Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 63.	v umni, v soK 17. marca m.
Leto xlv.
s Velja po poŠti: s
za oelo leto naprej .. K 26-— za en mesec „ .. „ 2-20 za Nemčijo oeloletno. „ 29 — sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	L|abl|ani na domi
Za oelo leto naprej.. K 24'— za en meseo „ .. K 2*—
V	opravi prelemam mesefino „ 1-80
ea Sobotna Izdaja: ==
Ze oe o leto.....K 7*—
za Nemčl)o oeloletno. „ 9'— ia ostalo Inozemstvo. „ 12 —
Inseratl:
Enostoipna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali n|e
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
Poslano: -■-■■' ■ Enostoipna petltvrsta po 60 v
Izbaja vsak dan Izvzemšl nedelje ln praznike ob 3. url pop.
Bedna letna priloga vozni red.
M* Oredniiitvo je v Kopitarjevi allol Itev 6/IU. Bozoplsl se ne vračajo; nefranklrana pismi se ne =» sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen lisi za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ultol št. 8. — Bačna poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7583. - Upravolškega telefona št. 188.
Rusija brei carja?
Minuli tpden je cel svet presenetilo poročilo o revoluciji v Petrogradu. Revolucionarji so zaprli vse ministre in duma je postavila 12 svojih članov začasno na čelo države. Revolucionarjem so se hitro pridružila tudi druga ruska mesta. 24- ur po prvem poročilu pa je že prišla vest, cla se je car Nikolaj II. odpovedal kroni in da je poveril re-gcntstvo svojemu mlajšemu bratu Mihaelu Aleksandroviču. Notranji preobrat v ruski državi je moral zavzeti velikanske dimenzije, če se je Nikolaj odločil odpovedati se največjemu sijaju, časti in moči.
Mnogo se je že pisalo o značaju c al-j a Nikolaju in če danes pregledamo njegovo vladanje, ki se je pričelo leta 1891, najdemo dva nasprotna tečaja, ki najstrožje označujeta tega moža. Nike laj je sklical haško konferenco, udeležil se jc pa najhujše vojske, kar jih svet pozna. Nikolajevo vladanje ni bilo srečno in 011 sam mora nositi posledice, odpovedati se je moral prestolu. Rusija je velika, in proces, ki se je sedaj pričel, se ne bo končal danes ali jutri. De-mokratično-narodna struja sili k moči. Nova vlada narodnega, zedinjenja je že sestavljena. Z odstranitvijo carja je revolucija vsekako dosegla uspeh. Njegovo neodločno vladanje, ki je ljudstvu z levico vzelo, kar mu je dala desnica, je končano. Na -rleškem, kjer so bili radi razvoja ih dogodkov v največjih skrb«- so zadovoljni z odstopom carja, pozd ,jajo novi režim, ker pričakujejo od njega v prvi vrsti, da bo napravil red in poživil vojno navdušenost. Med tem pa vlada novo ministrstvo, sestavljeno skoro izključno iz članov dume. Prvi manifest, ki je izšel na ljudstvo, armado in mornarico, se glasi: Mir v notranjosti, boj proti sovražniku! Smisel ruske revolucije ne more biti nikomur več skrit.
Glede na vojsko pišejo listi: Če bo nova vlada porabila železnice v glavnem za prevoz živil za civilno prebivalstvo; odredba, ki jo bo stradajoče ljudstvo rajše sprejelo, kot pa doneče puhlice o nadaljevanju vojske do zmage, potem morajo vsekako za delj časa izostali večja podjetja. V ostalem se bo pa še-le pokazalo v kakšno smer bo udarila revolucija in če bodo ljudje, ki so s pomočjo angleškega denarja po-vzočili preobrat tudi nadalje obdržali moč v rokah. Kakšen vtis je napravila
revolucija na armad1*, še ne vemo. Dokazano pa je, da je revolucijonarni duh prodrl tudi v armado in sicer ne s tistim geslom, ki so ga izdali v Petrogradu. Tudi v ruski armadi željuo hrepene po miru.
Z novo vlado je prišla na krmilo stranka kadetov, ki sc je ustanovila v revoluoijskem letu 1905 in se je naslanjala na inteligenco in industrijske kroge. Beseda kadet je okrajšava pravega imena »konštitucijonelna demokracija«, ko sta samo začetni črki K in D preš"i v ruski jezik. Vodja kadetov profesor Miljukov je postal zunanji minister. Miljukov je ustanovitelj glavnega glasila kadetov »Rječi« in je bil nekaj njegov glavni urednik. Še pred kratkim časom je izjavil dopisniku ! lista »Secolo'<, da so cilj cele Rusije Ca-j rigrad in morske ožine. Turčijo hoče razkosati in razdeliti med entento. Avstrija naj se razbije v posamezne države, Galicija pripade Rusiji. Novi ministrski predsednik knez Lwow pripada tisti liberalni aristokratski skupini, ki je pod vodstvom Isupova umorila carjevega svetovalca, znanega Rasputina. Novi ministrski predsednik je bil očividec tega umora.
Novi oblastniki v Rusiji niso prijatelji Nemcev, posebno novi zunanji minister vodja kadetov Miljukov je, kakor rečeno, vnet pristaš entente, posebno Angleške. Angleško časopisje je polno kričavega veselja. Londonski listi pišejo, da je revolucija v Rusiji najvažnejši dogodek stoletja. »Daily Express« pišejo, da so poraženi oni, ki so hoteli Rusijo prodati Nemčiji. — Zmaga revolucionarjev, da je poraz Nemcem prijaznih strank.
Vsa poročila iz Rusije ima svet seve doslej samo iz angleških virov in pa iz petrograjske brzojavne agencije, ki je. podjetje ruskega policijskega ministra in ki ima sedaj monopol poročati svetu v imenu ruskih revolucionarjev. Vse kar poroča, ta korespondenca, ki je v rokah revolucionarjev sama izbira, njenih vesti pa ne moremo kontrolirati. Ruski časopisi, ki prihajajo v Stockholm in Kodanj osem do deset dni pozneje, ko izidejo, so tudi pod ostro cenzuro nove vlade in tako moramo pač čakati v kaki meri se bodo potrdili vsi dogodki, ki nam jih slikajo doslej še enostranska poročila.
Stockholmski poznavalci Rusije se
boje, da bo revolucija zrastla povzroči-! teljem čez glavo in da se bo bila t? alga I krvava državljanska vojska. Ruski car ! je vendar tudi glavar pravosl. cerkve, j Prezreti se ne sme, da je sedaj govorilo i samo nekaj mest in da ni izključeno, | da ruski popje in ruski kmetje ne bodo hoteli razumeti vsega, kar je skuhal v Petrogradu angleški veleposlanik.
Naj bo tako ali tako: ako so porabili voditelji »čiste ruske narodnostne ideje« slabo prehrano za pospešenje revolucije se tudi njim ne bo godilo mnogo bolje. Kadar prične primanjkovati sredstev, tudi nobena nova vlada ne more pomagati. Jeza ljudskih mestnih množic utegne kmalu zopet izpremeniti svoj cilj. Mi čakamo mirno, kako se Rusi pomenijo mec! seboj: storili bomo v. vsakem slučaju svojo dolžnost proti državi, katero branimo proti vsem sovražnikom. Dokler ni miru, je Rusija naš sovražnik in naj ima take ali drugačne gospodarje-
Danes opoludne je -prišlo poročilo, da je bilo angleško poročilo, cla je car odstopil še prezgodnje. Kako se bodo stvari razvile in ako bo izpadlo vse tako, kakor so Angleži zasnovali, bomo v par dneh videli. Angleži so se tekom svetovne vojne že večkrat ura-čunali.
Nikolaj II.
je. bil rojen kot sin carja Aleksandra III. 6. maja 1868 v Petrogradu. Po smrti svojega očeta je dne 20. oktobra 1894 nastopil vlado. Kmalu nato, 14. novembra 1894 se je poročil z Aleksandro Feodorovno, rojeno hesensko princezi-njo Alice, ki mu je povila 4 hčere in 1. 1904 prestolonaslednika Alekseja Ni-kolajeviča.
Veliki knez Mihael Aleksandrovič, ki je kakor poroča Reuter, prevzel re-gentstvo, je mlajši brat, carja Nikolaja II. Rojen je bil 22. novembra 1878. Dne 16. oktobra 1911 ga je v dunajski ruski cerkvi nek srbski pop poročil z Natalijo Wulfert, rojeno Šerometerski. Rodila se je v Moskvi 27. junija 1880. Nekaj časa po poroki je dobila naslov grofica Brasov. Veliki knez Mihael je bil nekaj časa s carjem sprt in je, pregnan s carskega dvora živel v Švici in Parizu. Pozneje sta se brata spravila. Politike se je Mihael zelo malo udeleževal.
Vesti o odstopu cara.
Stockholm, 16. marca. Tukajšnji krogi sodijo, da je car Nikolaj odstopil, ko se mu je poročalo, da je izbruhnila revolucija. Govori se, da je car odstopil, ker se nahaja prestolonaslednik v Carskem Selu. Doseči je nameraval s svojim odstopom, da postane carjevič car in da bi ga zato čuvali revolucijonarji. Bal se je namreč, da bodo sicer carjeviča napadli.
Petrograd, 16. marca. (K. u.) Reuter; Veliki knez Nikolaj je brzojavil Rodzjan-ku, da je sporazumno z načelnikom generalnega štaba Aleksejevim cara prosil, naj sklene, kar je zdaj edino mogoče, da se reši Rusija, cla se bo vojska srečno končala.
Car še ni odstopil.
London, 16. marca. (Kor. ur.) Reuter: V spodnji zbornici je zakladni minister Bo-nar Law na koncu na neko vprašanje odgovoril, da je od poslaništva v Petrogradu došla brzojavka, ki ugotavlja, da prejšnje poročilo o odpovedi carja in o imenovanju Aleksandroviča za regenta, kakor se zdi, ni popolnoma točno. Odpoved carja in imenovanje regenta še ni izvršeno, čeprav je izvršilni odbor storil tozadevni sklep. Dalje je Bonar Law sporočil, da je dobil nadaljno brzojavko, da se ne ve, kje je car.
Ultimat upornikov carju.
Kodanj, 16. marca. (K. u.) Čez S točk« holm se poroča: Uporniki so stavili carju ultimat, naj takoj podpiše oklic, s katerim novi politični položaj brez« pogojno pripoznava. Včeraj na Švedsko došli potniki poročajo, da se bodo na Finskem se nahajajoče ruske čete go-tovo pridružile upornikom, ker se niso pokorile povelju stare vlade, naj se vrnejo v Petrograd. V Hclsingsforsu je razglašeno oblegovalno stanje. Potrjuje se. da je bil Protopopov umorjen.
Delavci zahtevajo splošno volilno pravico.
Petrograd, 16. marca. (K. u.) Zastopniki delavstva v izvršilnem odboru dume so sklenili, naj se skliče ustavodajna skupščina, ki naj se izvoli na podlagi splošne volilne pravice.
Izvršilni odbor dume.
Kodanj, 16. marca. (K. u.) Izvršilni odbor dume je sledeče sestavljen: Predsednik dume Rodzianko, voditelj soc, dem. stranke Čeidze, voditelj delavske stranke Kerenskij, voditelj kadetov
LISTEK.
V snežen Mnn.
(Iz dnevnika v. ž. M. Š. — 22. januarja.)
Moram vendar enkrat obiskati moje junaške črnovojnike v skalnatih strelskih jarkih do 1900 metrov visoko. Poveljnik stotnije, moj prijatelj Franci Panež, mi telefonira: »Ampak maševati pa v tem snegu ne boš nikjer mogel!« Pot je težavna in nevarna. En neroden korak, pa si pokopan v prepadu brez vseh ceremonij. In pri belem snegu je naša uniforma premalo svitla: sovražnik ima na večjo razdaljo na pot vpogled. Strelski jarki in koče so vse globoko pod snegom, katerega je prav na desnem krilu do osem (!) metrov. Ker bi bilo sneg odkidavati enako vodo z rešetom odnašati, so skopali vojniki rove ali predore po vseh jarkih, od koče do koče. Da predorov drobni sneg z viharjem ne zasneži, so pri vhodu in izhodu vrata. Dasi dobro poznam lpgo, bi se izgubil v teh podsnežnih katakombah brez vodnika. Seveda je tudi »odnevi tema, kot gori na severu po-■imi. Obiščem tovariše po opazovališčih kočah. »Kadar Vi pridete, smo vsi voseli, ker takrat je za nas praznik,« me pozdravi vrli feldvebel Kopačin, tam
od Jadrana doma. V največji koči biva 20 mož. »V njej postavimo oltar! Na-tlačite se v njo kot slaniki! Ostali stoje zunaj po predoru! Zjutraj ob šestih začnem spovedovati. Ob osmih bo sveta maša!« Slugi telefoniram, cla prinese kapelico v — nahrbtniku.
23.	jan.
In maševal sem — pod snegom, kakor v katakombah, obdan ne od mrtvih, ampak od živih mučenikov. Rad bi videl v dno vaših duš, junaki! Do 50 jih je pristopilo k sv. obhajilu. Zvečer se zopet zberemo. Kopačin je zbral že pevski zbor. Najpred nekaj tolažilnih, spodbudnih besedij, ker jutranja služba božja je morala radi mraza kratka biti. Pevska vaja, in nato smo peli lav-retanske pač iz srca: »Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica miru! K Tebi... kličemo!
24.	jan.
Sv. maše se udeleže tudi vsi vojaki, ki so bili včeraj službeno zadržani. V velikem številu pristopijo zopet k sv. obhajilu. Kako skrivnostno je pač moralo odmevati petje — izpod snega gor do neba: »Ta dar presvete maše... naj varje nas nadlog!«
Po kosilu sem hotel plezati prav k desnemu krilu visoko v skalah. Toda. hud sever je sipal drobni .sneg, da ni bilo mogoče nikamor, tudi v mojo kočo
v tabor ne. Komandantu te naše najvišje straže, četovodji Jazbecu, sporočim po žici pozdrave za njegove orle. Prijatelj Franci pa je bil vesel, ker sem bil prisiljen v njegovem brlogu ostati in mu družbo delati. Ima velike skrbi: Kaj če odpove vspenjača in zmanjka kuriva in jediva ... Vsak mož naše tretje stotnije zasluži odlikovanje. Samo predaleč in previsoko smo... Gramofon, edina zabava na fronti, ki pod snegom posebno mogočno odmeva, je ludi odpovedal. K sreči sem precejšen šop sinotk vzel seboj. Tako sediva tretji večer... Ker sva rešila že vsa dnevna vprašanja, poseževa nazaj in se meniva od življenja po planinah in gozdih pred vojno. Kot pristen Zaborštnek pripovedujem o rokovnjačih iz Udnega boršta (med Kranjem in Tržičem), o Kurjem Tacmanu, o Bachu, Dimežu... »Kje si pa vse to bral?« — »Po mojem rajnem očetu sem vse to pobral.« — »To moraš zapisati!«
25. jan.
