Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti, poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slouenceo Velja za Avstro-Ogrsko . . K 4'— » Nemčijo.............» 5 — d ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h. Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h za 1 cma vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm3. — Za male o g I a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za beseao vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mlr“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Poštnohranilnični račun št. 96.232. Leto XXXVI. Celovec, 12. oktobra 1917. Št. 41. j t Dr. Krek, j Iz Ljubljane je došla v Celovec v torek popoldne kratka brzojavka, da je umrl dr. Krek in se vrši pogreb v petek. Par besed, ki pa obsegajo v sebi neizmerno gorje in brezmejno žalost, ki bo pretresla stoinstotisoče src po vsem našem jugu. Stotisočem bodo neutolažljivo kipele solze, ker jim v sedanjih razmerah ne bo dano, poromati vsaj na prostorček, kjer bode položeno k počitku truplo enega največjih mož slovenske domovine, in na krsto položiti košček domače grude, ki jo je rajni tako ljubil. V petek bo v duhu zbran na ljubljanskem pokopališču ves slovenski narod, da izkaže svojemu velikemu možu zadnji dokaz hvaležne ljubezni. Ne samo slovenski narod, ves naš slovanski jug, ki je ž njim izgubil svojega največjega proroka boljših časov, vsi trpini in teptani, vsi brezpravni, vsi, ki jim je na našem jugu vojna usoda ugrabila domač krov in jih kot prognance razkropila po širni Avstriji; vsi jadni in bedni po vsej širni Avstriji, ki jim je dr. Krekov socialni veleum snoval rešilne zakonske velenačrte, bodo ob njegovem grobu v duhu tužno povesili glave, in junakom iz preprostega ljudstva na fronti bo za hip zadrhtela koščena desnica. Kdo naj potolaži narod, ki ga zapuščaš v njegovem odločilnem trenotku, kje si mu zapustil nadomestilo, ti svetla zvezda našega juga, ki si nam ugasnila? Tema nad morjem, brod na sredi morja brez krmarja, utrujeni roki je zdrknilo veslo . . . Orjak po duhu in telesu, premagan od železnega zakona uničujoče narave, je legel k počitku, in ž njim je pogoltnil črni grob zaklade Bil nisi svojemu narodu in bratom Hrvatom samo voditelj, učitelj, bil si vsakemu iz naroda brat, ki mu utriplje najgorkejše srce v prsih. Celò naše doline, naša brda, naše gore, naše reke, jezera, naši tihi logi, žitna polja in naše Jadransko morje bodo pogrešali z Janezom Evangelistom toplih, mehkih, ljubečih pogledov, in svetla očesca otroške mladine po naši domovini bodo oropana za kopo ljubečih žarkov in radostnih uric. Veliko, da, izredno veliko in preblago je bilo srce slovenskega Janeza Evangelista. Kakor Mojzes Izraelce nas je vodil Krek v obljubljeno deželo, videl jo je s preroškim očesom, pokazal nam jo je, a vstop v njo mu je ubranila kruta smrt. Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade, to boli. S. Gregorčič. Živel je revno, nesebično, za druge, nàse je jozabljal. Umrl je tudi reven na posvetnem bo-yastvu, pa prebogat na duševnih zakladih. Sebi ii pridobil minljivega bogastva, pridobil ga je »a narodu, ki ga je dvignil na visoko stopinjo gospodarske organizacije; in narodu je zapustil aa še bogat testament: zasnoval mu je lepšo bodočnost, da živel bode prost naš rod, na svoji !emlObVTvofe0m grobu stojimo, naš Janez Evangelist. Žalost nam ni otópila duha, ^a n® ^de savedali, kaj pomenijo v teh dneh krute besede Krek je mrtev! Trga se nam srce, ko Slišimo padati^ težko grude na Tvojo krsto zdi se jam kakor da bi s Teboj vred zagrebli nesebičnost, oravo ljubezen, ideale, kakor da bi se od našega uarodnega telesa odtrgal dobršen del. Pa vendar ne klonimo glav; potrtih src, tužmm pogledom na Tvoje zemeljske ostanke se poslavljamo od Tebe na vendar ne obupujemo, ker si nas Ti ičB in naučil tudi ob najhujših vihrah in udarcih Sati tXim, neomahljivim, kljubujočim vsem zaprekam in nezgodam. Ob Tvojem grobu, naš Janez Evangelist, si ves naš jug zopet iznova složno sega v roke, iz-polnujoč Tvojo željo, in, prešinjen Tvojega duha, gleda z velikimi upi v svojo lepšo bodočnost, katere največji apostol si bil Ti, ter Ti prisega nekršljivo prisego na Tvoje ideale. Dr. Janez Evangelist Krek, mi gremo za Tvojimi ideali in cilji! Slava njegovemu spominu! + Dr. Jan. Ev. Krek. Zadnje ure drja Kreka. Že letos spomladi je dr. Krek tožil, da se ne počuti dobro. Opozorjen na to, da bi se moral varovati in svoje neumorno delovanje omejiti, se je nalahno nasmehnil in začel pripovedovati, da mora na Češko. In moral je še drugam, na vse strani naše domovine, na Hrvatsko, v Dalmacijo, zopet v parlament. Že nekaj let je dr. Krek bolehal na zaapnenju žil. Zadnje njegovo naporno potovanje na jug je pa bilo zanj usodno. Na poti iz Zagreba se je prehladil na Zidanem mostu, kjer je moral več ur čakati v mrazu in vetru. Ves bolan je poiskal najbližje zavetišče pri prijatelju, župniku Ludo-viku Bajcu v Št. Janžu na Dolenjskem. 14 dni je bival tam, slonel je pri pisalni mizi, ker ni mogel ležati. Šele zadnje dni je mogel sedeti v postelji. Imel je hud pijučni katar, razširjenje srca in zlatenico. Zadnje dni mu je bilo bolje in se je splošno pričakovalo, da bo kmalu okreval. Obiskali so ga g. kanonik dr. Gruden, poslanec Gostinčar, zadnji teden je bila pri njem njegova skrbna sestra Cilka, in zadnji dan ga je obiskal poslanec dr. Lovro Pogačnik. „Slovenec“ poroča o njegovih zadnjih urah med drugim: „Včeraj (8. okt.) je dr. Kreka obiskal tudi pòslanec dr. Lovro Pogačnik. Dr. Krek je bil včeraj izredno živahen, dobre volje, stari humor se mu je zopet oglasil. Tek, katerega je že dolgo časa pogrešal, tako da ni skoro ničesar užival, se mu je včeraj vrnil. Dr. Krek se je naravnost srečnega počutil v idilično krasni okolici Št. Janža, popisoval je lepoto tega venca vinskih dolenjskih goric.