St. 95. V (iorici, v soboto dne 28 novembra 1908. Letnik X, Ixhaja Tiak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prunik izide dan prej ob 6. ireötr. Staue po polti prejeman ali t Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in ietrtlntno 8#50R. ProdajateTGorici t to- bakarnan Schwarz t šolikih ulicah, Jellersitx t Numkih ulicab in Le- binni VerdijeTem tekalilču po 8 Tin. trUHlUA Uredni&tvo in upravnlžtvo ie nabajata t «Narodni tiskarni», ulica Vetturini b. It. 9. Dopiie je nasloviti na uredniStro, o slate in naročnino pa na uprarniitTO »Gorice«. Oglasi ie računijo po petit- TTitah in ticer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie v«Jkrat titkajo, raöu- nijo ie po pogodbi. Iidajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavoar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežie). Kako se pulijo „za kmefa". A. Gabriöek trdi, da boj proti njema preseda Tiem pametnim Ijademin dt. vsi razamniki t deželi želijo, da bi priiel poleg jar ist a dr. Frankota t ieželni odbor tadi „energični in neizposni Gabriček, da Be tam ven- dar enkrat poiteae pomete ter zsčae noTO delo, koristao deio za goriike SlOTence in za kmeta". No, kakino bo to delo „ta S1 o- rence in za kmeta", o tem pc- izfemo kaj veö po g. dr. Tarn i, ki obe- čoje T „Del. Lieta", da bo breiobzirno nastopal proti liberalno-napredni stranki, ki po BTojem t o d i t e 1 j a tako aspeano izkoriiča narodne za?ode. Navedeni list piše tadi: „Sramota liberalno-naprednima in svobodomiseluima Andreja Gabršieka in dr. Paca, kojih obnaianje je dokaz polne nevedno«ti in nezmoinosti Toditi Bfobodomiaelno Btraako; dokaz, da bo Taa njananaöela, napred- nost in sTobodomiaelnofet, goli I Tin- del, 8 katerim si iäöeta koriaM in poziciJ6". Dr. Tama pozna rsekako natanko A. Gabriöeka in je priöakoTati jako za- nimiTih razkritij o njegovem dela „z a Slovence in za kmeta". ¦ * * Nakopil je And. Gabrlček ,Süd- bah Hotel", ki je last trgovsko- obrtne zadrngf», čez katero sedaj ne- omejeno go;podari Aad. Gab. in je torej tadi absolalni goipodar osnaöenega „hc- te!au; a niioa toliko pogama, da bi na- pravil poleg nemškega napisa tadi slo- ven s k i. Nekaj časa so gospodarili tam SloTenci ; a sedaj je on oddal „hotel" t najem Nemca oziroma Nemki, Da- najöanki, in tam ne sliiii besedioe slo- venske, Tse je nemiko, Ie kronice so alovenske, katere p 1 a č a j o „zadrutra" v pokritje hotelovega deficits. Ako bi gospod A. Gabriček tako gospodarii tadi v deželni hiši, no, potem bo nasema kmeta zelo pomagano, konec bode TBcm njegovim rev am in težavam. Pred meseci je Tzel And. Gabriček T najem gostilno pri „J e 1 e n au ter a« pobabal t „Soöi", da vsakdo ni za tako podjetjp, da to treba razamet'.,A danei preti in rot», da pojde „J^8j^*t?pt uje roke, ako ga ne bod^.SMv«i|fci t^iSlje podpirali. In öe se to zgoii, oo tema vzrok pac Ie klerikalci, ki nočejo nositi ,krouic Djema na krožnik t gostilno. Mož si zna pomagati, kakor to razvidno; in če bi 7 deželci hiii ne ilo pod Djegovim nadzorstvom tako, kakor bi biio želeti, bi bila gutovo tega kriva Ie n e r a z- sodna kmecka ma a a, ali pa kle- rikalci. Kako godpodari And. Gabräöek t trgoTskem doma in posojil- nični hiii