%
Sever jc ponehal. Vrnem se nazaj, v sredino naših črnovojnikov, v mojo kočo. Zdi se mi, da sem prišel v mesto. Privoščil bi tahenirarjem tam v zaledju, ki radi po kavarnah in gostilnah zabavljajo, kako se nam na fronti dobro godi, tri dni v snežnih zauictih, seveda prav v strelnih jarkih, j
Kako se le Kevec prvič vozil do soneti.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ko je leta 1914. prvič zapihal vojn! vihar, sem že prvi dan mobilizacije tudi jaz hitel pocl cesarske zastave, branit domovino. Ker sem imel na hrbtu že štiri križe, so me uvrstili v črnovoj-niški bataljon. Dne 20. oktobra jc bil naš bataljon dopolnjen in pripravljen za odhod. Slovesno smo prisegli zvestobo cesarju, čez par dni pa. od marši« rali doli proti italijanski meji, na trdo kraško planoto. Veselilo me je, cla sem korakal proti tistemu kraju, kjer sem bil nedolgo prejo zapustil sedmorico otrok, soprogo ter sivega, onemoglega očela. No, veselje se mi je kmalu ska-i lilo.
Ob Soči.
Ko nam jo Italija napovedala vojsko, smo že stali ob naši bistri Soču Zažarelo Je krasno binkoštno jutro in tedaj je počil prvi strel iz topa in nam naznanil, da se je vojna proti hinavskemu sovražniku začela. Seveda me j« prvi hip malo pretreslo to naznanilo, a kmalu je zmagala v srcu jeza in srd nad obsovraženim Italijanom in še tisti večer smo mu pošiljali povečerjek iz s\ojih pušk. Tako bo je zučsl <i|r«« indij, r
Miljukov, oktobrist polkovnik Engel-hardt. podpredsednik dume kadet Ko-novanov, kozaški Častnik Karanlov, prvi tajnik dume Dimitriulov, drugi tajnik dume Rševtki, voditelj oktobri-slov sidlovski, kadet Nektesavov, voditelj zmernih oktobristov Lvov in vodite'] narodne levice Šuldin.
Ministrstvo dume.
Petrograd, 16. marca. (K. u.) Petro-grajska brzojavna agentura: Izvršilni odbor dume objavlja sledeči seznam novega narodnega ministrstva: Ministrski predsednik in notranji minister knez Lvov, predsednki zveze zemstev. Zunanji minister petrograjski poslanec Miljukov. Pravosodni minister saratovski poslanec Ke-renski. Prometni minister podpredsednik dume Ukrasov. Trgovinski in industrijski minister kostromiški poslanec Konovalov. Naučni minister moskovski vseučiliški pro/-fesor Manuilov. Vojni in začasno mornariški minister Gučkov, član državnega zbora, bivši predsednik tretje dume. Poljedelski minister petrograjski poslanec Šingarev. Finančni minister kijevski poslanec Terestčenko. Državni kontrolor ka-zanski poslanec Godnev.
Knez Lvov, novi ministrski predsednik, spada med najuglednejše politike v Moskvi. Pri preobratu leta 1905. je zelo sodeloval. Pozneje je bil izvoljen za župana, a vlada ga ni potrdila.
Voditelj kadetov P. N. Miljukov je večkrat povzročil pozornost politikov. Po poklicu je profesor zgodovine. Dolgo časa je služboval v Sofiji. Večkrat je bil tudi v Avstriji.
Poslanec Kerenski, novi pravosodni minister, je znan po svojih ostrih govorih. Dumo je leta 1915. pozval, naj organizira prekucijo in je vodil vstajo na Finskem.
Novi prometni minister Ukrasov je bil podpredsednik dume, v kateri ima veliko zaslombo. Večkrat jc nastopil za red v ruski notranji politiki.
Tudi prof. Konovalov je bil podpredsednik dume, a je odstopil in je bil pomočnik poznejšega trgovinskega ministra Ši-pova.
Novi naučni minister prof. Manuilov je znan po svojtli pozivih zaveznikom, naj prispevajo z denarjem vojski. Njegovi politični nasprotniki so ga prisilili, da je moral leta 1912. zaradi politike odstopiti kot rektor moskovskega vseučilišča.
Vojni minister je bil predsednik dume leta 1910. Prostovoljno se je udeležil bur-ske vojske in je potoval po Balkanu. Leta 1912. se je dvobojeval s polkovnikom Mjasojedov, uvedli so zato proti njemu kazensko postopanje.
Petrograjski odvetnik Šingarev, novi poljedelski minister, je ponovno očital vladi, da narod namenoma vara. Veliko pozornost je povzročil junija 1. 1914. njegov spis o pomanjkljivi izobrazbi ruskih generalov.
Finančni minister Terestčenko je večkratni milijonar in lastnik več tvornic za izdelovanje sladkorja.
Kje je carska rodbina?
Frankobrod, 16. marca. »Frankf. Ztg.« poroča iz Petrograda: Carica biva v Kijevu, carica mati v petrograjski Aleksandrovi palači.
Pričakuje Se, da se bo takoj sestal finski deželni zbor.
Stockholm, 16. marca. Z ozirom na poročila, da je car z dvorom pobegnil na jug, se poroča, da biva car od 8. t, m. na varnem v glavnem stanu. Carica je bivala ves čas v Carskem Selu. Japonskega, danskega in siamskega poslanika je sprejel še 9. t. m. Odkar je izbruhnila vstaja, se ni o usodi carice nič zanesljivega poročalo. Govori so, da je carica pravočasno pobegnila. Mala, zvesta palačna straža jo je sprem-ljevala. Druga poročila trde, da je carica v ro&ah vstašev. Druga poročila na odločno trde, da je bi!a carica umorjena. Natančnejšega pa ni nič znanega. Ker so mesce in mcsce proti carici huj-skali, se govorice o zločinu nad njo ne smejo podcenjevati.
Kodanj, 16. marca. Carica mati, pravijo, se je podala v varstvo japonskega veleposlaništva. Druga poročila trclc, da celo carjevo rodbino stražijo revolucijonarji.
Stockholm, 16. marca. V protislovju z drugimi poročili se iz zanesljive diplomatske strani poroča, i*a so car ne nabMn na bojni črti, marveč da Je biva! v Tavrijskt nalači, kjer so pja bili revolucionarji ujeli.
London, 16. marca. (K. u.) »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda, da carico stražijo.
Periin, 16. marca. »Tageblatt« poroča: Carica so je nahajala ves čas v Carskem selu, kjer je še 9. t. m. sprejela diplomatski zbor. Po nekem drugem poročilu se je baje podala v varstvo angleškega veleposlanika.
Nikolai Nikolajevi? odstopil.
Haar% 16. marca. Reuter: Veliki knez Nikolaj Nikclafevič *c brzojavi! načelniku federalnega štaba, a z ozirom na kor"st države odstopi.
m v
Krvava nedelja.
Kodanj, 16. marca. Dopisnik lista »Po-litiken« poroča iz Haparande:
Revolucija se pričela v četrtek.
Revolucijo so uvedli poulični izgredi v četrtek. Oblasti nemirom niso bile kos. V petek in soboto se je množica prvič spopadla z orožniki. Nastopili so tudi vojaki, ki so streljali na ljudi.
Vojaki prestopili k vsfašem. — Bitka med vojaki.
V nedeljo je prestopil velik del vojske k revolucijonavjem. Unela se je bitka med vladi zvestimi vojaki, katere je podpiralo veliko s puškami in z revolverji oboroženih civilistov. Vladne čete so stale v sredi mesta. Nadvladale so vse glavne, ceste in so streljale na ljudi s strojnimi in z ročnimi puškami. Revolucionarji so stali onstran Neve. Prodirali so od tam čez mostove Neve kljub najljutej-iiemu obstreljevanju. Na obeh straneh so bile izgube velike. Še v ponedeljek, ko je bil objavljen oklic dume, so se poulični boji nadaljevali. Šele v torek so večinoma ponehali, ker sc je še ostali del posadke, deset polkov, pridružil vstaji.
Glavni stan vstašev
je bil pri Finskem kolodvoru. V rokah so imeli vstaši zvezo z inozemstvom preko Finske. Od ponedeljka dalje se od tam ni odpeljal noben vlak, izvzemši enega vlaka z invalidi, ki se je včeraj pripeljal v
Torneo. Orožnikom, ki so spremljali ta vlak, so vstaši v Petrogradu pobrali orožje. Poročali so, da so revolucionarji izpustili jetnike iz ječ.
Včeraj v Haparando došli potniki se niso pripeljali iz Rusije, s katero ni nobene zveze, marveč s Finskega.
V nedeljo so se najljutejše bili. Tudi ženske in dečki streljali z revolverji.
Neki očividec poroča, da so sc v nedeljo bili najkrvavejši boji. Vladne čete so tvorile strelske črte. Obstreljevale so Ka-zansko katedralo.
Vse ceste in nabrežja polna vstašev.
Tudi v ponedeljek je razburjeno ljudstvo napolnilo vse ceste in nabrežja Neve. Vojaški avtomobili, v katerih so sedeli vojaki skupno z delavci, so vozili po mestu. Tudi poslanci dume so se vozili v avtomobilih, govorili ljudem in jim brali oklic izvršilnega odbora. Oborožene ljudske množice so napolnile vsa predmestja. Celo žene in dečki so bili oboroženi z revolverji.
Nastop dume in pristop vojaštva k vstaji.
Ponoči na ponedeljek jc zborovala duma tajno.
Gardni polki pristopili vstaji. Drugi polki se jim pridružili,
V ponedeljek zgodaj zjutraj je izjavilo več gardnih polkov, da pristopijo narodu. Nekaj častnikov so ubili. Pridružili so se jim še drugi polki.
Premagali so glavni stan topničarjev, poveljnika so ubili. Vzeli so tudi Petrov Pavlovsk. Zapore so odprli. V Petrov Pav-lovsku je zdaj glavni stan revolucijskih glavnih sil.
Odgoditev dume. — Duma se upre.
Ko so prišli poslanci v ponedeljek na sejo dume, so našli carjev ukaz, s katerim so bile odgodene seje do srede aprila. Voditelji strank so pa sklenili, naj se duma ne razide. Predsednik Rodžjanko je brzo-javil carju, da je položaj resen. V glavnem mestu vlada anarhija. Na cesti streljajo vojaki eden na drugega. Potrebno je, da se takoj poveri sestava vlade takemu možu, ki mu dežela zaupa. Rodžjanko je istočasno brzojavil načelniku generalnega štaba Aleksejevu in poveljujočim generalom na bojišču, katere je pozval, naj se zavzamejo za poziv dume.
Odbor dume za vzdrževanje reda.
Okolu 1. popoldne je prišlo odposlanstvo pobunjenih čet v dumo. Izvedeti so hoteli, :■ kakšno stališče zavzema duma. Predsednik Rodzianko jim je naznanil, kaj so voditelji sklenili glede na izpremembo vlade. Naglašal je, da sc morata vzdržati red in mir. Duma je izvolila odbor dvanaj-storice za vzdrževanje reda. Vanj so poslali poslance naprednega bloka in socialiste. Poslanci skrajne desnice se seje niso udeležili. Ob 2. so prišle nove čete k dumi; živahno so jih pozdravljali. Vojaško stražo pri dumi so nadomestili z vstaši; častnika straže so ranili.
Nastop proti ministrom.
Ob pol 6. uri so prijeli predsednika prve zbornice in preiskali hiše mnogih ministrov. Ministrski predsednik Galicin je feleloniral, da odstopi.
Politični jetniki izpuščeni iz zaporov.
Revolucijonarji so se med tem polastili sovražnih ječ Kresti. Izpustili so na
Hrabro in neustrašeno smo vztra- I jali tukaj, dokler nismo dobili povelja, ! preseliti se na hribe za nami. Ti hribi so postali svetovno znani: Sv. Mihael, Sv. Martin, Doberdobska planota, Sv. Ivan. Kaj se je godilo tukaj, ve povedati tisti, ki jc sam izkusil. Prestati in odbiti smo morali premnog srdit napad, trpeti žejo in vročino, delati v potu svojega obraza kritja, ki bi nam dala vsaj za silo varnost pred peklenskim italijanskim opnjem. Italijanske krogle so mi prevrtale čcpico, prevrtale suknjo in šc celo moji palici niso prizanesle, katera me je vodila v temni noči. Toda koža mi jc ostala cela, hvala Bogu! Neštetokrat sem premeril Doberdobsko planoto ob najhujšem sovražnem ognju; od Sv. Mihaela do morja mi je znana vsaka najbolj skrita steza, vsak kotiček. Saj nisem vstrajal tu on teden ali en mescc, marveč 15 mesecev zaporedoma. Ostal som vedno zdrav in ko-rajžen. Komu se imam zahvaliti za to? Pač Njej, h kateri som tolikokrat molil: »Opomni so ...«
Na planinah.
Dne io. julija 1916. smo pa zapustili kraško planoto in odšli na planino. S težkim srcem som se ločil od kraja, ki mi je postal kakor domač, saj. som ga toliko časa branil z lastnimi prsi. S tož-kim srcem som se poslovil od svoje žene in otrok, ki so prihiteli na. domačo postajo, da me še enkrat vidijo. Vlak
nas
odpeljal v
tiho noč.