^ „Vse tukaj poje,“ je dejal dr. Pogačniku, »griči pojo, polja pojo in ti dobri Dolenjci samo pojo. Kakor v mladih letih, tako bi pesmice zlagal v tej lepi naši zemlji." Posebno ga je veselilo, da je zopet umsko mogel živahno misliti. Po dolgem času je včeraj prvič šel v obednico k družbi, v kateri so bili vpoko-jeni župnik Jakob Bajec, domači župnik Ludovik Bajec in dr. Lovro Pogačnik. Dr. Krek je pravil družbi, da je ustanovil pred kratkim vseučiliški profesor v Gradcu dr. Ude katoliško pacifistiško družbo. Pred kratkim je dr. Udeju pisal, kaj naj družba glede vojske in miru dožene, kako je mislila cerkev v vseh časih o tem vprašanju. Katoliški učenjaki bi morali zbrati vse izreke sv. pisma, vse nauke cerkvenih očetov in svet bo gledal, kako jasna načela so vladala vedno v cerkvi. Vedno je cerkev preganjala tiranstvo. Akvinec pravi, da je slaba oligarhija boljša kot vsaka tiranija." Po daljšem pogovoru se je utrudil, a odklonil je, da bi legel na zofo v obednici; poslušal je pazljivo mirno nadaljno debato. Okolu 3. ure 'popoldne sta ga spremila dr. Lovro Pogačnik in župnik Lud. Bajec v spalnico. Težko je dr. Krek šel po stopnjicah, v sredi je dalje časa počival, vendar je takoj par šaljivih povedal. V spalnici je dr. Krek legel na zofo, župnik Lud. Bajec ga je odel in kako prisrčno razmerje je vladalo med obema, kaže odgovor na opombo dr. Pogačnika, ki se je začudil, češ, da je toliko nežne ljubeznivosti v takem hrustu, kakor je župnik Bajec. Glas pri tem razgovoru pa mu je oslabel. Sam se je označil: »Glas je malo bolj klavern, a hvala Bogu, glava pa je zopet stara." Nato sta se prijatelja poslovila in dr. Krek je za par ur mirno zadremal. Okrog 7. ure je zaželel večerje in vsa vesela mu je skrbna mati župnika Bajca prinesla šunke, katero je prav s slastjo povžil. Okrog 9. ure mu je zrahljala služkinja posteljo, šaljivo se je obema zahvalil za postrežbo, skrbelo ga je le, kako se bo dr. Pogačnik vozil v črni noči proti Zidanemu Mostu čez obronek. Nato sta se dr. Pogačnik in župnik Bajec vrnila k družini, ki jima je vsa srečna pripovedovala, kako se dr. Krek danes dobro počuti. Da ga ne bi prepozno motila, gre okolu 10. ure dr. Pogačnik v spremstvu župnika Bajca k dr. Kreku se poslovit. Ko sta vstopila, ne najdeta g. dr. Kreka ne v postelji, ne na zofi. Župnik Bajec je v strahu zaklical: »Lovro!" Go-poda sta strahu obstala: dr. Krek je ležal ob zofi vznak na tleh z razprtimi očmi, gledajoč proti nebu, roke sklenjene ob telesu, levo nogo nekoliko čez desno. Gospoda sta skočila k očetovskemu prijatelju, v katerem je bilo še nekoliko življenja, sklicala sta družino in domači g. kaplan Skubic je umirajočega dr. Kreka, katerega so med tem prenesli na posteljo, dejal še v sv. olje. Dr. Kreku je dr. Pogačnik zatisnil oči... Družina je povedala, da je par trenotkov predno sta gospoda prišla, čula, da je zgoraj nekaj padlo ; seveda nihče ni mislil, da je v tem trenotku slovenski narod izgubil svojega najboljšega sina. Dr. Krekovo življenje. Dr. Krek je bil rojen o Božiču leta 1866. pri Sv. Gregorju nad Sodražico, kjer je bil njegov oče učitelj. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in je tam študiral tudi bogoslovje. Pokojni kardinal Missia je v mladem duhovniku spoznal izreden talent, zato ga je poslal na Dunaj, odkoder je prišel kot doktor zopet v domovino. Bil je kaplan v Ribnici, stolni vikar v Ljubljani, dokler ni leta 1895. postal profesor na ljubljanski bogoslovnici. Že leta 1897. je bil izvoljen v državni zbor kot poslanec pete kurije. Dr. Krekovo delovanje. Kdor bi hotel opisati Krekovo delovanje, bi moral spisati cele knjige. Dr. Krek je bil naravnost vzor delavnosti in je v tem kazal občudovanja vredno vztrajnost in jekleno voljo. Največ*zaslug ima za slovenski narod kot njegov organizator na gospodarskem in društvenem polju. Ustanovil je »Žadružno Zvezo", ki ji je mnogo let do zadnjega zdiha načeloval, vodil je »Gospodarsko zvezo", v življenje je poklical Slovensko krščanskosocialno zvezo ; na znanstvenem polju je bil kot sociolog kapaciteta. Kot politik je bil izvoljen v državni zbor in deželni zbor kranjski in je bil ves čas duševni vodja Slovenske ljudske stranke na Kranjskem. Kar je bilo velikih idej v S. L. S. sproženih, so imele dr. Kreka za očeta. Ker je bil osebno silno skromen in naravnost sovražnik častihlepnosti, širša javnost ni slutila, da je bil za velikimi idejami, ki so se porajale v stranki, vedno dr. Krek. Silno priljubljen je bil dr. Krek kot profesor bogoslovja, in njegov dober, vzgojni vpliv na duhovno mladino je bil izredno velik. Za Družbo sv. Mohorja je po smrti dr. Fr. Lampeta spisoval Zgodbe sv. pisma. Kje je mož jemal čas za tako vsestransko in tako temeljito delo, sam Bog vedi. In iz vsega njegovega delovanja odseva njegov kremenit in blag, iskren narodni značaj, temeljita izobrazba, globoka vera in ljubezen do krščanstva ter želja, pomagati zatiranim in krivice trpečim. Jugoslovanskemu klubu je z dr. Korošcem, neločljivim drugom m prijateljem, stal ob njegovi zibeli. Klub ga bo zelo hudo pogrešal. Bil je duša klubu, in odkar je bila na Dunaju