: „Oko za oko, zob za zob.6 u ogadora. • I • •• , f Res so se vedli kot krvoločni ljudožrci, ali žalegu niso bilo tu angleške, da bi hodil « udal tedaj se je v. jače, m ter ličico / i • • • se je zopet dobro < .» Pi temu je bil. da je šel s hiše na ulico, uganjajo pijanci. Tudi je opletal s pa- Anglež se" je dve Ne vede je vsekal s po ustih - z - ■ . 9 •• jej izbil v te nu. a starka ni. f t in šla k sodniku r - 'v; : "j- * f ! <- v - ■ r • . J Sodnik » • Je •v •1 « zoba. > . v • r*" Vzela je • -t ^ dveh zob » poklical ni nič ^f : v • * - • i • *. • . < r • s vo jem a b I , da mora dati zoba starki. Anglež ta koš ne j kazni. Sel je povedat po- i se mii 'je pripetilo." "Poslanik \ t. > i • t.' • l • • za • *» * • i oiorda • • »^ > • * t v > \ • ( • in Mogador trgovca. i i • ' ' : " ' * 'J ;\4 • • • » • • f ... , ; • « Bi V >. r % * • , • p i y (Dalje naši.) L« > - . t • I » % . •• * 4 » t *. k 1 % • • . • i • ' . l< t r . t • * ■ • •T » % - ; ' V ' • • • • ■i- • • i.I 1 v > . • . iiT* »v« ^ • . f » r . . • ' • ' * - ; j*rvi j ■ , ; ; . : - * . • ? r • • « • ( H / t , • t ft » • • r t* , t ta Naši j, • Železnikov t ■ # • < * • t 9 J • . t * rojak, vojaški uradnik 19. jan. % (Javna zahvala). Tukajšnji blago rod ni gosp. T a 1 e r Anton, vpouojeni c. kr na Stajarskem se je že ^ ji o • ; « 401etnice vladanja Njegovega ces. kralj, apostolj. Veličanstva Franc Jožefa I. skazal tukajšnji šolski mladini velik dobrotnik spominjal se je zdaj tudi po drugej straui naše ljudske učilnice same, je on obiskoval v svojih mladostnih letih. Poslal katero % Lt i je namreč 4 druzih okinčanje ,učne dvorane o cesarskih in slavnostih prelepi sliki cesarjeviča prestolo-naslednika Rudolfa Njihove visokosti gospe soproge Štefanije v jako dragocenih in umetno izde lanih 98 komaj Naj pozlačenih okvirih, ki merijo na visokost Ta znameniti dar • • s kaka po bo « toraj je res tak, kakor se z enakim slovenska ljudska šola ponašati zamore. rfK/Jiitf*w : ti i kb^LCBBfiA C kamo se obrnil. Ker ni res tudi toliko število, da so bili veliki prostori obsir nega stanovanja in del pisarn gospoda deželnega pred Veliki dobitek sednika natlačeni odličnih gostov, gospej in gospodičen. de]a se Plesalo se je od ure do obilo 11. 1 potem pa so se : • • . .. « • bivšega gostje vsedli k pogrnjenim bogato obloženim mizam v zastavil Taisz-srečko 100.000 gl. za o in sicer je. bila srečka last -. V x « »i, - • V m Kamniku Nastran-a, kateri jo je dveh dvoranah iu 2 sobah druzega nadstropja, kjer je bilo prostora za več kot dvesto oseb. Po 2. uri na- Fran Ferlio-u trgovcu v Kamniku. vsak daljeval se je ples in je trajal do poznega jutra. Vesela družba ni mogla prehvaliti lepe vredbe, velike ljubez- \ \ , - • ' - *r . • ^ njivosti gospoda predsednika in njegove soproge in pa v vsakem oziru izgledne in bogate postrežbe. Razlike Ferlin in Nastran sta se poravnala tako. ** , . , *' ' i * B {# dobi polovico, t. j. vsak 50,000 gl. — Ker pa Nastran-a zastopnik g. dr. Pirnat zahteva obljubljeno nagrado 4F- § 10.000 gld., torej stvar še ni konečno dognana. x >• * i u ■j i • 4 > < > r /j * r' ' 7 ' t "T C 4 političnih strank zginile so -4 it G ta večer vladalo je med vladi prijazno in po nje vsem in nasprotno * * • « • v stranko najlepše soglasje, vsi strinjali so se v hvali in priznanji odlične gostoljubnosti gospe in gospoda pred- sednika. V. 5 s - > J» i * « - • ». iz domačih in tujih • i. • » r, Državni zbor prične zopet svoje Hrvatska. A* Zagrebu je minuli teden s sejo zbornice poslancev, katera bo danes teden, v sredo dne 30. januarja. Na dnevni red postavljen je predlog zakona o skladiščih poleg predloga