ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 17. MAJA 1931 ŠT. 20 STARA GORENJSKA KUHINJA V STARI FUŽINI V BOHINJU FOTO cv. Švigelj 158 Naša kraljica Marija na zagrebškem velesejmu. Dne 29. p. m. je kraljica Marija nepričakovano obiskala zagrebški velesejin, kjer se je vršila ob tej priliki tudi velika cvetlična razstava pod njenim pokroviteljstvom. V kraljičinem spremstvu vidimo predsednika velesejma, R. Erberja. Iz Zagreba je odpotovala kraljica na daljše letovanje v Dalmacijo. Gcner. tajnik mednarodnega urada za delo, Alb. Thomas, se je zadnje dni aprila in prve dni maja mudil v Jugoslaviji, da prouči razvoj naših socialno-pcvlitičnih ustanov (v Ljubljani je bil 24. in 25. aprila). Zgornja slika nam kaže Thomasa v razgovoru z ministrskim preds. gen. Živkovičem. Na desni: Krst našega novega luksuznega parnika »Prestolonaslednik Peter«, ki se je vršil v Sušaku, dne 26. p. m. (Foto Palian, Sušak.) Spodaj : Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Avstrijo se vrše že dlje časa v Bel-gradu, ker je Avstrija prejšnjo pogodbo )red nekaj meseci odpovedala. Pogajanja complicirajo nemško-avstr. carinska unija in pa pretirane zahteve avstr. agrarcev, ki hočejo otežiti naš izvoz v Avstrijo. Spodnja slika nam kaže avstrijsko delegacijo za pogajanja z avstr. poslanikom Plenisom (X) v sredini. Na desni: Slovenski slikarji na veliki pomladanski umetniški razstavi v Belgradu. Dne 1. t. m. je bila otvorjena v umetniškem paviljonu na Kalimegdanu velika razstava jugoslov. likovnih umetnikov, ki jo prireja belgrajsko umetniško društvo >Cvijeta Jugovič«. Ker je to ena največjih dosedanjih umetnostnih prireditev v naši prestolnici, vzbuja seveda veliko zanimanje. Izmed slovenskih umetnikov razstavljajo zlasti mnogo mlajši. Navajamo zlasti brata Kralja, Pregljevo, Jamo, Vavpotiča s sinom. Lobodo, Goršeta, I. Kosa, Tineta Kosa, Cudermana, Maleša, Globočnika, Koširja, Sajevica, Zupana, Sirka, Gorjupa, Pičmana i. dr. Desna slika nam kaže Globočnikovega »Kosca<, slika zgoraj na desni pa Goršetovo >Pieta«, ki ju navedena dva umetnika razstavljata. 159 Na desni: Vzorno gasilno društvo imajo v Kri-ževcih pri Ljutomeru. Ustanovljeno je bilo 1. 1892. na pobudo ljutomerske okr. posojilnice in je delovalo ves čas jako pridno, podvojilo je pa svojo agilnost še pod sedanjim načelnikom, županom Fr. Skuhalo (X), ki je preskrbel za društvo najprej lep re.šilni avto, sedaj pa še motorno brizgalno, ki jo blagoslove 1?. t. m. Spodaj: Danes blagoslove novi most dez Dravo pri Zgor.'Dupleku, katerega potrebo je čutilo vse prebivalstvo Ptuiskega in Dravskega polja in Slov. goric že pred vojno. Največ zaslug zanj si je pridobil domači pripravlj. odbor s preds. Kostanjškom na čelu in domači posestniki, ki so dali zastonj les, velikodušno je pa podpiral graditev tudi mariborski okrajni zastop. Načrte zanj je izdelal ing. Umek, izvršil ga je v enem letu tes. mojster špes in je stal pol milijona dinarjev. Dolg je 156 m, širok 6 m in se je potrebovalo zanj 50 vagonov lesa. Spudiij : LJclc/eiikc gospodinjskega tečaja Prosvetnega društva pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Tečaj je vodila gospa Ljudmila Svetelova, strokovna učiteljica, od 2. decembra do 25. marca brezplačno. Predavanja je imela vsaki torek večer. Do 60 mladih gospodinj in deklet se ga je udeleževalo. To kaže, kako so taki tečaji potrebni tudi za predmestne gospodinje in dekleta. Nu desni: l-antje iz župnije Struge iiu Dolenjskem so opravili letošnjo pomlad skupne duhovne vaje pri oo. jezuitih v Ljubljani. Vaje je vodil znani mladino-Ijub p. Ramšak in fantje so se vrnili domov vsi srečni in poživljeni. Spodaj: Gasilno društvo v Trzinu je praznovalo preteklo nedeljo 25 letnico svojega obstoja in je ob tej priliki slovesno blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno, tudi prvovrstni izdelek ljubljanskih Strojnih tovaren in livaren. Rogo raka ob Ljubeljski costi divjega petelina, a ugleda — mamico. 