proglašena naša deklaracija, je bilo vse njegovo delo- vanje in mišljenje, so bili vsi utripi njegovega gorkega srca in vse njegove velike in kot vrelec živahne misli posvečene samo tej veliki ideji. Bil je njen najgloblji glasnik. Pogreb. Traplo rajnega so prepeljali v Ljubljano in bo pogreb v soboto popoldne ob treh. Grof Czernin — polovičar. Zakaj politika, zakaj ti politični boji, so se nevedni ljudje pred vojno povpraševali. Sedaj je že marsikateremu takemu nevednežu postalo to vprašanje jasno, ko na lastnem telesu v krvi in bolečinah čuti, da ga tepe nadloga, ker je bila politika narodov na napačnih potih. Politika nasilja, politika krivic, politika zavisti in sovraštva, politika pohlepa in grabežljivosti po tujem blagu in tujih deželah je politika, ki naravno vodi do sporov in vojne. Vsaka politična stranka je pre-pričanana, da se bori za nekaj dobrega, toda vsaka ne more imeti prav. Svetovna vojna najbolj jasno, pa žal tudi krvavo priča, katere stranke so hodile napačno pot. Proti takim strankam boriti se, je dolžnost. Take stranke v vseh vojskujočih se državah so tudi sokrive, da ne pridemo do miru. Pri nas se je odločno izjavil za mir naš cesar, toda zunanji minister ni nikdar jasno povedal pogojev za sklep miru. Tudi odgovor na papeževo noto je bil premalo konkreten. To je čutil zunanji minister grof Czernin sam in je s svojim govorom v Budimpešti 2. oktobra odgovor na papeževo noto izpopolnil. Izrekel bi bil naravnost odrešilno besedo, ako bi ne bil ostal po-lovičarsk. Vse, kar je povedal, podpišemo z obema rokama, obžalujemo pa, da ni odstranil zadnjega in morda ne najmanjšega zadržka miru: omenil ni niti z besedico pravice narodov do samoodločbe. Govor dokazuje brihtnost zunanjega ministra. Zato se s tem večjim začudenjem povprašujemo, zakaj ni sprejel tudi zahteve o samoodločbi narodov? Ali so ga pri tem vodili oziri do nemškega Nationalverbanda in Ogrov? Menda se ne bomo motili. Saj je predsednik nemškega Nationalverbanda v Celovcu povedal, da smejo nemški nacionalci grofu Czerninu popolnoma zaupati, in madjarski vojni hujskači in tlačitelji nemadjarskih narodov na Ogrskem so ob Czerninovem govoru iz nasprotnikov Czerninove politike namah postali njegovi prijatelji in navdušeno pozdravljali njegov govor. Pravimo: To je polovičarsko delo in žal nam je, da je polovičarsko. Hvaležni smo pa grofu Czerninu, da je v pricipu obsodil tisto skrivnostno diplomatiziranje, ki je narodi ne morejo kontrolirati in ki se je izkazalo za škodljivo. «Milijoni, ki se borijo, vseeno ali v strelnih zakopih ali v zaledju, hočejo vedeti, zavoljo česa in za kaj se borijo; pravico imajo, da izvejo, zakaj od vsega sveta zaželjenega miru še ni.“ Izjavlja se za mir medsebojnega sporazuma: Nočemo nasilja proti drugim, pa tudi nad seboj ga ne trpimo. Iznova se Czernin izjavlja za splošno, enako in sukcesivno (korakoma) razoroženje vseh držav in za mednarodno razsodišče, ki naj mednarodne spore mirnim potom rešuje. Vojna kot sredstvo politike se mora pobijati. Nadaljevanje oboroževanja po tej vojni bi povzročilo v vseh državah góspog;arski polom. Vojna je pokazala, da bi oboroževanja zahtevala veliko več kakor dosedaj, in tega nobena država ne vzdrži. Svoboda na širokem morju in razoroženje mornarice razlaga zunanji minister tako, da je sprejemljivo za vsakega sovražnika, tudi za Angleško, vladarico morja: «Povdarjam namenoma široko morje, ker misli ne raztezam na morske ožine in priznavam, da so za morske ceste, ki vežejo, potrebni posebni predpisi in pravila." „Ce so ti pogoji na jasnem in zagotovljeni, potem odpade vsak vzrok, da bi se z ozemljem zavarovali in to je tretje temeljno načelo za podlago novega mednarodnega prava. Na tej misli sloni lepa in vzvišena nota papeževa na ves svet. Nismo se vojskovali, da bi zavojevali in ne nameravamo nobenih nasilnosti. Če naši današnji sovražniki sprejmejo mednarodno razoroženje, ki je iz vsega srca želimo, ter postane dejstvo, potem ne potrebujemo nobenih teritorijalnih (zemskih) zavarovanj; v tem slučaju se lahko odpovemo povečanju avsto-ogrske monarhije, sevé le, da tudi naš sovražnik naše ozemlje popolnoma zapusti." Kot četrti glavni pogoj za mir navaja «svobodni gospodarski razvoj vseh in brezpogojno odpoved bodoče gospodarske voj ne." Odločno je zoper enostransko povrnitev škode, kakor jo sovražniki zahtevajo zamo zase od nas, o škodi pa, ki so jo oni napravili v Galiciji, Bu- kovini, na Tirolskem, ob Soči, v vzhodni Prusiji, na Tirolskem in v nemških kolonijah, pa nočejo vedeti. Ob koncu svojega govora je zunanji minister zagrozil sovražnikom: «Če nas naši sovražniki prisilijo, da nadaljujemo vojno, potem bomo prisiljeni, da naš program revidiramo in od svoje strani zahtevamo nadomestilo. Govorim za sedanji trenotek, ker sem prepričan, da bi se sedaj na razvitem temelju mogel napraviti svetovni mir — če se pa vojna nadaljuje, si pridržimo prosto roko, revizijo našega programa in svobodo naših pogojev." • Dokler pa tudi Nemčija odkrito kakor grof Czernin ne sprejme vseh teh pogojev in kljub-temu vztrajamo kot njeni zvesti zavezniki kakor dosedaj, ni upanja na mir. Če pa je grof Czernin pristal na program Amerike in ruske revolucije o mednarodnem razsodišču, razoroženju in sporazumnem miru brez aneksij zavoj enega ozemlja in brez vojnih odškodnin, nam ni jasno, zakaj ne bi se odločil tudi za načelo samoodločitve narodov, ki jo zahtevate tudi Amerika in Rusija; to tembolj, ker zahteva to tudi pretežna večina narodov