JMraa|a tašt 313. flertu. I mm t Prtrt, te 31. apimn MM. C«u 4 Timar]*. Letnik xun. Jutraafa Izaaia v Liubl|ani: rsc leto...............K 11"— pol leta...............„ 6 — četrt leta...............„ 3'— na mesec...............m 110 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orcaaistfa: Knaflova alka at. % (? pritličji leva), teleta« *t M. lakaja vsak dam zjutraj. lasera ti 65 mm široka petit vrsta 14 vtn. Pri večkratni Inserdji po dogovora. Na pismena naručila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. vse leto...............K 18-— pol leta...............M 9-— četrt leU...............„ 450 na mesec................, 1*60 Za inozemstvo celo leto.........»28*— Upravaistvo: Kaaflova alica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu11. Mladočeht in čv'ški :i^r~rci. Prajja, :UK septembra. Včeraj sta imela eksekutivna komiteja Mlado- trliov in čeških agrarcev |K»svetova-jije. v katerem se je obravnavalo ra- .;i enotnega j h »t upanja Mladočehov ii čeških ajrnin- \ ak.» v plenumu, Vakor tmii v odsekih českeira deželnega zbora. Dugu«ori' — :** tv» j ostopanjc. Nato se je razpravljali* še o nekaterih taktičnih vprašanjih. Moravski deželni zbor. Brno, 30. septembra. V začetku rajšnje seje moravskega deželnega zbora so bili zapriseženi nanovo izvoljeni poslane i. Na to «m. obrav-navali različni predlogi lokalnega značaja. Dr. Kramar bolan. Praga. 30. septembra. Dr. Kramar, ki se sedaj nahajat na Krimu, je obolel. Klub temo pa se udeleži ce&kega dezelnnzborskega | sa»dnnja 1 \oz arg*ntin**ketTa mesa. Dunaj, 30. septembra. Na>proti uredniku dunajske »Zeit« se je izjavil gle«le uvoza argentinskega mesa in glede obiska dunajske župana dra. Nenmaverja v Budimpešti dunajski podžupan dr.Porzer sledeče: Nikakor ne morem reci. ali potuje dr. Neu-a ver kot dunajski žnpao v zadevi t voza arfrentinskefra meaa t Budimpešto, ali ne. ker mi o tej zadevi žu-dr. NVumaver ničesar sporočil ni. Jaz za svojo osebo sem proti takemu potovanju, in stoji im na stališču, katerega je zavzemal dr. Lne-g»-r. Ako Ofrri kaj iele od Dunajča-nov, naj oni navjprvo na Dunaj pridejo. Podobno se je izrazil tudi višji karat o r Steiner. Dunaj, 30. septembra. Včeraj se zar lasi 1 načelnik čeških agrarcev, poslance Idržal. pri ministrskem Iniku baronu Bienerthu v -vi uvoza argentinskega meaa T V ' »trijo. Poslanee 1'držal je protestiral v imenu čeških aarrareev proti nameravanemu uvozu, in sicer iz tega razloga, češ. da bi to pomenilo oviranje razvoja poljedelstva v Avstriji. Pasivna reaisftamra na bosanskih železnicah. Dunaj, 30. septembra. Včeraj se izdal offieijalno daljni komunike glede pasivne reaiatenee železničarje v na bosansko- herceafOTsk i h držav-sik železnicah. V kota uu i keju se opozarja na postopanje železniških »lužbeneev s pripombo, da je to postopanje nepravilno in proti postav-\. - "• ; pravi komunike: Na /f Mirovanju dne 29. avgusta so sklenili železničarji, da prieno s pasivno . ~*en*j |n|s I oktobra, v resnici pa so pričeli že 22. septembra. Da bi zabranilo protizakonito postopanje uslužbencev, ki se neopravičeno sklicuje pri svojem ravnanju na strogo izvrševanje službenih predpisov, in da bi svoje zahteve zadostna podkrepila, je takoj izdala bosanska deželna vlada «iomenja nikake novosti. Pričakovati se sme, tla bodo treznejši železničarji uvideli neopravičenost njih jK»stopanja, in da IhhIo v kratkem opustili to nedopustno sredstvo za dosego njih namišljeni!- pravie, zlasti se. ker cela ta akcija |m»meui unieš» \ anje \ /a.i' ve. ki se dajo določiti le v okvirju finančnega položaja v deželi in se je to osobju že itak naznanilo. — I Le pa vlada.) Podmorski kabel j med Puljem in Splitom. K. Pulj. :tu septembra. Tu so pričeli s polaganjem podmorskega kablja med Puljem in Splitom. Delo je oddano neki tvrdki iz Nemcij< . Te dni je dospel semkaj pa rn i k »Croas-herzog v on Oldenhurg . s katerega ~. UmIo vršila v-a tlela. Polaganj" kablja bo stalo :j milijone kron. Delati se prične v Splitu.V Split sta včeraj došla upravitelj |s»šte in brz«»java brilli in neki višji uradnik iz trgovinskega ministrstva. Slovansko gibanje \ Ameriki. K. — Nem Vork, :M>. septembra. Na zborovanju zveze poljskih sokol-nkak di-natev se je na predlog zastop niko\ češkega, hrvaškega in sloven- --•fcT.t N.KdUtva >kienilo in -ie»T SO- giasm . da *** ima osnovati Zv« za wh slovanskih sokolskih društev \ Združenih državah ameriških. Na tem zborovanju je anstopal Slovenec Milan Getting, Cehe pa .Jičmsk.v. Nova i ljska šida * fcleziji. K. — (»pava, 3li u mbra. V nedeljr» otv -ijo \ Srednjem .lavonn fKdjsko šol ki jo je zgradila poljska matica dska in p* -ko Ijtnlsko-^olsko ilru- vi». 1'o^n«-uiov u !