bivšega poslanca dr. Kaicel-a, in pa poročilu budgetnega odseka o polajšavah pristojbin pri preličenji posojil. - bil H" tako dobro obiskan, kakor je ta somenj navadno druga vrš&lo, ker je zopet na dan ljufija. na nič' prišli trgovec, bil je ob enem zavarovalnice „Croatiaw po imenu. Ta mož je v teka Letni somenj šentpavelski v Ljubljani ni leta, deloma zarad slabega vremena sneženja de- loma zarad druzih bližnjih somnjev, ki so bili na ta se je 1216 glav. Ku- prignalo dan. Na živinski somenj pčija pa je bila malo pomenljiva, pit inih volev, cene sila nizke. par let izneveril zavarovalnici 14.000 gld., je izdal ponarejenih menic za naj manj 25.000 gld., »— novejša poročila celo trdijo, da je njegovih menic iz-danih za 50.000 gld., samo da je med temi tudi neko- t t - 9 * • J / f ' ,y/ * liko s pravimi podpisi. Členi zavarovalniškega vodstva imeli so Kalabarja že dalj časa na sumu, da je v za- 4 W t * - * -T ' • ' - »L* 1 .7\ so živini, razun ker Pa tudi kupčija v drugih strokah bila je malo pomenljiva. varovalniški blagajnici primanjkljaja 14.000 gld., pa Kalabar bil je bolan in z boleznijo sije vedno izgovarjal in lagal, dokler ni bila mera polna. * i * '• je na ženo in zadnji čas preselil se je iz Zagreba v Zgradba novega gledališča ljubljanskega. Ta svojo hišo na kmetih, ko vsi prejšnji koraki niso po teden bode zgotovljen tudi drugi načrt za ka- magali obstal je, da je izneveril 14.000 gld. in ponu po terega delata inženirja Hrasky in Walter pri deželnem jali so mu tovariši v vodstvu, da se stvar tretji, z Dunaja ob- ravna, ako zastavi zavarovalnici svoje posestva, pa je> ljubljen načrt. Po sklepu deželnega odbora bodo načrti obstal, da je izdal tudi še več ponarejenih menic, za gledališče v pisarni deželnega odbora v prvem nad- so ga dejati v zapor, kateremu se stropji na ogled razpostavljeni s prihodnjo soboto po- samoumorom. — Žena umrlega je potem prejeto gnil 3 čenši do ponedeljka popoludne. V ponedeljek popoludne sestvo prepustila zavarovalnici in i s f po- em pomirila ■ • ob t t pa se zbere posebna enketa strokovnjakov, katere javnost. — Čudno je res, da je Ogersk o-Hrvatska taka imenovala c. kr. vlada, bogata velikanskih izneverjenj. mestni magistrat, kranjska hranilnica, gledališko društvo, ki bodo imeli nalogo izreči se o pripravnosti, oziroma nepripravnosti predloženih jim načrtov. Nadjamo se, da Srbska Kralj se še ni odločil za presnova se takoj sedaj, dokler še čas, staknejo vse napake bodi si glede pripravnosti, lepote, varnosti ali tudi vi- šine stroškov, katere ima prizadeti zgradba novega gle- dališča tako, da ne doživi Ljubljana tako žalostne sku- ministerstva. Cuje se da se ima izdati nov volilni red na podlagi nove ustave, ugiba se samo, ali tega izda kralj sam, ali pa načrt predloži skupčini v posvetovanje in sklepanje. * ^ Romunska. » Agenze Havas" poroča z Odese šnje ? kot je ona, ki se je ravnokar doživela pri letos H otvorjenem, krasnem in dragocenem novem dunajskem dvornem gledališči, pri katerem bodo samo neizogibne da bode podpredsednik romunske zbornice koj po njenem sestanku zahteval, da se dene prejšno ministerstvo se zbere parlamentarna Bratiano na zatožbo in da poprave po sedanjem proračunu stale en milijou gol- enketa, ki bo imela preiskaviti uprave naredbe onega dinarjev, preden pa se poprave zgotovijo znajo se pa ministerstva. > • stroški narasti tudi na dva milijona. Ljubljani me- Bolgarska Princesina Clementina, mati kne ■ . « * . ■ rimo sicer z vse drugim merilom, gledališčina zgradba zova vrnila se je nazaj v Sofijo in je bila sijajno spre- ne sme stati več kot 190,000 goldinarjev in nadejamo jeta