Dospeli smo na visoke, zame nevajene hribe. Prav lepo se mi jo zdelo iz-prva, a tudi tukaj so se stvari hitro iz-premenile. Zima in sneg že oktobra meseca. Dosti dela je Hlo s to mano. DneJ 11. decembra zjutraj smo odhiteli k bivališču našega bataljonskega poveljnika, ki je bilo popolnoma zasneženo, da ni bilo videti ne vrat ne oken. Na vso moč smo hiteli in kidali sneg na vse strani ter že odkrili vrata in okna, da je mogel g. poveljnik na beli dan. Stopil sem par korakov vstran, da bi otresel tri prste debelo ledeno skorjo, ki se mi je bila nabrala na obleki. Naslednji trenutek me pa zgrabi strašna sila in me pritisne ob tla. Nekaj časa sem bil docela omamljen in nisem vedel, kje sem in kaj se je zgodilo z menoj. Potem mi je šinilo v glavo; Podrla se je baraka in me je pokopala pod seboj. Krog sebe zaslišim ječanje in klice na pomoč. Tudi sam sem zbral vse sile in začel klicati na pomoč. Polagoma so mi moči opešale in k meni je prišla moja družina... Iz omotice me je predramil tovariš, ki me je za.del z nogo, ko je dokončal junaški zadnji l oi. Klici na pomoč so potihnili. Napel sem vse moči, da bi se preganil in si tako olajšal trpljenje, ali zastonj. V usta mi je tekla kri iz rane na glavi, z rokami in nogami nisem mogel ganili. V kratkih minutah bom tudi jaz končal trpljenje tega svota, naj bo z Bogom, si mislim. Spomnil sem se nebeške Kraljice in molil: »Varuj me. brani mo in daj moč tistim, ki me iščejo.« In res, čez eno
uro so srečno prišli do mene ter me izvlekli izpod barake. Nato so me spravili skozi okno v drugo barako, spravili kri zopet v tek in me za silo obvezali. K meni je prišel sam gosp. bataljonski poveljnik in mi naznanil, da je ukrenil vse potrebno, da me čim preje spravijo na prvo obvezovališee. Hvala mu za dobrotno skrb!
Po velikem trudu so me pripravili na. obvezovališče, kjer so mi rane očistili, zašili razbito glavo ter me položili na posteljo. Par dni sem moral ostati tukaj, ker je bilo vreme tako slabo, da ni bilo mogoče z gore. Tretji dan popoldne so mc nesli na piano, me položili na sani in me nanje dobro privezali. Pokrili so me in kočija se je začela zibati s hriba nizdol. Vozili so me trije možje; eden je vlekel spredaj naprej, clrugi je pa zadaj z vrvjo vlekel nazaj, tretji je nadzoroval. Tako se je gugalo in zibalo z gore. Bili smo na pol pota, ko se je storila noč. Moji vozniki so se vedno prepirali, jaz som pa nalahno dihal in jih. poslušal. Parkrat so me prevrnili in me molče zopet vzdignili. Sedaj som vedel, zakaj so me tako trdno privezali na sani; če ne bi bil privezan, bi me bili gotovo kje izgubili. Pozno v noč srno dospeli do bolnišnice.
Tako sem se prvič vozil na saneh. Odkrito rečem, da se no želim vdrugo.
Anjjcl čuperla.
svobodo vse politične jetnike in ženske, ki so se nahajale v preiskovalnem zaporu.
Proti tajni policiji.
Vstaši so uničili glavni urad tajne policije in sežgali ves arhiv o politikih in o organizacijah.
Vse čete se pridružile vstaji. — Vojaki iz Kronstadta prišli v Petrograd,
Zvečer so izjavile vse petrograjske čete, da pristopijo k ljudstvu. Iz Kronstadta so prišli vojaki, ki so se tudi vstaji pridružili. Veliko častnikov jih ni sprem-ljevalo.
Na cestah je zdaj mirno.
Nekaj policijskih uradov je pogorelo, nekaj so jih uničili, da so se maščevali, ker je policija s streh streljala s strojnimi puškami na ljudi in metala na nje ročne gra« nate. Civilistov je bilo, kakor sodijo, ra« njenih nekaj sto. Vojaška policija je zdaj že organizirana.
Najnovejše poročilo o bojih v Petrogradu.
Rotterdam, 16. marca. (K. u.) Po naznanilih, ki dopolnjujejo poročila »Times«, so se dogodki v Petrogradu od petka na soboto večkrat ponovili. Na raznih mestih Nevskega prospekta je bilo ubitih ali ranjenih mnogo ljudi. . Težave v preskrbi prebivalstva s kruhom se niso izboljšale. Že v zgodnjih jutranjih urah so ljudje naskočili pekarne. Delavci so izjavili, da ne gredo preje zopet na delo, dokler ne dobe kruha, ne da bi morali nanj po več ur čakati. V ponedeljek so bili vsi mostovi čez Nevo za prome zaprti. Govorilo se je, da so na severnem bregu izbruhnili nemiri. V torek je bil poulični boj v polnem teku. Oklopni avtomobili, ki so bili, kakor je bilo videti, vsi v rokah revolucionarjev, so odgovarjali na ogenj iz strojnih pušk, s katerimi so streljale vladi prijazne čete. Kdor je šel po cesti, je bil v smrtni nevarnosti. Tiskarji so stavkali. Časnikarji in stavci o se prostovoljno ponudili, da bodo izdajali popoldanski dnevnik, ki bo prebivalstvo redno obveščal o dogod-: kih. Prvi revolucijski časnik je izšel y sredo zvečer. Dopisnik »Times« pravi, da je slišal, da. so častniki, ki so poveljevali vladi zvestim četam, rekli svojim ljudem, da povzročajo vse težave Nemci, nakar so oddali vojaki nešteto salv v trdnem prepričanju, da se bore proti Nemcem. Ta negotovost, meni ko-respondent, bo povzročila še mnogo krvoprelltja, preclno bo mir v Petrogradu vpostavljen. O vlogi, ki so jo igrali delavski poslanci pri revoluciji, javlja dopisnik »Times«, da dajejo od-nošaji med izvršilnim odborom dume, ki zastopa celokupni narod, in delavskim zastopstvom, ki se zavzema izključno za koristi strokovnih delavcev, v krizi pa, kakršna je sedanja, lahko razvije ogromno moč, povod za nemale skrbi. Zmerni poslanci računajo z možnostjo konflikta med začasno vlado in delavskim zastopstvom. Posledice takega spora bi mogle biti izredno težke. K sreči je pa ta nevarnost po zaslugi vplivnega poslanca Kerinskega vsaj za enkrat odvrnjena.
Zadnji ministrski svet.
Amsterdam, 16. marca. (K. u.] »Times« poročajo 13. t. m.: Ministrski svet je sklenil zvečer, da zaradi nedeljskih dogodkov odstopi. To so naznanili carju, ki je baje odgovoril, da je imenoval za diktatorja načelnika generalnega štaba Aleksejeva. V ponedeljek so pozvali Rodzjanka, naj se udeleži ministrskega sveta v Marijini palači. Rodžjanko se je peljal tja z oklopnim avtomobilom. Spremljali so ga vojaki dume. Zbrani so bili vsi ministri. Povedal jim je, da je clurna sporazumno z narodom sklenila ustanoviti začasno vlado. Drugega sredstva ni, da se napravi v glavnem mestu zopet red, da se obvaruje dežela anarhije in omogoči Rusiji prebiti, dokler ne bo zmagala.
Večina ministrov je bila za to, da se uda in zadovolji z imenovanjem velikega kneza Mihajla za regenta. Vojni minister general Belajev je pa izjavil, da ne more prelomiti svoje vojaške prisege in da bo nadaljeval boj, dokler mu car drugače ne zapove. Med tsni so se pa že vsi gardm zbori in rezervni bataljoni pridružili dumi.
Napad na prostore desničarjev.
Stockholm, 16, marca. V nedeljo zvečer se je pričelo govoriti, da so rusko vlado "s silo odstranili in da se je veliko vojakov pridružilo vstaji. Ponoči na ponedeljek so se prvič krvavo spopadli.
Ob 1. ponoči so uporniki obkolil) zborovališče . skrajne desnice. Voditei)» desnice so ušli, V ponedeljek zjutraj so drli uporniki pred hišo poveljnika, ki lc bi! pa že odpotoval v glavni stan. Posadka jc tako izgubila poveljnika, kar jc veliko pripomoglo, da je preobrat uspel,
Vstaši zaprli Petrov dvorcc in Oranlen-burg.
Rotterdam, 16. marca, »Daily Chronicle« poroča: Vstaši so zasedli tudi Petrov dvorec in Oranienburg.
Pristaši stare vlade Se 16. t. m. streljali na vojake in na upornike.
London, 16. marca, (Kor. ur.) Reuter poroča iz Petrograda: Mir se je hitro povrnil, a veliko streh in podstrešij imajo še zasedene pristaši stare vlade, ki upajo, da se bo vrnila in ki streljajo na vojake in na upornike.
Angleški veleposlanik ubit?
Budimpešta, 16. marca. »Az Est« poroča: Iz Haparande se pravkar poroča, da so poročali potniki, ki so došli iz Petrograda na Švedsko: Angleški poslanik Bu-chanan je bil ubit. Umorili so ga pristaši prejšnje vlade, da odstranijo povzročitelja revolucije.
Amsterdam, 16. marca. (K. u.) »Times« poročajo 14. t., m.: Angleškega in francoskega veleposlanika so zjutraj živahno pozdravljali, ko sta se, kakor redno vsak dan, peljala v zunanje ministrstvo.
Spopad pred angleškim veleposlaništvom.
Stockholm, 16. marca. Kot začetek revolucije se mora smatrati noč od ponedeljka na torek. Ob 1. uri ponoči so zasedli vstaši poštne in brzojavne urade in kolodvore, obkolili so stanovanja ministrov. Pred notranjim ministrstvom se je nagromadila tisočera množica, ki so ji uradniki zabranlli vstop. Okoli 5. ure popoldne se je zbralo pred angleškim poslaništvom več čedno oblečenih gospodov, ki so pozdravljali Bnhanana in pričeli peti angleško kraljevsko himno. Nepričakovano so pa manifestante napadli delavci in dijaki. Več Jih je bilo ranjenih. Vse šipe so pobili.
Beg angleškega veleposlanika iz Petrograda.
Malmo, 16. marca. V Kodanju se govori, da je Buchanan pobegnil iz Pe-trogada.
Aretacija ministra Fredericka. — Plemiči zapustili Petrograd.
Rotterdam, 16. marca. Zaprli so ministra carjevega dvora Fredericka, ki ga dolže, da je prijazen Nemcem. Premožni sloji beže iz Petrograda. Skoraj vsi pleme-nitaši in njih rodbine so zbežali na svoja posestva.
Amsterdam, 16. marca. (K. u.) »Times« poročajo 15. t. m.: Stanovanje grofa Fredericka so oplenili. Livoldnevo grofico so nezavestno nesli iz goreče hiše; pijana množica je pretepla grofovo hčer.
Nad tisoč žrtev petrograjskoga npora.
Kodanj, 16. marca. V petrograjsklh bojih je bilo nad 1000 ljudi ubitih.
Uporniki so raztrgali na kosa Stflr-merja in Protopopova?
Stockholm, 16. marca. »Dagens Njheter« poroča iz Hapande: Ruski konzul je izjavil, da so uporniki ubili in na drobne kose raztrgali ministra Sttirmerja in Protopopova.
SploSno pomiloščenje.
Amsterdam, 16. marca. (Kor. urad.) Reuter javlja iz Petrograda: Novi pravosodni minister je sklenil pomilostiti vse politične zločince. Rodzjanko je govoril večinoma vsem četam, ki so prikorakale pred dumo. Opozarjal je na važnost sloge med narodom in armado. Ko so dumo stražeči vojaki izvedeli, da prihaja aretirani Suhomlinov, so viharno zahtevali, naj jim ga izroče, da se maščujejo nad njim. Poslanci so le s težavo pomirili vojake, a potrgali so mu le častniške znake. Tudi straža Carskega sela se je udala zastopnikom nove vlade.
Vest o npora v strelskih Jarkih.
Berlin, 16. marca. Da dogodki v Petrogradu niso ostali neznani v strelskih jarkih, dokazujejo zadnje dni opazovani pojavi v ruskih strelskih jarkih. Opazovalo se je, da so prižigali kresove, streljali, prepevali in se radovali. To so si naši, ki o petrograjskih dogodkih niso bili poučeni, tolmačili končno z zasedbo Bagdada. Zdai se na ve, da so ruski vojaki upor pozdravljali upajoč, da se bliža konec vojske. Pričakovati .ie resnih dogodkov, dokler ne bodo čete izvedele, da so mora po volji voditeljev revolucije vojska nadaljevati z vso močjo.
Kaj poročajo inozemcl, ki so še pravočasno se umaknili iz Petrograda.
Frankobrod, 16. marca. »Frankfurt. Ztg.« poroča iz Stockholma: V sredo se jc pripeljalo veliko inozemcev, ki so se še pravočasno odpeljali iz Petrograda. Med njimi je bilo veliko Američanov, Angležev, Japoncev. Visoke ruske osebe bivajo na Finskem. Med njimi so nahaja tudi veliki knez Ciril, ki živi kot izgnanec v Vazi in ki ga smatrajo za Pretendenta, če bi bil car odstavljen.
V Rusiji ustavijo za en mesec osebni promet.
Genf, 16. marca. Francoski listi poročajo iz Petrograda: V Rusiji bodo za dobo enega mesca ustavili ves osebni Promet, ker bodo le živila vozili.
Stockholm, 16. marca. »Aftonbla-det« poroča čez Haparando: Osebni promet so morali zato ustaviti, ker je bil železniški most večinoma podrt. Mesto Tornea je zato od ostalega sveta odrezano.
Bivši poddesetnik poveljnik trdnjave Kronstadt.
Stockholm, 16, marca. Poslanec dume Bielajev, sedanji poveljnik trdnjave Kronstadt, je po svojem poklicu trgovski sotrudnik in je bil kot vojak poddesetnik v
nekem pešpolku.
• * *
Nemire povzročile predvsem aretacije voditeljev.
Stockholm, 15. marca. (K. u.) Alle Handa objavlja opise očividcev o dogodkih v Petrogradu med revolucijskim tednom. Nemire je v prvi vrsti povzročilo, ker so zaprli voditelje delavstva. V četrtek so se zopet spopadli. Kozaki in policija je nastopila; a prekucija se je širila.