♦« i nk \ i/ii i j#- na Ruskem. K. Varšava, ItO ^ptembra. V Minsku je bila sodna obravnava proti redarju Piščalki, ki iznašel po--***bo*» mučilno orodje za kaznence in je to orodje tudi praktično preizkušal na onih. ki so imeli nesrečo priti v rjegove ri»ke. Moža j#* ovadil častnik Pavlov, preiskavo pa je ukazal sam generalni gubernator. Piščalka je bi! obsojen v 1 mesečno ječo. Francozi in Imenovanje tivolskega za ruskega poslanika v Parizu. Dunaj, 30 septembra. »Zeit« po-riiča iz Pariza sledeče: Da se je imenoval Izvolski za ruskega poslanika ▼ Parizu, se v tukajšnjih političnih krogih pozdravlja z velikim zadoščenjem. Izvolskij je bil namreč tisti, ki je dosegel, da sta se zbližali Rusija in Francija, in ki zaradi tega na Franeoskem uživa velike simpatije. Njegovo imenovanje za ruskega poslanika v Parizu in njegova oseba so porok za to, da pristane rusko poslaništvo v Parizu središče evropske velike politike. Kot eno prvih in glavnih nalog ho imel Izvolskij na tem mestu, da doseže med Rusijo in Srbijo boljše od n osa je in tesnejšo zvezo, kakor pa sedaj obstoja. Tudi si proroku je jo od nje co ve trn domenka s Tittonijem mno^r . Nadejajo se namreč, da In> na ta način mogoče doseči med Rusko in Italijo dobrih zvez. Postopanje proti Grkom. S«d un. 30. septembra. Po dokončani razoroževalni akciji je v mestu Monastir ndrlo turško vojaštvo v hiše odličnih Grkov, eeš, da so skrili orožje, in aretiralo par sto Grkov, med njimi tudi grškega škofa. Zakaj so Te aretacije pravzaprav izvršile, še ni znano. Kakor se zatrjuje, gre se za tajno grško zaroto. Obsojen nemški častnik radi tatvine. Berolin, 30. septembra. Okrožno vojaško sodišče v Kostimu je obsodilo poročnika Mehlhorna radi tatvine ostrih vojaških patron na tri leta ječe in ga olienem izključilo iz armade. Imor bankirja. Praga, 30. septembra. Včeraj zvečer je umoril dosedaj še neznani zločinec lastnika tukajšnje menjalnice K risba in ga oropal za večjo svoto. Vsa poizvedovanja za zločincem so dosedaj bila še brezuspešna. Pogreb avijatika t ha veza. Milan, 30. septembra. Iz Domo-dos*ohk se poroča naslednje: Včeraj ilofsdndne se je dalo ponestrečenega avijatika Chaveza ob navzočnosti njegovega brata in njegove neveste v krsto. Slovo obeh. brata in neveste, od smelega zastopnika najnovejših iznajdb, je bilo naravnost pretresu-joče. Truplo je blagoslovil neki škof iz Peru v i je. ki je slučajno sedaj po Italiji na potovanju. Asistirala mu je številna domača duhovščina. —-Krsto so nato prepeljali ob spremstvu tisočere množice, ki je prišla izkazat ponesrečenemu avijatiku zadnjo čast od blizu in daleč na kolodvor, od koder ga prepeljejo v Pariz. Zastrupljenje z gobami. Budimpešta, 30. septembra. V mlprti tržnici sta včeraj popoludne tukaj oboleli dve služkinji tržnega nadzornika, ki sta zavžili gobe. Vsi znaki kažejo, da sta bili zastrupljeni. Domneva se, da se je hotelo zastrupiti tržnega nadzornika samega, ki je znan radi njegove strogosti.. Asistent tržnega nadzornika z imenom Tonath. čigar naloga je bila tudi pre-iskavati gobe, je obolel istotako s svojo soprogo in z železniškim uradnikom Levotho, ki stanuje pri njem, na sumljivih znakih zastrupi jenja z gobami. Vlada nasproti nam in Italijanom. Vernost in u danost Slovencev državi in dinastiji je prešla že tako-rekoč v pregovor in že pred ]>olsto-l^tja je pel slovenski pesnik: »Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane«. Zvesti in udani vladarski hiši so Slovenci na neštetih bojiščih pretirali svojo kri za državo, da, lahko smelo trdimo, da ni bojnega polja, na katerem se je borila avstrijska armada, kjer bi ne trohnele kosti slovenskih junakov. Ako zremo nazaj v prošlost, zremo pred duševnimi svojimi očmi nešteto armado slovenskih vojščakov, ki as vsi dali kri in življenje za dom i Ti cesarja. In v tej brezbrojni armadi ni bilo nikdar nikogar, ki bi se izneveril ter pogazil vdanost in zvestobo napram vladarski hiši in dinastiji. V knjigi zgodovine je zapisano, da ni bilo med Slovenci nikdar nobenih izdajic. Vedrih lic in ponosnega čela torej lahko stopa Slovenec pred avstrijsko javnost in pred tiste, ki ima-io v rokah krmilo države, ter jim stavi vprašanje: »Kdo tak je še me-1 vami f Človek z normalnimi možgani bi vzpriČo tega pač pričakoval, da bi bili Slovenci, ta narod naravnost legendarne zvestobe in vernosti, pravi ljubljenec merodajnih krogov, narod, kateremu bi se bogato plačevala njegova vdanost in požrtvovalnost do avstrijske domovine. Toda nehvaležnost je plačilo sveta in zgodovina, ta učiteljica tiaro do v, nas uči. da je bila naša ljuba Avstrija v vseh časih in položajih velika prav v — nehvaležnost i. Slovenci smo bili in smo najbolj za izostavljeni pastorki vseh avstrijskih vlad. Ravnopravnost in enakost vseh narodov pred zakonom, pravice, zajamčene vsem avstrijskim državljanom v državnih osnovnih postavah, za nas Slovence ne eksistirajo. Hla|»ei smo, inferijorna pasma, ki se mora i>okoriti. ničla smo, ki doti vrednost šele, kadar se merodajnim krogom poljubi postaviti enojko, a lo samo takrat, kadar nas rabijo. A mi smo pohlevna in ponižna jagnjeta. ki se vesele, da žive in da i ali ko svobodno dihajo. In ta jagnjeta sanjajo venomer o lepši, srečnejši liodočnosti! Nos numerus stinnis! Naši južni sosedje so drugačnega kova. Kakor za njihove prednike, tako velja še tudi zanje stari pregovor: »Romana fides, nulla fi-des.