15. oktober 2009 številka 81 4 14 15 Rebalans proračuna za leto 2009 Še dva izredna visokošolska študija v Murski Soboti Bakovčani odslej na novem igrišču 17 22 24 Večina Murinih delavcev brez služb Soboški grad v znamenju sodobnih tehnologij Najlepše počitniške fotografije 34 35 38 Soboški tek Blizu 200 nastopajočih Judo klub Murska Sobota Križanka V ŽALOSTI IN OBUPU ZAKLJUČENA ZGODBA O MURI 2 ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Zadnje dni se veliko razpravlja o Zakonu o financiranju razvojne podpore Pomurski regiji 2010-2015. Zakon podpiram, saj sem že junija predlagal sprejetje preko 20 ukrepov za izboljšanje stanja v Pomurju. Ker zahtevamo za Pomurje poseben status, sem tudi sam podal pobudo, da naj se Pomurje posebej obravnava z zakonom, zato me veseli, da je bil takšen zakon končno pripravljen. Protest delavcev v Muri je dejansko povzročil hitrejši odziv vlade. Delavci Mure so dosegli vsaj to, da se je vlada odzvala na perečo problematiko v Pomurju, če je do sedaj ignorirala pozive Sveta regije in opozorila poslancev ter županov. Ne strinjam pa se, da je bil napisan brez sodelovanja ljudi iz Pomurja, občin z župani, Pomurske gospodar-ske zbornice, Obrtno podjetniške zbornice in drugih institucij, ki imajo svoje razvojne načrte. Pri pripravi osnutka sta očitno sodelovala le direktor Regionalne razvojne agencije Danilo Krapec in državni sekretar dr. Andrej Horvat. To ni pravi pristop, ker vsi želimo pomagati. Osebno zakon podpiram, zavračam pa dodatno birokracijo, ki se bo financirala iz 30 milijonov namenjenih Programu razvojnih spodbud Pomurju. Glede na to, da so gospodarski svetovalci predsednika vlade svetovali čimprejšnji stečaj Mure, potem pa je vsaj eden od njih dosegel, da je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in glede na to da se vzpostavlja projektna pisarna, ki bo zgolj spodbujala, usklajevala, svetovala in nudila pomoč pri izvedbi ukrepov, ne bo pa nosila nobene odgovornosti, menim, da takšne pisarne v Pomurju ne rabimo. S tem je namreč dana nezaupnica regionalnim institucijam kot so Regionalna razvojna agencija, Svet regije, Regionalni razvojni svet, Pomurska gospodarska zbornica in Obrtno podjetniška zbornica, ki bi jim zakon moral dati večjo veljavo. Osebno mislim, da je to tudi delen razlog za odstop ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj mag. Zlate Ploštajner. Ekonomist dr. Jože P. Damijan je povedal, da si s tem zakonom želita vlada in »sekretar za Pomurje« oprati roke pred odpuščenimi Murinimi delavkami in pred deset tisoči pomurskih volivcev, učinkov na gospodarstvo in nova delovna mesta pa ne bo. Če si upa to trditi nekdanji minister za razvoj, je očitno že nekaj na tem. Damijan v Financah dodaja še, da si dr. Andrej Horvat s tem »želi uresničiti svoje življenjske sanje in se v velikem slogu vrniti v domači kraj kot guverner«. Prepričan sem, da je zakon potreben, opozoril pa bi, da je bilo za nekatere regijske projekte prvotno namenjeno več denarja, kot je zdaj zapisano v predlogu zakona in da so nekateri ukrepi, ki jih prinaša zakon, v Pomurju že nastavljeni. Sam si želim, da bi bili v Zakonu o financiranju razvojne podpore Pomurski regiji 2010-2015 konkretno zapisani zneski dodatne pomoči gospodarskim družbam, podjetnikom, občinam in drugim su-bjektom v Pomurju. Vsak evro iz te finančne pomoči pa bi moral biti vezan direktno na novo delovno mesto ali ohranitev obstoječega. Največ o tem, kakšna delovna mesta in kje jih potrebujemo, pa vedo v Pomurski gospodarski zbornici in v Obrtno podjetniški zbornici, zato bi le-ti morali imeti večji vpliv na delitev teh sredstev. Ne sme se pa pozabiti tudi na srednjeročne razvojne ukrepe h katerim pa lahko veliko pripomorejo tudi občine s svojimi razvojnimi projekti. Kljub pripombam pa je osnutek tega zakona znak, da se je vlada zbudila ter da so protesti in zahteve obrodili sadove, vendar to ni dovolj. Pomembno je, da se Pomurci pri zahtevah poenotimo in vsi skupaj zahtevamo, da celotna vlada končno pride v Pomurje. Župan Mestne občine Murska Sobota: Anton Štihec Ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota vsem občankam in občanom čestitam in vljudno vabim na proslavo, ki bo v grajski dvorani v petek, 16. oktobra 2009, ob 19. uri. 3 MESTNI SVET Spoštovane bralke in bralci Soboških novin! Dovolite mi, da se vam prvič predstavim kot odgovorna urednica Soboških novin in se iskreno zahvalim vsem, ki verjamejo vame in so mi dali to priložnost. V Soboških novinah vas želimo sproti obveščati o delu župa-na, mestnega sveta, svetniških pobudah, aktualnih projektih, načrtih in ciljih mestne uprave ter vam posredovati razpise in druga pomembna obvestila. Hkrati pa želimo v njih ujeti utrip dogajanja v naši občini. Tako bomo še naprej poroča-li o občinskih, kulturnih in športnih prireditvah, aktiv-nostih in dogodkih v posame-znih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, vas obveščali o delu društev, organizacij, pod-jetij in drugih institucij ter z vami delili utrinke iz življenja posameznikov, kajti vsi sku-paj smo MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA. Moja vizija je, da Soboške no-vine še naprej vztrajno pridobi-vajo na kakovosti ter poročajo o dogajanju v mestni občini na vseh pomembnih področjih dela in življenja njenih občank in občanov. Želim si, da bi bilo uredništvo odprto za informacije, ki so pomembne za vse občane, zato ste prisrčno vabljeni, da nam posredujete svoje pobude, pa tudi kritike. Skupaj z vami se bomo trudili, da boste petnajstega v mese-cu Soboške novine z veseljem sprejeli v svoje domove! Vida Lukač urednistvo.novin@murska-sobota.si Rebalans proračuna za leto 2009, volitve in imenovanja Peter Peterka Težišče 23. zasedanja mestnega sveta, ki je bilo 17. septembra, je bii Odlok o rebalansu proračuna za leto 2009. Sprejem tega odlo-ka so mestni svetniki preložili na naslednjo, 24. redno zasedanje, ki je bilo 8. oktobra. Na slednjem so svetniki, polega rebalansa, posebno pozornost namenili še spremem-bam letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem občine, ime-novanju občinske volilne komisije in imenovanju odgovornega urednika Soboških novin. Za leto 2009 je bilo v prvotnem pro-računu, ki ga je mestni svet sprejel na začetku leta, načrtovanih 23.481.715 evrov prihodkov. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se je prihodkov-na stran zmanjšala predvsem na račun novih investicij. Tako je rebalans pro-računa sprva predvideval zadolževanje občine za tri milijone evrov (prvotni proračun je predvideval zadolževanje v višini enega milijona evrov). Temu so nasprotovale svetniške skupine in posamezni svetniki. Kot je bilo razbrati, se predvsem niso strinjali z nakupom proizvodne hale nekdanje Kartonaže, ki bi občino stala slabih 550.000 evrov, še nekaterim dru-gim investicijam. Zaradi navedenih razlogov je svetniška skupina LDS predlagala, da se sprejemanje reba-lansa proračuna preloži na naslednjo sejo, pri čemer se bodo župan, mestna uprava, odbori in politične stranke sestali in še enkrat pregledali postavke v rebalansu. Tako je bil rebalans, pri katerem je bil predviden skrajšani po-stopek, na 23. seji ob prvem branju sicer sprejet, vendar z dogovorom, da se bo zadolževanje občine zmanjšalo, in sicer na račun investicij. Župan Anton Štihec je na isti seji podal razlago, zakaj je prišlo do po-večanja zadolževanja, in pojasnil, za-kaj bi bilo dobro, kupiti halo bivše kartonaže. Župan Stihec, ki se je sicer strinjal s tem, da se zadolževanje na račun Kartonaže zmanjša, je svetni-ke pozval, da zadolževanja preveč ne omejijo, saj bi s tem občino spravili v nelagoden položaj, ker bi lahko postavili pod vprašaj njeno likvi-dnost. Glede Kartonaže pa je dejal, da se proizvodna hala zaradi stečaja prodaja po relativno nizki ceni (300 evrov za kvadratni meter), prav tako pa obstaja »investitor, ki bo zaposlil 100 delavcev«. Se je pa strinjal, da ta nakup izločijo iz rebalansa in tako zmanjšajo zadolževanje za dobrih 500.000 evrov. Na naslednji, 24. seji mestnega sveta je Slavko Domjan, z Oddelka za pro-račun in finance, najprej predstavil ključne spremembe postavk, ki so jih določili na skupnem srečanju. Izvzete so bile naslednje postavke: nakup Kartonaže in terenskega vozila, zni-žanje sredstev za vrtce, zmanjšali pa so tudi načrtovane stroške za vzdr-ževanje cest. S tem so se stroški za-dolževanja občine s predvidenih treh milijonov znižali na 2.250.000 evrov. Nato so pred govornico predstav-niki različnih odborov predstavili svoja stališča. Vrstila so se pozitivna mnenja. Vsi so mestnemu svetu pre-dlagali, da naj rebalans proračuna sprejme. Od svetniških skupin sta se oglasila Rudolf Horvat (LDS) in mag. Robert Celec. Slednji je izpo-stavil, da v svetniških skupinah SDS ne bodo podprli nobenih zviševanj, ki jih financira mestna občina iz pro-računa. Oba, tako Horvat kot Celec, sta dejala, da bodo v svetniški skupini rebalans proračuna sprejeli. Rebalans proračuna za leto 2009 je mestni svet nato tudi sprejel. Zaostrene razmere v gospodarstvu, ki se odražajo tudi na trgu nepre-mičnin, in drugi objektivni razlogi, ki so nastali med letom, so prav tako zahtevali pripravo sprememb letnega načrta razpolaganja in pridobivanja z nepremičnim premoženjem mestne občine. Ocenjeni obseg razpolaganja z nepremičnim premoženjem, kjer gre za prihodke od prodaje zemljišč v letu 2009, so s predlaganimi sprememba-mi in dopolnitvami načrtovani v viši- ni 2.419.491 evrov. Pri pridobivanju oziroma nakupu nepremičnin v letu 2009 pa je ocenjeni obseg načrtovan v višini 444.716 evrov. Na 24. seji so svetnice in svetniki odločali tudi o odgovornem ure-dniku Soboških novin. Na razpis za novega urednika so se prijavili štirje kandidati. Pogoja za prijavo sta bila visoka izobrazba družboslovne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v novinarstvu oziroma na podobnih de-lovnih mestih. Na razpis so se prijavili Klaudija Sek, Mitja Perš, Vida Lukač in Darko Serec, pri čemer slednji ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Tako so na komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnavali le tri predloge. Po tri glasove sta prejeli Klaudija Sek in Vida Lukač, Mitja Perš pa ni dobil glasu. Glasovanje me-stnih svetnikov je potekalo tajno in z rezultatom 15 : 7 so za novo uredni-co izvolili Vido Lukač. Njen mandat traja štiri leta. Glasovanje so obstrui-rali trije člani svetniške skupine SDS Marko Martinuzzi, Miran Forjanič in Robert Celec. Sledila so še druga imenovanja. V ob-činsko volilno komisijo so imenovali naslednje člane: predsednika Bojana Žuniča in namestnico predsednika Kristino Šooš Trajbarič. Prav tako je volilna komisija dobila tri nove čla-ne in tri namestnike članov. Člani so postali: mag. Alenka Ratnik, Jernej Kuzmič in Alina Gyorek, namestni-ki pa Daša Brunec, Metka Obalin Stanko Farkaš. V svet javnega vzgojno-izobraževaine-ga zavoda Osnovna šola III Murska Sobota so kot predstavnike ustano-vitelja imenovali Marijo Bačič, Iris Gergorec in doc. dr. Mitjo Slavinca. V svet javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Osnovna šola IV Murska Sobota so imenovali Leo Friškič, Romea Vargo in Janeza Vlaja. Marjeto Gomboc pa so imenovali v svet Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. 4 MESTNI SVET Svetniške pobude, županovi odgovori 23. seja mestnega sveta mag. Brigita PERHAVEC: Zbirna mesta oz. ekološki otoki dajejo mestu uma-zano in neurejeno podobo. Problem je posebej pe-reč od maja do novembra, ko je okrog ekoloških otokov veliko plastenk, veter pa jih raznaša tudi po okoliških ulicah. Tudi zaradi tega naj občani pijejo vodo iz pipe. Odpadke z ekoloških otokov odvažajo mesečno, kar je preredko in naravnost smešno. Mimo ekološkega otoka na Cankarjevi ulici se vozi tudi veliko tujcev. Mestna uprava naj čim prej najde rešitve za ureditev dosedanjega neuspelega načina zbiranja ločenih odpadkov. Primer dobre prakse so posebne vreče, v katere lahko gospodinjstva plastične odpadke odlagajo zelo preprosto. Župan naj to problematiko s predlaganimi rešitvami uvrsti na eno od prihodnjih sej mestnega sveta kot posebno točko dnevnega reda. Odgovor je podal direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN: Z zbiranjem odpadkov se že približno šest mesecev aktivno ukvarja za- poslena sodelavka s področja javnih del. Včeraj so na sestanku z vsemi predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti sprejeli sklep, da se ekološki otoki po prostornini ne manjšajo, hkrati pa se število odvozov poviša na dvakrat mesečno. Direktor je prepričan, da bo ta kratkoročna rešitev hitra in dobra. Predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti tudi podpirajo uvedbo tako imenovanih rumenih vreč, s katerimi bi pla-stiko zbirali na vsakem domu. Občina želi ekološke otoke tudi primerno zaščititi in ograditi, kot se za mesto spodobi. Sedanja ureditev parkiranja pred gradom v Murski Soboti je nevzdržna, po njenem mnenju tudi nezakonita. Na začetku dovozne poti h gradu, pri zdravstvenem domu, je namreč postavljen prometni znak za prepoved prometa v obe smeri z dodanim napisom »razen za dostavo, poroke in prireditve«. Problem je v tem, da javne institucije, ki delujejo v gradu -MIKK, ZKD in Pokrajinski muzej, svoje obiskovalce gostijo vsak dan od 9. ure zjutraj pa vse tja do poznih večernih ur. Njihovo delovanje štejemo med prireditve, tudi stalna razstava Pokrajinskega muzeja spada mednje, obiskovalci pa nimajo možnosti parkiranja nikjer v okolici, razen pri zdravstvenem domu, kjer pa je parkirišče zmeraj polno. Se posebej je težko zagotoviti parkiranje obiskovalcem invalidom. Sedanja ureditev je nevzdržna, saj obiskovalec mora najprej do organizatorjeve blagajne, v primeru muzeja v prvo nadstropje v gradu, kjer kupi vstopnico in prejme parkirni listek. Nato mora nazaj do avtomobila, da listek namesti pod vetrobransko steklo, in šele nato lahko vstopi v muzej. Kaj namestijo gostje na poroki? Morda vabilo na poroko? Predlagala je konkretno rešitev: na dovozni poti do gradu in asfaltnem delu tik pred gradom (elipsa) naj se vzpostavi modra cona, kjer je možno parkirati dve uri; za to je treba ustrezno spremeniti odlok o ureditvi Mestnega parka, kjer se iz 4. člena izvzamejo parcelne številke za omenjeno območje, dopolniti se mora drugi odstavek 28. člena odloka o ureditvi cestnega prometa, ki določa modre cone, kjer je možno parkirati dve uri. Ob vhodu v grad se naj na vsaki strani vhoda namesti obvestilni prometni znak za parkiranje invalidov. Avtobusi pa bi se lahko ustavili tudi na postajališču mestnega avtobusa pri zdravstvenem domu, s čimer bi promet pred gradom še dodatno razbremenili. Bojan PETRIJAN, direktor mestne uprave: Glede parkiranja pri gradu je bilo predstavljenih že več pobud. Zavod za varstvo kulturne dediščine je posredoval dopis, da na tem območju urejeno parkiranje ni možno. Zaradi tega je vzpostavljen ustrezni re-žim, kar pomeni postavitev prometnega znaka za prepovedan promet in dopolnilne table z napisom »razen za dostavo, poroke in prireditve«. Pred vzpostavitvijo režima parkiranja je bil opravljen sestanek z vsemi uporabniki prostorov v gradu. Dogovorjeno je bilo, da datume prireditev sporočajo vodji redarstva, uporabniki prostorov v gradu pa so začeli ob gradu parkirati z listkom »dostava«. Direktor je v teh primerih zahteval obvezno kaznovanje. Nato so nekateri začeli parkirati na delu grajskega dvorišča, kar bo tudi strogo sankcionirano. Če želimo doseči trajnostno mobilnost, si mora vsak najti parkirni prostor 100 ali 300 metrov od zgradbe. Del parkirišča pri vojašnici je vedno prost, tako da naj zaposleni v zdravstvenem domu ne parkirajo pri domu, če imajo samo 100 metrov stran prazne parkirne površine. Na odgovor direktorja mestne uprave je replicirala mag. Brigita PERHAVEC. V svojem predlogu je poudarila, da jo skrbi parkiranje obi-skovalcev. Tako obiskovalcev kot invalidov ne moremo poslati parkirat k vojašnici. Obiskovalcem prireditev v gradu je obvestilo o nepravilnem parkiranju napisala policija, torej pripis k postavljenemu znaku »razen za dostavo, poroke, prireditve« ne more biti v skladu s predpisi. Ker Zavod za spomeniško varstvo uporabnikom grajskih prostorov stvari razlaga drugače, je predlagala, da občina skliče sestanek z uporabniki prostorov v gradu in zavodom, da uskladijo smernice parkiranja. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe: Parkiranje pred gradom v Murski Soboti je prepovedano s prometnim znakom za prepovedan promet za motorna vozila in dopolnilno tablo za napisom »razen za dostavo, poroke in prireditve«. Parkiranje je obi-skovalcem omogočeno ne samo pri zdravstvenem domu v Murski Soboti, ampak tudi na enosmerni Borovnjakovi ulici mimo parka. Parkiranje v vseh sodobnih mestih ne spada v park, ki je namenjen otrokom, starejšim, obiskovalcem in staršem za oddih in počitek ter nudi vsem obiskovalcem tudi mir. Avtobusi, ki pripeljejo obiskovalce na ogled muzeja ali gradu, ne smejo parkirati na avtobusnem postajališču na vozišču ceste, saj to ni dovoljeno (4. odstavek 52. člena Zakona o varnosti cestnega prometa). Prav tako mestni avtobus potem ne bi mogel zaustaviti na tem mestu, saj bi mu parkirani avtobus to onemogočal. Župan Anton ŠTIHEC je menil, da je prava rešitev sestanek vseh, ki jih problematika zadeva. Na sestanku naj najdejo kompromisno in koristno rešitev. Betonske plošče na vpadnicah v park, ki bi naj bile del ograje okrog parka, se naj porušijo, če smo se odločili, da te ograje ne bomo imeli; če pa ograja bo, se naj s tem projektom nadaljuje. Odgovor je podal župan Anton ŠTIHEC: V veljavnem odloku za ureditev Mestnega parka je določeno, da se park ogradi, postavijo pa se tudi vhodni portali. Gradnjo vhodnih portalov so začeli na Kardoševi ulici. V kolikor bomo pristopili k spremembi odloka 5 MESTNI SVET za ureditev Mestnega parka in spremenili določbo o ureditvi vhodnih portalov, bodo zgrajene betonske plošče odstranjene. Andrej GERENČER: V zvezi z dopisom zdravnikov koncesionarjev glede kadrovske problematike v osnovnem zdravstvu je menil, da je zadeva pereča in aktualna. Predlagal je, da se na naslednjo sejo, po možnosti čim prej, uvrsti posebna točka dnevnega reda, na katero bi povabili koncesionarje, ki so podpisali ta dopis, ter predstavnike javnega zdravstva in bolnišnice na temeljit pogovor o zdravstvu v Mestni občini Murska Sobota in širše. Navedbe koncesionarjev držijo, slišati pa je treba tudi drugo plat in vse tiste, ki v tem procesu sodelujejo. Odgovor Antona ŠTIHCA: Zupan se s predlaganim strinja. Kadrovska problematika v osnovnem zdravstvu je prisotna, upravičene so tudi dileme o regijski bolnišnici. V zvezi s tem je župan na nekatere naslove že podal poziv, pobudo, kritiko. Si država morda predstavlja, da bodo naši starši z otroki na pediatrično kliniko hodili v Maribor, če pa imamo regijsko bolnišnico? Določene dejavnosti sodijo v vsako regijsko bolnišnico (kirurgija, splošna medicina, pediatrija, porodništvo), res pa ne more vsaka regijska bolnišnica opravljati operacij na srcu itn. Na eni izmed prihodnjih sej bo organizirana razprava na to temo. Na sejo se je treba pripraviti, povabiti pristojnega ministra ali državne sekretarje, da zadeve razložijo, in tudi sprejeti pravilne zaključke. Kot regija na tem področju ne smemo biti spet prikrajšani. mag. Marjan GUJT: Pohvalil je župana, ki je danes na otvoritvi raču-nalniškega festivala napovedal začetek delovanja brezplačnih točk za dostop do interneta. Nekaj sej nazaj sta predlog za postavitev teh točk podala s svetnikom Martinuzzijem. Menil je, da je to prvi njegov predlog, ki bo hitro uresničen, koristen pa bo za vse občane, prav posebej za mlajše. Izrazil je upanje, da bodo za javnost točke čim dalj časa odprte brezplačno ter da pri tem občinski proračun ne bo trpel, saj bo točke postavilo podjetje T2, s katerim je bilo precej težav zaradi razkopanih cest pri izgradnji optičnega omrežja. Užalostilo ga je le to, da je novico slišal na javnem mestu in da so svetniki o tem dosežku bili obveščeni nazadnje. Odgovor Antona ŠTIHCA: Zupan je vesel pohvale. Ureditev dostopnih točk do interneta je bila dogovorjena šele včeraj oz. predvčeraj zelo pozno, zato župan ni imel možnosti, da bi svetnike o tem seznanil prej, je pa to storil danes na otvoritvi FRiSK-a. Težave pa je občina imela z Gratelom, kije izvajal polaganje optičnega kabla, in ne s podjetjem T2. V času počitnic so v Mladini pisali o razpisu za Soboške novine. Župana je prosil za komentar, saj v reviji pišejo, da je občina na razpisu menda dala prednost »dvornemu tiskarju« ipd. Sam misli, da temu ni tako, želi pa, da sta javnost in mestni svet o tem obveščena. Odgovor je podal Župan Anton ŠTIHEC V zvezi s pisanjem v Mladini o razpisu za Soboške novine je župan po-vedal, da ima vsak, ki se ne strinja z rezultati razpisa, možnost pritožbe, lahko pa tudi zahteva revizijo. Kdor se z rezultati ni strinjal, pa te zahteve ni podal. V borbi za pridobitev posla pride do različnih pritiskov in tudi dezinformacij o tem, da občina daje prednost enemu ali drugemu. Vsi imajo možnost sodelovati pod enakimi pogoji in biti izbrani, po končanem postopku pa se lahko tudi pritožijo. Elizabeta ROŽMAN: Je kolesarska steza v Markišavcih že urejena in var-na? Ob nalivu je bila pod vodo, ob suhem vremenu pa je polna kamenja. Odgovor Antona ŠTIHCA: Otvoritve kolesarske steze v Markišavcih še ne bo, saj steza še ni dokon-čana. V izdelavi so še projekti za most čez Ledavo, vhod ali izhod pred železniško progo pa še ni dokončan zaradi bodoče rekonstrukcije in elek-trifikacije železniške proge. Kolesarska steza je poplavljena zaradi visokega vodostaja Ledave. Zaradi jarka, ki iz Ledave vodi proti kolesarski stezi, je ob visokem vodostaju bilo poplavljeno celotno območje. V dogovoru z vodnogospodarskimi institucijami bi v sklopu projekta mostu čez Ledavo ta jarek zaprli in težavo dokončno rešili. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe: Kolesarska steza med Mursko Soboto in Markišavci še ni dokončno ure-jena, saj zaključna dela še potekajo. Res je, da je omenjena kolesarska steza ob večjih nalivih pod vodo in je takrat po umiku vode na kole-sarski stezi prisotno kamenje, ki ga bo Komunala morala odstraniti. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad sta upravljanje z vodami v pogojih za gradnjo ni dopuščal dviga nivelete terena ob obstoječem jarku proti kmetijskim površinam zaradi izgradnje kolesarske steze. Ker odvodnik, melioracijski jarek ob kolesarski stezi Murska Sobota-Markišavci ni primerno vzdrževan in je poraščen z grmičevjem in so prepusti zamašeni, je Mestna občina Murska Sobota z dopisom pozvala vzdrževalca melioracijskega jarka, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj ga ustrezno očisti, ustrezno uredi iztok v Ledavo in tudi v prihodnje vzdržuje. Ob bloku Bobi je med polaganjem kabla bil izrezan del pločnika, ki še vedno ni popravljen, zato predstavlja nevarnost za pešce. Ker ni več poletne vročine, bi del pločnika že lahko popravili. Odgovor Antona ŠTIHCA: Nepopravljeni del pločnika pri bloku Bobi je treba popraviti. Mestna uprava si bo stanje ogledala in Komunalo, ki za občino opravlja javno službo vzdrževanja javnih cest, opozorila, da pločnik mora sanirati. Za prostori Društva upokojencev Murska Sobota, za zakloniščem, trava že celo leto ni bila pokošena. Odgovor je podal direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN: Za košnjo visoke trave pri zakloniščih je bila danes izdana naročilnica, in sicer za košnjo ob vseh treh zakloniščih. Zahvalila se je za postavitev klopi ob Ulici Stefana Kovača in preusme-ritev proge mestnega avtobusa. Ali je možno, da bi v bodoče Sobočanec vozil tudi do trgovine Tuš na Bakovski ulici? 6 MESTNI SVET Odgovor Antona ŠTIHCA: Mestna občina je že predvidela uvedbo večjega števila mestnih avtobusov z novimi progami do vseh trgovskih centrov, tudi do Tuša. Uvedba novih vozil in prog mestnega avtobusa pa ni poceni, v rebalansu zaradi finančne situacije oz. stroškov to ni več predvideno. To pa ne pomeni, da občina tega ne načrtuje v prihodnje, želi pa čim več sredstev dobiti od sponzorjev in donatorjev. Zato je vsem trgovskim centrom bila dana pobuda, da naj tudi sami nekaj prispevajo k vzpostavitvi teh povezav. Pobude niso podprli, torej jim ni v interesu, da Sob očanec vozi do trgovskih centrov, ostaja pa to interes naših občanov. Ob ugodnih prihodkih bi v naslednjem letu občina skušala nekaj od predvidenega uresničiti. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe: V prihodnosti je možno, da bo dodatni mestni avtobus vozil tudi do Tuša na Bakovski ulici seveda ob zagotovljenih dodatnih finančnih sredstvih za izvajanje dodatne proge mestnega avtobusa. V vrtcu na Prešernovi v spodnjem, večjem prostoru bivata dve skupini otrok različnih starostnih obdobij: skupina otrok, starih 3-4 leta, in skupina otrok, starih 5-6 let, kar je skupaj 45 otrok in 6 zaposlenih, torej 51 oseb. Na sestanku v vrtcu so bili prisotni tudi predstavniki občine. Je morda že na vidiku rešitev tega položaja? V enoti vrtca Gozdiček sta dve igralnici prosti, menda sta rezervirani za majhne otroke. Zaradi higienskih razlogov ni primerno, da je v enem prostoru toliko otrok, zaradi različnih starostnih skupin pa se tudi vzgojno delo ne more opra-vljati najbolje. Odgovor Antona ŠTIHCA: V Vrtcu v Murski Soboti je nekaj čez 780 otrok, od tega jih prek 120 ni z območja Mestne občine Murska Sobota. Noben otrok iz mestne občine ni bil zavrnjen, drugod po Sloveniji pa imajo težsave, ker v svojih vrtcih ne morejo zagotoviti zadostnih kapacitet. Za delo se morajo ustvariti pogoji, za delovanje v skladu s predpisi pa mora skrbeti direktorica vrtca. Tudi Župnija Murska Sobota se pripravlja na gradnjo novega vrtca. S selitvijo avtobusne postaje k železniški postaji bo urejen dovoz do novega vrtca. V kratkem bo mestnemu svetu podana pobuda, da bi se sprejel nov občinski podrobni prostorski načrt za selitev avtobusne postaje. Odgovor pa je podal tudi vodja Oddelka za družbene dejavnosti Štefan CIGAN: O prioritetnih investicijah v letošnjem letu na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva je osnovna informacija že v rebalansu proračuna, torej nadomestitev prostorskih kapacitet, kijih je enota Štefana Kovača izgubila z vrnitvijo Valijeve vile v naravi denacionalizacijskim upravičencem. Objekta na Prešernovi in Valijeva vila sta bila v postopku denacionali-zacije, oba objekta sta bila uporabljana za predšolsko oz. osnovnošolsko populacijo, s tem da objekt na Prešernovi ni bil vrnjen, Valijeva vila pa je bila vrnjena. Ker je objekt na Prešernovi ostal v lasti občine in pritličja ne uporablja več glasbena šola, se je našla rešitev z dograditvijo dveh učilnic pri matični šoli OŠ II za prvi razred devetletke, ki je še domoval v tem objektu, sam objekt na Prešernovi pa se je v celoti obnovil in namenil predšolski vzgoji. Ze v spomladanskih mesecih se je ugotavljalo, da bodo določeni problemi pri zadovoljevanju vseh potreb staršev, ki rabijo pred-šolsko vzgojo, tako tistih iz naše občine kot tudi tistih iz drugih občin, ki zaradi delovnega mesta rabijo otroško varstvo v naši občini. Vrtec je potem iskal in našel rešitev s 6 oddelki, 4 oddelki so bili z enote Štefana Kovača (Valijeva vila) preseljeni na Prešernovo, in še dvema dodatnima oddelkoma. Dva prostora, ki sta prosta v enoti Štefana Kovača, čakata skupini, ki se bosta odprli med šolskim letom (ena predvidoma novembra in naslednja februarja) in bosta namenjena najmlajšim, saj so za naj-mlajše otroke posebni predpisi, ki zahtevajo tudi teraso. Prostora v enoti na Prešernovi pa žsal terase nimata. Razmisliti bo treba, kaj v prihodnje narediti s pomanjkljivostmi te zgradbe: najti organizacijske rešitve ali pa morda malo dražje investicijske rešitve? S sodelavko seje udeležil sestanka med vodstvom vrtca in starši ter se podrobneje seznanil s problematiko. Ne gre toliko za slabo počutje otrok, ampak za utesnjenost zaradi velikega števila otrok. Zelja vrtca je bila koncept odprtega tipa, torej dve povezani enoti, kar pa ni ravno skladno s predpisi, zato bo prostor pregrajen, s čimer bomo izpolnili vsaj minimalne standarde. Problem je možno rešiti tudi z organizacijskimi prijemi. Prepričanje, da bo vrtec našel rešitev, ki bo zadovoljila starše in zagotovila normalne pogoje za delovanje vrtca. Pohvalila je prireditev Soboško poletje, ki bi naj bila tudi v avgustu (pobuda o tem je bila dana že lani); morda bi v obeh mesecih, juliju in avgustu, organizirali le eno prireditev na teden. Soboško poletje je bilo kakovostno pripravljeno in izpeljano, obiskanost prireditev je bila visoka. Pohvalila je vse, ki so na tej prireditvi delali, mag. Brigita Perhavec pa je bila prisotna na vsaki prireditvi. Odgovor Antona ŠTIHCA: Zupan se je v imenu zaposlenih na občinski upravi zahvalil za pohvale glede Soboškega poletja. Eni so zadolženi za organizacijo prireditve, drugi pa za finančna sredstva, ki so bila zagotovljena, tako da iz občinskega proračuna ni bil za Soboško poletje namenjen niti evro. Občini je uspelo pridobiti sponzorje za vse prireditve. Tudi sam se je pridružil pohvalam za organizacijo te prireditve. Za organiziranje prireditev ob Soboških dnevih bi bilo treba poiskati primernejši, večji prostor; na sedanji lokaciji v parku se ta preveč uniči. Tudi glasba je bila preglasna. Odgovor Antona ŠTIHCA: Glede na obisk in velikost ni preprosto najti primernejšega prostora za Soboške dneve, bo pa občina preverila možnosti. Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA: Navedbe zdravnikov koncesionarjev, ki so jih na-slovili na mestne svetnike, so resnične. Dejstvo je, da smo v zdravstvu tik pred kolapsom. Podprla je predlog, da se o tem izvede razprava z vsemi podpi-sniki in predstavniki Zdravstvenega doma Murska Sobota, ker je dom kadrovsko zelo deficitaren. Kot primer je navedla, da imajo v splošni ambulanti 22,5 tima, od tega je eden v Domu starejših Rakičan, trije pa so na nujni medicinski pomoči. Razlika med delom splošne ambulante, pa tudi zobozdravstvene ambulante, in koncesionarji je ta, da v zdravstvenem domu morajo zagotavljati celodnevno oskrbo bolnikov, medtem ko imajo koncesionarji svoj delovni čas in so popoldne prosti. V ginekologiji sta 2,2 tima, pediater je eden, šolska medicina ima 1,5 tima, medicina dela pa 2 tima. V splošnem zobozdravstvu je drugače - trenutno imajo 4,5 tima, ki skrbi za celodnevno varstvo, s tem da en kolega hodi dvakrat tedensko še v Rogašovce. Koncesionarjev pa je na območju Upravne enote Murska Sobota 13 ali 14. Strinjala se je, da se o tej problematiki organizira široka razprava, da bodo tudi občani razumeli, kako deluje javno zdravstvo. 