V	petek so se oblasti zavedle, kako resen da je položaj. Kozaki so streljali na občinstvo, a odpor je naraščal liki plaz. V soboto je izgledal Petrograd kakor bojišče. Bili so se burni poulični boji, veliko je bilo mrtvih in ranjencev. Več popotnikov poroča, da so kozaki pomagali prebivalstvu; enega policijskega uradnika so kozaki ubili, ker jim je hotel ukazovati.
Upor vodili načelno različni stranki.
Berlin, 16, marca. Poročila, došla poslaništvom severnih držav, izvajajo, da sta pripravljali upor dve popolnoma ločeni stranki, ki zasledujeta različne smotre, Rodzianko in Miljukov vodita takozvani blok, ki je odvisen od Angležev, ki dela z angleškim denarjem tako, kakor želi angleški veleposlanik Buchanan. Šlo mu je, da strmoglavi Galicina in Protopopova, katera so posebno sovražili, ker sta odločno nastopala proti vplivu Angležev. Delavski stranki, ki v dumi ni zastopana, ne gre izključno za prehrano in se zavzema za mir. Med obema strankama posreduje Miljukov,
Duša npora v Rusiji
je bil, kakor poročajo ruski listi, voditelj kadetov Miljukov.
Revoiucijski odiior še oe naflv!ado:e položaja.
Berlin, 16. marca. (K. ur) Stockholm-ski dopisnik »Lokalanzeigerja« poroča, da revoiucijski odbor nikakor ne nadvladuje položaja. Na vojaštvo se ni mogoče popolnoma zanašati. Živil bo kmalu zmanjkalo. Sodi se, da bo odboru sledila čez nekaj dni revolucijska vlada, ki se bo opirala
Sred vsem na radikalce in na socialiste, emiri postajajo vedno bolj sovražni vojski.
V	Nevskem okraju poostreno vojno stanje,
Karlsruhe, 16. marca. »Messagero« poroča iz Petrograda: V Nevskem okraju so razglasih poostreno vojno stanje. Preko Milana se poroča iz Petrograda, da so zaprli v Petrogradu višje učne zavode. Milanski listi poročajo, da v najskrajnejših petrograjskih predmestjih še ni mirno.
Upor v Moskvi traja dalje.
Genf, 16. marca. Upor v Rusiji se hitro širi. V Moskvi so bili krvavi izgredi. Tudi mestno glavarstvo so napadli. Generalni gubernator je zapustil mesto, ki je podobno bojišču. (To poročilo kaže, da revolucija v Rusiji ni popolnoma »soglasna«.)
Kodanj, 16. marca. (K. u.) Iz Haparande se brzojavlja: V Moskvi se nadaljujejo krvavi boji. Vojaški poveljnik moskovskega vojaškega okraja Mrozovski je odklonil, da bi se podredil novi vladi in noče položiti oblasti.
Protirevolucifa v Rnsiji.
Rotterdam, 16. marca. Trdi se, da pripravljajo ruski činovniki protirevo-lucijo. Shode prirejajo v tistih petrograjskih okrajih, katerih še uporniki niso zasedli. Uporniki so gospodarji brzojava v Petrogradu in so zaprli železniški promet. Generali, ki jim je bilo zapovedano, naj se peljejo v glavno mesto, so bili med vožnjo obveščeni, da ne morejo priti v Petrograd.
»Times« napovedujejo rusko republiko.
Haag, 16. marca. »Times« pravijo: Nevarnost obstoja, cla bo narod začasno vlado prisilil, da odstopi vodstvo socialistom, ki bi ustanovili republiko.
Vs!a;a no Finskem.
Stockholm, 16. marca. Iz Karlskro-ne poročajo: Iz Hango in Ilelsingsfor-sa došli inozemci poročajo v resnih nemirih v navedenih finskih mestih. V Helsingforsu so bili minuli petek veliki poulični nemiri. Izid še ni znan.
Hamburg, 16. marca. »Neue Ham-burger Ztg.« poroča iz Stockholma: V Jernebogu in v Vazi na Finskem so se ustanovili neodvisni finski odbori. Čla-
ni dvornega sodišča so z gubernatorjem zapustili Vazo.
Napad lifllljoDov pri Kostanjevici.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. marca. Uradno:
Sinoči so prostor pri Kostanjevici močno obstreljevali s topovi. Napad Italijanov, ki je na to sledil, je bil pred tem krajem odbit. V bojnem odseku živahno letajo letalci. Na tirolski bojni črti so daleč noseči sovražni topovi obstreljevali Arco in Villa Lavarina.
Namestnik načelnika generalnega štuba:
pl. Hofer. * • •
Goriško, 15, marca 1917,
Zadnji teden vlada kljub vsemu pričakovanju na bojišču krog Gorice mir. Pač se vršijo vedno tu pa tam medsebojni dvoboji z minami in topovi, posamezni spopadi patrulj, toda večjih napadov ni. Tudi naši kraji v ozadju niso zadnje dni trpeli. Zadnjikrat so obstreljevali Lahi dne 4. marca prostor med Batujami in batujskim kolodvorom. Hoteli so zadeti serpentine tam vodeče ceste. Toda težke granate so kopale jame le po vinogradih. Ta teden k nam prešli italijanski vojaki in laški ujetniki, katere smo ujeli krog Vrtojbe in Šempetra, izpovedujejo v nasprotju z vojaki, ujetimi na Krasu, da ni na italijanski strani nobenega znaka za kako bližnjo ofenzivo od laške strani. Pač pa se Lahi zelo boje Avstrijcev. Splošno pa se opaža med laškim vojaštvom dan na dan naraščajoča letargija.
Italijansko uradno poročilo.
15.	marca. Na gornjem koncu Cis-mona (Brenta) smo v noči od 13. na 14. t. m. gladko odbili sovražni napad proti našim črtam na drugem vrhu Colbri-cona. Dne 14. marca na celi fronti delovanje artiljerije in podjetja malih pehotnih oddelkov, posebno na Krasu, kjer so naše patrulje prišle čisto do sovražnih črt in od tam prinesle materijah
16.	marca. V okolici Monte Corno, na asiaški visoki planoti, je sovražni oddelek ponoči nepričakovano vdrl v naš jarek. S protinapadom smo ga vrgli nazaj. V Cordevole tekom 15. marca mali patruljski boji na pobočju Monte Siev. Ujeli smo 10 mož. Na fronti julijskih alp živahno delovanje artiljerije in naših pehotnih oddelkov, ki so na nekaterih točkah poškodovali sovražno črto na Krasu.
Borni prizori v iialilanski zfioroici.
Curih, 16. marca. Prometni minister Arlotta je govoril o spornem vprašanju s poslancem Crespijem, ki je kot zastopnik italijanskih predilnic predlagal ministrstvu, na se udeleži nakupa desetih inozemskih parnikov. Arlotta je izjavil, cla ne dvomi o poštenosti Cre-spija, vendar je njegov predlog nesprejemljiv, ker bi bil za državo škodljiv.
Crespi je ostro odgovoril na izvajanja prometnega ministra in razložil, da je Arlotta samo v korist italijanskih paroplovnih družb odklonil predlog predilnic in s tem oškodoval državo za 33% milijona na leto, poleg tega pa še za 11 milijonov tozadevnih davkov. Delovanje ministra Arlotta 'je tedaj čisto negativno. (Pritrjevanje na desni, nemir v središču, burne opazke na levi.)
Komaj je Crespi končal se je (med zasmehljivimi klici z desnice: Sedaj pride zastopnik paroplovcev!) oglasil k besedi prometni minister Arlotta, da pobije kritiko. Ministra so neprestano prekinjevali z ropotom in medklici. Končno so se medklici izpremenili v glasno zahtevo, da se sestavi preiskovalna komisija. Arlotta si je z udarci ob ministrsko mizo pridobil posluha, bil je pa vnovič zasmehovan in prekri-čan, ko je izjavil, da bi predlog toliko časa vezal, da bi so medtem že lahko sklenil mir. »Če bi mir prišel nepričakovano,« je dejal Arlotta »bi predilni-čarji napravili velikansk dobiček, država bi pa bila obremenjena.
Predsednik Marcora je sporočil da je prejel clva predloga glede izvolitve parlamentarne preiskovalne komisije.
Posl. Medigliani (socijalist) želi, da se o predlogih takoj razpravlja. Ministrski predsednik Boselli je izjavil, da tudi 011 želi, da bi zbornica takoj končala to razpravo. Po njegovem mnenju pa je stvarni del razprave že končan in je le še politično vprašanje, če jc vlada Crespijev predlog po pravici ali krivici odklonila. Na t.o vprašanje mora zbornica jasno in izrecno s političnim glasovanjem odgovoriti. Izid glasovanja bo obenem zaupnica ali nezaupnica vladi.
Predsednik Marcora jc nato prekinil sejo za četrt ure.
Ko je bila seja zopet otvorjena, je poslanec Chiesa opozarjal ministrskega predsednika, da ni nobenega povoda,
da, bi se glasovalo o zaupnici, ker zbornica ne kaže sovražnosti napram vladi, marveč zahteva samo jasnosti, če ima Crespi prav ali Arlotta in da so varovane koristi države.
Nemški podmorski čolni potopili februarja pol milijona ton.
Krlstijanija, 16. marca. (K. u.) »Af-tonposten« poroča iz Londona: Angleški trgovinski minister Carson je o prehrani Anglije po morju v Aldwinclubu govoril zelo resne besede. Rekel je, da so nemški podmorski čolni potopili samo meseca februarja pol milijona ton. Če bi Nemci tudi v bodoče v taki meri ne nadaljevali uničevanja, bi morali omejiti uvoz. Ne sodi sicer o položaju črnogledo, povedati pa mora narodu resnico, da lahko samostojno presojal položaj.
Februarja potopljenih 731.500 ton.
Dunaj, 16. marca. (K. u.) Mesca februarja je bilo potopljenih skupno 368 topovskih ladij s 781.500 tonami. Med temi je 292 sovražnih ladij s 644.000 tonami in 76 nevtralnih ladij s 137.500 to-i nami.
Vojska z Rusi m Rumuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. marca. Uradno:
Se nič ne poroča.
Namestnik načelnika generalnega štaba' pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. marca. Veliki glavni stani
Zopet zmrzuje, nič posebnega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
M jeznem Ba kana.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. marca. Uradno:
Ob Ohridskem in Prespa jezeru boji s topovi. Preprečili smo osamljene sovražne sunke.
Namestnik načelnika generalnega štaba? pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. marca. Veliki glavni stan:
Močne francoske sile so podnevi ponovno napadle naše postojanke severno-zahodno in severno Bitolja. Zahodno Ni-žepolja je vdrl sovražnik v mali širini v najprednejši jarek. V ostalem so se z lju-tim streljanjem uvedeni napadi izjalovili, ker se je posadka jako krepko držala in ker je topništvo učinkujoče streljalo. Med Ohridskim in Prespa jezerom smo tudi odbili po močnem ognju izvedene sunke Francozov.
General Sarrail se poročil.
Lugano, 16. marca. General Sarrail se je poročil s strežnico de Johannic.
Boli oa zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. marča. Veliki glavni stan:
Nobenih večjih bojev. Boji na pred-poljih ob Ancre, na obeh straneh Somme in med Avre in Oise, nekaj mož smo ujeli Našim naskakovalnim četam se je posrečilo, da so tudi pri Arrasu, v Argonih, na vzhodnem bregu Moze, pri Chambrettefe, v gozdu Apremont in severno prekopa Rena-Marne ujele 4 častnike, nad 50 mož in da so zaplenile nekaj strojnih pušk.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
WJson nabira rekruie.
Wilson nabira rekrute. Curih, 16. marca. Iz Newyorka: V Združenih državah so pričeli prebirati rekrute.
Že ezn Carska Slavka v Ameriki.
Newyork, 16. marca. (K. u.) Zveze
železničarjev bodo v soboto nepreklicno pričele stavkati, če se jim ne dovoli osemurni delavnik in primerno plačilo za nadure.
Razna poroči a.
Nemški kancler na Dunaju.
Dunaj, 17. marca. (K. u.) Nemški državni kancler dr. pl. Bethmann-Hollweg se je ob 8. zjutraj pripeljal na Dunaj.
Naše zaloge žita ln krmil in naša živina v nevarnosti.
Iz Budimpešte poročajo: Notranji minister razglaša: Došli so zanesljivi podatki, da nameravajo sovražne države preplaviti osrednje države, posebno Ogrsko, z agenti, katerih naloga bi bila, da požigajo zalogo žita in krmil, med živino pa da širijo smrkavost. Vsakdo ki hi zaznal o kaki taki namo-
ri, je dolžan to naznaniti. Kdor no bi tega storil, bo kaznovan z ječo od 5 do 20 let.
Portugalska prodala Makao.
Madrid, 16. marca. Portugalska je Japonski prodala kolonijo Makao. (Otok Makao leži zahodno od Ilong-konga ob izlivu reke Canton.)
Poljaki iQ sredola Evropa.
V »Narodnyh Listych« beremo:
Znani nemški »srednjeevropejec« Friderik Naumann piše v svojem tedniku o bodoči Poljski. Pravi, da je to težko, pa toliko se vendar lahko reče, da velik del Poljakov še vedno premišljuje, ali naj prime za roko Srednje Evrope. Na Poljskem je mnogo pasivistov, to je takih ljudi, ki vsled vojaškega zasedenja in raznih drugih vzrokov sicer ne store nobenega sovražnega dejanja, toda svoje osebe in bodočnosti nočejo združiti z nemško-avstrij-sko obliko. Zanje še ni prišel zgodovinski trenutek vstajenja. Čakajo in s svojim čakanjem onemogočajo uspeh aktivistov, ki smatrajo kot edino pravilno, da sprejmejo, kar se jim ponuja.