160 161 Turjak, naš najlepši grad iz XVI. stoletja (II. del ; prvi del l. 1930., št. 42.) tStraSen potres L>4. in 2H. marca l.'ill je turja.ški grad razsul v razvalino. Trojan (1475—1554) ga je leta 1520 popolnoma iz temelja na novo sezidal. Takrat je jrrad dobil tloris in obliko, ki jo ima v glavnem še danes. Zidan je v obliki trikotnika. Na vsakem treh oglov stoji močen stolp. Najjačji med njimi je vzhodni, ki je imel nalogo braniti dohod od škooijanske strani. Stolp nosi na pročelju velikega tura v reliefu in mu vsled tega pravijo »Ochsenturm«. Jarek in nasipi, ki so nekdaj obkrožali grad, so izginili. Posest grofov Anerspergov — Turjačanov se je tekom stoletij zelo namnožila. Cela vrsta gradov je bila njihova lastnina. Med svojimi člani so šteli mnogo mož, ki so imeli velik vpliv in so odločilno posegali v usodo naših dežel. Velike so zlasti njih zasluge za obrambo naših krajev v turških nevarnostih. Mož, ki se je v teh bojih odlično proslavil, je Herbart (1.528 do 1575). Pred njim in njegovim imenom so Turki trepetali. Zato je bilo njihovo zmagoslavje nepopisno, ko se jim je v bitki pri Budački ob reki Radonji 1. 1575. x>o-srečilo uničiti Herbartove čete, njemu iu tovarišu Viš-njegorskemu pa vzeti glave, ki so jih na dolge kole nasajene kot trofeje nesli v Carigrad, Trupla so bila pokopana v Ljubljani. Herbartovi sorodniki so se nmo-go trudili, da dobe od Turkov tudi namašeno kožo z glave junakov in da osvobode ujetega Herbartovega sina Volka Engelberta. Po dolgotrajnih pogajanjih in za visoko odkupnino se jim je to posrečilo. Nadelani glavi Herbaria in Višnjegorskega še danes hranijo na turjaškem gradu v skrinjici iz cipresnega lesa kot častitljivo rodbinsko relikvijo. Prav tako se je s slavo iz turških bojev ovenčal Andrej Auersperg. zmagovalec v bitki pri Sisku 1. 1.593. Na god sv. Ahacija, 22. junija, so maloštevilne krščanske čete pod Andrejevim poveljstvom uničile veliko močnejšo turško armado. Sam Hasan-paša je našel smrt v hladnih valovih Kolpe. Ta zmaga, ki so Jo pripisovali čudežni božji pomoči in priprošnji sv. Ahacija, je razveselila ves krščanski svet, posebno pa še ona dva naroda, ki sta vsled turške sile največ trpela, a jo stria z vzajemno močjo: Hrvate in Slovence. Cerkev sv. Ahacija pri Turjaku je spomenik slavne zmage pri Sisku. Zelo zaslužen mož je bil tudi grof Marija Jožef. Vršil je važne službe ob času Marije Terezije. Na poHasanov<< plažf, so izjavili strokovnjaki, da ni bil s Hasanom in z bitko pri Sisku v nobeni zvezi, ampak izvira iz dobe Marije Terezije. Zgodovinarja bi na Turjaku zanimal grajski arhiv, nekaj starega orožja, v starinskem slogu opremljeni saloni in obednica, kjer vise velike slike prednikov turjaških grofov. Pozabiti se tudi ne sme da, je na Turjaku kot župnik preživel zadnja leta svojega življenja in tu tudi umrl prezgodnje smrti naš odlični pesnik Anton Medved (od 10. apr. 1908 do 12. marca 1910). Ce te zvečer ob lepem luninem svitu pelje pot od Podturjaka po serpentinah navzgor proti gradu, zreš sence grajskega zidovja in lesketajoča se okna in čuješ sovin krik. ti domišljija nehote pred tvoje dušno oko pričara celo vrsto prizorov iz tisočletne zgodovine, ki je že šla mimo teh grajskih stolpov in zidov. V čudnem razpoloženju pričakuješ, da srečaš viteza v železnem oklepu na mogočnem vrancu, ki te bo mrko pogledal, ako se mu ne umakneš dovolj urno v stran. Pa ga no bo. ker smo tudi na Turjaku moderni, tako da si z elektriko preganjamo temo in strahove. Na gradu Turjak, dne 29. 