7 MESTNI SVET Odbor za družbene dejavnosti je na zadnji seji, pod točko razno, razpra-vljal o sprehajalnih poteh od Fazanerije čez zapornice, po levem bregu Ledave, levem bregu puconskega potoka do ceste med Markišavci in Polano. Na teh poteh je trava visoka in polna kopriv. Košnja trave na teh poteh je v pristojnosti vodnega gospodarstva, ki dobiva sredstva samo za eno košnjo letno, kar je dosti premalo. Hoja po teh sprehajalnih poteh je onemogočena. Pokosi se naj trava na horizontalnem platoju, ne po brežinah, da se bodo ljudje lahko sprehajali. Odbor predlaga, da naj se občina s pristojnimi dogovori za eno košnjo (gre za največ dve uri dela) ali pa sama zagotovi sredstva. Odgovor Antona ŠTIHCA: Za košnjo trave se občina dogovarja s pristojnimi. Tudi v preteklosti so bili iz občinskega proračuna pokriti stroški za košnjo trave. V kolikor ne bo prišlo do dogovora, bi moral slediti jasen in oster poziv pristojnemu Ministrstvu za okolje in prostor, da naj zagotavlja sredstva za normalno vzdrževanje brežin vodotokov, saj drugače opušča zakonsko določeno vzdrževanje, vendar je tudi na državni ravni, kar se tiče financ, stanje kritično. Dodaten odgovor je podal tudi direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN: Z novim vodjem enote Agencije RS za okolje (po starem vodna skupnost) je bilo dogovorjeno, da se na brežinah vodotokov trava kosi dvakrat na stroške agencije, dvakrat pa na stroške mestne občine. Ko je direktor iz-vedel, da bo agencija zaradi zmanjšanja sredstev krila stroške samo ene košnje, je na sestanku z direktorjem vodja enote našel način, da bo košnjo trave uredil zastonj. V kolikor se to ne bo zgodilo, bodo sredstva za še eno košnjo zagotovljena iz občinskega proračuna. Dispanzer za pljučne bolezni in TBC Zdravstvenega doma Murska Sobota prosi za sodelovanje pri obvladovanju hudo alergogenega plevela ambrozije. V dispanzerju se že vrsto let ukvarjajo z alergijskimi obolenji, od leta 1984 pa opravljajo tudi alergijska kožna testiranja, s katerimi natančno določijo vrsto in stopnjo alergijske bolezni. Ambrosia elatior, kot se strokovno ta hudo alergogena rastlina imenuje, prihaja iz Severne Amerike in spada v pelode plevela. Je enoletna rastlina, ki raste povsod tam, kjer sploh kaj raste, še posebej pa na neobdelanem zemljišču, su-hih poljih in travnikih, ob cestah in železniških tirih. V zadnjih letih se razprostira na celotnem območju Evrope in ostalih delih sveta, tako tudi pri nas. Oprašuje se z vetrom, cveti pozno poleti in jeseni. Ambrozija je najpogostejši povzročitelj raznih alergijskih obolenj, kot so bronhialna astma, alergijsko vnetje nosu in oči ter alergijske spremembe na koži. Dispanzer se zaveda velikih zdravstvenih težav prekmurskega prebivalstva z omenjenimi boleznimi in velikim številom izgubljenih dni, meni, da bi z odstranitvijo najpogostejšega alergena, to je ambrozije, lahko te težave v veliki meri zmanjšali, zato naj mestna občina sprejme določene z zakonom predpisane ukrepe za zatiranje ambrozije, kot sta to storili sosednji državi Hrvaška in Madžarska (košnja v mesecu avgustu). Zupan Anton S TIHEC je menil, da bi zatiranje ambrozije moralo biti urejeno na državni ravni. Odgovor je podal direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN: Glede zatiranja ambrozije je že povzet ukrep. Komunalna inšpektorica na terenu od vseh lastnikov zahteva, da začnejo obdelovati površine, tako da ambrozija ne bo več rasla. Direktor se strinja z županom, da to področje ni urejeno s predpisi kot na primer na Hrvaškem. Rudolf HORVAT: Izrekel je zahvalo za končno urejeno kolesarsko pot proti Krogu, od Agroservisa do semaforiziranega križišča za obvoznico. Odgovor Antona ŠTIHCA: Za dokončanje kolesarske steze proti Krogu je občina našla sponzorje, donatorje, ki so prispevali sredstva, da so s projektom lahko zaključili. Izrazil je veliko nezadovoljstvo in predlagal, da se ugotovi odgovornost, saj je izgrajena kolesarska steza od kopališča do Markišavske ceste ob dežju poplavljena, poleg tega pa je tudi nevarna, saj nima začetka, ne-varen pa je tudi njen konec. Vprašanje je tudi, ali se dva kolesarja ob srečanju drug drugemu lahko izogneta. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe: Kolesarska steza med Mursko Soboto in Markišavci je sicer res široka dva metra, vendar je zaradi zagotavljanja varnosti kolesarjev bolje kolesarje usmeriti na kolesarsko stezo, kot jih pustiti na prometni cesti po Kopališki ulici proti železniški progi. Kolesarska steza pa je namenjena normalni vožnji kolesarjev in zagotavlja normalno srečanje dveh kolesarjev. dr. Andrej HORVAT: Občinska uprava naj pripravi spremembo statuta Javnega podjetja Komunala, in sicer določbe o nad-zornem svetu, tako, kot je to urejeno pri nadzornem svetu Javnega stanovanjskega sklada. Menil je, da je ta ureditev zelo primerna. Odgovor Antona ŠTIHCA: Sprememba statuta Javnega podjetja Komunala se lahko pripravi, odlo-čitev o nadaljnjem postopku pa bo sprejeta na politični koordinaciji in odborih. Menil je, da gre glede zdravstva za širšo problematiko, tudi za problem regijske bolnišnice. V zadnjem času želijo nekateri zdravniki oditi iz regijske bolnišnice. V bolnišnici je samo en pediater, ki pa naj bi prav tako odšel v Maribor. To je problem, kjer ni potrebna le razprava; od-govorni na tem področju naj pojasnijo, zakaj se te stvari dogajajo, pa to ne le direktor bolnice, ampak tudi minister, ki je odgovoren za zadnjo reformo oz. reforme v zdravstvu, ki se pripravljajo. Ljudem je treba jasno povedati, če se regijska bolnišnica želi ukiniti. Mestna občina ima predstavnika v svetu zavoda splošne bolnišnice, tudi različne stranke imajo svoje ljudi v svetu zavoda, ki so soodgovarjajo za to, kaj se v zavodu se dogaja. Odgovor Antona ŠTIHCA: Zupan podpira predlog, da se na pogovor glede regijske bolnišnice pova-bijo odgovorni — direktor in tisti, ki na državni ravni regulirajo zadevo. V državi je trend racionalizacije zdravstva in specializiranja regijskih bolnišnic, kar pomeni ukinjanje nekaterih oddelkov tudi v naši regijski bolnišnici, čemur moramo nasprotovati. 8 MESTNI SVET Marko MARTINUZZI: Pozdravil je dodatne aktivnosti za reševanje Mure, konkretno je to bil predlog za odkup stanovanj. Občina je že pomagala Muri z odlogom plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; prek Javnega podjetja Komunala, ki je v celotni lasti mestne občine, je prenehala s postopkom izvršbe dolga v višini 60.000 €, da bi pomagala pri tekoči likvidnosti podjetja Mura. Iz medijev pa se je izvedelo, da se ti napori za zagotavljanje likvidnosti izničujejo z domnevnimi izplačili za fiktivne posle. Taka dejanja bi morali obsoditi, saj so v posmeh Sobočancem in mestni občini za napore, ki jih dejansko vlaga za obstoj tega največjega podjetja v Murski Soboti in tudi širše. Odgovor Antona ŠTIHCA: Pridružuje se mnenju svetnika Martinuzzija. Zgrožen je nad informa-cijami iz medijev, da v podjetju s fiktivnimi plačili plačujejo dela, ki v Muri so ali niso opravljena, mestna občina in Komunala pa se trudita, da bi podjetju zagotovili določena sredstva. mag. Robert CELEC: Strinjal se je, da je bilo Soboško poletje zelo dobro organizirano; mogoče bi veljalo razmisliti, da bi tudi v decembru organizirali npr. veseli december in tako popestrili dogajanje v ožjem središču mesta. Za organizacijo prireditve je skupaj z mestno občino odgovorna tudi ZKD, saj se iz proračuna dajejo sredstva za ZKD. Od vseh, ki se jih plačuje iz proračuna, pričakujejo dobro delo, zato je ne-rodno nekoga izpostaviti, drugih pa ne. Izpostavil je številne prireditve, ki se dogajajo v našem okolju, in pohvalil ljudi, ki delajo prostovoljno: v Bakovcih je bil dvojni Ironman, kjer je bilo vloženega ogromno dela, veliko ljudi je delalo zastonj; potem igre treh vasi Markišavci, Nemčavci in Polana; ribiški piknik - letos tudi s častitljivo obletnico; razne gasilske prireditve. Vsi ti ljudje si zaslužijo pohvalo za svoje prostovoljno delo. Župan Anton ŠTIHEC se je strinjal s povedanim o prireditvi Soboško poletje in ostalem. Elizabeta ROŽMAN: Povedala je, da nikogar ni želela izpostaviti. Včasih je treba izreči dobro besedo, da bodo ob pohvali še raje delali. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali pri projektu Soboško poletje. Miran FORJANIČ: Naš član v svetu zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota naj na eni od prihodnjih sej poda pisno in-formacijo o stanju v splošni bolnišnici, kadrovskem stanju in o tem, ali je res, da iz splošne bolnišnice odhaja približno deset zdravnikov. V medijih je mo- goče prebrati različne informacije, mogoče dezinformacije. Neodgovorno bi bilo, če se mestni svet nanje ne bi odzval. Glede dopisa koncesionarjev je menil, da so za kadrovsko politiko v zdravstvenem domu in splošni bolnišnici odgovorni tisti, ki jo vodijo. Razvidno je, da kadrovske politike niso vodili dobro, zato na določenih ravneh primanjkuje zdravnikov. Tudi podeljevanje specializacij (iz davkoplačevalskega denarja) ni bilo prever-jeno, zdravniki, ki so opravljali določeno specializacijo, so odšli v zaseb-ništvo. Pred leti so v zdravstvenem domu imeli težave z vračanjem tega denarja, javnost pa ne ve, kako se je ta zadeva končala. Naš predstavnik v svetu zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota naj o tem poda poročilo. Odgovor Antona ŠTIHCA: Naši predstavniki v svetu zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota naj podajo kratko poročilo, svetnik Gerenčerje celo predsednik sveta zavoda, imenovan s strani države; župan se strinja, da poročilo poda tudi naš predstavnik v svetu zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota. Seznaniti seje treba z dejanskim stanjem v regijski bolnišnici. Če deset zdravnikov res odhaja iz splošne bolnišnice, se je treba vprašati o razlogih. Ce odidejo še pediatri in porodničarji, si župan ne zna predstavljati, kakšnih storitev bomo potem deležni Pomurci. V Černelavcih so ob padavinah veliki problemi s kanalizacijo. Ta je bila zgrajena pred 25 leti, na obstoječo kanalizacijo so se dodatno priključila nova naselja, sistem pa je ostal isti, zato ne požira odplak in meteornih voda. Ob večjem nalivu je naselje poplavljeno; ob zadnjem večjem dežju je prišlo do izpada električne energije, naselje pa je bilo 80 cm pod vodo. Pojavile so se informacije, da zavarovalnice razmišljajo o zavarovanju tega rizika. Predlagal je, da komunalno podjetje in občinska uprava v roku 10-14 dni skupaj podata pisno poročilo o oblikah rešitev tega problema in o časovnem okviru rešitve. Odgovor Antona ŠTIHCA: Problem kanalizacije v Černelavcih je nadzorni svet Javnega podjetja Komunala obravnaval še v času, ko ga je vodil župan. Komunala je pripra-vila elaborat celovitega reševanja kanalizacijskega sistema v mestni občini, ki predvideva gradnjo novega vzporednega cevovoda od Gregorčičeve ulice do čistilne naprave, ki bo prevzel prevelike količine odplak v srednjem kanalu, ki teče na čistilno napravo. Severni kanal do čistilne naprave pokriva Černelavci; že takrat je župan povedal, da bi moral pred razbre-menilnim kanalom biti zadrževalni bazen. V Černelavcih odpadna voda zaradi propusta ne gre čez kanal in teče nazaj proti Cernelavcem. Ce bi se tam zgradil zadrževalni bazen, voda vsaj v teh nalivih ne bi šla nazaj, saj bi se zadržala v zadrževalnem bazenu. V študiji to ni predvideno. Za severni zbiralnik, ki pokriva Černelavce, bo treba nekaj ukreniti. Zupan se strinja, da Komunala in mestna uprava, v roku 10—14 dni podata pisno obrazložitev. Krajani Černelavcev so prejeli obvestilo Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota (brez podpisa), ki se nanaša na parkiranje v naselju Cernelavci. Vozila so res parkirana na pločnikih, ki temu niso namenjeni. Zanima ga, ali je bilo takšno obvestilo posredovano tudi drugim krajev-nim skupnostim, saj se to dogaja tudi v drugih naseljih. Ob načrtovanju tega naselja urbanisti niso upoštevali naraščanja števila avtomobilov, določene ulice so brez pločnikov, širina ulic je komaj dovolj za dva avtomobila in ljudje avtomobila preprosto nimajo kje pustiti. Predlagal je, da pristojne službe proučijo možnost ureditve dodatnih parkirišč na površinah, ki so v občinski lasti (v Černelavcih so take površine na voljo) in jih dati v zakup ali odprodati tistim, ki nimajo možnosti parkiranja pred svojo hišo. Opozoril je tudi, da na dan odvoza odpadkov občani morajo postaviti zabojnike na cesto, saj pločnika ni; če zabojnika občani ne postavijo na cesto, smeti ne odpeljejo. Odgovor Antona ŠTIHCA: Glede obvestila o parkiranju na pločnikih župan ne ve nič, kritiziral pa bi tiste, ki so na občinski upravi pripravili to obvestilo. Tudi obvestilo mora biti podpisano, da občani vedo, na koga se lahko obrnejo. Ureditev parkirišč v Černelavcih, na zemljiščih, ki so v javni lasti: urejanje ni preprosto. Občina bo ugotovila, ali je zemljišča, ki so v javni lasti, nekaj jih je v lasti krajevne skupnosti, možno urediti za parkiranje in 9 MESTNI SVET dati v nakup ali najem tistim, ki rabijo parkirišča. Natančen odgovor bo posredovan pisno. Odgovor je podal tudi direktor mestne uprave Bojan PETRIJAN: Takoj ko je bil direktor obveščen o obvestilu, ki je bilo posredovano v KS Černelavci, je zadevo proučil. Dokument je posredovala služba komu-nalnega nadzora z dobrim namenom, a nerodnim zapisom. Občina si želi dobre prometne ureditve v tem prostoru, enako kot v samem jedru. Občani se morajo varno gibati po teh površinah. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe: Obvestilo krajanom KS Černelavci je bilo posredovano na podlagi mnenj in pripomb, izraženih na sestanku krajanov z vodstvom Mestne obči-ne Murska Sobota, in na podlagi pritožb posameznih občanov naselja Černelavci, ki so se nanašale na ravnanje posameznikov, ki: - parkirajo svoja vozila na površinah za pešce, kolesarskih stezah in cesti-šču v nasprotju z določili Zakona o varnosti cestnega prometa. Zaradi tega se morajo pešci (med njimi tudi matere z vozički) in kolesarji tako parkiranim vozilom izogibati in se pri hoji posluževati cestišča, - puščajo zabojnike za smeti na javnih površinah, pločnikih in ob robu cestišča tudi v času, ko se ne vrši odvoz odpadkov, in na ta način prav tako onemogočajo prosti prehod pešcem ter ogrožajo varnost ostalih udeležencev cestnega prometa, - ne vzdržujejo svojih ograj, živih mej, ki se razraščajo v cestni svet in s tem zmanjšujejo preglednost ali drugače predstavljajo oviro za udele-žence cestnega prometa, in - odlagajo gospodinjske odpadke v zabojnik na pokopališču KS Černelavci, ki je namenjen izključno za potrebe pokopališča. Z obvestilom smo želeli opozoriti, da bodo pristojne službe poostrile nad-zor nad navedenimi nedopustnimi dejanji, saj je to predvsem v interesu samih krajanov. Iz samega obvestila izhaja, da sta obvestilo pripravili občinska inšpekcija in redarska služba, res pa je, da ni opremljeno s konkretnim imenom in priimkom uslužbenca. Podobna obvestila je Mestna uprava MO MS v pre-teklosti posredovala tudi ostalim krajevnim skupnostim in mestnim četrtim. Darko RUDAS: Menil je, da je točka vprašanj in pobud članov me-stnega sveta, ki je na dnevnem redu vsake seje, zelo pomembna, saj imajo svetniki možnost opozoriti na določene težave; pri tej točki se lahko izoblikuje dober predlog in dobra pobuda. Žal je mestni svet pri tej točki komajda sklepčen. Predlagatelj dnevnega reda naj razmišlja v tej smeri, da bi se ta točka uvrstila na začetek dnevnega reda. To je praksa v nekaterih občinskih svetih, ko je ta točka uvrščena takoj za potrditvijo zapisnika. Odgovor Antona ŠTIHCA: V 25. členu poslovnika je zapisano, da se prednostno uvrstijo na dnevni red seje mestnega sveta odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. Torej čisto na začetek dnevnega reda se predlogov in pobud članov mestnega sveta ne da uvrstiti. Morda bi na seji, na kateri bi bile le 3 ali 4 točke dnevnega reda, enkrat kot glavna točka lahko bila točka s pobudami in vprašanji svetnikov. Pobude in vprašanja se lahko dajo tudi prek spletnega portala Pomoč občanu, kjer se zadeve rešujejo sprotno. Zahvalil se je županu, direktorju občinske uprave in Štefanu Ciganu, ki so se pridružili prostovoljni akciji pri izgradnji večnamenskega prostora na Pušči. Anton CAMPLIN: Strinjal se je s širšo razpravo o problematiki v zdra-vstvu. Za kadrovsko zasedbo je treba poznati mrežo zdravstvenega varstva, ki jo že vrsto let sestavlja-jo ministri, vendar nobeden minister za zdravje te mreže ne uspe dokončati. Mrežo gradijo glede na število prebivalcev določene populacijske strukture na zdravnika. Koncesionarje se naj povabi na sejo, svoje pismo pa naj dopolnijo s temi podatki. Uvodničar pri obravnavi te točke mora kompleksno obravnavati kadrovsko problematiko v zdravstvu, imeti mora vse potrebne podatke. Izredno pomembno je, da bi bil prisoten tudi kdo z Ministrstva za zdravje ter predstavniki javnega osnovnega in bolnišničnega zdravstva. Sestanek, ki bo posvečen tej aktualni problematiki, mora biti konstruk-tiven, zaključki pa bi naj bili uresničljivi. Odgovor Antona ŠTIHCA: Zupan se strinja, da mora biti razgovor o zdravstvu konstruktiven in dobro pripravljen. mag. Nataša HORVAT: O družbi Mura ni vzpodbudnih informacij, pod-jetje se verjetno ne bo izvleklo iz krize. Zanima jo, ali obstoji možnost, da v teh težkih trenutkih pri-skočijo na pomoč partnerska mesta, mogoče pod-jetje Audi iz Ingolstadta? Morda bi imeli kakšen program, da bi se vsaj nekaj ljudi lahko prezaposlilo. So tekla kakšna pogajanja ali razgovori, so se navezovali stiki v to smer? Podjetje Audi zaposluje 33.000 ljudi in ni v krizi. Menila je, da bi se mogoče v tej smeri dalo kaj narediti. Odgovor Antona ŠTIHCA: O pomoči družbi Mura se je župan z ljudmi iz Ingolstadta že pogovarjal, ne sicer z vodilnimi iz občine ali Audija, ampak s tistimi, ki s tem par-tnerskim mestom dobro vzdržujejo stik. Tudi sami so se zanimali za to zadevo. Ko je Slovenska odškodninska družba Muri odrekla pomoč, seje na mestno občino obrnilo veliko ljudi, tudi svetovalci velikih koncernov, ki svetujejo posameznim vladam, ki so ponujali različne oblike pomoči. Naloga občine je bila, da je pomagala vzpostaviti stik z družbo Mura. Na občino so se obračali taki, ki bi lahko pomagali, ali pa tudi ne, vsem pa je občina skušala pomagati pri vzpostavitvi stika z vodstvom družbe Mura. Zanima jo, ali so za starejše občane še vedno namenjena sredstva za druženje? Starejši občani jih namreč težko pričakujejo, zato teh sredstev ne bi smeli okrniti, čeprav je tudi to povezano s finančnimi sredstvi. Odgovor Antona ŠTIHCA: Dvanajst odstotkov prebivalstva Mestne občine Murska Sobota je starejših od 65 let, iz tega razloga si zaslužijo pozornost. Nekorektno bi bilo, da bi sredstva za druženje omejili. V kratkem bo s svojo dejavnosjo začela institucija Sadeži družbe, kamor se bodo starejši občani lahko vključili in tam soustvarjali z mlajšimi. 10 MESTNI SVET Dezider ŠOOŠ: Povedal je, da se je po večletnem trudu pričel gra-diti odvodni sistem Borejci-Kupšinci-Veščica-Cernelavci. Letos, v prvi fazi, iz Borejcev mimo Kupšincev do potoka Dobel oz. Mokoš. Ob obilnih padavinah v Kupšincih letos prvič ni bilo poplave. Projekt je zelo uspešen, zato je izrekel priznanje županu in mestni občini. Predlagal je, da se projekt nadaljuje drugo leto s poglobitvijo Malega Dobla. Tam je predvidena tudi peš pot za rekreacijo. Zahvalil se je vsem, ki so o tem odločali; izvedena investicija je prinesla pozitiven premik pri razvodnjavanju poplavnih voda ob Ledavi. Župan Anton ŠTIHEC je izrazil upanje, da odvodni sistem res deluje. Pisna predloga oz. pobudi je oddala Daniela ŽITEK: Modra cona pri zdravstvenem domu v Murski Soboti pomeni za zaposlene velik problem. Zaposleni v zdravstvenem domu prosijo mestno občino, da zaposlenim izda dovolilnice za parkira-nje na tem parkirišču ali ukine modro cono. Ker smatramo, da je zdravstveni dom občinski, bi občina lahko zaposlenim zagotovila parkirišča, ki jih na dvorišču zdravstvenega doma ni dovolj, ali kakorkoli drugače rešila problem s parkiranjem. Odgovor Antona ŠTIHCA: Če bi mestna občina zagotovila parkirne prostore za zaposlene v zdra-vstvenem domu, bi nastala nevarnost, da bi morala zagotoviti parkirna mesta tudi vsem ostalim javnim institucijam. Tudi občinska uprava nima parkirišč za delavce. Odlok o ureditvi cestnega prometa ureja parkirna mesta, hitro pa se zadeve ne da rešiti. Potrebno je postopno reševanje v okviru razpoložljivih prostorskih zmožnosti. Parkirišča so prvenstveno namenjena obiskovalcem; če je dovolj prostora, pa se lahko uredijo tudi za zaposlene. V kolikor bodo na območju Ko?nunale posamezni investi-torji odšli na novo lokacijo, bi na tistem mestu lahko kratkoročno uredili dodatna parkirišča. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe: Pred Zdravstvenim domom Murska Sobota so urejene parkirne površine namenjene kratkotrajnemu parkiranju do dveh ur (modre cone) za potrebe obiskovalcev, bolnikov. Ukinitev modrih con so zaposleni v zdravstvenem domu predlagali že pred leti, vendar njihovemu predlogu ni bilo mogoče ugoditi. Modre cone se nahajajo v neposredni bližini pomembnejših javnih institucij in so zato namenjene občanom, da lahko za kratek čas, 1 do 2 uri, parkirajo svoja vozila in nato po opravljenih opravkih odstopijo parkirno mesto drugemu vozniku. Zato te površine niso namenjene temu, da bi na njih puščali vozila zaposleni v teh institucijah. Parkirne karte za parkiranje v modri coni se, pod pogoji, ki jih določa prvi odstavek 53. člena Zakona o varnosti cestnega prometa ZVCP-1-UPB5 (Ur. I. RS, št. 56/08 in 58/09), lahko, med drugim, izdajo tudi zdravstvenim delavcem, vendar le za nujno potrebne obiske bolnikov na domu zaradi neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje. Dovolilnice, ki jih v skladu s 25. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa v MO MS (Ur. L RS, št. 45/03 in 18/06) izdaja Mestna uprava MO MS, oziroma plačljive dovolilnice, ne veljajo za modre cone pred zdravstvenim domom (drugi odstavek 29- člena cit. Odloka). Parkirne površine, ki se nahajajo v nadaljevanju Kopališke idice (ob kopališču in bivši vojašnici), so med dnevom, zlasti pa v jutranjih urah, nezasedene, zato zaposleni v zdravstvenem domu svoja vozila lahko par-kirajo na teh površinah. V Satahovcih je bila postavljena opozorilna tabla za voznike, ki teden ali pa več dni ni delovala, nato je dva tedna delovala, nakar pa so jo odstranili. Zanima jo, ali mestna občina meni, da je ta tabla dosegla svoj namen v tej krajevni skupnosti. Menila je, da bi tabla morala biti postavljena dlje časa, da bi dosegla svoj namen. Odgovor Antona ŠTIHCA: Ugotoviti je treba, zakaj opozorilna tabla za voznike ni delovala, ter table dlje časa pustiti po naseljih. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe: Res je, da se razmere v prometu —predvsem hitrosti vožnje osebnih avto-mobilov, na območju, kjer se postavi preventivna radarska tabla, izboljšajo in se poveča prometna varnost. Vendar pa je bila tabla prestavljena zaradi potreb po postavitvi preventivne radarske table. ODGOVORI NA POSREDOVANA PISNA VPRAŠANJA Na pisna vprašanja občanke, ki jih je v mesecu avgustu 2009 na mestno upravo posredovala svetnica mag. Brigita PERHAVEC, so pripravljeni naslednji odgovori: Voda pod igrali V letošnjem deževnem vremenu se je nemogoče tako kot na vseh ostalih zelenih površinah tudi na otroškem igrišču izogniti temu, da ne bi pod igrali nekaj časa stala voda. Treba je pač počakati (kljub urejeni drenaži in nagnjenosti terena), da velika količina vode odteče in se tla in pesek pod igrali posušijo. Zakaj na igrišču ni več igral Igrišče so zasnovali in projektirali strokovnjaki, ki so usposobljeni za taka dela, in pri izgradnji javnega otroškega igrišča je treba upoštevati obremeni-tev igrišča, hkrati mora vsako igralo imeti urejeno varnostno površino. Okrog hiške z gugalnico za najmlajše je na primer velika peščena površina, kije v bistvu varnostna površina, ki otroka varuje, da se ob padcu z igrala ne bi huje poškodoval. Med igrali morajo biti tudi prazni prostor, zelenica, klopi, drevesa, preglednost (da lahko starši otroka spremljajo pri igri). Skratka, vsako tako igrišče je grajeno po določenih normativih in standardih, ki so zelo zahtevni, in tudi prav je tako, ker je v tem primeru na prvem mestu varnost naših otrok. Dve nihajni igrali (tako imenovana konjička) sta se ti nadomestili z novima nihajnima igraloma (pikapolonico in dinojem). Ker sta stari dve igrali bili dotrajani, se je mestna občina na podlagi strokovnega pregleda igrišča, ki ga je opravila skupaj z upravljavcem Komunalo Murska Sobota in stro-kovnjakinjo za izgradnjo igrišč, odločila, da bodo določena starejša igrala, ki so tudi vsebinsko so že malo zastarela, počasi nadomeščali z novimi. Iz tega razloga je prišlo do menjave teh igral, in kot tudi sami omenjate, je tudi finančno lažje igrala postopoma zamenjavati z novimi. Poti v parku se redno vzdržujejo in dopolnjujejo s peskom, vendar se kljub temu dogaja, da ob slabem vremenu, večjem dežju pride do jam in izpi-ranja frakcije. V letošnjem letu je bila vegetacija izredno bujna, zato so nastali tudi ne-koliko višji stroški košenj, pa tudi neurja, ki so vse pogostejša, pripomorejo k višanju stroškov vzdrževanja. Kljub temu je mestni upravi z določenimi 11 MESTNI SVET racionalizacijami uspelo celotne stroške vzdrževanja zelenih površin neko-liko znižati oziroma jih zadržati v realnih proračunskih okvirih. Kljub temu nobena vzdrževalna dela niso bila okrnjena in za to si bo Mestna uprava prizadevala tudi v prihodnje. Zato bo posebno pozornost namenila tudi potkam v parku z namenom, da bi bilo zastajanja vode čim manj. Skrbniki-lastniki psov so dolžni na javnih mestih zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu (11. člen Zakona o zaščiti živali, Uradni list RS, št. 43/07). Nadzor nad ravnanjem skrbnikov-lastnikov psov vršita veterinarska inšpekcija in policija. V skladu z občinskim odlokom o javnem redu v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 4/00 in 18/06) je na javnih površinah prepove-dano puščati iztrebke domačih živali. Nadzor nad izvajanjem določil odloka vršita občinska inšpekcija in redarska služba Mestne občine Murska Sobota. Za kršitev tega določila odloka je predvidena globa v višini 125,18 EUR. Za izdajo plačilnega naloga in izrek globe je potrebna osebna zaznava prekrška s strani prekrškovnega organa. Redarska služba Mestne občine Murska Sobota večkrat dnevno opravlja nadzor v mestnem parku. Nadzor opravlja od 7 do 15- ure, ob sobotah do 13. ure. Ob petkih je organizirana dežurna redarska služba v Mestnem parku od 13- do 21. ure. Kljub temu da sta na dveh lokacijah v mestnem parku dve pasji stranišči, večina lastnikov psov za čiščenje pasjih iztrebkov uporablja vrečke, ki se nahajajo v zabojnikih, ki so namenjeni tudi odla-ganju teh odpadkov, ali pa vrečke prinesejo s seboj. Skrbnike-lastnike psov redarska služba nenehno opozarja na uporabo pasjega stranišča in vrečk. Doslej redarska služba ni izrekala glob, saj so bila opozorila s strani redarske službe upoštevana. Ob upoštevanju števila zaposlenih redarjev, obsega dela redarske službe in dejstva, da (razen ob petkih) v popoldanskem času po 15-uri redarska služba v Mestnem parku ni prisotna, dopuščamo možnost, da posamezni nevestni skrbniki psov ne počistijo za svojimi psi. Objava sporeda predvajanja posnetkov sej Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota Posnetke sej Mestnega sveta Mestnega občine Murska Sobota predvajata tako TV Idea — Kanal 10 kot TV AS. TV AS predvaja posnetek seje na dan seje po končani seji, TV Idea - Kanal 10 pa posnetek predvaja ob nedeljah popoldne v tednu, ko je bila seja mestnega sveta. Spored obeh medijev je objavljen na njunih spletnih straneh ter vsak dan v dnevniku Večer. Soboške novine izhajajo 15. v mesecu, datumi sej mestnega sveta pa niso vnaprej določeni, 2ato objava sporeda predvajanja posnetkov v Soboških novinah ni možna. Dr. Andrej Horvat imenovan za državnega sekretarja Vlada je imenovala dr. Andreja Horvata za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Podlaga za imenovanje dr. Horvata, ki je sicer mestni svetnik Mestne občine Murska Sobota, je Zakon o razvojni pod-pori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Zakon med drugim predvideva tudi ustano-vitev vladne projektne pisarne v Pomurju, najverjetneje v Murski Soboti. 12 TILIA rafko.ficko@siol.net cvetličarstvo 0LA AKTUALNO Z državno pomočjo murskosoboška bolnišnica znova v črnih številkah Karlo Vratarič V začetku oktobra je Splošno bol-nišnico Murska Sobota obiskal mi-nister za zdravje Borut Miklavčič. Vodstvo bolnišnice je pozval k raci-onalnejši porabi sredstev. »Osebno sem z obiskom, ki smo ga opravili v Murski Soboti, delno zadovoljen. Za nami je zelo zahte-ven pogovor z vodstvom bolnišni-ce, pregledali smo vse ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo v mur-skosoboški bolnišnici po dolgih letih ponovno v črnih številkah,« je povedal minister za zdravstvo Borut Miklavčič in poudaril, da je prvi minister po več letih, ki se je odločil, da bo stare izgube v slovenskih bolnišnicah pokril ustanovitelj, tj. država. Tak projekt je že zaključen v Izoli, zdaj pa ga zaključujejo še v Murski Soboti. »Država bo poravnala 958 tisoč evrov neplačanih zapadlih obve-znosti izpred štirih, petih, šestih let. Vodstvo bolnišnice se je z vsemi upniki uspešno dogovorilo tako za odpis zamudnih obresti in pri nekaterih dobaviteljih tudi za odpis dela glavnice,« je dejal Miklavčič in dodal, da nekatere pretekle odločitve sicer niso bile racionalne, investicije so bile iz-peljane brez pokritja, najemali pa so se tudi krediti brez zavarovanja. V nadaljevanju je zdravstveni minister še povedal, da bodo v sodelovanju z Ivanom Tibautom, direktorjem murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarova-nje, regijski bolnišnici pomagali pri arbitraži zaradi podcenjeno- sti zdravstvenih storitev. Gre za vrednotenje dela oziroma tako imenovano zdravstveno utež, pri čemer je v arbitražnem postopku bolnišnica lani dosegla priznanje višjih stroškov s strani ministrstva, ki je tretjino denarja že nakazalo. Preostanek sredstev naj bi dobili letos in prihodnje leto, vendar je izplačilo trenutno še vprašljivo. Na področju investicij pa si Murska Sobota lahko v naslednjih letih obeta ureditev urgentnega centra in večjo energetsko učinkovitost bolnišničnih zgradb. Vodstvo ima po Miklavčičevih besedah podpo-ro ministrstva, vendar mora spe-ljati program tako, da sredstva v korist zavarovancev in zdravnikov porabi kar najbolj racionalno. »Obisk je bil izčrpen, temeljit in prepričan sem, da bo prinesel v prihodnje še boljše rezultate,« je povedal direktor Splošne bolnišni-ce Murska Sobota Bojan Korošec in dodal, da so analizirali stanje v bolnišnici včeraj, danes in jutri, a s poudarkom na prihodnosti. Murskosoboška bolnišnica tako pričakuje pomoč ministrstva pri arbitraži in nabavi aparata za izva-janje magnetne resonance ter čim boljše razumevanje pri pridobiva-nju novih specializantov v našo re-gijo, kar pa ni kratkoročen proces. Kar se tiče magnetne resonance, je Miklavčič pojasnil, da je nazadnje prednost za nakup dobilo Novo mesto, naslednja na vrsti pa bo Murska Sobota. Minister je bil seznanjen še s sta-njem na deficitarnih področjih, kot so ginekologija, porodništvo in pediatrija. Govora pa je bilo tudi o reviziji osebnih dohodkov. Nekaterim zaposlenim so bili na-mreč izplačani previsoki zneski, skupaj v višini nekaj čez 400 tisoč evrov. Ministrstvo za javno upravo je julija letos sklenilo, da se sred-stev v javnem sektorju, kjer so ugotovljene nepravilnosti, ne vra-ča, murskosoboško bolnišnico pa je vseeno pozvalo, naj razliko od-služi z dežurstvi ali kako drugače. 