« Najmanj zanesljiv element so v konglomeratu avstrijskih narodov, a vendar se jim godi v Avstriji kakor malim bogovom. Vsi pogoji so jim dani za uspešen gospodarski in kulturni razvoj. Dasi jih je polovico manj t državi kakor Slovencev, vendar so na Dunaju faktor, s katerim se računa in katerega si ne upa nihče bagate lizirati. Ljudski* »le jim -nuje država, ustanavlja jim gimnazije in realke, da. dati jim h«»če celo \««*učilišče Tudi v državnih uradih ao gospodje Italijani. PovsodUAjer bivajo in naj so tudi v neznatni manjšiul, kakor na primer v Dalmaciji, je notranji in zunanji jezik italijanski Cehi predstavljajo dokaj večjo kulturno in gospodarsko silo v državi kakor Italijani, a vendar •%»• /e de seth-tja brezuspešno bore za uvedbo češkega notranjega ura«liiega š-zika Italijanom so dajale avstrijske vlade vsikdar hrez l»oja vse. karkoli so želeli. In zato so Italijani Avstriji tudi hvaležni, kakor nam naravnan] klasično izpričuje veleizdajniški proces, ki se pravkar doigrav a preti sodiščem v Celovcu. Bombe in petarde, v tem z name nju se javlja italijanska zvestoba in vernost. I ». da. ir-is|SMla na Dunaju. — nehvaležnost je plačil » -veta! •s-t <»d m- duše. Dr. Oražnovo glasilo, ki dolguje Fčiteljski tiskarni že nad "21UA«J kron. je vzlic temu prav dobra, preti pustna volja. Ker je dr. Tavčar Plo-ju izjavil, da m« brez sklepa stranke m brez volje Hriliarjeve ucče v nikak obvezen dogovor spuščati, češ. da je stranka dolžna svojemu načelniku skrajno zvestobo, ali kakor Nemec pravi »die treueste Gefolg-schaft . skovali so sedaj laž. da se je l ri tisti prilik - voni« m .uski. In (irazer Tagblatt . oficijalno glasilo Iniori — pivovarne v Ljubljani. ji takoj poseglo po ti bedariji, ter se ]m>baha!o. da morajo v Ljubljani, če se i i oče jo u met i. olikani Slovenci med sabo nemško govoriti. S>rodn*» duše pač povsod srečajo, ter t robi -jo v en in isti rog! Kočevarji auf dem Kriegspfade<<. Pod Schwarzovo vlado so p« '-tali tudi Kočevarji ošabni. Občinski svet v Mozlju pri Kočevju je sklenil v eni zadnjih sej. da >e \ se krajevm* table, kjer so bili do sedaj dvojezični napisi, nadomestijo., s samo nemškimi. Nedeljski Grazer Tagblatt* oshv bruje z velikim navdušenjem ta sklep in poziva vse kočevske občine, naj posnemajo »vzorno« mozeljsko občino, češ. da je Kočevski okraj »rein deutsch«. Kočevski Slovenci odločno protestu je jo proti temu. da bi Kočevarji izzivali s samo nemškimi kra .ievnimi napisi, zakaj v kočevskem sodnem okraju je dve tretjini Sloven-riv. kar pa se mesta ^ma'a tiče. ne vemo. če bo še kdaj ~rein deutsch'.:. Radovedni smo. kaj l>o na ta sklep n.ozeljske olt-'-ine ukrenila Sebwar-zova vlada. Najbrže 1k> le|»o molčala. Z l to bi bilo uno-stno, da bi vse venske občine % deželi kakor en iuoz sklenile edst raniti v s« d tujezic ne napise ter ji k nsdusnratiti s satnosin-* enakimi. Kar je Kočevarjem, mora biti dovoljeno tudi nam! Skandalozno |M«»topaaje tobačne tovarne. Prijaielj našega lista uain piše * Hibjo smrt sem gledal včeraj v Ura daščici, prisedši t. \ iea \h\ Mcsliieiu logu — tam, kjer se izliva v Grada r-čie » oni jarek, ki prihaja (»d i o načne tovarne. Prav žalostno je bilo gle dati na stotine ribic ob bregu me 1 vejevjem iu koreninami zapičeni li ali plavajočih i*» leni umazani vod.. \ es liogati zarod i u t tuli vse odrasle ribe vse, vse je poginilo od torka zastrupljeno po nikotinu Nekdo je pobiral z vode do 4H cm dolge iipane. mrene, kline, platnice i. d. Ktlie -o bile se roznat«ura mesa a vendar brez vrednosti. Kolika škoda sploh, zlasti pa ribičem!.' in to le v sled mahdirižnosti gotovih orga nov v tovarni, ki spuste seintertj« , / nikotinom nasičeno tekočino po jarku. Podobna katastrofa je bila »red dvema mesecema Kakor zdaj, je tudi takrat i t rada-svica nosila to-tfltan omam Ijen i h ali že mrtvih rib. da so nsanke |s»d Kolizejskun mostom enoMavno predpasnike nafioh.jev a le ž njimi Take neprilike m* |MMia\ ljajo baje |h» dva — trikrat na leto. Prav pa kaže, da je tovarniška »ipra v a ^krlnda za to, da gotovi odpadniki ne okiižujejo Grudam.ee, in kaže. da .ie, ako m* okuženje vendar zgodi, temu kriva le malomarnost gotovih Tozadevne odredi** mo-vsekakor ostrejše, zakaj ni inkliučeno. da se po ostrupljenih libali ne zastrupijo oni. ki bi jih vži vali. Zadeva ima pa še drugo stran - i nje je: Kdo je končno odtro-*-or*kii 7i\ nasledke, ki nastanejo p,> t strup!jenju in kilo naj trpi provizo-rično škodo! Kibiči menda ne?! Tek« škodo mora |m»ravnati brez ugo \ »ra. tovarna. Nadejamo se. da bodo imele te naše liesede usiieh in da bodo merodajn l-ospod je v tovarni po- skrbeli. t ranijo bičani nedo- tatki. Klerikalci - narodnjaki. Klerikalci se silno radi r.stijo. i najboljši Slovenci. Kakršni Slovenci s,, v dejanjih, je znam« že •k m slovenski javnosti. Posebno -prepričani'- Slovenci t i^ti redki trirov-ci |io deželi, ki so pristaši klerikalne stranke. Kden izmed takih je trgovec Sehuller v Mirni. Ta je tako zvest pripadnik klerikalcev, da neče prodajati slovenskih narodnih vžigalic, pač inia na prodaj nemške, ki se proizvajajo v isti tvornici. kakor Sndmarkine in šnlferajtiske vžiga Ben. Slovenski odvetnik v Kočevju. Kakor čujemo, se v kratkem nase J i v K očev i u slovenski odvetnik dr. &t. Rajh, ki si je tamkaj že najel pisarniške prostore. Kočevski Slovenci bodo gotovo sprejeli to vest z od kritosrčnim veseljem, ker dobe z novim odvetnikom