DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Kokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia m«*ečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popast Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne iTankirajo.
Stev. 39.	Sobota, 16. maja 1931.	Leto VI.
Opomin strokovno organiziranemu delavstvu.
Naš list ni le informativno glasi-i0, ki naj obvešča delavstvo o dogodkih v javnem življenju, marveč mu je glavna naloga, da pojasnjuje tuje in domače dogodke, važna vprašanja socialnopolitične nravi, zlasti pa tudi, da delavstvo opozarja na današnje težkoče, ki jih je prinesel razvoj s seboj. O vseh teh stvareh moramo obveščati naše delavstvo, da razume preceniti razmere in izbrati prave koristno taktiko pri svojem delu za izboljšanje svojega socijalne-ga položaja.
_ Pred očmi moramo imeti v sedanji dobi, da imamo v mnogih industrijah res nekaj gospodarske krize. Se bolj kakor gospodarsko krizo sa-pa podjetniki izrabljajo splošno *razo, da je gospodarstvo v obupni krizi, da je treba delavstvu jemati z^konite pravice, znižati delavske plače. Zato delavstvo ob vsaki priliki tudi preganjajo in odpuščajo iz dela. Delodajalci kršijo določbe o nadurnem delu, o del. zaupnikih, o soci-ialnem zavarovanju in če se le ga-n®š za svojo pravico, ti groze z odpustom itd. Delodajalci ta položaj *?rabljaj°i zato pa mora organizirano eiavstvo biti tembolj previdno ter Predvsem poskrbeti za ustvaritev •Bočnih strokovnih organizacij. Utrditev organizacije bodi naše prvo in glavno delo; če pa smo primorani zahtevati svoje pravice, zakonite sicer, pa se obračajmo pred vsakim tudi najnavadnejšim korakom na organizacijo, se posvetujmo z njo in ravnajmo tako, kakor nam ona svetuje.
Zavedati se namreč moramo pač, °a imamo sicer delavsko zakonodajo, nimamo pa nikakršnih zakonov, še !®anj pa morale, po kateri bi delavec !mel pravico do dela, pravico do zaslužka. Take zakonodaje ni, take korale ni. Podjetnik svobodno razpolaga z delavcem, mu da delo ali Pa ne; ga ima v službi ali pa ne. Tu le delavec le blago in popolnoma navezan nase in ker sam ne more nič opraviti, na svojo organizacijo, na vse svoje tovariše in tovarišice. Razmere so torej take, da delavec sam 2ase ne more več prevzemati odgovornosti, ampak odgovornost za njegove interese mora prevzeti vse delavstvo, to je organizacija.
S tem razmotrivanjem hočemo e avs vo samo opozoriti na težko-
Stonnii 11 rl	delavstvo v sedanji
stopnji družabnega reda ter tfa
opomniti, da se nK , i ’	.	8.
šem koraku ki « v.sakem najmanjšem Koraku, ki navidez morda niti
vazen ni, s popolnim 2a . 1 obrača na svojo strokovno organizacijo. Strokovna organizacija kot celota lažje presoja, kako naj se to ali ono vprašanje ugodno reši za delavstvo. Da bodo pa organizacije tudi kos temu delu, posvečajmo vse svoje moči izgraditvi naših strokovnih organizacij, da bodo tudi res zmožne v vsakem slučaju braniti zakonite pravice delavstva ter izvojevati še druge ugodnejše socijalne in delovne Pogoje.
Kongres avstrijskih svobodnih strokovnih organizacij se bo vršil v smislu sklepa dunajske strokovne komisije z dne 19. marca t. 1. sredi meseca septembra t. 1. na Dunaju. Po prevratu bo to enajsti redni kongres avstrijskih svobodnih strokovnih organizacij.
Senator Doumer predsednik francoske
republike.
Pičla zmaga nacionalistične smeri.
Francozi volijo predsednika republike vsakih sedem let. Volita ga na skupni seji poslanska zbornica in senat, ki se vrši v Verzajlu.
Volitve, ki so se vršile v sredo, dne 13. t. m., so javnost nekoliko razočarale, ker je bilo splošno mnenje, da postane predsednik republike zunanji minister Briand. Na seji je bilo navzočih 903 senatorjev in poslancev. Predsednik mora pri volitvah dobiti dvetretjinsko večino, ki jo pa pri prvi volitvi ni dobil nihče. Dobili, so glasov: Doumer 442, Briand 401, Hennesy 15, Cachin 10, Doumer-gue 7, Ricklin 6, Lebrun 4, Painleve 2, Steeg 1, Renaudel 1 in Maginot 1 glas. Potrebna je bila druga ali ožja volitev. Briand je medtem umaknil svojo kandidaturo, videč, da ne bo izvoljen, nakar je pri drugi volitvi dobil senator Doumer 556 glasov, protikandidat senator Marrand pa 340.
Tako je postal trinajsti predsednik francoske republike dosedanji predsednik senata Pavel Doumer.
Novi predsednik je okoli 70 let star ter se je prejšnja leta zlasti uveljavljal tudi kot minister v gospodar-skorpolitičnih vprašanjih. Briand je bil sicer kandidat levice, vendar tu-
di vsa levica ni glasovala zanj, ker je del levice želel, da ostane Briand še nadalje zunanji minister. Na drugi strani so pa desničarji Briandu očitali, da vodi svojo politiko preveč v smeri prijateljstva z Nemčijo. Briand je sicer nekoliko okrenil svojo politiko, ko sta Nemčija in Avstrija sklenili carinsko unijo ter pričel s propagando za evropsko unijo na novi bazi, ki naj bi Nemčijo in Avstrijo podredila njegovi inicijativi. Vendar pa njegova najnovejša akcija še ni toliko uspela, da bi bila vzbudila pri nacionalistih zaupanje do Brianda. Tako sta ti dve dejstvi v veliki meri soodločevali pri volitvi predsednika francoske republike.
Pavel Doumer je sicer resen in praktičen meščanski politik. Zaradi-tega ni pričakovati, da bi se francoska notranja ali zunanja politika bistveno izpremenila, zlasti ne, če ne bo v vladi važnejših izprememb.
Razveseljiv pojav pri teh volitvah je, da so levičarske stranke v jedru ostale kompaktne ter da je v Franciji, čeprav vladajo nacionalistični in klerikalni desničarji, vendar nemogoče voditi absolutno reakcionarno politiko.
Henderson bo posredoval
med Francijo
Iz Pariza javljajo, da bo Henderson v vprašanju spora zaradi nem-ško-avstrijske carinske unije uvedel posredovalno akcijo. V sporu prihajajo razne države v neprijeten položaj. Jugoslavija je na primer članica Male antante, nima pa gospodarskega interesa nastopati proti nemško-avstrijski carinski uniji in tudi ne ab-
in Nemčijo.
solutno podpirati v svojo škodo gospodarsko politiko Čehoslovaške, ki hoče varovati predvsem svoje interese. Briand trdi, da nemško-avstrijski dogovor krši mirovne dogovore, čim je Henderson mnenja, da v mirovnih pogodbah ni nikjer zabranjena priključitev Avstrije Nemčiji.
Moderne volilne pravice na Madžarskem
še ne bo.
Ker bi sicer ljudstvo pomedlo z vladajočimi magnati.