t GoBpo&ki alici,in koliko plfičaje najemščine t gctofini tam od atanoranja in od d?eh prodajalnic, o tem je A. G. vže nekaj pisnl in razkl&dal po „Sj6iw, a strar je Bedaj prav tako ne- 1 jasna kakor prej. FričttkoTtti jepi, da dr. ; Tama pos?eti s bvojo stetilko todt t te j kotiče, da poizTe svet, kako se A. G. žrtfaje za kmeta. Priznati moramo, da energiöni , A. Gnbriöek prodaja tadi „iajfo" za I kmeta; a ti ma niso nič kaj hraleini ! za to. „Knergicni in eposobm" Gabrscek prodaja tadi Siovencem r italijanskem ! (iradeža t posebncm kioska brez ' slovenskega napisa po nemäki ! osebi razglednice in drago iaro za drag , denar ; a tadi ta ma nočejo priznati pc- nebnih saslug. v Ni coda, öe požrtovalnost in delo za kmeta in Slovence hado raz- barja možgane poslanca Gabričeka, da v BTOji veledomiäliji pile v „Soci", da ga vsi razamniki želijo za odbornika. A on', ki dobro poznajo razmere v deieli, vedo, da je ravno nasprotno res, Nikdo ne mara Gabričeka, Ie veletricis trtemi zahtefajo absolotno njega za od- bornika in pravijo, da za drogega od- bornika jim ni mar, bodisi tadi dr. Franko ali kdorkoli, djöim bo agrarci proti Gabriöeka in trdijo to ja?no in jasno. Le sTOjema pasjema biča se ima A. G. zb hvaliti, če ni še nastala javna revolu- cija proti njema. * * * Tako Be polijo libcralci in agrarci za odboroiiki mandat, hočemo reči: Rza kmeta". Toda to ni le vse. Ne vemo, kakšna maha je piöila dr. Frankota, a dejfltfo je, da dr. Franko seje spravil na bivšega odbornika dr. Tamo ter me predbacira t svojem li^ta r&zlične lepe lastnoeti, le one ne, d* je delal nese- bično „za kmeta". dr. Tama — ne bodi len — ma plačaje drago za milo v odprtem pinma ter ma oCit», da se po- Bložaje pri srojem prrem javnem na- Btopa onih sredstev, kakor klerikalno in liberalao ^asopisje, namreč zavijanj in neresnice. Žto ma stavi pred oöi, da on (dr- Tama) je storil 1. 1905 teliko irtev, ko je moralno pristijen stopil na politično polje, ter da ma ni bilo nikdar nič ležeče re na d« želnozborskem man- 1 dato, ne na odbornistva. Predbaciva dr. Frankota, da ga je po št.rih mesecib vrgel iz BTOje pisarne, ii preti, da me pore, zakaj, ako bi se poslaževal onih \ sredsteT tadi zanaprej, kakor pri srojem ' prvem javnem nastopo. — Ronečno ' grczi piaec odprtega pisma, da nastopi , najodlocneje proti sedanji politiki kleri- ki.5oe Btranke, ki je neopraticeno za- bredla v dolgove in brezrestno izkori- ičala Tse za malenkoBtne strankarske namene; da bode — kakor vže ome- njeno — brezobzirno nastopal proti li- beralni stranki in njenema voditelja, ka- kor tadi preti agrarni stranki. Pač pa bo z *e8eljem podpiral demokratsko Btranko, malega kmeökfga poseBtnika iia Goriikem, ki se hoče otresti liberalnega in klenkalnega jarma in norega agrar- nega pod vodstvom velepc- 8 e s t n i k o T. ; No, to imamo zopet novega (prav za prav eUrega!) odreäenika, ki boče preseči Tse dosedanje delo za kmet», ter vabi malega posestnika v demo k rat- ski tabor, kjer ee zaöne novo, aveže, energiöno deio v rešitev kmet». Kome- dija postaja vedno bolj interesantna ; a ni je še konec. ¦ * * Sedaj pride ie na vrsto zadnji pri- zor v „Soči". Ta list, ki je svojeas grdo blatil dr. Frankota