Psihologičen razlog za to najde Naumann v dejstvu, da Poljakom manjka uvid-nih voditeljev. Gotovo se med ljudstvom dobijo voditeljski talenti, pa vojni čas ni pripraven, da bi se izpopolnili. Poljaki imajo sicer notable, ki nekaj pomenjajo po svoji družini, imetju ali delu, toda izrazitih političnih osebnosti nimajo. Katoliška cerkev tudi namenoma ne nastopa kot politična sila. Tudi ona čaka!«
Idealni cilj narodnega poljskega gibanja je kakor povsod drugod »zjedinjenje vseh členov naroda v eno samo popolnoma suvereno državo«. Pri Nemcih je bilo tako in zato bi moral vsak zgodovine vešči Nemec imeti smisel za to narodno misel. Kakor se je svojčas pri Nemcih pelo: »Vse-nemčija mora biti«, tako pomenja to pri Poljakih »cela nerazdeljena Poljska«. — Nemci pa so v Bismarckovi dobi dobili spoznanje, da se državni ideali narodov izpolnjujejo le deloma in nikdar popolnoma. Poljakom manjka »mojstra prakse«, ki bi imel smisel za »umetnost možneha«. Naumann omenja dalje: »Da obe srednjeevropski državi vsled zgodovinske nujnosti vztrajati na svojih dosedanjih poljskih zemljah, morajo Poljaki s svojega narodnega stališča smatrati kot veliko vrzel v novi državi«. Naumann pravi, da v današnji svetovni vojni ni mogoče storiti večjega koraka, kakor je osvoboditev Poljske od Rusije, to je odcepitev varšavskega kraljestva od vzhoda in njegova pripojitev k sredi. Komur je to premalo, ta spravlja Poljsko v položaj, kakor ga je ustvaril dunajski kongres. Čeprav pravi Naumann, da Pruska in Avstrija svojih poljskih dežel ne moreta odstopiti dosedaj neobstoječemu in nepreizkušenemu varšavskemu kraljestvu, vendar ne more podpisati izvajanj pruskega notranjega ministra Loebella. Kar najbolj žal mu je za te izjave, ker proklamacija bodočega varšavskega kraljestva ima le tedaj kak smisel, ako se prizna poljsko narodnost.
Ustanovitev poljskega kraljestva je dejstvo in tudi pruski minister mora z njim računati. Tej ustanovitvi mora slediti nova ureditev razmerja med Poljaki in Nemci v celi Srednji Evropi, če naj sklep dveh vladarjev ne izgreši svojega namena. Če bodo Poljaki razdvojeni, naj si nihče ne misli, da bodo to vedeli samo na Poljskem.
Na konec je Naumann postavil važne besede: »Poljaki so najmočnejši zahodnoevropski slovanski narod. Če se srednjeevropskima državama v tej dobi velikih izprememb ne posreči s Poljaki napraviti novega računa, tedaj tudi ostali zahodni Slovani ne bodo imeli zaupanja v svoje državljanstvo v srednji Evropi. Danes je na dnevnem redu vprašanje, ali moremo zahodne Slovane zvezati s svojo bodočnostjo, ali pa zopet postanejo panslavisti. To ni lahka stvar. Dva cesarja sta v tej zadevi izgovorila pametno in veliko besedo, katere pa doslej vsi niso razumeli in je niso hoteli razumeti,«
llaiiiflnski Mnr a iloiiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Naše uradno poročilo je pretekle dni obvestilo javnost, da je pehotni polk št. .. blizu Asiaga pripeljal 23 ujetnikov. To je resnica. Med temi jc bil ujet tudi italijanski »sergente« (narednik), s katerim sem Imel priliko govoriti eno uro potem, ko jc bil zajet.
Na vprašanje, kako so bili zajeti, je omenil »sergente«, da sam ne ve, kako. Šel sem — tako je rekel — danes zjutraj s temi-le možmi patruljirat. Ob zori pa smo nakrat zapazili za našimi hrbti vaše vojake. Nam ni kazalo drugega kakor se podati. Kako so prišli vaši vojaki za naše hrbte, mi je še sedaj uganjka.
Na vprašanje, ali je laška črto dobro zasedena, pravi, da Lahi se boje naše ofenzive s te strani. Zato je zbra-
no tu najboljše italijansko vojaštvo, ki je po številu močno. Omenil je, da so mu tu kraji dobro znani in je lansko leto ob naši ofenzivi tudi on — tekel pred našimi kroglami in pehotnimi bo-dalci. Potem so jih presolili na soško črto, odkoder so pred nekaj meseci spet semkraj prišli. Vsi pripadajo 130. pehotnemu polku, ki je imel že ogromnih izgub.
Kako je z menažo — sem ga vprašal. — Kolikortoliko se še živi, je rekel. Meso dobimo še vsak dan. Drugo je pa bolj revno. Tako n. pr. imamo sedaj koruzen kruh, katerega moštvo ne more jesti. Z zabelo gre tudi šepasto. Pijače malo ali skoraj nič. Najbolj pa razburja moštvo pomanjkanje tobaka. Vsakih pet dni dobimo po dve smodki in mal zavitek tobaka. To je vsekako premalo.
Na vprašanje, kakšno razpoloženje vlada med italijanskimi vojaki, je rekel: Kdor pri vojski mnogo zasluži — tako n. pr. višji častniki, ki so pa bolj na varnem — ti zahtevajo, naj se vojska. nadaljuje do skrajnosti. Mi pa, ki imamo z vojsko le škodo, mi smo seveda za mir. Sicer ne prihajamo v poštev. Tri četrtinke laške vojske je proti nadaljevanju krvavega klanja. Navdušenje za vojsko se je v Italiji spremenilo v navdušenje za mir. Vse tarna in tarna, joče, zdihuje, preklinja in še na razne druge načine daje duška svoji notranji nevolji proti nesrečnim laškim državnikom, ki so zahrivili to za Italijo strašno gorje in pretečo polomijo.
Na vprašanje, kakšni letniki so sedaj na bojišču, ie odgovoril : Dosedaj se nahajajo na bojišču od 20. do 35. leta. Od 35. do 40. leta opravljajo službo v zaledju. A pri letošnji pomladanski ofenzivi bodo pritegnjeni v ogenj tudi 40 letni. Naknadni nabori se vrše vsak mesec. Moški od 20. do 40. leta so že tako redki v deželi, da se med ženskami izgube.
V civilu — pravi — je pomanjkanje živil splošno. Že poprej naša domovina povečini lačna je sedaj sestradana. Polenta in polenta. Polenta zjutraj, polenta opoldne, polenta zvečer. Bolezen pelagra se je zlasti v južnih, močvirnatih krajih — že pojavila in zahteva žrtve.
Na mojo opombo, ali upajo Italijani, da dosežejo Trst in če obdržijo Gorico, je rekel; Seveda bomo letos spomladi z veliko silo udarili na vašo vojsko. Trst vzamemo. Obdržimo pa Gorico in Trst. — Ko sem mu jaz opomnil, bo to delo silno težko in da naši se sedaj bi jej o že ob državnem kolodvoru v Gorici, da so Italijane potisnili na nekaterih točkah nazaj, da pa glavne bitke seveda še niso razvite, a da smo mi pripravljeni na vse eventuelno-sti, je rekel: Vaša vojska je izborna. To mi vemo. Naša pehota se strašno boji vaše. Ali premoč vendar le navadno zmaga. In mi — Italijani — imamo ob Soči zbrano silno vojsko. Vi še pojma nimate, koliko je tam doli našega vojaštva. Naš udarec bo silen, tako da zlomi Vaš odpor. — Ko sem mu rekel, da naši topovi bodo grmeli in zemljo tresli kakor na sodnii dan in da bodo Lalii tam doli na Goriškem gotovo tepeni tako kakor še nikoli poprej, je konečno rekel: Če bomo res tako tepeni ob Soči in še Trsta v letošnji spomladanski ofenzivi ne zavzamemo, potem smo pri kraju. Naš odpor bo zlomljen in Italija bo gotovo pripravljena na kaka mirovna pogajanja.
Možu se je videlo, da je še precej naobražen. K nama so pristopili še nekateri drugi ujetniki, in prvo vprašanje je bilo, kako menažo imamo. Na mojo opazko, da smo mi z jedačo dobro preskrbljeni, enako s tobakom, z obleko in z vsemi bojnimi potrebščinami in da tudi vojakom ujetnikom se pri nas slabo ne godi, so bili prav veseli. »Sergente« jc pri tem omenil: »Pri nas pa pravijo, da ljudje v Avstriji že od lakote umirajo.« Ko sem mu nato omenil, da seveda ni pri nas veliko živeža v izobliju, a da o lakoti, o preteči nevarnosti in o umiranju za gladom ne more biti govora, so ujetniki rekli, da laški listi lažejo, ko pišejo dan za dnevom da bo Avstrija pred Lahi kmalu kapitulirala. — »Seveda lažejo«, sem dodal. »Italija bo šc bridko obžalovala svoj nesrečni korak, ki je spravil italijansko ljudstvo v grozno bedo. In pa: Če ni mogla laška vojska v devetih ofenzivah prodreti do Trsta, ne bo tega dosegla tucli z deseto nc. Pri tem morate še to upoštevati, da smo mi bili do sedaj proti laški vojski še skozi in skozi v defenzivi, izvzemši lansko spomlad tu na Tirolskem. In tu na Tirolskem smo vas samo z enim udarcem potisnili nazaj 20 kilometrov. Kar se je lansko leto tu odigralo, se zna letos ponoviti ob Soči.«
»Sergente« ie k temu molčal, drugi so pa rekli kar vprek: »Naj bo potol-fen Peter ali Pavel, nli na tudi sam Ca-
dorna, le da bi se vojska končala. Saj mi Italijani se bijemo samo za bogate, za reveže se nihče ne zmeni.«
Tako mislijo mnogi italijanski ujetniki. Potom, ko so rekli še to in ono, so odkorakali proti Tridentu, katerega so tako želeli videti. Njih želja se jim je izpolnila.	—ič.
Djencev v Lioblianl.
Piše polkovni zdravnik dr. Mavricij Rus.
(Z dovoljenjem vojnega tiskovnega
stana.)
(Dalje.)
Neizrekljivo, nepopisno veselje, zanos se polasti vojaka, ko zagleda vabljivo, suho, toplo mrčesa prosto postelj s svežim belim perilom! Beseda ušivost ni poetična in kadar govorimo o tem, da se je moral kdo očistiti uši, se ne moremo ubraniti nekakemu posmešku. A za trpečega vojnika je naravnost klasična blagodat, da se očisti uši. Sedaj se more izmučeni, utrujeni mož tako prav po mili volji naspati in izpoči-čiti! Nenavadna, izredno blagodejna izpremomba v načinu življenja je tako velika in živa, da se zdi marsikomu, kakor bi bil v raju, v nebesih ter izražajo svoje veliko veselje nad tem v pismih in dopisnicah. Da, nekatere genialno nadarjene nature zlagajo celo pesmi ter v siccr šepavih, pa odkritosrčnih verzih hvaležno opevajo rešitev trpečega človeštva neznosnega mrčesa in slave popolno iztrebljenje nadležnih, bacilom prijaznih uši, muh in stenic kot glavni pogoj za vrnitev zlate dobe!
Dvakrat na dan obišče načelni zdravnik oddelka s svojim asistentom vse bolnike in ranjence. Vsakega natančno preišče in po svojem spoznanju odredi nadaljni način zdravljenja, dajanje zdravil, dijeto itd. Zanimivo je, da so med zdravniki ljubljanske garni-zije zastopane skoro vse narodnosti monarhije, tako da se morejo bolniki s svojimi zdravniki pogovoriti v ma-ternem jeziku. Tudi dušni pastirji, bolniški strežniki in strežnice so iz vseh dežela države ter morejo v slučaju potrebe služiti kot tolmači.
Pohvalno treba naglasiti, da se bolniki po vseh zdravstvenih zavodih ljubljanske garnizije kar najbolje negujejo in vestno zdravijo. Izkušeni, sposobni zdravniki jim posvečajo vse svoje zmožnosti in znanje ter se trudijo z neumorno vnemo, da zadoste izredno velikim zahtevam vojaško-zdrav-niške službe. V vsakem posameznem slučaju se vse stori, da se bolnika reši trpljenja ali se mu bolečine vsaj olajšajo. Armada je lahko ponosna na svoje zdravnike.
Ljubljanska garnizija razpolaga tudi z lepim številom zdravnikov specialistov in vseučiliščnih doccntov, ki so na glasu daleč preko mej monarhije. Tako deluje tu več specialistov za notranje bolezni za živčne in duševno bolezni, za kirurgijo za očesno zdravilstvo, za ušesne, nosne in vratne bolezni, za spolne in kožne bolezni, za rontgenologijo za bolezni sečnih žlebov in zobno zdravilstvo. Vsak trpeči voj-nik je deležen najboljše zdravniške oskrbe, da bi mu boljše ne mogli nuditi na prvih klinikah monarhije..
Vsa pažnja se posveča tudi profi-laktičnim odredbam, da se preprečijo epidemične bolezni; vestno se izvršuje ce pljenje proti kozam, koleri, tifusu.
Tem varnostnim cepitvam bolnikov in ranjencev kakor tucli strežniškega osobja in sanitetnega moštva, ki se ponavljajo ob določenem času, se je zahvaliti, da se je posrečilo ljubljansko garnizijo obvarovati vsake večje epidemije, kar se gotovo ne sme podcenjevati, temmanj, ker so, kakor znano, ugonabljajoče kužne bolezni najkru-tejše spremljevalke velikih vojn.
Prehrana v naših bolnišnicah ni samo zadovoljiva po kolikosti in kakovosti marveč zasluži neomejeno priznanje in vso pohvalo. Dijetne oblike, ki so tačas predpisane v naši armadi, so preizkusili in odobrili najvišji poveljniki in so tako odmerjene, da ne more v tej nadvse važni zadevi noben količkaj objektiven presojevalec najti kaj graje vrednega in se ne more pritoževati noben pravicoljuben mož. Sicer je pa oskrbujočemu zdravniku prepuščeno, da po potrebi in vrsti bolezni predpiše bolniku na njegovo željo poleg redne dijete še kak priboljšek ali dodatek, ki je primeren fazi bolezni in splošnemu stanju bolnika, in sicer v največji mogoči izmeri.
Toda ne manjka domišljavih »ostroumnih« glav, ki hočejo vse boljše vedeti in govore o stvareh, katerih še nikoli videli niso: ta vrsta ljudi ne bo,
kakor se zdi, nikoli popolnoma izumrla. Ti čudni sanjači trdijo trmoglavo: Da, vse prav in lepo, toda kaj mi pomaga plašč, ako ni zvit? — Na papirju je vse dovoljeno. Lepo. — Toda mož ven-dar-lo vsega tega ne dobi! Zakaj ne Iz enostavnega vzroka, ker bolnišnice tega nimajo. Ergo, tako pravijo, oskrba v bolnišnici ni taka kakor bi morala bitL
Naša skladišča so tudi tačas v teh najkočljivejših mesecih več nego bogato preskrbljena. Na stotine vreč, zabojev in sodov, polnih najboljših živil, je naloženih po shrambah in kleteh naših bolnišnic, tako cla se smemo s polnim zaupanjem nad,jati, da bomo do prihodnje letine kar najboljše izhajali. Sicer pa vživa Ljubljana po pravici glas, da je ono najboljše aproviziranih mest v monarhiji.