Knez in njegova vlada prišli so v nasprotje s si- se, da se ta proračun na škodo dežele nikakor ne bode nodo, samoupravno pravoslavno cerkveno oblastjo, zato prekoračil. ker to trdi, da se knez očividno ibava na katoliško ■ & - V t'' - ■r'- ^" •>*' • i ;f1 •' MG stran, sinoda pa, kakor se 'A m m '>■ < J mnogo boli gori za vrnil v Suakim, kamor je prišel iz Kartuma^r 24. dneh i • I * ruskega cara za novega »•f burškega. po načelnika velevlastih ne pripoznanega cerkve, kakor pa ter je prinesel pismo od ujetega Slatina beja. Izvedel • je, da je Lupton v ujetništvu umrl. Po Kartumu se go- kneza Ko vori, kakor poroča Sel, da so ekvatorijalne pokrajine v Laška pripravlja železniške vožne karte. nov > zelo izdaten davek na okah Mahdija Eminu paši ni mogel nič gotovega . I Papežev marca konsistorij odložen je zopet do mesca Časniki poročajo, da kmalu pride na južno Laško ruska carica in da je tam obišče vojvoda Cum- berlandski. •> Italijansko vojno ministerstvo pripravlja osnovo posebnega ženijskega ravnateljstva za brambo morskih obrežij. Na čelu temu ravnateljstvu bode general Sonnaz. si jako prizadeva, da bi si pridobila več upliva v deželah snovati izvedeti. Vsi v Kartumu ujeti Evropejci so pa zdravi. Nemškemu državnemu zboru se je že predložila predloga glede Vzhodne Afrike. Vlada zahteva dva mi- lijona mark za zatiranje trgovine z robi in za nemških interesentov. Imeuoval se bode državni varstvo ko misa » ki bode imel zvrševati potreb naredbe Nemška vlada se bode držala dosedanje kolonijalne politike, katerej je prejšnja leta pritrdil državni zbor. Nemškim podjetnikom v Afriki vlada ne zagotavlja no- orijentu Sedaj je začela po iztočnih italijanske učilnice. Dotična pogajanja s Turčijo neso benega napadi. o bička temveč jih hoče saoao varovati pred imela najboljše peha. Zadnji čas so pa osnovali v Tunisu tudi Pireji italijansko šolo s šolskim vrtom, hočejo osnovati več novih šol, ne da bi se poprej kaj pogajali o tem. Nižezentsko Kralj Viljem katereg so že Dunaja. — Državni zbor prične z nadaljevanjem svojega delovanja danes teden dne 30. januarja. Prve seje bodo gotovo manj pomenljive, ker mora pred vsem budgetni odsek končati posvetovanje državnega proračuna, za kar je treba še 10 sej tako da se sme pretekli teden devali na zadni zdihljaj smrtne postelj ie zopet nekoliko okreval in tudi izrek zdravnikov da je boljšanje zdravja njegovega samo gotovo znamenje bližnji ugovar smrti, ga ni ostrašil, il, da bi se postavilo zato po je pa tudi odločno četek budgetne razprave pričakovati za drugo polovico meseca februarja. — Cesar in cesarica bila sta namenjena s svojim dvorem začetkom februarja preseliti se za nekaj časa v Budin, pa novejši čas m st je govoi ustanovi za slučaj ne odložiti zato, ker se ogerski zmožnosti vladarjeve, določeno vladarstvo. Ogerska vladna stranka je sklenila, da bode gla «ovala za vse določbe vojnega zakona, ki se tičejo pro da bi se znal ta vseučilišniki pripravljajo razsajati v znamenje nevolje zoper nov vojni zakon. *tovoljcev terjatev, madjarš da » Ravno tako bode nazadnje tudi še popustila Ogri imeli teoretični častniški izpit v ker sta se ministerski predsednik in bram- . Ogerska beni minister odločno izjavila proti takej doložb zbornica poslancev bode torej vojni zakon vsprejela v tej obliki, kakor ga je avstrijska. Razločka torej bode druzega, ne kakor da so na Dunaji stvar hitro rešili v Budimpešti je pa bilo mnogo govorjenja v klubih i j odseku v zbornici Ruska prestolnici m ruskej 2e dalj časa vrše se v najvišjih krogih vojaštva posvetovanja, ki so v zvezi z novo vojno postavo in pa z obroženjem vojne z novim