V proračunski razpravi je »a vprašanja nekaterih poslancev izjavil madžarski notranji minister Szi-tovsky, da na uvedbo splošne tajne volilne pravice na Ogrskem zaenkrat ni misliti.
Prihodnje državnozborske volitve, ki jim določi čas vršitve državni upravitelj, se bodo vršile po sedaj veljavnem volilnem zakonu.
Španske šole posvetne.
Verski pouk in plemstvo odpravljeno.
Španski ministrski svet je izdal odlok, s katerim se oficijelni verski pouk odpravlja z vseh državnih šol. Staršem je dovoljeno, da nudijo otrokom po duhovnikih fakultativni verski pouk.
Z drugim dekretom je bilo odpravljeno plemstvo.
Naučni minister pravi, da se bo odločitev o važnejših vprašanjih prepustila parlamentu; izvede se sedaj le nujne stvari. Odprava verskega P°^ka ip bila potrebna, ker se samo v Madridu nahaja 45.000 otrok brez pouka, ker ni bilo šolskih prostorov. Kjer je le mogoče, naj se napravijo nove šole,^ kar bo sicer težko, ker je monarhistična vlada zapustila jako žalostne finančne razmere.
Nova španska šola bodi temeljna šola po vzoru nemškega šolstva. Otroci imovitih rodbin in delavski se bodo vzgajali skupaj. Iz temeljnih šol sme vsak nadarjeni otrok v višje šole. Tudi na višjih šolah bo odslej brezplačen pouk.
Provizorična vlada namerava dati šolam vse učne pomočke brezplačno. Po dovršitvi gimnazijskega študija bodo mogli nadarjeni dijaki nadaljevati študij na vseučiliščih ob prosti preskrbi.
Vlada bo temeljito reformirala u-čiteljišča, da bodo izhajali iz njih učitelji, zreli vzgojitelji naroda.
Republika je trdna.
Osemurnik in vašingtonski dogovor v Španiji.
Iz Londona poročajo:
Strokovničarska voditelja Cook in Citrine sta se vrnila iz Marida s seje strokovne internacijonale v London. Cook se je naravnost čudil nad delom, ki ga je izvedla republika in ki je predvsem posvečeno socijalne-mu napredku. Uveden je osemurnik in vašingtonski dogovor podpisan. Stališče republike je trdno in povratek monarha po vseh dobljenih opazovanjih nemogoč.
Delavski interesi so duša svobodnih strokovnih organizacij.
Dokler se delavsko strokovno gibanje, oziroma organizacija, briga za delavske interese, toliko časa ni v njej nesoglasja. Mogoča so razmo-trivanja, kako bi organizacija sigur-neje dosegala uspehe, ki pa v dobri organizaciji ostanejo vedno tovariška, kolegijalna in lojalna napram mnenju tovarišev. To sta tudi dve bistveni svojstvi strokovne organizacije, ki smo ju pri nas spoštovali in upoštevali ter delamo prav zaradi-tega v delavskem gibanju v najlepšem soglasju. Vidimo tudi, da se le tiste organizacije stalno razvijajo in postajajo jače, ki nikdar ne pozabijo, da je naše delo ustvarjati organizacije, namen organizacije pa interesi delavskega razreda.
Enako kakor gledamo na naloge posameznih strokovnih organizacij, zremo tudi na svojo enotno centralo svobodnih delavskih strokovnih organizacij v državi. Nikdar in nikoli ne bomo odobravali, da bi se rušilo na naši strokovni centrali z argumenti, ki z delavskim pokretom nimajo nič opraviti, to je, ki nimajo namena utrditi pozicije strokovne celote in ne gledajo absolutno lojalno na interese delavstva. Sovražnosti proti raznim funkcijonarjem v raznih delavskih institucijah in organizacijah, ki se z demagoško rafini-ranostjo porabljajo v dosego kakršnihkoli namenov, so najslabše sredstvo. Mi zahtevamo prav od teh zaupnikov, ki smo jim poverili zaupanje, da z nami sodelujejo, ker so izšli iz našega gibanja ali so se mu sicer posvetili.
Zato se nam jako čudno in ne-umljivo zdi, da ubira zagrebški Opči radnički savez drugačno pot, pot, ki je naperjena proti enotnemu svobodnemu delavskemu strokovnemu gibanju v državi. Po vseh državah sklepajo strokovni delavski kongresi o tesnejših centralizacijah in leto za letom se stapljajo sorodne strokovne centrale v enotne velike centrale. Le pri nas se najde krog ljudi, ki misli drugače, ki menda misli, da s tem dela za delavstvo, če ga navaja, kako naj se bori proti bratski strokovni organizaciji.
Delavstvo v dravski banovini obsoja to početje, ker je že prebolelo podoben mesarski proces. Obsoja tako početje, pa če se pojavlja tudi v najmanjšem delcu celotnega strokovnega pokreta, ker je škodljivo, in, če se ne motimo, tudi nemoralno. Varovati torej hočemo absolutno delavske interese, pri čemer nas osebnosti ne bodo motile; varovati hočemo enotnost strokovnega gibanja v državi, ker le to izraža pravo lojalnost napram celotnemu svobodnemu delavskemu strokovnemu gibanju^  _____________________________
Briandova zunanja politika zmaguje.
V francoski zbornici je bila predložena interpelacija zaradi francoske zunanje politike. Po jako dolgi živahni razpravi je predsednik vlade Laval stavil vprašanje zaupnice. Zbornica se je izrekla s 430 glasovi za vlado in Briandovo politiko. Proti je glasovalo 52 poslancev.
Tako večino je Briand dobil, ker hoče preprečiti nemško-avstrijski carinski dogovor. Obenem znači to glasovanje, da med Francijo in Nemčijo še ni pravega prijateljskega po-mirjenja.
Še je čas!
(Konec.)
Ce kedaj, ima torej poštena javnost danes pravico in dolžnost, da povzdigne svoj svarilni glas: »Ogrodje je še nedotaknjeno, a streha že gori!« Če kedaj, imajo splošnost in najvišje nositeljice njene volje — države — dolžnost, da urede produkcijo po zdravem načelu konzumne zmožnosti. K tej odrešilni akciji bi se morale združiti vsaj vse močne države, ker bi posamezni poskusi ostali brezuspešni.
Države bi morale torej iztrgati eksekutivo iz rok kapitala, drugače je katastrofa neizbežna. Koliko je iz-gledov za to? In koliko je izgledov, da se bodo izdelki te kontingentirane produkcije razdeljevali po zdravem trgovskem načelu med državami brez carinskih in vseh mogočih tarifnih zaprek? Kdo na primer danes sploh resno računa s črtanjem dolgov, katere je mednarodni kapital po zadnji svetovni vojni naprtil vsem državam in s tem splošnosti? Pesimistični opazovalci take izglede sploh zanikajo. In vendar je to edina pot do mirnega razpleta vse ogromne nesreče, ki je zadela delovno človeštvo vsled mamonizma posameznih mogotcev, edino sredstvo, da se zabrišejo zlokobna znamenja temne bodočnosti človekove. Krize, zapletlja-ji, rožljanje z orožjem, nezaupanje in nervoznost, vse to so glasniki nove dobe, iskanja novih form in dokazujejo, da je gospodarski sistem današnje človeške družbe temeljito zavožen.