9. 1930. Fr. HKI, župnik. Spodaj: Turjaški grad od vzhodne strani, v oghi je vzidan relief s turom. Pogled iiu grad in trg Turjak od južne strani. Na desni: Salon v turjaškem gradu. Spodaj : Kor v turjaški cerkvi. v klopi sedi brat pokojnega turjaškega gospodarja, grof Rud. Auersperg. Stara, s freskami okrašena grajska kapela, nazvana tudi »lutrovska kapela«, v kateri je pridigoval še Jurij Dalmatin. Ustno izročilo pripoveduje, da so ga Tur-jačani ob času preganjanja protestantov zazidali v luknjo nad vhodom in da je tam prevajal sv. pismo. Na levi: skrinjica iz cipresnega lesa, v kateri sta ohranjeni glavi Herberta Turjaškega in Henr. Višnjegorskega. Pogled na grad in trg Turjak od vzhodne strani. Levo: Notranjščina zgodovinsko znamenite cerkvice sv. Ahaca, ki so jo zgradili Turjačani v spomin bitke pri Sisku, dne 22. jun. 1. 1593., v kateri je krščan. četam poveljeval Andrej Turjaški. Spodaj: Zunanj-ščina cerkve sv. Ahacija. Idila izpred vhoda v tur- \ jaški grad. j Na desni: Pod znamenito; turjaško lipo. Spodaj: Pogled na del gradu z grajskega vrta. 162 Desinfekcija in desinsekcija Poleg drugih obrambnih mer za obvarovanje zdravja je zelo važna tudi desinfekcija. Ona izvira iz spoznanja, da je prenašalec kužnih klicev bolan človek in vse, kar je prišlo z njim v dotiko. Iz zgodovine desinfekcije nam je znano, da so se ljudje že v starih časih posluževali različnih sredstev za obvarovanje pred boleznijo. Spoznali so, da je učinkovita obramba pred boleznijo čiščenje telesa, snaga stanovanja in izoliranje bolnikov. Razkuževali so okužene hiše z različnimi zelišči kakor posušen rožmarin, seno namočeno v jesih ali vino, zažigali so žveplo, živo srebro, arzen itd. Z razvojem bakterijologije se je v sredini 19. stol. povzpela desinfekcija do današnjega stanja. Namen današnje desinfekcije je, da uničimo kužne klice, ki jih izločajo bolniki, s tem preprečimo, da ne pridejo povzročitelji na zdravega človeka in ga okužijo. Kakor desinfekcija je potrebna tudi desinsekcija ali uničevanje mir-česa. Razne nalezljive bolezni kakor pegavica, tifus, griže in drugo prenaša inamreč čestokrat mrčes. S po-končevanjem mrčesa pa ni dosežena samo profilaksa proti nalezljivim boleznim, temveč tudi čistoča telesa in stanovanja. V naši banovini imamo poleg občinskih kolon za desinfekcijo tudi 21 kolon za desinfekcijo pod državno upravo, nameščene po raznih okra- ^ jih, ki vrše službo po pravilih in na- Hj vodilih, ki jih daje Higijenski zavod H v Ljubljani. Alojzij Jaklič. H Razkuževanje sobe s formalinskim aparatom. Na levi: Razkuževanje sobe s pomočjo obrizgavanja sten in pohištva z razkuže-valno tekočino v na ramni brizgalni. Razkuževanje obleke in posteljnine s pai-nim razkuževalnim aparatom. Na levi: Priprava za ciklonizacijo stanovanja v svrho uničenja stenic in drugega mrčesa s pomočjo preparata cijanove .kisline, nazvanega »ciklon B<. Prva slika od desne: Razkuževanje sobe s formalinskim aparatom. 