PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVn. St. 211 (7999) TRST, petek, 10. sepitembra 1971 NA OTVORITVI MEDNARODNEGA VELESEJMA V BARIJU Colombo umerjeno optimist glede položaja v Italiji Uravnaval je tudi novosti mednarodnega položaja, ki nudijo nove zanimive možnosti U bari, '•»Otti 9. — Predsednik vlade Colombo se je danes udeležil sve-ob otvoritvi 35. levantinskega velesejma. Kot domačin je bil . - prisoten tudi zunanji minister Aldo Moro. ®lombo je imel ob tej prilož- "''»da Co #l,l obsežen govor, v katerem je 1j.*r'il večino perečih vprašanj, ki kot*Vai° ,ako me£lnarodne odnose il| '»•dnarodni gospodarski polo-t ti ,,a»ie v Italiji, cene, odnose ^ l*dni koaliciji in drugo. Colom-,1 Pravi, da je položaj zelo za-ter da prihaja do pomemb-li . ‘Pfememb. V mednarodnem Isnju stopamo v novo in po-yl)J fszlično razdobje, n, kj zvezi je kot glavne primere jj. ^del nove odnose, ki se ustvarijo mec* evr°Psko skupnostjo in z ^ Povezavo zavezniško Ameriko izhodom in s Sovjetsko zvezo. vedno bolj sodeluje v med-življenju ter končno je hj?? ustvariti nov mednarodni valj™ sistem. Colombo meni, da gre v dozorevanje okoliščin ter za . ’ Položaj, kot smo bili do seda j Sieni, da stvari ocenjujemo z ^T8 stanja po drugi svetovni jj. Sedaj se ne smemo ustrašiti ii|Va. da je položaj mnogo bolj ^ten, saj prav zato tudi nudi ^8° večje možnosti, i 25 letih miru v Evropi je bil izreden napredek, katerega •Pfemljal stalen proces evrop-združevanja. Na Vzhodu je jfAPdka manjša. Prišlo manjša, prav gotovo pa do zmanjšanja napetosti vedno jasnejših razlik v sta-L™ Kitajske in Sovjetske zveze. JjT^d v Aziji se torej ne vrši kila dvema blokoma, kot je to 15 do 20 let od tega, temveč Vpij 28 Prepletanje najrazličnejših ko v°v in tudi za perspektivo, da . .Ptožtio na lažji način rešiti ob-vojaške spopade. Težji je ^ aJ na Bližnjem vzhodu. (L0*°*nbo je nato dokaj obsežno SVt*aval monetarno krizo iri je Hi® • da gre za veliko preizkušat ^ J° lahko prebrodimo. Na d,)»ačin je imel ves svet mnogo jj Svobodne izmenjave, do katere j. Prišlo po drugi svetovni vojni ybV katero se je po lastni odločitvi jSj&la tudi Italija. Valute so se no izmenjale, carine so na ij^Pembni ravni, kar je privedlo v obsežne izmenjave in prisililo fe., države, da ustvarjajo konku-sjsjn° sposobno proizvodnjo. Temu fon?1"1 8re zasluga, da se je na-I sh , dohodek držav OVSE podvojil b, l®53 do 1969 leta, izvoz blaga ^trojU. djc 10*bbo je nato obrazložil posle-1^,® deficita ameriške plačilne bife 6 na monetarni sistem ter v ta ^ozi v določeni meri opraviče-L Ameriko, da gre tudi za neka-e Ukrepe, ki so jih želeli sami Hi opejci. p0 drugi strani pa me-ž^a®8, »e bo mogoče zahtevati, da C Spolnjujejo svoje obveznosti, fev!®Sn° Pa da se ukvarjajo z u cp Tresenjem svoje plačilne bilan-dj' treba je realistično ugotoviti, s™™ mogoče ohraniti velike preit^® v plačilnih bilancah drugih dj^PPbo je nato govoril o posle-njo"' ameriških ukrepov za Ita-ky ‘ ,°ejal je, da s s se mnogo u-i Wa'* z vprašanji izvoza italijan-tes58 blaga, ter da ne gre za preveč fe • vPrašanja, saj znaša italijan-kov l2v°z v ZDA samo 10 odstot-| i>9ju ®,elotnega izvoza in pri tem ; boi'uj pomembne vrste blaga ne lOG v celoti prizadete z dodatno 1 leMivb^Po carino, kot na primer odstotkov. ,1» pisalnih hip. ’ za katere znaša dodatna ca-* 4‘B ‘ ‘ J’ Z izjemo avto- strojev je vse $a'° . blago, ki se ga izvaža v iiH,’ 'zdeiano v malih in srednjih te “pujskih podjetjih. Zaradi tega I l'-istiada Preučila že obstoječe moz-1 da pomaga tem podjetjem. Skupni učinek, odnosno skupne posledice, ameriških ukrepov torej niso tako pomembne. Colombo pravi, da se govori o dolarju, ki ga vsi poznamo ter da zaradi tega javno mnenje pozorno spremlja stvari. Pri tem pa se pozablja, da je obseg izmenjave z Veliko Britanijo, ali s Francijo, mnogo višji, da sta obe državi razv-ednotili svoje valute in da skoro ni bilo posledic za italijanski gospodarski sistem. Na vsak način pa je treba normalizirati mednarodno trgovinsko izmenjavo in na nov način urediti mednarodni monetarni sistem. V tej zvezi je Colombo navedel italijanske predloge v okviru EGS. Italijanske gospodarske težave so obstajale še pred ameriškimi ukrepi in tj ukrepi torej niso zanje razlog, niti ne smejo biti opravičilo. Colombo je na kratko navedel potek dogodkov v zadnjih letih od sindikalne jeseni 1969. leta in ko se je proizvodnja zvišala samo v prvem trimesečju 1970. leta. Zadnji podatki so negativni, saj se je industrijska proizvodnja v prvih sedmih mesecih 1971. leta znižala za 3,6 odstotka v primerjavi z istim razdobjem 1970. leta. število zaposlenih se ni zvišalo. Notranja po trošnja zastaja, pa tudi zunanja trgovina ne nudi ugodnejših perspektiv. Colombo je nato orisal razne u-krepe vlade v zvezi z gospodarskim položajem in lanske in letošnje dekrete o konjunkturi. Govoril je tudi o nevarnosti inflacije, ki pa je predvsem nevarnost psihološkega značaja, ker je Colombo mnenja, da ni prišlo do bistvenega zvišanja cen v zadnjih dneh. Raznim poviškom je treba namreč odšteti tudi znižanja cen, tako da je splošna raven približno enaka. V tej zvezi je Colombo odločno ugotovil, da se v sedanjem razdobju ne smejo cene zviševati ter da bo vlada ohranila vse cene, ki jih sama nadzoruje, na sedanji ravni, glede ostalih pa se bo izvajalo nadzorstvo na osnovi obstoječih zakonov. Na mednarodnem sejmu v Bariju je prisotnih 8 tisoč 513 razstavljavcev iz 83 držav. Predsednik vlade Colombo sl v spremstvu zunanjega ministra Mora (levo) ogleduje paviljon velesejma v Bariju, ki so ga včeraj odprli. (Telefoto ANSA) „„„..........mn....■■■iiiiiiimiiim...himii.imun..............■■■■■■•... NIX0N0V GOVOR Nfl SKUPNI SEJI OBEH ZBORNIC Večjo pozornost koristim ZDA Nixon je zagovarjal svoje gospodarske in finančne ukrepe ter predočil svetu, da ZDA v povojnih letih niso varčevale s pomočjo drugim državam VVASHINGTON, 9. — Nixon i« dano* na skupni seji obeh žbornlc v svojem govoru o notranjem in svetovnem gospodarskem položaju odločno zagovarjal denarne, davčne in gospodarske ukrepe, ki jih je sprejel 15. avgusta in ki so povzročili »potres* na mednarodnem denarnem področju. V govoru je obljubil, da bo zamrznjenje cen in plač trajalo do 13. novembra, kot je napovedal, da pa bodo ta ukrep nadomestili z novim stabilizacijskim ustrojem. Predsednik je glede tega dejal, da bodo z novo protikonjunkturno strategijo na nov in pogumen način reševali notranja gospodarska vprašanja, govoril Nato je govoril o ciljih svoje nove gospodarske politike: doseči skupno 100 milijonov delovnih mest v prihodnjih desetih letih. (Sedaj je v ZDA 80 milijonov oseb v delovnem razmerju). Pri tem je predsednik dejal, da ta cilj narekuje potreba, da se je treba pripraviti na novo dobo življenja v mednarodnih gospodarskih odnosih, kjer se je sedaj položaj gospodar- INTENZIVNI DIPLOMATSKI STIKI V BEOGRADU Zunanji minister Peruja na obisku v Jugoslaviji Koristni pogovori s predstavnikom grške vlade (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bo obisk zunanjega ministra Peruja generala Mercada Janina, ki je danes v spremstvu svojih sodelavcev prispel na uradni obisk v Beograd, potekal v ozračju prijateljstva, odkritosti in medsebojnega razumevanja ter prispeval k nadaljnjemu ugodnemu razvoju prijateljskih odnosov med obema državama. »Upamo, da bo obisk ploden in da bo utrdil prijateljske stike med narodi Jugoslavije in Pe- liA dse Deželni odbornik za zdravstvo podelil zlati kolajni dr. Tagliaferru in prof. Valdoniju - Referati Braumtvalda in Maserija - Popoldne okrogla miza o koronarnih boleznih - Danes sprejem pri predsedniku pokrajine S podelitvijo nagrad 14 zdravni kom. la so se v zadnjem obdobju posebno izkazali, se je včeraj v Avditoriju začelo mednarodno zdravniško srečanje, imenovano »Tržaški zdravniški dnevi*. Gre za jubilejno prireditev, saj je letošnja že 25. po vrsti. Kongres je odprl prof. Tagliafer-ro, eden od pobudnikov teh dnevov, Za njim so govorili še drugi člani častnega odbora in sicer: rektor tržaške univerze, prof. Agostino 0-rigone, predsednik združenih bolnišnic od v. Morgera, župan ing. Mar-cello Spaccini, predsednik pokrajinskega sveta dr. Michele Zanetti ter deželni odbornik za zdravstvo od v. Devetag. Dokaj zanimiv je bil do-zdravni nagovor predsednika pokrajine Zanettija, ki je na kratko orisal položaj zdravnika v današnjem svetu in v današnji družbi. Omenil je tudi problem splošne zdravstvene oskrbe, ki v Italiji nikakor ni zadovoljiva. Ob koncu svojega posega je odv. Devetag izročil prof. Tagliaferru spominsko kolajno za njegova prizadevanja za uspeh prireditve ter prof. Valdoniju za njegove znanstvene zasluge. Valdoniju je obenem izročil tudi spominsko darilo, ki bi ga moral prejeti ob kongresu o vaskulami kirurgiji, ki je bil pred časom v Trstu in katerega se ni mogel udeležiti. Znanstveni del kongresa se je začel s posegom prof. Pietra Valdo-nija, ki je poudaril, da so dosežki moderne kimrgije omogočili velik napredek znanosti. Danes je mogoče izključiti srce iz splošnega krvnega obtoka ter ga nadomestiti s posebno napravo. Tako so mogoče najdrznejše operacije na srčni mišici. V nekaterih primerih je celo mogoče ustaviti utripanje srca in tako odpreti bolne ali zamašene arterije ter odpraviti vzrok zamašitve. Orisal je tudi več načinov, s katerimi lahko nadomestimo bolni del žile, tako z umetno, kot z biološko protezo. Te operacije pa zahtevajo sodelovanje na najvišji ravni med radiologom, ki mora z go- tovostjo ugotoviti, kje je poškodba, med kardiologom, ki bo skrbel za pacienta pred operacijskim posegom in po njem ter končno mora biti prisoten tudi specialist za iz-ventelesni krvni obtok. Valdoni se je potem zadržal ob vprašanju, ki bo na dnevnem redu danes, se pravi pri «pace-makerjih», v bistvu majhnih električnih baterijah, ki pošiljajo električne impulze srcu, katerim sledi krčenje srčne mišice. Omenil je tudi zamenjavo srčnih zaklopk z umetnimi organi iz tantalija ali iz plastičnih mas. Poudaril je, da ne gre več za vprašanje, ali je zamenjava u-mestna ali ne, temveč samo za problem izbire materiala, saj je u-metnih organov že zelo mnogo in so vsi na visoki funkcionalni ravni. Govoril je nato prof. Eugene Braunvvald iz National Heart Instituta, ki je obdelal temo »Fiziologija koronarnega obtoka*. Med drugim je dejal, da je koronami obtok odvisen od več faktorjev, tako kemičnih, kot živčnih in fizikalnih ter od porabe kisika. Ugotovil je, da je med kemičnimi agensi zelo pomemben adenozin, ki povzroča razširjenje krvnih žil, posebno kar zadeva periferno ožilje ter s tem povzroča povečanje krvnega tlaka v koronarkah. Za njim je govoril prof. Mašeri iz Piše o koronarnem toku. Omenil je tudi nekatere metode, s katerimi merijo celoten koronarni tok in koronami tok na gram živega tkiva. Ugotovil je, da je sprememba v koronarnem toku po večini odvisna od poškodbe miokardija. Popoldne je bila na sporedu okrogla miza o temi »Diagnostika in terapija koronarnih bolezni*. Razprave so se udeležili znani italijanski znanstveniki, med katerimi naj omenimo Marchettija, Realeja, Dal Paluja, jutranjega poročevalca Braunvvalda, Parižana Scebata ter Favalora. Sledila je zanimiva diskusija. Danes je na sporedu okrogla miza o «pace-makerjih», ki so jo pripravili s sodelovanjem nekaterih farmacevtskih tvrdk. Moderator bo prof. Puddu iz Rima. Popoldne bodo še druga predavanja in predvajanje znanstvenih filmov. Zvečer bo dr. Michele Zanetti priredil za udeležence »XXV. tržaških zdravniških dnevov* sprejem. Zaključena stavka v občinski klavnici Včeraj se je zaključila stavka uslužbencev občinske klavnice. Občina je namreč poslala stavkajoči kategoriji pismo, v katerem zagotavlja, da bo obravnavala vse probleme delavcev in preusmerila ves promet mesa v občinsko klavnico. OD 16. DO 25. SEPTEMBRA NA BLEDU ZA SLOVENSKE SEMINAR ŠOLNIKE Udeležilo se ga bo 30 profesorjev in učiteljev s Tržaškega Včeraj popoldne je odpotoval v naše mesto novi prefekt dr. Nicolo Ab-brescia, ki zamenjuje upokojenega prefekta Cappellinija. Novi prefekt bo danes dopoldne ob 10. uri položil venec k spomeniku pri Sv. Justu uiiimmiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiuuunnuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiininiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiH KRAŠKI TEDEN SE BLIŽA KONCU Včeraj veselo razpoloženje na fantovščini in dekliščini Danes razprave strokovnjakov o kmetijstvu in nastop pevskega zbora Čeprav je bilo nekoliko hladno, je bilo sinoči v Repnu in na Colu veselo razpoloženje in precej gostov, katerim so všeč prireditve mlade in brez skrbi, so pravile: pa ne iz navoščljivosti. Najprej so pevci zapeli v go Repnu ženinu in njego- stilni v v okviru Kraškega tedna in pri- j vim prijateljem. Nazdravili so in jetno domače vzdušje pri obnav- nato so šli k dekletom. Potem pa 1 lanill «tnwi U „1,: :__ 1_______ _1 Inn .-ni n«! Jtl • __ ___1__ . Tl Deželni odbornik za zdravstvo dr. Devetag Izroča spominsko kolajno prof. Valdoniju MIlinimiiuimiiiiilliiiiiiiliiliiilinmiiiliiiitiiimmiuiiiumiiuiiliiillliiilitiiiiiiliilHimlliilimiliiimmiin PO ZAVRNITVI DELODAJALČEVE PROTIPONUDBE V tovarni Fiat-Grandi traja razčlenjena stavka V ponedeljek sestanek tovarniškega sveta - Stavka v tovarni Peletra Delavci tovarne Fiat-Grandi so na skupščini soglasno zavrnili pro-tiponudbo delodajalcev in sklenili, da bodo nadaljevali z razčlenjeno stavko. Zato so včeraj zapustili tovarno ob 15 uri. Kot smo že poročali, je nastal spor med delavci in delodajalci zaradi razdeljevanja nagrad. U- KRAŠKI TEDEN Danes v repentabrski občini: ob 9.30 jugoslovansko-italijansko študijsko srečanje na temo: »Kmetijstvo na Krasu*. Ob 20.30 koncert pevskega zbo ra »Srečko Kumar* na dvorišču Kraške hiše. Pevovodja Mirko Guštin. Gastronomski natečaj Gostilna Leban v Bazovici bo danes predstavila naslednja kra-ška jedila: domač pršut — goveja juha z domačimi rezanci, ječmen in fižol, krompirjevi cmoki s kokošjo omako — kuha na govedina in kokoš s hrenovo omako, svinjski golaž z ajdovo polento, svinjske in telečje bržo le, kokošji žvacet s krompirjevimi cmoki, domač pohan piščanec. jajčna frtala s pršutom in polento — krompir v kozici, radič in fižol — orehovi štruklji z maslom in drobtinami, štravbe. službenci so zahtevali letno nagrado v znesku 78.000 lir in mesečno nagrado 12.000 lir kot dopolnilo k plači, podjetje pa je ponudilo letno nagrado 53.000 lir in si je pridržalo pravico, da določi znesek mesečne nagrade in katerim delavcem jo podeli. Ker ta ponudba ni zadovoljila delavcev, so tudi včeraj stavkali in verjetno bodo nadaljevali z agitacijami tudi prihodnji teden. V ponedeljek se bo sestal tovarniški svet, ki bo odločal o nadaljnjem načinu borbe. Včeraj so proglasili dveumo stavko tudi delavci tovarne Telettra, ker je uprava prekinila pogajanja. Predvčerajšnjim so se namreč sestali v Milanu na sedežu As-solombarde. predstavniki delavcev tržaške in milanske tovarne ter delodajalci. Uprava je sprejela pogajanja, toda je zahtevala, da jih vodijo samo pokrajinski sindikalni voditelji, ne pa tudi predstavniki tovarniških svetov. Sindikalisti seveda niso sprejeli te zahteve in zato so delodajalci prekinili pogajanja. Zaradi tega so včeraj delavci milanske in tržaške tovarne proglasili stavko. Stavka v Trstu je zelo dobro uspela, saj se je je udeležilo skoraj 100% zaposlenih. Na enotni skupščini so uslužbenci sklenili, da pečakajo do ponedeljka na odgovor uprave. Če se delodajalci ne bodo do tedaj odzvali, se bodo delavci znova sestali, da se pogovorijo, kaj naj ukrenejo za uveljavitev svojih pravic. Ijanju starih običajev in navad. Sinoči sta se namreč poslovila od samskega stanu ženin Emil Škabar s Cola in nevesta Majda Bri-ščik od Briščikov, ki si bosta v nedeljo v farni cerkvi na Re-pentabru obljubila večno zvestobo. Po stari navadi so se okrog ženina zbrali domači fantje v gostilni v Repnu. nevesto pa je bila z dekleti v gostilni na Colu. Mnogo vaščanov in meščanov je prišlo nalašč v gostimo, da so videli ženina in nevesto, jima zaželeli vse najboljše, ali pa ju hudomušno o-pozarjali, naj dobro premislita, dokler je še čas. Vse kaže, da ju niso «pretentali», ali preplašili. Gotovo je, da bo v nedeljo ohcet, in to krasto ohcet. Tudi vreme je bilo malo bolj naklonjeno in ni dežcvalbr kot predvčerajjAjim Za mlade in odrasle plesalce, ki so se vrteli na trgu v Repnu ob zvokih orkestra Kras, pa ni bilo hudo, saj so se Kmalu segreli. Dekleta in nevesta so bile nekaj časa same, pa se niso dolgočasile: nekaj so prigriznile in zalile, potem pa zapele narodne, seveda predvsem ljubezenske pesmi. O-krog neveste so se zbrale dekleta s Cola, iz Repna in od Briščikov. Nevesti so podarile šope nageljnov, srebrn okvir za fotografijo in srebrn servis za kavo. Potem so prišli člani pevskega zbora »Srečko Kumar* in so jim zapeli nekaj narodnih ter napili na zdravje sedanje in bodočih nevest. Še bodo ohccti na Krasu, saj jc bilo za omizjem kar 24 brhkih deklet. Ob strani so sedele, gledale in komentirale domače žene in norie. Lepo je biti mlad. Blagor njim, ki so Darila kraškemu paru Kot vsako leto, tako je tudi letošnji kraški par, ki se bo poročil prihodnjo nedeljo na kraški ohceti, deležen številnih daril. Doslej so prispevali. Občina Repentabor — Narodno nošo za nevesto Slovenska kulturno - gospodarska zveza — Narodno nošo za ženina Trgovina Malalan — Čevlje za obe noši Zadruga Naš Kras — Poročna prstana Cvetličarna švagelj — Poročni venček za nevesto Potovalni urad Aurora — Enotedensko poročno potovanje Zlatarna Malalan — Zlato broško Trgovina Škabar — 15 kg konfetov Hranilnica in posojilnica na Opčinah — Darilo v vrednosti 25.000 Ur ZTT — Enoletno naročnino na Primorski dnevnik Foto Egon — Album za fotografije in okvir Pekama čok — Svatovski kolač Tržaška knjigama — Zbirko slovenskih leposlovnih knjig «Kozmetika 90», Opčine — razne kozmetične preparate. Agro Sosič, Opčine — bon v vrednosti 10.000 lir. Občina Zgonik — zlato verigo za narodno nošo. Občina Dolina — zlato starinsko uro za narodno nošo. Tržaška kreditna banka hranilno knjižico s položeno vlogo 25.000 lir. Kmečka zveza — 100 litrov domačega vina za svate. Manufaktuma trgovina Ulian, Opčine — namizni prt. Repentabrske žene v narodnih nošah — zlat prstan za nevesto. Dušan Milič, Zagradec štev 2, poklanja 25 steklenic vina za »Kraško ohcet*. Kdor želi še kaj darovati, naj to sporoči na uredništvo Primor skega dnevnika, telefon: 93-808. so vsi prišli na ples v Repen. V gostilnah je bilo polno gostov: zlasti v gostilni Škabar, kjer so včeraj stregli z domačimi specialitetami. Vse jim je šlo v slast, posebno pa kuhani štruklji. Precej gostov je bilo tudi v osmicah. V okviru gastronomskega tekmovanja bo danes na vrsti gostilna Leban v Bazovici. V Repnu bodo resne razprave o vprašanjih kmetijstva na Krasu, zvečer pa nastop pevskega zbora «S. Kumar* na dvorišču »Kraške hiše*. Posebni avtobusi za Kraško ohcet Avtobusno podjetje »La Carsica* bo za Kraško ohcet v nedeljo, 12. septembra 1971 poskrbelo za naslednje izredne avtobusne vožnje. Odhodi iz Trsta na Repentabor -Veliki Repen: ob 8.30, 9.30, 10.30, 14., 15., 16. in 17. Odhodi z avtobusne postaje na Trgu Liberta. Odhodi iz Velikega Repna proti Trstu: ob 12., 13., 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 20.30 21.30. Odhodi s Proseka proti Velikemu Repnu in Repentabru: ob 9. 10.10, 11.20, 14.20, 15.10, 16., 16.50, 17.40. 18.30. Odhodi iz Velikega Repna proti Proseku: ob 12. 13., 17.15, 18.05, 18.55, 19.45, 20.15, 21.25. Odhodi z Opčin v VeUki Repen: ob 9.10, 9.40, 10.20, 10.50 11.30. Od 14.20 do 18. približno vsake pol ure. Odhodi iz Velikega Repna proti Opčinam: ob 12., 13. in nato od 14.30 do 21.30 vsake pol ure. Prometni ukrepi Po odprtju odseka Ulice Tor S. Pie-ro na križišču z Miramarskim drev. na strani hišnega bloka INCIS, je tržaški župan Spaccini uvedel enosmerni promet na stranskem odseku Miramarskega drevoreda od hišne številke 37 do številke 47 in je odredil uvedbo parkirnega prostora na pločnikih istega cestnega odseka, župan je tudi prepovedal ustavljanje vsem vozilom na strani sodih hišnih številk odseka Ulice Tor S. Piero, ki gre od hišne številke 30 do številke 38 ter je ukinil enosmerni promet na obe ulici od križišča z Ulico Giacinti do hišne številke 38. Pripornica Iz Koronea je vsaj tri ure ležala mrtva na dvorišču Truplo nesrečne Darinke Jovanovič-Vukovič, jugoslovanske državljanke iz Beograda, ki je v torek ponoči med poskusom pobega iz Koronea strmoglavila z višine petnajstih metrov, je ležalo med grmičevjem notranjega dvorišča tržaškega zapora, vsaj tri ali štiri ure. Tako so ugotovili preiskovalci, ki so včeraj malo pred poldnevom sporočili izid nekroskopičnega pregleda trupla namestniku državnega pravdnika dr. Borracettiju, ki vodi preiskavo. Kot znano, so žensko s prebito lobanjo našli šele ob 8. uri zjutraj. Kako je pripornica dosegla pralnico zapora v zadnjem nadstropju Koronea? Kako ji je sploh uspelo krožit^ tako svobodno po kar dveh stopniščih, iti skozi dvoje vfat in odpreti ograjna vrata? To so še nerešena vprašanja, na katera bodo preiskovalci, agenti letečega oddelka pod vodstvom majorja Morandinija, morali odgovoriti po zaključku preiskave.. Včeraj je major Morandini zaslišal vbsto prič, od sester v Ko-roneu pa vse do nekaterih zapornic, ki so se v zadnjem času družile z Vukovičevo, in do paznikov. Odgovor je bil eden in isti: veliko začudenje, nedoumljivost, skratka nič tako otipljivega, kar bi lahko pojasnilo vsaj eno1 od bistvenih odprtih vprašanj — namreč zunanjo ali notranjo pomoč pri poskusu pobega pripornice. Vsekakor pa se zdi, da se je Vukovičeva, še preden jo je nuna zagledala spečo v celici, že podala v sobo s televizijskim sprejemnikom, od tu pa naj bi ji uspelo priti do pralnice. Nuna naj bi tedaj takoj pri prvem, kot pri zadnjem obhodu videla le «spečo* lutko. To pa pomeni, da je pripornica na poti v pralnico naletela le na dvoje zaprek, in ne več na tri, kot se je sprva domnevalo. Prva zapreka pa naj bi bila prav zunanja ključavnica na vratih celice, ki jo je od znotraj skoraj nemogoče odpreti, vsaj brez vlomilskega orodja. OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI Tudi letos, pred začetkom novega šolskega leta, bo na Bledu od 16. do 25. septembra seminar za slovenske šolnike s Tržaškega. Za seminar je bilo izbranih 15 profesorjev srednjih in višjih srednjih šol ter 15 učiteljev. Seminar bo v hotelu Jelovica, kamor bodo šolniki prispeli že 15. septembra popolije, predavanja pa se bodo začela 16. septembra popoldne. Seminarja se bodo udeležili profesorji: Laura Abrami, Josip Se-ražin, Janko Jež, Valerija Glavič vd. Venuti, Vladimir Turina, Edmund Žetko, Vida Bitežnik, Ne vija Di Lenardo, Elizabeta Ban, Eva Martelanc roj.Žnideršič, Alenčica Salvi roj. Košutnik, Edvarda Puntar, Neva Godini, Barbara Gruden in Marija Pertot. Učitelji pa so: Pavel Bajc, Viktorija Scocchi, Celestina Gulin, Ma-rjia Vera Poljšak roj. Pertot, Marija Škerlavaj roj. Daneo, Marta Zupani, Olga Caris, Livija Furlan, Alenka čepar, Alida Furlan rcij. Corbatti, Stanislav Škrinjar, Marija Tul, Vesna Tul roj. Zahar, Severina Vecchiet roj. Pernarčič in Vilma Veglia vd. Novello. PTedavali bodo prof. Boris Li-pužič, prof Dušan Kompare, dr. Zmaga Kumer, prof. Jože Valentinčič, dr. Bariča Matelič, dr. Frane Strčnik, dr. Aleksandra Kornhauser, dr. Jože Toporišič, dr. Janko Kos in verjetno tudi dr. Bogo Grafenauer, dr. Vilko Novak, dr. Breda Pogorelec ter prof. Stane Mihelič. Predavanja se bodo s^našala na pedagogiko, slovensko zgodovino in slovstvo. Udeleženci seminarja bodo šli tudi na izlet v Ljubljano, Kostanjevico, na Brežice, v Novo mesto, Kočevski rog, Kočevje, Ribnico, Turjak. Dovoljeno zborovanje zveze za razporoko na Trgu Goldoni V sredo 8. septembra se je sestal tržaški občinski odbor pod predsedstvom župana Spaccinija. Na seji se med drugim odobrili načrt za razlastitev zemljišč za razširitev pokopališča pri Sv. Ani in za gradnjo cest, ki bodo omejevale pokopališče. Občina bo izplačala lastnikom zemljišč odškodnino v višini 360 milijonov lir na podlagi cen, ki jih bo določil u-radni izvedenec, katerega bo imenovalo sodišče. V PRIČAKOVANJU 2. SINJEGA NAČRTA Tudi Trst naj bo deležen izredne finančne pomoči Govori se o nakazilu 125 milijard lir v korist Genove, Ravenne, Neaplja in Palerma - Novi petletni načrt Šele leta 1973? Konec lanskega leta je zapadla , ta* nakazali 125 milijard lir za veljavnost tako imenovanega »sinjega načrta* za modernizacijo italijanskih luk. V okviru tega načrta je vlada dala na razpolago za vsa pristanišča skupaj 75 milijard lir. Ob koncu petletja 1966-70 pa so luke izdale vsega le polovico nakazanih sredstev, in sicer v prvi vrsti zaradi birokratskega zavlačevanja ustreznih postopkov. Edina luka, ki je znala pravočasno vložiti potrebno dokumentacijo in obiti birokratske čeri, tako da je lahko naložila prejeti znesek v celoti (12,5 milijarde), je bila Genova. 1. januarja letos bi moral stopiti v veljavo 2. sinji načrt, ki ga pa pristojne oblasti šele sestavljajo. Po mnenju nekaterih opazovalcev. bo načrt nared šele prihodnje leto ali morda še pozneje. Tudi glede vprašanja, koliko milijard naj bo namenjenih pristaniščem v okviru novega petletja, so si mnenja strokovnjakov precej različna: sprva se ie govorilo in pisalo o 300 milijardah, pozneje je znesek narastel na 400 milijard, najbolj pogosto pa se omenja naložba v višini 360 ali 375 milijard. V pričakovanju novega sinjega načrta, se bo komisija za promet pri poslanski zbornici kmalu začela baviti z vrsto zakonskih predlogov, ki so jih pretežno vložili parlamentarci, ki imajo svoja volilna okrožja v obmorskih krajih. Ti porivajo vlado, naj izkoristi neizbežni »interregnum« ter zadosti vsaj neodložljivim finančnim potrebam ustreznih luk. Kolikor se je zvedelo do danes, naj bi se pristojni krogi v Rimu ukvarjali z mislijo, da bi izven »sinjega načr- modemizaciio in okrepitev štirih luk, in sicer Genove, Neaplja. Ravenne in Palerma. Genova sama zahteva okoli 80 milijard za svoj luški kompleks Genova-Voltri. Trst se v zvezi z novo pobudo ne omenja, kakor se ne omenjajo Be netke. Ancona. Bari in druga nri-stanišča. V tisku pa se ie začela običajna kampanja med zagovorniki splošne pomoči vsem lukam in pristaši finančne »koncentracije* v manjšem številu pristanišč. V Italiji je »registriranih* nad 140 luk in že ta podatek opozarja pred pretirano razpršenostjo razpoložljivih sredstev, porazdelitev 125 milijard med štirimi privilegiranimi lukami pa bi bila krivična in najbrž tudi negospodarna. Trst igra med vsemi italijanskimi lukami edinstveno vlogo tranzitnega posredovalca mednarodne trgovine ter zagotavlja državnim blagajnam pomemben priliv deviz. Izpostavljen konkurenci drugih luk, ki se pospešeno modernizirajo, si ne more več privoščiti štrcljev, kakršen je pomol VII, zastarelih kopenskih zvez z zaledjem in še bolj zastarele pristaniške opreme. Finančna sredstva, ki iih je luka prejela še pred kratkim, ne zadostujejo, sai so večinoma namenjena le kritju starega primanjk ljaja. Zato menimo, da ima Trst pravico in dolžnost zahtevati od osrednjih oblasti, da upoštevajo njegove potrebe pri nakazovanju novih sredstev bodisi v okviru, bodisi izven sinjih načrtov. Naložbe v našem pristanišču so prav gotovo ravno teko rentabilne, če ne še v večji meri, kakor v drugih italijanskih lukah. INI lil A IIIII Jk žAGREB REDNA LETALSKA SLUŽBA TRST - JUGOSLAVIJA Dnevna proga, razen ob nedeljah za ZAGREB • REKO SPLIT Umiki do 25. septembra 1971 0. TRST 21.00 p. ZAGREB 21.00 0. TRST 10.00 p. REKA 9.20 * 0. TRST 10.00 p. SPLIT 10.40 • 0. ZAGREB 07.30 p. TRST 09.30 * 0. SPLIT 17.00 p. TRST 19.40 * 0. REKA 18.20 p. TRST 19.40 * Redna služba se začne s L septembrom 1971 Generalna agencija za Italijo ATAM- Ul. Donota 1 - TRST - Tel. 2406« - 24079 Informacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih uradih Povezava Trsta z vsemi progami ATI za Benetke, Milan, Genovo Odbor je tudi razpravljal o prošnji italijanske zveze za razporoko, da bj imel državni tajnik te organizacije govor na Trgu Goldoni. Odbornik Romano, ki je poročal o tem je dejal, da prepušča odločitev odboru, ker so predstavniki zveze navedli tehtne politične razloge, čeprav bi zaradi tehničnih in upravnih razlogov ne bilo primerno, da bi imela zveza manifestacijo na Trgu Goldoni. Občinski odbor je soglasno odločil, da se dovoli državnemu tajniku italijanske zveze za razporoko, da govori na Trgu Goldoni 20. septembra in da se v bodoče dovolijo manifestacije na tem trgu samo v izrednih primerih, razen v dobi volilne kampanje. 1.230 milijonov za borbo proti onesnaženju Deželni odbor je včeraj sprejel nove ukrepe proti onesnaženju. Na predlog odbornika za javna dela Ma-sutta je odobril nakazilo za javna dela v višini ene milijarde in 230 milijonov lir. To finansiranje se vključuje v širši program zdravstveno higienskih del. Zbirka aktov s prve konference o izseljenstvu Tiskovni urad pri deželni upravi je te dni izdal »akte* s prve konference o izseljenstvu, ki je bila decembra 1969. leta v Vidmu. Knjiga obsega štiri glavna poročila, razpravo in pismene pripombe, ki so jih predložili predstavniki posameznih organizacij in strokovnjaki. Konference se je udeležilo okoli 500 ljudi. • Danes zvečer ob 18.30 bo pred sekcijo KPI pri Sv. Ani( Stara istrska cesta št. 68) zborovanje, na katerem bo deželni svetovalec Bacicclii govoril o fašističnih provokacijah in njih namenu. • Sv. maša na Katlnari. V nedeljo, 12. septembra ob 10. uri bo sv. maša pri kapelici «Kraljice miru* za proslavitev 32. obletnice njene zgraditve. I Šolske vesti Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini sporoča, da je vpisovanje otrok v vse razrede osnovne šole vsak delavnik od 9. do 12. ure do vključno 15. septembra na šolskih sedežih. Didaktični ravnateljstvi pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu obveščata, da bo vpisovanje v osnovno šolo v Trstu do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci rojeni leta 1965, ki se morajo vpisati v I. razred, naj predložijo potrdilo o cepljenju in po možnosti rojstni list. Didaktično ravnateljstvo na Opčinah sporoča, da je v teku vpisovanje v I. in ostale razrede na vseh šolah dnevno od 9. do 12. ure. Ljudska prosveta Pevski zbor PD Tabor obvešča svoje člane, da se začnejo redne vaje danes, 10. t. m. ob 20.30. Vabljeni tudi novi pevci ! Včeraj-danes Danes, petek, 10. septembra NIKITA Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.28. Dolžina dneva 12.52. Luna vzi de ob 22.000 in zatone ob 13.33. Jutri, sobota, 11. septembra MILAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,4, najnižja 10, ob 19. uri 14,9 stopinje, zračni tlak 1015,5 stanoviten, veter 10 km zahodnik, vlaga 64 odst., dežja je padlo 12,4 mm, nebo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, tempe ratura morja 22 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb Umrli so: 81-letni Alcide Colautti, 71-letna Albina Purich vd. Destro, 69-letni Giuseppe Gregorini, 63-letni Lui gi Ciacchi, 77-letna Alberta Lazzari ni, 41-letna Munira Mohamed, 86-letna Maria Piriavec vd. Sardo, 89-letni Umberto Fabro, 81-letna Elodia Ob lat vd. Stuparich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4. Di Gret-ta, Ul. Bonomea 93, Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2. Slovensko gledališče v Trato Vitaliano Brancati RAFFAELE komedija v treh dejanjih s Pr0" logom danes ob 20. uri v Piranu 1 ■!f—1 Predstav« MIRAMA RSKI PARK. »Luči in zvoki*. Ponedeljek: ob 21.00 »Murinoma11 of Mexico» v angleščini: ob 22.15 »Massimiliano e Carlo®*1 v italijanščini. Nazionale 15.30 Walt Disney: «PaPerl' no story». Technicolor , Fenlce 16.00 «E’ tornato Sabata - °** chiuso un altra volta*. Technico® • Lee Van Cleef. Eden 15.30 »Sacco e Vanzetti*. Grattaciclo 16.30 «La coda dello sC®, pione*. George Hilton, Anita Stri®0 berg. Technicolor. Prepove®*00 mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «La fuga di Tarzan*' Črnobeli film. , Ritz 16.30 «Faccia sadica*. TecW“ color. Alabarda 16.30 »Le pillole di Ercol 1 Nino Manfredi, Silvia Koščina. Filodrammatico 16.30 Revija zna115 ', no fantastičnih filmov. «Laser, °Pe’ razione uomo*. Technicolor. Aurora 16.30 »Anonimo veneziano* Nino Manfredi, Silvia Koščina. Z*0" nji dan. . Impero 16.30 «L’uccelIo dalle P* j di cristallo*, Tony Musante, ' Kendall. Prepovedano mladini P°° 12. letom. . Cristallo 16.30 «L'amore con*u, u Thomas William, Masha Technicolor. Prepovedano ®d* pod 14. letom. Capitol 16.00 «Billy Jack*. Tech"10 lor. Prepovedano mladini P°d letom. Moderno 16.30 «Una sulTaltra*. nieolor. Jean Sorel, Marisa ** ' Prepovedano mladini pod 18. 1^° Vittorio Vencto 15.45—21.30 »La 6r* de fuga*. Technicolor. Ideale 15.45 »La via del West». Abbazia 16.30 «Luna zero due*. nieolor. J. Olson. Rossi. V umetnostni galeriji Mig«0® 0. Korzu Italija razstavlja do 15. seP bra Silvio Pagan. V občinski umetnostni galefU1 jj. Trgu Unita dltalia razstavlja ®0 jj. septembra tržaški slikar Alfre®° riani. V galeriji Rossoni na Korzu tavlja1 bo od 11. do 20. t.m. razs žaški slikar Pino Caldarulo. V Tržaški knjigarni razstay^ do konca septembra slike In «r fike Demetrij Cej. Razna obvestila Slovensko amatersko gledali^* ^ Trstu obvešča svoje odbornike. prva odborova seja danes, 10' V Ca® ob 20.30 v prostorih p. d. «Ivan ji kar*, Ul. Montecchi 6. Prosi01 v; točnost in udeležbo vseh odbor® Malj oglasi . ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA P®*,. IVANU v Trstu išče hišno P01®0 Naslov v oglasnem oddelku. Darovi in prispevki pr V počastitev spomina yaS^aiir ** neua daruje Ninči Ulian 2.500 ^ spomenik padlim na Opčinah 1® lir za ŠD »Polet*. eu» V počastitev spomina Saška^°eVj£ darujeta franc in Romana 3.000 lir za PD »Ivan (Janš*0* & V počastitev spomina brat3 .enga- teljice Jelke Daneu darujejo „i0' Odila in Stojan 3.000 li" za ‘1{ drega vala*. egU V počastitev spomina Saška ® darujeta Rafael in Aurea Per lir za Dijaško matico. m- Namesto cvetja na grob Sa5^ |if 2.00° neua daruje Ivanka Dolenc za spomenik padlim na Opc*n pe- Namesto cvetja na grob P>' neua darujeta Maria in Cele neu 2.000 Ur za ŠD »Polet*. Douglas, Richard Vidmark. 1 nieolor. w Astra 16.30 «11 Califomiano*. ®*r Brovnson. Technicolor. j. V galeriji Tergeste v Ul. Battisjj razstavlja do 17. septembra w D* r k ‘H.! rti f t V Pogreb našega dragega Saška Daneua bo danes ob 10.30 iz mrtvaš®iee.^ bolnišnice in ob 11- ur* Nenadoma nas je zapustil naš predragi mož, oče in ®on0 JOSIP TR0BIČ Pogreb bo danes ob 17.30 izpred hiše ku štev. 191. žalosti na Žalujoča žena Marica, hči Rezi z d1-®' j)S>0 svak bi svakinja ter drugo sorodstv® Prosek, 10. septembra 1971 S S s * s s Sl ^'Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 10. septembra 1971 PO PODATKIH POKRAJINSKEGA STATISTIČNEGA URADA letos na Tržaškem večji pritok domačih in inozemskih turistov Stagnacija v trgovini na drobno zaradi previdnosti kupcev - Porast proizvodnje v železarski industriji, nazadovanje v čistilnicah nafte ji J! Podatkih, ki jih je pravkar ob-u. Pokrajinski statistični urad trt '^ki trgovinski zbornici, je liju ^h hoteiih v preteklem ju-IjM-P^nočilo 46.502 domača in kj? tujih turistov. V primeri z 1^4? *anskega leta, ko so zabele- ^■628 nočitev domačih in 45.860 sp^v tujih gostov, se je položaj le za spoznanje na bolje, itih 0 n°ditev pri italijanskih go-Se je namreč povečalo za 1,9 d, (število nočitev pri tujih go-H^Ps je ostalo praktično neiz- J.. Prvih sedmih mesecih so do-hj Kristi dali skupno 265.179 no-' ist tU^ 8°stje Pa 180-167 nočitev. ‘em razdobju lanskega leta je ■ ala prva postavka 249.696, dru-ij P* 177.709 nočitev. Iz navedene->. ?edi, da je turizem letos na-iri , val bodisi pri domačih, bodisi tuiih turistih t trgovini na drobno je turizem Izteklem juliju nekoliko poživil ijj 1? jestvin in zlasti osvežujo-Trgovci z oblačili in o-Pa se Pritožujejo, da so znatno upadle v primerjavi ^jjujeni lanskega leta. Tudi elek-* S. .sfe°ji za gospodinjstvo so šli 'Slaj Ju stabše v denar. Cene so ib,® v giavnem neizpremenjene, nJ1 Prt mlečnih izdelkih, ki so c|rjj 0 pridobili po nekaj lir pri T0 velja zlasti za sir vr-i. pTmezan, ki doživlja v zadnjem *, Pravi «boom». Zanimivo je, ^3® razne razprodaje niso po-tj, vplivale na kupce, ki so se Ki rtes_ec obnašali zelo previdno ijjrtčanju denarja. Prodaja razlaga trajne porabe na obro- Se je v juliju nekoliko povečala, t Pa so še vedno visoke. ^ Sovci na debelo poročajo o raz-iflko a. dobri prodaji mlečnih izit jV' izdelkov iz prekajenega me-ij,j . Rivalskih maščob. Na trgu tk.c* ie bilo v juliju mirno. Med ’ artikli je trg s kavo fc1'->u občutno zamrl, prekupče-l. Pa čakajo na nov pridelek, ' It ,!Tloral biti izdaten. Na trgu ijf? adbenim materialom in žele-.^i izdelki je julij potekel po- ganizacij CGIL, CISL in UIL ter predstavniki zdravniških organizacij. Razpravljali so o zakonu št. 124 z dne 25. februarja 1971, ki priznava tudi moškemu osebju pravico, da opravlja posle poklicnega bolničarja. Sestanka, ki ga je vodji deželni odbornik za zdravstvo Devetag, so se udeležili videmski župan Cadetto, zdravstveni ravnatelj videmske bolnišnice Zanuttini in kakih 70 strokovnjakov in predstavnikov omenjenih ustanov. Ob tej priliki so sindikalisti postavili zahtevo, naj bi dežela poskrbela za izučitev primernega števila bolničarjev, kar pa naj bi dosegli s sprejetjem vseh, in ne le omenjenega števila prosilcev. Prav tako so zahtevali, naj bi se novi kadri lahko učili ne le v tržaški, videmski, goriški in pordenonski, temveč tudi v drugih bolnišnicah Furlanije-Julijske krajine. Pouk naj bi bil tudi v večernih urah, tako da ga bodo lahko obiskovali tudi dekleta in fantje, ki so čez dan za- posleni v industriji. Ob zaključku zasedanja je odbornik Devetag zagotovil, da bo mogoče raztegniti pouk vsaj na tri nadaljnje bolnišnice, in sicer na bolnišnico v Tržiču, ki deluje v sklopu goriške bolnišniške ustanove, v Palmanovi (pod videmsko ustanovo) in v San Vitu ob Tilmentu (pod por-denonsko bolnišniško ustanovo). PRED 6. SREDNJEEVROPSKIM KULTURNIM SREČANJEM MED GORIŠKO IN BENEČIJO Letošnja tema: Arhitektura Živahne priprave za nedeljsko . j vi q , . avtotekmo «dveh Sovodenj» m družba v Srednji Evropi Srečanje strokovnjakov šestih držav bo v Gorici od 27. do 30. novembra Kolajna «Legion d’oro» za Sergia Ramanija Včeraj 9. septembra je tržaški župan Spaccini sprejel v občinski palači Sergia Ramanija, kateremu je izročil diplomo in zlato kolajno, ki mu ju je podelila zveza »Le-gion d’oro» za njegove zasluge v okviru delovanja na področju kuhalnikov, radia in televizije. To je že četrti tržaški trgovec, ki je dobil to odličje. Pred njim so prejeli zlato medaljo in diplomo E milio Paterniti, Giuseppe Godina in Mario Ciano. iimiiiiiiiiMiiimiiiiiimimiHimtiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiuiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiHiimtim,mm ZAČETEK DVODNEVNEGA ZASEDANJA V VIDMU Problemi izvoza obrtniških izdelkov iz naše dežele Uvodni govor bo imel podtajnik Belci - Vrsta poročil in predavanj rtirno. V razstavni palači v Vidmu se bo danes dopoldne začelo dvodnevno zasedanje o problemih izvoza obrtniških izdelkov iz naše dežele. Zasedanje, ki ga organizira deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, bo vodil podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci. Po pozdravnih nastopih videmskega župana Cadetta in predsednika ESE prof. Di Nataleja bo spregovoril posl. Belci, ki bo imel uvodni govor. Nato bo glavni ravnatelj uvozno - izvoznega oddelka pri ministrstvu za zunanjo trgovino dr. Miozzi poročal o sedanjih smernicah v italijanskem k .tr*aški industriji so bili do kon- izvozu obrtniških izdelkov, ravna- doseženi naslednji rezul-ši| V ?elezarni Itaisider so pro-(jJJ 332.388 ton surovega železa ton kokil, kar predstav-»tjjoločen napredek v primeri z ^razdobjem lani, ko je prva 4ie a znašala 326.451, druga pa C*0"- W jaških čistilnicah so v prvih mesecih predelali skupno % 7 t°n surovega petroleja, med-T? je lanska proizvodnja zna-'8.764 ton. Proizvodnja se je tem letos skrčila za 3,9 il8fiiZvodn.ia cementa je dosegla 'r1 ton ter je bila za 7,5 od sto °d lanske- Proizvodnja ča-t ln tiskarskega papirja pa “ ,| adovala celo za 16,9 od sto, 7* z lanskih 72.471 na 60.242 30 konca julija letos. ^bražcvanje moškega ičarskega osebja i£jekli ponedeljek je bil v 3 v prostorih tamkajšnje šo-c Poklicno bolničarsko oseb-'SIN0ČNJIM POD BARKOVLJANSKIM NADVOZOM Zaradi prenagle vožnje * avtom v obcestni drog Mlada šoferka ho okrevala v enem mesecu Prometna nesreča pri lokalu «Tenda rossa» a2*iivost in prenagla vožnja na W. 31 ostrem ovinku pod barkov-'I11 nadvozom, ki je bil v zad-°asu že večkrat prizorišče šte-1 bidi smrtnih prometnih ne-J jSta Predvčerajšnjim spet terja-Vtev- Knjigovodkinja Franca 25-letno dekle iz Ul. Molino \ 0 18, se bo namreč zaradi si- %j, trčenja v drog cestne raz--SVb ,______, __ ...__l.lnibum romeo, 71-letni Alberto Vecchiet, je okrog 11. ure vozil po obalni cesti proti Sesljanu, sopotnica pa mu je bila žena Lidija. Do nesreče je prišlo, ko je Vecchiet privozil do znanega in večkrat smrtonosnega ovinka pri lokalu «Tenda rossa* ter nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom, zaradi česar je avto zdrknil čisto na skrajno desno stran cestišča in bočno oplazil skalnato steno. Pri tem se je ranila Vecchietova, ki pa so ji v bolnišnici nudili le prvo po-nesreča se je pripetila malo j moč ter jo odslovili s prognozo okre-“ ix Uro ponoči, ko je Frankova vanja v približno enem tednu. l(3Ve- morala na stomatološkem V,11 bolnišnice zdraviti približno *sdni- ;e sv°j mali fiat 500 novojše tr- a ._______________________ Vjc registracije xz Barkoveij proti j rtu središču. Privozila je sko-Poslopja s hišno številko 67, *■ ](0 rtetrov po železniškem nadvo-rt je zaradi prevelike hitrosti % ri2anašati in je treščila v ob-,.Hu(j0dr°8 na desni strani cestišča. . ranjeno šoferko so z rešil-Ia RK odpeljali v bolnišni- i6 J po ji zdravniki ugotovili zlom in spodnjih udih. J10^ °sler ovinek na obalni cesti D ‘.a i1 «Tenda rossa», ne zaostaja \ier - V,crtjusti ter razne odrgnine po Sl C jt adrti »nevralgičnimi* točkami, \wa:rt08°steje prihaja do hudih ! ‘h nesreč. Vkf08, ki se je včeraj zjutraj s^hi t ?5''etni Lidiji Germani Dor. ^ iz Ul. Giotti 6 oziroma n je- li Nše ■Vstal. &■«. rtožu Albertu, sodi sicer primere, zaradi kraja, kjer a. pa jo je vseeno vredno borna j kupljenega avta alfa D«lo deželnega odbora Na svoji zadnji seji je deželni odbor odobril predlog odbornika za javna dela Masutta o porazdelitvi finančnih sredstev po zakonu štev. 16 iz leta 1970 za gradnjo čistilnih naprav v mestnih kanalizacijah. Deželna uprava bo v ta namen izdala 630 milijonov lir. Odbor je sprejel tudi Masuttov predlog, po katerem bo dežela zaupala skupini strokovnjakov proučitev vprašanja, kako najbolj uspešno odpraviti onesnaženje morja z odpadnimi vodami in inriu strijskimi odplakami. Odbor je sprejel tudi predlog odbornika za šolstvo in kulturne dejav nosti Giusta o podelitvi prispevka v višini 80 milijonov lir Mednarodne mu centru za mehanične vede iz Vidma. Sredstva bodo ('užila za kritje didaktičnih stroškov, za izdajo znan stvenih del in za delo, ki je bilo raziskano v letošnjem letu. telj za kmetijstvo dr. Angeli, ravnatelj deželnega konzorcija za vinogradništvo in vinarstvo dr. Nussi, ravnatelj vinogradniškega zavoda iz Cone-gliana prof. Cosmo, predsednik akademije prof. Garoglio ter izvedenec prof. Castelli. Poleg splošnih vpra sanj s področja vinogradniške in vinarske tehnike, bodo strokovnjaki razpravljali tudi o enološkin problemih naše dežele. V soboto popoldne bo skupen ogled nekaterih vinogradov in zadružne kleti v kraju Rauscelo, v nedeljo pa si bodo udeleženci občnega zbora ogledali razstavo Tiepolovih del v Passarianu ter nekatere langobardske spomenike v Čedadu. Zasedanje se bo zaključilo v ponedeljek z ogledom goriških Brd. Natečaj za tri študijske nagrade Tržaška občina je razpisala natečaj za tri študijske nagrade — eno v znesku 100.000 lir, dve pa v znesku 50.000 lir — za katere je dala na razpolago denar tržaška Cassa di Risparmio v počastitev 27. obletnice smrti svojega funkcionarja Gabriela Fo-chiattija, ki je umrl leta 1944 v Rižarni. Na natečaju lahko sodelujejo univerzitetni študentje, ki imajo italijansko državljanstvo, stanujejo v Trstu in so opravili vse izpite, ki jih predvideva učni načrt za akademska leta pred letom 1970-71 in vsaj del letošnjih izpitov. Prošnje, napisane na posebnem vzorcu, je treba oddati skupaj s potrebnimi dokumenti na uradu za predložitev dokumentov do 12. ure 30. septembra 1971. Obvestilo o natečaju je na razpolago v pisarni VI. oddelka za šolstvo v občinski palači na Trgu U-nita 4. Vpisovanje v vrtce in osnovne šole V slovenske osnovne šole se vrši vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure na posameznih šolah. Starši nai pohitijo z vi>isom. V slovenska otroška vrtca, ki ju vzdržuje goriška občina se vrši vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure vključno do 15. septembra. Vrtca sta v Ulici Croce in v Ulici Randaecio. Sen. Vidali govori nocoj pri Madonnini Na veseličnem prostoru pri Madonnini, kjer se vrši praznik komunističnega tiska, bo nocoj ob 20. uri govoril sen. Vittorio Vidali. Ker je današnji večer posvečen borbi vietnamskega ljudstva bodo vrteli tudi film znanega nizozemskega do-kumentarista. Istočasno bodo odprli tudi fotografsko razstavo o delovanju komunistične partije v naših krajih. (—) Sindikat CISL javlja, da morajo hišni lastniki vpisati v bolniško blagajno proti delovnim nezgodam vse vratarje stavb. S tem se .ie zaključila dolgoletna zahteva sindikatov. Požar v slaščičarni V slaščičarni Visintin v Ulici Garibaldi 4 se je včeraj ponoči, zaradi kratkega stika, vnel požar. Na kraj sam so takoj prihiteli gasilci, ki jim je uspelo kmalu pogasiti o-genj. Cenijo da znaša škoda 600.000 lir. Mednarodna srečanja si sledijo v Gorici druga za drugo. Vsem nam je še v spominu mednarodno tekmovanje pevskih zborov, pred komaj petnajstimi dnevi je bilo v našem mestu mednarodno foklomo srečanje. V teh dneh igrajo štiri košarkarske ekipe (med njimi ena jugoslovanska) prijateljski turnir, čez približno petnajst dni bo pri nas del evropskega prvenstva v ženski košarki. Napovedano pa je že kulturno srečanje «Mitteleuropa», ki bo čez dobra dva meseca, od 27. do 30. novembra. Prav je, da pričnemo že sedaj govoriti o tem srečanju, čeprav ni še obledel spomin na zanimivo razstavo o arhi tekturi na Dunaju, ki je bila v našem mestu pred nekaj več kot mesecem dni. Šesto srednjeevropsko kulturno srečanje bo posvečeno temi «Arhi-tektura in družba v Srednji Evropi*. Splošni cilj srednjeevropskih kulturnih srečanj je bil v preteklosti in bo tudi v prihodnosti iskanje novih možnosti zbliževanja med šestimi državami: Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Italijo. Posebej še hočejo srečanja utrjevati mir in ga krepiti s posredovanjem velikega zaklada tradicij in civilizacije, v katerih se odraža enoten duh in enotna umetr nost, torej skupni humani čut v svojih najbolj živih in iskrenih vrednotah. Gorica je, glede na svoj zgodovinski im geografski položaj, morala in mogla sprejeti to nalogo, da bi se s pomočjo znanstvenega dela u-stvaril dialog med temi deželami, da bi se mod seboj bogatile ne le kulturno, ampak tudi v oivilnih in humanih vrednotah. Program srečanj predvideva, da se vsako leto obravnava poseben kulturni sektor. Do prvega srečanja, za katero je dala pobudo revija «Iniziativa Ison-tina», je prišlo leta 1966. Posvečeno je bilo pesništvo in častni gost je bil Giuseppe Ungaretti. Septembra 1967 je bilo 2. srednjeevropsko srečanje, tokrat posvečeno pripovedništvu v povojni dobi (o razmerah v Italiji je poročal Carlo Bo). Na tretjem srečanju septembra 1968 so razpravljali o vrednotah in funkcijah tradicionalne kulture. Četrto srečanje (novembra 1968) je bilo posvečeno analizi mita in realnosti srednje Evrope danes. Petemu srečanju je predsedoval arh. prof. Luigi Pic-cinato; prikazalo je sodobne vrednote srednjeevropskega urbanizma. S podobnimi nameni daje letos Gorica pobudo za 6. srednjeevropsko kulturno srečanje o temi: «Ar-hitektura in družba v Srednji Evropi*. Vabljene bodo delegacije šestih že omenjenih držav, posebno poročilo bo posvečeno deželi Furlaniji - Julijski krajini. Srečanja se bodo udeležili zgodovinarji in univerzitetni profesorji, glavni uredniki revij in tehniki, sociologi in kulturni delavci, ki so se posebej izkazali s študijami in prispevki o izbrani temi. Tematika srečanja sloni na zgo-doviaskih predpostavkah, razvije pa se lahko na naslednji shemi. Vsaka družba se izraža s sebi lastno arhitekturo. Veliki tipični pojavi v arhitekturi časovno ustrezajo važnim zgodovinskim pojavom. Arhitektura in urbanizem sta bila v preteklosti nerazdružljiva. Naslednje teme so: velika kraljestva, grške polis, mestne državice v srednjem, veku: renesansa, novi fevdalizem, tako imenovana industrijska revolucija, civilizacija in tehnični napredek — protislovja. Problemi socialne arhitekture in njih rešitev v srednjeevropskih deželah, arhitektura in gradbeni zakoni, arhitektura in urbanska ter ruralna pokrajina. Šesto srečanje se bo razvilo na podlagi izkušenj preteklih srečanj. Zato bo še bolj kot v preteklosti pripomoglo k spoznavanju in zbliže vanju med sodelujočimi državami. Nenavadna ohladitev Ne samo po radijskih vremenskih napovedih, ki so sporočale, da je visoko v hribih zapadel sneg in da je bilo pri Belopeških jezerih tri stopinje pod ničlo, tudi po izrednem■ hladu v Gorici, ki nam je včeraj segel do kosti, smo mogli ugotoviti, da je poletja konec, z njim pa tudi vročine, kopanja in najčešče tudi dopustov. Hladni val je v na&em mestu potisnil živosrebrni stolpec kar na deset stopinj nad ničlo. Sramežljivo sonce, ki se je domala ves dan skrivalo za oblaki, pa ozračja tudi ni uspelo segreti več kot do 18 sto- pinj. Kratkih rokavov skorajda m bilo več videti, zakaj vsakdo si je oblekel volneno majico ali suknjič. Nenadno poslabšanje vremena s padavinami in ohladitvijo pa še ni povsem izbrisalo vere, da bo še kaj toplote, da bi tudi grozdje prišlo na svoj račun. Sestanek voditeljev IACP iz vse dežele Na sedežu IACP v Gorici so se sestali upravitelji in direktorji štirih zavodov za ljudske hiše iz vse dežele. Domenili so se. da bodo ustanovili deželni konzorcij zavo dov za ljudske hiše. Na tak način si bodo lahko izmenjavali dragocene izkušnje. Marsikak dvojen strošek bodo lahko odpravili. V prihodnjih mesecih bodo sestavili osnutek statuta novega konzorcija, nakar bodo tega predlagali v odobritev upravnim svetom vseh štirih zavodov iz Gorice, Trsta. Vidma in Pordenona. Proga bo speljana do Matajurja - Začetek ob 9- uri V Sovodnjah hitijo s pripravami za nedeljsko ocenjevalno avtotekmo »dveh Sovodenj*. Prireditelji so zbrali že precej daril, sestavili so tekmovalni pravilnik in pripravili vprašalne pole, okrog katerih vlada velika tajnost. Tekmovalci (vpisalo se jih je že precej) seveda ugibajo, kakšna vprašanja bodo postavljali. Ko je bi Vi proga znana, so se mnogi, ki bodo v nedeljo tekmovali, odpravili na dolgo pot do Matajurja v Benečiji, da bi ugotovili, na kaj je moč na tej poti naleteti. Marsikdo si je že nabavil zemljepisne, zgodovinske in literarne knjige. Odhod prvega avtomobila bo izpred županstva ob devetih. Ostali avtomobili bodo odpeljali v enominutnih presledkih. Avtomobili morajo biti zavarovani, v vsakem lahko sodeluje po več tekmovalcev. Poprečna hitoost vožnje je 40 km na uro, celotno progo bo treba prevoziti v 190 minutah. Prvo poletapo Sovodnje ob Soči-Sovodnje ob Nadiži (81 km) se mora prevoziti v 120 minutah. Cilj v Sovodnjah ob Nadiži bo po vrnitvi Matajurja. Tekmovalci, ki bodo pripe- 1,11,1....""""'"I""'"..................................... TESNI STIKI V DUHU TRADICIONALNEGA PRIJATELJSTVA Doberdobce ogrela gostoljubnost prebivalcev prelepe Bele krajine Srečanje partizanskih hercev, prosvetnih delavcev, godbenikov - Ponovno srečanje prihodnje leto % V nedeljo pozno ponoči so se polni najlepših vtisov gostoljubne Bele krajine vrnili iz Metlike prosvetni delavci, bivši borci in predstavniki občinske uprave iz Doberdoba. O plodnem srečanju predstavnikov kra-ške občine z belokranjskim prebivalstvom je obširno poročal nedeljski Primorski dnevnik. Udeleženci izleta so že v soboto ob prihodu na glavni trg bili deležni toplega sprejema občinskih voditeljev metliške občinske uprave. Po kosilu v menzi tovarne pletenin Beti so si kraški gostje v spremstvu šefov raznih obratov podjetja ogledali razne postopke izdelovanja te tovarne, ki je ena največjih proizvajalcev ženskega perila v Jugoslaviji. Na Pungartu se je zvečer pričelo ljudsko slavje s kulturnim programom in govori. Zbralo se je na stotine borcev iz vseh krajev, ki so se med NOB bojevali v Beli krajini. Toplega odobravanja občinstva sta bila deležna doberdobska godba na pihala «Kras» in zbor «Jezero» za borbeno skladbo «Vstajenje Primorske*. Predsednik občinske skupščine iz Metlike Ivan Žele se je v svojem govoru zahvalil primorskim rojakom in borcem, ki so se tako številno odzvali vabilu. V odgovoru je doberdobski podžupan Karel Černič prinesel pozdrave borcev iz Doberdoba, posebno pa tistih, ki so se bojevali v Beli krajini. Izrazil je svojo zahvalo za gostoljubnost belokranjskega ljudstva. Poudaril je, da je občinska uprava iz Doberdoba vedno gojila prijateljske stike z matično domovino. Prepričan sem — je dejal doberdobski podžupan — da se ne bo metliško srečanje končalo danes, temveč se bo razvijalo tudi v prihodnje v prijateljstvu, iskrenosti in duhu bratskega sodelovanja. Slavje se je nadaljevalo pri mi- Doberdobski pevci pred spomenikom padlim v Metliki iIlllliitiiiiuiiiiiiiillllIllIltiiillillllllllllliilHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH HUDA PROMETNA NESREČA PRI FOLJANU Pri direktnem trčenju eden mrtev, dva ranjena Vozili sta se zaleteli na sredini cestišča na povsem ravnem odseku V čelnem trčenju dveh osebnih vozil na cesti Pieris-Foljan je včeraj izgubil življenje 71-letni Gui-do Andlovitz iz Gradeža, Ul. Moro-sini 2. Zaradi hudih poškodb je umrl v tržiški bolnišnici neposredno po prevozu. V nesreči sta se poškodovala tudi dva potnika, ki sta se vozila v drugem avtomobilu. Nesreča se je pripetila nekaj pred 11. uro na povsem ravnem odseku ceste, ki dovoljuje tudi večje hitrosti. Zaradi vzrokov, ki jih še niso dognali, sta se vozili na sredini cestišča z veliko brzino zaleteli druga v drugo. Po izredno hudem trčenju ju je povsem razbita vrglo v jarek. Očividci so ponesrečenim hitro priskočili na pomoč. Ker ie Andlovitz že med nesrečo izgubil zavest, so najprej poskrbeli zani. vendar njihova pomoč, kakor tudi prizadevanje bolniškega osebja ni zaleglo. V bolnišnico so odpeljali tudi 41 letnega Sergia Lopviera. šoferja briške hranilnice iz Gorice, ki stanuje v Ulici Morelli. ter 31-letnega En-nia De Rocca, bivajočega na Sveto-gorski cesti. 53 v Gorici. Oba sc bosta zdravila najmanj po en mesec. Aretacija neprevidnega šoferja Včera j so aretirali 30 letnega Gil-berta Gimono iz Gradeža. S prehitevanjem ie 25. avgusta letos povzročil na cesti med Belvederom in I la in del Carso že več kot dva ted Gradežem prometno nesrečo v ka- na asfaltirani. Na njih so namestili teri sta se dve osebi ubili. • že vse prometn? znake, avtomobi- la štandreški avtobus Ul. sv. Mihaela šc vedno zaprta V Štandrežu sta Ulici sv. Mihae listi ulici že uporabljajo. Ves pro met iz Štandreža proti mestu se odvija vo teh ulicah, kot nekoč. Le mestni avtobusi vozijo še vedno po dveh stranskih, enosmernih štandreških ulicah. Ulica sv. Mihaela je namreč uradno še vedno zaprta, najbrž manjka kolavdacija. Avtobusi se drže predpisov in kar naprej vozijo po drugih ulicah. Prebivalci Štandreža si želijo, da bi tudi vožnjo avtobusov normalizirali. da bi torej progo preusmerili na Ulico sv. Mihaela. zah, kjer so se zbirali mladinci in starejši borci in ob čakanju partizanskega golaža obujali spomine iz aarodnoosvobodilne borbe. Temno jelokranjsko noč je pretresel pok lartizanskih salv na veselici, kjer e mladina prižgala kres. Lepo do-; ivetje je bila tudi prenočitev s rednjeveškem gradu Zrinjskega gro-1 a v Ozlju na Hrvaškem, ki je t il pred kratkim preurejen v re-s .a vrači jo s prenočišči. V nedeljo zjutraj so kraški gostje paložili venec na spomenik padlim v Metliki, godba na pihala «Kras» p j je zaigrala partizansko žalostin-ki i. Pred poldnevom je bil še koncert godb na pihala iz Vevč, Doberdoba, Metlike in Trebnja na Pungartu; neto pa so vsi gostje odšli na bliž-n. i grič, kjer so jim domačini pod m Jgočno, še iz turških časov staro lij o, postregli z jagenjčki in odojki p«čenimi na žaru in zalitimi z met-liš ko črnino. )b pristnem prijateljskem vzdušju so Doberdobci zapustili belokranjski tovariše, njihova gostoljubnost in prijaznost pa jih bo spremljala do prihodnjega leta, ko se bodo po-no/no srečali, in sicer v Doberdobu ob priliki praznovanja 25-letnice obnovitve godbe na pihala «Kras». 1 J. • Danes ob 10.50 bo z ronskega letališča prvič, odkar so letališče zgradili, odletelo letalo DC-8. V Kanado bo odpeljalo 150 članov folklorne skupine «Sot la nape* iz Ville Santine. Doberdobska godba »Kras* ua metliških ulicah Prvi primer V Novi Gorici so slavili 9. septembra občinski praznik. Ub tej priliki je novinar Lojze Kante priredil za ljubljansko «De/o» pogovor s predsednikom občinske skupščine Rudijem Šimacem o problemih novogoriške občine. Iz tega članka povzemamo tisti del, ki zanima gradnjo avtoporta na trasi bodoče avtoceste Gorica - Nova Gorica -Ljubljana, Časnikar Kante je županu postavil sledeče vprašanje: «0-mejitveni ukrepi (finančnega značaja, op. ur.) so bili sprejeti v času, ko ima Nova Gorica odprtih nekaj večjih gradbišč. Mislim predvsem na avtoporto, bolnišnico ter turistično rekreativni center Alpe-Adria. Kakšna bo njihova usoda?* Predsednik občinske skupščine Šimac je na to vprašanje takole odgovoril (prinašamo le odgovor, ki se tiče avtoporta): «Rekei sem že, da nimamo nepokritih naložb. Toda sprejeti stabilizacijski ukrepi bodo vsaj v nekaterih primerih vplivali na čas izvajanja naložb. Če se najprej ustavimo pri avtoportu, naj povem, da je bil denar iz raznih virov odobren pred začetkom graditve. Za objekte na njem bo treba zdaj zbrati še nekaj milijonov dinarjev za polog. Toda dela se v redu nadaljujejo. Omenim naj, da smo na primer dobili od Cassa di Risparmio (goriške hranilnice) zahvaljujoč se dobrim odnosom, ki so med obema mejnima mestoma, za dela pri avtoportu 200.000.000 lir posojila. Tako posojilo je bilo v Italiji prvič odobreno za drugo državo. Povedal bi še, da je zgraditev avtoporta z dovozno ctsto, ki bo reševala tudi šempetrsko prometno problematiko, za nas življenjsko pomembna, saj bomo z njim odpravili hud prometni vozel na mednarodnem prehodu v Rožni dolini. Skupaj z Goričani si le želimo, da bi bil čimprej dosežen meddržavni sporazum o odprtju novega mednarodnega prehoda.* ljali na cilj z več kot 30 minutami zamude, bodo diskvalificirani. Vsi tekmovalci so dolžni spoštovati vse prometne predpise. Nagrajevanje bo isti večer ob 18'. uri. Kraj bo pravočasno javljen. Omenili smo že, da vlada med slovensko mladino na Goriškem veliko zanimanje za to ocenjevalno avtotekmo. Na letošnji avtotekmi, ki so jo pred mesecem in pol priredili v Štandrežu, so mladeniči iz Sovodenj sodelovali v velikem številu. Zaradi tega v Sovodnjah pričakujejo, da se bodo Štandrežcj udeležili tudi sovodenj-ske avtotekme. V štandrežu je sodelovalo tudi precej šoferjev iz sovodenjske občine. Nekateri med njimi so se uvrstili na prva mesta, in če nas spomin ne vara, je bila skupina več avtomobilov iz Rupe najuspešnejša. Zaradi tega je razumljivo pričakovanje za rezultate sovodenjske avtotekme. Seveda se ne sme tekma odvijati le med Sovodenjci in Štan-drežci. Na rally bodo prišli tudi mladeniči iz mesta in iz drugih slovenskih vasi. Prireditelji si nadejajo, da bodo imeli med tekmovalci tudi rojake iz Beneške Slovenije in s Tržaškega. Kmečka zveza v Gorici javlja, da bo avtobus odpeljal izletnike jutri. 11. septembra v Zagreb na ogled velesejma in nato k Plitvičkim jezerom. ob 5. uri s Palkišča v Dolu, ob 5.10 iz Rupe in iz Sovodenj, ob 5.20 iz štandreža. ob 5.30 z Oslavja. Priporoča se točnost. Slovensko planinsko društvo v Go rici priredi jutri, 11. in v nedeljo, 12. septembra ob dnevu planincev vzpon na Lepeno, h Krnskemu jeze ru in na Bogatin. Vpisovanje in podrobnosti na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95. SDP javlja, da je ze zaključilo z vpisom na izlet na otok Krk. ... .. . Razna obvestila Klub »Simon Gregorčič* priredi tečaj za šahiste - začetnike od 8. leta dalje. Vpis je mogoč na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. kega doma v Sledeči razpis S.oi*»■ o vesti Ravnateljstvo Gorici je objaj za vpis v Dij: 1. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1971-72 v Slovenski dijaški dom kot red-ne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi' zavoda; 2. prošnje za sprejem v dom je mogoče vložiti do zasedbe vseh razpoložljivih mest: 3. vsa ostala pojasnila (n navodila prejmejo prosilci pri u-pravi doma v Ulici Montesanto štev. 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Iz goriškrga matičnega tirada 8. septembra se je v Gorici rodilo pet otrok, umrli sta dve osebi. ROJSTVA: Alessandro Stabile. Valentina Valenti. Andrea Vittori, Mauro Giacomello. Stefano Giane-sello. SMRTI: 82-letna upokojenka Maria Coos vd. Sartori; 71-letni kmet Antonio Paulin. CORSO 17.30—22.00: »Rio Ubo», J. Wayne in 0'Neil, film je v barvah. VERDI 17.15—22.00: «Le pecorelle del reverendo J. Borse*, v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedano. MODERNISS1MO 17.30-22.00: »Daj Pentagono al Pacifico: uccidete Ja-maraoto*, T. Mifune in J. Tsang; japonski kinemaskopski film v bar vah. CENTRALE 17.00—21.30: »Maciste contro i cacciatori di teste*. R. Morris in L. Bravv; kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA 17.15—21.30: »Che cosa dl-ci ad una signora nuda?», dokumentarni film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Iršič \/,/1 ItRO 18.00—22.00: «Non stuzzi-cate i cowboy», J. Stewart in H. Fonda; v kinemaskopu in v barval. EXCELSIOR 17.30—22.00: «Controfigu-ra per un delitto*. P. Lawford ju S. Davis jr.: v barvah. PRINCIPE 18.00—22.00: «Le pecorelle del reverendo J. Borse*, v barvah. (ioricu SOČA (N. Gorica); »Blažen med ženami*, francoski barvni tilm - ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Butch Cassi-dy in Sundance Kid*. ameriški barvni film - ob 18. in 20. RENČE: prosto. KANAL: prosto. ŠEMPAS: «Trije mušketirji*, amer! ški barvni film — ob 20. DESKLE: »Zlata vdova*, francoski barvni film — ob 20. PRVAČINA: prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go-odprta lekarna KORNER, Kor-Italija 10, tel. 2576. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Al Redentore, dr. De Nordis, Ul. Rosselli 23, tel. 72340. rici zo PRIMORSKI DNEVNIK 4 TONE SVETINA - VK 4 NA llllllllllllllllllllinillllllllilllllllllllll ORUGA KNJIGA V vas vldd enega izmed stebrov nove slovenske države. Zavidljive izraze občudovanja vaše osebnosti so nabrali moji ljudje z vseh strani. Celo škof vas ima za zelo omikanega in oelo kulturnega, veri naklonjenega barbara, kot na tihem imenuje vse, ki pripadajo vojski SS. Tisk je preplavljen z opisi vašega lika. Pišejo samo v superlativih!« «Kako pa naj bi pisali, dragi Helmut? Kar pišejo naj drugače, pa ne bodo samo ob kruh, temveč tudi ob glave! Saj veste, kaj so novinarji. Po naravi so radovedni, večkrat boječi kot ujedljivi psi. Pri nas, v našem redu, pa imajo zaradi varnosti vsi nagobčnike. Res je ,da ni velik nihče, ki ga ne bd bili oznanili. Saj celo laž, ka jo vztrajno ponavlja mo, postane v očeh raje resnica. Ne veste, dragi Helmut, kako v dnu srca preziram svojat, ki se oklepa škofa in pokrajinskega predsednika. Vsak dan bolj me nadlegujejo. Razne delegacije prihajajo k meni moledovat s kramarskimi nameni. In tožarijo drug drugega. To so hlapci! Klavrna služinčad! Ce bi vedeli, kaj nameravam z njimi po zmagi, bd jih polovica še danes pobegnila k rdečim v gozdove. Na žalost jih še potrebujem, vi pa tega ne razumete. Da mi ne boste delali težav s cerkvenimi ljudmi! Pri pokoritvi narodov ima vera veliko vlogo Že otroke uči po korščine. Pravijo, da je oblast dana od boga in da brez božje volje ne pade z glave niti las. Torej smo božja volja v tej deželi mi, morda celo kazen za grehe te in prejšnjih generacij. Še enkrat vas prosim, da mi ne kvarite dobrih odnosov s cerkvijo. Vsaj javno ne! Težko sem Jih vpregel v svoj voz, zato jih nikar ne opozarjajte, da se volk in jagnje ne paseta dolgo na skupni trati.« «Napačne informacije imate, gospod general! Vem, tudi te izhajajo od mojega šefa. Priznam vam, da ne cenim farskih podlasic. Toliko pameti pa imam, da ne oviram vaše politike,« se je zagovarjal Wolf, general pa je napolnil dve skodelici s turško kavo in pomirjeno dejal: »Upam in verjamem vam. Videli boste, kaj vse bom še napravil, da Jih bom razdvojil in razbil. Med njimi bom zasejal sovraštvo, ki ga ne bo nihče oplel. Sicer Je to samo majhna vaja, navadna priprava za povojne dni. Takrat se bomo soočili z novimi nasprotniki. Varčujte z močmi, Helmut. Potreboval vas bom na svoji levi strani... Vas, ki znate loviti velike ribe tako, da jih najprej nakrmite!« se je za-hahljal general in natočil vina. 31 Blisk Je proučeval niti Wolfove agenture v diviziji in na njenem operativnem področju vsak dan z večjo strastjo, ki mu jo Je netil notranji ogenj osebne ogroženosti. Iz Prešernove brigade je dobil poročilo, da so v bataljonu, ki se je boril na Lavtarskem vrhu, odkrili človeka, ki je bil verjetno podtaknil pismo Ani v torbico prve pomoč* Divizijski štab Je poslal bataljon za nekaj dni s posebnimi nalogami čez reko Savo. To je bilo področje, kjer je v organizacijah OF delovala Doris, ki jo je bilo treba preskusiti. Iz tega področja je prihajalo v brigade mnogo na novo mobiliziranih in prostovoljcev. Med njimi Je bilo ne kaj sumljivih Blisk je odšel z bataljonom, da bi navezal stike s terenskimi vosovci Moral bo poiskati tudi Artija, od katerega Je dobil pomembna opozorila. Po celodnevnem pohodu so prispeli na Mchor, sredi noči pa so se spustili proti reki in železnici. Savo so prebredli 10. septembra^ Nekaj kulturnih prireditev v okviru «Kraškega tedna» pod strelnim ognjem iz bunkerjev ob progi. Rafali so sikali predvsem proti zadnjemu delu kolone. 2iva veriga rok se je pretrgala. Voda je hrumela, drla in jih spodnašala. Bila je globoka in zelo nevarna. Sredi reke je odnesla kuharja. Zajel jo je bil v svoj veliki lonec, to pa ga je odtrgalo od tal, in že je zdrsnil s tokom v noč. Vodnik Lampret se je zagnal za njim in ga odvlekel na prod. Potem je še nekajkrat skočil v vodo in pomagal reševati še nekatere, ki jih je odnašalo. Blisk in Karel sta stala na bregu in vodila reševanje. Janez z Marjanco je razporejal predhodnico. Bataljon je izginjal v temno noč. Čezenj so pivkale svetleče se štrene mi-traljeških rafalov. V prvem gozdičku so se ustavili, da bi ugotovili, če kdo manjka. Karel je Blisku omenil sumljivega borca, ki jih je spremljal neoborožen že mesec dni. V brigado je prišel z Dunaja, kjer se je šolal. Lepo oblečen, z belo srajco in kravato, je takoj zbudil sum, da je poslan. O komunizmu in osvobodilnem gibanju je vedel preveč, da bd mu zaupali. Spremljale so ga nesrečne okoliščine, da si ni mogel pridobiti zaupanja. V neki vasi je lačen zabredel v župnišče. S pol hlebca kruha pod pazduho ga je pred vrati zagledal komandant Janez. To mu je bilo dovolj, da se je vznemiril, če ga je samo videl. Zaman so ga pošiljali v vseh nevarnih urah naprej poizvedovat, imel je srečo. Ni se ga prijela krogla, kar je bilo seveda še bolj sumljivo. Za prehod čez reko mu je Karel dodelil dva stražarja in jima velel, naj ga takoj pihneta, če bi skušal pobegniti. Se preden pa se je raztepeni bataljon zbral, je študent prišel h Karlu in Blisku z vestjo, da je izgubil oba stražarja. To ga je nekoliko dvignilo v poveljniških očeh in poslali so ga v kolono brez stražarja. Sredi noči je bataljon prispel v vas med reko in gorami. Hiše so spale, le psi so se oglašali z vseh voglov. Mislili so že nadaljevati pot, ko sta jih ustavila vpitje in vrišč iz vaške gostilne. Obstopili so hišo. Svarunov namestnik Karel je odprl vrata na stežaj in obstal z naperjeno brzostrelko med podboji. Zadah po vinu Zamisel o organiziranju iKra-škega tedna* je bila zares posrečena. To se opaža iz leta v leto, ko se k osrednji prireditvi ckraški ohceti* pridružuje vedno več novih prireditev, začenši z bolj organiziranim obnavljanjem starih kraških specialitet po kraških gostiščih, pa vse do vedno bolj bogatega kulturnega programa. In naše tri slike, ki jih objavljamo danes, nam prikazujejo prav to plat ^Kraškega tedna*. Moški pevski zbor iz Repna *Srečko Ku mar» je v ponedeljek zvečer na otvoritvi «Kraškega tedna» zapel na dvorišču Kraške hiše nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi. V sredo zvečer pa bi bil mo ral imeti celovečeren koncert, pa mu je vreme ponagajalo. Toda napori, ki jih je zbor pod vodstvom Mirka Guština žrtvoval, da bi se na to prireditev pripravil, niso zaman, saj se bo lahko izkazal na kaki drugi prireditvi ali ob kaki drugi priložnosti. Na gornji stiki vidimo zbor, kot se je predstavil na otvoritvi v ponedeljek zvečer, ko je nastopil v slovenskih narodnih nošah. Ob strani nam slika prikazuje, kolikšen je bil naval ljudi na razstavo o kmetijstvu na Krasu, ki tudi spada v okvir »Kraškega tedna*. Razstava je v razstavišču Kraške hiše in je zelo zanimiva, tako da privablja veliko domačih ljudi, pa tudi meščanov. Na spodnji, #iiki pa vidimo godbo na pihala Aj Proseka, ki je imela pod vodstvom Zdravka Kanteta celovečerni koncert na trgu sredi vasi v torek zvečer, ko je zaigrala cel niz koračnic, pa tudi odlomkov iz oper ter tudi nekaj narodnih. Skratka uKraški teden* se lahko ponaša tudi z dokaj bogatim kulturnim programom. in cigaretnem dimu je buhnil vanje. Po sobi so zaroi in stoli, fantje so se mlatili z vsem, kar je koinr0Wr pod roke. Cevi orožja in uniforme med vrati pa so P streznile kakor mrzel tuš. V Karla so strmeli kot v P ^ P Izza pulta je pomolil glavo debel, dobrodušen gostih se mu je obraz raztegnil v proseč nasmeh. ^ei< «0, Karel, moj rešenik! Gostilno so mi razbili-uničili so me...« . pi' Planil je k njemu in se mu obesil okoli vratu. čo pretepačev je nekdo zavpil: , «Živeli partizani!« «Kakšna orkamadona pa je to? Domač pretep sre^ ne!« je zarentačil Marko in se zrinil med vrata. * Karla so nekateri poznali; posebno sta si bila ha gostilničarjem. Tik pred vojno je krampal v okoli01 kot delavec pri nekem gradbenem podjetju, pa se Je ustavil v tej gostilni, da se je odžejal. «Karel, zaščiti me!« ,j «Saj te! Kar napravi se in pojdi z nami!« «To pa ne, z vami pa ne! Prav rad bi šel, C® ** bolan. Ce ne verjameš, imam potrdilo.« «Fa vi fantje, boste šli z nami? Dobro se take potrebuj^ naša vojska. Vse do zadnjega vas z mobiliziramo.« ,g Med gručo mož in fantov se je zaslišalo mrntf011 Jpl * ko pa je dregnil gostilničarja pod rebra. «Oštir, dal . pir. Plačam z dolarji!« gO Gostilničar je brž postregel. Marko je nagnil- ( mu pene obesile po brkih. Pretepači so začeli ugovarjati. Nenadoma so bili razen štirih, ki so bili takoj nared za odhod. Toda popustil. Tako se je bataljon povečal za dvajset 'Ivanovih borcev. Gostilničar je stočll nekaj sodčkov P ^ so se odžejali vsi, potem pa so se izgubili v noč. Bataljon se je zavlekel na gozdnato pobočje 111 ostanek noči. Sonce je posvetilo v gozd, ko so raz®11 MED JAPONCI SO MNENJA DELJENA Ko bodo Američani zapustili Okinawo Celo vladni krogi se ubadajo z vprašanjem, kako bodo izpeljali menjavo denarja - Levica že sedaj opozarja V preteklih dneh so prišle iz Japonske zanimive vesti. Del prebivalstva otočja Riukiu in tudi matične Japonske se opredeljuje za »tezo«, da bi bilo bolje, če bi otočje Riukiu ostalo »v sedanjem položaju«, to se pravi pod suverenostjo matične Japonske, toda pod okupacijo ZDA, ker da sto prinaša Japonski precejšnje koristi«, hkrati pa da je »kompaktnejša navzočnost ameriške vojaške sile na tem področju jamstvo za trden mir v tem delu sveta«. Ti krogi celo poudarjajo, da Američani niso nikoli zahtevali od Japonske, naj bi jim odstopila suverenost nad otočjem, s čimer se nekako izgovarjajo, da prodajajo otočje Američanom za nekaj dolarjev, ki jih dobi Japonska v večji izmenjavi z ZDA ter zaradi trgovanja med tem otočjem in matično deželo na osnovi do larja. Na drugi strani pa so številnejši in politično močnejši krogi, ki se ne zadovoljijo s tem, da bodo ameriške vojaške sile to otočje zapustile prihodnje leto, pač pa zahtevajo, naj gredo Američani domov čimprej, ker »je že skrajni čas, da se otočje vrne matični državi«. V konkretnem primeru pa nas ne zanima samo politična plat te zadeve, pač pa se bomo ustavili tudi pri nečem drugem, ki je v zvezi s tem p-oblemom, če že ne važno pa vsaj zanimivo. Predstavniki japonske vlade in še posebej predstavniki japonske nacionalne banke dobivajo že sedaj sive lase ob misli, kako bodo ob prehodu oblasti iz ameriških v japonske roke uredili zamenjavo vaiute na otočju Hiu-kiu. Dejansko gre za kakih 60 večjih in tudi zelo majhnih otokov, ki pa so skoraj vsi naseljeni. Ti otoki so že polnih 26 let pod ameriško zasedbo in tod so Američani uvedli kot plačilno sredstvo svoj dolar. Sedaj pa bo treba ob prehodu tega otočja pod japonsko oblast zamenjati ameriške dolarje z japonskimi jeni. Ker računajo, da bodo potrebovali za zamenjavo sedanje valute, ki je v obtoku r.a tem otočju, okoli 36 milijard jenov, si japonski viadni krogi in vodstvo nacionalne banke tarejo možgane, kako spraviti 36 milijard jenov na približno tisoč kilometrov oddaljene otoke. Od konca svetovne vojne so, kot smo rekli, na otočju Riukiu »doma« Američani. Po nekaterih ocenah se je življenjska raven na tem otočju precej dvignila in med približno en milijon prebivalcev kroži danes okoli 100 milijonov dolarjev, ki jih bo treba tako rekoč hkrati zamenjati v japonske jene. Za to pa bi potrebovali 36 milijard jenov, kar pa ni majhna stvar, kajti samo ta vsota tehta v različnih bankovcih in kovancih, ki se ob podobnih operacijah zamenjajo po določenem ključu, okoli 400 ton. In 400 ton denarja spraviti tisoč kilometrov daleč od japonske prestolnice, ni majhna stvar. Da zadeva ni preprosta, dokazuje tudi dejstvo, da so p"edstavniki nacionalne banke zahtevali od vlade, naj da na razpolago najboljše strokovnjake svoje varnostne službe, to se pravi najboljše policijske funkcionarje. Tega pa sa vlada otepa, seveda kolikor je možno, z izgovorom, da bo imela že sama dovolj dela, kajti posebno na Okinawi imajo pogostne nerede, kjer študenti in delavska mladina neprestano zahtevajo, naj se Američani vrnejo domov, ker »prebivalstvo Okinavve ne mara biti tarča v primeru kakega spopada«, saj je znano, da so na tem otoku največja ameriška oporišča. Leve sile japonskega prebivalstva na Okinawi zato pogosto prirejajo demonstracije in že sedaj se širijo glasovi, da se na Okinawi priprav- ljajo demonstracije levih sil, na katerih se bo zahteval čimprejšnji in popoln umik ameriških vojaških sil z japonskih otokov, kajti Američani, ki že dolgo časa govorijo o svojem umiku, bi si radi zagotovili nekatera oporišča, Kjer bi ostali trajno. »Rdeča armada«, ki jo sestavljajo levičarski ekstremni elementi, je doslej napravila že več »izpadov« in je izropala tudi nekaj bank. Vodstvo tega gibanja je odkrito izjavilo, da bo denar, do katerega so na ta način že prišli, služil »za organiziranje revolucije na Okinavvi«. Čeprav je res, da se je del prebivalstva Okinawe in tudi same Japonske opredelil za nadaljevanje »tesnih stikov z ZDA«, je pretežna večina prebivalstva otočja in tudi matične dežele za vrnitev k Japonski in strah japonskih oblasti in funkcionarjev nacioname banke, kako urediti prenos in zamenjavo valute, ni brez temeljev. IZ UMETNOSTNIH GA LEKIJ Norberto Majlis razstavil v galeriji «Cartesius» Z otvoritveno razstavo nove jesenske dejavnosti izpolnjuje galerija Cartesius svojo obljubo najširšega obveščanja, ki jo je dala ob ustanovitvi. Menda je to prvič v Trstu, da nam prikazuje svoja dela neki umetnik iz daljne Argentine. Je to Norberto Majlis iz Buenos Airesa, ki pa je dovršil slikarsko šolanje v Santiagu, prestolnici sosedne države Čile. Pozneje pa se je izpopolnil še v grafičnih postopkih na specialki muzeja sodobne umetnosti v brazilskem Riu de Janeiru. Sedaj je v Evropi, da bi se seznanil s trenutnimi likovnimi dosežki v Italiji, Angliji in Franciji, kjer je v Parizu ravnokar sodeloval na razstavi galerije «Esmeralda*. Osemnajst velikih obarvanih risb, sitotisov in lesorezov visi na tržaški razstavi. Iz prikazanih diapozitivov starejših del v olju je opazen duhoven stik z enim najizrazitejših pobudnikov sodobne predmetnosti z Baconom. Je pa Majlis barvitejši in vera v likovne osnove in njih silo izražanja je pri njem močnejša, kar ga usmerja v svojstveno vizualno stvarnost, ki jo moreta duh in oko resnično .....................■■■■mulim.......nmmmiMiiiiMHuiimiHiiiii.. TEMA 3. SVETOVNEGA KONGRESA V LETOVIŠČU KUPARI yr «Clo vek-stroj-narava» Okoli 600 znanstvenikov iz 35 dežel - Na programu okoli 200 referatov - Osnovno vprašanje je, kako naj postane stroj koristen Prihodnji teden, in sicer od 13. do 20. t.m., bo v letoviščarskem kraju Kupa.ri pri Dubrovniku 3. svetovni kongres za teorijo strojev in mehanizmov. Kongres organizira jugoslovanski nacionalni odbor kot član mednarodne zveze za teorijo strojev in mehanizmov Predsednik te federacije je I. Ar-toboloevski, direktor strojnega zavoda pri sovjetski akademiji znanosti, podpredsednik pa je R. Crossley, profesor na MIT, t.j. na enem največjih ameriških tehniških zavodov. Zveza, o kateri je govor, je med narodno znanstveno združenje, v katerem je včlanjenih 15 dežel. Združuje pa delo vseh nacionalnih odborov. Predsednik jugoslovan skega nacionalnega odbora je profesor strojne fakultete beograjske univerze prof. Branislav Bič, podpredsednik pa dr. Davorin Bazi-nac, znan strokovnjak z zagrebškega vseučilišča. Tega znanstvenega zasedanja v bližini Dubrovnika se bo letos udeležilo okoli 600 strokovnjakov, ki bodo obravnavali v glavnem temo »Človek — stroj — narava«. Razpravljali bodo o tem, kako naj HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Borbeno! TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) boste razpoloženi, vendar vas bodo | Preveč se vtikate v stvari, ki se nevšečnosti spravile v tir. Prijetno j vas ne tičejo. To moti poslovne to- razpoloženje v prijetni družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dopuščajte si prevelikih stroškov, pa čeprav bi vam posli šli dobro. Nekdo spletkari proti vam. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Do bili boste hvaležno nalogo, ki pa je ne boste do konca izpeljali. Pismo ali darilo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Tudi iz nič obetajočega posla boste izvlekli dobiček. Vaše okoije je nad vami navdušeno. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vrnite se k starim poslovnim zvezam, ki so bile še najboljše. V družini se nekaj maje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaši predlogi bodo sprejeti. Ne bodo pa se obnesli. Majhni družinski pro blemi z neprijetnim zaključkom. variše. Preveč si domišljate. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zelo živo delovno razpoloženje v vašem običajnem krogu. Ponuja se vam prijetno prijateljstvo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odlične ideje, ki pa jih ne boste izpeljali zaradi pomanjkanja smisla za praktičnost. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Delo boste začeli s težavo, vendar se vam bo spotoma razvilo. Več odločnosti ne bi bilo odveč. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Okoliščine vas bodo pripeljale v nov poslovni ambient. Borite se proti spletkam. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne razkazujte preveč svojih poslovnih u-spehov. Zanimiva in zelo prijetna vest. bi stroj postal bolj human, kako naj bi bil bolj na uslugo človekovim sodobnim zahtevam in potrebam. Da bi si olajšal življenje, je človek že zdavnaj začel ustvarjati najraznovrstnejse stroje, začenši z navadnim kolesom pa vse do današnjih strahotno velikih in popolnih strojev v skladu pač s sodobnimi zapletenimi potrebami in s sodobnim dojemanjem tehnike in tehnologije. Danes zahteva človek od stroja vedno več in če si ustvarja »skromne stroje« za oranje zemlje, si ustvarja tudi mogočne naprave, s katerimi leti na Luno ali pošilja druge stroje na Venero in Mars. Vse to pa človek počne, da bi si olajšal napore, kar se odraža v običajnih gospodinjskih strojih pa tudi v mogočnih buldožerjih, ki jih uporablja za trasi-ranje cest in pri drugih podobnih delih. Toda če stroji dejansko pomagajo človeku, posredno tudi vplivajo nanj. Res je, da jemijejo »z njegovih ramen« veliko naporov, toda stroj pogosto človeku tudi škoduje. V zvezi s tem ne smemo pozabiti na primer že samega zasmrajevanja zraka, pa tudi ne vedno večjega ropota, posiedi ca česar je vedno večja živčnost človeka. Na kongresu v Kuparih bodo govorili o problemih, ki jih je treoa rešiti, da bo odnos med človekom in strojem čim boljši. Sicer je človek že skušal in skuša napraviti iz stroja še popolnejši stroj, do oblike robota, toda ali ne bo nekega dne robot zagospodaril nad človekom? Tudi to je problem, ki bodo o njem govorili na sedanjem zasedanju. Če smo prej rekli, da je vključenih v to mednarodno organizacijo petnajst držav, bomo sedaj dodšli, da bodo na zasedanju sodelovali strokovnjaki iz 35 držav, da je na sporedu okoli 200 referatov. Osnovno geslo te mednarodne organizacije je, da se znanstveni dosežki ne smejo izkoriščati v politične in komercialne namene, pač pa da bi ti dosežki morali služiti č»oveku kot takšnemu, torej vsemu človeštvu ne glede na meje, politično ureditev dežel, na nazore, raso itd. Prvi kongres te federacije je bil v Varni v Bolgariji, drugi je bil v Zakonanih na Poliskem, za tretji kongres, ki bo sedaj v bližini Dubrovnika, so s« potegovale Zahodna Nemčija, Nizozemska, Italija, Madžarska in Jugoslavija. Jugoslaviji je uspelo, da so se odločili zanjo in to verjetno na račun dejstva, da strojna fakulteta beograjske univerze slavi letos stoletnico svojega obstoja, pa čeprav v obliki oddelka nekdanje beograjske Visoke šole. Zato je strojna fakulteta beograjske univerze tudi pokrovitelj sedanjega kongresa. "m"" OSNOVNA ŠOLA CEKNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! , Prispevki se v Trstu nabira,jo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze. Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirate prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. spoznati. Nadaljnji razvoj tega je predvsem razviden v razstavljenih listih, katerih socialno-človeška vsebina zahteva močan poudarek tako v črti kot v barvi. Majlis zgo-ščuje njeno bistvo, ko piše v katalogu: tčeprav ne iščem nekega 'latinskoameriškega’ lika, menim, da je moč zaslediti na tej razstavi znake njene nasilne in moreče stvarnosti.* Naslovi prikazanih del to bolje odkrivajo likovno manj razgledanim. Tako je n.pr. tčlovek iz nerazvite dežele* lesorez, ki prikazuje sestradanca, še bolj pretresljivo pa izpada v listu «Družinski član političnega zapornika*, v katerem s čmo-okrasto skrotoviče-nostjo oblik izraža obup in nemoč osemljenega posameznika pred oblastjo. Oblike so čisto jasne v ponavljajoči se skupini vojakov v velikem lesorezu Nemec pa je bil hrust. Nič ni tajil, kaj je iskal v hostd. v®deld so, da je krajevni vodja nacionalsocialistične stranke, /^toški priseljenec in gestapovski izvidnik. Na zadnje vpraša-^e. zakaj jih je zasledoval, je odgovoril: . «če bi bil Slovenec, bi bil z vami, ker pa sem Nemec, ^ dolžnost veleva, da sem s svojimi.« . «Potem je pa kar v redu,» je dejal Marko. «Dobll bo, je Iskal; če ste za to, mu bom privezal na trebuh mlno.» v Odvezali so Nemca in mu dali kramp. Pod stražo si je kotanji med štirimi smrekami začel kopati grob. To mesto Je sam izbral. Medtem sta prišla v taborišče dva vosovca ? Nemca zahtevala zase. Povedala sta, da ga lovijo že leto .pa se jim je vedno izmuznil. Karel in Blisk sta se za ^uhotala, rekoč: ^ «Kar pride nam v roke, gre samo v zemljo. Ce ga damo ne vemo, kaj bo z njim. Taiko pa smo prepričani, da nam ne bo več škodil.« Vosovca sta jezno odšla. Tudi z Bliskom se nista marala pogovarjati; zagrozila pa sta, da bosta poročala višjim. Tirolec je že skopal jamo. Študent pa je dobil priložnost, da se izkaže zanesljivega in zvestega gibanju. Dali so mu italijanko. Malo se je obotavljal, potem pa je le počil gestapovca, ki se je po prvem strelu zvalil v jamo. Puška mu je ostala in sklenili so, da mu bodo odslej zaupali. Popoldne Jib Je obiskala sekretarka rajonskega komiteja, ki se je hotela pogovarjati samo s poveljnikom. Bila je simpatična, odločna ženska srednjih let, opravljena po vojaško, s parabelo za pasom. Karel je zahteval živež in vodnike za mobilizacijo po vaseh. Obljubila je vse. Potem ga je povabila, da si ogleda «glavni stan« komiteja. Ko je ženska izginila med drevjem, je Marko zmajeval z glavo in rekel Blisku: «Tudi jaz ba šel sam z njo. To je kar simpatična oblast, če pa je res ljudska, bomo šele videli.« Karel se je vrnil pod noč. Pravil jim je, da ga je sekretarka vodila po gozdu nekaj kilometrov daleč. Potem sta se spustila v globel in šla po potočku do gosto poraščenega pobočja. Ondi je ženska dvignila smrečico in z njo vred odstranila pokrov. Pred njima je zazijal vhod v zemljanko. Po lestvi sta se spustila noter. V bunkerju, obloženem s hlodi, je zagledal dva pograda za šest ljudi, mizo, klopi, na policah pa vse polno literature Osvobodilne fronte in radioaparat. Sekretarka mu je obljubila hrano ta vodnike, samo da takoj odidejo iz tega gozda. Bala se je, da bodo Nemci hajkah bataljon in odkrili komite. Povedala mu je, da belogardisti ta nemški ogledniki stikajo po gozdovih dan na dan ta da so jim uničili nekaj postojank z ljudmi vred. Od prejšnjih članov komiteja sta živa samo še dva. Ko ji je očital, zakaj se gredo voluharje, se je zastrmela vanj ta žalostno rekla: «Takoj bi šla z vami v brigado. Sita sem skrivanja ta bežanja pred vsako močnejšo patruljo.