KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LETO IV 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IV. letnik Ljubljana 1956 2. številka Vsebina drug© številke D. Golouh: O prvem slovenskem delavskem listu — Stran 57 D. Kermauner : Pirvi slovensiki sooialdemokrafeki list »(Novi čas« ~ Stran 60 I. Mlinar : Zidani most v zgodovini — Stran 67 J. C u r k : Razvoj iportalov v Celju — Stran 77 E. U m e k : Gradnja kanalov na Ljubljaniai v prvi (polovici XVIII. sto- letja — Stran 82 J. Sasel: Severovzbodne italske zaipore v antiki — Stran 86 A. V o n č i n a : Maribor v letih 1^18—1919 — Stran 94 S. Vilfan: Anton Aäkerc — mestni arhivar ljubijansfci — Stran 99 Dr. R. Mole: Aškerčeva stainovanja v Ljubljani — Aškerčeva borba za uradnega slugo — Stran 107 L. A. Lisac: Slovensika trgovska mladina v Zagrebu 1836—1870 — Stran 108 MUZEJSKE NOVICE: A. B a š : Zbirika gotsike in renesančne noše v ljubljanskem Mestnem mnizeju — Stran 109 N. Sumi: Posvetavanje slovenskih konservatorjev v Pomurju — Stran flill ZGODOVINSKO BRANJE: O.: Zbormiik iPlrimorske založbe Lipe. Koper 1956 — Stran 112 O.: Varstvo spomenikov V. 1'953—1954 — Stran lil2 O.: Igor Vrišer, Razvoj pirebivalstva na območju Ljubljane — Stran 113 Na ovitku: Boris Kolbe, Portali (risba) Vinjete iso delo prof. J. Plečnika Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Pred- stavnik Jože Sora. Oprema inž. B. Kobe. Tiska tiskarna »Toneta Tomšičac v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/11. (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št. 601-606-1-65. Letna naročnima 400 din, posamezna številka 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KR A JEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IV. LJUBLJANA 1955 ZVEZEK 2 O PRVEM SLOVENSKEM DELAVSKEM LISTU R. GOLOUH Konec leita 1888 se je zibrailo v ispodnje- avistrijiskem mestu Hainfeldu 110 delavsikih izaupniikiov liz skoraj viseh lavisitrijskih dežel. Javnost je spremljala delo tega zgodoviin- skega izbora z velikim zanimanjem, prav tako pa tudi dunajska vlada dn njene poli- cijske oiblasti. Socialistično gibanje na ozem- lju Avstrije je imelo takrat za seboj že dvaj- set let težkih bojev za socialne in politične pravice dela\istva, imelo pa je za seboj tudi diOlgo dobo notranjih sporov med zmerno in radikalno usmerjenimi delavci. Ti dol- goletni, pogosto izelo srditi spori so hromeli in oslabeli celotno delavisko gibanje. Delav- ske organizacije iSO se morale spet združiti in začeti uspešneje bramiti ogrožene delav- ske interese. Za ponovino stopitev vseh de- lavskih organizacij v enotno razredino ce- loto so se vztrajino zavzemali tudi taikratni trije glavni delavski iisti, izmerni »Volks- freund«, ki je izhajal v Brnu, iradikalna »Freiheit«, ki je izhajala v New Yorku, in zedinjevalna »Gleichheit«, ki je 3. novem- bra 1888 objavila težko pričaikovani poziv delavstvu vseh narodnosti na avstrijskem ozemjljiu, maj iznova strne svoje vrste dn poš- lje isvoje zastopniike na zedinjevalni laibor v- Hainfeld. Tega, za delavsko gibaaije tako ; važnega kongresa se je udeležilo tudi pet. Slovencev: Karel Kordelič in Ludvik Zad- iiik iz Ljubljane, Krainer iz Maribora, Adenau iiz Celovca in Peirloniiik iz Beljaka. Zborovalci so skoro isoglasno odobrili na- čelno izjavo in skilandli združiti z.nova vse delavske organizacije v enotno delavs^ko stranko. Že v načelni debati je ölovenski zastopnik Zadnik omenil, da sta jia (kongresu tudi dva stovariša iz Kranjsike«, ki zastopata sloven- ske delavce, ter izjavil, da bodo načelno izjavo ponatisnili tudi v islovenskem jeziku. Ko ISO na zboru poudarjali, da bi bilo treba resolucije prevesti na razne jezike, se je oglasil Karel Kordelič ter predlagal, da se prevedejo v jezike posameznih narodov ne le resolucije, temveč tudi celotni zapisnik zbora. Pri isplošni razpravi o delavskem tisku pa je Koirdelič izjavil, »da ga veseli, če imajo Cehi svoje liste, ki širijo ideje socialne demokracije, da ipa je potrebno ustanoviti islovenSki strankin list tudi za slovenske delavce.« Obžaloval je, »da si niso delavci v Avstriji, aie glede na narod- nost, h kateri pripadajo, že prej bratsko podali roke«, in nato nadaljeval: »za Kranj- sko, ilstro in Goriško bi bila aistanovitev slovenskega socialno demokratianega lista še važnejša, ker tamkajšnji sodrugi nem- škega socialističnega lista ne razumejo ...«. Zaključil je svoj govor z besedami: »Sporo- čam vam, da hočemo ustanoviti slovenski stTankin list za Spodnjo Štajersiko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Trst. V Trstu imajo socialno demokratično društvo z nemško, italijansko in slovensko sekcijo. Temu dru- štvu se je pridružilo tudi 15 naših sodrugov. Delavsko izobraževalno društvo v Gorici pa stoji na nacionalnem stališču. Te ljudi moramo pridobiti. Upamo, da bo strankin zbor oddbril naš isiklep in dovolil, da začne- mo izdajati svoj list. Potrebno je, da se de- lavci družimo in pomagamo socialni demo- kraciji do /zmage.« Za izdajanje slovenskega delavsikega lista sta se na zlbom zavzemala tudi Perlonik iz Beljaka in Pokorny z Dunaja. Slovenski jj delegat Krainer iz Maribora pa je predložil nasilednjo resolucijo, ki jo je zbor soglasno sprejel: »Strankin zbor pozdravlja namero jugoslovanskih sodrugov, da bd izdajali slo- Viiod in del dvorane nekdanje S-jhreincrjeve pivarne na Tru- barjevi št. 41, kjer so v osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja večkrat bili delavski shodi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO venski strankin list An rad (daje k temu svoje soglasje dn podporo«. Na tem zborip so z±)xali delegati 40 fl. za ustanovitev slovensikega lista. To »glavnico< je pninesel slovenski delegat iz Hainfeida v Ljubljano, ikjer so nato začeli delavci raz- vijati živahno agitacijo za lisi in zbirati na- daljnja sredstva. Skilicevali so sestanke in shode in končino sklenili izdati list pod na- slovom >Novi čas«, glasilo slovensikih social- nih demokratov. Oblast se je temu dolgo uipirala z raznimi plehkimi izgovori. Prva številka iprvega islovenskega, izrazito socia- lističnega lista, iki je ikončno izšla 7. novem- hra 1889, je bila v celoti zaplenjena, s pod- naslovom vred. Na dmgem zboru avstrijske socialno demokratične stranke 38. in 29. ju- nija 1891 je slovenski delegat Zadnik med drugim poročal: »Zatem so ljubljanski so- drngi poizkusili izdati slovenski list, ki pa ga je oblast takoj zatrla. Sploh so nam že prej delali težave, ki so brez primere. Ured- niku niso priznali, da bi bil sposoben ure- jati list, češ da nima zadostne šoiske iz- ohraizibe. Urednik hi moral opiavljati izpite in delati še vse mogoče druge reči, kar je vse mezakonito, kajti od časmikarja mi mo- goče zahtevati spričeval, da lahko opravlja časnikarsko delo. Končno je list izšel, a že prva številka je hila zaplenjena, in sicer ee je državno pravdništvo v Ljubljani spo- taknilo takoj ob napis pod naslovom, t. j, ob 'besede »Glasilo slovenskih sooiaLnih de- mokratov«; razlog pa je bil, kakor se je pozneje izkazalo, da oblast sploh ni pri- znala socialni demokraciji kot takšni upra- vičenosti do obstoja v slovenskih deželah.