v monarhiji in ko vendar ta zahteva ni na škodo enotnosti in moči države, marveč je za njeno notranje ozdravljenje edino pravo zdravilo! Nemci in Madjari se morajo odreči nadvladi, ako res hočejo mir. To naravno zahtevo, ki odstrani zadnjo oviro za mir, naj rajši sprejmejo, kakor da po krivici slovanskim strankam v državi očitajo, da so se postavile na stališče sovražnikov. «Ta naš program," je po vsej pravici in resnici izjavil v državnem zboru poslanec dr. Ravnihar, «je namreč pričel eksistirati, odkar je bil naš narod začel politično živeti, ta naš stari, v ljudstvu ukoreninjeni program je bil, še predno se je narodila ententa". Proračunska debata v državnem zboru. Državni zbor je minolo sredo končal prvo branje proračuna. Vsi priglašeni govorniki so govorili. Proračunskemu odseku so določili za rešitev začasnega proračuna (provizorija) dva tedna, za redni državni proračun pa dva meseca. V debati sta bila še dva važnejša govora, govor poljskega socialnega demokrata Daszinskega in Slovenca drja. Ravniharja. Prvi je pojasnil stališče Poljakov do vlade, drugi pa je začrtal kot govornik Jugoslovanskega kluba njegovo poostreno stališče do vlade. Daszinski je govoril silno ostro, kakor je sploh njegova navada, ko-nečno je pa namignil, da Poljaki še niso izrekli končne besede. Začela se bo torej s Poljaki stara kravja kupčija; vprašanje pa je, če bo mogla vlada Poljakom v vseh njihovih zahtevah vstreči, ker se njihove zahteve nanašajo tudi na'kongresno Poljsko, kjer odločuje tudi Nemčija; Poljaki zahtevajo od naše vlade večji pritisk na Nemčijo na korist Poljakom. Glavna zahteva Poljakov pa je, da se za Galicijo takoj izplača 800 milijonov za vojne dajatve in neplačane rekvizicije. Poljaki so na najlepši poti, da zopet izgubijo simpatije nenemških in nemadjarskih narodov, ako bodo prodali usodo teh narodov za nekaj milijonov. 2. okt. Dr. Waldner hvali državni zbor, ki je odpravil tisoče krivic, protizakonitosti in stiskanj, pod katerimi je ječalo prebivalstvo. Očita slovanskim strankam, da rušijo parlamert in da hočejo svojo bodočnost iz rok sovražnikov. Krepek odgovor je dobil v govoru svojega naslednia. Za njim je govoril posl. dr. Ravnihar, ki je, začenši slovensko, nadaljeval nemško: Zahteva po združenju vsega ozemlja, kjer prebivajo Jugoslovani, v eno, neodvisno, vsakega tujega gospodstva prosto državno telo, ni prazna in puhla beseda. To je zahteva vsega našega naroda. Ministrski predsednik je menil, da bo z lahko kretnjo enkrat za vselej odpravil našo deklaracijo od 30. maja. Konštatira, da glede naše državnopravne zahteve dr. Seidler soglaša z ogrskim ministrskim predsednikom in da je sprejel poprej sklenjene zahteve nemškega Nationalverbanda. Torej vsi merodajni činitelji te monarhije, ki smo nanje apelirali ob zadnji uri, zavračajo našo zahtevo. Od te strani torej nimamo ničesar pričakovati, da bi se odpravila naša dosedanja prežalostna usoda, zakaj ona mala mrvica takoimenovane avtonomije, ki nam jo milostno dovoljujejo, no morda vlada, ampak alpski poslanci nemškega Nationalverbanda (klici: Tako je!), ne pomenja nič drugega, kakor da se za vedno utrdi sedanji položaj in politična brezpravnost in hlapčevanje našega naroda postane zakon. Lepa hvala vnaprej za tako avtonomijo! (Odobravanje.) Vemo, da avstrijski državnik še ni rojen, ki bi avstrijsko državno misel — avstrijsko in ne morda nemško državno misel za Avstrijo — razumel. Ministrskemu predsedniku smo hvaležni za njegovo odkritosrčnost. Vsaj vemo, pri čem da smo. Toda mi ne bomo krivi, ako bo ta država smrtnonevarno hirala ob nezmožnosti svojih vodilnih državnikov. Mi smo dali priliko, da bi bolno državno telo ozdravili po receptu enakopravnosti in zadovoljnosti vseh narodov. Vi pa nas ne morete ovirati, ako bomo odslej mislili predvsem na svojo lastno rešitev. Potem pa zavračamo z vso odločnostjo vsako očitanje, da nimamo smisla za avstrijsko državno misel. Državne misli, ki proglaša naše suženjstvo, večno podreditev našega naroda pod gospodstvo tujih narodov, ne moremo sprejeti. Potem pač izdajalci nismo mi, ampak oni, ki nam onemo-gočujejo bivanje v tej državi. (Odobravanje in pohvala.) Bili smo lojalni, ko smo poleti glasovali za proračunski provizorij, misleč si, če že živimo v tej državi, dajmo ji, kar potrebuje za svoj obstoj. Ne zaupanje vladi, ne ljubezen do državne zveze, ki nas ne ljubi; naše glasovanje je narekoval oni čut dolžnosti, kakor ga naše ljudstvo dan za dnevom v nadjunaškem samozatajevanju izkazuje na bojiščih. Toda vse ima svoje meje. Pričakovati od nas danes, da bomo storili isto, kar smo bili storili junija meseca, bi se reklo: poljubljati z bičem oboroženo roko. (Ploskanje.) Bili smo lojalni, ko smo ministrskemu predsedniku dali čas in priliko, da premišljuje o naših izjavah z dne 30. majnika ter da si potem sestavi premišljen odgovor. Imamo zadoščenje, da smo prejeli jasen, čist in dobro premišljen odgovor. Našo v spravo z državo sproženo roko so brezobzirno zavrnili. Ali nas smete imenovati sedaj sovražnike države, ako rečemo, da bomo znali svoj cilj doseči tudi brez kake avstrijske vlade. (Pritrjevanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.) Posl. Seidel (nemški Nationalverband) je čestital Hindenburgu k njegovi 701etnici. Posl. d r. L evie ky (Ukrajinec) je rekel, da se Rusini nikdar ne bodo odrekli vzhodni Galiciji. Posl. Daszinski polemizira zoper vlado, ki se naslanja samo na nemške nacionalce. Če se izjavlja, da mi vsi, cela večina, nismo