svojega voditelja. Takisto pa se tudi Slovencem kočevskega okraja ne bo več treba zatekati za pravno pomoč k nemškim juristom. Zadnja žrtev. Pretekli teden je nastopil svojo štiruuesecno kazen gospod odvetniški končni jen t Žiga Vodušck. To je menca zadnja žrtev septemberskih dogodkov. Vodušck bo svojo kazen pre-Ma! okrog novega leta Slovenec in Hrvat — zrakoplovca. Zagrebški > Obzor< piše: Javili sino ze. «Ui se jc nas someščan /.nam sportsinan Mercep jel j>ečati z zrakoplovstvom. On že dlje časa študira to vprašanje ter obenem budno opazuje razvoj na zrakoplov skem polju. Končno se je združil z bratom Slovencem, mehanikom Rusjanom iz Gorice, ki je ze konstruiral svoj povsem originalni aeroplan, s katerim se mu je |K>srečilo dvigniti se v zrak in leteti. Toda sam ta usjieh Rusjana ni zadovoljil, marveč on tezi za do v ršeiiostjo. Znaiistvo, ki ga je vezalo Z g. Mereepom. in skupilo stremljenje, jih je združilo Še tesneje, da sta započela z združenimi močmi I »osel. Njihov,, opazovanje dosedanjih uspehov m neus|>ehov avijatike je ro dilo ta <oučevali grščino v IIJ. in IV. razredu v slovenskem jeziku. Letos bi imel priti na vrsto že V. razred. T »da sam bog ve zakaj se ie sklenilo, da se mora letos v V. razre-ilu grščina zojiet poučevati v — nem-:kem jeziku. Kdo je oče tega nad\ Kri lit nega sklepa, ne vemo, zdi se nam. da dotičnik nima posebno aino-jro soli \ glavi. Pomislite samo: letošnji pet oso h d so se že dve leti učili grškega jezika na j>odlagi slovenščine, letos pa se naj začno učiti na temelju nemškagn jezika. Ali ni to na-tavnost budalost ? To mora uvideti vsak lajik in mu ni treba biti ]>cda-goir. samo dotični merodajni krogi. ki so izkuhali oni kurijozni sklep, tega ne u v ide vajo. Zdi se nam, kakor na bi bili dotičniki naravnost od vlade najeti, da bi preprečili poučevanje grščine v slovenskem jeziku na v išji gimnaziji. Nesreča. V sredo večer je bil ubit g. Jožef Biro Ha, posestnik in pod načelnik požarne hrambe v Zagorju ob Savi v svojem kamnolomu. Ko so namreč delavci zažgali smodnik in se odstranili, se je B. gor na delo ozrl, med tem se sproži kamen in mu pade na sence, ter je prebije, da so se možgani v idili. Zgodilo se je to ob petih, i ie umrl šele ob sedmih zvečer. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Nepoboljšljiv jezik. Posestnik Valentin J r n e j c iz Tomačevega je že večkrat prav grdo zmerjal svojega soseda. Nazadnje ga je sos»ed tožil, a pri obravnavi, ki je bila sredi avgusta, je žaljivcu velikodušno odpustil. Namesto da bi mu bil Jerneje hvaležen, ga je pa takoj drugi dan sj>et zmerjal, in sicer z ravno tistimi izrazi, kakor prej. Sosed ga je spet tožil, ker je pa v resnici velikodušen človek in in u ni ravno do tega. da bi Jerneje sedel par dni v zaporu, je Jernejcu tudi to pot še odpustil. Bog ve, če se bo zdaj Jerneje izpame-toval . . . Vmešavanje v službo. Na Vev-zadnjič hotel orožnik Konig aretirati nekega zlikovca. Zraven sta prišla delavca Jakob Jeriha in Franc K o c i j a n ter sta aretira nca podpihovala, češ. naj ne gre z orožnikom. To podpihovanje je res imelo ta učinek, da se je aretirani zlikovce vrgel na tla in ni hotel z orožnikom. Ta ga je šele po dolgem naporu spravil seboj. Kocijan in Jeriha pa sta dobila za svoje ^sodelovanje^ pri aretaciji vsak po en teden zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema. Razne stvari. * Devet smrtnih obsodb. Ruski car je v Friedbergu na Hesenske1... kjer se zdaj mudi. podpisal dt * smrtnih obsodb. Dotični obsojenci so bili lansko leto izvršili v Tiflisu več bombnih atentatov. Med njimi sta tudi dva lTletna sinova nekega bivšega visokega vojaškega dostojanstvenika, za katere se je napravilo več prošenj do carja. Smrtne obsodb0 so se izvršile že v ponedeljek. * Konec draginje. Kakor poročajo listi, pride dne 10. oktobra na Dunaj volov iz Holandske. Srečni Dunajčani. zdaj so rešeni draginje. Pri teh tridesetih holandskih volih I se bo odebelil ves Dunaj. LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K. (Dalja.) To je moja stvar.' je dejal f c-rin. Mene bodo kmalu izpustili. Jaz pa eama pustim tu h*»dalo. Lahko prerez ta sebi in vsem tovarišem ve^ zi in lahko vam bo v temi tudi čez vozove uT«-či. Morda bodo straže pri vašem begu koga ujele ali ustrelile, toda večina v;> uteče gotovo. Ce mi zastavite svojo častno beaedo, da prinesete seboj pra por, vama pust i m hodalo.* Na čast in poštenje,« je rekel prvi olicir. S h čast in poštenje,« je pritrdil drugi. Cerin se je tako zasukal, da so prišle njegove noge tik oficirskih rok. -Za mojim obuvalom tiči bodalo.« jc dejal. »Vzemite jc in ležite gor. Kadar bo noč, storite, kakor smo se dogovorili. Jaz bom čakal pred taU»roui in vam bom preakrbel tudi nekaj orožja. Fdarite jo od vozov vedno v i-ti -nori. dokler ne za- I gledate konjenika. To bom jaz. Ne pozabite: obljubili ste mi r i čast in m« [»ošterije, da prinesete kirasirski prapor.« Bil je zadnji čas. da je Cerin končal, kajti I ižali so ne mu vojaki tj \r.\ od vezal ter ga peljali sel>oj. \ niso ga p« li pred zaj»ovednika, nego pred izh I in mu ukazali, naj odpravi. t» ga imenovali tepca m i*ijast*»ga gjaura. ki je mislil, da je našel naklad, pa je našel perga-men br»-z važnosti. Vojaki so se sme jali in -o dah ( erinu nekaj sunkov in udarcev na fnd, a na tihem se je smejal tudi Cerin, saj je imel zavest, fla je svoj nacrt dobro izvedel. Noč je že obj* mala zemljo in ti-hota je vladala v turškem talw»ru. k > se je Cerin približal kraju, koder jc hote! pričakovati, če se jetnikom |m>--reči beg č#-7 vozove in če prinesejo ~* l»oj prapor kirasirskega eskadroiia. V senci starodavnih d reven se je ustavil, komaj dober streljaj od tur-škega tabora, tako da je lahko zasledoval obrise in sence okrog tabora razfNistav Ijenih straž. P*mI drevje je zložil tudi orožje, kar ga je dobil, ko je v naglici prečkal [m»t. |m» kateri so bili pribežali Turki do Niša. Za silo je to orožje zadostovalo. Zlasti puškam je posvetil Cerin vso pozornost. Skrbno je v-ako pregledal in nabil in jih razpostavil pred sel*»j. Redke zvezde, ki jih je razločeval med oblaki, sn mu razodevale, d i je že |»olnoč minila, ko s«> je iz tabora zaslišal strašen krik in je počil«, nekaj strelov. Cerin je uganil, da je prišel odločilni trenutek. S puško v roki je stopil izj»od drevja. V temi ni mogel drugega razločiti, kakor da so na straži stoječi konjeniki začeli dirjati okrog taliora in da izza vozov bliskajo streli. Jetniki so morali torej biti že na begu, prišli so torej « »'/ vozove. Cerin je nastavil puško in je ustrelil \ /rak. Njegov namen je bil, vzbuditi pri Turkih mnenje, da stoji pod taltorom sovražna četa. Zato je 'xar je mogel naglo izstrelil vse puške, kolikor jih je imel. drugo za drugo. |»otem pa zasedel svojega konja in glasno kričeč v nemškem jeziku »Bežite jmmI drevesa. tam dobite orožje.« jezdil proti taboru. Njegovo streljanje je Turke presenetilo. Straže pred trdnjavo so se ustavile, čez vozove se je vsulo |>olno turškega vojaštva in se tam razpostavilo, da }k>čaka na domnevanega sovražnika. Puške so pokale in vmes so se čula glasna povelja turških za-povednikov. Tedaj so pa tudi že pribežali jetniki. Slišali so Cerinovo klicanje in dasi precej daleč drug od drugega oddaljeni, so vendar vsi našli pravo |s>t in srečno dospeli do dreves. »Ali imate prapor?« To je bilo prvo Cerinovo vprašanje, ko je do-sj>el do begunov. V tem trenotku mu ni bilo mar ne za svoje življenje, za varnost osvobojenih oficirjev-. -mo za prapor mu je bilo. »Tu je prapor — vzemite ga.« To je bil odgovor, ki ga je dobil Cerin. V tistem hipu jc tudi že zagrabil prapor z obema rokama in ira stisnil k sebi s trdnim sklepom, da raje na mestu pogine. kakor da bi prapor zopet dal iz rok. drji so med tem pograbili orožje, ki je ležalo na tleh. »Treba je bežati,« so govorili. > Turki so se začeli že pomikati nizdol od svojega tabora.« Nabili so puške in ustrelili proti taboru, potem pa se spustili v beg. Pot jim je kazal Cerin. ki je s pra]>o rom v rokah jezdil naprej. Pri iskanju orožja je bil spoznal i>okrajin.> in je vedel, da se bo z osvobojenimi jetniki rešil, če jih pripelje do košatega in razprost ranega gozda, ki je U žal v bližini. Turški konjeniki so se bili meti tem zbrali in se v manjših oddelkih odpravili iskat sovražnika. Pomikali so se prav počasi in previdno naprej in s tem omogočili ubeglim jetnikom, da so dospeli do gozda. »Rešeni smo,« je dejal Cerin, ko »o bili beguni skriti v gozdu. »Turki bodo preiskali vso okolico svojega tabora, a v ta gozd ne pojdejo, dokler • feike iole na Duu ju. V tret jem dunajskem okraju je bila doslej ena sama eeška sola, ki jo vzdržuje dru&tv.. K<»inensky*. Z letošnjim Š4dskini letom no baje nameravali Čeki preseliti šolo v drugo, boljia poslopje. Tu se pa ni marodilo. marve* no Cehi otvorili v drugem poslopju novo češko šolo. To pa je Neuiee silno razkačilo. Po listih kriče, da je druga češka šola ne|»otr»Kna in tla jo mora zaradi tega vlada zapreti. Za danes sklicujejo Nemci velik protesten shod. • Iboci turški psi. Vsled neke odredbe turške vlade ae v zadnjem ras n love psi po Car igrati u ter se spravljajo na otok Ozeia. Tu se pni vsled lakote sami pokol je jo. Nedavno no se v ti zadevi nemška društva za varstvo živali, ki so pod protektoratom nemške cesarice. bnu>javno okrnila na sultana Mohameda V. Brzojav glasi:»Prosimo v imenu velikega boga. ki je bog kristjanov in moslemov. in ki je ustvaril vse živali, fia puhtite mssrečnc carigrajske pse pri življenju ali pa jih usmrtite na način, ki bo usniiljenejši. kakor je sedanji.« • Vohun v Pni ju. Na Llovdovem pnrniku '»Baron G aut se h« so aretirali zobozdravnika dr. Karla Koppa iz \Veimarja, ker je fotografiral vojno pristanišče. Avtomobil pro\zročil grozno nesrečo. Na cesti med G en tonu in Brusljem se je dogodila velika nesreča radi lahkomišljenosti nekega šoferja. So fer se je hotel v brrem dim izogniti nekemu otroku, toda avto mobil je pograbil otroka in ga vrgel ob tla. da je bil takoj mrtev. Avtomobil se je na to zakadil v neko drevo, ob katerem se je popolnoma razbil. Šofer j»» z glavo priletel v drevo in je bil takoj mrtev, lastnik avtomobila, inženir de Porter. je zelo nevarno poškodovan. Roparska tolpa. Po občinah đulove. SI u hica in Samnik je ropala že več dni roparska tolpa, obstoječa iz tridesetih roparjev. Oropala je vse uiske blagajne, ubila j*- tri čuvaje in dva kmeta. Roparje je zasledovalo vojaštvo. Ušla jih ni dobilo v pest. Navedene tri načina leže ob ruski meji. • Nesrečna ljubezen. Pri gradnji železniške proge na Štajerskem je tudi več rodbin iz Ogrske. V Kogl-hofu stanuje delavec M a i e r iz Sai-get-Marinaros • na Ogrskem s svojo ženo in 161etno hčerjo. Hči se je zaljubila v nekega delavea. s katerim se je hotela po vsi sili poročiti. Njeni starši pa poroke niso dovolili. Te dni je 16letna Štefanija spila pol litra Žganja ter al na to pognala kroglo v glavo. Krogla ji tiči /globoko v glavi in bo dekle tenko okrevalo. Španska vlada je odredila, da ae s 1. oktobrom zapre 34 samostanov. Sedemdesetim drugim samostanom se je naročilo, da se podvržejo državnemu zakonu, sicer bodo tudi razpuščeni Klerikalci pripravljajo za nedeljo radi razpusta samostanov velikanske demonstracije. * Tolstoj in Nobelova nag rada. Grof Lev Tolstoj je izjavil, da ne sprejme Nobelove nagrade, če bi se slučajno njemu priznala Predlaga, da s** prizna »ekti ihihohorcev, katerih ideal je mir. 'H*inje so ga požrle. Ko je v sredo prifieljal tovorni \ lak \ Petr »-t rad .'ig.-n živih svinj, so železniški uslu/ltemi opazili ifrekaj groznega. Ko so »prav 111 »vin je iz vagona, so našli m »tri popolnoma s vena Ho veš k e kosti. Tin so bila vsa krvava, po vagonu je ležala raztrgana moška obleka. IVeiskava je dognala, da se je skrivaj splazil v živinski voa svinj ski trgo\ ec Sat rano v, da bi si tako prihranil str«»ske vožnje. Meti vožnjo so |ia svinje napadle svojega gospodarja, ga razuiettanle ter požrle. Eh>-miieva se. da so p*»žrle tudi njegovega sina. ki je pomagal pri nalaganju svinj, ki ga pa zdaj m nikjer v domačem kraju. * Bogata detlščina. Revni ljudje se amkrat [»ostali milijonarji. Preti [•oldrugiiu letom je umrl \ Nen Vorku v 62 letu starosti pivovarna.* Alfred l.ondsdale. ki je zapustil ttti milijono\ dolarjev, to jt* skoro 18U milijonov kron. Tnirl je brez znanih \. Pozivu časopisja se je >«i/\aio mnogo ljudi, ki so trdili, tla -o poznali umrlega milijonarja. Po-nj ma se je izvedelo, da je bil večkratni milijonar Lomlsdale rojen v Kališu na Ruskem Poljskem in tla j*» bilo njegovo prav>« ime Izak Gb»-tnanstein. S petnajstimi leti so ga njegov i starši spravili k vojakom, da je bil oproščen njegov starejši 1 rat. Pri vojakih je prestopil od iz-raelitstva v pravoslavje in kmalu nato je postal ]H»dčastnik. Dobil je 14-dnevni dopust, katerega je pt»rabil v to. da je |w»l>*-gTiiI v London. Tu Je najel malo beznieo. v kateri je točil pivo. Bivši ruski vojak je imel srečo. Kmalu je bil lastnik elegantnega re-stavranta. Začel je spekulirati s pi-\ovarskimi akeijami in tudi pri tem .» imel -r»-čo. Prithdiil si je eelo v Ameriki v razmeroma kratkem času velikih pivovaren. Pred štetimi leti s*» je preselil v New York. Po dtdgem iskanju so ^» našli tudi mili-jonarjevi sorodniki. V Kališu žive rjegov brat Josip Glotzenstein in dva nečaka z imenom Bielek. Njego va sestra Cecilija je omožena v Pragi krošnja rje m NeurnaiKun. V-i so rotlniki so tako revni, tla niso mogli spraviti niti toliko denarja skupaj, da hi najeli potrebne^-;, odvetnika. ne zdani. Nekaj ur imamo torej časa, da se umaknemo iz njih ohližja.* Krepkih korakov s*> u begi i jetniki s Cerinom na čelu nadaljeval: svo- i>ot »kozi temni gozd. Marsikdo je na tem potu padel in se pobil, marsikdo si je ob trnja raz prask al roke (»raz. a vendar - » bili vesili. Naj-srečnejši in najve**e|ejši pa je bi! rned njimi Amlrej Cerin. Na drugem koneu tr»zda je leža-'a mala srbska vas. Bil j#- /.♦• dan. ko >o begunei <|osp^li do te vasi. b-žeč« skoro tri ure koro I opolnoma varni. A vzlic temu -i vasi nakupili samo najf*»treh* • ga živ»*ža. potem pa zof*-t odšli in »i daleč o*! vasi, dale«' **1 pota izbrali skrivališče, da bi se odpočili. ""•le tu si je Cerin svoje nove tovariše natančneje ogledal. Šestnajst jih je bilo. sami mladi možje različnih polkov, a nobenega kirasir-ja. A tudi osvobojeni jetniki so si šele tu ogledali moža. ki jim je poitia gal. tla «*o utekli in s** mu zahvalili >.a njegovo f>r>moč. Dovolite, neznani nam junak. »<■ je flejal najstarejši izmed u leglih oficirjev, »da vas vprašamo, kdo ste. t rilo vita je bila naša rešitev in radi bi vedeli, komu se imamo zahvaliti /a svoje osvobojen je. To niste, kar kaže vaša obleka. A kdo ste! In kakšen nagib vas je vodil, da ste tvegali svoje življenje, samo da dobite kira-* irski prajHor. To j»- za nas uganka rešite nam jo.« Cen i e odkimal z glavo in pri tisiiil pm r k sebi, kakor bi se hal, t!a mu ga kdo otme. »Kaj van je pomagano, če vam povem je ime in svoj rojstni kraj. je t! al zamišljeno. Moj ime vam ničesar ne razo dene in n je domovine ne pozna no-l^»tlen izmeti vas. Dovolj Imi. če vant povem, da je čuvar tega pra|M»ra bil i»ojii težko ranjen in ker sam ni mojre! iti iskat izgubijenejra pra|»ora. sem to storil jaz.« Bejrnni so čutili. da jim (Vrin neče razo^ieti \n>\x*ln*> n-^iiio'. A spo-Šlovali so njegovo tajnost. ker so sTKrštovali njegovo izredno junaštvo, ki jih je osvobodilo iz jetništva, »Kn sam izmed nas je ostal v ro-kab Turkov.