< Zadnik je na istem aboru ponovno po- udarjal, »da se bodo islovenski delavci šele tedaj bolj zanimali" za gibanje, ko bodo imeli svoj tisk, ki jih bo izobiraževal. To ne velja samo za Ljubljano in Trst, ampak za vso Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško in Istro.« Izvajal je oiadalje, da se je »v smislu hainfeldskih sklejjov kot zastopnik iz Ljubljane čutil doMinega, zagotoviti tudi slovenskim delavcem tisk, posebno ker je bilo tudi v Št. Vidu (prva deželna konfe- renca avstrijsike socialne demokracije po haiinfeldsikem zboru 1. 1890 v St. Veit an der Glan — op. pisca) sklenjeno, da se mora za alpske dežele brezipogojino ustanoviti slo- vans:ki list. Hoteli so pridati graškemu listu slovensko prilogo, toda ta mačrt se je izika- zal kot neizvedljiv; zato smo šli v Ljub- ljano in inato v Trst. Nismo mirovali, kajti dolžnost vsakega razredno zavednega de- lav^ca je, da pouči ljudstvo o vladajočih razmerah, zlasti, če so za delavski stan tako žalostne, kakor so pri nas, kjer se je celo vlada čutila dolžino, da nakrmi 35.000 ljudi na Dolenjskem s koruzo. Nastopili smo za delavski list, ker ne ismemo dopustiti, da ne bi med prebivalstvo, ki šteje dva in pol milijona, 'zanesJd maše ideje. Cenjeni so- drugi! Nastopite z mami skupaj za obstoj slovenskega delavskega lista, kajti pri nas je naravnost nemogoče agitirati z drugimi eredsitvi. Ne sme ise pozabiti tolika delavska množica, kakršna je maša. Dodatno predla- gam, da se slovenski tisk kot važno in brez dvoma hvaležno agitacijsko sredstvo koli- kor le mogoče podpira.« Ljubljanski delavci so po prvem neuspe- lem pos:kuBu, da hi ugnali politično oblast in prodrli s svojim listom, začeli 1. 1890 znova sklicevati shode, na katerih so žigo- sali nezakonito postopanje oblasti in znova začeli zbirati skromna denarna sredstva za svoj list. Jeseni 1. 1890 so sOclicali shod v pi- vami Schreiner v Ljiibljani (Trubarjeva 41 — op. ured.) in na njem poročali o politič- nem položaju in o akciji za list. O tem sho- du je takratni policijski komisar Robida obširno poročal mestnemn prezidiju in de- želni vladi. V svojem poročilu navaja, da so govomiki na shodu poiudarjali potrebo, da začne delavstvo kljub vsemu izdajati slovenski list, ki bo pojasnjeval delavcem program isocialmo demokratične stranke in branil njihove interese. V svojem poročilu omenja nadalje, da je na shodu govoril tudi Zadnik in predložil resolucijo, ki so jo navzoči odobrili. Resolucijo, ki jo je Zad- nik napisal s svinčnikom, je komisar Ro- bida priložil svojemu poročilu. Glasi se: »Današnji ljudski shod v Srajnerjevi pi- varni v Ljubljani izreka odboiru za izdaja- nje islovensikega delavskega lista »Delavski list«, kateri bi moral iziti 14. avgusta 1890, kar pa vlada ni pripustila, popolno zaupa- nje o postopanju in o uporabi za to name- njenega denarja. Najdalje izreka sihod, da je slovenski de- lavski list neobhodno potreben ter da je dolžnost delavstva, podjetje za ustanovitev tacega lista z vsemi sredstvi podpirati, in to tudi, ako se ustanovi kje drugod nego v Ljubljani, ter da se imajo vsi za to name- njeni denarji neobhodno določenemu od- boru oddati, toda s tem pogojem, da so izdajatelji izključno delavoi.« iNa podlagi tega važnega, edinega izvir- nega dokumenta iz tiste dobe si danes lahko ustvarimo jasnejšo sliko o akciji takratnih pokreniteljev prvega slovenskega delav- skega lista. O »Novem času«, ki je izšel, ka- kor smo že omenili, 7. mov. 1889, vemo le to, 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Faksimile resolucije delavskega shoda v Schreinerjcvi pitvarni o izdajanju slov. delavskega lista iz jeseni 1890 (rokopis Lud. Zadu'ika) kar o njeni piše »Slovenski iNarod« z dne 6. novembra 1889, da bo namreč začel izha- jati v Ljubljani socialno demokratičen lisit pod navedenim naslovom, 7. novembra pa, da je »Novi čas« sicer izšel, da pa je bil v celoti zaplenjen. Od tega prvega delav- skega lista se ni ohranil noben izvod in ne- kaj časa je bilo celo sporno, če mi morda izšel pod naslovom »Zora«. Iz te resolucije pa je razvidno, da so ljubljanski delavci po ponesrečenem poskusu z »Novim časom« nadaljevali akcijo z namenom, da bi izdali, nov list pod naslovom »DelaviSki list«, ki htf moral iziti 14. avgusta 1890, da pa jim oblast tega ni dovolila, ali pa ga je tudi v tem primeru takoj v celoti zaplenila. Iz resolucije je tudi razvidno, da so se delavci začeli nkvarjati z mislijo, da bii list izda- jali drugje izven Ljubljane, kjer bi bila politična oblast manj topa in reaikcionariia, v tem primeru v Trstu, kakor se je pozneje tudi izgodilo. Dejansko je »Delavsiki list« začel končno izhajati v Trstu, in sicer 2. oktobra 1890. Izšlo je vsega 9 številk, zadnja 12. marca 1891. Izhajal bi bil najbrž še nadalje, če bi ne bil ta skromni list ljub- ljanski politični oblasti tako izelo na poti. Da so pri drugem poskiusu, da bi izdajali, kakor je zdaj iz Zadnik ove resolucije točno razvidno, v Ljuibljatii svoje glasilo pod na- slovom »Delavski list«, naleteli znova na vse mogoče težave, je razvidno iz drugega dela Zadnikovega poročila na omenjenem 11. izboru avstrijske socialno demokratične stranke. Iz tega poročila je hkrati razvidno, da je ljubljanska oblast vplivala tudi na tržaško. Zadnik pravi: »Drugi poskus z na- šim listom je zadel spet na znane težave in urednika so proglasili ispet za nesposobnega in 'nezadostno izobraženega.