Avstrija in da je le nemški Nationalverband Avstrija, nas mora to ogorčiti in zoper to moramo protestirati. Posl. Wolf nam naloge v zbornici ni olajšal, ko je zoper vse Nenemce v tako strašno surovem in izzivajočem tonu govoril, da se je treba res vprašati: Kam hoče Wolf in njegova stranka? Ali si prisvajate privilegij, nastopati zoper vse druge narode kot pravim državnim izdajalcem? In kaj so z nami počenjali! Pred tričetrt leta se je še izjavljalo, Poljaki naj gredo proč od parlamenta. Če ste nemški patrijoti, izborno! Potem smo mi poljski patrijoti. Potem se vsedimo za mizo in govorimo o željah naših narodov. Vi ste pa zastopniki države vislic, državnih uradov, ki hujskajo proti amnestiji, proti cesarju in kljub cesarju. Od Nemcev je odvisno, kaj se v parlamentu napravi. Oni imajo največje število poslancev, imajo odseke v svoji roči, predsedstvo je od njih zasedeno, oni so za parlament odgovorni, ne mi. Kaj pomeni psovanje zoper to ljudsko zbornico? Za nas pomeni to povrnitev k vislicam, k despotizmu, k samovoljnemu absolutizmu, ki smo ga tri leta pokušali. Govornik zahteva civilnega namestnika za Galicijo, odstraniti se mora deželi sovražno gospodarstvo central, plačajo se naj po treh letih vojne dajatve; pritožuje se, da se iz Galicije izvažajo živila na Nemško. Mi opazujemo vlado. Si še nismo nič zarekli. Vlada naj dokaže, da misli resno s pritožbami naroda in njenih zastopnikov. Poslanec dr. Rybàf, četrti govornik Jugoslovanskega kluba, opozarja na besede baróna Chlumeckega, da nam je usoda dala še enkrat priliko, da se začnemo približevati Jugoslovanom, in ki je govoril o tem, da mora iz te vojne nastati svoboden zedinjen jugoslovanski narod. Vprašanje je pri tem le, ali z Avstrijo ali proti Avstriji, ali s Habsburžani ali proti njim. Prvi slučaj bi nas dvignil do nove višine drugi bi zapečatil našo usodo. Te besede nemškega politika naj bi bile vladi in Nemcem resno svarilo. Mi Jugoslovani ne čutimo nikakega so-vr&Štva proti nomškemu narodu, pač pa mi pov-sod zadevamo na sovraštvo. To sovraštvo gre tako daleč, da nas ne imenujejo z našim imenom «Slovenci , ampak z «Windische". Trdi se, da imamo Jugoslovani sedaj slovenskega ministra v kabi- * vxx11 °1 morfV‘ zavoljotega izpremeniti svoje stališče nasproti vladi. Značilno je, da je bilo to ministrstvo ustanovljeno še le leta 1917 in da do današnjega dne še nimamo imena. Študi- dirajo še le, kake posle bi mu dali. Samoposebi je umevno, da nam je naš minister-krajan simpatičen, ali zavoljotega ne moremo popustiti svojih zahtev in svojih narodnih želj. Ne moremo mirno prenašati, ako pri vojakih imenujejo naše črnovojnike „Windische Trotteln11. Slovenci bodo glasovali proti proračunu. (Odobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih.) Nova bitka ob Soči. Topovski ogenj oh Soči je postal hujši, ki mu je sledil že en italijanski napad. Italijani so bili s protisunki vrženi nazaj in se je na naši strani pokazala aktivnejša obramba. Naši so deloma sami iz lastnega nagiba napravljali uspešne sunke. Znamenja kažejo, da se začenja ob Soči nova bitka. Iz Lugana se poroča, da so Italijani proti Švici zaprto mejo 7. t. m. zopet otvorili, kar bi kazalo, da so za 12. ofenzivo končali priprave. Pa že prvi njihovi poizkusi kažejo, da so nam manj kos, kot prej kdaj. Tudi v Flandriji so začeli Angleži novo bitko v večjem obsegu. V Macedoniji so postali topovski boji živahnejši. Rusi so napravili ob Seretu zelo hud napad, ki so ga naši s svojo vztrajnostjo odbili. Ruski poveljniki so s tem pač hoteli vladi dokazati, da se razmere v ruski armadi počasi zboljšujejo. Južnoameriški republiki Peru in Uruguay ste z Nemčijo prekinili diplomatične zveze. Razpis nadomestnih državnozborskih volitev. Večina parlamenta je za to, da se naj priznajo mandati pomiloščenih poslancev za veljavne, manjšina, zlasti nemški nacionalci so pa odločno proti. Vlada je v zadregi, in parlamentarna korespondenca poroča, da namerava vlada razpisati nadomestne volitve v znamenju strankarskega miru. Tudi drugi od zadnjega predvojnega zasedanja izpraznjeni mandati bi se zasedli. Takih je 41, Jugoslovani imajo 4 izpraznjena mesta, Čehi 13, Nemci 18, Poljaki 2, Rusini 1, Italijani 3. Volitve naj bi se razpisale meseca februarja. Ker bi bile brez boja, bi vsaka stranka ohranila svoje posestno stanje. Nam se zdi, da je to prava pot za vsled smrti ali odsotnosti izpraznjene mandate, ne pa morda za Grafenauerjev slučaj. Za Grafenauerjev slučaj je na mestu revizija njegove obsodbe, ki bi se morala takoj izvršiti. To oskrbeti bi bila dolžnost državnega zbora brez ozira na strankarsko pripadnost poslancev. Če je pa pri Nemcih sovraštvo do koroških Slovencev večje, kakor spoštovanje do poslanskih pravic, potem pa dokažejo, kaj da so in koliko da so vredni njihovi slavospevi parlamentu. Grafenauer ne potrebuje nobenih milosti, izvrši naj se pravica, in volitve so nepotrebne. To nam pa narekuje tudi previdnost, ker vemo, kako smo v vojnem času koroški Slovenci vezani in nas stara izkušnja uči, da nemškim nacionalcem v nobeni reči ne moremo in ne smemo zaupati. Za volitve bi morali imeti čisto izredne garancije, da bi se res izvršile v znamenju miru v času, ko imajo nasprotniki popolnoma proste roke, mi pa popolnoma vezane. Dnevne vesti. Slovenska Matica. Gospod Ant. Jak il, tovarnar na Rupi pri Gorici in v Karlovcu na Hrvatskem, je podaril Slovenski Matici povodom njenega oživljenja po g. magistratnem višjem komisarju Franu Govekarju 1000 