ter ma predba- civa), da ga ni bilo dosedaj pri dela za narod in kmets, marveö da je martjivo T svoji pisarni koval iz pravd rame- njake, jemlje 8€daj g. doktorja v bvojo zaičito in here 'e?ite dr. Tumi, ki si je drznil napasti norega Gabračekovega za- veznika dr. Frankota. Naglaia, da ima dr. Tama zmešane pojme o politiki; da tako, kakor piie on, govore čisto nt- vadni haJBkači, ki iščejo aebe in svojih koriati v sploini nezadovoljnoati. Doka- zaje nadalje, da je ilo dr. Tami pred vsem za odborniitvo, ker ni hotei apre- jeti 1. 1905 mandata za dež. zbor, dokler ma ni bil zagotovljen odbcrniški man- d«t. „Žrtoval" se je za kmeta ie .'e potem, ko je dobil zagotovilo, da bo ii- voljen v deželni odbor. Dokaz, da ma je ilo le za odborništro •— piie „Sočau — doprinesel je I. 1902, ko je pastil na cediln stranko in soposlance, ker ni bil izToljen v deielni odbor. Tedaj je zbežal v svojo odTetniiko pisarno, kjer je ko- val tiscčake iz popalarnosti, katero ma je dala napredna stranka. Oa je diskre- ditiral doaedaj vsako polilično Btranko, med katero je ziiel, — ie haje bo di- gkretiral soclaliste. V Bvoji nestrpnosti spravlja sccia i;te v boj in naBprotstra, kater.h jim prav niö treba ni. Potreba j.h je edino dr. Tami ia iport, kateri si lahko prifoici, ker je bogat in najdnžji advekat v Gorici. Tako pile „Soöa". Kakor se iz tega razvidi, so si hado v laaeh A. Gabräcek, Franko, Toms, agrarci, liberalci in veleposestniki. Vsi se palijo „za kmeta", katerega bo kmala konec od samib dobrot, katere ma prinaiajo označeni gospodje. L1STEK. , I Cesarska slavnosf v Ri- henberku 1.1716. ; Priobal .losip Ualič. t „Austria surgesci-i. IVui'tu roociuida | poronni'". \ Malija Trošl. Meseca aprila 1. 1707. je nastopil sluzbo žapnika v Rihenberku bivii poprej vikarij fame csrkve sv. Hlarija in Ta- cijana v Gorici gospod Matija Trošt. Ta mož, ki je žnpnikoval v Rihenberkn do svoje srorti t. j. do 16. nov. I. 1729., je dal kmala po nastopa složbe napraviti nove, dedne matrike, v katere ni npiso- val le neobhodno potrebno, ampak ta- patam tadi kako dejstvo, ki se ma je zdflo vredno, da se potomcem ohrani v Bpomio. Takošen apis ali opazko n&ha- jamo tadi v poročni knjigi cd I. 1711 do 1770. str. 31. Ta nam gospod Matija opi- eaje dok&j zanimivo cesarsko Blavnost, katero so bili v Rihenberka priredili o priliki, ko je takratnema vUdarja Rarola VI. ceBarica Kristina 1. 1716. povila sinöka kojega so krstili na ime Leopolda. Casarost Karol se tega Brečnega, dogodka ni nadeja', zato je bil, v skrbeb, da ne bo imel možkih potomcev, že 1. 1713. proglasil znano pragmatiöno sank- cijo. Toliko veöje je bilo torej njegovo veselje, ko se ma je ppomladi omenjenega leta rodil preßtolonaalednik. To veselje pa je mcgoöno dvigalo tadi srea vsth zvestih podloinikov iirnega cesarstva, zato so prirejali razne slafuotti zlasti po msfctib. V Rihenberka so obhajali to BlarnoBt prvo nedeljo po Binkošth ozi- roma na praznik pres?ete Trojice „coincidento qaoqae dedicatione divi Uidarici". | Moralo pa je biti onega dne v Ri- henberka nekaj posebnega, kajti sveöa- nosti bo ni adeltžilo v velikem itevila le priproßto Ijadatvo z dohofiöino, nego tadi doma^e plemstvo, in sicer rodoTioa