« Zahtevali so od njega spričevalo, ki ga ni imel in zato lista niso dovolili. V Trstu se nam je posre- čilo ustanoviti ilist, a tudi tam so bile hude težave. Ljubiljanska oblast, ki je tajno pro- glasila tudi neke vrste izjeminega stanja, je povzročila, da nam je tudi tržašlka oblast gledala na prste bolj kot prej. List so po- zneje zelo pogosto zaplenili in sploh otež- kočili vse redakcijsko delo. V slovenskih deželah je zaradi tega sovražnega stališča oblasti do nas nastala marsikje v delavskih vrstah bojazen, da bi se nam priključili. Kljub temu se nam je s tem listom posre- čilo, pridobiti znatno število pristašev med slovenskimi dela^xi...« Iz Zadnikove resolucije lahko tudi ugo- tovimo, da je bil shod v Schreinerjcvi pi- varni, o katerem je brižno poročal komisar Robida (to poročilo je založeno v ljubljan- skem Mestnem arhivu), v času med 14. av- gustom 1890, ko hi moral »Delavski list« iziti v Ljuibljani, in 2. oktobrom 1890, ko je .začel izhajati v Trstu. Slovenski delavci so vodili skoro dve leti vztrajno akcijo za isvoj prvi socialistični list in še od tega lista je ostalo le devet številk. Šele 1. 1895 so ga nato lahko začeli znova izdajati pod nasllovooii »Delavec« in tudi s tem listom so romali iz Ljubljane v Zagreb, iz Zagreba na Duina j. Kljub vsemu so končno le uspeli in si sčasoma ustvarili svoj S'talni delavski tisk. LITERATUR-i >SociaIiistično gibanje v Slovenijix (1869—1920), V. tom, stran 5, 6, 11 in 12. Anion Krislan: >0 delavskem in socia- lističnem gibanju na Slovenskem«, etran 123 in 15i. Cvetko Kristan: >Se9tdeiset leit slo'venskega socialističnega tiska«. , 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGOI^OVINO PRVI SLOVENSKI SOCIALNODEMOKRATSKI LIST >NOVI CAS« DUSAiN KERMAUNER Ta čianek smo prejeli po tem, ko je bil prejš- nji prispeo-ek R. Golouha že sprejet za natisk. Ker ohravnaoata oba avtorja isto vprašanje, a D. Ker- mauner upošteva nove vire, objavljamo oba članka o isti številki. — Op. ured. I. Na zeraljeviidih iz ipretekliih 'stoletij so bile na mestih tedaj še neraziistkanih pokra- jin na izvenevropskih zemljinah bele lise; o njih je bilo znamo le, da ise tami in tam raztezajo, ne pa itndi, Icje ise v njih dvigajo gorovja, kje so jezera im .kje töko roke, kje so maselja in ikalto so povezana s potmi. Takšna neraziskana »pokrajina« — bela lisa v zgodovinopisjiu is'lovenskega delav- skega gibanja — je še do daindanes nepro- učeno skoraj desetletno raizdobje, ki je po- teklo od celovškega procesa ¦zoper Franceta Zeleznikarja in »krvavce« leta 1884 pa do prvega trajnejšega slovemskega socdalnode- mobratskega glasila »Delavca« jeseni 1893. O teh prvih časih slovenske socialne demo- kracije je bilo sicer 'Mpisamih nekaj skopih spominsikih podatkov, med 'katerimi pa je bilo mogoče le dva brez pristavljenih vpra- šajev vnesti na belo liso: 1. da sta bila na ustanovnem kongresu avstrijske socialno- demiolkratslke stranke v Haimfeldu konec 1888 dva Ijubljamska delegata, Karl Kox- delič im Ludvik Zadnik, ki sta tam prejela od dr. Viktorja Adlerja neko denarno vso- to za ustanovitev slovenskega socialnodemo- kratskega lista, in 2. da je Ludvik Zadnik v času od jeseni do spomladi 1891 izdal v Trstu nekaj številk »Delavskega lista«. Ostali podatki — o poskusih ljubljanskih socialnih demokratov ustanoviti list — pa so bili protislovni ali sploh negotovi; iz njih je bilo sicer nujno sklepati, da je takšen list v Ljubljani izšel, ni pa bilo moč razbrati, ali je izšel samo en list ali dva in koliko šte- vilk naj bi bilo izdanih v prvem in v dru- gem primeru ter kdaj naj bi bile izšle. Ker se nihče ni lotil sistematičnega isikanja prvotnih virov, smo se izačasno skušali »znajti« v tej zmedi z — ugibanji, ki so bila deloma hudo primitivna. Eno takšnih ugibanj, ki je še ipred dvema letoma sku- šalo zanikati medtem izatrdno ugotovljeno ime prvega islovensikega sooialnodemokrat- skega lista »Novi čas« in vzdržati leta 1912 po nemarnosti zagrešeno zamenjavo tega imena z imenom lista »Ljudski gllas« iz let 1882—1885, me je taJkrat naravnost izzvalo k .polemiki', ki pa je bila zame predčaisna, ker se dotlej še nisem mogel lotiti metodič- nega 'raziskovanja začetkov slovenske soci- alne demokracije v letih 1867 do 1893 in seči po temeljinih virih in pričevanjih o prvih .slovenskih socialističnih listih. To predolgo odlagano delo pa je koračno le prišlo na vrsto. Najprej sem po vrsti pre- listal v Ljubljani dostopni tisk slovenskega ozemlja tistih let, nato še avstrijiski, pred- pišem nemški socialnodemolkTatski tisk, in v dbeh islkrbno i'Skall odmeve in omembe prvih s'lovenskih socialističnih listov, komč- no pa sem šel tudi v arhive politične upra- ve po ohranjene uradne akte o ustamavlja- nju, iplenjenju in prenehavanju teh listov. In trud je bil poplačan: kolikor bolj sem z delom mapredoval, tem bolj je izginjala »bela lisa«. Mučna prizadevanja dellavskih ustanoviteljev in urednikov prvih sloven- skih socialističnih listov so se mi živo po- kazala v viseh zanimivih, za dobo in ljudi značilnih podrobnostih, nejasnosti so se raz- jasnjevale, protislovja razreševala. Ljub- ljanski »Novi čas« in tržaški »Delavski list« sta mi prenehala biti p,razni bibliografski imeni, med njima dotlej dommevama ljub- ljanska »Zora« pa se je razkadila v nič, ko sem ugotovil, da se drugi slovensiki social- nodemokratski list, ki so ga v Ljubljani hoteli avgusta 1690 izdati, a ki zaradi ob- lastvene prepovedi siploh ni izšel, ni imel imenovati »Zora«, marveč — »Delavski list«, in da je prav ta »Delavski list«, ki v Ljub- ljani ni .smel iziti, nato izšel v — Trstu, kjer je v svoji predizadnji '(12.) številki z dne 24. aprila 1891 privzel nasilov ali pod- n.ajslov »Zora« talko, .da se je imenoval bo- disi >Delavski list Zora« aiH »Zora, Delavski list«. A medtem ko nisem mogel najti prav nobene številke tega tržaškega lista, glede katerega je še preostalo protiislovje v po- datkih o mjegovem drugem imenu, se mi je popolnoma posrečil lov za edino — zaple- njeno — prvo številko Ijubljamslkega »(No- vega časa«. Ustanavljanju, enkratnemu izidu in hitremu pokopu tega prvega slo- penskega socialnodemokratskega lista je posvečen ta okrajšani odlomek iz večje študije o »Začetkih slovens'ke socialne de- mokracije v letih 