Razsodnemu človeku zadostuje logika. Logika pa pove to-le:	Čim
več strojev se uvaja, tem manj je treba ljudi za isto storitev. S stroji pa r&ste produkcija pri nižjih cenah. Višja produkcija pri enaki potrošnji je nesreča, pri padajoči potrošnji pa zločin. Dvig konzuma je mogoč edi-no-le pri boljših plačah in mezdah, a tudi temu procesu je stavljena meja, ki jo določata kulturna stopnja in demokratična pravičnost. Uvidevati je pričel to celo socijalistično pobarvani kapitalist Ford. Pri mentaliteti današnjega pridobitništva pa je podvig potrošnje nemogoč. V brezobzirni konkurenci propadajo šibkejši, kar mora roditi brezposelnost, torej posledico sistema, ki gre v škodo splošnosti. Čim dalje prodira ta sistem, tem groznejše so posledice, tem globlji je prepad, ki loči svet v bogatstvo in moč na eni ter bedo in odpor na drugi strani. Organizem je težko bolan in injekcije ne zadostujejo več. Treba bo zlo operirati pri korenini.
Neverjetna je slepota takozvane inteligence, ki toži o krizi, kakor da bi bila to nekaka sezonska moderna
Ali si ie poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinosftl
Lujovič.
Tuberkuloza . . .
Kdor zasleduje naše meščansko časopisje, je gotovo opazil veliko vnemo in navdušenje, ki ga posveča takozvanemu narodnemu zdravju. Nosilci teh idej so iz redkih vrst požrtvovalnih javnih delavcev in ie vsako tako akcijo, ki je namenjena širokim ljudskim plastem naroda, gotovo iskreno pozdravljati.
Kakor ne dvomimo v iskrenlost teh ljudi, tako ipa dvomimo v uspeh teh in takih akcij, ki so se doslej končale več ali manj x ustanovitvijo raznih odborov, imenovanjem častnih 'predsednikov itd. Rezultati izostajajo, izostajajo pa predvsem zato, ker maimerodajnejši predstavniki današnjega meščanskega razreda nimajo smisla, niti volje in potrebe rakranam, kot jih predstavljajo na ljudskem telesu jetika in druge bolezni — pogledati resno v oči, jih spoznavati in poiskati njih temeljne vzroke.
Kadar vas ali hiša gori, zelo malo zadoščajo obljube sv. Florjanu, temveč je v tem slučaju /predvsem važno za pogorclca, ima li on svoje goreče posestvo tudi zadostno zavarovano. Tak pogorelec bo pri bodbči zgradbi svoje hiše storil vse, da bo njegjova posest in hiša zgrajena pač 'tako, da bo nevarnost ognja omejena.
Meščanska družba pa je doslej kazala zelo malo ali nič smisla za zmanjšanje ljudskega zla, ki se v današnji druibi izraža v brezposelnosti, mizernih delavskih plačah, splošni draginji, stanovanjski bedi in iz vsega
bolezen. Bolnik zastonj čaka zdravnika in zdravja, ker ni pravilne diagnoze. Razvoj tehnike in vseh znanosti bi moral dovesti do višjega standarda, do olajšanja življenskih pogojev in povečanja človeške udobnosti, danes pa je življenje vse težje in bednejše kot nekoč. Tu v sredi je torej napaka. Pošteni delavski razred vsega sveta čaka in opazuje. Še je čas!	France	Kobler.
Egiptovske volitve.
Izvršile so se po preizkušenih metodah evropske reakcije.
Včeraj so se vršile volitve za egipčanski parlament. Vlada je ustavila pet listov stranke Vafd, ker so širili krive vesti, in en liberalen list. Zaradi tega je del delavstva in študentov stopil v stavko s protesti proti ministrskemu predsedniku Sik-di paši.
Doma in
Brani svoje interese, če ne moreš drugače, vsaj s tem, da čitaš in razširjaš delavski tisk. Delavski interesi tudi danes niso izginili z dnevnega reda. Kako pa naj braniš te svoje delavske interese, če ne s tiskom in strokovnimi organizacijami? Meščanski tisk dela, razširjen je. V njem čitaš samo, kako sijajno se razvijajo gospodarski problemi, to je kapitalizem. Glasu, ki bi tebe branil, povedal, da imaš skrajno slabo eksistenco, da je socijalni greh zniževanje mezd, odpravljanje delavskega in socijalnega varstva, ni v teh listih. Nihče ne piše, da so to krivice, nihče, dela se na tem, ne da bi ti, delavec, nameščenec, ko ti že dejansko gre za kožo, samo usta odprl. Ali si postal mrtvo bruno, na katerem naj sekajo drugi drva? Taka nebrižnost, taka mlačnost je greh nad samim seboj in nad svojim rodom. Pozivali smo te, pozivamo te še:	Ne pozabi
na delavski tisk! Čita; ga! Naroči »Delavsko Politiko« in priporočaj jo tovarišem! Prepričani smo, da se takih majhnih žrtev ne boš strašil!
Državni obrtniški kongres. Zveza obrtnikov sklicuje dne 1. junija t. 1. v Beograd kongres obrtnikov iz vse države. Razpravljali bodo o zavarovanju obrtnikov za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt ter o mednarodni organizaciji obrtnikov in o obrtniških kreditih. — Kaj bodo rekli k takimi vprašanjem Stankovičevi in Korenovi »narodni«? In obrtniki, ali ne bodo pozabili, da so njih zahteve v socijalni politiki tudi delavske zahteve? Njih dolžnost je, da se na tem kongresu izrečejo za delavske zahteve ter poudarijo, da zahtevajo isto socijalno zaščito, ker bi bila borba proti delavski socijalni zaščiti in borba za lastno zaščito nelepa sebična dvojna igra.
Nov denar dobimo. Zakon o stabilizaciji predvideva izdajo novega
tega zla izvirajočih bolezni. Ta, na kapitalističnih principih sloneča družba, ni doslej niti v najmanjši meri pomagala delovnim slojem — delavcem, uradnikom in kmetom —- do socijalnega izboljšanja, temveč je povsod in vsako sociialmo delo/ samo ovirala, poskušajoč z vsemi danimi sredstvi, delovni razred prikrajšati za njegove pravice!
Socijalno zavarovanje, osemurnik in vse ostale pridobitve so kljub slovesnemu zatrjevanju sporazumnosti — stalno izpostavljeni velikim, težkim in zahrbtnim napadom »pridobitnega razreda« — in le sramu in strahu pred inozemstvom — je pripisovati, da so ti napadi brez uspehov.
Zato in prav zato delovni razred z veliko neverjetnostjo opazuje vsako akcijo ** resno delo na polju narodnega zdravja, ker ga iz/kušnja uči, da se vsako tako delo slednjič razbline v nič, ker pač manjka predpogojev, kateri bi zagotovili uspeh.
Koristen in uspešen boj za narodno zdravje, boj zoper tuberkulozo in vse druge rakrane zamore postati šele tedaj, če ibodo država, dežela in občina posegle v korenine tega socijalnega zla, poiskale njegove vzroke in z vso energijo poizkušale izboljšati socijalno-gospodarske prilike delovnega ljudstva!
Delovni razred bo gotovo z vso svojo silo ipri tem pomagal, če bo videl in dobil vero v iskrenost in resnost tega prizadevanja. Danes pa v to ne verjame, ker ne verjame, da bi se sedanji sistem izkoriščanja hotelo zamenjati s socialno pravičnejšim sistemom, ne verjame, da bi Savli postali Pavli in ker v svojem vsakodnevnem boju
O problemu razorožitve.