grofav Lanthieri-jev starejäe in mlajie linije (gornji in doljnji grad), potem adje plemenitih Robov, Hrobatov, Pregljev in Paljkov, ki bo imetali v cerkfi svoje posebne draiinske sedeže. Inicijativa k slavnosti je izila od L»nthieri-jev, glavni prireditelj pa je bil Trait sam, ki je bil — mimogrede povedano — azoren žup- nik, ačen moi in „Deputatas loci. Gjm, GoritienBis". Srečanost je imela sicer cerkven značaj, pa vendar ni brez kaltarhistorič- nega pomena, z&to jo po žapnikovem navoda takaj opiiemo. Farna cerkev je bila primerno ozaljiana, zlasti glavni altar, na kojem je bilo čitati v latiuBkem jezika veö jako pomenljivih in vrlo pa- trijotičnih nadpisov. Tako sta držala Jezas in Marija tale nadpis: nDomas Aaatriaca per nos facts perennatora". Iz ast t'.trnrga zavetnika bv. Dldarika, kle- čečega pred Jezaaom in Marijo, je izha- jala proŠDja: „Vos servate Archidacem". Zopet drogi mdpiB je iziazal željo: „Ut magno patri sanas saccedat". Zatem si Čital anagram: „Cor Laaa est Carolas" | (scilicet hie sit nostrum cor dia vis ens et laas nostra Bab tanto monsrcha esse). Na srtdni altarja pa je kviška dvigal nebeški genij srebrno sree, v kojega središča je bil adolbljen dvojni obratni jC t. je C.irolus et Christina. Pod istim pa si cital yznesene proroške beBede : i ,,lloc in signo Conslantinus subdidit Almam Urbem, hoc. sub signo Hyzalii monstra poribmit"'. Iz ast angeljčk», ki je pod podobo Jezusa in Marije kviiku podil oblake, se je razlegalo: „Leopolde neo date es ab ixQ benedictaa". Na Bredini drazega Bpodaj viseöega srebrnega srea si za- gledal udolbljeno število: L: XIX t. j. 19.ti nadvojToda tega imena. Okolo po- vrija istega srea pa je fetal znaöilni nadpis: „Ex voto, amore et concordia" (ucilicet nnto8). Pod Brcem pa: „neo- Leopolde monarcha orbia faturaBM. Ko- nečno je ie držal aogelj v nižini knjigo svetega Žkcld Uidarika odprto, v katerei so stale v spomin zapisane besede: Deo uni, ct trino pro Cacsarco primogonito grates RoiiVcnbergi sacrabantur. Vse to je genijalno priredil gospod Matija. Slovesnost pa, ki je obsegala prcce8ijo z NaJBvetejiim, peto sv. maio in zahvalno pesem, je opravil, seveda v spremstva drogih dahovnikov, gospod Jožcf Livij grof Lanthieri. Slavnostni govor je imel žapnik sam, kakor nam Bvedoči „tyaopsis concionis" v gori na- vedenej poroönej knjigi, Vsebino govora je Troit v verzih na kratko načrtal. V nvoda se proslavlja „Aastriadüm famos» domasu in „dies qaam nobis Re llanbergi fecit Caesaris neonatas". Jedro govora bo bili prej omenjeni nadpisi. Epilog pa bo glasi doslovno takole: >Nasceris el coelo LeopoUlo et nasceris orbi: liinc ortum astra tuuin celebrant ct muiuius [ubiquc. Lanthoriana doinus primis iaiu gloria saeclis Austriacao doinui semper dilccta, iidclis Incitat, ut clcrus reiffenbergensis ad aras, Nobilitas et plebä sincero cordo precentur: Carolo vivo tuuin natum virtutibus iinplo: Crescas ö Leopolde patreiu virtutibus acqua! Vive diu Christina triumphet Austria semper, Yivito et c nostris vestros Deas augeat annos.