orožjem. Ta posvetovanja vrše se večinoma pod predsestvom cesarjevim ali pa gotovo v navzočosti nadvojvoda Albreht-a. Minule dni došli so na Dunaj nenavadni gostje: najprej dve črnogorski princesinji, ki potujejo v Petrograd. Malo kasneje pa knei Aleksander Battenberški, ki je osebno prinesel na Dunaj nazaj avstrijske rede svojega umrlega očeta. Cesar in nadvojvodi z nadvojvodicami sprejeli so te goste s posebno pozornostjo in cesar jih ni obedi. se vedno določ- je počastil s posebnimi, v ta namen priredeni ueje govori da odstopi minister notranjih zadev grof Cesarjevo ročno pismo do ministra bogočastja do- Tolstoj. Mož tudi ni trdnega zdravja in je poslednja i0{uje? da vprihodnje pristaja škofu krakovskemu do- leta bil večkrat zaradi bolezni na dopustu Šel že bil davno v pokoj s da ga ni car vedno odgovarjal stojanstvo k ne ž o in pa naslov „knez oškofa mm -w Sedaj pa car nekda nema vanj več tolikega zaupanja, torej je verojetno, da odstopi. Kdor bode njegov na- krogih nemško-konservativne stranke pričelo je nekako ureti. Lienbacher, Zallinger in nekoliko njihovih slednik, o tem seveda se še ugiblj pristašev se ne morejo jesen amenjem shod vlad • • w T — ^ potolažiti, da se je za minulo • i avstrijskih katolikov odložil do Ruski listi prorokujejo, da bode razpor bolgarske 8p0mladi in trdijo, da se je s tem zopet za negotov čas zavlekel šolski predlog kneza Lichtenstein-a ter zahtevajo, s škofi mel resne posledice zarad' teg Narod da v kratkem bukne aa se stopi proti vladi z odločnem „ali, ali Tem jako razburjen in je verojetno, ustaja. Take vesti so se pa zadnja leta večkrat širile o 0j8trim glasovom nasproti spisal je novi Gornjeavstrijski Bolgariji po ruskih glasilih, toda dosedaj se neso ob- konservativni državni poslanec dr. Ebenhoch dveh istinile, zatorej imamo prav, če nemarno prave vere v vsa ta prorokovanje. Egiptska oblastva bila so poslala Sela v Chartum že pisih ? v katerih prvim svari pred vsakim nepremišljenim korakom, v drugi pa priporoča vsim nemškim konser i da bode poročal o tamošnjih odnošajih. Sel se vatistom, naj se bolj gibajo in pa zveze snujejo, je le eno, da ne Lienbacher in ne Zallinger do Gotovo sedaj nista pokazala > da smela ono žilic of katera vodi do streza tudi našim avstrijskim žido-liberalcem. Bismark b; t z političnih uspehov, ker \edno Z» ■ 1 I ■ j ■ i \ 1 ogibne zapreke tišita z glavo skozi ^mi, ozira na "i • * » vi neiz- se - • nadeja, da s tem objavijeujam ob veljavo spravi Gtftkena in Roggenbach-a, zato ker diha iz onega do- Dosedanje Vaterland", nemške konservativne stranke pisovanja očividno sovraštvo zoper kneza Bismarka in pa enako zoper notranjo, kakor unaujo politiko Bis- glasilo na Dunaji i/bajajič ftnevnik— preosno- ^ TMIVUUUU , UU 1,'UUUj. J ' 1. M | » n v- uv - U . ^ M. v/ v w ^ v/ - « ' » vava se v toliko, da postane neeušku glasilo vsih av- markovo, najhujši udarec pa mislijo pristaši Bismar strijskih konservativcev. ■ Prage. Minulo soboto dne 19. t. m. imel je deželni zbor češki zadnjo sejo v tej dobi šestletnega za-sedanja. H ^ tT 1 ' ■ IL " i i i \ : ' • " ■' , TT - r - T - Zanimiva bila je ta doba p» imio zato, ker je to kovi založiti Geffken-u in Roggenbachu s tem razkritjem zato, ker sta se v svojem dosedanjem političnem delovanji oba kazala kot stroga in merodajna pristaša konservativnih načel, v svojem dopisovanji in pa v prva cela doba > v kateri je h J I | šest let delovala tesni zvezi s pokojnem cesarjem Friderikom pa se kažeta v svitu največjega liberalizma. Tedaj javnosti pride češka narodna večina. zadn i n zahvalil se je kne- 9 J vendarle na dobro, ako si visoki gospodje pred vsem