Angleški mornariški minister govori.
V soboto je govoril angleški mornariški minister Aleksander v Scheffieldu. Omenjal je pomorski gradbeni program. Aleksander je rekel, da sta se sam in zunanji minister Henderson z vsemi silami trudila, da pride do sporazuma med Italijo in Francijo. Oba sva se vrnila iz Pariza, da je sporazum gotova stvar. Mi smo dali največje mogoče koncesije in smo se vrnili iz Pariza 1. marca, ki sem ga 12. marca predložil spodnji zbornici. Že tedaj sem povdaril, da ni garancije za uspeh, če vedno samo ena država utira pot k uspehu. Vsi narodi se morajo obenem potruditi za problem. Zagotavljam pa vas zase, za predsednika vlade in zunanjega ministra, da bomo delali z vsemi silami dalje za sporazum.
po svetu.
kovanega denarja in bankovcev. Kovali bodo Srebrnjake po 10 dinarjev. Nadalje nove bankovce po 20, 50, 500 in 10.000 dinarjev.
Rudarski pozdrav: Uspešno bilo! Začetkom aprila 1931 je priobčil »Jugoslovan« članek, kijer priporoča rudar rudarjem rudarski pozdrav Uspešno bilo! in Jamske odmeve skladatelja Danila Fajgelja, ki so že 30 let znani pri nas in v inozemstvu. Pisec je odsvetoval pozdrav Zdravo in Srečno, ker je :prvi za telovadce, drugi je germanizem po nemškem Gliick aiui! (gliicklich her-auf). Oba so rudarjem usilili nerudarji. Ta stvaren in utemeljen nasvet ni dal mittu ne-radarju, da .je v istem »Jugoslovanu« odbil Uspešno bito! in priporočal Srečno!, na kar je »Jugoslovan« št. 81 zopet ovrgel Srečno!, ker ita pozdrav splošno rabijo na kmetih, ni torej specijelno rudarski in če ga imajo Čehi in Srbi, so ga slepo prevedli iz nemščine. Tuidi na to pojasnilo se je oglasil nov dopisnik, češ, da je Uspešno bilo! predolg pozdrav, ker si rudar ne želi uspehov, ipač pa srečo. Na to nesmiselno trditev so se oglasili tudi drugi listi (»Jutro«, »Slovenec«), a vendar je »Jugoslovan« št. 107 zopet navil svojo lajno in trdil, da prihaja Gliick aui! od nemškega stavka »Das Gliick schliesse sich dir aui!« in ponovno priporoča Srečno!, sklicujoč se na Čehe. Te trditve so popolnoma ponesrečene in s trte zvite lajiške besede. Da bi se gospodje za naš težek rudarski stan v praksi tako potegovali! V tem slučaju bi se radi prepirali za prazno senco po vzgledu, ko so še listi pisali urednik in vrednik, kakor in kaker, bil in bio ter s takimi -junaštvi dokazovali in delili svoje v-ersko in politično prepričanje. — Da bo konec takemu, nas rudarjev nevrednemu prerekanju, izjavljamo v imenu našega stanu, da se ravnamo po Jamskih odmevih skladatelja Danilo Fajgelja in »odvračamo vse, od nerudarskih krogov nam usiljene -pozdrave, bodisi Srečno-!, Sretan!, Sretno! ali te-lovadski Zdravo! Komur je Uspešrto bilo! predolg, naj rabi Uspešno!, kajti tudi Zdravo! in Srečno! ije nastalo iz Zdravo bilo!, -oziroma Srečno bilo!	Uspešno!
Za Jurčičevega brata, 84letnega
starčka na Dolenjskem, so nabrali skoro 6000 dinarjev podpore.
Kultura naroda se ocenjuje po porabi mila, zmožnost gospodinje po kakovosti mila, katero uporablja. Zgodba o Zlatici je gotovo prepričala vse matere in hčerke, tete in nečakinje, da mora spremljati
vidi in čuti svojega nasprotnika, ki ije vedno proti izkoreninjenju zla, t. j. odpravi -socijal-nih krivic.
Nezadostne plače onemogočajo delovnemu ljudstvu zadostno prehrano; slaba in cenena prehrana pa je prva črka v abecedi so-cijalnih krivic, pod 'katerimi trpi danes vse delovno ljudstvo, ki živi od svoje dnevne, tedenske ali mesečne plače. Beda in lakota ustvarjata tuberkulozo itd.
Tovarišice neizpopolnjene abecede so brezposelnost, stanovanjska mizerija, pomanjkanje higijene, predolgi delovni čas, ki povečuje vojsko brezposelnih, nezadostno socijalno in starostno zavarovanje itd.
To |e leglo, to je gnezdo socijalnega zla, iz katerega se razširjajo vse telesne in moralne bolezni družbe; tu zastaviti vsa razpoložljiva sredstva — je prva in poslednja naloga, če hoče-m-o rešiti človeštvo — šibe bioižje!
Ker pa vemo, da je kapitalizem na tem problemu zainteresiran samo toliko, kolikor on rabi za zaščito -lastnih nemoralnih nagnjenj in socijalnega izkoriščanja, — smatramo vse napore idealnih ljudi v boju zopci jetiko samo kot vesel pojav in vreden spoštovanja. Slednjič bodo tudi ti javni delavci izprevideli, -da je vse skupaj samo — farsa, ker se bo moralo delovno ljudstvo še dalje boriti samo in iskati potov, ki vodijo iz -današnjega socijalnega zla!
Dokler bodo naši pridobitniki in predstavniki kapitalističnega razreda hodili svoja stara pota, ostanejo slabi zdravniki narodnega zdravja!
Zlatorog milo vsako gospodinjo skozi celo življenje!
Prelat dr. Seipel — častni doktor prava. V soboto je bil na dunajskem vseučilišču podeljen drju Seiplu častni doktorat prava. To pa to!
O smrti Rudolfa Habsburškega. O smrti bivšega avstroogrskega prestolonaslednika Rudolfa ni bilo dobiti pravega poročila. Pisali so o samomoru, o umoru v pretepu itd. Avtentično poročilo pa ni bilo objavljeno. Na Dunaju je takrat bival kot vseučiliščni profesor dr. Marks, ki je sedaj profesor v Bonnu v Nemčiji. Ta je dobil vpogled v zapisnik o umoru, ki ga je sestavil državni pravdnik pl. Langer. S podatki mu je poslužil tudi papežev tajnik kardinal Rampolla. Rudolfa je dne 19. januarja 1889 zvečer v Mayerlingu umoril ljubimec baronice Vetsere, ko jo je objemal Rudolf. Umora pa ni izvršil sam, nego je imel pomočnika. Ime morilca še danes ni znano, ime pomočnika je pa znano. Papež je dovolil cerkveni pogreb na intervencijo cesarja Franca Jožefa šele potem, ko se je ugotovilo, da ne gre za samomor, ampak le za umor. Profesor Marks objavi tudi Langerjev zapisnik o preiskavi v Mayerlingu.
Rudarske zveze v Nemčiji so zahtevale skrajšanje delovnega časa zlasti v rujavih premogovnikih. Pri pogajanjih se je doseglo, da se delovni čas skrajša za poi ure. Pri dnevnih kopih se pa skrajša delovni čas za % ure. Dogovor se tiče 60 tisoč rudarjev. V nedeljo so zveze na konferenci v Lipskem razpravljale o dogovoru.