Ob blagodejnem miru, snagi in redu, ob ljubeznjivi negi ter tečni in okusni brani se ljudje vidno popravljajo po strašnih trudih in pomanjkanjih. Že po malo dneh se splošno stanje bolnika vidno okrepi. Najboljše priče izvrstne oskrbe v naši garniziji so vojaki samički po kratkem času zapuščajo naše zdravstvene zavode in odhajajo dalje v etapni prostor ali v ozadje ali pa nazaj na fronto, v vrste bojnikov, kjer ve-seio plapolajo v vetru zmagovite zastave Avstro-Ogrske in njenih zaveznikov ter kažejo našim vojnim trumam pot do novih zmag.
Z vsako pošto prihajajo v bolnišnice časopisi vseh jezikov v državi ter se s pismi in pošiljatvami vred razdele med bolnike. Razentega si more vsak pacijent izposoditi knjige in časopise zabavne ali poučne vsebine iz J^olnične knjižnice. Od časa do časa nudijo vojaški koncerti s svojimi veselimi koračnicami, melodijpznimi valčki, kakor tucli z glasbeno in umetniško višje stoječimi izvajanji prijetno izpremembp v bolničnem življenju, ki nikdar ne zgreši svojega učinka. Kinematografič-ne predstave so na. dnevnem redu.
Kakor hitro dospe bolnik ali ranjenec v bolnišnico, so to takoj sporoči njegovim staršem ali drugim domačim in kratko opiše njegovo stanje. Dovoljenje za obiske se daje vedno z največjo svobodoljubnostjo, v kolikor dotični oddelek ni morda pod zaporo radi kakega sumljivega slučaja kužno bolezni.
(Dalje.)
iz seje mesijo gprevizfei odseka.
dne 16, marca 1917.
Prihodnji teden sc razdeli na močne karte po 14 kg ječmenove m o k e za kuho in V4 kg r ž e n e m o k e. Za kruli je moke v istem razmerju, kot dosedaj, dovolj v zalogi,
Iz poročil o aprovizačni potrebščini Ljubljane v času od 1. aprila do 31. avgusta 1917 je povzeti sledeče:
Za peko se porabi v vojnem času krušne moke mesečno: v mestni pekarni 174,000 kg in pri 23 pekih 120.000 kg; skupaj torej 29i/o vagonov moke. Ako se računi z označeno potreščino in upošteva obstoječo aprovizačno zalogo krušne moke, potrebuje mestna aprovizacija za dobo petih mesecev še 127:1^> vagonov moke za kruh.
Za kuho porabi mesto mesečno petnajst vagonov moke, torej za pet mesecev 75 vagonov moke. V resnici mestna aprovizacija te množine moke doslej ni prejemala, ker se šteje v odmerjeni kontingent moke za kuho tudi druga živila, kot fižol, ješprenj in kašo. Računati ie torej z vsemi naštetimi živili za eno. Koncem marca bode ostalo v zalogi okroglo pet vagonov predmetnega blaga, zato bo morala dobiti mestna aprovizacija za ostalih pet mesecev še 70 vagonov bodisi moke za kuho, fižola, ješprenja, kaše ali ajdove moke. Zavzeti se bode najbolj za dobavo moke za kuho, akoravno je malo upanja, da tudi dobi mestna aprovizacija večic množine moke, ker zaloge pohajajo. Nasprotno so pa zaloge fižola, kaše in ješprenja gotovo tako velike, tla bode mogoče kriti zahtevani kontingent 70 vagonom
Premoga potrebuje mestna aprovizacija za leto 1917, 18.200 vagonov. Letošnjo zimo sc je preskrbelo poleg drugih potreb tudi najmanj 500 strank s premogom. Opažalo se je pa, da so dobro situirane stranke sredi zime oslalc brez premoga, akoravno so imele priliko preskrbeti se s premogom v preteklem poletju. Takih ljudi, ki so samo vsled malomarnosti naenkrat brez premoga, mestna aprovizacija nadalje ne bo mogla več zalagati. Vsakdo, kdor količkaj zmore, naj se takoj v poletnih mesecih preskrbi s premogom, da ne bode potem v hudi zimi brez kuriva.
Do 31. avgusta bi potrebovala Ljubljana 225 vagonov krompirja. Z gotovostjo se pa lahko že danes trdi, da krompin'a ne bo. Zato jc neobhodno potrebno, da se za krompir išče kritja v drugih živilih. Umestno bi bilo razdeljevanje fižola, katerega bi se potrebovalo v ta namen vsaj 22 vagonov.
S
16318141
Za dobo prihodnjih petih mesecev potrebuje Ljubljana nadalje najmanj 1000 glav govedi in 2000 telet ter 10 vagonov masti. Kontingent za prašiče šc ni ugotovljen.
Odsek sklene, da se potrebščino Ljubljane glede moke, deželnih pridelkov, premoga, klavne živine in masti obrazloži v posebni spomenici deželni vladi, žitnopro-metnemu zavodu in centralnemu uradu za prehrano s prošnjo, da se zahtevane množine tudi neprikrajšano odkažejo mestni aprovizaciji.
Kakor že poročano, se je mestna apro-vizacija ponovno pritoževala glede dobav moke iz H. Hechtbergerjevega mlina na Količevem, Upravičenost pritožb je pravkar potrdila uradna analiza Hechtberger-jeve moke, ki konštatira: Moka za kuho odgovarja tipnemu vzorcu št. 2 mesto št. 1, ali v denarju 42 K proti 58 K. Iz navedenega sledi, da je aprovizacija plačevala moko za 1600 K pri vagonu dražje kot bi bil mlin v resnici smel računati. Pri moki za kruh je nadalje konštatirano, da je prav slaba za peko, dočim je ovsena moka k večjemu dobra za krmo inv prav slaba za peko kruha. Mestna aprovizacija se bode najodločneje zavarovala proti takemu nerednemu postopanju Hechtbergerjevega mlina, in to tembolj, ker mora pri tem občinstvo vsled takih manipulacij uživati slab, skoraj neužiten kruh.
Zadnje dni je nastala kar največja ka-lamiteta govejega mesa na ljubljanskem trgu. Vzrok pomanjkanja mesa je, da so dobili mesarji v prvi polovici marca mnogo lažjo živino kot preje in končno, ker prebivalstvo vedno boij sega po mesu, vsled splošnega pomanjkanja živil. Mestna aprovizacija je pričela raziskovati, kam gre pravzaprav vse meso. Mesarji so morali predložiti sezname, komu prodajo meso. Pozneje se je pozvalo tudi gostilničarje in zavode, da naznanijo potrebščino govejega mesa in predlože sezname stalnih gostov. Ugotovilo se je, da so mesarji oddajali večje množine govejega mesa vojaškim odjemalcem, akoravno je meso določeno izključno le za civilno prebivalstvo. Mesarje se je vsled tega poučilo, da je napotiti na-kupovalce vojaških oddelkov do njihove režijske klavnice in obenem naročilo, da smejo več kot dva kilograma govejega mesa naenkrat prodati Ie takim strankam, ki se izkažejo z nakazilom mestne aproviza-cije. V prvem dokazanem slučaju, da se kak mesar ne pokori odredbi mestne apro-vizacije, takoj izgubi pravico prodajati goveje meso. Gostilničarjem in zavodom so se izdale posebne nakaznice za goveje meso po številu stalno prehranjevanih oseb. Tudi pri gostilnah in zavodih se je konštatiralo, da gre mnogo mesa v izgubo za civilno prebivalstvo. Do danes se je porabilo do 3000 kg govejega mesa tedensko v gostilnah in zavodih. Če se bode izkazala kalamiteta govejega mesa vedno večja, ne bode nič drugega preostalo, kakor da se uveljavi tisti princip pri mesu kot pri moki in kruhu; pravico do govejega mesa imajo edinole v Ljubljani stanujoče osebe in nihče drugi.
Prihodnji teden se bode razdelilo prebivalstvu štiri vagone krompirja v Miihl-eisnovem skladišču na Dunajski cesti. Krompir se prične oddajati za VIII. in IX. oknaj, in sicer na krompirjeve karte. Poleg karte pa mora imeti vsaka stranka potrdilo od hišnega gospodarja, da nima prav nič krompirja v zalogi. Aprovizacija ima na razpolago samo štiri vagone in ni pričakovati, da bi dobila še kaj krompirja. Krompir je zato namenjen za najpotrebnejše. Hišni gospodarji naj bodo zato vestni pri izdaji potrdil strankam. Vsako nevredno potrdilo odvzame največjim revežem krompir. Krompirja dobe za enkrat družine do petih oseb 5 kg in družine, ki štejejo več kot pet oseb 10 kg. Podrobnejšo razporedbo oddaje krompirja se objavi še na drugem mestu.
Prihodnji teden se prične s prodajo jajc v vojni prodajalni v Gosposki ulici, in sicer na krušne karte po tri kose. Prične se s prodajo s IV. okrajem.
Gospodarske kletke.
Zakaj ostrejše preganjamo dražilce in špekulante. Kakor pišejo z Dunaja >>Miin-chene. N. N.«, je to želja novega cesarja. Vrhovno armadno vodstvo je nedavno opozorilo, da se bomo z živili in ostalimi potrebščinami le tedaj prebili do konca vojske, če sc proti zločinskemu kopičenju blaga nostopi z najstrožjo kaznijo. Za resnost, s katero ti krogi presojajo položaj, je značilno, da vrhovno armadno poveljstvo te vrste zločin šteje za veleizdajo.
— Planšarji in sirarji. C. kr. vojno ministrstvo je v sporazumu s c. kr. ministrstvom za deželno brambo na predlog c. kr. ministrstva za poljedelstvo odredilo, da sc planšarji in sirarji, ki jih ni mogoče pogrešati, odvežejo od vojaškega službovanja tudi letos, in sicer za dobo od 1. maja do 15, oktobra in so te oprostive deležne vse vrste starosti. Tozadevna odredha, ki se tiče planšarjev in sirarjev, stoječih sedaj v vojni službi, se bo pozneje izvršila.
Centralo za izvoz jajc iz Hrvatske ! in Slavonije ustanove v Zagrebu.
Znamenje časa. »Čech« piše: Minule dni je 22 letni delavec Franc Šimek s pomočjo lSletnega šolarja iz Kladna ujel sto kron vrednega psa tamošnjega posestnika. Psa sta na dečkovem clomu ubila, odrla, spekla in pojedla. Kako jima je dišala pasja pečenka, viri ne povedo. Toliko se pa ve, da je orožni-štvo zvedelo za Šimkovo obrt, na kar je bil nemudoma prijet. Zdaj ima šimek v zaporu vojaškega sodišča v Pragi dovolj prilike premišljati o prepovedani pasji pečenki.
Ni neumno! Ogrski poljedelski minister je objavil, da tiste ženske ne bodo dobile podpore, ki ne bodo hotele pri kmečkem delu pomagati. Ne vemo, če bi bila taka odredba pri nas tudi potrebna. Ne nepotrebna bi gotovo ne bila za tiste ženske, ki podporo zapravljajo.
Mevne novice,
Novi ravnatelj kabinetne pisarne. Cesar je imenoval, kakor poročajo listi, tajnika kabinetne pisarne viteza pl. Polzerja za ravnatelja kabinetne pisarne in ga jc imenoval za tajnega svetnika.
Gdkrito in iskreno besedo na naslov Nemcev je napisalo splitsko »Naše Jedinstvo«. Ne veruje sicer, cla bi se po tolikih žrtvah, ki jih doprinašajo vsi narodi za državo, mogle izpolniti želje nemškega radikalizma. Vendar bo — za vsak slučaj — dobro, ako se v interesu monarhije izreče odkrita beseda. Zdi se, kakor cla danes niti ni javnega mnenja slovanskih narodov v državi. Ne bi hoteli pa, cla bi se izvestni nemški politiki varali in cla bi resno mislili, da nam je v vojni ugasnila vsaka iskra čustvovanja za naše narodne svetinje in ognja za naša narodna prava v državi. Nc bi hoteli, da bi se dotičniki res sedaj odločili za kak korak evolucije — za nemško Avstrijo iz dosedanje Avstrije narodov. Čim nam pride mir, bo slovanska duša iskala svoje mesto, svoje pravo, svoje ideale. In tedaj bi se pojavila kal novi borbi v notranjosti monarhije in bi se obnovili stari pre-tresljaji in stare krize! To bi bilo hudo zlo za monarhijo. Naj se nikar ne varajo nemški profesorji, teoi-etiki in politični — deklamatorji: mi ne odnehamo v ničemur, kar posega v naše narodne svetinje, svobode in interese. V miru ne bi priznali nikdar, kar bi se nam sedaj usililo na škodo našega naroda — proti njegovi volji in njegovim interesom! Tako je kakor pravi splitski list! To naj si zapomnijo vsi, ki bi hoteli izkoristiti sedanji moment za kako enostranske namene in programe!
+ Petdesetletnico svojega rojstva je predvčerajšnjim praznoval odlični slovenski šolnik in pisatelj, ljubljanski gimnazijski profesor dr. Jože D e b e v c, znan po svojih dijaških povestih »Vzori in boji«, »Do zmage« in prevodu Danteja »Divina Comedia«. Glavno njegovo delo in zasluge pa so v šolski sobi, kjer jc slovenskemu ljudstvu vzgojil in izobrazil celo vrsto dobre inteligence. Zaslužnemu jubilantu in goelovniku želimo vse najboljše.
-f- Pomoč za brežiški okraj. Že ponovno smo opozorili, cla pri potresu ni trpelo samo mesto Brežice, ampak tudi okoliške občine, n. pr. Zakot več nego Brežice same, posebno veliko tudi kraji na Kranjskem. Za to zahteva krščanska dolžnost, da se vsem pomaga. Nemško časopisje in nemška javnost o tem oči-vidno niso poučeni, ker se pobira skoro izključno samo za Brežice.