zoškof, grof Schonborn, ce*arsk*nu namestniku baronu Krauss-u in pa deželnemu maršalu knezu Jurju Lobko- svetom perejo umazano perilo. Francoska. vic-u. Nato je deželni ma>šal Lobkovic izrekel zahvalo volilnem okraju — Zadnjo nedeljo bilo je v parižkem zopet več volilnih shodov za v dan deželnemu namestniku, pri tej priliki navedel je pred- 27. tm. prihodno nedeljo predstoječo volitev v parlament. sednik zbornice najbolj pomenljiva uela, katera je zvršil Pri enem teh shodov zmagovali so pristaši Boulanger-deželni zbor v teku minulih šestih lei. Omeujal je ob- j^vi s toliko silo, da so preprečili zborovanje Jaques-a žalovanje nenavzočosti nasprotne stranke. prijaznih volilcev. V obče pa je konečni izid volitve pa vsem negotov, ker volilci velikega mesta so v vetjem številu pristopnim agitacijam z gotovim denarjem, in deluje se tudi na obeh straneh z denarjem, ker sploh Ne ravno primerno bilo pa je vedenje mladočeške stranke v zadnji seji in tudi v nekatersh jah. se- Izrekoina je vedno očitanje mlad« Čehov bolelo vodjo ja, ker dobro previdi, v koliko kvar naroda dr. Rieger-ja, je narodu češkemu vedno neopravičeno grdenje večine narodnih zastopnikov listih mladočeške stranke. po govorih in j Ves češki narod ima več kot (preobilno posla s svojimi nemškimi nasprotniki to pa kar delajo mla- dočehi, mora konečno peljati do razi ušenja ve se sodi, da Boulanger deluje s pomočjo monarhističnega, izrekoma napoleonestičnega denarja, nasprotni in republikanski kandidat Jaques pa je vodja velikih tovarn, ki zapoveduje mnogobrojnemu poslušnemu mu osobju, denarje pa ima na razpolaganje deloma sam, deloma pa mu gotovo prihaja pomoč tudi od sedajne republi-kanske vlade in pa od bogatili j udov, katerim sedajna čine državnega zbora. Nekako nnlo ,vskliknil je stari dr. Rieger, ako on sprevidi, da je njegovo delovanje narodu v škodo, bode odstopil rad z odra političnega delovanja, mladočehov narodu v veliko škodo. Cehi bodo to pač M. prestali in se bodo zmodrili zopet, ko se prepričajo vlada daje mnogo mastnega zaslužka. Ves svet bode toraj zelo radoveden pričakoval vzida imenitne volitve v prihodno nedeljo. : boji se pa in oe dvomi, da bode početje _ / \ 'U * 1 v zlih nasledkov, ali bode pa to mogoče prebiti tudi Žitna cena 1 # malemu slovenskemu narodu in pa drugim slovanskim ■ državljanom, — ako sedajna večina državnega zbora propade, to je drugo vprašanje. v Ljubljani 19. decembra 1888. Hektoliter: pšenice, domače 5 gold. 85 kr. bansske In prav v zadnji seji oglasil se je zopet dr. Gregr z očitanjem, kakor bi se bile odobravale Gautsch ove v • rzi sta sicer pj av šolske naredbe; poročevalca večina krepko odbila grdo sumičenje Gregr-jevo, pa vtis je o \ r tJ bil splošen ta, da so o tem grdenjem mladofehi že pripravljali agitacijo za prihodne deželnozborske volitve- 7 gold. 32 kr. 75 kr. vsa 4 gold. 44 kr. turšice 5 gold. 70 kr. 5 gold. 30 kr. soršice 5 gold ječmena 4 gold. 39 kr. t A. kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. * O V Kranj i 12. novembra. ^."liim^; mUBi^t• M -M . Vfc: x v mLr čggRJ - -i^B" 3G®!! tvSfl Nemško. — Knez Bismark se maščuje zavolj opro ščenja profesorja Gefftfen-a sedaj s tem, da do- Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen pisovanje njegovo in pa barou Roggenbachova, ker sta t g0^- 22 kr- Ajd 4 gold. 22 kr bila oba naj Friderika. Sedaj Bismark uporabila bolj zaupna prijatelja pokojnega v cesarja svoje nameue 1 gold 44 kr. 60 kr. Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr sicer liberalno „holniscbe Zeitung", katera rada * čl Z > " tft v ni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki,