SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 29
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 4 de agosto - 4. avgusta 2016
DIKTATURA POLITIČNE KOREKTNOSTI
Slovenija je varna?
MARKO MEHLE
Poznamo kar nekaj primerov iz družbenega dogajanja, ki ustrezajo naslednjemu vzorcu: a) nekdo izjavi ali zapiše trditev, ki je izzivalna, sporna ali žaljiva, nato se b) oglasi množica zgroženih razumnikov, ki si trgajo oblačila in izjavo in izjavitelja obsojajo; c) dotični se mora zaradi pritiska opravičiti, odstopiti iz javnega položaja, ali pa je kar odpuščen. Nedavno se je nekaj takega zgodilo pisatelju Evaldu Flisarju, ki je po domnevno seksistični izjavi v zasebnem dopisovanju s kritičarko Anjo Radaljac moral odstopiti kot predsednik PEN-a. Zgodba je tako sodobna kot polemična. Spomnimo se še primer Dolce&Gabana, ko sta slavna oblikovalca povedala svoje mnenje o družini ter o istospolnih posvojitvah, nato pa se je usul plaz kritik in pritiska tako, da sta na koncu morala izrečeno mnenje »popraviti«. Na misel mi pride tudi primer iz Argentine, ko je buenosaireški sekretar za kulturo moral odstopiti, ker je izrazil dvom o natančnem številu izginulih oseb med obdobjem vojaške diktature.
V	sodobni družbi obstajajo določene teme, ki so tabu. O njih je težko razpravljati, kaj šele odkrito polemizirati, ker je mera družbene občutljivosti za pretiravanje v izjavah ali žalitve, ki so povezana s tovrstnimi temami, prevelika. To samo po sebi ne bi smelo biti presenetljivo, če ne bi živeli v dobi, ki se hvali ravno s tem, da podira vse tabuje. Tematike, kot so na primer splav, istospolne skupnosti, rasna vprašanja, verska vprašanja, feministična stališča, demokracija in enakost itd. predstavljajo novodobna minska polja javnega diskurza, po katerih se je nevarno sprehajati. Priporočljivo je, da človek, ki se znajde prav tam, čim prej pobegne po varno utrjenih stezah politične korektnosti. Ta imperativ, ki je prerasel meje formalno zapisanih zakonov, je prepojil vse pore družbene etike ter vzpostavil neke vrste mačehovski totalitarizem, v katerem je po eni strani vse dovoljeno, po drugi pa vsi dobro vedo, kaj se sme govoriti in česa ne. Paradoks je, da je to bolj izrazito v državah, ki se še posebej ponašajo z demokratičnimi načeli in svobodo, ki v določenih pogledih postajajo vse bolj iracionalne.
Preobčutljivost v medosebnih odnosih spodbuja popačene dinamike in igranja vlog, ne glede na to, ali je občutljiva oseba na poziciji moči ali na poziciji žrtve. Vpliven človek na položaju, ki nerad sliši kritike ali slabe novice, bo povzročil, da se bodo tisti, ki delujejo v njegovi okolici, njegovi občutljivosti prilagodili tako, da bodo govorili le tisto, kar želi slišati. V organizacijah se to stanje maščuje kot nezmožnost konstruktivne kritike in podtalni cinizem. Če bo v družinskem okolju eden izmed staršev prerahlo-čuten, drugi pa tega ne bo znal ustrezno uravnotežiti, se bo odnos s časom izrodil v muhavost, čemur se bo končno prilagajal cel družinski sistem. To običajno povzroči raznovrstne družinske patologije. Po drugi strani pa je igranje vloge žrtve lahko odlično sredstvo za manipulacijo, zlasti ko si »žrtev« utrdi svoj ugled in ji uspe sistematično nagovarjati skupinski občutek krivde.
Napačno bi bilo sicer enačiti odkritost, iskrenost ter svobodo govora z žaljivostjo. To sta dve različni stvari: pri enem gre za rabo svobode, pri drugem pa za zlorabo. Kje postaviti mejo pa je drugo vprašanje. Obstajata dva ekstrema. Na enem je hladna brezbrižnost, na drugem pa nasilje nad resničnostjo in hinavščina. Ali je legitimno onemogočati razpravo o bioloških dejstvih samo zato, ker je žaljiva za nekatere manjšine? Je mar znanstveno podpirati samo določen tip zgodovinskega revizionizma, torej tistega, ki je skladen s trenutnimi družbenimi pogledi, drugega pa kaznovati? Ali je lahko iskanje resnice, tudi pri občutljivih vprašanjih, žaljivo? Ali je to dobro?
V	družbi obstajajo negativni učinki te človekoljubne in navidezno nedolžne skupinske samocenzure, zlasti takrat, ko se zaide v ekstrem zanikanja realnosti zavoljo ugajanja interesnim skupinam ali manjšinam. Trditi, da različnost spolov ne obstaja, zagovarjati, da nerojen otrok ni človeško bitje, brezpogojno verjeti, da ima »ljudstvo vedno prav«, so oblike nasilja nad razumom in resničnostjo. Zatiranje resničnosti povzroča napetost, ki se nabira v družbi in teži k sprostitvi. Ko je mera razumne prilagoditve presežena, se nakopičena energija lahko sprosti kot družbeni prevrat, ali pa obstane v obliki družbene patologije. Mehanizem je deloval v totalitarnih sistemih iz preteklosti, le da gre tukaj za bolj prefinjeno obliko nasilja, ki se ji je težje upreti, ker je zatiralec neviden. Danes vsa družba igra igro vlog, pa naj se tega zaveda ali ne. Mnogi se začudeno sprašujejo, zakaj imata Donald Trump in Marine LePen takšno moč nagovarjanja. Je to zato - kot verjamejo - ker naj bi bilo ljudstvo neuko in neumno ali zato, ker oba znata nagovarjati in črpati podporo iz te zaloge družbene napetosti?
Za uspešno obrambo zahodnih vrednot in demokracije je pomembneje najprej ubraniti svobodo razuma. Pogosto je veliko bolj žaljiv tih prezir kakor pa nespoštljiva beseda, nevarnejše pa je nasilje nad resničnostjo kakor pa besedna ostrina ali neprijetne resnice, ki lahko tudi koga prizadenejo.
(Časnik.si)
Stopnja ogroženosti Slovenije tudi po nedavnih terorističnih napadih v Evropi ostaja nizka, je v sredo, 27. julija, po sestanku sveta za nacionalno varnost dejal premier Miro Cerar. Ob tem je poudaril pomen previdnosti in usklajenega delovanja pristojnih služb, ki po njegovih besedah že delujejo »na vso moč«. Srečanja sveta za nacionalno varnost se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor.
Po Cerarjevih besedah Slovenija deluje normalno, »se pa vsi zavedamo, da moramo biti glede na dogodke v soseščini ter širše v Evropi in svetu zelo budni in zelo pozorni«. Poudaril je, da kot predsednik vlade vsak dan zahteva, da se mu redno poroča o aktivnostih služb, pristojnih za zagotavljanje varnosti. Ob tem je poudaril pomen medsebojne usklajenosti delovanja vladnih resorjev ter sodelovanja obveščevalnih organov z drugimi državami v sklopu Evropske unije in širše.
Cerar meni, da je pomembno tudi sodelovanje na politični ravni oziroma sodelovanje koalicije in opozicije. »Gre za varnost Slovenije, slovenskih državljanov, zato je zelo pomembno, da vsi izmenjavamo informacije, predvsem pa, da vsi skupno spodbujamo kulturo miru in nenasilja,« je poudaril. Ukrepi za primer zaostritve razmer morajo biti po Cerarjevih besedah sorazmerni s tem, kar se dogaja. O konkretnih ukrepih ni želel govoriti, je pa poudaril, da glede na nizko stopnjo ogroženosti Slovenije ne bi bilo prav uvajati kakršnih koli nesorazmernih ukrepov, predvsem takšnih, ki posegajo v posameznikovo svobodo in druge pravice.
Evropo, v prvi vrsti Francijo in Nemčijo, je v zadnjih dneh namreč pretresel niz napadov, v katerih je bilo ubitih na desetine ljudi. Skrb pa vzbuja tudi dogajanje v Turčiji, kjer so oblasti po spodletelem državnem udaru uvedle izredne razmere, ob tem pa se krepijo
bojazni o trdnosti dogovora med Turčijo in Evropsko unijo o upravljanju migracijskih tokov. Cerar je poudaril, da je Slovenija migrantski val lani uspešno obvladala, v sklopu soočanja z njim pa je sprejela nekatere zakonske in operativne ukrepe, ki bodo na voljo tudi v prihodnje.
Sekretar poslanske skupine SDS Božo Predalič po seji sveta za nacionalno varnost njene vsebine ni komentiral, je pa dejal, da bi si želel jasnejšega in odločnejšega pogleda naprej. Spomnil je, da je SDS v preteklosti predlagala cel niz ukrepov, ki bi bistveno povečali varnost v državi v prihodnje, a jih je koalicija v državnem zboru žal zavrnila. Omenil je azilno zakonodajo in podobne predloge.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa je povedal le, da azilna zakonodaja oziroma morebitne zaostritve zaradi varnostnih razmer ni bila tema tega srečanja.
Papež nas blagoslavlja
Papež je na Poljsko letel tudi prek Slovenije. V telegramu predsedniku Borutu Pahorju je zapisal, da nad slovenski narod kliče obilje Božjega blagoslova.
»Ko vstopam v slovenski zračni prostor med svojim potovanjem na Poljsko, pošiljam prisrčne pozdrave Vaši ekscelenci in vašim sodržavljanom ter kličem nad narod obilje Božjega blagoslova.«
To so besede telegrama, ki ga je papež Frančišek nad Slovenijo
poslal njegovi ekscelenci Borutu Pahorju, predsedniku Republike Slovenije v Ljubljano.
Zakon o družinskem nasilju
Na zadnji redni seji pred počitnicami je vlada potrdila novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini. Prepovedano bo telesno kaznovanje otrok, saj to ne more biti eden od vzgojnih ukrepov, je povedala resorna ministrica Anja Kopač Mrak. Širijo pa tudi opredelitev nasilja v družini: »Predlagamo, da se za nasilje šteje že grožnja s tovrstnim nasiljem; denimo kričanje 'ubil te bom', grožnja s telesno poškodbo, ustrahovanje, poniževanje. Kot psihično nasilje se dodatno opredeljuje razširjanje informacij o žrtvi, širimo tudi opredelitev ekonomskega nasilja, in sicer kot neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana. V
zakonu dodajamo tudi novo obliko družinskega nasilja, to je zalezovanje.«
Z novelo želi vlada izboljšati delo državnih institucij pri obravnavi nasilja. Specialistka zakonske in družinske terapije dr. Tatjana Rožič iz Študijsko raziskovalnega centra za družino meni, da je na tem področju nujno potrebno multi-disciplinarno sodelovanje. Predlog, da se tudi grožnja obravnava kot nasilje in da se prepove telesno kaznovanje, podpira, saj pri svojem delu opaža, da je to še vedno zelo prisotno v družinah. »To nas skrbi, saj le iz varnih in ljubečih družin izhajajo ljudje, ki pozneje kot odrasli ne škodijo
drugim ali sebi. Raziskave kažejo, da so bili odrasli storilci nasilnih dejanj tudi sami žrtve nasilja v otroštvu. Če hočemo vzpostaviti zdravo in čustveno varno družbo, moramo poskrbeti za to, da iz družinskih odnosov izgineta vsakršna grobost in nasilje.«
Kot družinski člani bodo med drugim upoštevane tudi osebe v partnerskem razmerju, ter novi partnerji ali otroci družinskih članov. V praksi je namreč prihajalo do nasilja med osebami, ki so bile v določenem partnerskem ali intimnem razmerju, a jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij družinskih članov po veljavnem zakonu.
Svobodna_2016_nro_22.indd 165	21/06/16 15:52
Stran 2
4. avgusta 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
100 let ruske kapelice pod Vršičem
Ruska kapelica pod Vršičem je bila zgrajena v spomin na ruske vojne ujetnike, ki so izgubili življenje pri gradnji tamkajšnje ceste. Vsako leto tam poteka posebna slovesnost, na katero vedno pridejo tudi razne ruske delegacije in predstavlja posebno razmerje med Slovenijo in Rusijo. Letos, ob 100. Obletnici, je potekalo več slavnosti. Poseben pečat pa je dogodku dala prisotnost ruskega predsednika. Vladimir Putin je prihitel v Slovenijo in postal središče slavja, dogovorov in tudi raznih polemik.
Slovenski predsednik Borut Pahor se je na slovesnosti ob stoti obletnici Ruske kapelice zavzel za mirno reševanje sporov. Dejal je, da bomo z združenimi močmi premagali tudi terorizem, in poudaril pomembnost dialoga. Putin se je Slovencem zahvalil za gostoljubje in za to, da ohranjajo skupno kulturno dediščino - spomin na padle ruske vojake.
Tradicionalno spominsko slovesnost, ki je potekala v soboto, 29. julija, so pripravili Občina Kranjska Gora, Društvo Slovenija Rusija in Veleposlaništvo Ruske federacije v Republiki Sloveniji. Ob tem je Slovenijo obiskala delegacija Ruske pravoslavne Cerkve, ki jo vodi predsednik Oddelka za zunanje cerkvene zadeve pri moskovskem patriarhatu metropolit Ilarion. V nedeljo dopoldne je v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vodil pravoslavno bogoslužje, ob 20.00 pa je bil nastop zbora Ruske pravoslavne Cerkve v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani.
Pa poglejmo malo v zgodovino. V času 1. svetovne vojne se je triglavsko območje znašlo v žarišču svetovne zgodovine s Soško fronto in njenimi krvavimi bojišči, na katerih so se devetindvajset mesecev vojskovali, trpeli, krvaveli in umirali na desetine tisoč mladih vojakov 22 narodov, je za revijo Sinfo zapisal sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Med njimi je bilo tudi okoli deset tisoč ruskih vojnih ujetnikov, od katerih je bil del teh napoten na zelo zahtevna gradbišča visokogorske ceste čez 1611 m visok gorski prelaz Vršič. Zgodovinarji ocenjujejo, da je med I. svetovno vojno na Vršiški
cesti zaradi onemoglosti, bolezni in naravnih nesreč, predvsem plazov, izgubilo življenje okoli tisoč ruskih ujetnikov.
»Preživeli ruski ujetniki so po veliki snežni nesreči ponesrečenim rojakom v večni spomin in sebi v duhovno oporo še isto leto iz lesa in lubja zgradili majhno pravoslavno cerkvico z dvema značilnima čebulastima zvonikoma in v bližini katere so pokopali umrle rojake. Ob širitvi Vršiške ceste leta 1937 je gradbinec Josip Slavec iz Kranja naletel na mnoga okostja, ki jih je prenesel, skupaj s še drugimi ruskimi posmrtnimi ostanki iz kranjskogorskega 'soldaškega britofa', v piramidno grobnico, ki jo je v ta namen zgradil ob severno vzhodni strani cerkvice sv. Vladimira«, je povedal Gaberšček.
Leta 2006 je ministrstvo za kulturo cerkvico popolnoma prenovilo. »Zaradi arhitekturnih posebnosti značilnih za rusko sakralno arhitekturo in dejstva, da je vznikla med krutimi viharji velike vojne in sredi nepopisnega trpljenja ruskih jetnikov na samem zahodnem robu slovanskega sveta, je cerkvica enkratna znamenitost, ki postaja vse bolj privlačna za množice domačih in tujih obiskovalcev.«
Od leta 1992, ko so sta se ob ruski kapelici prvikrat sestali delegaciji slovenskih in ruskih državnih in cerkvenih predstavnikov, pa je vse bolj tudi vidni simbol slovensko-ruskega prijateljstva, ki se prav ob njej vsako leto na spominski slovesnosti ob godu sv. Vladimira na zadnjo julijsko nedeljo, obnavlja in utrjuje na mnogih področjih kulture, gospodarstva in v raznih drugih oblikah sodelovanja vse do tkanja ekumenskih vezi med sestrskima krščanskima Cerkvama.
»Ruska cerkvica - kapelica sv. Vladmira pod Vršičem je v sto letih odigrala pomembno zgodovinsko vlogo in poslanstvo z opominjanjem na strahote in nesmisel vojne; hkrati pa vsakega mimoidočega vabi k spoštovanju življenja vsakega človeka in njegovega nezamenljivega dostojanstva«, je še povedal Silvester Gaberšček.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
V	prvem četrtletju letošnjega leta sta bila negativna tako naravni kot selitveni prirast prebivalstva. Umrlo je 612 prebivalcev več, kot pa se jih je rodilo, iz Slovenije pa se je odselilo 205 ljudi več, kot se jih je vanjo preselilo.
V	prvem četrtletju letošnjega leta se je rodilo 4873, umrlo pa 5485 prebivalcev, kažejo podatki^ Statističnega urada RS (SURS). Število rojenih je bilo za 15 nižje, število umrlih pa za 115 nižje kot v istem obdobju leta 2015. Negativna vrednost naravnega prirasta na 1000 prebivalcev se je v enem letu spremenila z -1,4 na -1,2, so zapisali na
Ali izumiramo?
SURS-u.
V	tem obdobju je bilo tudi manj porok in razvez kot v istem četrtletju prejšnjega leta. V prvem četrtletju 2016 je zakonsko zvezo sklenilo 616 parov ali pet manj kot v istem obdobju leta 2015, razvezalo pa se je 647 parov ali 15 manj kot v prvem četrtletju 2015.
V	prvem četrtletju 2016 je bilo registriranih 25.771 notranjih selitev ali za 0,9 odstotka manj kot v istem četrtletju leta 2015, še kažejo podatki. V prvem četrtletju letošnjega leta se je v Slovenijo priselilo nekaj več prebivalcev kot v istem obdobju leta
2015. Priselilo se jih je namreč 3610 ali za 3,6 odstotka več kot v prvem četrtletju 2015. Odselilo pa se je 3815 prebivalcev ali 122 več kot v istem obdobju leta 2016. Število odseljenih državljanov Slovenije (2098) je bilo znova višje od števila odseljenih tujih državljanov (1717).
Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven (za 1242), selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen. Iz države se je namreč odselilo 1447 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo. Selitveni prirast državljanov Slovenije je sicer že dvajseto četrtletje zapored negativen.