- ^> pripoveth>vali ofi-eirji. »Pkovan je bil v železje, ker je bil že na potu poskusil uteči. A kdo tia je in kako se zove, tega nihče ne ve. Oblečen je bil kot kirasirski kapitan, a Turki so ga držali tako daleč tnl nas. tla ni bilo mogoče govoriti ž i jim.« Cerin je sklonil glavo. Na misel mu je prišel kapitan Bosizio, ki so ga v tesarskem taboru pogrešali in ki je prišel v roke Turkov, a rekel ni ni-•••Nir Molče se je z novimi tovariši odpravil proti IMgraeu. Slednjič sta stvar prevzela dva odvetnika in sicer eden v Berolinu, drugi pa v Varšavi. Ta dva sta zbrala vse potrebne listine, in na podlagi teh so sorodniki že prejeli zapuščino, ki jo je imel umrli milijonar v Londonu. Z zapuščino v Ameriki pa je bilo tezavneje. Newyorški zastopnik zapuščine ni hotel pripoznati veljavnosti predloženih listin, izjavil pa je, tla lahko dobe sorodniki svojo dedšči-uo, akti njemu prepuste 50 odstotkov; pozneje bi se bil i>oštenjak zadovoljil ludi s 1*5' t . I stanovi] se Je eel kon-»oreij obstoječ iz treh bankirjev, ki »m»do založili potrebni denar, tia bo mogel hernlin&ki advokat Sehvvarz pri ameriških sodiščih iztožiti Londs dalove milijone. Kakor se kaže, bodo • d ameriških milijonov sorodniki bolj malo tiobili. * Kopar Vitalis. Skoro tri tedne je 170 oroanikov zasledovalo straho-v itega madžarskega roparja Kmeri-ha Vi ta lisa. Dasi je pri zasledovanju pridno (»omagalo tudi ljudstvo, je bilo vendar vse delo brezuspešno. Skoro brez skrbi je bil Vitalis v svojem • ttsiriiein. tu in tam zelo močvirnem skrivaliseu \ saretski ravnini. Noben orožnik si ni upal v ta tajinstvena skrivališča. Niti v bližini naseljeni kmetje ne hodijo radi v saretsko pustinjo. Zato je bilo toliko časa v s*- zasledovanje Vitalisa brezus|>ešno. Kajti podnevi je bil skrit v pustinji, ponovi se je tiho in previdno priplazil do kakega kmeta, katerega je -puško prisilil, da mu je dal za par oni hrane. Toda v dobrih treh tednih se je ropar naveličal takega življenja. Sklenil je, d sodil sam. V ^ol>oto s.- je pri plazil v svojo kočo. /Vne ni bilo doma. ker je že od onega časa. kar zasledujejo Vitalisa. pri nekem sosedu. Gospodarstvo oskrbuje raka soroduica. ki -krM v prvi vrsti za prašiče V soboto zjutraj si je -kuhala za eel dan krompirja, nato je pa šla po drugih opravkih. Ko je opoldne prišla v vežo. je najprej opazila, da ji je nekdo siieilel krompir. Nato je opazila, da so sobna vrata odprta. Ko pogleda v sobo. opazi v silnem strahu, tla sedi pri mizi Vitalis. ki nekaj piše. Vitalis izroči starki pismo za svojo ženo ter u še naroči, da ga ne sme izdati. Starka sprejme pismo, totla mesto, da bi ga nesla Vitalisovi ženi. gre naravnost v občinski urad naznanit orožnikom, da se je Vitalis vrnil. Devetnajst orožnikov je |M>grabilo za puške in steklo proti Vitalisovi hiši. Vrata so bila zaklenjena. Par udarcev s puškinimi kopiti in vrata so sesula. Vitalis je mirno sedel pri mizi ter pisal. »V imenu postave, Vitalis. udaj se! zakriči stražmojster. Bled, kakor ::id dvigne - sedeža Vitalis. »Pustite me pri miru <. odgovori ropar. hotel sem sf» itak sam javitU: Komaj pa Vitalis izgovori te besede, skoči nazaj, pograbi za svojo puško ter nameri na stražmojstra. Krogla je zažvižgala mimo stražmojstrove iz lave ter je zadaj stoječemu orožniku odnesla }>ol ušesa. Nato sproži stražmojster in zadene roj>arja v prsi. Vitalis zakriči ter p.-ide nazaj na svojo posteljo. Vsakdo je mislil, da s** m» 1m> več ganil. Nenadoma pa Vitalis zo|>et ]m»grabi svojo puško, nastavi cev na sence ter spoži. Krogla mu je šla pri sencu v glavo, kar je provzročilo takošnjo smrt. Ko so zunaj stoječi orožniki čuli tretji strel, so mislili, tla se Vitalis še vedno brani. Stopili so k oknom in vratom ter oddali že na mrtvega ro]>aja še kakih dvajset strelov. Ko so bili orožniki popolnoma uverjeni o Vitalisovi smrti, so preiskali tudi njegovo hišo. Iz pisma, katerega je Vitalis pisal, ko je orožni št vo vdrlo v njegovo hišo, je razvidno, da se ni nameraval sam /glasiti. marveč se je nameraval usmrtiti. Meti drugim je ropar pisal tudi sledeče: »Na svojem begii sem mnogo trpel, sit sem pomanjkanja in takega življenja — in se bodem sodil sam.« Roparjevo trunio so spravili v mrtvašnico pri Sv. Martinu. Včeraj popoldne je bil Vitalis obdu-cirnn in pokopan. Starka, ki je o rožni št vu naznanila, da je Vitalis doma, zahteva 1000 K razpisane nagrade. Za kratek čas. Fajmošter Jaka: »Oh — oh — oh — Urša — oslepel bom ...« Kuharica Urša: »Kaj jim pa je, gospod . . .« Fajmošter Jaka: »Oh — oo — oh — oslepel bom — zdaj že več ne razločim be 1 i h miši.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Borzna porodila. MnUlanaka „Kreditna banka v Ljubljani". Urasai kirzi «aaij»kc »srze 2». septembra 191*. 4 majeva renta . . . . 4*2* 4 srebrna renta .... 4* e avstr. kronska renta . . 4«a ogr. „ m . . 4* » kranjsko deželno posojilo 4«, k. o. češke del. banke . Kopajte večerno izdajo »Slovenskega Naroda*. Srećke iz 1. 1860 ■ 5 . . m mm 18G4 .... . tiske ... „ zemeljske I. izdaje M t« H- »» m ogrske hlpotečne „ dan. komunalne „ avstr. kreditne . „ ljubljanske . . „ avstr. rdeč. križa „ baziliku . . . u turske .... nslnle«. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe Južne železnice . . . Državne železnice . . Ajpine-Montan . . . Češke sladkorne iružbe Živnostenske banke. . Cekini Marke Franki Lire Rublji. Deurai 93-25 1 93-45 97-15 9735 93*25 9345 91 50 91 70 96 — 97-— 94 — 95 — 226 50 232 50 322 - 328-- 156-50 162 50 298 50 304 50 279 30 285 30 248-50 254 50 530-— 540- 51975 529-75 89 75 95-75 6250 66*50 38-50 42 50 28 60 32 60 258- 261 — 446 — 448 — 669-75 670 75 560 50 561 50 118-— 119 — 760*— 761-— 768 75 769 75 260 — 261 — 272-75 274 75 11-37 11-40 117-60 117-80 95 35 95 45 94 55 94 75 25475 255 50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 29. septembra 1910. kg Pšenica za oktober 1910. . za 50 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg Rž za oktober 1910 ... za 50 kg Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg Oves za oktober 1910. . . za 50 kg Efaktlw. Neizpremenjeno. 10 03 10 35 734 555 7-82 r I K 0 najboljša ura sedanjosti: zlito, srebrno, tala. nlkeUnasta In Jeklena se dobi sodo pri H. SUTTHER UnNlona, Mestni trs. mr v SvlcL I K 0 I T I T I K 0 T 0 T lepe postave, 30 let star, se želi vsled pomanjkanja znanja tem potom seznaniti z dobro vzgojeno gospodično v starosti 18—26 let, katera je čedne zunanjosti, ter ima nekaj premoženja. Pisma s sliko je nposlati do 8. oktobra na npravniStvo »Slovenskega Naroda14 pod „Ideal 17". 168 46 Prešernove slike jrriija ii pti). n mm pniftii Iv. Bonač v Ljubljani. Cea« sliki t »73 Razne prevode Iz v Naalov v a»ravutftv* .Stov. •ffljtea lota Mt. Z* Kmetska piiliiia ■kalite v Ustne« zairižBoi i«u v L|aM|aai u Hujski cesti it. It je imela kOOCem leta 1909 denarnega prometa.......K M, 116*. 111* 11 upravnega premoŽenja................■ obrestuje hranilne vloge po 41|ti|n brca vtaktfa eslnitka rantnafa 4a mmmmm mm Sprejema rudi vloge u taks«! matom in Jih obrne tu Je od dan vlage do dna dviga. Stanke hranilnih \!og nad.......• « Poioiuj« nm >Ml|l^a pa S1 / s 1» / S1 #* , i>r«s »c I j* | in Posojilnica sprejema tnal vsak dragi nacrt glede amortiiovailja dolgi. OBADU Dll: vsak iai od ». u. la o* 3. in praznikov. Telefoa at. !•$. IfRisto ikrhi leta t Liiii 44 mM: Snavan tfn St. 7. umiti ilam niie. Ssftiea* vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga rantni davek plačuje zadruga uma — Sprejema vloge na tekoči račun; aa zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — naje posojila na najrazličnejše načine. — navnatana manjšin I rs: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eafcssnrtfca trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vaa pajaiaiia se done bodisi nstmeno ali pismena ¥ zadružni pisarni. 10 trna m nak la intlnt 11 k 12., min od 3. do 5. 3^C 3n^ 3n^C »n^C X X X X X X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 dan zrnato Jm W livH zavarovalnice. najcanajsi zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite X x X X s X X X X Icalcor : trgovske, stavbne, hipotckarne, uradniške in menične kredite w M. C Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1, nadstr. ^ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljahi. Stritarjeva ulica štev. 2. Rezenni zaklad: K 450000 — c Sprejema vloge na knjižice in na tekati rntaa ter tih naraštaje Delniška glavnica: K 5,000.000 — od dne vloge po 41 tirnim, — ftapaje la prodala m odaeolao _ - x . c i# . ^ f -r x • r=-■- ■ —=■-g-m- I Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za iivijenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj ono torej doma/ slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najsirietn obsegu. JLL jk^sW vmrovminm banka w Pri 33 vzajemno je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. gi posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. SLAVIJn\il razp^aga z r.a;ceneismi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj snsnmamn w Bavim smrti roditeljev, za doto otrokom. ————- sanHf A V stf razdeljuje ves Cisti dobiček svojim članom.-- „SLAVLJA" c ~ ssovsnnasa zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. f tnjag gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim ^ mn» aansa dobrodelnim namenom.-- „SLAVUA" stremi za izboljšanjem m osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zaatop buko „Slavlje1' ¥ Izubijani. N Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Pi^iarnova ulica At««. 3. .•. Največji, najvarnejši slovenski deaarni zavod. Obstoj««!* vtofl sssnsssn^ssav k kron. asi Za varnost vloženega denarja jamči zraven ervnaga aaklaola se mestna občina ljubljanska z vsem prnaaaianjasni lm m vaa avajO mofljOt Innjsnka vloženega denarja je nemogatef ker je po pravi 'ih te hranilnice, potrjenih po c kr deželni vladi. igklja6ana vsak« apakalaosja s vioienim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po ^/4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema nad 1 nailljoa kram, vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj '/,% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljano lične alaaaafta La9 v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kraalltssa^elrMltog. 4 Lastnina In iiak »Narodne tiskarne« 76 3064