1887 do 1893«. Slovensiki isocialnodemokratski list imi pri- šel ma dnevni red v javnosti šele z mastopom Karla Kordeliča ma hainfeldskem kongresu, 00 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kjer je »po malogu svojih sodrug(>v« ozina- iiil, da hočejo »lusitanoviti slovenski strankin list za Spodnji Štaijer, Koroško, Kranjsko, Goriško in Trst«^, ampak že iričetrt leta fKjprej v Ljulbljani na drugem javnem ljud- skem shodu, kii so ga priredili Ijulbiljanski socialni demokrati 2. aprila 1888 kot nada- ljevanje prvega taSkšnega Aclikega shoda v tem lotu. Ta prvi shod se je bil vršil 18. marca 1888, a se ni mogel izvesti do konca, ker ga je vladni komisar magistrat- ni svetnik Matija Zamida razpustil in dal razgnati. iNa dnevnem redu drugega shoda 2. aprila se je poleg točke, ki je bila pre- vzeta z dnevnega ireda prvega shoda in ki se ji moramo tu iz prostornih razlogov ogniti, pojavila kot posebna točka »Tisk«, pri kateri je nastopil kot referent Josef Gans iz štajerskega Gradca in v svojem nemškem govoru izjavil, da »je Blo\'enski delavski list potreben«', da »je iz nunogih časnikov le redko mogoče izvedeti resnico, da vsak časnik vzdržuje svoje »tališče in talko bralca enostranisiko poučuje«, ter na- daljeval: »Vsak časnik zastopa koristi svoje stranke. Delavci, ki tvorijo veliko stranko, tudi potrebujejo javnega iglasila, ki naj bi zastopalo njihove koristi. Takšna glasila že imamo v nemščini, češčini in madžarščini, bilo bi zato zelo potrebno, da bi tudi de- lavci slovenske narodnosti imeli lasten slo- venski list«*. Nato je še pred hainfeldskim kongresom na idveh zapovrstnih mesečnih sestankih ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva — 11. novembra in 8. decentra — bila na dnevnem redu točka »Delavski tiisk«^. Daninevno so razpravljanja na teh Prva — nemška — vloga za dovolitev »Novega časa« z dne 15. aprila 1Ö89 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dveh sestankih, o katerih nimamo poročil, služila pripravi delegatov na hainfeldski kongres, da ibi tam čim bolje utemeljili potrebo po slovenskem socialnoidemokrat- skem listu in dosegli ua tem kongresu — kakor se je ma mjem izrazil Kari Kordelič" — »idovoljenje iza izdajanje lista«; seveda pa bistvo ni tičalo v »dovoljenjiu«, marveč v — podpori, ki so jo v ta namen potre- bovali, kajti izključeno je biilo, da bi za usitanovitev lista potrebni denar spravili ökupaj sami — ne toliko iz razloga, ker bii jih bilo premalo, ampak zaradi tega, ker so bdli sami nemaniči, ki so se z delom svo- jih rok komaj sami preživljali. S hainfeldiskega kongresa, ki se je vr.šil od 30. decembra 1888 do 1. januarja 1889, sta se vrnila delegata Kari Kordelič in Lud- vik Zadnik s 55 goldinarji v žepu, ki jih jima je izročil dr. Viktor Adler, izdajatelj ita urednik dunajskega socialnodemokrat- ökega tednika »Gleichheit« (»Enalkost«), kot osnovno glavnico za ustanovitev slovenske- ga socialnodemokratskega lista; da je bilo teh goldinarjev ravno 55 in ne več ne manj, kalkor so pozneje navajali po Kordeličevem in Zadnikovem spominu, nam pove prva številka »Novega časa« sama, 'kii v zaključ- ku navaja »v podporo lista došle doneske« in med njimi ma prvem mestu kot prvega in poglavitnega (podpornika »Uredništvo ,Gleichheit'« z navedenim zneskom. Po hainfeldskem kongresu so ljubljanski sociaJlni demokrati priredili 10. febr. 1889 javen ljudsiki shod, na katerem sta o kon- gresu poročala Ivan Brozovič in Ludvrk Zadnik, prvi slovenisiko, drugi nemško, in tudi v obeh jezikih prebrala hainfeldske sklepe, ki jih je nato shod odobril s spreje- mom naslednje izjave: »Ljudski shod, zbo- rujoč 10. febr. 1889 v Schreinerjevi pivnici, priznava, da sklepi socialnodemokratskega strankinega zibora v iHainfeldti ustrezajo koristi ljudstva, in se odločno izjavlja za- nje.«' V debati je taikoj za Zadnikom govo- ril Franc Vovk in izlasti utemeljeval »mujno potrebo po slovenskem delavskem listu ter apeliral ma zborovalce, naj se potrudijo, da bo list kmalu začel izhajati«^; vladni poro- čevalec pa je zapisal, da »je bila zaradi dosege pogojev za zboljšanje položaja de- lavcev predlagana ustanovitev političnega slovenskega 'lista«". Štirinajst dmi pozneje, 24. februarja 1889 se je delavsko izobraževalno društvo na svojem »iprostem (t. j. javnem) društvenem shodu« bavilo z vprašanjem »delavskega tiska« ali — bolje — »delavskega Hsta«'", a za 25. marec je Franc Vovk kot sklicatelj prijavil »javen delavski shod«, Jia katerem sta bili na dnevnem redu kot prva točka »Sklepanje o ustanovitvi slovenskega de- lavskega lista«, kot druga pa »Izvolitev iz- dajateljskega odbora«". Poročilo o tem sho- du v dunajski »Gleichheit« dosledno spre- minja izraz »slovenski« v — »jugoslovanski delavski list« in pravi o referatu Franca Vovlia, da »je jasno obrazložil, kako po- trebna je ustanovitev jugoslovanskega de- lavskega lista, ter poudaril, da bo ta list silno orodje v naših rokah, s katerim bo- mo lahko energično odbijali vse sovražne napade«'^. Zal se nam v tem sestavku ni mogoče ustavljati pri zanimivi razpravi o smernicah lista, v kateri so sodelovali Kari Kordelič, Jože Gostinčar — prav tisti predilniški delavec, ki ga je štiri leta kasneje dr. Janez Evangelist Krek pri- dolhil za krščanski socializem in napravil iz njega poglavitnega krščanskosocialistič- nega delavskega agitatorja in organizator- ja —, (Matija Kune, ki je s svojimi izvajanji skušal uveljaviti neke kršoamsko-socialne smernice, kar pa je zbujalo pri zborovalcih smeh, Ferdinand Tuma, Ludvik Zadnik in Albert Kordes;'' ne moremo se pa ogniti poslednjemu govorniku Kordešu, ki je uvo- doma povedal: »Po dolgem popotovanju sem- šele včeraj prispel v svoje rojstno mesto (Vaterstadt)«, toplo pozdravil ustanavljanje slovenskega delav^skega lista, mu napovedal, da se bo moral boriti z velikimi težavami«, in je žel za svoje besede »veliko odobrava- nje«". Pri drugi točki so bili izvoljeni v izdajateljski odbor: Franc Vovk, Franc Dhii, Kari Kordelič, Ivan Brozovič in Leo- pold Scharner. Takšen petčlanski odbor je bil izvoljen po poročilu vladnega komisar- ja^' in tako sta ga tudi prijavila istega dne 25. marca \" posebni vlogi deželnemu pred- sedstvu predsednik shoda Ivan Brozovič in zapisnikar Franz Miksovsky'*. Zato nas mo- ra