kron. Hvaležno oznanjujoč ta čin velikodušnega rodoljuba, želi Slovenska Matica, da bi mu sledili mnogi posnemovalci. C. kr. posredovalnica za vojne invalide je v svoji založbi, deželni urad na Dunaju, izdala brošuro o zdravniškem posvetovanju o poklicih vojnih invalidov v okviru posredovanja služb. Brošura vsebuje izkušnje, ki jih ima v tej zadevi imenovani urad in utegne interesirati tiste, ki se pečajo z vprašanjem o poklicu invalidov. Y ujetništvu utonil. V ruskem ujetništvu je 28. junija utonil Jakob čare pd. Panker iz Št. Jakoba ob cesti. Bil je edini sin znane Pankerjeve matere. Pokopan je v Cuči, okraj Ujest. Postopanje z vojnimi ujetniki. Po poročilu železniškega ministrstva se godè pogostoma slučaji, da poljedelci in obrtniki dodeljene jim vojne ujetnike proti danim predpisom pošiljajo v sosedne kraje po železnici v nakupovanje in prodajanje, da odvažajo in dovažajo vozove itd., ponavadi k r e z eskortnega moštva, in da porabljajo vojni «jetniki brez spremstva ob nedeljah in praznikih, Pogostoma v velikem številu, železnico za vožnjo od svojega delavnega kraja k cerkvovanju in nazaj, konečno da prav mnogo vojnih ujetnikov od svojih delodajalcev dobiva civilno obleko, tako da jih je pogostoma kot vojne ujetnike le težko spoznati. Delodajalci, ki imajo vojne ujetnike, se nujno opozarjajo, da morajo vojne ujetnike pri vseh vožnjah spremljati nadzorovalne osebe in da se morajo vojni ujetniki spoznati na predpisanih belili črtah, obleki, evidenčnih številkah, nadalje najmanj na vojaških kapah. Vojni ujetniki, ki potujejo brez nadzorstva, se bodo oddali najbližjemu kolodvorskemu poveljstvu, delodajalcu pa se prideljeni ujetniki za kazen odvzamejo. Tatvina. Minuli teden je bilo v Celovcu ukradenih 8 koles. Obesil se je v Št. Tomažu na Čilbregu na stanovanju neki stražnik vojnih ujetnikov. Pobegli ruski ujetniki so v okolici Krive Vrbe na polju kradli in napravili kakih 250 K škode. Italijansko letalo pri Mariboru. Dne 3. t. so našli po naključju dve uri hoda niže od Maribora ob Dravi veliko italijansko letalo Capro-nijevega tipa. Letalo se je spustilo na tla v gozdu in je drevje poškodovalo. Letalci, dva oficirja in en podčastnik, so pobegnili, pa so jih že pri Arvežu orožniki prijeli. Letalo je imelo tri propelerje. Isto je zgorelo, ne more pa se presoditi, ali vsled padca, ali pa so ga letalci pozneje sami uničili. Ljudje v okolici pravijo, da so slišali poke patron za strojne puške. Bomb komisija ni našla. „Dan za vojne grobove." Za vzdrževanje vojnih grobov bodo od 31. oktobra do 2. novembra po vseh kronovinah Avstrije pobirali darove. Akcijo vodi poseben odbor na Dunaju, ki mu načelujejo kot častni predsedniki kardinal dr. Piffl, [vojni minister gen. pehote Stoger-Steiner, načelnik gen. štaba baron pl. Arz, ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler, notranji minister grof Toggenburg, minister za bogočastje dr. Cviklinski, minister javnih del vitez pl. Homann, domobr. min. fini. pl. Czapp in dunajski župan dr. Weisskirchner. Pojasnila o organizaciji daje odbor na Dunaju, IX. okraj, Canisiusg. 10, telefon št. 23.116 in 21.820. Nesreča. V Rottenmannu na Gornjem Štajerskem je neki tovariš ponesreči zadel z revolverjem poročnika Josipa Zemljiča, učitelja v Selnici ob Dravi, tako nesrečno, da je pri operaciji v Gradcu 30. sept. umrl. Rajni je bil ljubezniv mož in se [je kot vojaški bolnik nekaj časa zdravil pred časom tudi v Celovcu. Svetila mu večna luč! Slovenski vojaki v praških bolnišnicah nimajo slovenskih knjig. Kdor more, naj daruje in pošlje franko zabavne in poučne knjige na naslov: Prof. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pragi, češka tehnika. Črna. (Pogreb.) Zadnjo nedeljo dne 7.t.m. smo spremili k večnemu počitku naj starejši steber naše župnije, namreč starega Rezmana, ki je dosegel lepo starost 92 let. Ganljivo je bilo pri pogrebu, da je njegova žena, ki more le za silo hoditi, ranjkega na vozu spremljala na pokopališče. Zelo velika množica ljudstva je izkazala starčku zadnjo čast. Črna. (Poroka.) Redko poroko— sedemnajsto v tem letu — smo obhajali zadnji torek. Ženin in nevesta sta bila namreč iz rodu muzikantov: Avgust Muller in Marija Roj sta si podala pred oltarjem roke k zakonski zvestobi in ljubezni. Naj njune strune srečno in ubrano pojejo! . Djekše. (Po zvonove) je prišel zopet oddelek vojakov 2. t. m. Vzeli so en zvon na Djekšah, težek 1253 kg in enega v Kneži, težkega blizu 1000 kg. Dješki zvon so v zvoniku razbili; v Kneži pa so celega vrgli na pokopališče. Oba zvona so odpeljali 4. t. m. zjutraj. Napis dješkega zvona se glasi v prevodu: «Gospod Janez Jurij Rabinger, tačas dekan; Gregor Vernik, Filip Sopotnik in Jernej Župnik, tokrat cerkveni ključarji. V čast božjo sem bil vlit. Maks Matija Zechenter me je vlil v Celovcu leta 1732.