Skrajšanje delovnega časa pri berlinski prometni družbi. Pri berlinski prometni družbi je bil skrajšan delovni čas na 44 ur tedensko za 6000 delavcev, vsled česar bo ostalo 1500 delavcev, ki bi se jih sicer moralo reducirati, v službi in poleg tega bo mogoče zaposliti še nadaljnjih 1500 delovnih moči. Z nadaljnjim znižanjem delovnega časa pa se ne bo nadaljevalo. Družba sedaj namerava znižati plače za najmanj 16 odstotkov.
Pretepi v francoskem parlamentu. V torek, dne 12. maja je prišlo v ku-loarjih francoske poslanske zbornice do pretepa. Nek pisatelj je razpečaval tamkaj brošuro, v kateri je opisal delo preiskovalnega parlamentarnega odbora. Dovolil si je ostre izpade na razne poslance. Eden prizadetih poslancev, ki ne pripada nobenemu klubu, Desbous, je pisatelju brošure prisolil zaušnico, pri čemur mu je razbil tudi očala. Tepeni se ni mogel re-vanžirati, ker je sluga pravočasno razdvojil nasprotnika.
Politično močvirje v Franciji. Da so francoski parlamentarci v zadnjih letih silno okuženi po korupciji, so dokazale razne afere, zlasti zadnja Austricova, ki je potegnila v svoj vrtinec skoro polovico parlamenta. Sedaj pa se poroča, da je bil poslanec Delaborre obsojen radi ponarejanja menic na eno leto zapora, 1000 frankov denarne kazni ter na plačilo 100 tisoč frankov odškodnine. Obtoženi se je zagovarjal, da je denar rabil za volilno korupcijo.
Prirastkarina na Angleškem. Finančni minister angleške delavske vlade Snowden je predložil spodnji zbornici davčni načrt, po katerem se uvaja poseben davek na zemljiško posest v iznosu enega penija od vsakega funta šterlinga, tedaj en procent od zemljiške vrednosti. Vsakih pet let se bo obdavčeno posest na novo ocenilo. Kmečka posest bo toliko časa prosta te davščine, dokler bo ista služila samo v kmetijske svrhe. Tudi državna in ostala javna zemljiška posest bo prirastkarine oproščena. Davčni načrt utemeljuje Snowden s tem, da je celokupnost lastnik zemlje ter pravi, da privatni posestniki ne smejo na škodo splošnega blagra uživati privilegijev. Ta zakonski načrt je sicer skromen, vendar pa malo diši po socijalizaciji zemljiške posesti. Zato je tudi takoj, ko je bil predložen v parlamentu, zadel na najhujši odpor od strani konservativcev, v imenu katerih ga je strastno napadel Chamberlein. Znano je, da bogati lordi na svojih
ogromnih posestvih gojijo največkrat samo lov. Drugi pa zopet špekulirajo z zemljišči.
Alfonz je aranžiral nemire na Španskem. Španski generalni državni pravdnik Galarza objavlja uradno, da je policija prejela nedvomne dokaze za to, da je zadnje krvave spopade na Španskem insceniral bivši kralj Alfonz ter njegovi pristaši. Po-stojal je namen na Španskem najprej proglasiti sovjetsko republiko, katero bi se potem čez malo časa vrglo, da bi se nato zopet upostavila monarhija. Proti kralju se bo in contuma-tiam uvedlo kazensko postopanje.
V Madridu in tudi v mnogih drugih mestih so bile izvršene številne aretacije monarhističnih voditeljev.
Na Španskem se mora zemlja obdelovati. Španska vlada je izdala razglas, po katerem zahteva, da odpravi nezaposlenost med kmetiškim delavstvom, da se mora neobdelana zemlja odslej obdelovati. Veleposestnikom se nalaga, da to store, če bi se branili obdelovati svojo zemljo, jo bodo obdelovale občine na račun veleposestnikov. Ce bi posestnik odklonil tudi to zahtevo, se posestva zaplenijo in prodajo na dražbi. — Notranji minister de los Rios je zahteval, da Vatikan odpokliče nadškofa toledskega in španskega pri-masa, kardinala Sogura, ker je pozival. s pastirskim pismom katolike, da pri volitvah ne volijo ne monarhistično, ne republikansko, ampak katoliško. Notranji minister smatra, da ]e tako stališče cerkve sovražno vladi.
Sovjetska propaganda na Španskem. Policijski prefekt Bayanne na Francoskem je odredil, da se aretira francoskega komunista Bencaua, ki je hotel na Špansko v svrho propagande. Ugotovljeno je, da se sedaj v Španiji vrši mnogo komunistične propagande, četudi se v splošnem ne verjame govoricam, češ, da je prispelo v Španijo 500 sovjetskih agentov, ki razpolagajo z velikimi denarnimi vsotami.
V Grčiji zopet preganjajo komuniste, V Seresu v Grčiji so zajeli vladni organi komunistično zaroto. Obkolili so hišo, v kateri so se komunisti shajali ter jih prisilili k vdaji. Policija jih je jela zasledovati, ker so 1. maja priredili demonstracije in razobesili rdeče zastave. Oblast je zaplenila arhiv. Aretiranci so bili izročeni sodišču.
Turčija se ne udeleži evropske konference v Ženevi. Ukrep, tako P°roča meščansko časopisje, je bil °drejen v sporazumu z Rusijo.
Nov veliki načrt Sovjetske Unije. V okviru petletke namerava sovjetska vlada elektrificirati vse vzhod-Jiosibirske in uralske železnice, od Stalingrada ob Volgi do Bajkalskega Jezera v Sibiriji in od Kuzmecka do severnega konca Urala, v skupni dolžini 8834 kilometrov, kar naj bi bilo že v tekočem letu izvršeno. Pozneje naj bi se elektrifikacija raztegnila do Črnega morja. Po izvršitvi načrta bi bilo 75% vseh ruskih železnic elektrificiranih, kar bi predstavljalo edinstven slučaj na vsem svetu, ki bi po svoji grandijoznosti se prekašal1 Turksib-železnico. Na ta
^k!!- rT bili 'zvrstno zvezani med seboj premogovni revirji Kuzneck in železni rudniki v MasnitoKorskii — Vsa vzhodna Sibirija in Pouralje bi dobilo gosto železniško omrežje, kar bi v osrčju sovjetskega teritorija vstvarilo najidealnejšo industrijsko Pokrajino. Razdalja med premogovnimi in železnimi rudniki znaša 2000 kilometrov.	.
Rusija zahteva zaplenjeno bro-dovje nazaj. Obstoja nekakšna mednarodna komisija za Dardanele, ki i° tvorijo delegati Velike antante, Romunije in Grške. Ta komisija, ki itna nalogo čuvati v svojem interesu Prehod skozi Dardanele in Bospor v Črno morje, je pred kratkim zasedala f11 se bavila z brodovnim ravnotežjem v Črnem morju; zlasti ji je neprijetno, da Rusija sklepov te komisije priznava in je lansko leto z dvema pojnima ladjama prodrla Dardanele ladji namestila v Sebastopolu. Komisija je pozvala sovjetsko Rusija naj rešpektira določbe dardanel-
Število vpokojencev v dravski banovini.