začuditi dejstvo, da je b-il v poročilu o shodu, podpisanem od istega Franza Mik- šovskega, ki je bil tedaj kot tajnik delav- skega izobraževalnega društva hkrati ljub- ljanski dopisnik dunajske »Gleichheit«, v tem listu*' k petim izvoljenim članom izda- jateljskega odbora dodam še — Zadnik z napačnim imenom »Johann« namesto Lud- \afc. Ker iz vrste dogodkov v naslednjih letih lahko zaključimo, da je bil dr. Vik- torju Adlerju Ludvik Zadnik posebej pri srcu in da ga je — iz prav določenih raz- logov, ki jih tu ne moremo razpravljati — imel za najbolj zanesljivega zaupnika med slovenskimi socialnimi demokrati, lahko do- mnevamo, da bi po njegovem mnenju Zad- 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Druga — slovenska — vloga za dovolitev >Novega časa« z dne 19. junija 1889 nik moral biti član izdajateljskega odbora, a ker ni bil izvoljen, ga je kar isam pripisal k izvoljenim (pri čemer ise je v imenu zmo- til). Ne vemo pa, ali so ljubijamsiki socialni demokrati to Adlerjevo »izvolitev« že tedaj tudi upoštevali... Z akcijo za list pa so bodoči izdajatelji začeli že pred shodom 25. marca, kajti v zagrebškem »Radničkem glasniku« je bil 30. marca 1889 objavljen z 19. marcem 1889 datiran »iPoziv« iz Ljubljane, ki ga pona- tiiskiijemo v celoti: »Vrdedni drugovi! Pošto je na skupštini (Parteitag) u Hainfeldu zaključeno, da se ustroji jedan jugoslavenski radinički list, to je tomu listu po toj skupštini podici jena dozvola i ob rečena [morda: obecanalj pri- pomoč. Mi s toga apelu jemo na s ve drugove- radnike, naročite jugoslavenske, neka im je dužnost i izadača za taj list svojski ra- diti i da ga koliko je više moguče razpro- strane i podpomognu, buduč da je to za obstanak njegov neobhodno nuždno. Sva radnička društva uljudno se umoljavaju, da nastoje za nj se zauzeti, pošto je to stvar občenita, stvar socialne demokracije. Molimo one drugove, koji žele za taj list raditi, da nam za 14 dama jave, na koliko predplatnika možemo računati, da sa izda- vanjem čim skorije odpočnemo. .— Pobližje obaviesti sliede. Sa socialno-demokratičkim bratinskim po- zdravom .za jugoslavenske drugove: Franjo Wouk.«'* Hkrati je bil še naveden kot naslov, na katerega »meka se upravlja ju pisma« : »Fra- njo Miksovsiky, Hilšerjova ulica br. 12, I. kat u Ljubljani (Kranjska)«. V besedilu in objavi tega »Poziva« lahko ugotovimo prvi »jugoslovanski« bratski stik slovenske s hrvatsko socialno demokracijo. Po avstrijskem tiskovmem zakonu je bilo treba nameravano izdajo vsakršnega lista (»periodične tiskovine«) vnaprej prijaviti z navedbo naslova, časov izhajanja, s »pre- giledom predmetov (programom), ki jih bo obravnaval«, ter z imeni in bivališči odgo- vornega urednika, izdajatelja in tiskarja. Dne 15. aprila 1889 so vložili Franc Vovk (Wouk), čevljar, stanujoč na Poljanski ce- sti št. 19, kot odgovorni urednik, im Karel Kordelič, čevljar, stannjoč v Florjanski ulici št. 25, ter Ivan Brozovič, krojač, sta- nujoč na Sv. Jakoba trgu št. 6, kot izdaja- telja, naslednjo — v pravopisno im slov- nično kaj slabi nemščini pisano — vlogo »visoki c[esars;ko]-kr[aljevi] vladi v Ljub- ljani«: »Podpisani prijavljajo glede na sklep javnega delavskega shoda dne 25. marca 1889 o ustanovitvi delavskega lista v slovenščini, da bo ta list izšel 16. maja 1889 ob šestih zvečer pod naslovom »Novi čas«. — I. Ta list je ma socialnodemokrat- skem stališču in prinaša znanstvene članke. II. Služi izobraževanju delavcev in smotru zboljšati in ohramiti njihov položaj. III. Ogibal se bo vsakršnega narodnostnega hujskanja. IV. Ta list je slovansko glasilo za slovansko delavstvo. — Podpisani pro- .sijo visoko C. kr. vlado, da dovoli ustamo- vitev tega lista, ki bo izhajal mesečno dva- krat in sicer y^ak. prvi in tretji četrtek v mesecu. Tiskala ga bo ,Narodna tiskarna'.«" 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO iNa vlogi je uradni zaznamek z dne 18. aprila, da »se dostavi mestnemu magistratu v Ljuibljani v izjavo o sposobnosti prijav- ljenega za odgovornega urednika periodič- nega lista v smislu čl. 12 tiskovnega za- kona«^". Ta čl. Il2; je izahiteval od odgovor- nega urednika, da je avstrijski državljan, svojepraven in da stanuje v kraju izhajanja lista, ter je izključil tiste, ki so izgubili pasivno volilno pravico v občinske zastope zaradi zagrešenih kaznivih dejanj. Hkrati je deželna vlada poslala vlogo »v vpogled in izjavo mnenja, ali so kakšni zadržki proti izdajanju tega lista«, ljubljanskemu državnemu pravdništvu, od katerega je že naslednjega dne prejela odgovor, da »ne more proti njegovemu izdajanju nič ugo- varjati, ker ima urednik po čl. Il2 tiiskov- nega zakona zahtevana svojstva«.^' A le do sem se je prva prijava »Novega časa« obravnavala formalno in stvarno za- konito. To mejo pa je prvi prestopil ljub- ljanski mestni magistrat, ki mu je načelo val župan Peter Grasselli, eden prvakov slo- venske narodne stranke. V odgovoru na dostavljeno mu prijavo »Novega časa«, pod- pisanem od magistratnega ravnatelja Von- čine dne 27. aprila 1889, je magistrat spo- ročil deželni vladi »na temelju izvršenih poizvedb«, »da je v Višnji gori rojeni in tja pristojni, a že vrsto let itukaj na Po- ljanski cesti št. 19 stanujoči, 58-letni, poro- čeni Franc Vovk (Wouk) obiskoval le dvo- razredno normalko |= osnovno šolo] v Višnji gori in da razen znanja branja in pisanja nima prav nobene višje ananstvene iz- obrazbe«. Iz te ugotovitve je izvajal magi- strat takoj zaključek, da »je zato docela nesposoben, da bi previzel uredništvo lista, za katerega gre«. Avstrijski tiskovini zakon se v čl. 12 aii prav nič menil za šolsko iz- obrazbo ali splošno izobraženost odgovornih urednikov in zaradi tega rezultati poizvedb ijubljansikega magistrata v item pogledu niso imeli prav nobene pravne veljave. Toda slovenski buržoaziji ni nič kaj dišalo, da bi slovens'ki delavci začeli dobivati v rOke slovensiki socialistični list, in je zato v svojem — Grasselld-Vončinovem — odgo- voru to tudi odkrito sporočila kranjskemu deželnemu predisedniku baromn Andreja Winklerju ter mu hkrati tudi ponudila gradivo, s katerim bi se ta list pravno, če- prav ne tudi zakonito, mogel preprečiti. Zato je organ mestnega magistrata vrhu gornjega »imel še iza svojo dolžnost, pouda- riti, da je Vovk izelo aktiven član delav- skega izobraževalinega društva, da pripada anarhistični [!] stranki in da izrablja vsako priložnost, ki se mu iponiidi, za liujs*kanje delavcev, ki jih označuje kot sužnje, proti podjetnikom in proti kapitalu«, končno pa je še omenil — nekako le mimogrede — da Vovk, kakor se govori, pravzaprav ne bo urednik listu, ampak bo »za urednika posodil samo isvoje ime«, medtem ko »je za dejanskega urednika izbran stavec Albert Kordes, človek, ki je zelo nevaren ' tuji lastnini in ki je bil zaradi zločina, tatvine in goljufije že ponovno kaznovan«,^* Medtem ko je bil na »javnem društvenem shodu« delavskega izobraževalnega dru- štva 28. aprila na dnevnem redu zopet »De- lavski list«^', je imel deželni predsednik baron Winkller pač že v rokah magistratov odgovor od prejšnjega dne, ki je bil prav- zaprav z močnimi argumenti podpri apel nanj, naj odkloni dovoljenje za izhajanje slovenskega socialističnega lista. In Wink- ler ni izvrševal toliko voljo osrednje vlade na Dunaju, kolikor je upošteval željo »po- litičnega naroda« na Kranjskem, ko je dal nalog, naj se z razlogi, ki jih je prijavil ljubljanski magistrat, odkloni dovoljenje za »Novi čas«. To odločitev je deželno pred- sedstvo sporočilo Francu Vovku 1. maja 1889 v naslednji obliki: »Ker iz pribavlje- nih poizvedb izhaja, da ste obiskovali le [!j drugi normalni razred v Višnji gori in ra- zen znanja branja in pisanja nimate nobene višje znanstvene izobrazibe, 'zato niste spo- soben prevzeti uredništvo periodičnega lista, in ker se tudi sliši, da boste namera- vanemu uredništvu samo posodili svoje ime, glede na določbo čl. 11 tiskovnega zakona ni mogoče ugoditi Vaši vlogi in dovoliti ustanovitev lista z naslovom »Novi čas'.«^* Z vsebino tega odklonilnega odgovora na vlogo Franca Vovka je deželno predsedstvo isti dan seznanilo tudi državno pravdni- štvo.25 iPripomnimo naj samo še, da v čl. 11 tiskovnega zakona ta odklonitev ni imela prav nobene opore! Domnevati moramo, da je Vovk po pre- jemu odklonilnega odgovora ali prepovedi »Novega časa« poizvedoval, komu naj bi po govoricah, ki se v njem omenjajo, posojal svoje ime, in pri tem izvedel, da pripisujejo bodoče urejanje »Novega časa« Albertu Kordešu, hkrati pa tudi novico o umazani preteklosti tega moža, ki je bil svoje krimi- nalne pustolovščine in sledeče jim kazni na delavskem shodu 25. marca prikazal kot »dolgo popotovanje«. Vsekakor je še tisti mesec odposlal tajnik; ljubljanskega delav- skega izobraževalnega draištva Franz Mik- sovsky dunajslki »Gleichheit« v objavo na- slednje z imenom podpisano »Svarilo«: »Po 64 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Program čaisoplsa >Novi čas« (priloga drugi vlogi z dne 19. jumija I1S89) iialogiu delavskega izobraževaliiega društva v Ljuibljani svarim s tem vse delavce in delavska društva pred nekim Albertom Kordešem, stavcem, .ki se tot lopov poitika nezaposlen okoli in se prebija s sleparje- njem. Ta človek se je znal s svojim priliz- njeni^ obnašanjem udomiti v tukajšnje delavsko društvo, da ga je sprejelo tudi za člana, a njegov namen je pri potikanju iz kraja v traj delavce in delavska društva še bolj oropati. To naj služi vsem sodru- gom v svarilo, da jian ne bo potrebno isto izkustvo.«*' Ko je bil tako Albert Kordes, ki nemara siploh ni bil nikdar namenjen za dejan- skega urednika »iNovega časa«, javno izlo- čen, se je Franc Vovk še oborožil s — spričevalom o znanju slovenščine, s katerim je upal izpodbdti docela neposiavno tezo prepovedi o njegovi nesposobnositi za ured- nika s'lovenskega lista. Nato so Franc Vovk, Karel Kordelič in Ivan Brozovič 19. junija 1889 ponovili svojo prošnjo »Slavni c. kr. deželni vladi v Ljnbljani«. Vlogo so napi- sali na novo, tokrat slovensko: »Udano podpisani preponižno prosi slav- no c. kr. deželno vlado, naj mi slavno ista blagovoliti dovoli, da bi smel izhajati slo- venski social-demokratični list in sicer dva- krat na mesec ter podpira svojo prošnjo se sledečimi razlogi: Ker do sedaj na Kranjskem nimajo de- lavci niti javnega lista, kateri bi jih vedril v sipoznaveinji njih stanu in teže; list bi bil na podlagi priloge A, programa, imenoval se bode »Novi čas«, in izhajal bode vsak prvi in tretji četrtek v mesecu; ter se vestno držal priloženega programa; je podpisani kakor priloga B kaže vešč svojega materiniga jezika v besedi in pi- savi, da mu bode mogoče, vsem zahtevam ¦zadostiti; je rojen na Kranjskem v mestu »Višnji gori«, 38 let star, oženjen ter izučen čev- ljarskega obrta in ima državljansko in tudi volilno pravico. Ker je podpisani izkušen in zveden v vseh potrebah in težnjah katere tarejo delavski stan, in z ozirom na navedene razloge, drzne se tedaj preponižno svojo uljudno prošnjo ponoviti in prositi, naj slavna c. kr. deželna vlada blagovoli dovoliti, da bi smel izdajati list za slovenske delavce in sicer na gori navedeni ipodlagi, kateri bode go- tovo v prid istim delavcem. Priloga A: Program lista »Novi čas«. I. List je slovenski socijal-^političen organ v poduk slovenski delavski stranki; stoji na podlagi socijal-demokratične stranke. lil. Služil bode delavski stranki v vednost, razvitje izobraženost delavskega stanu ter bode tudi pospeševal [! = priobčevalj vsa- kovrstne članke. IiII. Gledal bode delavsko stanje izboljšati v tovarnah in sploh povsodi. Zanimival se bode za red proti tlačenju delavca ter se posluževal pomoči obrtnega nadzornika. IV. Vzdrževal bode red pri delavski stranki proti vsakemu nacionalnemu pre- piru in bode kot tolmač med slovenskem in nemškem jeziku. V. Zanimival se bode z raznovrstnimi pes- mami, ipojasnil vsakovrstne dopise in ozna- nila. VI. Nabiral bode zaagitačni fond, f>odporo za razširjanje tega lista, podporo za revno 65 KRONIKA ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO družino štrajkajočih delavcev in po pre- grešku političnih jetnikov. ViII. Lisi bode v slovenskem jeziku; rabil bode večkrat tudi tuje citate; izhajal bode dvakrat v mesecu, to je vsaki prvi in tretji četrtek v uradniških urah popoldne; izhajal bode prvikrat 4. julija 1889. Villi. Uradnik lista je Franc Wouk; Karl Kordelič in Ivan Brozovič izdajatelna. Ti- ska »Narodna tiskarna«. Uiradniištvo in opravništvo iPolanska cesta štev. 19 v Ljub- ljani.