« Naposled so se sporazumeli. Sekretarka jim je z nočjo pripeljala vodnikov. Ti so odpeljali patrulje v bližnje vasi, kjer naj bi novačile ta poiskale hrano. Blisk je med zbranimi aktivisti previdno poizvedoval o Doris. V glavnem je dobil dobra poročila o njej. Pozornost mu je zbudil visok bledičnik, predsednik gospodarske komisije, ki mu je zaupljivo povedal, da ve za gestapovskega špijo-na, strojnika v bližnji hidrocentrali, pri kateri se pogosto ustavljajo Nemci. Sam ga je peljal do grape, kjer so se svetlikala okna delavnice. Predlagal je, naj ga ustrele kar skozi okno, ker je oborožen. Blisk je z desetimi borci obkolil delavnico. Komisar je potrkal na vrata, Blisk pa je ostal zunaj din opazoval moža skozi okno. Mož je nekaj pilil. Ko je zaslišal trkanje, je brž odprl skrivni predal ta nekaj vtaknil vanj. Potem je vstopil tudi Blisk. Mož ni bil presenečen nad obiskom. Vprašal jih je, če so od brigade, ki je prišla čez reko. Sumljivo jim je bito, da je tako dobro obveščen. Sele bo so ga aretirali ta zvezali, se je možu zarisala na obraz tesnoba. Razočaran jih je vprašal, če morda niso partizani. Takoj je odprl predal. V njem so odkrili zapirače od mitraljezov. Povedal je, da pripadajo Kokrškemu odredu, ki mu popravlja vse orožje. Vzeli so ga s seboj in ga v taborišču zaslišali. Tovariš! iz odreda so povedali, da je mož nepogrešljiv orožar ta najboljši obveščevalec na tem območju. Edini njegov greh je bil, da je hodil z dekletom, ki jo je včasih obletaval predsednik gospodarske komisije, potem pa jo je pustil. Ko se je dekle zbližala s strojnikom, se je predsednik premislil ta bi jo bil rad spet pridobil zase... Po vsem tem so orožarja spustili ta aretirali terenoa. V zgodnjem jutru so se na željo sekretarke nmalmiu iz gozda ta odšli naprej, proti gorovju. S seboj so peljali za tretjino bataljona neoboroženih novakov, ki so jih nabrali po bližnjih vaseh. Ustavili so se v samotnem zaselku, kjer so prav tako mobilizirali vse mlade fante ta može. Blisk ta Karel, ki ju je nočni marš precej zdelal, sta legla, bataljonski komandant Janez in Marjanca sta šla s sku- pino mitraljezcev v zasedo na cesto, Marku pa je naročil Ke rel, naj ga nadomešča. Marko je malomarno prikimal, razgrnil po mizi zemlj« vide ta dejal dežurnemu, da zastopa komandanta. Komaj j Karel zatisnil oči, so se že začele vrstiti matere ta žene mo bihzirandh s prošnjami, da bi jih pustili domov. Marko s je čohal po kocinasti bradi ta se delal važnega. V rokah j vrtel svinčnik, nekaj skrivnostno čečkal ta od sile potrpež Ijivo poslušal prošnje, kimal, ugovarjal ta obljubljal. Izgc varjal se je pri vseh enako, da razume, toda kaj more, k so napravili seznam terened. Sicer pa — je dejal — če ne b šli fantje s partizani, bi jih mobilizirali Nemci ali beli. Ženske so jokale ta kmalu omehčale Markovo srce, d; je začel obljubljati. Prinašale so mu steklenice žganja -zdravila proti prehladu — pa tudi kruha, mesa in klobas Vsaki je dejal: «No dobro. Obljubim vam, če boste tiho. Samo vašegi bom spustil, toda šele ponoči, da ne bodo videli drugi, ki bomo odšli naprej.« Govoril je tiho ta zaupljivo polagal prs na usta. Po vasi se je naglo razširil glas o dobrosrčnem po veijmdfcu. Dežurni je imel ves dopoldan opraviti z ženskam; ki so obiskovale komandanta z darovi v cekarjih. Gora klo bas, šunk ta kruha je rasla. Steklenice pa so izginjale ka pod klop. «Biti poveljnik ni samo častna zadeva, temveč tudi zeli donosna!« je premišljal Marko in si z robcem brisal naočni ke, ki jdh je uporabljal samo za posebne priložnosti. Ker s< naočnike nosili večidel izobraženci, je mislil, da naprav-ji človeka mnogo bolj pametnega, vsaj na videz. Ko se je Karel naspal in se vrnil v hišo, je Marko od pravil zadnje stranke. Oči so mu motno sijale. Skušal se j< zravnati, da bi poročal, pa so mu kolena klecnila ta koščen« zadnjico mu je zaneslo na klop. Blisk in Karel sta debel« gledala. Naposled sta le doumela, od kod vabljivi in vzne mirljivd duh po suhem mesu, ki ju Je spominjal na velike noč v kmečkih hišah. (Nadaljevanje sledi J Uredništvo TRST Ul Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Upreve TRST Ul Montecchl 6/II Telefon 95 823 NaroCnine Mesečno 1 100 lir - vnaprej, polletne 6100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15 500 lir / SFRJ posa- mezna Številka 1— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, PoHnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 10. septembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT* DZS, Ljubljana Gradiftfe 10/11 nad telefon 22*0/ Oglati Za mm * viSmi enega stolpca trgovski 200, finančno upravni 300 legalni 400 otmrtr ice «r sožalja ?00 lir eMali ogl*s * 50 lir beseda Oglas« ie tržaške m goriAkc pokrapno se narodaio P* upravi. Ix vseh drugih pokrajin Italije pn «Sorie*A PubblicitA ItaH®/**' Glavni urednik Stanislav Renko . Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia in tiska lT\ •'* PO ARETACIJI 85 DOMNEVNIH MAFIJCEV V kratkem policijsko poročilo o dejavnosti «nove matiju Genovska sodnika v Palermu OD VČERAJ V STRESI PALERMO, 9. — Preiskovalni organi javne varnosti in karabinjerjev bodo izročili poročilo o dejavnosti 85 ljudi, ki so jih prijavili v letošnjem juliju sodnijskim organom zaradi sodelovanja pri kriminalnih organizacijah in za katere smatrajo, da so člani »nove mafije*, palermskim sodnijskim preiskovalnim oblastem sredi tega meseca. Poročajo še, da bo do konca tega meseca prišel v Palermo genovski državni pravdnik dr. Francesco Coco. Skupaj z njim bo prišel tudi sodnij-ski preiskovalni svetnik dr. Lucio Grisolia, kateremu je kasacijsko sodišče poverilo nalogo, da preiskuje primer umora državnega pravdnika v Palermu dr. Pietra Scaglioneja ter policijskega agenta Antonina Lo Rus-sa. Kot je znano, sta bila dr. Sca-glione in njegov šofer ubita 5. maja letos v Ul. Cipressi v Palermu. Neznanci so ubili visokega predstavhi-ka javnega tožilstva in njegovega šoferja z revolverskimi streli. Končno se je zvedelo, da je prišel v Palermo neki podčastnik javne varnosti, ki pripada uradu sod-nijskega preiskovalnega svetnika Gri-solie. Ne izključujejo možnosti, da je podčastnik prišel v Palermo, da bi odnesel iz tamkajšnjih sodnijskih u-radov nekatere važne dokumente, ki so sedaj potrebni genovskim sodnikom. Iz Rima sporočajo, da so v krogih generalnega ravnateljstva javne varnosti odločno zanikali, da bi poveljnik italijanske policije prefekt Vicari podal neko izjavo, ki jo je v tedniku 1-L’Espresso* priobčil časnikar Feli-ce Chilanti. Gre za izjavo, ki naj bi jo prefekt Vicari podal že pred nekaj meseci v zvezi z mafijsko afero. Ustanovitev pakistanske osvobodilne fronte KALKUTA, 9. — Bangladeška vlada je sporočila, da je bila pravkar ustanovljena nova »osvobodilna fronta*, ki naj bi razširila in ojačila osvobodilni boj v deželi. V fronti sodelujejo predstavniki raznih političnih tokov. Osnovni organ je predsedniški odbor, ki ga sestavlja devet oseb, od katerih pripada pet oseb gibanju Avvami (glavna vzhodnopakistanska stranka), ostale štiri pa manjšim političnim skupinam. Med temi je tudi predstavnik pakistanske filosovjetske KP, ni pa predstavnika filokitajske KP. Predsednik fronte je ministrski predsednik Bangla deša Tajudin Ahmed Seminar o trgovinskih izmenjavah in mednarodni denarni politiki Navzoči so gospodarstveniki, izvedenci in univerzitetni profesorji enajstih držav STRESA (Novara), 9. — V Stresi se je danes začel sedmi mednarodni seminar Studijskega in raziskovalnega središča za socialna in gospodarska vprašanja (CES-ES), katerega glavna tema sta trgovina med vzhodnimi in zahodnimi evropskimi državami ter denarna politika. Na seminarju sodelujejo gospodarstveniki, izvedenci in univerzitetni profesorji enajstih držav: Jugoslavije, Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, ZR Nemčije, Anglije, Madžarske, Poljske, Romunije in ZDA. Po uvodnem govoru predsednika Mieleja, ki je poudaril, kako naj bi bila osrednja poanta seminarju vloga človeka in države v moderni družbi, je prvi spregovoril prof. Kaser iz (Morda, ki se je najprej ustavil ob problemih trgovinskih izmenjav med vzhodom in zahodom. Podal je najprej anali- zo najvažnejših gospodarskih zvez med vzhodnimi in zahodnimi državami, nato pa ugotavlja, kako naj bi države ki so vključene v organizacijo Comecon, iskale novih možnosti m poti za izvoz v vzhodne države, da bi končno lahko uravnovesile uvoz visoko tehnoloških izdelkov iz vzhodnih držav. Ravnovesje je mogoče, ker je veliko še neizrabljenih možnosti v mednarodnih plačilnih kombinacijah, poleg tega da vzhodne države razpologajo s konvertibilno valuto. Po Kase-ju je spregovoril profesor beograjske univerze Ljubiša A-damovič, ki je ostro odklonil vse kritike na račun vzhodnih držav, ki naj bi ne iskale stikov z zahodom. Pri tem se je ustavil ob Jugoslaviji, ki je morala premostiti vrsto težav in še ni dosegla pravega uspeha pri sklepanju gospodar IIIIIIIIIIIIUlinil||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||g|||||||||||||||||||||||||||||,||||f|||,|||„ PO MONSUNSKEM DEŽEVJU V INDIJI Poplava v Utar Pradešu terjala nad 300 žrtev ^negan^L0brambO de i Voda ni prizanesla niti Vzh. Bengaliji, Biharju in področju ob Delhiju BLACKPOOL, 9. - Predstavniki angleških delavcev, ki so se udeležili letnega kongresa tradeunio-na. so danes soglasno odobrili sklep, v katerem zahtevajo od britanske vlade, da podržavi vse ladjedelnice. Poleg tega so izrazili svojo solidarnost delavcem škotske ladjedelnice Clyde. ki se že ves me Skoraj vsi so že pozabili na aprilsko bruhanje Etne, ki je ogrožala pre j.unce vseh hi linjih vasi. In vendar bo lava, ki jo je vulkan izbruhal, topla še najmanj šest let. Slika prikazuje dramatičen aprilski trenutek: ženska dviga sveto podobo, kot da bi skušala s to zaustaviti gorečo reko MiitiiiiliiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia TRŽAŠKI DNEVNIK IZJAVA SKUPINE KPI V DEŽELNEM SVETU Komunisti zahtevajo izredno sklicanje deželnega sveta hraiena solidarnost s tržaškimi komunisti spričo nedavnih fašističnih provokadj Komunistična skupina v deželnem in srednji industriji, se pravi tistim jvetu je izdala tiskovno poročilo, v katerem spet poudarja zahteve, ki jih je že izrekla predsedniku prof. Ribezziju, naj nujno skliče izredno sejo deželnega sveta, na kateri bi razpravljali o položaju, ki je na-stai v deželi Furlanija - Julijska krajina, zaradi mednarodne denarne krize in hudih vremenskih nezgod. Po mnenju komunistov, deželni svet ne more ostati neprizadet spričo teh dogodkov, ki težko pogojujejo, že itak resen gospodarski položaj in terjajo od dežele takojšnje in učinkovite posege, ki pa morajo temeljiti na novi politični volji. Po mnenju deželnih svetovalcev KPI je treba obsoditi dosedanji molk in brezbrižnost deželne«" odbora. Zato je treba z ene straru poučiti javnost, o sedanjih in bo dočih posledicah ukrepov ZDA za deželno gospodarstvo, z druge pa sprožiti korake skupno z drugimi italijanskimi dežeiami. da bi prisilili vlado, da zaščiti državne interese. Obenem je treba uresničiti mere, ki bi zadostile takojšnjim potrebam prebivalstva Furlanije - Julijske krajine. Uresničiti je treba realno politiko reform, preprečiti naraščanje cen s podporo zadruž nega sistema, z zagotovitvijo za-pošlitve ter z uporabo ležečih deželnih skladov (170 milijard). Deželna skupina KPI sodi, da je treba zadostiti takojšnjim potrebam gradbeništva ter določiti s točnimi kriteriji politiko pomoči obrtnikom, mali sektorjem, ki jih je denarna kriza najbolj prizadela. Kar zadeva škodo, ki so jo prizadejale vremenske neprilike, najprej huda suša, nato pa toča in neurje, ugotavljajo komunistični svetovalci, da deželni odbor nadaljuje s kmetijsko politiko, ki je že doživela polom, ki ga danes plačuje prebivalstvo dežele in ki jo obsoja že dober del večine v ievem centru ter v sami Krščanski demokraciji- Odgovornosti KD in drugih strank levega centra so zelo hude. S tem. da so julija odbile komunistični predlog, so si Krščanska demokracija in druge stranke levega centra — pravijo komunisti — nakopale veliko odgovornost. Odbile so namreč predlog o podpori kmetijam, ki gojijo nežlahtne kulture in ki niso dobile državne podpore. Korpunistična skupina meni. da mora deželni odbor zahtevati od vlade, naj prizna izrednost vremenskih neprilik, da bi omogočila pomoč iz državnega sklada ter naj določi dodatne zakonske posege za popolno odplačilo za škodo, ki so jo kmetje utrpeli ter naj končno že začne z namakal nitni deli. Skupina KPI v deželnem svetu je ob konou svoje izjave izrazila svojo solidarnost s tržaškimi komunisti, proti katerim so bile v pre teklih dneh naperjene fašistične provokacije, ki so dosegle svoj višek z dvema bombama, ki so jih vrgli proti sedežem partije. Deželni sve- tovalci KPI so se obvezali, da bodo sprožili vse pobude, ki so v njihovi pristojnosti, da bi prisilile oblasti, da kaznujejo krivce in da preprečijo desnici, da bi motile potek prihodnje volilne kampanje. Miljska občina obsoja atentate na sedeže KPI Miljski občinski odbor je včeraj izdal sporočilo, v katerem ostro obsoja fašistični bombni napad na sedež KPI v Ulici Capitolina m na sedež sekcije pri Sv. Ani na Stari istrski cesti. V sporočilu je rečeno, da je treba te dogodke vključiti v širši okvir vsedržavnega prevratniškega načrta s katerim poskušajo dobro znane sile obnoviti avtoritarni režim v Italiji. Dejstvo, da so fašistični pobalini izvedli atentata ravno pred pričetkom volilne kampanje, dokazuje, da s’ hoče krajevno vodstvo MSI na tak način pridobiti volivce. Odbor miljske občine, ki se je vedno borila proti fašističnim izgredom, zahteva od policijskih sil in sodnih oblasti, da storijo svojo dolžnost in atentatorje aretirajo. Odbor izraža svojo solidarnost tržaški KPI in potrjuje voljo vseh milj skih demokratičnih sil, da že ob sa mera nastanku zatrejo vsak poskus povratka k fašizmu. NEvV DELHI, 9. — Po monsunskem deževju, ki je povzročilo v ponrajim od mestu Lucknov (prestolnica indijsKe države Utar Fra-(iesj obširne poplave, je ponižaj na pnzauecem področju še vec.no zelo kritičen. Reševalne in delavske SKUpine skušajo na vse načine omejiti škodo in rešiti čim več prebivalcev mogoče, kljub temu pa pričajo uradni podatka o 300 žrtvah. Večje skupine delavcev skušajo tudi popraviti odprtino, ki je nenadoma nastala v jezu ob reki Gomati, ki je pritok Gangesa. Voda, ki uhaja skozi odprtino, grozi najbolj obljudenim mestnim četrtim, iz katerih je že bežalo precej prebivalcev, reševalne skupine pa le niso mogle do sedaj odpeljati vseh. Prizadete četrti je že zapustilo 35.000 oseb, ki so jih naselili v zasilnih taboriščih v predmestju. Poplava, ki je pred nekaj dnevi prizadela Utar Pradeš, je najhujša v zadnjih desetih letih. Zdi se pa, da je neurje prizadelo tudi vrsto drugih indijskih vzhodnih in južnih držav, kot sta zahodna Bengalija in Bihar, kjer se govori o stotinah mrtvih. Voda ni prizanesla niti Delhiju, kjer je reka Jamuma nevarno narastla, da so se prebivalci nekaterih vasi že zatekli na bližnje griče in planote. Voda je do sedaj zalila nekaj odsekov ceste med Bombayem in Agro in pokrila na stotine vozil. skih pogodb z zahodnim kapitalom. Zelo zanimiva je bila tudi analiza romunskega ministra za zunanjo