15.004 vpokojencev, invalidov, vdov in sirot.
V področju dravske finančne direkcije v Ljubljani imamo 5678 vpokojencev, 2537 vdov državnih vpokojencev in 183 sirot, ki prejemajo na pokojninah mesečno 4,408.352 Din. Invalidov imamo 2802, invalidskih vdov 3804, kar znaša skupaj vseh vpokojencev, invalidov, vdov in sirot 15.004 osebe. Za vse te osebe izda država na mesec 12,056.352 Din. Na posamezno osebo pride mesečno pokojnine povprečno nad 800 Din. Ker je nekaj rent in pokojnin znatno višjih, je jasno, da velik del navedenih oseb prejema le minimalne zneske. V celotnem znesku je za-popadena tudi draginjska doklada 6,755.000 Din, ki jo prejema vpoko-jeno uradništvo.
Zanimiva je starostna meja vpokojencev. Dva sta stara nad 100 let, 11 je starih od 90 do 100 let, 140 od 80 do 90, 660 od 70 do 80 let, 1885 od 60 do 70 let, 2980 jih pa še ni doseglo 60. leta.
ske komisije; Rusija je pa odgovorila, da jo ta komisija nič ne briga, ker takrat, ko so jo sestavljali, jo niso povabili in ona tudi ni podpisala njenih pravil. Če hočejo, da Rusija vstopi v komisijo, jo morajo v sporazumu z njo preurediti. Prej ji pa mora Francija še vrniti brodovje, na katerem je Wranglova armada ušla iz Črnega morja in ki leži sedaj v francoskem pristanišču Biserte. Gre za veliko oklopnico, več križark in pod-
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski politiki*1 novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! —
Brezvestno izkoriiianje našega delavstva
po tujcih.
mormc.
*!•
13 let po vojni. V bližini Marase-sti v Romuniji so našli trije cigani topovsko granato iz svetovne vojne in so jo hoteli vzeti s seboj. Granata pa je eksplodirala ter odtrgala enemu ciganu glavo, drugemu obe nogi in tudi tretji je bil hudo ranjen. Medtem, ko je bil prvi takoj mrtev, sta ostala dva umrla na poti v bolnico.
Politični župnik obsojen. Župnik Engel-bert Lehner iz Kirchberga je .tožil list »Lnn-viertler Volksblatt« na Gornjea v sirijskem, ker mu }e očital, da je 'prigovarjal Siamom občinskega sveta, naj se nikar ne udeležijo razvitja zastave » Jungland«-Kunidovcev. Občinski svet je bil namreč sklenil, da se udeleži omenjene iproslave. List je pa pisal med drugim sledeče; »Kako se to strinja, v cerkvi imeti le,po pridigo o krščanski ljubezni do bližnjega in o potrebi pobijanja iarizej-stvia, zunaj cerkve pa delati ravno nasprotno?« Župnik je tožil list, toda hudo se je opekel, kajti sodišče je urednika oprostilo, češ, da so priče potrdile, da ise je župnik ■posluževal nap ram svojim političnim nasprotnikom izrazov kot »Larodbundbagalge« ter »Landbundgesindel«, besede, ki niso duhovnika vredne. Razen te>ga se je župnik neolikano obnašal naipram nadučitelju, kakor to ne pristoja duhovniku. Župnikove opazke napram nadučitelju pred šolskimi otroci so bile večkrat skrajno nepedagogične. Tudi obnašanje župnika v mrtvašnici, kjer je pustil odstraniti sliko z nekega spomenika, je dejanje, ki ne pristoja akademično izobraženemu človeku.
Nesreča z motornim kolesom. Dne 12. maja ponoči se je dogodila strašna nesreča na cesti pri Št. Martinu ipri Beljaku. Gostilničar Frohimvieser se je peljal na lastnem motorju in z njim se je peljal tudi natakar Moser. Na nekem ovinkiu jima je privozu nasproti avto. Motor ise je zaletel z največjo hržimo v ajvto, ipri ,čemur se je popolnoma razbil. Vozača sta jadletela daleč vstrai ter obležala na mestu mrtva.
In zopet obsojeni Gobbels. Vodja nem ških fašistov v Berlinu dr. Gobbels, ki )e bil radi obrekovanja v zadnjem času >po-njojvno obsojen na denarne in zaporne kazni, je bil te dni zoipet obsojen na 5000 imarK, oziroma 100 dni zaipora, iker je razžalil profesorja dr. Riebensahma, kateremu je očital, češ, da je sin »eines Getreidejuden«. ^
V treh urah iz Londona v Berlin.
Amerikanski rekordni letalec Frank M. Howsk je dne 12. maja 1.1. opoldne v Londonu startal in je ob 2.55 uri pristal na berlinskem »Tempelhofu«-Proga je dolga 1000 km in je omenjen i letalec letel tedaj z brzino 330 km na uro.
Poročni list — legitimacija za ljubezen na Cehoslovaikem. Deželni predsednik za Češko, Hugo Kub at, je pred tedni izdal neko odredbo, s katero se hoče pobijati nek* izrastke takozvanega W c ek cm da (skupno bivanje v naravi), Proti tej odredibi je odločno protestirala javnio-st in tudi časopisje Kljub temu jo policija v noči od sobote na nedeljo izvedla racijo v Sazavski diolini. 16 policistov jo preiskalo ivse bivake. Vsak par se je moral izkazati s poročnim listom. Ker *koro nikido ni imel zahtevan/ega dokumenta, je bilo okrog 200 oseb prijavljenih.
Vsakemu je znano, da se tuji finančni kapital nikdar ne nalaga pri nas v naših bančnih, rudniških in drugih podjetjih zato, da bi pomagal našemu gospodarskemu in kulturnemu stanju, nego v vsakem primeru zato, ker mu je že vnaprej zagotovljen ogromen dobiček.
Bilance teh podjetij najbolje potrjujejo resničnost naših trditev, tako zlasti sladkorne industrije v naši državi, v kateri igra glavno vlogo češki in madžarski kapital in od katerih je ena največjih novosadska tovarna sladkorja. Ta tovarna je te dni objavila v meščanskem tisku svojo ailanco za zadnje poslovno leto, v cateri po vseh mogočih odbitkih in nalaganju dobička v rezervnih fondih še vedno izkazuje 11 milijonov dinarjev čistega dobička, kar ob današnji težki gospodarski krizi, kakor to predstavniki delodajalskih organizacij zatrjujejo, pomeni vsekakor dober uspeh te industrije.
Ob istem času, ko tako sijajno u-speva ta vrsta naše industrije (s tujim kapitalom), je uprava v Crvenki {ljub pismenemu zagotovilu pred obrtnim nadzornikom, da ne bo, ne da bi se zedinila prej z zaposlenim delavstvom, v nobenem primeru izvajala redukcij plač in ne drugih odredb, ki bi oškodovale interese zaposlenega delavstva, dne 28. februarja t. 1. enostavno znižala plače za 15 do 25 odstotkov svojemu delavstvu in nameščenstvu.
Državne oblasti in novosadska Delavska zbornica so dne 2. aprila intervenirale pri upravi. Prisotni so
bili tudi delavski zaupniki. Namestnik ravnatelja g. Bernat Varga pa je izjavil, da tovarna nikakor ne bo, tudi ne na intervencijo državnih oblasti sklenila kolektivne pogodbe s svojimi delavci in niti ne odnehala od izvršene redukcije plač. To je bilo ugotovljeno z zapisnikom v pisarniških prostorih tovarne.