“ Ti Jcerkveni ključarji so se še tako pisali, kakor je hišno ime. Zvon v Kneži ima napis: «Sveta Marija in sveta Marija Magdalena, prosite za nas. Leta 1651 sem bil v imenu Jezusovem in Marijinem skoz ogenj vlit; prišel sem od Lovrenca Pez v Celovcu; Lampreht Otiš je bil cerkveni ključar." Napisa na obeh zvonovih sta večinoma latinska in deloma nemška. Torej že tretje leto po končani tridesetletni vojski (1618—1648) so si v Kneži kupili tako lep zvon. Upajmo, da tudi kmalu po sedanji vojski dobimo zopet nazaj naše ljubo zvonjenje. Pomenljiva debata v nemški zbornici. Nemški državni zbor je svoj čas sprejel predlog za mir na podlagi sporazuma. Kancler Beth-mann-Hollweg je odstopil in prišel je Michaelis. Pričakovalo se je, da bo mož za mir na podlagi sporazuma s sovražniki. Izprva je mož govoril zelo nejasno, da ni bilo lahko spoznati, je li odkrito za mir ali ne; toda s časom, zlasti po zavzetju Rige, je Vsenemcem greben vedno bolj rastel in Michaelis se je na to stran vedno bolj nagibal. Med Vsenemci in pristaši miru se je v javnosti vnela po časopisju in na shodih ostra polemika. Sedaj je buknilo tudi v državnem zboru. Socialdemokratični poslanec dr. Landsberg je in-terpeliral državnega kanclerja, kaj da hoče storiti zoper agitacijo Vsenemcev, ki jo uganjajo med vojaštvom za vsenemško politiko in zlasti zoper sklepe državnega zbora. Vložena je bila še druga interpelacija, ki očita generalnemu poveljstvu, da se z odredbami poslužuje zborovalnega in društvenega zakona enostransko v prilog vsenemške propagande. V utemeljevanju interpelacije je dr. Landsberg hudo prijemal Vsenemce in njihovo agitacijo v armadi, ki da ima namen, vojno podaljšati. Nadeli so si ime «domovinska stranka", na čelu stranke pa stojé možje, ki vsled vojne še niso prav ničesar trpeli. Ti ljudje vprašujejo, ali naj so bile žrtve Nemčije v vojni zastonj do-prinesene? Govornik odgovaija: Žrtve so bile doprinešene za rešitev Nemčije, in se potem pravi, da so zastonj! Svoje ljubezni do domovine si ne damo vzeti. Naša ljubezen do domovine sega tako daleč, da se nočemo pehati za Kurlandsko in Longwy-Briey vsled nevarnosti, da potem izgubimo Nemčijo. (Ploskanje pri soc. demokratih in katoliškem centru.) O tem morate biti na jasnem, je nadaljeval govornik, da Nlemčija, kakor močna je tudi, brez zaveznikov — tako je treba vprašanje staviti (prav res!) — vsemu svetu ne more diktirati miru. V bodočnosti se moremo le ohraniti, če se posreči, razbiti zvezo sovražnikov. Najboljše sredstvo pa, da se sovražna zveza le utrdi, bi bila nemška pridobitev sovražnega ozemlja. Oblasti pa za vsenemško «domovinsko" stranko agitirajo. To si prepovedujemo. Državni kancler naj pove, da nastopi zoper to agitacijo. Na to interpelacijo je odgovarjal vojni minister pl. Stein, ki zagovarja oblasti. S svojim odgovorom je izzval v zbornici silne proteste. Ob koncu je izjavil, da bodo svoje «pojasnjevanje" v armadi nadaljevali. Helfferich beži. Državni kancler ni prišel v zbornico, da bi odgovoril na Landsbergovo interpelacijo, ker bi moral pokazati barvo, ali je res za mir ali pa javnost s svojim dvoumnim postopanjem hoče le varati. Prišel pa je kanclerjev namestnik, državni tajnik dr. Helfferich. Tudi ta je tajil, da bi se pri armadi vršila agitacija za vsenemško propagando in da bi se na uradnike pritiskalo ; uradnik ne sme svoje službe zlorabljati, da bi vplival na podrejene osebe v političnem oziru. Govornik pravi nadalje, da govori v kanclerjevem imenu in v njegovem smislu. Kancler, preobložen z važnim delom, ni imel nobenega povoda, priti sem, da odgovarja na interpelacijo. Helfferich stavi na opozicijo vprašanje zaupanja do armadne uprave in državnega vodstva. Živahni medklici mu povedo, da nimajo zaupanja. Nato izjavi govornik: «Potem pa nima pomena, da izgubljam pred Vami besede," neha govoriti in razburjen zapusti govorniški oder in kmalu tudi zbornico. Trimborn, govornik katoliškega centra, potrjuje, da se v armadi uganja politična agitacija v prid Vsenemcev. To pa ne utrjuje zmagovite volje v armadi, ampak le seje razdor in žali cele stranke v državi. Zahteva, da se na uradništvo ne sme pritiskati. Mir, kakor ga je zahtevala zbornica 19. julija, ni mir gladfi, ampak mir sporazuma in sprave med narodi, kakor ga je grof Czernin zadnje dni tako mojstrsko opisal. Govornik izjavlja, da so vsi člani centra odklonili, pristopiti kot člani domovinski stranki. Odločno in enodušno se moramo postaviti na stališče papeževe note, da tako od svoje strani pripomoremo, nemški domovini zagotoviti časten mir. (Živahno odobravanje.) Dr. Thoma (nacionalni liberalec) je govoril dvoumno. Njegov govor ni bil ne vino ne voda. Pl. Graefe (konservativec) je vojni hujskač najhujše vrste, govori o nemškem «Mihelnu", napoveduje «furor teutonicus". Haas (napredna stranka) polemizira zoper vojnega ministra in zoper Vsenemce. Gotovo vsi v zbornici ljubijo domovino, prepričan pa je, da bo dala zgodovina večini (levici) prav. Je zoper agitacijo v armadi, toda bati se te agitacije strankam večine ni treba. Domovinska stranka pravi da državni zbor ne predstavlja prave volje ljudstva. (Proti desnici:) Dajte vendar, da pride do novih volitev! Doživeli bi nekaj! Kaj bi še od vas ostalo, če bi šli skupaj centrum, socialni de Hranilno in posojilno društvo v Celovcu Pavličeva ulica it 7. -------------- uraduje vsak dan, Izvzemši nedelje In ------------ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Pavličeva ulica št. 7. mokrati in levica? Gorjé vam potem! Pred neka; dnevi je grof Czernin zopet govoril o miru, pa pridejal, če naš mir ne bo sprejet, potem smo prosti. Grof Reventlov se je pa iz tega govora norca delal. Od državnega kanclerja zahteva govornik jasno stališče. Vsenemci imajo dovolj vzroka, da pustijo pozabiti, kar so pred vojno grešili. Kaj so nam ti ljudje v tujini škodovali. Večina nemškega državnega zbora, ki je za mir na podlagi sporazuma narodov, vidi, da nemški kancler ne govori odkrito in s svojim nastopom daje sovražnim vladam priložnost, da agitirajo pri svojih narodih za nadaljevanje vojne, češ, Nemčija ne mara miru. Večina hoče kanclerja prisiliti, da poda tako jasno izjavo kakor grof Czernin v Budimpešti. Koroški gospodar« Krave za vprego? Iz Podjunske doline se nam poroča: V seji gospodarskega sveta v Celovcu dne 24. avgusta je g. deželni predsednik poročal, da se morajo voli, kar jih je še, pustiti za delo in vse one dobro molzne krave poklati, gosp. Schumy pa v „Landw. Mitt.