163 Papež tretjič zapustil Vatikan. Zadnje dni aprila se je vršila na Janiculu svečana otvoritev novega zavoda za versko propagando. Otvoril je zavod sam sv. oče, ki je ob tej priliki brez znanja širše javnosti zapustil v avtu Vatikan. Spodnja slika nam kaže papeža v kapelici novega zavoda. Gastoii Duumcrgue, priljubljeni predsednik francoske republike, kateremu je 15. t. m. potekla funkcijska doba. Na desni; Ob priliki rojstva nove japonske cesaričine je bilo vse glavno mesto slavnostno okrašeno. Naša slika nam kaže vozove cestne železnice v Tokiu v slavnostni obleki. Spodaj: Plug, ki sam or je. V Northamp-tonu na Angleškem se je vršila pred kratkim preizkušnja iznajdbe, ki bo imela gotovo velik vpliv na nadaljnjo racionalno industrijalizacijo kmetijstva in kar bo še bolj otežilo že itak težko gospodarsko stanje malega evropskega kmeta. Vojni invalid Ford je namreč iznašel stroj (glej sliko spodaj), ki lahko orje brez kakršnekoli človeške pomoči. Pri preizkušnji je oral stroj sam vso noč in temeljito preoral obširno polje. Hud potres je nedavno divjal na Kavkazu, pri čemer je bilo Nahičevan. Zgornja slika nam kaže prebivalstvo po-prišlo ob življenje 700 liudi. Najbolj prizadeto mesto je tresnega ozemlja pred njin bivališči. 164 VODNIK K STOLPU NA BOČU Boč in njegov stolp Kar čez noč je zaslovela gora Boč. Mlada, komaj 2 leti obstoječa podružnica S. P. D. v Poljčanah ji je pripomogla s svojo brez-primerno agilnostjo ter požrtvovalnostio do one veljave, ki tej izpostavljeni točKi južno vzhodnih Alp po vsej pravici pritiče tako z ozirom na krasoto, kakor na veliko obsežnost obzorja. Tričetrt leta nosi gora 16 m visok razgledni stolp in spominska knjiga v restavraciji pri Sv. Miklavžu priča, da so v lanski sezoni ostrili svoje poglede tisoči in tisoči (med njimi mnogi iz Avstrije in Madžarske) daleč tja do severnozahodnih bosanskih gora. Blatnega jezera, bližine Semmeringa, Pece, Grintavca, Roga, Gorjancev itd. Popolnoma upravičeno je dejal dne 17. av- fusta 1930 1. gimnazijski ravnatelj g. dr. bminšek ob priliki blagoslovitve planinske koče, da je Boč »vzhodni Triglavc Izredno ugodna lega gore v kleščah dveh železnic bo dotok le pospešila, zlasti v sezonah šolskih izletov, a tudi zime obetajo vrlim smučarjem mnogo zabave na terenu med Bočem in Drevenikom. Samoobsebi umevno pa je, da ostane Boč iz zdravstvenega vidika integralen del Rogaške Slatine. Tako je Boč s svojo planinsko postojanko danes ena najbolj privlačnih točk naše mile zemlje. Kdor se je prvič oddi-haval v njegovih bukovih in kostanjevih logih, užival bisere stvarstva na mnogobrojnih skritih stezicah tega prirodnega parka, bo z vedno večjo srčnostjo stopnjeval število pohodov v ta nezabno divni planinski raj. Zanimiva pa je gora zlasti po svoji podzemski jami »Balujači«, nadalje po svojih vrtačah in številnih slatinskih vrelcih, od katerih so v »vodniku« označeni le najglavnejši. Tozadevne posebnosti so bile že pred 100 leti predmet znanstvenih raziskovanj in jih je lani zopet oživil profesor g. dr. St. Miholič, ki bo dobljene izsledke tudi objavil v obliki znanstvenega dela. Športni vestnik Jahalne in skakalne tekme so se vršile v nedeljo, dne 3. t. m. na ljubljanskem Stadionu. Priredilo jih je ljubljansko »Kolo jahačev in vozačev«. Pri tej vsakoletni prireditvi je sodelovalo zlasti mnogo Zagrebčanov, ki so ponovno dokazali svojo vodilno vlogo v tej športni panogi, kajti priborili so si vsa prva mesta. Izmed slovenskih tekmovalcev sta se odlikovala najbolj dr. Luckmann in Pavlovčič. Spodaj: Kapetan Djurovljević iz Zagreba na iusli, priboril si je več prvih nagrad. G. Mihajlo Dudiškin iz Zagreba na Lieblingu, ki je zadivil prisotne s svojim lepim jahanjem in si pridobil z dr. Luckmannom nagrado za stilno jahanje. Na desni: Edina jahalka, ga. Luckmannova, ki je žela za svoje lepo jahanje veliko priznanje. JSaltrotisK Jugoslav, ilsk€trnc v LfublI€UU — Ponatis posamcxnt^ slik aovolleu le s privolleafem urcđniitva