« (Konec pride.) Razpor med dr. Tumo in Hndr. Cabrščekom. (Dalje), Ta dopis, ki je priSel po Tamofi trditri iz Gibričekove koračnice ae glasi: (Iz Trat«). „Slov. Narod* ae je že rečkrat baril t tern kameleonom ia- loatne poatave. — Ni ie dolgo ternn, ko ga je „S. N." korenito odsloril, ker si je nadel dr. Tama krinko hadega — nar od nega radikalca ter je anoral nor radikalni dnernik proti ,S. N." Pred nekaj doe?i pa 86 je basil ž njim — ioternacijonalnim aocijalaim demo- kratom. V Trata se je zasnorala narodoa delavska organisac"ja, ki se öadorito lepo razrija. \i Trsta ae širi ta organiucija po vaem Primorakem, — in tadi na Go- riikem pridobira trdnih tal. — la glejte, prar v dneh tako zdrarega narodaega napredka atopa k bojnim vrstam proti mm — dr. Hmrik Tama, bifii ˇeliki SioTan, birii liberalec, birii naprednjak, bivii narodni radikalec in — amejijte bo nebeaa! — birii klerikalec. — Zito je prav, da naredimo a tern možem ob- lažan. Dr. H. To'ma je bil uc'talj r Po- atojni ; valed narodne odločaosti in rse- sloranskega nazifaoja so ga — odslorili. DokoDčal je job in — priiel pred 10 ieti T Trst. To amo ga poznali najpoprej kot velikega Slorana. V Trata je rsak „relik Slovan" takoj populären. Tadi Tama je imel okoli aebe takoj öeto če- stilcer, ki so zresto požrli raako besedo is njegOTth nst. V Čitalnici je imel pri kosila in reöerji redno čestilce okoli aebe. — Ali kmala ao — bežali rsi od njega, kajti ni ga bilo, ki ni dobil pod nos, daje: tepee, da niöesarne razame, da je lehnb, lahkoži- T6C, krartopirec; tadi osli ao le- teli po zraka. 0 Liginji, Spiačča, Mia- diča in dragih pmkih je gororil enako zaničljiro : on pa ae je aretil nad rsemi i sfojo m o d r o s t j o, znanoatjo in delarnoatjo. Nij erode, ka- teri ni bil kos. Kdor se ni dal po- učiti, je postal in oatal tepee, - Tako je odiel dr. Tama iz Trsta r Tolmin, ne da je zapustil t Trata le enega pri- jatalj», katerega nima niti danea. Po kratkem bifanja t Tolmina smo ga našli t — Gorici, kjer so ma že hta 1895 prakrbeli — deželno od- borništvo. V Gdtjci ae ma je pono- rila tista historija, kakor r Trsta : spo- četka občadoranje, potem pa ao zbežali od Djega rsi tiati, ki ao ga dobro spo- znali, ker jim je dajal čatiti srojo aöe- nost in rserednost ter jih je .traktiral a tepci in osli. Leta 1899 so objarili T»i aloTenski deželni poalanci, da Ž njim ne sedijo veö pri eni mizi, ker je to nemo- sen člorek, ki opljaje in opsaje Tsakc- gar, kateri ue sltače ž njim Tred iz ek- strema t ekstrem, danes črn, jotri bel, pojutranjem rdeč. — Mi r Trata amo dobro razameli tisto izjaro in ae jej nismo čadili. Čadili smo se le tema, da ni — poöilo že prej. Velika sreöa za dr. Tamo j e bil razkol, k i j e moral nastati t a - ratna Gor iš kern faled odhoda dr. Mahniöa na Krk in alc^eče kapitalacije dr. Grfgorčiča pred kariiaaiom Misaio. Vsi napredni žirlji, na čela jim g. An- drej G *brš5ek, ao porabili tadi slacaj dr. Tame, da ao udarili po — klerikalcih in dr. Tama je postal zopet „narodna žr- ter"; njegov nimbas je zrastel čez noč do Telike ^iiiae. — Pripominjam, da je dr. Tama v 1. 