13 AKTUALNO Zlati maturanti Mestne občine Murska Sobota Karlo Vratarič V županovem uradu so 30. septem-bra pripravili sprejem zlatih matu-rantov iz murskosoboške občine. V preteklem šolskem letu je naziv zlati maturant uspelo doseči štirim dijakinjam in enemu dijaku, ki so se že podali na študijsko pot v Ljubljano in Maribor. V preteklem šolskem letu se je v murskosoboški občini z nazivom zlati maturant lahko pohvalilo pet maturantov, od tega so trije uspeh dosegli na splošni maturi, dva pa na poklicni. Najuspešnejša med njimi je bila Barbara Hüll, ki je obiskovala murskosoboško gim-nazijo in je na maturi dosegla vseh 34 točk, ob tem pa je osvojila še zlato Cankarjevo priznanje, svojo izobraževalno pot pa bo nadalje-vala v Ljubljani na študiju medi- cine. Murskosoboško gimnazijo je obiskoval tudi Filip Kuzmič, ki se je odločil za študij biolo-gije v Ljubljani. Na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je zlata maturantka postala Lea Turner, ki bo svojo pot nadalje-vala v Mariboru na dvopredme-tnem študiju prevajalstva angle-ščine in sociologije. Prav tako v Mariboru bosta študirali Nina Jelenovec in Urška Kranjec, ki sta obiskovali Ekonomsko šolo v Murski Soboti, izobraževanje pa bosta nadaljevali na ekonomskem področju. »Znanje je naložba v prihodnost. Pred časom sem povedal, da bi v času gospodarske in vsesplo-šne krize lahko bil pomemben razvojni projekt tudi dolgoročno vlaganje v znanje. V naši regiji bi ustanovili čim več rednih vi-sokošolskih programov, in to na perspektivnih področjih. Tako bi dijakom omogočali izobraževanje v domačem okolju,« je na spre-jemu zlatih maturantov povedal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec ter v nada-ljevanju predstavil tudi možnost pridobitve občinske štipendije. Na področju štipendiranja je Murska Sobota vodilna občina v Sloveniji po višini namenjenih sredstev za štipendiranje, saj le-tno za štipendije namenijo več kot 230 tisoč evrov. Ob uspešno zaključenem srednješolskem izo-braževanju so od murskosoboške občine zlati maturantje prejeli knjigo »Slovenija v presežkih« z županovim osebnim posvetilom, priznanje občine in cvetje. Še dva izredna visokošolska študija v Murski Soboti Karlo Vratarič Od drugega oktobra sta se v Murski Soboti pričela izvajata dva nova viso-košolska študija - študij zdravstve-ne nege in študij fizioterapije, ki pa sta kot vsi drugi obstoječi študijski programi v regiji razen enega pla-čljiva. Nova programa obiskuje sto študentov. Ustanovitelj programov je Evropsko središče Maribor, ki mu predseduje dr. Ludvik Toplak, gre pa za akademsko mrežo univerzi-tetnih učiteljev z univerz podona-vskih držav. Kot institucija se je središče oblikovalo z namenom, da razvija nove, uporabne, apli-kativne študijske programe, zlasti pomembne za Podonavje, kot so vprašanja voda, tranzicije in re-integracije, medkulturnega sode-lovanja in zdravja ljudi. Program zdravstvene nege bodo v Murski Soboti izvajali zaradi velikega pov-praševanja. »V drugih mestih bi študij zdravstvene nege pocenili, mnogim bi omogočili izobrazbo, ki jim je sedaj nedostopna, dvigni-li kakovost zdravstvenih storitev v regiji, prispevali k splošnemu so-cialnemu in kulturnemu dvigu ter rešitvi socialnih protislovij,« pravi dr. Toplak. Položaj pa je drugačen pri progra-mu fizioterapije, ki je v Sloveniji na voljo le še v Ljubljani, name-njen pa je izobraževanju kadrov za potrebe zdraviliške ponudbe, zdra-vstvenih ustanov in športno-rekre-acijske potrebe. Program omogo-ča gospodarski napredek v regiji, nudi možnost samozaposlitve kot dopolnilne storitve obstoječi zdra-viliški in turistični infrastrukturi v severovzhodni Sloveniji, zlasti v Prekmurju. Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec je iz-razil zadovoljstvo ob otvoritvi dveh novih visokošolskih programov, saj se problematika regijske nera-zvitosti še kako dotika lokalnega izobraževalnega sistema. Štihec je omenil trenutno situacijo, kjer je od 36 visokošolskih programov po celotni državi le en v Pomurju. »Za dosego enakopravnosti po ra-zvojnem vidiku sta nova programa prava pot,« je dejal murskosoboški župan. Management v agroživilstvu in razvoj podeželja pa ostaja edini redni visokošolski študij v regiji, za nova programa pa je treba letno odšteti 3400 evrov. Kljub na videz visoki šolnini se je za oba progra-ma skupaj v nekaj dneh prijavilo več kot 420 kandidatov. »Vpis smo morali omejiti dvakrat: prvič, ker ministrstvo v Murski Soboti ne financira visokošolskih zdravstve- nih programov kot v vseh drugih visokošolskih mestih. Omejiti smo se morali na samoplačnike, saj gre za izredni študij. Tudi tu smo morali omejiti vpis na najboljše študente, oziroma na tiste, ki so pokazali dobre izkušnje in znanje v stroki. Skupaj smo se omejili na 100 študentov, in sicer na 40 študentov zdravstvene nege in 60 študentov fizioterapije,« pravi dr. Toplak. Medtem ko so vpisani v prvi program večinoma iz do-mačega okolja, obiskujejo drugi študij študenti iz cele Slovenije. Študij poteka na Lendavski ulici 9 v Murski Soboti, predavanja pa so večinoma ob petkih in sobo-tah, vaje pa tudi ob drugih dne-vih. Kabinetne vaje bodo potekale večinoma na Srednji zdravstveni šoli, klinične vaje pa v bolnišnici, zdravstvenih in socialnih domovih ter zdraviliščih. 14 AKTUALNO Zalar obiskal sodišči Karlo Vratarič Sedmega oktobra je Okrožno in Okrajno sodišče v Murski Soboti obiskal minister za pravosodje Aleš Zalar in bil z videnim zadovoljen. Pogovarjali so se predvsem o dveh temah - stečaju Mure in splošnem stanju na obeh sodiščih. Glede stečajnega postopka v Muri je ministra za pravosodje Aleša Zalarja zanimalo, kako je sodišče organizacijsko pripravljeno na te postopke. Dobil je zagotovila, da na sodišču nimajo nobenih težav. »Na sodišču so pripravljeni na povečan obseg dela z zvezi z vo-denjem teh stečajnih postopkov, še zlasti pa v postopku matične družbe. Predsednik okrožnega sodišča je organiziral tudi delo sodnega osebja, ki ga gotovo čaka precej dela v obdobju prija-vljanja terjatev. Zagotovil mi je, da bo skrbno koordiniral delo sodnikov, če bo to potrebno, sodniki pa bodo nadzirali tudi delo stečajnih upraviteljev in jih usmerjali,« pravi Zalar in dodaja, da sodišče zaenkrat ne potrebuje nobene kadrovske, administrativ-ne ali prostorske pomoči. V zvezi s poslovanjem sodišč v prvih devetih mesecih letošnjega leta pravosodni minister ugota-vlja, da obe murskosoboški so-dišči delata dobro, sodniki niso preobremenjeni in pomagajo tudi drugim sodiščem z obmo-čja Višjega sodišča v Mariboru in prevzemajo v reševanje zadeve, sodniki pa gredo tudi neposre-dno na druga sodišča. »To kaže na veliko fleksibilnost v izvaja-nju pristojnosti obeh sodišč, kar sam kot minister izrecno pod-piram. Tak način dela namreč državljanom zagotavlja, da bodo njihove zadeve približno v enakih časih prišle na vrsto in da bodo približno v enakem času lahko dočakali izid sodnih postopkov. Sodišči nimata neobvladljivih sodnih zaostankov, nekaj sto za-dev na obeh sodiščih sicer ostaja, oba predsednika pa sta mi zago-tovila, da sta absolutni prioriteti zmanjševanje teh zaostankov in reševanje pomembnejših zadev,« je povedal Zalar. Predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti Branko Palatin je povedal, da so se na stečaj Mure dobro pripravili, izvedli pa so tudi določene kadrovske in druge ukrepe, kot so na primer zagoto-vitev dodatnih kadrov na gospo-darskem oddelku, narejen pa je tudi program dela prek rednega delovnega časa, če bo to potreb-no. Stečaj Mure bo absolutno pri-oritetno obravnavan, da delavci ne bi utrpeli morebitnih socialnih posledic. Predsednica Okrajnega sodišča v Murski Soboti Darinka Pušenjak je dejala, da v zvezi z Muro na sodišču ni nobenih dru-gih postopkov, v zadnjih dveh, treh letih pa so prevzeli čez tri tisoč zadev iz Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice, od tega samo v letošnjem polletju 1740 zadev. Bakovčani odslej na novem igrišču Aleksandra Grah 30. septembra je ob Osnovni šoli Bakovci potekalo odprtje novega športno-rekreacijskega centra. Šolarji in ostali krajani bodo odslej lahko ohranjali svojo kondicijo na tekaški progi ali košarkaškem oz. nogometnem igrišču. Investicijska vrednost celotnega športno-rekreacijskega centra je znašala okrog 157.000 evrov. Od tega sta nekaj sredstev prispevala Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za šport, skupno okrog 30 odstotkov. Približno 60 odstotkov vrednosti investi-cije je prispevala Mestna občina Murska Sobota iz občinskega proračuna. »Menim, da je vsaka naložba v zdravje, pravilna,« je poudaril župan Anton Štihec. Na odprtju novega športno-re-kreacijskega centra je sprego-vorila tudi ravnateljica Vanda Sobočan: »Sola s 139-letno tra-dicijo ni samo hram učenosti za številne generacije krajanov Bakovcev in Dokležovja, ampak je že od nekdaj središče vaških, športnih, rekreativnih in družab-nih srečanj. Številnim posame-znikom predstavlja igrišče kraj za sproščanje športne energije, za druge pa je to prostor za kakšno urico sproščujočega kramljanja. S svojo lokacijo v tem prime-stnem naselju, predvsem pa s pri-zadevanji nekdanjih in sedanjih zaposlenih, je že dolga desetletja vez, ki povezuje generacije tako na športnem kot na kulturnem področju.« Novo prireditev je pozitivno ocenil tudi predsednik krajevne skupnosti Andrej Šajnovič, ki si predvsem želi, da bi se Bakovci še naprej razvijali kot sodobno primestno naselje. 15 AKTUALNO Gradnja garažne hiše v Murski Soboti preložena Karlo Vratarič Avgusta lani so na koncu Kocljeve ulice v Murski Soboti porušili star objekt, izpraznili pa so tudi zemlji-šče, na katerem naj bi v prihodno-sti zrasla poslovno-parkirna hiša. Omenjena površina že eno leto služi le kot brezplačno parkirišče, zaradi negotovih časov pa začetek gradnje še ni znan. Zamisel o gradnji poslovno-parkirne hiše na omenjeni loka-ciji sega že v leto 2005. Takrat so investitorji napovedali, da bodo zgradbo začeli graditi aprila prihodnje leto in jo v letu 2006 tudi dokončali. Ker pa je z organizacijskega, izvedbenega in z vidika zagotavljanja finanč-nih virov bil projekt zahteven, je družba Sobota-center uspela zemljišče odkupiti šele v letu 2007. Z gradnjo bi morali po ponovnem projektiranju začeti še v letu 2008, vendar se to do danes še ni zgodilo. Kot pra-vijo na Mestni občini Murska Sobota, se uresničitev projekta zaradi razmer na gospodarskem in finančnem področju nekoli-ko zamika in prelaga v obdobje, ko se bodo razmere uredile. »Kot je znano, vlaganja v izgra-dnjo parkirnih hiš niso donosne naložbe, še posebej pa bi bila ekonomska upravičenost takšne naložbe vprašljiva v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki se v naši regiji še posebej močno od-ražajo. Zato iz teh razlogov ni moč natančneje opredeliti za-četka in konca gradnje poslov-no-parkirne hiše,« pojasnjuje višji svetovalec Drago Ružič. V preteklosti je bilo govora, da naj bi na začetku iste ulice ob nekdanjem Domu tehnike načrtovali še eno garažno hišo, vendar je po veljavnem prostor-sko-izvedbenem aktu na tem mestu predvidena gradnja po-slovno-stanovanjskega objekta s podzemnimi parkirišči. Avto Rajh d.o.o. 16 AKTUALNO Večina Murinih delavcev brez služb Karlo Vrataric Agonija v tovarni oblačil Mura se počasi razpleta. Po dvodnevnem protestu se je zamenjala vodstvena struktura, ob novemu predsedni-ku uprave Bojanu Starmanu se je petega oktobra dvočlanski upravi pridružil še Milan Mörec. Razglašen je bil stečaj štirih družb, po uspe-šnih pogovorih z nemškim Hugom Bossom pa bo delo obdržalo vsaj 650 delavcev. Prvega oktobra je bil podan pri-čakovan, a po mnenju mnogih celo prepozen predlog za zače-tek stečajnega postopka za štiri Murine družbe. Podlaga zanj so bili računovodski podatki na zadnji avgustovski dan, ki so izkazali insolventnost druž-be. V stečaju so tako matič-na delniška družba Mura, ki je zaposlovala 942 delavcev, ter hčerinske družbe Mura — Moška oblačila (522 delavcev), Mura — Zenska oblačila (588 delavcev) in Muralist (583 de-lavcev). Na murskosoboškem okrožnem sodišču se je tako že začel stečajni postopek za prve tri družbe, medtem ko je za in-validsko podjetje Muralist mo-ral soglasje za začetek postopka dati državni zbor. Prihodnost bodo tako gradili predvsem na družbi Mura in partnerji, medtem pa ostale štiri še delujoče družbe Mura -EHM, M — Energetika, Mura — Unikat ter M-AIKS ne bodo v središču pozornosti. »Nadaljnje poslovanje bo sedaj skoncen-trirano na družbah, ki ostajajo. V njih dela 650 delavcev. Na teh temeljih hočemo zgraditi novo Muro. Ali nam bo uspe-lo, bomo videli že v kratkem. Odnosi s partnerji so trenu-tno trhli, zato bomo morali na tem področju trdo delati,« pravi novi predsednik Murine uprave Bojan Starman, ki je to funkcijo prevzel 24. septem-bra, petega oktobra pa je član uprave postal še Milan Moreč, ki se je od Mure po dolgih letih poslovil v času vodenja Aleša Kumperščaka. Poleg njiju bodo v podjetju še trije že prej ome-njeni stečajni upravitelji. Spodbudna pa je novica, da so bili pogovori z nemškim partnerjem Hugom Bossom uspešni, saj omenjena nemška družba sodelovanja z Muro ni prekinila. Nadaljnje sodelova-nje so na razgovorih ponovno oživili v začetku oktobra, kjer so predstavniki Mure natančno predstavili svojo vizijo in načr-te ter pojasnili dogodke, ki so se v Muri odvijali v zadnjem času. Nemški poslovni par-tnerji bodo še naprej natančno spremljali in preverjali, ali bodo dane obljube uresničene. Tako 35-letnega sodelovanja na srečo še zaposlenih v Muri ne bodo prekinili, v nasprotnem prime-ru pa bi prekinitev sodelovanja ogrozila tudi preostala delovna mesta. Črna dneva za Muro, 21. in 22. september, ko so potekali dela-vski protesti, tako na srečo nista odgnala zadnjega resnega par-tnerja, je pa dogajanje povzroči-lo menjave v vodstveni struktu-ri in nadzornem svetu družbe. Delavci namreč v tovarno niso spustili ne prokurista Zdenka Podlesnika niti prvega nad-zornika Henrika Peternelja in zahtevali njun odstop, kar so kasneje tudi dosegli, odstopili pa so tudi