trgovino Kostina Murgesca, ki je skušal ugotoviti kakšna jamstva so potrebna za sklepanje trajnih in o-bojestransko koristnih trgovinskih pogodb med vzhodnimi in zahodnimi državami: vojaško zavezništvo, geografska zemljepisna iega, podobnost v socialnem ustroju. Prof. Gott-fried Haberler Harvard University iz Cambridgea je delno odgovoril na vprašanja z ugotovitvijo, da ustavne spremembe ne zadostujejo /a razvoj dobrih trgovinskih izmenjav, ker je vsaka gospodarska politika nacionalistična. O denarni politiki je govoril profesor milanske univerze Bocconi, ki se je dolgo ustavil ob Noxonovem ukrepu in posledicah tega na svetovno gospodarstvo. Zeio izčrpno študijo je podal tudi ravnatelj poljskega inštituta za zunanjo trgovino Jožef Soldzuck, ki je govoril o di namiki struktur vzhodnih in zahodnih tržišč, o trgovinskem pristopu do vzhodnih tržišč in s tem povezanim gospodarskim razvijanjem, o perspektivah trgovinskih izmenjav med vzhodnim in zahodnim blokom ter o raznih možnostih razvoja svetovnega gospodarstva. Govornik je najprej ugotovil, da se bo svetovno gospodarstvo v bodočem desetletju odločno izboljšalo, za kar pa je absolutno potrebno, da države priznajo različno sociamo strukturo in politično usmeritev držav — partneric in odpravijo vsako diskriminacijsko težnjo. Nanizal je tudi nekaj podatkov: izvoz industrializiranih držav se je od leta 1955 (za 1130 milijonov dolarjev) do leta 1963 (5.236 milijonov dolarjev) iz boljšal kar za 4,7—krat. Palestinski gverilec preusmeril jordansko letalo «caravelle» BEJRUT, 9. — Palestinska gverilska organizacija »Al Fatah» je potrdila, da je izvedel včerajšnjo preusmeritev jordanskega letala »caravelle* družbe ALIA, ki je letelo na progi Bejrut-Aman in ki je pristalo v Bengaziju, njen poročnik 29-letni Mohamed Jaber. Mladeniča so lani obsodili na smrt, ker je sodeloval pri gverilskih akcijah v zahodni Jordaniji. Glasnik organizacije »Al Fatah* je tudi povedal, da Mohamed Jaber razpolaga z jordanskim potnim listom in da se je zatekel v Benga-zi, da bi se umaknil krvavim dogodkom in zatiranju, katerega žrtve so palestinski gverilci v jordanskih ječah in begunskih taboriščih. Dalje je glasnik še poudaril, da načrti »Al Fatah* ne predvidevajo preusmeritev letal, da pa je bila organizacija obveščena o Jaberjevih namerah, ki jih je treba pripisati »izjemnemu položaju*. Za sedaj ni znano, da bi libijske oblasti aretirale gverilca, pač pa je jordanski ministrski predsednik Vasf; Tel izjavil, da bo Jordanija zelo ostro postopala proti gverilskim organizacijam, ki bodo zakrivile preusmeritve letal. »Dobro bomo poplačali z dobrim in slabo s slabim...* je baje izjavil minister. Ameriški diplomat obtožen umora VVASHINGTON, 9. - Sodnijske oblasti so obtožile ameriškega diplomata Alfreda Erdosa, da je ubil svojega kolega Donalda Leahyja. Kot je znano, je prišlo do krvavega obračunavanja med ameriškima diplomatoma v mestu Santa Isabe! v Gvineji. Proces proti Erdosu se bo začel 4. novembra na sodišču v Ale xandrii pri VVashingtonu. Obtoženec je sedaj v neki bolnišnici, kjer ga zdravijo zaradi posledic hudega živčnega šoka. ki ga je dobil, ko je na ameriškem veleposlaništvu ubil svojega kolega. Na procesu v Stockholmu prebrali izjave prič (Od našega dopisnika) STOCKHOLM, 10. — V nadaljevanju procesa proti morilcem jugoslovanskega poslanika Roloviča so danes na apelacijskčm sodišču prebrali izjave prič in policijskih organov, ki so prvi prišli v veleposlaništvo po zločinu ter aretirali zločinca. Policijski komisar Thurander poudarja v svoji izjavi, da v svoji dolgi karieri ni videl bolj gnusnega zločina. Zelo obremenilno pričevanje je dala tudi žena obtoženca Marinka Lema, ki je potrdila, da so se zločinci sestajali in dogovarjali za napad na konzulat v Goeteborgu in na veleposlanika Roloviča v njenem stanovanju. Prebrane so bile tudi izjave zdravnikov, ki so pregledali morilca Barešiča in Brajkoviča in so ugotovili, da sta se pri izvršitvi zločina popolnoma zavedala svoje odgovornosti. B. B. Južnovietnamski vojni invalidi protestirajo na sajgonskih ulicah zaradi nizkih Invalidnin m,m,m,,,mm iiihii um, ltlll Ill(,i uimminniiiiilllUOO^ NAPETO POLITIČNO OZRAČJE V LATINSKI AMERIKI Argentinska sindikalna zveza je napovedala splošno stavko Lanu smejeva vlada prepovedala pobudo zaradi politične špekulacije Peronovih pristašev ■ Po osvoboditvi tupamarov Beg tupamarov iz montevidejs^ ga zapora je bil skrbno pripravil DAKA, 9. — Vrtinec v reki Pad-ma (v osrednjem Pakistanu), ki je pravkar narastla, je pred dvema dnevoma zajel ladjo s približno 200 potniki. Tiskovna agen cija iz Dake je sporočila, da se ni noben potnik, ne član osebja rešil. BUENOS AIRES, 9. — Argentinski notranji minister Arturo Mor Roig je izjavil, da bo vlada prepovedala splošno šesturno stavko, ki jo je napovedala »Confederacion general de trabajo*, velika sindikalna zveza, ki je še vedno pod vplivom Peronovih pristašev Pravijo, da je sindikalna zveza napovedala stavko, da bi se tako oddolžila spominu Eve Peron, katere posmrtne ostanke je sedaj argentinska vlada vrnila njenemu možu Juanu Peronu, ki živi v izgnanstvu že yeč kotl5 let. Argentinski zunanji minister je izjavil, da so bili posmrtni ostanki »Evite* vrnjeni njenemu možu iz «kršcanskih nagibov* in da ne bodo dopustili nobene politične špekulacije. Kot je znano, se Peron lahko vrne v Argentino, ker je že zapadel sodnijsKi rok za preganjanje nekega prekrška za katerega je bil obdolžen. Kljub vladnim grožnjam, je tajništvo sindikalne zveze potrdilo, da bo jutri napovedana stavka. Politični položaj v Argentini je zelo zapleten. V dežel’ so v teku močni družbeni in socialni premiki. ki ogrožajo položaj sedanjega predsednika države gen. Lanusstja. V državi delujejo tudi številne odporniške organizacije, ki občasno organizirajo oborožene spopade s policijskimi silami. Pred nekaj dnevi so na primer gverilci osvobodili iz zapora v Tucumanu več političnih zapornikov. Bilanca gverilske akcije je bila zelo krvava, saj je bilo ubitih 5 zaporniških čuvajev Kaj se bo jutri zgodilo v Buenos Airesu in v drugih velikih argentinskih mestih, ne moremo napovedati. Gotovo je le, da se bodo politične razmere v tej deželi še bolj zaostrile. Iz Montevidea pa se je izvedelo, da so baje gverilci »tupamaros* že obvestili oblasti, da bodo v kratkem osvobodili angleškega diplomata Jacksona, ki je priprt v »ljudskem zaporu* od januarja letos. Sporočilo o Jacksonovi domnevni osvoboditvi je prejel neki list, toda policijske oblasti menijo, da sporočilo ne prihaja iz krogov tupamarov. To domnevo naj bi potrjevalo dejstvo, da so v besedilu sporočila razne napake, ki jih v prejšnjih 25 sporočilih ni bilo opaziti in prav tako manjka neki znak, ki je bil vedno natisnjen na prejšnjih dokumentih. Gre za peterokrato zvezdo, ki ima v svojem središču črko T. Zato policijski organi ne izključujejo, da ne bi šlo morda za neokusno šalo. Politično ozračje v Montevideu je j-- . seveda zelo napeto. Če se na eni. i',,- p , -?,*? ____lek,‘. se oborožili Ne ve se še, kako so priprti tup^ mari izkopali dolgi rov, ki 8r®j[e zapora čez bližnjo ulico do hiše, ki je prav nasproti zap%! Prav tako se ne ve, kam s° ^ lagali izkopano zemljo. Ve P® tj da sta celotno akcijo organi®*. Juan Almiratti in Raul ki sta zbežala iz urugvajskih zapy rov v maju in v juniju nedeljo zvečer je na drugem prestolnice začelo goreti 5 sov. Policijske oblasti so na tisto področje vse razpok*"-1 ^ sile. Prav v tistem trenutku & pred zaporom pričela akcija svoboditev pripornikov. Močna * pina gverilcev je vdrla v nje nekega desničarskega čaS .ia (nobenemu od družine ni®<’ jj rili nič žalega). Tupamari _so s seboj elektronske prisluško' aparate ter so s temi ugoto kje so njihovi tovariši, ki s° i(r pali rov v bližini hiše. Ko so ^ tovili, kje so, so jim potna#®11 so se takoj P*" strani postavlja še vedno vprašanje osvoboditve angleškega diplomata, pa na drugi strani vzbuja o-gromno pozornost dejavnost tupamarov, ki so pred dnevi, kot je znano, osvobodili 106 svojih somišljenikov iz montevidejskega zapora. V tem trenutku ni več v urugvajskih zaporih nobenega tupamo-ra. Zaradi množičnega pobega je nastala v vladi pravcata kriza, ki se bo prej ali slej odrazila v večjih političnih spremembah v sestavi vlade same. ljali z dvema znano smer. se takoj r,^. in potem djj a vtobusorna v .........................""""""" milini ................................ TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Siov. pesmi; 11.50 Kitarist D’Amario; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casa-massima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.50 Gershvvinovi motivi; 19.10 »Ceste danes*; 19.20 Novosti v diskoteki; 19.45 Moški vok. kvintet; 20.00 Šport; 20.35 Gospodar stvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabav na glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Tretja stran; 15.10 Oddaja za mladino; 15.30 Jazz; 15.45 Radijska igra; 16.20 Bizet: »Carmen*. KOPER 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila, 8.10 Jutra nja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Orkester RTV Ljubljana; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16 30 Tops-pops; 17.15 Nastop gojencev glasbene šole v Idriji; 17.45 Kulturna pano rama; 19.00 Simf. koncert; 20.30 Prenos RL; 23.20 Zabavna glas ba; 23.35 Pianistka Ivanka Lipo glavšek; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Glas bena matineja; 9.15 Vi in jaz 11.30 Sopranistka Toti dal Monte. 12.10 Spored z E. Simonettijem 13.15 Poje Areta Franklin; 13.21 A. Čehov: »Ivanov*; 14.09 Ital zibaldone; 15.10 Rad. igra: »Cala mity Jane*; 16.20 Klasična glas PETEK, 10. SEPTEMBRA 1971 ba za mladino; 19.00 O violinistu Brunu Giuranni; 19.30 Ameriška folk. glasba; 20.50 Simf. koncert II. PROGRAM 7.30, 8.30. 9.30. 10.30, 13.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 Pesmi; 13.00 »Hit Parade*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Lahka glasba; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Lahka glasba; 19.02 Ital. folk. glasba, 20.10 »Supersonic*; 22.40 Rad. igra: »Življenje George Sand*; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in pesmi; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Haend-iove sonate; 14.45 De Fallove skladbe; 17.40 Jazz danes; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Radijska igra: »Ar-taud, homme — thčatre*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 10.10 W. A. Mozart; 11.00 Medigra; 12.00 Doba klavirja; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba; 15.30 Simf. glasba — stereo. SLOVENIJA 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, i6.00, 18.00, 19.00, 23.00, 24.00, 01.00 Poročila; 9.10 Operna mati neja (Bellini, Offenbach, Blodek, Bizet, D'Alberto, Boito); 10.05 Po citniško popotovanje; 10.20 Popev ke s slov. festivalov; 10.45 Sklad be za mladino; 11.15 Pri vas do ma; 13,10 Virtuozne skladbe za violino; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo pihalne godbe; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Iz partitur skladatelja M. Vodopivca; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.35 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Nekaj slovanskih plesov; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom radia svobodni Berlin; 18.10 Operni koncert — Haendei, Gounod, Dvorak; 19.15 Glasbeni vsak dan; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca; 21.00 Koncert zbora »Moravskih učiteljev* iz Brna; 21.30 »Tup-pops 13»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 * ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Kinematografski spored; 18.15 TV za otroke: »V mestu*; 18.45 »Robinzon Crosue*; 19.15 »Mi lo, pištola, kitara in druge zani mivosti*; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Skandinavska celina; 22.00 Glasbena oddaja za mladino: »Svoboda*; 23.00 Dnev nik; 23.30 Konjske dirke. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Opera po Goldonijevi tridejanki: »La Cec-china*. JUG. IELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.00 Anglešči na; 15:40 TV v šoli; 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 18.50 Potujmo v naš svet; 19.15 Obzornik: 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Mestec« Peyton — serijski film; 21.00 T\ dnevnik; 21.35 Dekleta — ameri ski film: 23.15 Sami na svetu KOPRSKA BARVNA TV 20.00 TV film za mladino; »Do godivščine Huckleberyja Finna*; 20.30 Ameriški baleti; 21.10 TV film: »Dva sposobna sinova*; 22.00 Srečanje z angleškim pevcem Ber ryjem Noblom. V Buenos Airesu so danes ne^ei i‘ ci položili peklenski stroj n® .. „ katoliškega vseučilišča. Eksplo2*!8 ^ povzročila hudo gmotno škodo, srečo na ni bilo človeških žrtev- Trenje dveh avtobusov: 9 mrtvih in 40 ranjenih TEL AVIV, 9. - Devet ljudi ie* gubilo življenje pri trčenju dveh ^ tobusov včeraj zvečer pri niestu falsim v Negevu. Med smrtnimi z mi sta dva otroka, 40 ljudi P* a. bilo ranjenih. Na enem od ®vl“z8. sov je potovalo 40 študentov 1* u Sodišče v Moskvi potrdil® obsodbo na tri leta zap®ra MOSKVA, 9. - n> souiiij-- ur8, ravnavi, ki je trajala komaj ®”jetsl!S Po sodniji [omaj je vrhovno sodišče Ruske s0. r socialistične federativne repuh“k.jy, trdilo obsodbo prvostopnega ^ ki je konec julija letos obsodi vjetskega državljana židovske#® rekla Valerija Kukuja na tri >e pora. Prvostopno sodišče je lo v Sverdlovsku (nekdanji _ rinburg) na uralskem podr°čJu,()IIie-Valerija Kukuja so obsodili na ginjeno zaporno kazen, ker )e šil čl. 70 kazenskega zakona republike, ki predvideva stroge r0t«' ni za zločin »širjenja lažnih sovjetskih vesti*. v ne- Proces proti Kukuju je zbudil katerih moskovskih krogih PreC gjoP" zanimanje. Pozornost se je ,-0(3' njevala. ker je javni tožilec bil pri dokazovanju obtoženčeve de pričevane njegovega brate- 3fj. tožilec ie baje dejal, da je ^3 čevanje zadostno, ker je Prii. ^ komunistične stranke. Sodišče F da sprejelo to tezo. oP0- V nekaterih krogih sovjetske#® ^ rečništva se spodbija zakonito91 n8 postopka ter se ugovarja, da rfe|,j£) tak način sovjetski državljan' nlt3 v dve veliki skupini; čim'' 9 |„,ir in nečlani Pričevanje orvih ' p kretnem primeru, zaleže, m*”j^ifi«' izjave drugih nimaio tako ga pomena . vjet- V zadevo se ie vmešaJ tud'^ ski znanstvenik Saharov. ki ie da oporekal tezo. da bi K"k"je^tf[1j|» Izrae! "Lyn0- hteva da se izseli v predstavljati obtežilno Saharm spada v krog opoh ^ te« ie navadno vedno navzoč " tu ‘ merih. ko so ti za zaprtim* Vcfll' I' It« y T>» cesih proti oporečnikom, tu«" ^jti.