Naročnike «Bogoljuba», ki prejemajo na svoj naslov po več izvodov, prosi uprava lista, naj se jej morebitne premembe glecle števila sporoče do 20. vsakega meseca, da se more še pravočasno urediti ekspedicija za dotično bližnjo številko.
Iz Tržiča, Katoliška društva so dobila te dni za izražene sožalne in lojalnostne izjave ob smrti Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa obvestilo od c. kr. okrajnega glavarstva, da se jim vsled Najvišjega povelja izraža najsrčnejša Najvišja zahvala. — Šolsko kuhinjo v dnevnem zavetišču obiskuje dnevno nad 90 otrok. Veselo je gledati, s kako slastjo ti malčki zauživajo dobro pripravljeno, tečno kosilce. Po trikrat do štirikrat jim napolnijo čč. sestre skledicc. Vedno naraščujoče število otrok izpričuje, kako potrebna jc ta kuhinja in kako so z njo otroci zadovoljni.
—	Fml. Kraussler umorjen. Celovški in graški listi poročajo iz Celovca: V petek 16. inarca ob pol 12. uri dopoldne je vpokojenega fml. Rud. Kraussler j a ustrelil njegov vojaški sluga. Ocl-dai je nanj štiri strele. Morilec se je sam javil vojaški oblasti.
—	V Trbovljah v rudniku se je smrino težko ooškodoval tamošnii nre-
mogar Josip Vidmar. Prebilo mu jc čelo, poškodovalo levo oko in nos. Pripeljali so ga z rešilnim vozom z južnega kolodvora v nezavestnem stanju v deželno bolnišnico, a poškodba jc bila pretežka, da bi se mu moglo še pomagati ter je isti dan ob 9. uri zvečer umrl.
Dvojni umor. V Djakovu sta bili umorjeni Marija Rogič in Ana lmbri-ček. Vzrok umora kakor tucli zločinec še ni znan.
— V domačem vodnjaku se je utopila kmečka gospodinja Alojzija Kranjc v Na-danjem selu. Zapušča tri majhne otroke v starosti od 1 meseca do 5 let. Njen mož je v ruskem ujetništvu. Nesrečnica je živela zelo tiho in sama zase in je splošno mnenje, da je storila nesrečno smrt v tre-notni duševni zmedenosti.
Nedeljski lovec in kmet. Lovec, ki nič ni ustrelil, vidi za kmečko hišo jato kokoši. Na tnalu sedi kmetic, vleče iz pipi-cc in opazuje kokoši. »No, očka,« ga ogovori lovec, »dam vam 10 kron, da smem enkrat počiti med kokoši, in kar obleži, bo moje.« — »Nimam nič proti temu,« odvrne kmet in vzame 10 K. Lovec ustreli in štiri kokoši obleže, »Sedaj pa glejte, da izginete,« pravi kmetic, »kokoši niso moje.«
Nemška mornariška šoia v Trstu.
Dunaj, 16. marca. Mestni svet je sklenil pridružiti se zahtevi po ustanovitvi nemške mornariške šole v Trstu. Sklenil je v ta namen posebne štipendije. Nemški učni jezik utemeljujejo s tem, cla naj tudi' avstrijski Nemci dobijo pristop v trgovsko mornarico, da dajo avstrijski trgovinski mornarici •tudi avstrijski značaj.
Oktroi jutri 18. marca?
Mcnakovo, 14. marca. »Munchner N. Naclir.« poročajo z Dunaja: Ker so črtali prvotno oznanjeni termin, 15. marca, za objavo vladnih naredb o jezikovnem vprašanju, okrožni razdelitvi in poslovniku, se zdaj imenuje 18. marec kot. dan objave.
Lilija® novice.
lj KatcliSko društvo rokodelskih pomočnikov bode imelo na praznik sv. Jožefa, 19. t. m., ob 7. uri v Križan-ski cerkvi sv. mašo in sv. obhajilo. Društvo vabi vse svoje člane, da se po-božnosti zanesljivo udeleže. Sv. maša se bode darovala za društvenike, ki so na bojnem polju ali v vojni službi.
lj V Gospodu je zaspala danes zjutraj v visoki starosti 85 let gospa Ivana P a j n i č , vdova po višjem komisarju finančne straže, mati gosp. državnega pravdnika dr. Edvarda P a j n i č a. Pogreb se vrši iz Sodne ulice št. 13 v ponedeljek dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne. Blag ji spomin!
lj Ogenj. Včeraj popoldne ob tri-četrt na tri pričelo je goreti pri posestniku Srnaku (po domače Klemenu) na Ilovici št. 38. Pogorela je streha, nekaj slame in mrve ter drugega orodja. Pohištvo se je večinoma posrečilo rešiti. Škoda je znatna in ker je posestnik reven ter zraven še pri vojakih, sc priporoča usmiljenim srcem. — Kozolec, ki stoji čisto blizu hiše, se je posrečilo kljub zelo močnemu vetru obvarovati ognja. Ogenj so pogasili domačini, og-njegascev ni bilo. Posestnik je bil le za neznatno vsoto zavarovan.
lj Prodaja moke se vrši od torka 20. t. m. naprej. Na vsakih desnih deset odrezkov so dobi četrt kg ječmenove moke za kuho kg po 66 v. in četrt kg ržene moke kg po 52 v.
lj Leve odrezke in številke močnih izkaznic se mora strankam vrniti, ker sc boelo na iste oddajala najbrže druga živila.
lj Mesne karte namerava v Ljubljani upeljati deželna vlada.
lj Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani ima redni občni zbor v nedeljo, dne 18. marca 1917 ob pol 2. uri popoldne v gostilni pri Lovšin Čeme, Hilšerjeva ulica 14. Ako bi ta nc bil sklepčen, se bode vršil uro pozneje drug občni zbor, nc oziraje sc ria število navzočih članov.
Prirasle novice.
Odlikovani slovenski junaki. Odlikovan je s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda praporščak Albin Š i Š -k o v i č , sin g. Karla šiškoviča iz Črnega kala.
Odlikovanje. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je premilostno podelilo g. Ivanu Laharnarju, županu na Št. Viški gori na Goriškem vojni križec za civilne zasluge III. razreda.
Obdelovanje polja na Goriškem. Vrše se oriorave za obdelovanje polia na Gori-
škem, Okrajna glavarstva so odposlala
sezname posestnikov posameznih občin, ki so potrebni za gospodarski dopust, pristojnim vojaškim poveljstvom. Le če se to izvede, je upati na uspešno obdelovanje polja.
—	Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je podelil cesar Karlu Čeh in Jožefu pl. Kuhacevich
poštnobrzojavnega urada v Trstu.
Umrl je v Dolskem Josip Molan, trgovec in krčmar v št. Andražu pri Gorici.
Ročne granate in otroci. Desetletni in
petletni deček v Vel. Žabljah na Goriškem sta našla ročno granato. Poskušala sta, kako bo počila. In res je počila, razbila okna blizu stoječih hiš in en drobec je celo priletel v šolsko sobo med poukom. Čudno je, da se dečkoma ni nič pripetilo in da ni bilo tudi druge nesreče. Treba bi bilo tozadevno od pristojne strani pač večje previdnosti.
—	Umrl je v Steinklammu trgovec v Avčah g. Peter Zbogar.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
»Danici«, Dunaj. Naznanilo o.ob-i čnem zboru, ki sc vrši danes 17. t. m. na Dunaju, smo dobili v Ljubljano danes 17. t. m. z dopoldansko pošto. Vaše pismo pa je datirano z 13. marcem!
Bolečine v prsih naj bi vsakdo hitro odpravil. Skušnja uči, da obolela prsa izgube svojo gibljivost, vsled česar postane dihanje težje in dovajanje kisika v kri počasneje. Vsemu temu se je lahko izogniti, če se prsa in hrbet vtivajo s Fellerjevim bol lajšajočira fiuidom iz rastlinskih esenc znamke »Etza-Fluid« in v slučaju potrebe tudi krepko masira. — Take masaže z »Elza-fluidom« nc odstranijo samo bolečine, ampak kroženje krvi. Za taka masaže pa noj sc vporablja le staro preizkušeno sredstvo kot je »Fcilerjev Elza-fluld«. Predvojne ccne. 12 steklenic stane ln 6 kron poštnine prosto. Edino pristen se naroča pri lekarnarju E. V. Fetler, Stubica, Elzatrg št. 134 (Hrvatska). Istočasno sc pa lahko naroče Fellerjeve lagodno odvajajoče rabar-barske krogljice znamke »Elza-krogljicc«, da so v slučaju prebavnih težkoč, zaprtja itd. takoj pri roki.
—	6 škatljic stane 4 K 40 h prosto poštnine. Oboje domačih zdravil bi nc smelo manjkati v nobeni hiši.
—	Kogar mučijo kurja očesa, naj si nabavi izboren Elza-izdelek; Fcilerjev turistovski obliž za kurja očesa; cena 1 K in 2 K.	t-cb-)
Pri napetosti v želodcu, koliki, kislem pehanju, silni gorežfci, pomanjka-kanju teka pospeši naravna Franz-Josef-grenčica po svoji lastnosti, da naglo in izdatno očisti jedilni kanal, ne samo prebavno delavnost, marveč tucli splošni počutek. Iz znanstvenih poročil medicinske klinike kralj, vseučilišča v Budimpešti sc razvidi, da je »Franz-Josef voda prav lako zanesljivo kakor brez vsakih težkoč učinkujoče odlično sredstvo proti zaprtju in se kot tako obče hvali.
Ivan Dolinar: Albanska špijonka.
Knjižica nam nudi na 74 straneh zelo lepo povest iz zadnje balkanske vojske. Cena nevezani knjižici s poštnino 'JO v.
»Lepa Blanka«, roman, spisal P. Zaccone, prevel Josip Medic (220 str.). Cena nevezani knjižici s poštnino 2 K.
V kratkem spregovorimo več o obeh knjižicah; dobivata se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
s»8
Jrežkovuep zastopstva"!
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu
|iii1IWI!lllllllllllillilll!!!iiillll!UI!llin!EUIIIIMIIMIIMII!lllllllllltl
«
juiuiiiiii>iiiiiiiii!ii:ii:iiM!nii!:i!iiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
vsi dolenjski rojaki, četudi živite izven Dolenjskega po vsem Slovenskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone. — 60-1
vajena mešane stroke, želi mesta v kaki trgovini na deželi z mešanim blagom. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 624.
Vsakovrstne
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročite v. Ceno primerno nizke, postrežba, knkor jo v takem iasu najbolje mogoča. FB. CiJOAH, tov. slamnikov v Stoliu, poŠta in žel. post. Domžale url Lj,
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate čevlje Bolne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi I FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale pri Ljubljani. 170
Glai®uir
632
se išče v najem ali v nakup. Ponudbe z natančnim naslovom na upravo lista pod šifro »Glasovir«.
fjnili, milini, Stari tri št. 26 M v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, gramolonov, žepnih elektr. svetilk, kompl. že
od K a-— V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalee. Pismena naročila se takoj izvrše.	450
v hlodih
PT vojaščine prosti
5 do 6 mož ali tudi več se sprejme proti dobri plači za Koroško za delo od 1. maja do konca oktobra 1917. Plača se na dan ali v akordu po dogovoru. Ponudbe pod štev. „1000—568" na upravo tega lista.
Išče se
poljski lavo].
Nastop s 1. aprilom 1917. Plača in drugo po dogovoru. Invalidi imajo prednost. Županstvo občine Moste pri LJubljani.
631
Orehov les Kostanjev les
kupim
v polenih in hlodih
2407
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Bnzor na Bledu
pod kolodvorom da z blagom vred v najem Jerica Žirovnik v Gorjah pri Bledu.	633
V najem ali na račun se prevzame takoj ali pozneje
Zeli se poleg par njiv. Ponudbe sprejema uprava lista pod »Gostilna«.	634
dobro izvežbana, ki je bila že samostojna gospodinja, vajena vseh gospodinjskih del, išče mesta h kakemu gospodu. Naslov pove uprava tega lista pod St. 616.
Proda se tako3
z vrtom. Več se poizve pri g. notarju Galetu na dež. sodniji v Ljubljani.
s prakso išče za takoj službo. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 638.
Gozdni manipuiant
obenem
DELOVODJA
se išče za Koroško za trajno mesto. Vsaj delno znanje nemščine se zahteva. Naslov pove uprava .Siov." pod št. „1000—569"
Vabilo
m d m s ii ii n m d m ii m
m a ii m a m d ti
m n
m d m ii ii m
Ilirske banke v Ljubljani,
ki se vrši
dne 11. aprila 1917 ob 3. uri popoldne
v bančnih prostorih v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1.
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega sveta.
2.	Predlog upravnega sveta za zvišanje delniške glavnice od K 1,000.000.— na K 4,000.000.—.
3.	Predlog upravnega sveta za spremembo pravil.
4.	Volitev enega člana nadzorstvenega sveta.
5.	Slučajnosti.
Ljubljana, 17. marca 1917.
Upravni svet.
Opomba: V smislu § 13 bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri tej banki v Ljubljani, 8 dni pred zborovanjem vsaj 5 delnic.
edini občni zbor
Kranjske deželne »inarshe zadruge
se vrši
o toreli, des 3. aprila f9«7, ob flo. url dopoldne
v deželnem dvorcu v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju zadruge.
2.	Računski zaključki za 1. 1915 in 1916.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev načelstva.	653
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Občni zbor je veljavno sklepčen le takrat, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov, v slučaju nesklepčnosti vsled prepičte udeležbe bi se moral razpisati v treh tednih drugi občni zbor, kateri bi smel potem brezpogojno sklepati. Zadružniki, ki se ne udeležijo občnega zbora, zamorejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil. Vsak zadružnik sme le enega drugega zadružnika zastopati.
V Ljubljani, dne 17. marca 1917.
Za kranjsko deželno vinarsko zadrugo:
C. Dolenc, podpredsednik.	Dr. V. Pegan, predsednik.
KUjHKL" baterije
so arvstveno zavarovane ter se ne primerjajo z manj vrednim
M. H. Kregar.
Edina največja razpošiljalnica baterij in električnih svetilk na Kranjskem
LinSsl)ana.
v" i/. '< --t -vo..	t.
Mesto posebnega obvestila.