1896 in 1897 bado koke- tiral z dr. M a b n i ö e m, s čimer se je pozneje flam hralil in branil pred kle- rikalci, ki bo ga zmerjali z brezrercem. Kot praktičen mož, ki je odiel iz Trsta rerež, je imel t Goricf kmala hiio (zdaj ima že drei), kjer bi je dal napratiti nad vhodom napia: Bog da — Bog vaame! Kdo je bolj reren, kakor dr. Torn»? Napredno gibanje je sicer bitro ratio, toda öez noö ni bilo mogoče fltreli klerikalizma. Dr. Tama je bi! p»ri pred- 8ednik izrräeralnega odbora narodno- napredne atranke. — A!i razmere ao dozorele tako daleö, da je dobil dr. Tama 1. 1900 reöino alorenakih volilnih mož; toda dr. Anton Gregorciö je sklenil z dr. Pajerjem znani pakt — in Gregoröiö je dobil t Farlaniji 22 laikih glasor ter vsega ska- paj — 5 glasov teöine. Dr. Tama je dobil med Slovenci fečino. Vaakomor bi zadosöal za pr?i nastop tako velikanski aapeh. Toda Djema ne ! Za delo r [deželi ma ni bilo mar, kajti njegova najljabša 8anja je bila, da ae kot drž. poalanec preseli na Danaj, kjer oUori zajedno odretniško piaarno, ki bi seteda c?etela, ker bi dobirala ?ae pravde z jags. Daljii njegor cilj pa je bilo kako viaoko mesto T — trgofinakem ministrst?a. (Konec pride). Dopisi. Trg sv. flndreja bo prihodnji pondeljek. Ob tej priliki priporočamo našemu J ljudstvu, da se ta dan spomne naših slovenskih trgovcev v mestu. Slovenski trgovci postrežejo ravno tako kot laški, in menda še bolje. ' Ako bomo podpirali slovensko obrt in trgovino v Gorici, ako se bomo stregli pii naših trgovcih ! in obrtnikih, ako se bomo povsod ! zavedali svoje narodnosti, svojega i jezika in ako se bomo strogo dr- žali besedi, katere smo uže več- krat napisali, da namreč podpi- ' raj mo se drug drugega, Slovenec ! Slovenca, da ne bomo podlaga tujčevi peti, potem bodimo pre- pričani, da goriški Slovenci bo- ; demo hitrimi in velikimi koraki , korakali k boljši bodočnosti slo- venstva v našem mestu, kar mora biti vsakemu zavednemu Sloven- cu v veselje. Od naših okoličanov, Hribovcev, Vipavcev, Bricev in Kraševcev je odvisen napredek goriških Slovencev. Ako bomo vzajemno podpirali slovensko tr- = govino in obrt v mestu, gledamo lahko uže sedaj v jasnejšo bo- I dočnost. Slovenskim trgovcem v i mestu pa priporočamo, naj skr- \ bijo za dobro blago in solidne cene. Potem se nam ni bati ni- koga! dokažemo. Dobro ! Najprej naj Standrežki dopiBnik dokaže, da je pisal dopise ˇ ^Gorico" doktor z mirenske ceate, potem si bomo a aleparatri tadi mi upali na dan. Torej korajžo ! Štandrežkega dopianika pozivamo, naj nam dokaže, kdaj je g. žapnik ob- Ijabil cerkvdnim pevcem 60 K, potem pa nisi dal. Na d«n /. dokazi in pričami, dragače ti pritianemo še enkrat na čelo pečat lainika. — Nam svatajetp, naj pcatimo politiko ter naj ne posloiamo g. žapnika. Mi se bomo g. žapnika držali, kajti kdor se drži njegorib naakor, ne zgreii, ne pade, se ne osramoti. Vi glejte raje, kam tarate. Z*bredli ate aže globoko T mlakažo, iz katere ne pridete too čisti, tadi öe se boste v „Soöi" Tsa- ki teden trikrat ˇ avodnih ölankih ko- pali. Z zidanjem no?e drorane so si be- lili naii „naprednjaki" glare ter Be za- kleli, da se ne soae zidati. PAragrafd so tolkli po krömah po sroje, si razlagali prarice do prostora, kjer stoji drorana, tadi po 8roje, kleli, kriöali in razaa- jali, da se je kadilo. A rereži, ostali so z 1 meter dolgim nosom. Čaki, še teg a ni8O redeli, da je corker rknjižena na ta proator! To je bilo krohota po ob- čini! Kaj se hoöe, so n