“ priporoča s kravami voziti in orati. Kakor smemo sklepati iz „zaznamovanja živine", ki se je te dni vršilo, je Schumyjeva misel prodrla. A mi pravimo in trdimo, da bo tudi ta misel težko izvedljiva. — Za delo s kravami je predvsem treba mehke poti, lahkega orodja, pametnih ljudi in za vožnjo sposobnih krav. Kako naj vozi kmet, ki ima precej veliko posestvo in oddaljene njive in gozd, po kamenitih potih in in gričih s težkim konjskim ali volovskim vozom, ali kako naj orje na dolgi globoki njivi s kravami? In če se bo njemu, ki zna z živino pametno ravnati, to posrečilo, gotovo bodo ujetniki pri takem delu krave popolnoma uničili. Da ne bo mleka ne telet, si lahko mislimo. In kje naj vzamejo posestniki naenkrat za vožnjo sposobnih težkih krav? Pisec teh vrst ima štiri krave, a vse štiri ne bodo vlekle orala, ne glede na to, da bi bilo treba za štiri krave treh ljudi, enega za oralo, dva pa za krave. — Zato bo treba pustiti kmetom za delo potrebne vole ali jih nadomestiti s konji, kajti število delavne živine je tako vsak gospodar vsled suše do skrajnosti skrčil, in če je še ni, pa jo bo, da ohrani za mleko potrebne kravice. Če se vzamejo vsi voli, potem bo ostalo marsikateremu kmetu, ki nima konj, polovico zemlje neobdelane. Cene mleku se zvišajo. Koncem oktobra meseca bo deželna vlada cene za mleko zmerno zvišala. Kot vzrok naznanja veliko pomankanje krme, visoke cene za krmo in krmila, ki zelo zvišajo lastne stroške gospodarjev, ki rede molzne krave ter potrebo, z boljšim zaslužkom zagotoviti ohranitev molznih krav tudi čez zimo. Da pa se višje cene za mleko za konznmente izravnajo, bo c. kr. deželna vlada z obširno dobrodelno akcijo oskrbela, da prebivalstvo, ki ne zmore povišanja teh cen, tega ne bo občutilo in mu bodo dajali mleko po dosedanji ceni. Izvoz sadja. C. kr. prehranilni urad naznanja, da je izvoz svežega sadja kot provijant za potovanje, kot ročna ali potovalna prtljaga, kjer zanj ne obstoji izrecna izvozna prepoved, dovoljen brez prevoznega lista. Pogoj za to pa je, da je množina sadja omejena in ne služi namenu, da se zlorabi proti odredbi z dne 30./V. 1917, oriroma 30. julija 1917 glede obveznosti prevoznih listov. Krvave pege. Spisal France Sušnik. 1. Črez Podolje je drvel hrzovlak Lvov—Dunaj. V kupeju sta še sedela stotnik in poročnik. Govorilo se je o ženskah in o morali. Stotnik je bil z laške fronte v Črnovicah na dopustu. Pri povedoval je o Črnovicah. Samo nekaj primerov. „Vse ženske, prosim, dobesedno: vse ženske od dvanajstih let dalje so — vlačuge* Srečen sem, da svoje žene nisem pustil v Črnovicah." Možje pa so na bojiščih in se borijo za domače ognjišče in za srečno bodočnost... Ironija življenja! 2. „Rusi so veliko bolj naravni ljudje. Tudi muzikalični so. Pri naših možeh pa je vse samo zunanjost in neodkritosrčnost." Tako so govorile ženske v Črnovicah in so pustile otroke in može ter — šle za Rusi. — Družine so uničene, otroci pa so se učili od mater. Kdaj, kdaj vzraste zopet nov in čist rod ? ! 3. Hodil sem po ulici na Dunaju. Solnce je bilo komaj šele zašlo. Na oglih pa so prežale furije in so vabile s pohotnimi pogledi in s strastnimi besedami: komm’! Pljunil sem in sem pospešil korak. Pa so prihitele za menoj. Šele ko sem z roko segel po pištoli, sem imel mir. Ta čas so zunaj grmeli topovi in so umirali junaki za veliko sveto stvar in za domovino.------- Samo en zvon še imamo. Žalostno je pri nas. Zjutraj plače navsezgodaj po dolini njegov jek, isti zvon kliče opoldne k molitvi, in isti zvoki zopet zvečer, vedno isti plakajoči zvoki po dolini. Žalostno je pri nas. Isti zvon vabi k maši, isti zvon ječi z lin, ko nosijo farana na njegovi zadnji poti k počitku; vedno isti zvon s svojim plakom po naši dolini. Žalostno je pri nas. Samo en zvon še imamo ... * Tako splošne sodbe paš ne bo dobesedno razumeti. Opomba uredništva. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Razpisuje se služba organista m Cerkvenika v Fodkloštru. Nastop takoj. Pogoji se poizvejo pri župnijskem uradu v Podkloštru. Mlin z malim gospodarstvom se kupi ali'pa se tudi vzame v najem. Naslov se izve pri upravništvu lista „Mir“ št. 39. (Znamka za odgovor.) I Raramente [ kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddElBti zb paramentB Jožefovega društva v Celovcu. Nabirajte in sušite gobe (jurčhe)! Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov iu brinjevega olja kupi in plača po najvišji ceni M. Rant, Kranj (Kranjsko) prva ekspertna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. Posebno lep zaslužek se ima pri nabiranju in sušenju gobi Vzgojišče zo dehlice (internat) čč. šolskih sester v „Narodni šoliw v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo itlrlrazredno ljudsko kolo; potem večja, vsaj Iti let stara dekleta, ki dobivajo popolnega ponka in navodila v vseh za gospodinje potrebnih stvareh. — Na svoji četrt ure od »Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi nekaj dečkov, ki želijo obiskovati »Narodno šolo", v vzgojo in oskrbo. Šolsko leto se prične dne 4. novembra 1917. Plačilo 50 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem. I Kislo vodo M K-S» B n V> to OM «*■ ts' O ® E in