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša ljuba mati, gospa
l\sm& PAJNIČ
vdova po c. kr. višjem komisarju finančne straže
danes dopoldne v 85. letu svoje starosti po sprejemu svetotajstev za umirajoče udano v Bogu umrla.
Pogreb vršil se bode v ponedeljek 19. marca 1917 ob 4. popoldne od hiše žalosti, Sodna ulica 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 17. marca 1917.
Antonija Pajnič, zasebnica, hči. Dr. Edvard Pajnič, c. kr. državni pravdnik, sin. Ema Pajnič roj. Pieško, sinaha. Marko, Pavel, vnuka.
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Vojnovič & Cie, v Ljubljani, Dunajska cesta št 22 naznanja pretresujočo vest, da je njen zaslužni družabnik gospod
trgovec in elektrotehnik
dne 16. marca boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo dne 18. marca 1917 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče pri Sv. Križu.
Neumornemu sodelavcu bodi ohranjen blag spomin.
V Ljubljani, dne 16. marca 1917.	667
657

Bagdad.
Turčija ima svoja bojišča raztresena v silnih daljavah tja noter v Sprednjo Azijo, zato so težavne zveze teh oddaljenih Čet z oskrbovalnim središčem in sovražniki jo lahko zagrabijo zdaj od te, zdaj od druge strani in ona seveda ne more imeti povsod dovolj vojnih sil, ki bi bile po številu in po tehniki bojnega orožja kos svojim nasprotnikom.
Bagdad je glavno mesto in najbogatejši kraj v Mezopotamiji, to mesto je pravljični sedež arabskega kalifata. Kdor izgubi to postojanko, izgubi veliko na svojem ugledu pri Moslimih v Sprednji Aziji.
Tudi v političnem, oziru je izguba Bagdada zelo občutna za Turčijo. Angleži so z zasedenjcm tega mesta začasno dosegli svoje namene v Mezopotamiji. Za sklepanje miru imajo važno postojanko v svojih rokah. Angleži bodo sedaj zopet ložje netili razpor med Turki in Arabci in bodo skušali s silo in z denarjem razna ondotna arabska nomadna plemena spraviti na svojo stran, tem bolj gotovo, ker so to že na Sinaju in v Mekki pričeli z dobrim vspehom.
Podcenjevati pa izgube Bagdada tudi ne smemo v vojaškem pomenu. Sicer ta angleška zmaga za zdaj ne bo kdovekako vplivala na splošni vojni položaj, vendar pa se bo takoj čutila v Sprednji Aziji. Omenili smo *.e, da so Turki morali vsled pretrgane zveze z Bagdadom opustiti važne osvojene postojanke v Perziji in najbrže da bodo morali ostaviti vojno črto Kermanšah »--Bagdad.
Bojišča v Armeniji, Perziji in v Mezopotamiji so si v tesni medsebojni zvezi in vsak uspeh ali neuspeh na eni strani nekako avtomatično vpliva tudi na druga bojišča.
Anglež, ki je v skupnih mirovnih pogojih se kazal kakor bi se boril samo za idealne namene v tej vojski kakor pravi za svobodo malih narodov, si je v teku vojske za svoje svetovno go-spodstvo že pridobil nekaj lepih in zelo važnih opirališč. Priboril si je z Bagdadom potrebno zaledje za perzijski zaliv, v svojih rokah ima že Calais, Ca-nea, Lemnos, Solun in nemške kolonije. Odločilnih naporov bo treba, da se te važne postojanke zopet iztrgajo iz močnih angleških krempljev.
V bližini mesta ležeča
■ v
se proda. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro »Kupčija«.
Volna zapestns ura
natančno regul. in re-pds. Nikol ali jokto K 12.— 16 — 20*— z radi ) svetilu, kazalisčem K 16"— 20 - li 24 —v srebrnem okrovu K 18 — S* — K 28 —, z radij Bvot. kazal. K BO — 30-— srebrna zapeBtn, ura na el&st. K 30'— S0-_ M-— 14 kar. zlata zapestna ura na elast.. K 100-— K 120 — K 140 — .Hotno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denur nazaj.
Prva tovarna ur Jan Hšosirad
o. in kr dvorni založnik Brtts Gt. 1653 (Češko.) Sa željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik.
Prodaja dokler Je zaloga:

628
NaroČila za cikorijo in tnilo izvršuje tucli od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka
$L KuSIan
LJubljana, Karlov,ska cesta 15.
Poljsko
ki na taznih solatah po vkusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olie m je zdravju zelo prikladen, Četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najnncise vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1-30, po pošti poslan K 1*50 rekomandirana poSiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je pol popolnoma priprosta in brca stroškov, je pridejanu vsakemu zavitku. Za pos-lutSn;o pošiljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se
Dr	veVaVT ,'T,. Zajednr? »5»'°^. <ln se prihrani nekaj poštnine.
Prodaja M. Spenko LjubJiana, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na naslov
Otlaf: Dmmn v Sjuhljmi, (Kopitarjeva nI o.
Ustan. 1910.
m^m
Nagjjsallo (Kom. Bars)
dobavljn po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-skih čevljev K 35. -, K 40.-.. K 45.- , in K 50.
Zaloge v Ljubljani: R. Šapabon in tJulius Elbeft.
						
	i p)	m ws	m	11 i	n i	
prvovrsten izdelek, za 30 in 50 litrov brez vlož. krožnika, za 80, 1C0, 130,150, 200 in 300 lit. z vlož. krožniki
cS©SjawZJa sa rasprasSaJo
(prodajalcem na debelo) tvrdka izvoz in uvoz Meassner Praga L Jakebsgasse št. G. V zalogi vedno dobro izbrano blago.
izurjen v zelenjadarstvu in sadjarstvu, se sprejme im večji graščini.
Ponudbe pod štev. 644 na upravo „SIoveiica".
zakon, protokol
K 55. Pnr čevljev za štrapac (b'akanci)~K 50.—, K 60.-, i 11 K 70. --. Par čevliev za gospode K 45.-, K 50.-, K 55.-, in'K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 skatlja kreme za čevlje K 1. —
J£a'.boliše m raicene|ŠG so da Uo;ačiti po novi'%^^ in sloviti izdali
modnega in mia
dmskeoa albuma
za stioiniad in poletje
Gena 1*20, 8 poštnino
iOotn is pri
jVl $ant,
glavno zastopstvo za Jfranjsko, jiijubij-na, JVtarijin trg štsv. S,
kakor tudi vsi posamzni kroji i a favorita« potrebščin«. Odpošiljate*) se "im-šuje le proti poštnemu povzetju ali predplačilu,
oddaja v originalnih zabojih po 100 kg in 83 kg. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka
JL Kušlan,
Ljubljana	Karlovska cesta 13
G- F- ^jjtird$el{
vnlaievalBn glasovlrlev m irgovcc glasbil
_. , . Ljubljano. Wo!fova ulica št. 12.
Zaloga ter 5zpo-sojevalnica gla-
sovlrjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec.elnl zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni malici« ter v vseh
slovenskih zavodih.
^estemjeu S®5
do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje
ilsi Mi velBtržBC, Žalec, 3užnoSta]ersho.
Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj se vpošljejo! Točno plačilo. — Enlantno poslovanje I Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les,
okrogel in žagan.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver iu izdelovatelj kavčuk - šfambilijev
100 Utrov zdrave domačo pijača
osvežujoče, dobro in zojo gasočo 01 lahko vsak sam priredi z malino .stroški V zalogi so snovi za: ananas, Jat>ol6nik, gTonadino, malinoveo, poprova meta, jnuskatelec, pomorunčnik,diSečaijorla viSnjevec. Skaziti so ne more." Ta domača pijJiča so labkopije poleti hladna rozimi tudi vroča namesto ruma ali
__________žganja Snovi z natanč. navodilom stanejo
K 13- fran. po povzetju JAN GHOLICZI drožerija pri angelu, BEISO 643 Ilorava.

500 kron v zlatu če no odstrani kroma Grolich z zraven spadajočim milom vseaolnčno peRo, marope, solncso opokline, opi-co, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mla dost.no svezo lu nožno. Cena K 0-76 s poštnino vred :i porcije stanejo K IS--, 0 poreii
---c--K 30-70. Vso brez kakih nadaljuih
stroškov, r\aslov zu naročilu
JAN GROLICH, drožerija pri angelu. Orno G43, Morava.
»ijamanti za rozanjo stekla za steklarje in domačo rabo.
Št. 1 za steklo v oknih E 3-Q0. — Šfc •> za nav. močno »toklo K G-30. - St 3 zj vso vrsto brušenega steklu s 8-10 — Št. 4 za močno brušono steklo, neobdelano m za zrcala K 11-70. Povzotje 55 vinar' vec. Za reoluo in solidno blago iamči JAW CtKOLIOH, drožerija pri angelu 3SMO 643 Moravu.	'
Framydol
sivo laso in I steklenica
ie sredstvo za pomlaienje las, ki rdeče, svetlo in brade za trajno temno pobarva, u poštnino vred K £-70.
Rydyol iV^Tl^i
ijleila lica. tčinok jo čndovit. 1 steklenico s poštnino vred KS 46. Povzetje 65 vinar. več. Naslov za naročila;
JAM UROLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava,

Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
nove in stare	vsako množine
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Vam plačam, nkoVa-šlli kurjih očes, bra-dav c in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin no odpravi i (Jena lof.ku z jam-
i r a o,	. stv0nim pismom
K 1-50, o lončki K 4 —, 0 lončkov ft 6-5». Stotine zalivalnic in priznalnic. Kemeny, Kasohau (Kassa) I., pogini predal 12,42 Oirr.sko. 2631 |
6 zidanih poslopij,
z opeko krita ob okrajni cesti ležeča, pol ure od ko odvora veejegu trga in četrt ure od nremo-gokopa oddaljena, z vrtom, travnikom, liosto 2 oralov, se radi družinskih razmer prodana Spodnjem Štajerskem. Ta poslopja so se rabila za neko tovarniško podjetje in je tudi mali mlin poleg. Cena 25.000 K. Plačila ugodna. Oglase sprejme upravništvo tega lista pod Štev7 C02
za stenografijo, strojepisje, pravopšsfe, računstvo, zemljepisje in lepopisfe
^larsb^r Pra^S, ^Iktrinshoffgasse ti, L nadstropje 317
Veliko, moderno in odlično učilišče z državno odobrenim učnim programom in državno preizkušenimi učnimi močmi
—,„,„,„„„„„„„„„„	prliiodnllh &e£ai@y dm 12, aprila 1917.
Prospekt zastonj pri ravnateljstvu zavoda. Ustmeno: v ponedeljek, sredo, petek, nedeljo in na praznik od 8 do 12 ure.
mmmmmmmmm


Se dobi v
vseh lekarnah
S K.V.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, infiuemca
Kdo naj jemlje SSrolin ?
VsaU, ki trpi na frajnem lažje je obvaroval se boiezr.i.nego jotdravifi. Osebe s kroničnim toofarorn brankijev, ki s Sirolinom ozdrsve.
3. Vadušljivl.kaferfm Slrofln tna/no
0'ehča naduho. U. Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkujeSlrolm z. uoodnim vsnehom na splošni
			
			
Dostavltev 1	Dostavitev
1 takol! |	! takoj!
Brez pamlseka so
JOS« Pi
Sloalnl stroji najlepSe ia fiasa nsprtes prilDinoisfia dar

Ti stroji znamke „Gritzaer" ia „Afran.V so najboljši sedun.iosti, šivajo, vezejo (Stikajo), kipajo (mašijo) perilo in nogavico, rer imajo lOJotno garancijo, kiogljičen, brezsumen tek, ter biserni ui>od. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplafien.	2978
Cim preje kupiš, ceneje knpiš — dobro le v sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega most«, levo ob vodi, 3 hiša pri
Službo dobi lahko takoj !• I	I it
Da veSrazrednl šoli v lepem kraju blizu železnice na Notranjskem. Poleg običajne plače dobi tudi letno BO K stanarine. Naslov pove uprava lista »Slovenec" pod št. 597
il—
TI
nr
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. deJ. živi), in rentne, »ezg. in jamstvene zavarovalnice
spnjiBi rniroritji n lollvetje 1» smrt otroških dot, rentna In ljudski, nezgodna In Jamstvena zavarovanja
Javen uvod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Uddefba na dlvidendali pri Uvljenskem zavarovanju že oo prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 19». ............................K 173,490.838-
Stan)« garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. s« Je uplaCalo zavarovancem na dlvidendah iz tistega dobička . . K 432.232'66
Kdor namerava skleniti žlvljensko zavarovanje, veljavno za UiSflfSI zavarovanje-na) m t lastno korist obrne do gori Imenovane podružnice. — Prospekti zastonj lu
poštnine prosto.	1439
tfW Sposobni MMttopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezie cesta št. 12.
J
Višek letošnje mode.
Bogata izbir a v različnih kakovostih in barvah.
& &
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št 10,

proti dobri plači na betonsko stavbo v Dobravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. — Poleg plače dobivajo družine delavcev na tej stavbi državno podporo. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19. ali pa pri tvrdki V. Scagnetti v Dobravi pri betonskem delu. —
a bodočnost
zagotovljena novim srečkam avstr. rudečega križa in turškim ečkam! Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
veliko bogastvo!
■očke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Švota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kroni
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamorc vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo!
Sračkovsto zastopstvo *S1, Ljubljana.
ssraetKsa



kupi vsako množino franko vagon
n\
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
lil
v
m.
m V/;
y v
r* & It*
Istotam tudi sveCe, krema za Čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
^^^ hSfiihi^&l
v .:tansEKia .v. • vsassaaaa- saaaeaaEi^asKrr:
fle pušžajte otrok samih, do se požari omeji|oI


,JHB

fgf Edfhi slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam io poškodbi cerkvenih ztooo?
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstna Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vas premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita ln krmo; 4. zvonove proti prelomu; B. sprejema tudi zavarovanja na življenjet oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kideor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnlne, ki so znašale L 1012. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod« tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-nlštvo v Celju in na Preseku, kakor tudi po vseh farab na« stavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra conitev ln takojšnje IzpIaCIIo.	1439
puščajte ottfok samih, da se požari omejijo I
sumcriiiiiii ii iin'i«i»nn«iiiis
1
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJ
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPT1RA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
E
04714577