preostali člani uprave in nekateri nadzorniki in s svo-jimi odstopi zadostili stavkov-nim zahtevam. Pred razjarjene delavce sta med drugimi sto-pila tudi murskosoboški župan Anton Stihec in direktor me-stne uprave Bojan Petrijan, ni pa manjkalo niti višjih gostov, kot so na primer direktor dru-gega največjega Murinega la-stnika SOD-a Tomaž Kuntarič, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in predsednik vlade Borut Pahor. S strani slednjih so bile dane mnoge obljube, a izplačil izrednih socialnih po-moči že v tem mesecu vseeno ne bo mogoče tako hitro izvesti in jih delavci lahko pričakuje-jo šele v mesecu novembru. Na centrih za socialno delo je za iz-redno socialno pomoč zaprosilo že več kot 1500 ljudi. Stečaj Mure v Pomurje privabil politične stranke Krizna situacija, ki je v Pomurju izbruhnila po stečaju Pomurke in Mure, je v regijo privabila tudi nekatere politične stranke ter nji-hove glavne akterje. Na javni tribuni z naslovom »Razvojne perspektive Pomurja«, ki jo je priredila SDS, so spregovo-rili Janez Janša, Marjeta Cotman, Gregor Virant, Andrej Vizjak, Anton Stihec, Andrej Šircelj, Franc Sušnik, Zvone Černač ter France Cukjati. Pokritizirali so prepočasne in neučinkovite proti-krizne ukrepe vlade ter poudarili, da je potrebno z davčnimi olaj-šavami v regijo privabiti čim več gospodarstva. Izkoristiti je treba tudi turistični in kmetijski poten-cial ter vzpodbuditi razvoj šolstva in črpanja namenskih evropskih sredstev. Na okrogli mizi, ki jo je pripravi-la LDS, so Katarina Kresal, Aleš Zalar in Jože Hajdinjak pred-stavili predlog petih ukrepov za gospodarsko oživitev Pomurja. Ukrepi se nanašajo predvsem na davčne olajšave za delodajalce ter zaposlene in izboljšanje po-gojev za pridobivanje kreditov in nepovratnih sredstev. Kresalova je izrazila še presenečenje nad skepticizmom, ki se pojavlja ob tovrstnih pobudah. Tadej Kirinčič 17 AKTUALNO V Hiši Sadeži družbe se bodo srečevali starejši in mlajši Aleksandra Grah V Murski Soboti je svoja vrata od-prla prva medgeneracijska hiša v Sloveniji - Hiša Sadeži družbe, ki je namenjena druženju in povezovanju prostovoljcev vseh generacij. Hiša je nastala v okviru projek-ta, ki ga z nepovratnimi sredstvi podpirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finanačnega mehanizma. Že spomladi so v središču Murske Sobote pričeli z obnovo zgradbe, sam projekt obnove pa je pripra-vil arhitekt Andrej Kalamar. Hiša je zasnovana kot skupek različnih prostorov, ki omogočajo izvaja-nje raznih aktivnosti. Tako se v njej nahajajo učna kuhinja, raču-nalniška delavnica, mojstrska de-lavnica, igralni kotiček, prostor za počitek, razstavni prostor in priročna knjižnica. Hiša Sadeži družbe je nadgradnja projekta Sadeži družbe, ki ga po vsej Sloveniji izvajajo osnovne šole in društva upokojencev. Glavna sofinancerja mursko-soboške Hiše Sadeži družbe sta Slovenska filantropija in Mestna občina Murska Sobota, kot par-tnerji pa v projektu sodelujejo še Društvo upokojencev Murska Sobota, Osnovna šola I Murska Sobota, Pomurska pokrajin-ska zveza društev upokojencev Murska Sobota in Mestna ob-čina Murska Sobota. Projektu so se z veseljem pridružili člani Društva upokojencev Murska Sobota, saj so ga sprejeli z ve-likim navdušenjem, prav tako prostovoljci Osnovne šole I, ki v projektu Sadeži družbe sode-lujejo že od leta 2006. Starejši verjamejo v medgeneracijsko povezovanje in seveda tudi v to, da se bodo nekaj naučili od mlaj-še generacije, hkrati pa mladim omogočili spoznavanje življenja starejših. Glavni cilj projekta je gotovo tesnejše in dolgotrajno povezovanje starejše in mlajše generacije. Tako si prostovoljci v različnih delavnicah izmenju-jejo znanja, izkušnje, spretnosti, vse aktivnosti pa so organizira-ne s poudarkom na skupnem ustvarjanju, izmenjavanju idej in izkušenj ter seveda druženju. V Hiši že potekajo različne delav-nice, med njimi je nekaj takih, ki bodo potekale vsak mesec: vsak prvi ponedeljek v mesecu bodo izvajali merjenje krvnega tlaka, dvakrat mesečno bo na vrsti tudi računalniško opismenjevanje, ponedeljki pa bodo rezervirani za šiviljske delavnice. Seveda pa ne bo zmanjkalo še drugih tematsko široko zastavljenih delavnic. Andreja Križman s.p. SDS PILA 18 AKTUALNO Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije 30 let v službi invalidov Geza Grabar Trenutno šteje društvo 77 članov, njihovo število pa se žal iz leta v leto povečuje, saj je invalidov na vozičkih vse več. V avli Ekonomske šole je Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije zaznamovalo okrogli jubilej, na ka-terem so pregledali delo v treh dese-tletjih in najzaslužnejšim posame-znikom podelili priznanja, njihov jubilej pa so z obiskom počastili tudi številni gostje. Kot je dejala predsednica Marija Magdič je bil uvod v praznovanje dan odprtih vrat nekaj let starega društvenega doma na Noršinski ulici, ki so ga pripravili dan pred slovesnostjo. Z namenom pomoči pri prilagajanju bivalnih prostorov, ko pacient konča z zdravljenjem in kot invalid na vozičku zaživi v domačem okolju, pa tudi za večjo vključenost v širše družbeno okolje izvajajo številne socialne programe. V društvenih prostorih izvajajo tudi rekreativne dejavnosti, delav-nice in druge aktivnosti. V društvu, kjer jih v glavnem ma-terialno podpirajo le v murskoso-boški mestni občini, čeprav njihovi člani prihajajo z obeh bregov Mure, vse do Ormoža, si že nekaj let pri-zadevajo, da bi dobili redno zapo-slenega šoferja, ki bi jim bil potem vedno na razpolago za nujno po-trebne prevoze. Sedaj si pomagajo s šoferjem prek javnih del in drugimi prostovoljci. Ob tem pomembnem jubileju so zbranim paraplegikom česti-tali podžupan Jože Casar, ki je v imenu mestne občine ob jubileju društva predsednici Mariji Magdič izročil posebno občinsko priznanje, sekretar na Direktoratu za invali-de pri Ministrstvu za delo Viktor Frangež, predsednik Zveze para-plegikov Slovenije Dane Kastelic in predstavniki številnih podobnih društev. S strani nacionalne inva-lidske organizacije in ministrstva je bila ničkolikokrat ponovljena krilatica: »Nič o invalidih brez in-validov«. Kastelic je dejal, da je to v glavnem le slogan, saj skoraj vselej dobre rešitve za invalide s strani države prihajajo prepozno. Priznanja ob jubileju so prejeli Matija Merklin, Marija Magdič, Ivan Peršak, Slavko Dunaj, Franc Borovnjak, Franc Jožef, Marta Janežič, Bojan Ciman, Milan Bogataj, Jolanka Hari kot čla-nica z najdaljšim stažem v dru-štvu, Cvetka Terezija Potočnik, Mestna občina Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav, OE Murska Sobota, Športna zveza Murska Sobota in AMD Štefan Kovač Murska Sobota. 19 Raiffeisen BANK AKTUALNO Soboški grad v znamenju sodobnih tehnologij Festival računalništva in sodobnih komunikacij - FRiSK 2009 Že tretje leto zapored se je v Murski Soboti dogajal festival računalništva in sodobnih komunikacij - FRiSK 2009. Ta vsako leto znova uspe v Mursko Soboto privabiti mnoge računalniške navdušence, strokov-njake ter tudi tiste, ki jim računalniki in sodobne tehnologije predstavljajo nujno zlo. Letošnji festival FRiSK je potekal pod sloganom »Z znanjem krize ni!«, zato ni prav nič prese-netljivo, da so velik del programa festivala predstavljale izobraževal-ne vsebine, organizatorji pa so se vsebinsko dotaknili tudi svetovne gospodarske krize, ki je svoje zobe pokazala tudi v naši regiji, v povezavi z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Tako kot minuli dve leti, je tudi letos festival potekal v prostorih ter na dvorišču murskosoboškega gradu, ki je sedaj postal že tradi-cionalno starodobno prizorišče festivala sodobnih tehnologij. Organizatorji so ostali zvesti tudi svoji ideji o brezplačnem festivalu, za katero pravijo, da se ji ne nameravajo odreči niti v prihodnje. Letošnji FRiSK nam je ponudil kar tri okrogle mize s precej raznoliko tematiko in se-veda tudi zasedbo. Prva okrogla miza je sledila uradni otvoritvi, njeni gostje pa so bili Boris Hakl, direktor podjetja Hakl IT, dr. József Györkös, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Danilo Krapec, direktor RRA Mura, in dr. Matej Gomboši, ELES, ki so se pogovarjali o tem, kakšne vplive ima gospodarska kriza na IKT-gospodarstvo. Druga izmed treh je bila okrogla miza na temo odgovornosti na sple-tu, kjer je moderatorka Ana Jud gostila direktorja podjetja T-2 Matevža Turka, Petra Tomaža Dobrilo z Ministrstva za kultu-ro ter Tadeja Hrena iz podjetja SI-CERT. Skozi debato so prišli do zaključka, da smo Slovenci na spletu precej neodgovorni ter da se pogosto ne zavedamo posle-dic, ki jih nepremišljena dejanja v spletu lahko prinesejo. Tema tretje okrogle mize pa je bila prihodnost tiskanih in spletnih medijev, o kateri so debatirali dr. Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede, Jure Gostiša, urednik spletnih Financ, Matej Ficko, urednik pomurskega sple-tnega medija Sobotainfo.com, ter Zvone Štor z Večera. Poleg okroglih miz pa je FRiSK letos postregel s kar osmimi delavni-cami in tečaji, ki so bili po veči-ni zasedeni do zadnjega kotička. Med temi je najbolj izstopal tečaj z naslovom »Odkrivanje groženj in računalniška forenzika«, ki je zaradi svoje zanimivosti ter pred-vsem brezplačnosti privabil ude-ležence iz vse Slovenije. Podobni tečaji in delavnice imajo namreč običajno precej visoko kotizacijo, udeleženci pa so ta znanja tokrat lahko pridobili brezplačno. Že tretje leto zapored so organiza-torji staršem, pedagoškim delav-cem in tudi mladim, pripravili predavanje na temo groženj, ki na nas, predvsem pa na najmlaj-še, prežijo v svetovnem spletu in socialnih omrežjih, kot so MySpace, Facebook in podob-na. Za osveščanje in preventiv-no vzgojo pa je festival izkoristi-la tudi policija, ki je na festivalu FRiSK predstavila tehnološke rešitve, ki jih uporablja pri svo-jem vsakodnevnem delu. Pred obilico resnih tem in vsebin so se obiskovalci festivala tudi to-krat lahko umaknili v igralniško sobo, kjer so se lahko sprostili ob igranju najnovejših računal-niških iger ter igralnih konzol. Sicer pa so na festivalu FRiSK predstavili tudi novost na sloven-skem spletnomedijskem prosto-ru, projekt Intervju 2.0, ki ga izvaja pomurski spletni medij Sobotainfo.com. Gre za povsem novo vrsto intervjuja, ki združuje klasičen intervju, tako imenova-no državljansko novinarstvo in sodobne spletne tehnologije. Uredništvo spletne strani objavi ime ter kratek opis intervjujanca, uporabniki pa nato postavljajo vprašanja in jih medsebojno oce-njujejo. Po petih dneh se posta-vljanje in ocenjevanje vprašanj zaustavi. Intervjujanca nato po-vabijo na pogovor, kjer mu po-stavijo deset najbolje ocenjenih vprašanj, celoten intervju pa sne-majo ter ga kasneje tudi objavijo na spletni strani. 20 AKTUALNO brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: WWW.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. Nagrada študentu Pozdravljeni! Od prijateljic sem slišala, da v sose-dnjih občinah študentom, ki so uspe-šno zaključili študijsko leto, občina dodeli enkratno stimulacijo. Zanima me, če imamo tudi mi, ki smo občani MO Murska Sobota, pravico do te stimulacije. Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem. Odgovor občinske uprave Lep pozdrav, Mateja Herbaj. Preverili smo na spletnih straneh aplikacije Pomoč občanu, kjer se je že pojavilo vprašanje na isto temo, in sicer pod na-slovom NAGRADE ŠTUDENTOM. Za odgovor na to temo seje 3. novem-bra 2008 poprosila tudi študentka Tadeja. Takrat smo ji odgovorili tako, kot velja tudi za vas: »Pozdravljeni! Mestna občina M. Sobota nagrad štu-dentom za opravljene izpite ali letnike ne daje, motivira pa vse, ki kažejo nad-povprečne rezultate, z dodeljevanjem štipendij. (Izvedeli smo, da nekatere manjše občine svoje študente nagra-jujejo na način, ki ga vi omenjate.) Verjetno ste s podeljevanjem tako ime-novanih zlatih štipendij že seznanjeni, če niste, pa se v zvezi s tem pozanimajte na Regionalni razvojni agenciji Mura, Lendavska 5, M. Sobota, kjer vam bodo povedali več o dodeljevanju ter zagotavljanju sredstev mestne občine skupaj s Pomursko izobraževalno fun-dacijo, oziroma si oglejte spletno stran u>ww. rra-mura.si/pif/.« Plačilo stavbnega zemljišča telefonsko: Ga. Erika, nekdanja zaposlena v to-varni Mura, sprašuje, ali je resnica, da bodo zaposleni v Muri, ki so izgubili službo, oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavnega zemljišča. Na shodu delavcev Mure jim je oprosti-tev plačila obljubil direktor mestne uprave Bojan Petrijan, kot eno od pomoči mestne občine delavcem, ki so izgubili službo. Sprašuje, na kakšen način in s katerimi potrdili lahko uveljavlja to oprostitev. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni. Odgovor vam je pripravil Tadej Sever, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe mestne občine. Navajamo: »Po 14. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št.: 56/00, 52/01, 3/04 in 120/05) lahko Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota na podlagi zahtevka zavezanca in predložitve ustreznih dokazil tega oprosti plačila nado-mestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Vsi za-vezanci plačila nadomestila, ki vložijo prošnjo, so obravnavani pod enakimi pogoji. Zavezanec plačila mora pre-dložiti ustrezna dokazila, iz katerih so razvidni mesečni prihodki gospodinj-stva. Vloge obravnava Komisija za reševanje prošenj o oprostitvi plačila NUSZ Mestne občine Murska Sobota. Za leto 2009 je komisija sprejela višino meje do 500 evrov prihodkov na go-spodinjstvo, za katere se oprosti plačilo odmere NUSZ. Vloga za oprostitev 2. obroka plačila NUSZ za fizične osebe (rok plačila 2. 11. 2009) se lahko vloži do 31. 10.2009. Priloge, ki jih potre-bujete: (i) obrazec » Vloga za oprostitev plačila NUSZ zaradi socialne ogrože-nosti«, ki ga pridobite na spletni strani Mestne občine oz. na vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, (ii) odločbo CSD iz katere so razvi-dni prihodki gospodinjstva, (iii) plačilo upravne takse v višini 17,73 evrov, razen če prejemate denarno socialno pomoč, kot edini vir za preživljanje oz. ste prejemnik denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva.« Mickoma! Pozdravljeni! Ker že nekaj časa berem, da se po Sloveniji postavljajo mlekomati, me zanima, kakšne so možnosti, da bi se eden postavil tudi nekje v Prekmurju. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, odgovorila vam je Melita Lemut Varga, podjetje Komunala. Navajamo: »Aktivnosti za postavitev mleko mata so v teku. Aktivnosti vodi podjetje Komunala kot upravljavec živilske tržnice. Po predvidevanju bi prodaja mleka na mlekomatu stekla v oktobru 2009.« Vrtce Romano Pušča Pereče težave v romskem naselju Pušča glede vrtca Romano 1. Kdaj se bodo pri vrtcu namestile ležeče hitrostne ovire? 2. Kdaj boste uredili parkirišča za zaposlene v vrtcu? (Parkirišče naj bi bilo urejeno po dokončanju nogome-tnega igrišča. Bi ostali brez parkirišč, če igrišča ne bi gradili?) 3. Zakaj se pri vrtcu ne odstrani živa meja, da bi cesta bila bolj pregledna? Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, g. Cener, odgovor vam je pripravil višji referent za komunalne dejavnosti Bogomir Rola. Navajamo: »Za namestitev hi-trostnih ovir ob vrtcu ter za ureditev gramoznega parkirišča ob nogometnem igrišču (za potrebe zaposlenih v vrt-cu), so bile zbrane ponudbe izvajalcev. Trenutno sta postopka v fazi oddaje del, nato se bo pristopilo k izvedbi. Vsekakor bo oboje izvedeno tekom tega meseca. Prav tako se strinjamo z Vašo ugotovitvijo glede motenja preglednosti na prehodu za pešce, ki ga povzroča živa meja vrtca, zato je mestna uprava s tem seznanila redarsko službo, ki bo opravila ogled in po potrebi zahtevala zoženje oziroma znižanje žive meje.« 21 AKTUALNO Najlepše počitniške fotografije Sabina Gutalj Spomini na poletje in počitnice so že nekoliko zbledeli, mi pa smo si jih v spomin priklicali z natečajem za najlepšo počitniško fotografijo, ki smo ga razpisali v septembrski številki Soboških novin. 1. mesto - Matjaž Ficko: otok Sulawesi, Indonezija Posebna komisija je fotografije, ki so nam jih posredovali bralke in bralci Soboških novin, ocenila po kriterijih, ki so zajemali iz-virnost, kakovost fotografije ter ujemanje s tematiko. Izbor ni bil preprost, saj je bila vsaka fotografija po svoje izvirna in zanimiva. Izbrali smo zmago-valno fotografijo, ki je prejela največ točk, drugo mesto pa si delita dve fotografiji, ki sta si pri-služili enako število točk. Vsem, ki so nam posredovali svo-je utrinke s počitnic, se za sode-lovanje najlepše zahvaljujemo. Zmagovalne fotografije objavlja-mo, nagrajencem pa čestitamo. Hkrati se zahvaljujemo donator-jem, ki so prispevali nagrade za natečaj. Prvonagrajenec bo nagrajen z enodnevnim izletom, ki ga poklanja podjetje KOMPAS POMURJE, avtorja drugouvr-ščenih fotografij pa sta si prislu-žila vstopnici za koncert Oliverja Dragojeviča, ki ju poklanja pod-jetje PERFORMER. 2. mesto - Tomislav Strbad: Utrinek iz Egipta - plešoči derviš 2. mesto - Tara Korenjak: »Letos nismo šli na morje. Smo šli pa vsak dan čofotat v mestni vodnjak!« 22 www.euroton.si AKTUALNO Zlata poroka v Rakičanu 50 skupnih let za Marijo in Štefana Balaško Geza Grabar Le redkim je dano, da na posebni slovesnosti simbolično zaznamujejo kar 50 skupnih let. Mariji in Štefanu Balaško se je to uresničilo konec prejšnjega meseca. V družinskem krogu sta 25. sep-tembra praznovala zlato poroko zakonca Balaško iz Zvezne ulice 22 v Rakičanu. Poročila sta se pred pol stoletja v cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti. Stefan, danes star 76 let, je bil kmetovalec, ob tem pa več kot 50 let tudi gasilec, sedaj pa je aktiven kot gasil-ski veteran Gasilskega društva Rakičan. Vključen je bil tudi v cerkveni župnijski svet mursko-soboške župnije, ob tem pa je po svojih zmožnostih skrbel tudi za domačo rakičansko kapelo. Življenjska sopotnica Marija, ki ima za seboj 75 križev, se je pri-možila na možev dom iz bližnjih Nemčavcev. V aktivnih letih je bila kuharica v hotelu Zvezda v Murski Soboti. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Štefka, Drago in Bernardka. Spomin na poroko sta obudila v družbi svojih treh otrok, snahe in zetov ter seveda svojih vnu-kov in vnukinj. Ob Tednu upokojencev v Bukovcih Ob Vigalijevem ribniku v Bakovcih se je 1. septembra letos zbralo kar 47 ljubiteljev športnega ribolova. V okviru »Tedna upokojencev Bakovci« je tamkajšnje društvo upokojencev, ki ga kot predsednica vodi Marija Kočar, pripravilo tekmovanje ribičev — upokojencev. Tretje mesto je osvojil Anton Serec (DU Krog- Satahovci), ki je ulovil 7,400 kg rib. Zaostal je za zmagovalcem Adolfom Lamutom (DU Radenci) z ulovom 7,790 kg rib ter Brankom Peterko (DU Bodonci-Brezovci-Zenkovci) z ulovom 7,500 kg rib. Največjo ribo je ujel Janez Koren (DU Radenci) s težo 3,810 kg, skupno pa so upokojenci — ribiči ujeli ter nazaj v ribnik spustili 120 kg ribjega zaroda. 24 AVTOBUSNI PROMET M.S., AC PEUGEOT JAVNE OBJAVE POZIV MESTNIH ČETRTI MEŠČANOM MURSKE SOBOTE K PREDLAGANJU INVESTICIJ »Mestne četrti Murska Sobota pozivajo meščane mesta Murska Sobota, da podajo predloge za pripravo investicij za proračunsko leto 2010, ki bodo osnova za pripravo programa investicij Mestnih četrti Murska Sobota za leto 2010. Pobude se lahko nanašajo na konkretne potrebne ureditve v mestnem prostoru kot so: - Ureditev pločnikov, popravila in preplastitev poškodovanih uličnih cestišč, ureditev in sanacija parkirišč na javnih površinah - Ureditve in sanacije otroških in športnih igrišč za občane, prostorov za druženje, postavitev klopi in druge urbane opreme - Ureditve in sanacije ulične razsvetljave in druge komunalne opreme - Druge ureditve, ki prispevajo k boljšemu mestnemu prostoru Vaši predlogi bodo obravnavani na sejah Mestnih četrti MS in v okviru možnosti realizacije posameznih predlogov upoštevani pri sprejetju pro-grama investicij za naslednje leto. Rok za oddajo predlogov in pobud je 29. oktober 2009. Vaše pobude in predloge sprejema tajnik MČ MS, gospod Bohar Božo, osebno na sedežu Mestnih četrti, Trg zmage 4, ali na telefon 534 89 50, mobilni telefon: 041 77 33 77 ali po elektronski pošti na naslov: mc.ms@siol.net. Vaše predloge lahko oddate tudi v hišni nabiralnik Mestnih četrti (napis: »predlogi in pripombe občanov«) ob vhodu v zgradbo, Trg zmage 4, ali pošljete po pošti na naslov: MC MS, Trg zmage 4, 9000 Murska Sobota, lahko pa jih posredujete tudi osebno predsednikom in članom svetov MČ MS.« Mestne Četrti Murska Sobota www.aluvar.si TURISTIČNO DRUŠTVO Murska Sobota, MESTNE ČETRTI Murska Sobota in Društvo vinogradnikov GORIČKO vabijo na 2. MARTINOV POHOD, ki bo v NEDELJO, 8. novembra 2009. ZBIRALIŠČE ob 8.30 uri pri BERGO CENTRU na Bakovski ulici Pohod bo dolg cca 8 km, poskrbljeno bo tudi za Martinova presenečenja. VABLJENI! DAN REKREACIJE MO MURSKA SOBOTA PROGRAM KOLESARJENJE 10.30-start 12.00 - prihod v cilj - zbirno mesto Trg zmage V izvedbi Društva upokojencev M. Sobota REKREACIJSKI POHOD 10.30 start Zbirno mesto Trg zmage V izvedbi PD Matica in PD Mura Info: Jože Ružič 041 614 752, Franc Donša 041 854 058 Vsak udeleženec kolesarjenja in pohoda dobi malico organizatorja in se udeležuje na lastno odgovornost 12.00-14.00 glasbeni gost Vedran Franc Husar DEMONSTRACIJA NORDIJSKE HOJE 11.30 -13.00 - ploščad pred NLB Izvajalec: Center za nordijsko hojo Pomurja 44.PANVITIN ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V CESTNEM TEKU NA 10 KM Sobota, 17. oktober 2009 Murska Sobota 25 AKTUALNO Avto-moto rally Tekmovanje, dobrodošlo za vse Geza Grabar Vse za varnost v cestnem prometu je bil tudi letos naslov avto-moto ral-lyja, ki se je v organizaciji Avto-moto društva Štefan Kovač, Združenja šo-ferjev in avtomehanikov Murska Sobota ter Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije sredi sep-tembra tudi letos s spretnostno vo-žnjo začel v prometno-varnostnem centru Španik na Noršinski ulici v Murski Soboti, nadaljeval na okrog 50 kilometrih po cestah v okolici mesta in se zaključil v Sebeborcih. Kot je to že ustaljena praksa za-dnjih let, je prireditev kot spre-mljevalna tudi tokrat sovpadala s 13. praznikom Občine Moravske Toplice. Zato ni naključje, da se vselej dobro obiskani rally, na katerem z motornimi kolesi, kolesi z motorjem in avtomobili tekmujejo tako običajni vozni-ki kakor vozniki z vozili, ki jih zaradi starosti uvrščamo med veterane, v posebni kategoriji pa tudi invalidi paraplegiki in tetraplegiki — glede na njihovo poškodbo s posebej prilagojeni-mi osebnimi avtomobili, konča prav v tej občini. Tudi letos je Franc Čarni, pred-sednik AMD in ZŠAM, ponovil, da je zaradi časovne oddaljeno-sti opravljanja vozniškega izpita pri večini voznikov poznavanje nekaterih novosti pri prometnih predpisih oziroma pri vožnji v cestnem prometu - izpostavil je zlasti vožnjo v krožiščih, po-manjkljivo, zato bi bilo priporo-čljivo, da se v rally v prihodnjih letih vključi čim več običajnih voznikov. To tekmovanje je lah-ko odličen test njihovega znanja v cestnem prometu, kjer smo ak-tivni udeleženci vsak dan. Kot običajno so vozniki osebnih avtomobilov ter motornih koles z in brez prikolice tekmovali v dveh kategorijah - z mejno le-tnico izdelave 1975, paraplegiki pa so se na tem tekmovanju tudi letos pomerili v odprtem držav-nem prvenstvu. Izpostavljamo dosežke voznikov iz mestne občine. Med motor-nimi kolesi brez bočne prikoli-ce, izdelanimi po letu 1975, je bil zmagovalec Rudolf Kovač iz Murske Sobote; med motornimi kolesi z bočno prikolico, izdela-nimi pred letom 1975, zato jih uvrščamo med »veterane«, je bil Karel Carf iz Murske Sobote 3., med avtomobilisti vseh znamk pa Jure Jurič 3., Bogdan Benko 5. in Drago Kranjec (vsi iz Murske Sobote) 6. V konkurenci 20 invalidov, od tega so sodelovale štiri ženske, ki so tekmovali s posebej pri-lagojenimi osebnimi vozili, je Alojz Plej iz Bakovcev pristal na 4. mestu (v razvrstitvi tetraple-gikov je zmagal), 6. je bil Franc Borovnjak in 8. Leon Jurkovič (oba iz Murske Sobote). Jurkovič je bil med tetraplegiki drugi. Opravičilo V prispevku, ki je bil objavljen na strani 11 v prejšnji številki Soboških novin, o visokem priznanju, ki ga je prejela Daniela Mörec, glavna sestra Doma starejših Rakičan, nam jo je zagodel tiskarski škrat. Iz naslova nam je namreč »ukradel« najpomemb-nejši podatek - ime in priimek nagrajenke. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo. 26 Avtocenter Kuhar d.o.o. Brigita Krenos Vidovič s.p. AKTUALNO Začetek koncertne sezone v MIKK-u Tadej Kirinčič Konec poletja prinaša konec pri-reditev in koncertov na prostem, obenem pa tudi pričetek koncertne sezone v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota. V MIKK-ovem klubskem prostoru vsako leto pripravijo vrsto kakovo-stnih klubskih koncertov, koncertno sezono pa so tako začeli že konec septembra s koncertom skupine LET 3. Gre za zelo znano in kontro-verzno skupino iz Hrvaške, ki z vsakim svojim nastopom znova dokaže, da jih ni mogoče uvr-ščati med klasične rockovske glasbene zasedbe. V Murski Soboti so nazadnje nastopili pred skoraj dvema letoma, v tem času pa so izdali tudi nov album, zaradi česar ni prav nič presenetljivo, da so dodobra na-polnili MIKK-ov klubski pro-stor. Na koncertu tudi tokrat ni manjkalo zabavnih vložkov, kot so izstreljevanje zamaškov iz zadnjic, nenavadni kostumi in robotski nadomestek za pevca. V mesecu oktobru si boste v Madinskem informativnem in kulturnem klubu lahko ogledali še koncerte naslednjih skupin: v petek, 23. 10., nastop nemške skupine Ampersand ter italijan-ske skupine Waines. V soboto, 24. 10., bo v okviru Klubskega maratona koncert skupine New Way Syria, ki pri-haja iz Črnega Grabna, ter sku-pine Barely modern, ki prihaja iz Logatca. V petek, 30. 10., bo nastopil nemški dvojec Dyse, ki ga se-stavljata Dietrich in Jari. V soboto, 31. 10., pa bo sledil koncert meseca — nastop skupi-ne Hugo Race & True Spirit, ki prihaja iz daljne Avstralije, ter skupine Giftna Krf od Svetega Jurija ob Ščavnici, ki je na MIKK-ovem odru že domača. 27 KULTURA Večernica po desetih letih zopet v roke Janji Vidmar Tadej Kirinčič V dvorani murskosoboškega gradu je v petek, 25. septem-bra, potekala slavnostna po-delitev večernice — nagrade za otroško in mladinsko literaturo, ki jo vsako leto podarja časopi-sna hiša Večer in že tradicio-nalno poteka v Murski Soboti. Po mnenju strokovne žirije, ki so jo letos sestavljali Manca Perko, dr. Dragica Haramija, Ida Mlakar, Melita Forstnerič Hajnšek ter predsednik komi-sije, Tone Partljič, si je nagrado letos prislužila Janja Vidmar s svojim delom »Pink«. Knjiga, ki je izšla lansko leto pri založ-bi Didakta, je žirijo prepričala s svojo posebnostjo, saj so čla-ni žirije v utemeljitvi navedli, da je »Pink« med romani Janje Vidmar nekaj posebnega, saj je najbolj avtobiografski do-slej, dogajanje pa postavljeno v Maribor v 70-ih letih. Sicer je prejeta večernica za Vidmarjevo že druga. Prvo si je pred natanko desetimi leti prislužila s knjigo »Princeska z napako«, medtem ko je lansko leto žirija večernico podelila Ervinu Fritzu za pesni-ško zbirko »Vrane«, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Žirija je o zmagovalnem delu za-pisala: Ker »patina minljivega prekrije vse velike travme prete-klosti« in je moč nostalgije rav-no v minljivosti, je »Pink« zares hommage generaciji, ki je rasla v času hlepenja po zahodnih dobrinah, kot so bile milka, banane, rama, generaciji, ki ni imela ničesar, je pa imela drug drugega, kot pravi pisateljica. Z vso »jugoslovansko mitologijo« od Kraševih črnih napolitank, ki se jih Janca prenaje in za roj-stni dan pobruha Jugoslavijo, do levisk, ki so bile nedosegljiv fetiš časa Vidmarjeva izrisuje subtilni intimni svet in družbe-ni kontekst, ki nagovarjata vse generacije, ne le tistih, ki se še spominjajo vonja hrenovk in šipkovega čaja 29. novembra ob pionirski zaprisegi. Pa ple-sov v Fontani (za nepoučene, to je bil v 70-ih kultni disko v Mariboru) in mame, kako poje partizanske pesmi. Avtorici je uspelo z lucidno gesto obvla-dati vso gmoto spominov in jih organizirati v zabavno, pikro, otožno, avtoironično zgodbo, ki deluje sveže in vznemirljivo za vse generacije. Tiste, ki so še doživele redukcije, somrak Titovega odhajanja, švercanje, in one, rojene po Titovi smr-ti. Za tiste, ki niso doživeli ro-kerskih frikov, Titovih pionirjev, mladincev in državnih blagov-nih rezerv, pa »Pink« odstira svet odraščanja, ki s tem današnjim nima, pa spet ima toliko sku-pnega. Problemi najstništva so zagotovo univerzalni in mlado-stniška radovednost prav tako večna. Vse to nam sporoča z vzponi in padci odraščanja, raz-petega med zgodovino in inti-mo, med stvarnim dogajanjem in osebno zgodbo. Pihalni orkestri na regijskem srečanju Aleksandra Grah V dvorani Osnovne šole Bakovci je drugega oktobra potekala posebna prireditev, ki so jo pripravili člani Prekmurske godbe Bakovci. Prireditev so poimenovali kar Dan godbeništva v Bakovcih, kjer so si obiskovalci lahko ogledali razstavo o razvoju in zgodovini domačega godbeništva, osrednji dogodek pa je gotovo bila revija pihalnih orkestrov. Regijsko sre-čanje pihalnih orkestrov je bilo organizirano ob sodelovanju z murskosoboško območno izpo-stavo Javnega sklada RS za kul-turne dejavnosti. Na regijskem srečanju so nastopili štirje odlič-ni orkestri: Pihalni orkester Ivan Kavčič Ljutomer, Pihalni orke-ster Gornja Radgona, Pihalni or- kester Murska Sobota in domača Prekmurska godba Bakovci. Na prireditvi sta svoje glasbene spo- sobnosti predstavila tudi učenca iz murskosoboške glasbene šole. 28 KULTURA Prvi kmečki muzej na vasi Aleksandra Grah Velika zbirateljska strast, ki je zadnjih nekaj let navduševala Branka Perkiča iz Bakovcev, je letos obrodila sadove. Na do-mačiji Pekičevih je tako mladi gospodar s ponosom odprl vrata prvega kmečkega muzeja. Kot je povedal lastnik Branko Perkič, je razstavljene predmete zbiral več let, zadnjih pet let pa je k zbira-nju starin pristopil aktivneje. Res je tudi, da je pred postavitvijo muzeja imel veliko dela s čišče-njem in zaščito starih predmetov. Muzej je obiskovalcem pričaral pogled v preteklost in vsaj dro-ben občutek tega, kako so živeli nekoč. V muzeju je razstavljenih več starin, tudi tistih, ki sodijo med redkejše. Tako so med raz-stavnimi eksponati obiskovalci lahko občudovali »kunja«, »seč-kara«, »valek«, »gaužef«, »škrinjo« ipd. Največja dragocenost muzej-ske zbirke je gotovo molitvenik iz leta 1913, za ostala kmečka orod-ja pa lastnik predvideva nekoliko mlajši izvor. Največ razstavljenih kmečkih predmetov so prispevali Bakovčani, veliko pa tudi nekaj družin iz Bistrice in drugih kra-jev. Branko Perkič si