«2' Vloga s prilogo A, ki smo ju ponatisnili z vsemi injunimi slovniškimi in pravopisni- mi napakami, je res izpričevala, da je Franc Vovk kaj (slaibo podkovan v knjižni sloven- ščini. Kaj drugega tudi pričakovati ni bilo mogoče ne samo pri Francu Vovku, ampak pri vseh vodilnih socialnodemokratskdh de- lavcih po vrsti, da o nezavednih delavcih, ki si sploh niso prizadevali izobraževati se, ne govorimo. Jasno je bilo, da bi njihovi članki in dopisi le tedaj mogli iziti v knjiž- nem jeziku, če bi jih prej vzel v roke kak- šen knjižne slovenščine vešč korektor, ki bii mu seveda delavci morali trud jjoplačati. Simpatizerjev med inteligenco ti prvi slo- venski socialni demokirati niso inašli. Slo- venski delavec je bil takrat še pravi paria — izven slovenske družbe in — »naroda«. Ko se je v svojih najboljših predstavnikih vzravnal ter si poskušal ustvariti glasilo, v katerem bi izrazil svoje male in velike težnje po zboljšanju svojega res suženj- skega položaja in po drugačni družbi, v ka- teri ne bi bil več paria, ampak enakopraven in polnopraven družbenik, je moral občutiti ves prezir vladajoče družbe, ki ga je sku- šala upogniti in ohromiti s tem, da je kre- pila v njem čustvo manjvrednoisti, češ kaj se boš ti, ignorant, ki niti svojega jezika ne znaš prav in dobro uporat)ljati, silil med pišoče in izdajal liste ... Takoj naslednji dan po prejemu vloge, 20. junija je državno pravdništvo vprašalo predsedstvo deželne vlade, »ali so kakšni ugovori proti znova nameravanemu izdaja- nju ^Novega časa'«, in pri tem pripomnilo, da »s prošnji priloženim spričevalom o tem, da Vovk obvlada slovenščino, niso videti odstranjeni zadržki, naikazani« v odklonitvi z dne 1. maja.^* iDeželno predsedstvo se je odločilo, da Vovku izbije iz rok njegovo novo orožje. Obrnilo se je 26. junija na ravnatelja Ijub- Ijamskega učiteljišča Blasiusa Hrovatha in mu naložilo, da Vovkovo vlogo s priloga- ma A (programom) in B (spričevalom o nje- govem znanju slovenščine) predloži profe- sorju učiteljišča Jakobu Praedici (Prediki) — tistemu, ki je bil Vovku ^napisal spriče- valo — in ga opozori, da »je iiz prošnje in priloge A razvidno, da izprašani Franc Vovk v nasprotju z izdanim mu spričeva- lom vsaj knjižne (slovenščine ne obvlada«, ter da v ta namen priložene Vovkove spise vrne v dveh dneh.^« A že naslednjega dne, 27. junija je Blasius Hrovath postregel c. kr. deželnemu predsedstvu z naslednjim odgo- vorom: »Izvršuje visoki nalog je udano pod- pisani profesorju Jakobu Praedici predložil spise, ki jih v prilogi vrača. Le-ta je v svojo opravičbo izjavil: Čevljar Franc Vovk je prišel k njemiu na dom dn ga zaprosil za spričevalo o znanju (slovenščine. Vprašan, čemu ga potrebuje, ni hotel navesti pravega razloga. Vendar je Praedica na prigovar- janje čevljarja Franca Vovka končno pri- volil, da ga na svojem domu izpraša. Izid tega izpita je bil tafcšen, da je spoznal zna- nje slovenščine pri Francu VoVku kot za- dostno za delavca, in mu je tzato napisal spričevalo, ne da bd bil vedel, kako in če- mu ga bo Franc Vovk uporabil. Udano pod- pisani je opozoril profesorja Jakoba Pra- edico, da njegovo ravnanje ni bilo popol- noma korektno, marveč takšno, da lahko škoduje ne samo njegovemu ugledu, ampak (tudi ugledu zavoda, in mu je resno odsve- toval, da bi si v (prihodnje še dovolil takšne izpite. Obljubil je, da se hoče točno ravnati po tem nasvetu.«'" Na slovensko vlogo — na »ponovljeno prošnjo zaradi izdajanja lista vNovi čas'« — je deželno predsedstvo 29. junija tudi slo-' vensko odgovorilo prdko državnega pravd- ništva Francu Vovku, da »spričevalo, ka- tero ste dobili od profesorja gospoda Jakoba Praedica o znanju (slovenskega jezika, ni sestavljeno v smislu ministrskega ukaza z dne 27. decembra 1849 [sic!], št. 8432; vrhu tega po besedah imenovanega profesorja niste mu Vi povedali, čemu Vam je treba takega spričevala, in tako je gospod pro- fesor Praedica menil, da je bodete rabili le v korist svoje čevljarske obrti. — Ne glede na to pa kaže ne samo vsebina, am- pak tudi nepravilna pisava Vaših deželni vladi in c. kr. državnemu pravdništvu po- danih vlog, da Vam manjka zmožnost po- trebna za uredovanje javnega časopisa, ter da bi Vi morali urednikov posel prepustiti drugi, v ti stvari neodgovorni osebi, kar se pa ne istrdnja z dotičnimi zakonitimi pred- pisi. Po tem takem ne more deželna vlada z ozirom na določilo čl. 11 tiskovnega za- kona odstopiti od svojega z razpisom z dne 1. maja t. 1. št. 1045 naznanjenega odloka.«'* 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tako je ibil »Novi čas« že drugič prepo- vedan. Praedicevo spričevalo Francu Vovku o tem, da obvlada —¦ višnjegorsko in ljub- ljansko — slovenščino, ne samo ni nič po- magalo »Novemu času«, ampak je posredno Vovku še »škodovalo« kot kandidatu za »časnikarja« pri prvem slovenskem social- nodemolkratskem listu, ki vsaj z njim kot odgovornim urednikom ni mogel več upati na dovoljenje za svoje rojstvo. (Zaključni II. del v naslednji številki) OPOMBE 1. iD. K.: »Prvi *rije slovenski socialistični listi (Biblio- grafski in historio^rafski spodrsljaji Cvetka A. Kristana)« v »Naših razgledih« II, št. iS z dne 18. septembra 1954, str. 9-10, in D. K.: >Prvi slovenski socialistični listi«, prav tam III, T št. 4, 5 in 6 z dne 19. februarja, 5. marca in 19. marca 1955, str. 82-83, 106-107 in 129-130. — 2. »Sociali- stično gibanje v Sloveniji 1869—1920«, Zgodovinski arhiv Ko- munistične partije Jugoslavije, V. tom, Beograd 1951, str. 5. — ?. Po poročilu v dunajski »Gleichheit« (= Enakost), št. 17 z dne 28. aprila 1888. — 4. Predsedstveni spisi kranjske de- ; želne vlade (v Državnem arhivu LR Slovenije), št. 832 iz leta 1888. — 5. Prav tam, prijavi mesečnih sestankov z dnev- ¦ nim redom, št. 3026 in 3201 iz leta 1888. — 6. »Socialistično : gibanje v Sloveniiiji 1869—d920«, prav tam. — ?. Po poročilu v »Gleichheit«, št. 8 z dne 22. februarja 1889, in po poro- čilu vladnega komisarja v predsedstvemih spisih ... št. 390 iz leta 1889. — 8. »Gleichheit«, prav tam. — 9. Predsedstveni spisi ... št. 390 iz leta 1889. — 10. Prav tam, št. 434. — 11. Prav tam, št. 691. — 12. Gleichheit, št. 14 z dne 5. aprila ; dS89. — 15. Prav tam. -, U. Prav tam. — 15. Piedsedstvemi : spisi ... št. 750 (tu in v nadaljnjih opombah i.sto leto 1889). . — 16. Prav tam, št. 741. — IF. »Gleichhedit«, prav tam. — 18. Zagrebški »Radnički glasnik«, št. 6 z dne 30. marca 1889. i — 19. Predsedstveni spisi ... št. 1045. — 20. Prav tam, " št. 947. — 21. Prav tam, št. 964. — 22. Prav tam, št. 1045. ' — 25. Prav tam, št. 1036. — 24) Prav tam, št. 1045. — '• 25. Prav tam, št. 984. — 26. »Gleichheit«, št. 22 z dne 31. ; maja 1889. — 27. Predsedstveni spisi ... št. 1568. — 28. Prav ; tam, št. 1574. — 29. Prav tam..