Letalsko pripravljeni
Slovenija je usposobljena za najzahtevnejše Natove operacije. V torek, 26. julija, sta namreč na vojaškem letališču Cerklje ob Krki pristali ameriški letali F-16 in s tem potrdili uspešnost njegove prenove in hkrati usposobljenost letališkega osebja za najzahtevnejše naloge.
Jožef Lacko, vodja prenovitvenega projekta z ministrstva za obrambo, je ob tem povedal, da so s pristankom teh dveh letal dokazali, da je cerkljansko letališče sposobno najzahtevnejšega delovanja.
Po prvih izračunih so mislili, da bo obnova letališča stala bistveno več kot se je izkazalo zdaj. Naložbo so namreč ocenili na 80 milijonov evrov, od česar bi polovico denarja prispevala zveza NATO. Med prenovo jim je slovenski delež uspelo znižati na 26 milijonov evrov, zveza NATO pa je na koncu prispevala nekaj več kot 40 milijonov evrov.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
V	demokraciji stranke raznih gledanj in smeri, s tem, ko usklajajo kar je različno, umirjajo nasprotstva in krepijo družbo.
V	državi pa, kjer vlada ena stranka,
ki ne prizna, da med željami ljudstva so lahko razlike
in da je pestrost miselnih tokov koristna,
nihče ne usklaja tega, kar zanika,
zato pod streho enoumja
prikrito nesoglasje družbo ruši.
MK
Eden važnih dejavnikov, ki jih mora upoštevati vsak državnik pri svojem delu je, kaj je nujno in kaj je važno. Vendar nima vedno prednost, kar je nujno. Dejansko je najboljša pot, ko uravnovešeno upoštevamo en in drug princip, pa seveda, da jasno razvi-dimo razliko. Lahko bi rekli, da v tem pogledu sedanja vlada malo peša. Od tod kamni, ki si jih mnogokrat sama meče na pot.
Ko ugled kopni. Za las
je Macri zmagal na predsedniških volitvah. Vendar je njegov ugled v prvih mesecih precej presegal polovico družbenega telesa. Ta ugodna številka je počasi začela upadati, ko je morala vlada izvesti korake, predvsem na gospodarskem področju, ki niso bili priljubljeni. To je zlasti prišlo do izraza, ko so povišali cene javnim storitvam. Najbolj so ga polomili pri plinu, področje, kjer je sodišče ukazalo, naj se računov ne plačuje, dokler vlada in sodna ustanova ne razčistita položaja. Seveda, bilo je nujno, da so cene storitev povišali, ker so bile smešno nizke. Več je stala steklenička Coca-cole, kot pa mesečni račun za vodo. Zanimivo je, da so sedaj ustanove za raziskavo javnega mnenja objavile, da sta še vedno skoraj dve tretjini prebivalstva (točno 63,8%) prepričani, da so povišice nujne. Važno pa bi bilo, da se zvišanje izvede postopoma in na tak način, da ne bi bili prizadeti socialno najbolj izpostavljeni deli prebivalstva. Macrijev ugled je ob tem izredno trpel. Opomogel si je šele, ko so na dan prišli novi primeru vele-korupcije prejšnje vlade. To pa je skoraj postalo že navada: priljubljenost vlade upada; potem pa se pojavi kak predstavnik prejšnjega režima in jo kritizira, ali pa odkrijejo nov primer korupcije, in vlada znova pridobi na ugledu. To je prišlo do izraza predvsem ob zadnjem obisku gospe predsednice. V Buenos Aires je prišla, da se je udeležila slavja ob novi obletnici rojstva pokojnega venezuelskega predsednika Chaveza. Kdor malo misli s svojo glavo ve, da je v Venezueli pravi pekel, in da bi v primeru zmage kirchnerizma Argentina šla po isti poti. Potem pa je gospa Cristina napadla sedanjo vlado in trdila, da so pustili cvetoče gospodarstvo. »Namesto, da nas preganjajo, bi nam morali dati Nobelovo nagrado v ekonomiji«, je trdila. In Macrijev ugled je znova poskočil. Vendar naj se sedanji funkcionarji zresnijo in stvari pravilno
zastavijo; ne bo vedno pri roki gospa, da jih vleče iz močvirja.
Kot sneg spomladi. Kopni seveda tudi ugled bivše predsednice. Včasih kaže, da si nekoliko opomore, potem pa zopet zatone. Njen vpliv v politiki gre po isti poti. Jasno je postalo, da brez okostja strukture pero-nistične stranke že nima več lastne teže. Ostajajo ji le maloštevilni zvesti. Vprašanje je, kako to, da se stranka vsa ta leta ni mogla znebiti njenega nasilja. Verjetno to odgovarja peronistični psihologiji, ki v nebesa dviga zmagovalce, poražence pa meče v pekel. Le tako si lahko razložimo, da jo je kritiziral celo začasni predsednik stranke José Luis Gioja, ki jo je doslej vedno branil. Oponesel ji je, da se prikaže le od časa do časa, medtem ko morajo oni (peronisti) vsak dan trdo delati, da obnovijo zavožen položaj. Položaj v stranki je res zapleten, ker ni pravega vodstva in vsak vleče na svojo stran. Ni samo skupina okoli Masse, ki je stranko že prej zapustila. Podpredsednik je Scioli, ki se niti z besedico ni oddaljil od bivše predsednice, a ima sedaj težave z obtožbami korupcije. Potem pa so še guvernerji, ki ne dopuščajo, da bi jim kdo ukazoval. Med njimi izstopa Urtubey, guverner iz Salte. Zbira okoli sebe druge guvernerje in župane ter upa, da se mu bodo pridružili. On je eden možnih predsedniških kandidatov čez tri leta.
Motor ne požene. Kljub upanjem in napovedim se izboljšanje ne pokaže. Ni tako pričakovanih zunanjih investicij, zaradi padca potrošnje pa proizvodnja vztrajno nazaduje. Le poljedelska dejavnost kaže znake obnove. Ni čudno, da je Macri obiskal razstavo v Palermu. Petnajst let se je ni udeležil nihče od predsednikov. »Polje je véliki motor dežele« je pohvalil kmete. Predsednik skuša tudi odpreti meje, da bi argentinski izdelki našli pot na svetovni trg. Zato je bil v Peruju ob nastopu novega predsednika. V Buenos Aires pa je prihitel mehiški predsednik Peña Nieto. Z njim se je pogovarjal o možnosti, da bi se Argentina priključila Tihomorski povezavi. Ne moremo zaključiti, ne da bi omenili nova odkritja primerov korupcije prejšnje vlade. Sedaj je na vrsti trgovsko razmerje z Venezuelo, ki je bilo res ideološkega značaja, a predvsem priložnost umazane trgovine, ob kateri so mnogi nesramno obogateli.
Svobodna_2016_nro_29.indd 2
02/08/16 14:55
SVOBODNA SLOVENIJA • 25. avgusta 2016	Stran 5
MENDOZA
Planinska koča in zimsko otroško taborjenje
V petek in soboto, 15. in 16. julija, se je v Slovenski planinski koči Jožeta Kastelica v Los Penitentes, Mendozi, vršilo taborjenje, namenjeno osnovnošolskim otrokom naše skupnosti. Vodil ga je profesor telesne vzgoje Friderik Štumberger s sodelovanjem nekaterih staršev in mladih.
Prvi dan se je število 26 otrok in voditeljev peljalo z avtobusi in so okoli poldneva dospeli v lepo zasneženo naravo. Dan je bil sončen, sicer nekoliko vetroven. Po
kosilu se je začel program, ki je trajal do večerje, po večerji so bile na vrsti pesmi in zabava. Po intenzivnem programu so udeleženci, že nekoliko utrujeni, polegli k počitku in hitro zaspali.
Naslednji dan so bili povabljeni starši in sorodniki, da bi skupaj uživali sobotni dan, predvsem s sankami po beli površini. To je bila prva skupna dejavnost v prenovljeni in povečani koči.
Zgodovina mendoške planinske koče se je pričela pred več kot štiridesetimi leti. Naši starši in stari starši so vedno gledali proti zasneženim vrhovom in zato je bilo njihovo izkoreninjenje iz rodne domovine manj boleče. Ob začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, smo se skupina mladih začeli navduševati za smučanje in se vozili na sneg okoli 180 kilometrov proti hribom z vozili, opremljenimi za večdnevno bivanje ali s tovornjaki pokritimi s platnom. Nabavili smo si tudi mali enostavni vzpenjač, kar nam je dalo možnost za intenzivno smučanje skozi ves dan. Tako se je naše prijateljstvo močno poglobilo, ko smo se morali skupno zoper-staviti raznim težavam v samotni naravi. Med smučanjem smo ogledovali lepe valovite kraje ter sanjali o možnosti zgradbe zatočišča, ki bi služilo vadbi tega lepega športa.
Malo pozneje smo izvedeli, da je mendoška vlada pripravljena dati razne parcele s pogojem, da postavijo zgradbe v ta namen. Takoj smo se opogumili in poslali
prošnjo, ki je bila hitro odobrena. Pripravili so načrt koče in v marcu 1975 smo začeli izdelovati dele, predvsem streho s tipično planinsko obliko. Skupina 12 planincev (imenovali smo se »skupina 12 apostolov«) je hodila vsak večer in ob sobotah popoldne delat v Bajdovo sodarsko delavnico. Koča je počasi dobivala svojo obliko. Med tem smo se včasih konce tedna vozili v hribe in zgradili betonske temelje ter majhno klet.
Ko je bilo vse pripravljeno, smo 1. junija, že v mrzlem zimskem času, naložili dele koče na velik vojaški tovornjak in jih v Los Penitentes postavili na temelje, ko je že močno snežilo. Tako je prva streha začela služiti športnim namenom. Naše sanje so se uresničile v veselem razpoloženju in z ogromnim trudom. Podnevi smo smučali in ponoči neutrudno delali, da dokončamo zgradbo. Postavili smo tudi visok betonski monolit s črko E, kar je pomenilo, da smo tukaj prisotni Eslovenos. Istočasno smo aktivno sodelovali v promociji športnega centra in pomagali pri izmeritvi štirideset hektarjev zemljišča.
Počasi se je turistični center začel razvijati in v nekaj letih so se zgradile razne stavbe stanovanj, hoteli, športni klubi in podjetja s turističnimi ponudbami. To nam je povzročilo tudi veliko presenečenje. Boleče nas je prizadela novica, da je bila, zaradi potrebe zimskega centra, v načrtu izdelava nove ceste. Zato bi morali našo skoraj dokončano kočo premestiti skoraj pol kilometra proti zahodu.
A naša slovenska volja in pogum sta bila še neokrnjena ter smo se lotili tudi tega izziva. Izrabili smo to priložnost, da smo še enkrat zasnovali velikost in funkcionalnost koče. Prva majhna klet se je spremenila v dosti veliko in udobno spalnico, dodali smo kuhinjo, stranišče in balkon pred vhodom, od koder smo lahko zelo udobno ogledovali lepote narave. To je bilo tudi priložnost, da je začetna skupina 12 članov velikodušno dala na razpolago možnost drugim članom skupnosti, navdušenim nad planinskimi športi, naj se vključijo v Planinski odsek Društva Slovencev. Ta odločitev je žela lepe sadove. Skupina se je od takrat obna-
vljala z mlajšimi generacijami, ki so prispevali s svojimi iniciativami in navdušenjem. Koča je bila v zimskem času, kadar je bilo zadosti snega, lepo obiskana, predvsem so se skoraj vsako leto organizirajo taborjenja mladine in nara-ščajnikov.
Ker je bilo v poletnih mesecih manj slovenskih obiskovalcev, smo izrabili priložnost, da smo v najem turističnim podjetjem, ki so organizirali odprave na Aconcaguo. Tako se je nabrala lepa vsota denarja, s katero smo imeli priložnost, da bi zopet izvedli nekatere izboljšave. Dodali smo dva nova stranišča in streha je tako dobila večjo dolžino; zamenjali notranjo leseno oblogo in celotno izolacijo, povečali površino balkona ter posodobili vodovodne ter električne naprave.
Zanimivo je, da je bil prvi večinski obisk v obnovljeni koči, prav skupina 26 malih otrok od 6. do 10. leta, ki so z veseljem uživali taborjenje v beli naravi. To so bili sinovi in vnuki tistih »dvanajstih apostolov«, ki se pred več kot štiridesetimi leti niso prav zavedali o razsežnosti svojih prvih korakov.
Prepričani smo, da nam ne daje zavetja samo ta zgradba z železom, pločevino, lesom in betonom, ki nosi ime po prvem slovenskem dušnem pastirju v Argentini, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1940. Pravo zavetišče je človeška skupina, ki se je združila okoli te koče z izgovorom navdušenja do planinskih športov. In to človeško prijateljsko združenje, ki se stalno prenavlja, bo trajalo v času in v naših srcih ter nas bo varovalo, kadar nas bodo mučile življenjske nevarnosti ali težave.
mb
BLAŽENI CURA BROCHERO (27)
Zbrala in priredila Metka Mizerit _
UMAKNIL SE JE Z ŽUPNIJE
Razstava in sejem
Leto 1897 je bilo za duhovnika Brochera eno najprije-tnejših trenutkov za njegovo dušo in veliko ugodnosti za dekliški zavod.
Z namenom, da bi dal spoznati delovanje in proizvodnjo vzhodne pokrajine je Brochero naprosil svojega prijatelja Luisa Santillan Veleza za pomoč. Ta je deloval na raznih področjih. Opisal mu je pokrajino, težave, iskal rešitve, napredek in upanje. Santillan mu je svetoval, da naj pripravijo razstavo proizvodnje pokrajine. Sestali so se razni odbori, kjer so sodelovale dame in gospodje, ki bi organizirali in pospeševali sejem. Da bi čim lepše predstavili kmečko gavčevsko ozračje, so naprosili najlepše obleke, v katerih bi predstavili kmeta in poljedelstvo. Tudi dr. Carcano je sodeloval z najboljšim, kar je premogla njegova hiša in je tudi naprosil prijatelje za sodelovanje.
Razstava je imela nenavaden vpliv. Nekaj dni se je družbeno življenje v Cordobi sukalo le okoli poljedelskega sejma. Bilo je zelo slovesno; več govorov, podelitev odlikovanj, petje folklornih pesmi, plesov, pesniških recitacij.
Gospodarski dobiček je bil tudi pomemben in koristen. Za sestrski šolski zavod so kupili pohištvo in razne šolske potrebščine. Vendar najpomembnejše je bilo prikazati delovanje in pomen pokrajine in navezati stike z delovanjem duhovnika Brochera.
Slovo
8. maja 1898 je duhovnik Brochero, po skoraj tridesetih letih delovanja v Villa del Tansito in po ponovnih prošnjah za razbremenitev, zapustil faro in odšel za kanonika v Cordobo. Že prej je bil, po zaslugi msgr. Esquiuja, častni kanonik.
Že nekaj let je misel, da bi pustil župnijo krožila po njegovi glavi. Za to je imel več razlogov: Njegovo razra-
Pastir, ki je dišal po ovcah
hljano zdravje, misel, da bi odšel v drugo mesto, kjer bi pospeševal spodbudo za duhovne vaje in še druge.
Važno je pismo, ki ga je Brochero pisal škofu 19. novembra 1889, kjer je opisal skoraj trideset let svojega delovanja v Traslasierra.
»Razumem, da je duhovnikov poklic predvsem delo za duhovne potrebe bližnjega do zadnjega diha življenja. Boriti se proti sovražniku duš na konju ali na tleh. Vendar sem utrujen in želim, da bi župnija dobila mlajšega duhovnika, ki bi pospeševal napredek in delo za duše. Vse to imam pred očmi in to me postavi v trdo, bolečo in žalostno odločitev, da zapustim svojo župnijo, ki jo tako ljubim, ker sem tu preživel pomlad in jesen svojega duhovniškega življenja.
Zame je žalostno in boleče zapustiti svoje ljube farane, napredne in radodarne, ki so me prenašali vsa ta leta, ne da bi se pritoževali. Na drugem mestu, vse delovanje, ki sem ga začel, so spremljali z osebnim zanimanjem in podporo. Tretje, vse moje materialne potrebe so vedno plačevali in mi pomagali.
Če bi me nadomestil mlad duhovnik, bi lahko hitro obiskal bolnike. Zgradil bi še kapele, ki jih potrebujeta Panaholma in Ambul, kjer ni cerkvenih stavb za božjo službo.
Po vsem tem prosim Vašo častitljivost, da me razveže službe župnika kraja Tránsito.«
Prijateljska hiša
Mesto Córdoba je bila pogosti cilj duhovnikovih potovanj. Sedaj, kot kanonik bo moral tu živeti in Brochero je razmišljal, kako se bo preživljal. Njegova plača kot kanonik je bila šestdeset pesov, ki so največkrat končali v rokah beračev. Bilo je pač premalo, da bi lahko najel hišo in si uredil gospodinjstvo. Na srečo mu je komisar Benjamin Galíndez odprl vrata svoje hiše. Tako on, kot njegova žena Joaquina Gabanillas, nečakinja prednice dekliškega zavoda v Villa del Tránsito, sta bila z Brocherom v tesnem prijateljstvu.
Kanonik Jože Gabrijel je delil sobo s sinom, študentom
medicine, bodočim doktorjem Bernardom, ki ni bil samo kanonikov tajnik, ampak tudi tovariš na sprehodih in včasih pri igri s kartami.
Delila sta spalnico, ločeno po preprosti španski steni. Duhovnik je zvečer bral sveto pismo in kadar se mu je zdelo kaj posebej zanimivega, je poklical mladeniča: »Poglej Benjamin, kako lepa je misel, ki jo tu izražajo.« Prebral mu je odstavek in oba sta se zamislila.
Pred komisarjevo hišo je bil vsak večer na straži policist. Kadar je bilo mraz ali je deževalo, je duhovnik šel ven s »pončem« v rokah in prosil policista, naj se ogrne. Vendar stražnik ni hotel, ker se je bal, da bo kaznovan, če bi ga kdo videl, da se je pokril čez uniformo. Tedaj mu je Brochero pripravil toplo kavo.
Stiske pri kartah
Med mnogimi anekdotami iz tistih časov je dr. Benjamin Galindez pripovedoval tudi tole. Ne vemo ali je bolj občudoval spretnost duhovnikovih rok ali »pretka-nost« apostola.
Dr. Galindez, Sebastian Astrada, Brochero in neki bolivijski zdravnik, ki je bil poznan kot brezverec in proticerkveno usmerjen, so se večkrat srečali pri igri s kartami. Ob neki priložnosti sta ostala samo kanonik Jože Gabrijel in zdravnik. Že prej sta imela prepir zaradi vere. Duhovnik je hotel zmagati pri igri pa ne zaradi fižolov ali graha (za kar so igrali) ampak zaradi zdravnikove duše. Stavila sta namreč: če bi Brochero izgubil igro, bi moral spremljati zdravnika v gledališče Rivera Indarte. Če bo zgubil zdravnik, se bo moral spovedati in prejeti sv. obhajilo.
Začela sta igrati. V začetku je zmagoval zdravnik, ki se je že radoval svoje prednosti; vendar postopoma je duhovnik obvladal karte in v nekaj trenutkih je zmagal.
Zdravnik ni samo izpolnil stave, da se je spovedal ampak se je tudi zahvalil »duhovnikovi apostolski prebrisanosti« in mu podaril bogato vezano knjigo »Hoja za Kristusom« s posebnim posvetilom.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_32.indd 5	29/08/16 15:07
Stran 4
4 de agosto de 2016 • N° 29
v
Četrt stoletja SSK
PAPEŽ MLADIM
Svetovni slovenski kongres (SSK) je nedavno z akademijo obeležil 25-letnico delovanja. Na prehojeno pot se je ozrl tudi predsednik SSK dr. Boris Pleskovič.
Po petindvajsetih letih je Svetovni slovenski kongres (SSK) postal najbolj prepoznavna in vodilna civilna družba tako v domovini kot med Slovenci po svetu. S svojim delovanjem in projekti si ves čas prizadeva za povezovanje in sodelovanje z rojaki po svetu. Naš cilj je, da se pol milijona Slovencev, ki živijo in delajo po vsem svetu, vključi v življenje naše domovine in da se pričnemo zavedati, da nas je dva milijona in pol - to je naš slovenski narod na tem svetu.
Ob ustanovnem sestanku SSK se je konec junija pred 25. leti v Cankarjevem domu zbralo preko 500 udeležencev iz vsega sveta. Največja vzpodbuda za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa je bilo pričakovanje, da bomo po tisoč letih želja in hrepenenja dobili lastno državo. Vsi so hoteli pomagati in mnogi so to tudi storili. Naši uspešni in vplivni Slovenci po svetu so vodstvom držav, kjer živijo in delajo, poslali tisoče in tisoče telegramov, pisem, člankov in telefonskih klicev za podporo priznanja Slovenije s strani mednarodne skupnosti. Zato smo jim neizmerno hvaležni.
SSK je postalo mednarodno in nestrankarsko društvo, ki je organizirano tako, da je SSK krovno Društvo in ima območne enote po različnih državah sveta; to so konference SSK, ki so v Kanadi, ZDA, Argentini, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Koroškem ter v Sloveniji. Demokratične volitve upravnega odbora in vodstva SSK so vsake tri leta. V prihodnosti načrtujemo ustanovitev konference SSK za Evropo.
Dr. Boris Pleskovič
Poslanstvo SSK skrbno načrtujemo že petindvajset let z bogatim izborom dejavnosti in projektov. Že dve desetletji redno organiziramo konference slovenskih intelektualcev iz sveta in domovine. Dvakrat letno pripravljamo serijo tematskih konferenc slovenskih zdravnikov, gospodarstvenikov in znanstvenikov, mladih raziskovalcev in študentov, arhitektov in gradbenikov, pravnikov, novinarjev, glasbenikov, planincev, turističnih delavcev in gostincev ter kmetijcev in gozdarskih delavcev. Skupaj smo organizirali že 31. vseslovenskih srečanj strokovnjakov.
Na te konference navadno pride od 150 do 200 udeležencev, približno polovica predavateljev je iz domovine in polovica iz sveta. Konference so na visoki in vrhunski strokovni ravni in mnoge so bile vsebinsko prebojne. S tem poslanstvom predstavljajo ne le nacionalni, marveč tudi širši gospodarski in družbeni pomen za graditev boljše in uspešnejše Slovenije.
Naši strokovnjaki po svetu so naš zaklad. Zelo radi sodelujejo s strokovnjaki iz domovine in do sedaj se je spletlo že veliko kroženja znanja, prijateljstev in strokovnega sodelovanja. Te konference so zelo popularne doma in po svetu in zadnja leta so njihovi programi celo preveč zasedeni, ker je povpraševanje po predavanjih in udeležbi vedno večje. Viden uspeh teh konferenc je tudi v tem, da smo s pomočjo naših strokovnjakov iz tujine uspeli podpreti ustanovitev Fakultete za medicino in Fakultete za arhitekturo v Mariboru. Tudi na področju znanosti in gospodarstva se zadeve premikajo v pravo smer na podlagi predstavitve dobrih praks s strani naših zvestih predavateljev.
Posebno skrb SSK namenja tudi mlajšim slovenskim rojakom iz sveta. Za mladostnike iz tujine pripravljamo enotedenske poletne tabore v različnih krajih Slovenije, na katerih se učijo slovenskega jezika, spoznavajo domovino svojih staršev in navezujejo stike z vrstniki iz različnih dežel sveta. Mnogi se kasneje vračajo najprej kot udeleženci in kasneje kot mentorji mladih rojakov. Poleg tega v naših prostorih redno prirejamo tudi razstave naših umetnikov/ slikarjev, predstavitve knjig in poezij naših ustvarjalcev iz sveta ter okrogle mize in predavanja o aktualnih temah in predstavitve slovenskih organizacij, ki delujejo v tujini in zamejstvu ter njihovih dosežkov.
Vzorno sodelujemo tudi z najvišjimi političnimi predstavniki države Slovenije. Naše strokovne konference se odvijajo s podporo častnih pokroviteljstev predsednika države ali predsednika Vlade RS. Slovenski predsedniki so odlikovali že mnoge naše člane in sodelavce. Državna odlikovanja so prejeli: dr. Jože Bernik, Dušan Lajovic, Vladimir Kos, Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, dr. Anton Mavretič, Marjan Terpin in sedanji predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič.
V predsedniški palači že tretje leto poteka tradicionalni svečani sprejem za slovenske študente in mlade raziskovalce iz tujine v sodelovanju z društvom V tujini izobraženi Slovenci (VTIS), SSK in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) ter uspešnih podjetij, ki iščejo perspektivne kadre. Ta pomemben sprejem v času novoletnih ali božičnih počitnic se je iz SSK na pobudo predsednika Boruta Pahorja preselil pod okrilje njegovega častnega pokroviteljstva. Glede na to, da vedno več mladih Slovencev študira in dela v tujini, je sporočilo tega sprejema in druženja zelo vzpodbudno. S tem naša država sporoča, da Slovenija ni pozabila na naše mlade strokovnjake in da si želi njihove vrnitve v domovino, kot tudi njihovega aktivnega sodelovanja, kjerkoli na svetu se nahajajo.
Predsednik Borut Pahor je odlikoval SSK ob 25. jubileju s posebnim sporočilom: »Svetovni slovenski kongres že četrt stoletja bogati in plemeniti odnose z rojaki po svetu, za kar mu slovenska država in narod dolgujeta posebno zahvalo.«
Ob zaključku želim poudariti, da pri Kongresu z optimizmom gledamo v prihodnost. Upamo namreč, da bo naše globalno medsebojno sodelovanje prineslo vedno večje uspehe in svetlejšo prihodnost za vse Slovence doma in po svetu.
»Spreminjajte svet z Jezusom«
Kdaj osmi Potter po slovensko?
V nedeljo je izšla osma knjiga o najbolj znanem čarovniku, ki pravzaprav ni domišljijska pripoved, temveč scenarij igre, ki si jo bo mogoče ogledati v londonskem West Endu do decembra 2017.
Navdušenje in histerija ob izdaji nove knjige o Harryju Potterju sta bistveno manjši kot prej, morda tudi zato, ker osme knjige Harry Potter and the Cursed Child ni napisala J. K. Rowling, temveč jo je zgolj odobrila. Gre pravzaprav za scenarij igre, ki bo na londonskem West Endu na ogled od 4. avgusta letos do 10. decembra prihodnje leto. Ker je zanimanje zanjo že zdaj ogromno, sta Rowlingova in avtor scenarija Jack Thorne pravilno predvidela, da bi bilo lepo, če bi ga izdali še v knjižni obliki, saj bi s tem zadovoljila tudi na milijone preostalih oboževalcev, ki si predstave ne bodo mogli ogledati.
Knjiga Harry Potter and the Cursed Child uradnega slovenskega naslova še nima, zgodba pa se dogaja 19 let po dogodkih iz zadnje knjige Harry Potter in svetinje smrti, ki je izšla leta 2007. V osmi knjigi ni toliko v ospredju Harry, ki je medtem postal uslužbenec ministrstva za čaranje, temveč njegov sin Albus Robaus Potter in njegov odnos s sinom Dreca Malfoya.
Če vam ni do branja angleškega izvirnika in imate raje domišljijske slovenske prevode Jakoba J. Kende, boste morali na prevedeno različico osme knjige počakati do konca novembra, so sporočili iz Mladinske knjige. Prvih pet knjig je v Sloveniji izdala založba EPTA, pri Mladinski knjigi, ki je od leta 2007 novi slovenski založnik Harryja Potterja, pa so izšli ponatisi prevodov prvih petih knjig ter prevoda šeste in sedme.
Papež Frančišek je s sveto mašo na polju usmiljenja na obrobju Krakova, preteklo nedeljo, 31. julija, sklenil svetovni dan mladih. V pridigi jih je pozval, naj si ne pustijo omrtvičiti duše. Prizadevajo naj si za lepo ljubezen, ki zahteva tudi odpovedi. Reči morajo trden NE dopingu uspeha za vsako ceno in NE drogi, zaradi katere bi mislili le nase in na svoje lastno udobje. Pozval jih je, naj spremenijo svet z Jezusom. Ob človeških padcih pa je dejal, da Božji spomin ni 'trdi disk', ampak nežno sočutno srce.
S sveto mašo, ki jo je dopoldne v bližini Krakova daroval papež Frančišek, je svetovni dan mladih dosegel svoj vrhunec. V preprostosti in ubranosti je vrhunsko pripravljeno bogoslužje ustvarjalo ozračje zbranosti in odpiralo srca prisotnih za sprejem očetovskih napotkov mladim.
Ob evangeljskem odlomku Zahejevega srečanja z Jezusom je sveti oče prisotne spodbujal, naj v zaupanju preraščajo prešibko podobo o sebi, saj so dragoceni v Jezusovih očeh. Spomnijo naj se, da je Bog zvest, celo zagrizen v ljubezni. Pomaga naj nam zavest, da nas ljubi in verjame v nas bolj kot mi v sami sebe in kot najbolj vnet navijač, za nas naravnost »navija«.
Mlade je sveto spodbudil, naj smelo premagujejo človeški ozir, ki tudi njih - podobno kot je Zaheja - morda ovira na poti iskanja Jezusa in naj se ne sramujejo izročiti mu vse svoje življenje. Pogumno, z ljubeznijo do vseh, celo do sovra-
žnikov, naj premagujejo zlo, četudi bi ob tem doživeli posmeh. Ker verujejo v moč usmiljenja, naj se ne bojijo. Z Jezusom, ki naj postane tudi njihov gost, naj bodo v stiku v vsakdanji molitvi.
Ob koncu svete maše in po zahvali svetemu očetu s strani predsednika papeškega sveta za laike kardinala Rylka, je papež Frančišek spregovoril še pred opoldansko molitvijo angelovega čaščenja. Spomnil je na podobo Device Marije postavljeno ob oltarju, pred katero je sveti Janez Pavel II. pogosto molil. Prepričan je, da nam Marija naroča, naj delamo, kot ona:
Ves papežev obisk na Poljskem je potekal v duhu evangelija. Že na začetku je pozdravil mladoporočence. V otroški bolnici je spodbujal, naj pomnožimo dejanja krščanske ljubezni. Obiskal je svetišče božjega usmiljenja. Posebno pretresljiv je bil obisk Auschwitza. Pretresljivo ga je bilo videti, kako je v tišini na klopici v parku dolgo molil v tišini na tem kraje groze in smrti, v katerem je bilo umorjenih več kot milijon ljudi, od tega kar milijon Judov. Zatem je vstal in poljubil enega od stebrov nekdanjega taborišča, na katerem so nacisti obešali zapornike. V knjigo gostov pa je zapisal naslednjo misel: »Gospod, usmili se svojega ljudstva. Gospod, usmiljenje zaradi toliko krutosti.«
Ob zaključku dneva mladih, pri opoldanskem nagovoru, je papež Frančišek še napovedal, da bo prihodnji svetovni dan mladih leta 2019 v Panami.
3. turnir v odbojki Slovencev po svetu
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 25-letnici Slovenije v soboto, 16. julija, pripravilo 3. prvenstvo Slovencev po svetu v odbojki. Šest ekip iz Evrope in dve ekipi iz Argentine so se pomerile na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani. Letošnje prvenstvo je potekalo s podporo Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Odbojkarske zveze Slovenije. Cilj turnirja je predvsem druženje mladih Slovencev, rojenih v zamejstvu in po svetu ter povezanost z matično domovino in drugimi športnimi navdušenci. To je bila tudi priložnost, da so bolje spoznali domovino svojih staršev. Med drugim so obiskali slovensko obalo, Kranj, Logaške jame v Lazah in se srečali s profesionalnimi slovenskimi odboj-karji. V Planici so si ogledali smučarske skakalnice in letalnico,
Sočo pa so preizkusili z raftingi. Krasen dan so preživeli tudi ob Gradiškem jezeru pri Lukovici.
V	četrtek, 21. julija, so si v Dravljah ogledali novo in staro cerkev ter spoznali zgodovino kraja in cerkva. Nato so se v Kočevskem Rogu udeležili maše za vse padle domobrance in njihove družine, ki jo je daroval Marjan Kokalj.
V	Žužemberku so se odpravili na grad in se kopali v Krki. Med dekleti so slavile Slovenke iz Trsta pred^ Argentinkami, Slovenkami iz Želimlja in Srbki-njami iz Beograda. Pri fantih pa so zmagali Argentinci pred Slovenci iz Trsta, Avstrijci in Srbi. Trener slovenskih odbojkarskih ekip v Argentini je z rezultati in obiskom Slovenije zadovoljen. Slovenci so odbojkarje lepo sprejeli in pogostili. Seveda je v Argentini najpopularnejši šport nogomet, a je odbojka takoj za njim, je povedal.
(Družina)
Svobodna_2016_nro_29.indd 4
02/08/16 14:55
SVOBODNA SLOVENIJA • 4. avgusta 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
BOVEC SE VRAČA K ŽIVLJENJU
Končali so preizkusno fazo obnovljene kabinske žičnice na Kanin. Po koncu testov bodo žičnico predali v uporabo ter tako še ujeli del poletne počitniške sezone. Delno (med postajama A in B)je začela obratovati 5. avgusta, do končne postaje pa do 20. avgusta.
INFLACIJA V JULIJU
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni drugi mesec zapored zvišale. Inflacija je bila 0,2-odstotna. Na mesečni ravni pa so predvsem poletne sezonske razprodaje oblačil in obutve potisnile cene navzdol, tako da je bila deflacija 0,9-odstotna, je sporočil statistični urad.
KAJ SKRBI BOLJ SLOVENCE KOT DRUGE EVROPEJCE?
Evropejce najbolj skrbita priseljevanje (48 odstotkov vprašanih) in terorizem (39 odstotkov), so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Tudi slovenski anketiranci so na prvo mesto postavili priseljevanje. Da jih to področje najbolj skrbi, je odgovorilo 54 odstotkov vprašanih, kar je za šest odstotnih točk več od povprečja EZ. Sledi terorizem, ki skrbi 44 odstotkov vprašanih, kar je za pet odstotnih točk več od povprečja.
USPEŠNO SODELOVANJE PRI RAZISKAVAH
Slovenski raziskovalci so sodelovali v raziskavi, v kateri so opisali nov gen, ki povečuje tveganje za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Gen je zanimiv za prihodnje študije, ki bodo osvetlile mehanizme, ki povzročajo ALS ter morda prinesle učinkovito terapijo za to zaenkrat neozdravljivo bolezen, so sporočili z Instituta Jožefa Štefana.
MUSLIMANA UBILA DUHOVNIKA
Francoska policija je ubila moška azilanta, ki sta v torek, 26. julija na severu države zajela talce v cerkvi. Med napadom sta ubila duhovnika, ki sta mu prerezala vrat. Žrtev je 84-letni župnik Jacques Hamel. Poleg tega je bil ranjen eden od vernikov, ki je bil med talci. Moška sta v cerkev v kraju blizu Rouena prišla med mašo, pri kateri so bili tri redovnice, dva vernika in duhovnik. Eni od redovnic je med napadom uspelo pobegniti in sprožiti alarm. Kraj dogodka sta že obiskala francoski predsednik Francois Hollande in francoski notranji minister. »Izražamo solidarnost z vso katoliško župnijsko skupnostjo,« je dejal Hollande. Izjavil je še, da je vse bolj gotovo, da teroristi ne bodo odnehali, »dokler jih ne bomo ustavili« ter pri tem spomnil na nedavne napade v Nemčiji.
FRANCIJA REAGIRA
Francoski premier Manuel Valls se po napadih v Franciji, za katere so odgovornost prevzeli džihadisti, spogleduje s predlogom o začasni prepovedi financiranja gradnje mošej iz tujine. Priznal je, da je bila napaka, da je bil eden od džihadistov, ki sta na severu Francije ubila duhovnika, do začetka sojenja izpuščen na prostost. Premier meni, da mora Francija vzpostaviti nov odnos z islamom. Zavzel se je tudi, da bi se imani, ki delujejo v Franciji, izobraževali v tej državi in ne drugje.
HILLARY URADNO KANDIDATKA
Hillary Clinton je uradno postala kandidatka demokratov za predsednico ZDA. Imenovanje je uradno sprejela z govorom ob sklepu strankine konvencije, čeprav se je že včerajšnji del končal z njenimi besedami, ki jih je izrekla v videoposnetku. Pred tem je bil v Philade-lphii ena od zvezd dneva nekdanji predsednik svetovne velesile Bill Clinton, ki je hvalil dozdajšnje dosežke svoje soproge. Kritike proti njej so medtem nizali podporniki njenega tekmeca Bernija Sandersa, ki se niso sprijaznili z njegovim porazom. Z objemom je podporo izrazil tudi sedanji predsednik Obama.
ZAPLET V SIRIJI
Nad sirsko pokrajino Idlib so v ponedeljek sestrelili ruski vojaški helikopter. V njem so bili trije člani posadke in dva ruska častnika. Helikopter, ki naj bi dostavil človekoljubno pomoč v mesto Alep, se je vračal v letalsko oporišče Hamaimim. Potem, ko so ga sestrelili neznanci s tal, je strmoglavil; preživelih ni. Gre za drugi incident, v katerega so bile vpletene ruske sile, v mesecu dni. V začetku julija je bil tarča obstreljevanja sirski bojni helikopter, na krovu katerega so bili ruski vojaki. Okrog Alepa, ki velja za glavno bojišče v sirski državljanski vojni, se medtem nadaljujejo srditi spopadi.
ERDOGANOVE ČISTKE
Turški predsednik Erdogan v času izvajanja obsežnih čistk po poskusu udara stopnjuje napade na države,
PISALI SMO PRED SD LETI
DA SE OHRANIMO
Slovensko družbo v tujini moramo ohraniti zdravo, če hočemo, da si bodo naši izseljenci ohranili vero in nravnost. Našo družbo pa bi utegnil osla-beti napačni individualizem, sebičnost, nergaštvo in duh opozicije. Napačni individualizem se noče v ničemer podrediti. Vedno pozna le sebe. Misli, da tako mora zaradi svoje samostojnosti. V resnici pa ga žene k temu le napuh. Sebični ljudje iščejo le svoje koristi. Ker pa družba zahteva tudi žrtev, teh nočejo nositi. Zato so družbi le v breme. Nergači podirajo družbo s svojim nepravilnim kritiziranjem; opozicio-nalci pa s svojo »načelno« upornostjo.
Prelat dr. Alojzij Odar
SLOVENCI V ARGENTINI
Carapachay. Da se oglašamo bolj poredko v Svobodni Sloveniji, še ne pomeni, da v Carapachayu spimo. Ravno narobe! Zelo živahno je delovanje v našem Domu. Poleg šole, ki jo lepo vodi g. Pirc s pomočjo še drugih, živahno dela pred kratkim ustanovljen dramatski odsek. Pod vodstvom g. Petelina pripravlja dramo Ivana Cankarja »Jakob Ruda«, ki jo bodo uprizorili dne 7. avgusta. ...
Slovenska vas. Srebrna maša č. g. Franca Sodja
CM. Prejšnji teden je slovenski lazarist č. g. Franc Sodja obhajal 25-letnico mašništva. V svoji skromnosti je sicer hotel, naj bi proslavitev ostala samo v krogu samostanske družine, toda, ker je vas majhna, se je glas o jubileju vseeno takoj razširil. Pevci domačega pevskega zbora, pod vodstvom g. Ivana Meleta, so tedaj nemudoma za prihodnjo njegovo nedeljsko sv. mašo pripravili dve moderni srebrnomašniški pesmi, od katerih so zapeli eno pred začetkom službe božje, drugo pa po obhajilu. Po končani cerkveni slovesnosti pa je otroški pevski zbor, pod vodstvom ge. Zdenke Janove, zapel srebrnomašniku venček slovenskih narodnih pesmi .
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Marjana Miklja in njegove žene Majde roj. Kocjan se je 23. julija rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Marcelino Marko.
(Svobodna Slovenija, 28. julija 1966 - št. 30)
ki takšno ravnanje turških oblasti kritizirajo. Vsem tem državam je sporočil: »Nekateri ljudje nam dajejo nasvete. Pravijo, da so zaskrbljeni. Brigajte se zase! Poglejte svoja lastna dejanja.« Do zdaj je bilo pridržanih 18.000 ljudi. Turški premier je sporočil, da je Turčiji uspelo iz vojske odstraniti vse elemente, povezane s klerikom Güllenom, ki ga Ankara krivi za poskus vojaškega udara 15. julija.
ITALIJA IN MIGRANTI
Italijanske oblasti in mednarodna organizacija za migracije so predstavile kampanjo, s katero želijo ozavestiti prebivalce v severni in srednji Afriki, kako nevarna in negotova je pot čez puščavo in morje v Evropo. Vsako leto več prebežnikov prečka Sredozemsko morje, še hitreje pa rastejo številke o umrlih med potjo. Lani so našteli 3700 smrti na morju, letos do julija več kot 3000, natančnih številk o umrlih na saharski poti pa ni. Le 40 odstotkov prebežnikov pa izpolnjuje pogoje za azil.
TUDI SRBIJA PAZI
Srbija je zaradi migrantov okrepila še nadzor na mejah s Kosovom in Črno goro. Pred tem je to storila že na mejah z Bolgarijo in Makedonijo. S tem želijo oblasti zapreti nove migrantske poti, ki so se odprle po zaprtju balkanske poti. Mešane policijske skupine naj bi v zadnjih dneh prehod preprečile 1000 migrantom, na območju Srbije pa naj bi se jih nahajalo še približno 3000.
RESUMEN DE ESTA EDICION
ES SEGURA ESLOVENIA?
Tal como está planteado el mundo hoy en día, difícilmente pueda decirse de algún lugar que es seguro. Por supuesto hay diversos grados de seguridad o inseguridad entre lugares y países. Recientemente, ante diversos casos de terrorismo que suceden en Europa y repercuten en el mundo, el primer ministro de Eslovenia, Miro Cerar, convocó a una sesión al Consejo Nacional de Seguridad, para evaluar el estado del país. Al término de la reunión el premier dijo que el peligro de atentados es bajo. Enfatizó que los distintos servicios de seguridad están alertas y en condiciones de brindar la protección necesaria. En el opositor partido SDS sin embargo lamentan que el gobierno no haya tenido en cuenta medidas adicionales, propuestas por ellos y dudan, que el país sea una isla en un mundo convulsionado. (Pág. 1)
EN LA CAPILLA RUSA
Hay un lugar montañoso de Eslovenia, cerca de Italia, donde desde hace 100 años se levanta una pequeña capilla de madera, construida en estilo ortodoxo. Allí, durante la primera guerra mundial, trabajaban prisioneros rusos en la construcción del camino de montaña. Un alud de nieve los enterró, provocando la muerte de cientos de ellos. En su memoria fue construida la capilla, que simboliza la amistad entre Rusia y Eslovenia. Desde la independencia a los aniversarios concurren delegaciones de la Iglesia y del gobierno rusos. Para el centenario hubo actos especiales, a los que asistió también el presidente ruso Vladimir Putin. En la ceremonia se recalcó la amistad que une a los dos pueblos y el llamado, para que en el mundo impere la paz. (Pág. 2)
CAMPAMENTO EN MENDOZA
A mediados de julio 26 niños de la comunidad eslovena der Mendoza participaron de un campamento en el refugio que la institución tiene en la localidad de Penitentes, en la ladea de los Andes. La cabaña nació hace años del amor de los jóvenes por los deportes de invierno. Eran "los 12 apóstoles" que, entre deportes y esfuerzos, construyeron el lugar, lo embellecieron, tuvieron que mudarlo, lo ampliaron, para que hoy, siendo muchos más, sus hijos y nietos puedan disfrutar de la naturaleza en invierno. Pero, además del lugar físico, es un refugio de amistad, compañía y el compartir vivencias y experiencias de vida, tan necesarias en un mundo que demasiadas veces se olvida de los valores y la solidaridad de la relación humana. (Pág. 3)
EL CONGRESO MUNDIAL ESLOVENO
Esta entidad acaba de celebrar los 25 años de esforzada y fructífera labor. Reúne a los eslovenos de la madre patria y a quienes están diseminados por todos los rincones del mundo. Nació en los albores de la independencia eslovena y su participación fue fundamental, para que los países de residencia reconocieran prontamente al nuevo estado independiente. Desde entonces organiza reuniones de científicos y hombres de cultura, siendo un puente importante de conocimientos y valores. En los festejos, su actual presidente, el Dr. Boris Pleskovic, reseñó la labor de estos 25 años y agradeció a todos, quienes aportan su esfuerzo, para el mayor conocimiento del pueblo esloveno y sus circunstancias. (Pág. 4)
EL VOLEY UNE
La asociación Slovenija v svetu organizó en Liubliana un campeonato mundial de equipos de vóley entre las representaciones eslovenas de distintos países. Los equipos compitieron entre sí, pero también visitaron hermosos lugares de Eslovenia. En la faz deportiva, entre las mujeres el equipo de Trieste le ganó en la final a la representación argentina, mientras que entre los varones, los argentinos le ganaron al equipo de Serbia. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar in Miha Bajda.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenij'e: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Svobodna_2016_nro_29.¡ndd 5	02/08/16 14:55
Stran 6
4 de agosto de 201S • Ns 29
MALI OGLASI
SLOVENCI IN ŠPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
LAKOVIČ KONČAL KARIERO
Dolgoletni kapetan slovenske košarkarske reprezentance, 38-letni Jaka Lakovič
Jaka Lakovič
je dokončno zaprl poglavje svojega življenja. V daljšem pismu je dal slovo igralski karieri in napovedal nove izzive. »Počaščen sem, da sem lahko igral za nekatere izjemne kolektive, se z njimi dodobra poistovetil in nosil drese z njihovimi barvami in obeležji, začenši z mojim matičnim klubom Slovanom, pa Krko, Panathi-
naikosom, Galatasarayem, Avellinom, Gazian-tepom, FC Barcelono, s katero bom sodeloval tudi v bodoče in pa seveda reprezentanco Slovenije, za katero sem vedno igral s srcem in dušo,« je zapisal v poslovilnem pismu.