Zaradi resnice želimo tu povedati dejstvo, da vodijo to tovarno naši bratje Cehi, in sicer zlasti gospod direktor Dubski, ki je po mnenju zaposlenih delavcev odgovoren za vse neznosne razmere, v katerih živi delavstvo in nameščenci, ki so zaposleni v dotični tovarni. Financira pa to tovarno praška banka v Beogradu, ki prejema vsako leto velikanske dobičke z ene strani, dočim se z druge strani po svojem direktorju Dub-skem trudi, da delavcem kar največ priškrne.
Smatramo, da je popolnoma neumestno v razmerah, ko tovarne sladkorja delajo z ogromnimi dobički, če se tovarne na vso moč prizadevajo, kako bi zmanjšale kupno silo zaposlenega delavstva, ker je za vsakega bolj inteligentnega meščana in delavca jasno, da se s tem pripravlja tla za anarhijo in propast gospodarskega življenja.
Protestiramo proti takemu postopanju tujega kapitala; zahtevamo naj-odločnejši postopek naših državnih oblasti v obrambo domače delovne sile, proti vsem onim, ki ustvarjajo gospodarski kaos zaradi svojih velikih profitov.
Po »Rad. Nov.«, Beograd.
Drugi delavski prosvetni veter
priredita v sredo, dne 20. maja t. I., ob_ 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani delavsko-železničarsko glasbeno društvo »Zarja« in delavska kulturna zveza »Svoboda«.
Spored je bogat in pester. Delavska godba »Zarja« bo pod vodstvom kapelnika Dolinarja zaigrala nekaj skladb. Štefka Vukova bo zapela ruske in slovenske pesmi s spremljevanjem klavirja in violončela. — Konservatorist in učitelj glasbene šole de-lavsko-glasbenega društva »Zarje« bo zaigral na gosli Zajčevo skladbo: Koncert št. S. Korošec Anton, kovinar in konservatorist pa zaigra Pandertovo »Arijo« na pozavno. Dražil pa zaigra na saksofon Rudy Wiedoeft'sov »Valse Vante«. Pri klavirju sta konservatorista D. Šantljeva in Žebr6, violončelo igra kons. D. Šantel. Konservatorist Drago Burger zapoje 4 pesmi, na klavir ga spremlja konserv. Marijan Lipovšek. Nato sledi predavanje s skloptičnlmi slikami o Španiji. To predavanje bo tudi prvo na nov, velik skioptičen aparat, ki ga je te dni prejela Delavska zbornica za svojo dvorano.
Za drugi delavski prosvetni večer vlada že v Ljubljani med delavstvom veliko zanimanje. Vstop prost.
Opozarjamo tudi, da bodo izvajanja programa prenašana po radio-oddajnl postaji.
Sladkorni tovarnar umorjen ter razko-maden položen v zaboj. V Haagu so več dni
pogrešali tovarnarja sladkorja Echanciera. Končno pa so našli njegovo truplo razkosa--w> v zaiboju v nekem blagovnem skladišču. Za morilci manjka sedaj še vsaka sleid.
Nenavadna obsodba. V Zedinjenih državah v Ameriki imajo tudi moderne sodnike. Trije mlajši ljudje so bili obtoženi, da so pretepli pro-hibicijskega policista. Državnega organa žaliti in celo pretepsti je huda kršitev zakona. Pri nas se kaznujejo taki prestopki do enega leta zapora. Trije ljudje so slavili rojstni dan prijatelja in ko so se vračali domov, so zagrešili prestopek. Po kazenskem zakonu bi moral biti obsojen vsak na 15 dni zapora. Obtoženci so pa prosili sodnika, ker bi sicer izgubili službo, če bi morali presediti pol meseca v ječi. In sodnik jim je, ker še niso bili kaznovani, izpremenil kazen. Obsodil jih je, da morajo 30 noči prespati v ječi, podnevi pa lahko opravljajo svojo službo.
Ljubljana.
»Prijatelj Prirode« y Ljubljani si je na
svojem zadnjem občnem zboru izvolil večinoma stari odbor: Predsednik dr. H. Tuma, tajnik C. Štukelj, blagajnik Josip Moretti, podpredsednik Franc Pintar; odborniki: A, Prezelj, Miha Bizjak, Josip Berdajs, Franc Vidmar, Štefka Zbašnikova in Marica Rakovčeva. V nadzorstvo:	Dr. C. Jelenc,
Albin Umnik, Nace Mihevc, Ivan Kristan in Anton Jesse. — 3. maja je priredil lepo uspel izlet na Kuršček—Krvavo ipeč—Rakitno—Preserje (10 ur hoda); 20 udeležencev. — 10. maja je bil smučarski izlet na Belščico (1800 m) v Karavankah. — 24. in 25. maja bo smučarski izlet na Triglav. Vodi s. Bizjak. Za ta izlet se prijavite v društveni pisarni. — Pripravlja se organizacija družinskih izletov. — Od'bor poziva vse, ki še nimajo na legitimacijah žiga direkcije dirž. železnic, da leigitimacije iz roč e v društveni pisarni, da jih predložimo direkciji v žigosanje. Brez tega žiga ne bo namreč več popusta na vožnji. Vsakdo naj torej v lastnem interesu čim prej .predloži legitimacijo. — Za članske legitimacije imamo sedaj lepe platnene, črne ovitke, ki jih dobite za 5 Din.	Odbor.
Maribor.
Stoletna drevesa padajo za tenis.
Maribor je imel svojčas dva krasna nasada: mestni park in ljudski vrt. Slednji se je odlikoval zlasti po svojih orjaških drevesih redkih vrst. Pod komisarjem Pfeiferjem je meščanski športni klub »Maribor« priredil v »Ljudskem vrtu« dvoje nogometnih igrišč in kot žrtev je morala takrat pasti cela vrsta krasnih dreves. Juž-nozapadni del vrta je do letos še ostal v svoji prvotni obliki dostopen občinstvu, ki se ga je pridno posluževalo; zlasti revnejši sloji in otroci so se kaj ugodno počutili v mehki travi in v senci košatih dreves. Saj v mestu in v njegovi neposredni bližini že ni nikjer več prostora, kjer bi se otroci mogli svobodno razgibati. V mestnem parku ne smejo na trato, drugod je pa povsod vse zagrajeno. Sedaj pa so še to zgubili. Stoletna drevesa so morala pasti, da so si na goličavi mariborski purgarji uredili petero tenis-igrišč. Prostor, ki je še ostal, bo ob svojem času gotovo še prišel na vrsto za kakšen »golfplatz«. Mora biti dovolj, če prirejamo pro-tituberkulozne dneve za proletarsko deco, meščani se bodo jetike že bra-
nili s svojim tenisom! Občina že ve, kaj dela.