želi, da bi se njegov muzej še naprej bogatil in tako navduševal vse obiskovalce, ki se bodo sprehajali po poteh preteklosti. Starodavni običaji ponovno obujeni Aleksandra Grah V Kulturno-turističnem društvu Černelavci so tudi letos pripravili tridnevno prireditev Pozdrav je-seni 2009, ki so jo razdelili na tri tematske sklope: Pozdrav glasbi, Pozdrav tehnični dediščini in Dan za najmlajše. Sprehod po preteklosti Prireditev je sedaj že prerasla v vsakoletno tradicionalno jesen-sko dogajanje, ki se ga krajani Černelavcev in vsi zunanji obi-skovalci z veseljem udeležujejo. Dogajanje je bilo razdeljeno te-matsko po treh dneh, in sicer je prvi dan bil namenjen glasbi, saj so nastopili različni zbori in sku-pine, ki so se v dvorani Vaško-gasilskega doma v Černelavcih predstavili z ljudskimi plesi in glasbo. Sobota je bila namenje-na tehnični dediščini, kjer so bila obiskovalcem na ogled kmečka in druga opravila iz preteklosti, še pred tem pa so obiskovali lahko občudovali sprevod staro-dobnih vozil. Seveda ni manjkalo različnih slastnih domačih do-brot. Pri predstavitvi kmečkih in drugih opravil so sodelovali Kulturno društvo Pušča, KUD Gradišče, KS Nemčavci, KS Borejci, KS Černelavci, Želva, Kroške tikvi Krog, Društvo upokojencev Puconci, KTSD aktiva žena Markišavci, Kulturno društvo Selo, Krajevna skupnost Sodišinci, Šinko Karel Rankovci in KUD Budinci. Na zadnji dan prireditve so na svoj račun prišli predvsem najmlajši, ki so lahko prisluhnili pravljičarki Vesni Radovanovič. Pri programu so sodelovali tudi učenci OS I. Murska Sobota, ki so za ta dan pripravili lutkovno predstavo. Najmlajši so med drugim uživali ob vragolijah čarodeja Binča, za konec pa so prisluhnili koncertu skupine Bodom hope. 29 ŠPORT Društvo modelarjev Pomurja Tekmovalno zaznamovali pet let delovanja Geza Grabar Po tradicionalnem poletnem poči-tniškem modelarskem taboru, ki ga Društvo modelarjev Pomurja konec avgusta pripravlja pod imenom Štrk, je na prostranih poljih prizorišča svetovnega prvenstva v oranju v Tešanovcih in Mlajtincih potekalo še tekmovanje 17 udeležencev tabora. Ti so se pomerili z modeli, ki so jih izdelali na samem taboru. Na istem prizorišču se je zatem zgodilo še 5. tekmovanje za po-kal društva, in sicer s prostolete-čimi modeli v kategorijah F1A (»jadrilice«), F1B (»gumenja-ki«) in F1H (»penjači«). Skupaj je nastopilo 55 modelarjev iz Slovenije in Hrvaške. V prvi kategoriji sta bila pri članih najboljša Boštjan Bagari in Bojan Gjerek, oba člana Aerokluba Murska Sobota, med mladinci pa je bil Boris Ouček (DM Pomurja) tretji; v tretji ka-tegoriji (F1H) pa je bil Marcel Huič tretji, Damjan Pentek pa čerti. Oba sta člana DM Pomurja. Naslednji dan je tam sledilo še državno prvenstvo v kategoriji F1A, to je večjih letalskih mode-lov z vlečno vrvico. Bojan Gjerek (AK Murska Sobota) je bil četrti, Rok Šiftar (RŠD Start Polana) pa peti. V mladinski konkurenci so vsa tri mesta osvojili tekmovalci iz klubov mestne občine; Rok Šiftar je osvojil naslov državnega prvaka, Grega Filo je bil drugi, tretji pa Boris Ouček (oba DM Pomurja). Z omenjenimi prireditvami so v društvu delovno zaznamovali svojih prvih pet let delovanja. Letalsko modelarstvo Državno prvenstvo v Rakičanu Geza Grabar Modelarski klub Ftič iz Mlajtincev in Aeroklub Murska Sobota sta tudi letos združila moči in na športnem letališču v Rakičanu pripravila dr-žavno prvenstvo z radijsko vodenimi modeli v kategoriji F3J. Sodelovalo je 18 modelarjev iz vse Slovenije, med njima sta bila tudi dva domača tekmovalca; le-gendarni Rajko Grčar (Aeroklub Murska Sobota) in Metod Meolic (Modelarski klub Ftič). Uspešnejši je bil Meolic, ki je med mladinci dosegel tretje me-sto, v absolutni razvrstitvi pa je bil deseti; Grčar, ki po velikih uspehih pred desetletjem tekmu-je s starim modelom, in to bolj za dušo kot zares, pa je pristal na 13. mestu. Sicer pa so v absolu-tni kategoriji bili najboljši člani Športnega društva Letalskega cen-tra Maribor (Primož Rižner, Jan Hlastec in Robert Ratajc); med mladinci (na posnetku) pa so bili najboljši Robert Ratajc, Jure Marc (Modelarsko društvo Ventus) in že omenjeni Metod Meolic. Soboški tek Blizu 200 nastopajočih Geza Grabar V organizaciji Športne zveze Murska Sobota in Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota je bilo južno obrobje športnega parka Fazanerija zopet prizorišče množičnega športno-rekreativnega dogodka, ki je ura-dno privabil okrog 150 tekačev in nekaj deset pohodnikov. Kot že nekaj zadnjih let sta pla-ninski društvi Matica in Mura v dolžini 8 kilometrov pripravili pohod okrog Murske Sobote, najbolj množičen pa je bil tudi letos tekaški del prireditve. Nastopili so najmlajši, zelo od- ziven je bil tek očkov in mamic, kjer so ti tekli skupaj s svojimi otroci, daleč največ pa se jih je podalo na 10- oziroma 8-kilo-metrsko progo v osrednji tekaški preizkušnji. Ker je ta tudi letos veljala za Pomurski pokal v re-kreativnih tekih in za mednaro- dni CERR CUP, je bila številč-na tudi udeležba iz tujine, zlasti Madžarske. V tej preizkušnji sta bila najbolj-ša Davor Gregorinčič, član mur-skosoboškega AK Panvita, in dr. Melita Hajdinjak iz Športnega društva Turbo MS. 30 ŠPORT Judo klub Murska Sobota Veliki uspehi jih še posebej motivirajo Geza Grabar Murskosoboški judoisti, ki organizi-rano delujejo od leta 1957, zadnje desetletje doživljajo novo obdobje tekmovalnih uspehov, povečuje pa se tudi število vključenih v redno vadbo. Silvo Kavčič, eden od treh in obenem glavni trener v klubu, se je najprej ozrl v preteklost. V različ-nih obdobjih je po tekmovalnih uspehih izpostavil kar nekaj posa-meznikov, ki so se odlikovali v raz-ličnih kategorijah: Alojza in Rudija Kuplena, Evgena Smodiša in Gezo Krančiča v 70., Vinka Apšnerja, Vojka Meciloška (EP) in Danijela Kisilaka v 80. (tedaj je tekmoval tudi on, ki je prav tako nastopil na EP) ter Gorana Hašaja (EP, SP), Imreta Cikajla in Tarika Mazouzija v 90. letih. V isti sapi pa je dodal, da zagotovo to niso vsa imena, ki bi jih veljalo omeniti v več kot pol-stoletni zgodovini kluba. Iz njihovih vrst med drugim izhaja tudi ena najboljših slovenskih ju-doistk v tem trenutku Maja Uršič. Med trenerji pa ni mogel mimo Oskarja Sooša, ki je trenersko delo opravljal v 70. in 80. letih, ter Danijela Kisilaka iz 90. let prej-šnjega stoletja »Klub v zadnjem desetletju pod vodstvom Jožeta Uršiča navkljub vse večjim finančnim težavam do-življa razcvet, saj so v naše vrste v prav vseh selekcijah - cicibani, mlajši in starejši dečki, kadeti, mla-dinci in člani, enako velja tudi za dekleta — vključeni kar 104 člani. Poleg mlade selekcije, ki jo ima-mo dve leti v Beltincih in jo vodi Tarik Mazouzi, je glavnina članov v Murski Soboti. Mlajše selekcije tu vodi Zoran Kos, ostale jaz, trener fitnesa pa je Miran Vereš,« je začel s predstavitvijo članstva. Seveda v nadaljevanju ni mogel mimo tekmovalnih uspehov v zadnjem obdobju, saj prav po teh uspehih merijo vrednost slehernega kluba. Omejil se je na uspehe v zadnjih dveh letih. Tako je lani Uroš Kavčič na evropskem mladinskem prven-stvu osvojil sedmo mesto, na olim-pijadi mladih pa je bil peti. S tema dosežkoma si je pridobil status ka-tegoriziranega športnika. Njihov drugi član, prav tako kategorizirani športnik, Tim Kovačič je bil lani razglašen za najboljšega judoista v Sloveniji v konkurenci starejših dečkov. V tej kategoriji pa poleg slednjega po podatkih Kavčiča izstopajo tudi kategorizirana Andrijan Gomboc in Karin Kerec ter Sašo Sarčevič, Filip Tratnjek, Luka Roudi in Damir Mikolič; pri mladincih pa ob že omenjenemu Urošu Kavčiču tudi Tilen Apšner in Jon Jerebic, ki sta prav tako katego-rizirana športnika. V klubu, kjer se lahko pohvalijo s kar šestimi kate-goriziranimi športniki, pa si veliko obetajo tudi od mlade generacije judoistov: Aleksandra Ferenčaka, Roka Kovačiča, Elana Mazouzija, Sonje in Doroteje Čahuk ter dru-gih. »V prihodnjem letu in letu zatem računamo, da bo vsaj eden od mladih tekmovalcev nastopil na kadetskem evropskem prvenstvu in na olimpijadi mladih, želimo pa si tudi nastopa na mladinskem evropskem in svetovnem prven-stvu. V igri je troje naših članov: Tim Kovačič, Andrijan Gomboc in Uroš Kavčič,« je Kavčič razkril še ambicije za bližnjo prihodnost. Seveda pa ni mogel niti mimo fi-nančnih težav, ki so stalnica domala vsakega kluba, v vse hujši gospodar-ski krizi in recesiji pa so še toliko izrazitejše. Pravi, da veliko za uspe-šno vadbo in prevoze na nastope svojih otrok prispevajo starši sami, med rednimi finančnimi podpor-niki pa je omenil Mestno občino Murska Sobota, med sponzorji družbo Tratnjek, servis in trgovina. Prav finančne težave so bile razlog, da se po 1. mestu v II. državni član-ski ligi leta 2007 niso odločili za napredovanje v I. slovensko ligo. Se več: zaradi pomanjkanja denarja so zatem izstopili celo iz drugoliga-škega tekmovanja, kar je za konti-nuiran razvoj mladih športnikov v smislu nabiranja izkušenj, rednih tekmovanj in spremljanja konku-rence velika škoda. Novo šolsko leto je tudi priložnost za vključitev novih članov, zato v svoje vrste vabijo vse mlade dečke in deklice od 6. leta starosti, ki jih ta plemeniti šport zanima. Osebno se lahko oglasijo v športnem centru Spartacus v torek in četrtek med 18.30 in 20.30, glavnega trenerja Silva Kavčiča pa lahko pokličete tudi na telefon 031 352 550. Šernek in Kuhar brez svetovnega prvenstva Zaradi spremenjenih pravil Mednarodne rokoborske zveze sta slovenska rokoborca Dejan Šernek in Jure Kuhar ostala brez nastopa na svetov-nem prvenstvu, ki je potekalo od 21. do 27. septembra v Herningu na Danskem. Murskosoboška rokoborca Dejan Sernek in Jure Kuhar sta aprila letos izpustila evropsko prvenstvo v Vilni, ker sta si za letošnja cilja sezone izbrala Sredozemske igre v Pescari in septembrsko svetovno prvnstvo v Herningu. Toda zaradi spremenjenih pravil Svetovne rokoborske zveze sta ostala brez slednjega nastopa. »Udarec je zagotovo velik, ker smo v priprave na Sredozemske igre in svetovno prvenstvo vložili ogromno. Nazadnje sta bila Dejan in Jure na pripravah v Romuniji, pred odho-dom na zaključne priprave pa smo prejeli dopis Svetovne rokoborske zveze, da se svetovnega prvenstva ne moreta udeležiti,« je v času veli-kega tekmovanja povedal Stanislav Šernek, sekretar Rokoborske zveze Slovenije. Dopis, ki je mladima tekmovalcema preprečil nastop na najpomemb-nejši tekmi letošnje sezone, so prejeli 26. avgusta, torej manj kot mesec dni pred začetkom prvenstva. Razlog prepovedi nastopa je na zadnjem kongresu sprejeto pravilo, ki tekmovalcem prepoveduje nastop na sve-tovnem prvenstvu, če se prej niso udeležili evropskega. Starejši Šernek, ki je bil na kongresu tudi osebno prisoten, trdi, da o tej zadevi niso govorili ali bili obveščeni. »Fanta sta razočarana, opravili smo dva sestanka, kjer smo dogovorili, kako naprej. To je velik udarec, saj sta po vseh teh treningih in odrekanjih, tudi odrekanju šolanju, ostala doma,« pravi Šernek starejši. Kljub temu tekmovalca do konca sezone ne bosta počivala, saj ju čaka še zaključna liga na Hrvaškem. Naslednje svetovno prvenstvo bo potekalo čez eno leto septembra v St. Petersburgu v Rusiji, še prej pa bo aprila 2010 evropsko prvenstvo v Bakuju v Azerbajdžanu, ki se ga bo slovenska reprezentanca zaradi novih pravil nedvomno udeležila. Karlo Vratarič 31 GASILCI IN CIVILNA ZAŠČITA Državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Murskosoboška ekipa v Kranju Geza Grabar Prva ekipa prve pomoči Civilne za-ščite Mestne občine Murska Sobota se je udeležila jubilejnega 15. držav-nega preverjanja usposobljenosti ekip PP CZ in Rdečega križa. Ekipa, ki v novi sestavi deluje od lanskega leta in jo sestavlja-jo vodja ekipe Tomislav Vrečič (Murska Sobota), Irena Srajner (Nemčavci), Hermina Lipai, Stefan Seretin (oba iz Rakičana), Boštjan Štrakl, Boštjan Benkovič (oba iz Murske Sobote) in Darko Knaus (Polana), se je po suvereni zmagi na regijskem preverjanju tudi na Gorenjsko podala z veli-kimi pričakovanji. Z uvrstitvijo v drugo polovico lestvice s 14. tek-movalnimi enotami je izpolnila zastavljeni cilj. Z nekaj tekmoval-ne sreče pa bi se lahko prebili še višje, saj so razlike med ekipami bile minimalne. Teme letošnjega preverjanja uspo-sobljenosti so se nanašale na do-mala vse vrste ogroženosti ljudi in njihovega premoženja. Tako je ekipa morala delovati ob nezgodi na prireditvi, nesreči pri športu, delovni nesreči, požaru ipd. Ekipe so nudile prvo pomoč poškodo-vanim in nenadoma obolelim na kar sedmih delovnih točkah. Ekipe prve pomoči iz mestne občine imajo vse od leta 2004 primat na regijskih preverjanjih usposobljenosti, saj so vse od tega leta redni udeleženci državnih preverjanj. Zadnji dve leti je to omenjena prva ekipa, pred tem pa je to bila ekipa Nemčavci. Predstavitev dejavnosti černelavskih gasilcev Geza Grabar Gasilci iz Černelavcev so v zadnjih letih na področju opremljanja svojih gasilskih vrst naredili velik korak naprej, izkazali pa so se tudi kot go-stitelji številnih odmevnih tekmovanj in srečanj. Da bi širši javnosti na-tančneje predstavili svojo dejavnost, so pripravili zanimivo prireditev. V okviru sodelovanja z lokalno skupnostjo in promocije gasilstva so na parkirišču pred trgovskim centrom razstavili vso svojo razpo-ložljivo gasilsko opremo: opremo s samih začetkov društva pred več kot 80 leti in tudi današnjo sodob-no opremo. Tako je bilo mogoče videti dvoosno ročno brizgalno iz leta 1914, pa vse štiri motor-ne brizgalne: prvo Savica (1962), drugo iz leta 1967, tretjo Ziegler (1971) ter najnovejšo Ziegler Ultra Power (7004), vsa tri razpoložljiva gasilska vozila: gasilsko orodno vo-zilo TAM GV-1 iz leta 1987, ki je sploh drugo vozilo v društvu (prvo je bilo TAM 2000), letos namenu predano gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1 znamke Opel Vario 2,5 CDTi ter lani prevzeto avtocisterno GVC 16/25 z 2.500 litri vode, kombinirano črpalko za srednji in visoki tlak nazivne moči 1.600 1/min., pralno-polivalno li-nijo, električnim vitlom z možno-stjo uporabe spredaj oziroma zadaj in elektroagregatom (8,5 kWA). Ta dan je bilo mogoče o gasilstvu in društvu dobiti tudi vse druge informacije, delili pa so še pre-ventivne zloženke o preprečevanju požarov in ukrepanju ob izbruhih požarov na različnih objektih. Največ zanimanja obiskovalcev je vsekakor pritegnila naj novejša gasilska oprema, ki so jo uspeli kupiti v zadnjih letih, mladi pa so se poskusili tudi v rokovanju s kombiniranim ročnikom za izpust vode iz cisterne. Prizadevni člani in članice društva pa ta dan niso predstavili samo opreme in vozil za zaščito in reše-vanje, pač pa tudi svoje preventiv-ne aktivnosti, za najmlajše je bila na voljo otroška delavnica na temo zaščite in reševanja, za mladino pa zabavne gasilske igre. V avli centra pa so predstavili svo-jo promocijsko gradivo, gasilske obleke, opremo za osebno zaščito gasilcev, gasilske simbole s prapor-jem in drugo. 32 Roman Forjan s.p., Trg zmage 5, Murska Sobota 33 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: TANJA ZRINSKI Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. junija 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Peter Svetec Krog, Trubarjeva 28, 9000 Murska Sobota 34 Pohištvo PE Rola, Slomškova 12, Murska Sobota, tel. 02/513 16 52 Pozdrav jeseni v Černelavcih Hiša Sadeži družbe