DOMŽALE PREMAGALE WEST HAM
Nogometaši Domžal so na prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za evropsko ligo v Ljubljani premagali West Ham z 2:1. Tretjeuvrščena ekipa slovenske lige je na uvodnem dvoboju z uglednim tekmecem z Otoka, ta je sicer igral brez nekaterih zvezdnikov, kot sta Dimitri Payet in Manuel Lanzini, pokazala pogumno igro, ki jo je nagradila celo s prednostjo pred povratnim obračunom v Londonu.
Prvo ime tekme je bil Matic Črnic, ki je za Domžale obakrat zadel, enkrat z enajstmetrovko. Za Domžale je igral tudi Luka Horvat.
MIVKA NA KONGRESNEM TRGU
Ljubljanski turnir v odbojki na mivki na Kongresnem trgu se je končal s slovenskim zmagoslavjem. Pred 2000 gledalci sta namreč Nejc Zemljak in Jan Pokeršnik v finalu gladko, z 21:16 in 21:13, premagala Avstrijca Jorga Wutzla in Simona Fruhbauerja. Za Zemljaka je bil to že tretji zaporedni finale v Ljubljani in druga zmaga. Pred dvema letoma se je prav
tako veselil zmage z Janom Pokeršnikom, lani, ko je bil Pokeršnik v reprezentanci dvoranske odbojke, pa je bil z Aljošo Urnatom tretji.
Slovenski uspeh sta v ženski konkurenci dopolnili Mojca Pene in Nina Kontrec: osvojili sta tretje mesto, v malem finalu sta z 2:1 premagali Bolgarki Slavino Kolevo, sicer igralko Calcita v dvoranski odbojki, in Asjo Dinovo.
DRUGI NA POLJSKEM
Slovenski skakalci so na poletni veliki nagradi v smučarskih skokih na Poljskem na
Peter Prevc
ekipni tekmi zasedli drugo mesto. Peter Prevc, Jaka Hvala, Robert Kranjec in Jurij Tepeš so zaostali le za Norvežani, tretji so bili Nemci.
Ortoreksija - obsedenost z zdravo prehrano
OBVESTILA
Prehranjevanje z zdravo hrano je vsekakor koristno, vendar do meje, do katere ukvarjanje z njo ne poruši izgrajenega življenjskega stila in začne omejevati funkcioniranje osebe na drugih področjih življenja. Pretirano ukvarjanje z zdravo prehrano in pravili prehranjevanja lahko začne pri posamezniku prevladovati do te mere, da zaobjame večji del vsakdana ter vpliva tudi na spremembo odnosa z drugimi ljudmi. V takšnem obsegu jo pojmujemo kot motnjo, ki pa zaenkrat še ni uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da v primerih ekstremne obsedenosti z zdravim prehranjevanjem, osebe pogosto izgubljajo telesno težo in postajajo podhra-njene.
Dostikrat ljudje zaradi različnih težav ali celo preventive pred določenimi obolenji in boleznimi, razmišljajo o spremembi svojih prehrambenih navad in se začnejo hraniti bolj zdravo. Mnogi tako na začetku odstranijo iz prehrane le nekatere vrste hrane (npr. bolj mastno, slano ali sladko hrano), kasneje pa cele prehram-b e n e skupine,
SOBOTA, 6. Avgusta
Ob taktu barv v Slovenskem domu v San Martinu, ob 20. uri; razstava in koncert: tango večer.
NEDELJA, 7. avgusta:
Prijateljsko kosilo za misijon Petra Opeke, v Našem dom v San Justu.
NEDELJA, 14. avgusta:
Romanje v Lourdes, ob 10. uri.
Od 19. avgusta do 21. avgusta: duhovne vaje za može in žene, starejša dekleta in fante v domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu.
ČETRTEK, 25. avgusta:
ZSMZ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16h. Govorila bo ga. Cristina Markež: »Una mirada sobre las rosas«. Vsi lepo vabljeni!
tudi ko za to ni pravih zdravstvenih oziroma medicinskih razlogov. Zdrava hrana in način prehranjevanja postopno pridobi osrednje mesto v posameznikovem življenju, pri čemer ljudje razvijajo povsem svojska pravila prehranjevanja. Sprva so, tako kot pri ostalih motnjah hranjenja, v ospredju t.i. medeni tedni, ko se človek počuti bolje in samozavestnejše, saj ima občutek, da je storil zase nekaj koristnega.
Postopno pa ob takšnem samovsiljenem načinu prehranjevanja oseba porablja vse več časa in je s tem vse bolj zasedena. Priprava hrane po točno določenih postopkih, nabava v posebnih (redkih in oddaljenih) trgovinah, planiranje in ukvarjanje z jedilniki za več dni vnaprej in sama izvedba pravilnega hranjenja popolnoma spremenijo življenjski slog. Ob tem pa seveda prihaja tudi do večjega finančnega bremena. Zdrava hrana začne kot vrednota prevladati nad ostalimi vrednotami. Vrednotenje sebe in drugih poteka skozi prizmo zdrave hrane. Pojavljajo pa se tudi občutki nadvlade nad tistimi, ki ne posvečajo dovolj pozornosti zdravi prehrani in ob njej zadovoljujejo le potrebo po užitku, brez prave skrbi za zdravje.
Ortoreksija se pogosteje poja-
vlja pri ljudeh z določenimi osebnostnimi značilnostmi. V prvi vrsti tvegajo predvsem ljudje, ki stremijo k redu in popolnosti. V tem so neomajno togi ter strogi in kaznovalni do sebe in drugih. Nadalje je pomembna prevladujoča splošna orientacija na telesno samopodobo in samovšečnost. Ob tem je značilna tudi nezmožnost obvladovanja neugodnih čustev (strah, jeza, žalost). Značilna pa je tudi fantazija o nesmrtnosti in strah pred nemočjo in minljivostjo ter neizpolnjene želje, da so odličnejši od drugih ljudi. Ljudje z ortoreksijo tudi težje vrednotijo stvari, dogodke in ljudi na nekem intervalu (upoštevanje vmesnih nians med dvema ekstremnima ocenama), ampak jih ocenjujejo bolj kategorično (ni vmesnih nias, obstajata samo dve ekstremni oceni: npr. neka stvar je dobra ali slaba, pravilna ali napačna, črna ali bela).
Posledice ortoreksije dolgoročno čuti tako oseba z ortoreksijo kot njegovi bližnji. Zaostrovanje pravil prehranjevanja pripelje do posploševanja teh načel tudi na druga življenjska področja (npr. delo, šport, izobraževanje) in celo na druge bližnje osebe. Ob tem se izgublja tako kvaliteta kot pogostnost stikov z drugimi ljudmi,
saj mnoštvo zapovedi in pravil onemogoča pristnost in spontanost v medčloveških odnosih. Nastaja vse več konfliktov, ki največkrat izhajajo iz vsiljevanja pravil prehranjevanja in seveda zavračanja ali prezira nad tistimi, ki se temu niso pripravljeni podrediti. Zaradi prezaposlenosti in pravil povezanih z zdravo prehrano trpijo skupne družinske, partnerske in/ali prijateljske dejavnosti, pogosto pa tudi družinski proračun. Postopno lahko pride tudi do socialne izolacije, v kateri oseba z ortoreksijo po eni strani doživlja uspeh in nadvlado nad drugimi, saj je drugačna in s tem »boljša« (bolj zdrava) od drugih, po drugi strani pa vzdržuje identiteto v izolaciji še z večjo strogostjo pri hranjenju do sebe. V takšnem obsegu motnje govorimo že o razvoju hude odvisnosti od zdrave prehrane.
Mnogi prehrambeni strokovnjaki so mnenja, da ne obstaja zdrava in nezdrava prehrana, temveč je zdrava vsaka hrana, ki je zdravstveno neoporečna. Če iz kakršnega koli razloga želite spremeniti svojo prehrano ne izločajte iz nje celotnih prehrambenih skupin, če za to res ne obstajajo tehtni medicinski razlogi. Vsekakor pa se o tem posvetujte s strokovnjakom.
OSFRNF NOVICE
Nov diplomant
V petek, 29. julija, je Andrej Dimnik dokončal študije na Universidad Tecnológica Nacional in prejel naslov ingeniero eléctrico. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Naš elektronski
naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
svobodna.ba@gmail.com
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
Oi/AhnHno OriiC nrA OO inHH O
no/no H o a pipi