Izprememba voznega reda mestnega avtobusnega prometa v Mariboru. Počcmši z dne 16, t. m. se avtobusne vožnje na progi 1 (glavni kolodivlOT—vojašnica kralja Pedra) reducirajo, tako da odhaja prvi avtobus namesto ob 6.15 airi z glavnega kolodvora ob 6,45 in od vajašnice kraJija Petra ob 7. uri. Zadnji voz zvečer odlhaja namesto ob 20,30 uri z glavnega kiolodvora oib 20. uri in od vojašnice kralja Petra ob 20.15 uri. Ob nedeljah, praznikih in sobotah odhaja zadinji avtctbus od vojašnice kralja Petra namesto ob 21.15 uri ob 20,30, s prihodom ob 20.45 uri na glavni kolodvor in nato v garažo. Na progi 2 (Glavni trg—Studenci) odhaja zadnji avtobus iz Studenc ob 20.07 uri, veljavna za vse dneve. — Tako je odločilo vodstvo našega mestnega avtobusnega podjetja; glas iz občinstva pa pravi takole: Mesini avtobus, ipromet je ob tržnih dneh gotovo najbiolj potreben. Zato ne moremo razumeti, zakaj se v tem pogledu ne ukrene potrebno, da bi vsaj ob talkih dnevih, zlasti na progah 1 in 2, vozilo več avtobusov. Dosedanji vozovi so posebno od 6. djo 8, ure zjutraj in od 11. do 14, ure kakor tudi tod 17. do 20. ure prenapolnjeni ter bi ibilo nadvse priporočljivo, da oib tem času uvrsti tnestnja avtobusno podjetje še vsaj po en
pomožni avtobus na vsaki progi, Istotako bi se bržkone obneslo, če bi vozil o>b nedeljah ob 15. uri po en avtobus v smeri Sv. Martin in Selnico. Zboljšanje avtobusnega prometa v predlagam obliki bi bilo gotovo v korist mestnemu avtobusnemu podjetju. — Namesto izboljšanja avtobusnega prometa, pa se ga je sedaj še celo skrčilo.
Požar v tekstilni tovarni Doctor & drug. V noči od minulega pondeljka na torek je iztbruhnil v tvornici Doctor & drug požar, ki je upepelil skladišče bombaža. Mariborskim, studenškim ter gasilcem delavnice drž. žel. se je šele po požrtvovalnem in napornem delu posrečilo pogasiti ogenj in preprečiti, da se ni razširil tudi na ostale objekte, Poižar je nastal vsled kratkega: stika in se škoda ceni na 400,000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino.
V železniški službi se je težko ponesrečil v pondeljek, dne 11. t. m. Ivan Hren, uslužbenec na železnici. Med premikanjem vagonov mu je spodrsnilo, tako da je prišel pri padcu z desno rokjo pod kolo, ki mu je odrezalo roko. Dobil pa je tudi težke poškodbe na glavi. Ponesrečenec ie bil prepeljan v btolnico.
Epileptičen napad je dobila na cesti delavka Žabka Minica minuli pondeljek ter so jo morali v nezavestnem stanju odpre-miti z rešilnim avtom na njen dom.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši
papirnici, Slomškov trg 6.
Delavski šport.
Trboveljski rudarji v Mariboru. Naš SK
»Svoboda« je bil za preteklo nedeljo povabil v goste bratski klulb »Amater« iz Trbovelj, s katerim (je odigral prijateljsko tekmo. Odigrana tekma, ki je končala z 1:0 za »Svolbodja«, je bila skozinskoz igrana fair. Tekmovanje enakovrednih moštev je bilo zato res veselje gledati. Kakor izvemo, povabi »Svoboda« v kratkem v goste tudi delavski spontni klub »Sloboda« iz Varaždina.
Meh za smeh.
Znamenje.
Ladja se je sredi morja potopila z vsem, kar je bilo na njej. Edino krmar se je rešil, oprijemši se nekega trama. Tri dni je plaval po neskončnih vodah. Končno je zagledal kopnino. Ves izčrpan je zlezel iz vode. Kamor je segel pogled, nobenega človeškega bivališča. Ali ga je usoda zanesla na popolnoma pust otok sredi velikega oceana? Dva dni je hodil po golem otoku, i Končno je zagledal samotne vislice, na ka-i terih se je zibalo truplo zamorca. — »Hvala
bogu!« je veselo vzkliknil, »prvo znamenje civilizacije!«	(Prager	Presse.)
V šoli so dobili novega kateheta. Gospod se je uvedel takole:
»Torej — moji dragi otroci, upam, da bomo prijatelji; bodite lepo mirni, učite se, vedno pa imejte v mislih, da sem jaz vaš pastir, vi pa moje ovčice. Kaj dela pastir s ovčicami? Ti tukaj, povej!«
Janezek: »On — on — jih — jih . . .«
Katehet: »No, on jih ,. .«
Janezek: »On jih striže«.
Priporočam za binkošti
mojo veliko zalogo modernih poletnih klobukov vseh vrst modelov in novodošlih športnih čepic, po vsakovrstnih cenah.
MODNI SALON
MJAHN
MARIBOR, STOLNA 2
Velika akademija
dne 16. mula 1931 v dvorani pivovarne „111)1011“
Nastopijo mariborska delavska pevska društva, »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev", „Tamburaški odsek pekov" in »Delavsko kolesarsko društvo11.
JAKOB KOVAČ, Celje,
diplom, krojaški salon,
Razlagova ul.6, blizu Delavske zbornice
priporoča svoje izdelke na mero in sicer vse vrste oblek za gospode, dečke in turiste. Oglejte sl Izloibo. Za Člane ,,Prijatelji prirode" 10% popust.
]ttoč močne mišice, mirni živci in ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno voljo, ki ga usposabljata za izredne napore današnjega načina živovanja. Izrabljene sile se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če natarete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
,2)iana*, franc, žganja
si zagotovite mimo in osvežujoče spanje, zbudili se boie zjutraj odpočiti in bodete opravljali lahko in bre* utrujenosti svoje delo. Mnogi ulivajo v vodo za umivanje in kopanje par žlic ,,DIANA" francoskega žganja, kar stori dobrodejen občutek.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In boljših trgovinah.
Cena: Mala steki. Din 10--, srednja Din 26 -, velika Din 52--.
Pazite in prepričajte se, dj dobite ,DIANA”, ker se ponarejal
za birmo ure, zlatnino in srebrnino pri
MIH Rliril urarJu> v Mariboru, Kralja Petra trg
nULHVLUf (pri mostu). «— Oglejte si kvaliteto in ceno.
NI POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
1AKOB LAH, Maribor, Glavni trs Z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
v ŠtalersKI hranilnici In posojilnici v Marinom, Rotovški tri Stev. 6.
- opC PaptMMce,
-žlcrm
J
O Zlailci ste nesmice prebrali na kralu zgodbe boste vsi vriznali: Ta lepi uk dekleta opominja, kako nal zrasle dobra gospodinja.
Da srelna bo v življenju kot ženica, naj geslo bo ji zlata ta resnica: Nad milo Zlatorog ni mila —i tako le Zlatica n čil a..,
V9*
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse }e terpentinsko milo Zlatorog!
m
c
i
Tivtu obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE. . .
ZA DEČKE:................
OAMBETA OD lt DO 14 LET:
Din 240 Din 200
— do 750
— do 330 do 270
— do 150
— do 270
Din 210-
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:
Din 130’
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET. .
Din 110-
RAGLAN:....................................
Din 650*
HLAČE:.....................................
Din 90-— do 180-—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu l Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se vred ponaredbami!
Vrsta Tek. štev.
Pazite
na gornjo ceno
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstaviteli Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.