— JO. Prav tam, št. 16ai. — [ 51. Prav tam. ' POPRAVEK V 1. št. letošnje »Kronike« se je v sestavek D. Kermau- ner ja; »O prvi s.tavki in o razmerah na Jesenicah pred za- ' četkom političnih bojev« vkradla hujša napaka na str. 5 v ; ß. stolpcu, 5. in 4. vrsta od spodaj, kjer mora biti »sožitje i slovenskih frianoo-narodnjakoD s »poštenimi« nemškimi fuži- j nami«, namesto: »sožitje slovenskih in tržaških 1!] narodnja- j kttv s »poštenimi« itd.« ] ZIDANI MOST V ZGODOVINI IVAN MLINAR I. Ob izlivu Savinje v Savo je potujočim lju- dem prav dobro znan kraj Zidani most. Na- selbina je stisnjena med obrežja Save in Sa- vinje ter strma pobočja gorskih vrst, ki spremljajo obe reki. Najbolj izrazita vzpe- tina je tu navpična ostra skala Klausenstein, ki štrli kvišku tik nad glavnim železniškim poslopjem ob zaJključku Sirskega hriba kot škrbina velikega zoba. Zidani most je pravzaprav neznatna vas, saj ima komaj nekaj nad 300 stalnih pre- bivalcev; pač pa je spričo sotočja dveh rek in kot križišče cest in železnic kaj pomem- ben v prometnem pogledu. Prav zaradi pro- metne lege je imelo to sončno območje po- memlbno vlogo tudi v dapw preteklosti. Profesor Srečko Brodar je ugotovil, da se je v tukajšnji okolici človek zadrževal že v paleolitski dobi, ko je v jami na Njivicah pri Radečah odkril kosti jamskega med- veda in izdelke človeške roke. V tej jami je bilo kostno orodje in kameni artetakti, ki so bili narejeni iz surovega naravnega materiala.' Na naselitev tega ozemlja pred prihodom Rimljanov kaže vrsta najdb, ki so jih od- krili razni nestrokovnjaki, med katerimi je bil zlasti delaven Jernej Pečnik. Vlogo le- tega kaj dobro označuje šolska kronika v Razborjn, ki mu očita nestrokovnjaštvo in pohlep po doibičku. Kolikor smemo verjeti Pečniku, je našel na hribu pri Radečah staro naselje, na več mestih v radeški oko- lici pa keltske grobove. V Svibnem je od- kril grdbišče in veliko gomilo. Več gomil je našel v gozdu pri Hotemežu in Brunku. Na mnogo grobov iz hallstattske dobe je naletel pri graščini Gomila poleg vasi Smarčna, podobno je našel grobove tudi na Zebniku, pa prazgodovinsko gradišče nad vasjo Breg vrh hriba iz imenom Gradišče*. Ni izklju- čeno, da je bilo prazgodovinsko gradišče tudi na mestu, kjer stoji danes pogorišče gradiča Ruda pod Lisco blizu Razborja. Še više nad vasjo Lisca pa hribček Gradec spo- minja na staro bivališče pred davnimi sto- letji. Nedaleč od Rude je nad zašel jem Križ gozdni rob z imenom Hrastje. Tod je odkril Pečnik pokopališče z žarami in lonci, tod so pa kopali tudi domačini, ki so raznašali predmete, od katerih je našel pot v mari- borski muzej le lonec s tremi grbami iz črne zemlje. Precejšnje število rimskih kamnov, ki so jih našli v bližnji in daljnji okolici Zida- nega mosta, dokazuje, da je bila ta pokra- jina obljudena tudi v rimski dobi. S hribov v območju Lisce, kjer sem omenil gradišča in gomile iz keltske dobe, so trije rimski kamni. Enega so našli v zaselju Polje z na- pisom: »Marco Ulpio Rjutiliano, Meliaci Filio praefecto suo auspiciis divi Alexandri imperatoris in Persia feliciter pugnanti, co- 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z (J O D OVINO hors Tauriscoruiu haec posuit.« Spomemik so odpeljali okoli 1840 v Gradec. Po mne- nju nekaterih je dobila graščina Ruda svoje nemško ime Ruth od tega M. U. Rutiliana; menda zato je ipostavil bivši lastnik Rude inž. IH. Uhlif pred graščino sipomenik v ob- liki obeliska in namestil ploščo z napisom, kaJkor je v originalu. Napis na grobnem spomeniku, ki je bil najden v Henini, v severnem viznožju Lisce, je R. Knabl prečital talkole: »Vibius Sabi- nus Veteranus Legionis Vae Macedoaiicae annorum LXV, Publiuis Paniinus vi (vus)«. Ta kamen bi utegnil biti pomemben, ker je imela peta macedonska legija svoje stalno mesto v Daciji, potem pa v Spodnji Meziji. Z omemibo veterana Vibija Sabina je možno, da se je kakšen njen oddelek zadrževal tudi na naših tleh. V naselju Znojile pa je zemeljski plaz 1904 odkril nagrobni kamen dvema prilet- nima ženskama Celsili in Vabiniani. Y Loki je na severni strani župnišča a zi- dan kamen, ki je cpigrafikom delal precej preglavic. Njegov napis karakterizira CIL kot težko čitljiv (litteris pessimiis et plene defomiatis). Pred sto leti sta se bavila z njim Wilmanns in R. Knalbl. Končno ga je razvozljal ,B. Saria in tekst objavil v »An- tike Inschriften aus Jugoslavien«. V napisu je navedenih več imen roditeljev in otrok. Spomenik je važen v etnografskem pogledu. Med imeni so tudi taka, ki nimajo latin- skega zvoka, kakor Couidomiar, Nertomar in Sur. Ta imena so gotovo keltska. Otroci teh oseb, kot Piaius Coudomari filius, Vi- bius iNertomari filius in Antia Suri Filia, pa imajo latinska imena. Iz tega sledi, da je v tej dobi na našem ozemlju keltski živel j še ol>stajal, bil .pa je na idirektni poti v romanizacijo; rimska oblast in kultura sta si že prisvajala keltsiko mladino. Knabl postavlja ta spomenik v II. stoletje. Obrav- navani spomenik je bil najiden v Celovniku nad Loko. Od tod je potekal še en kamen z napisom »Secio Maximi filius annorum IX«, ki se je pa izgubil. Posebno važni so votivni kamini pri loški podružnici Sv. Jurij na iPolju tik ob želez- niški postaji Breg, dalje v Radečah, pa na Savi — vasici nasproti železniške jjostaje Hrastnik na desnem bregu reke Save. Pri ceilkvi sv. Joirija sta v stebrih ob vhodu ina pokopališče vzidana d\a rimska votivna kamna, ikaterih napisov pa ni mo- goče brati, ker leži napisna stran v notra- njosti zidu. Napis je prebral sredi XVIII. stol. loški župnik Ivan Gajšnik in ga za- pisal v »Compendiosa totius archiparochiae Tyiberiensis topographia«. Oba napisa je obrazložil B. Saria. Po njem se glasi napis v kamnu severnega stdbra: »Savo et Adsal- lutae Gains Memmius VSLM«. Tekst v juž- nem stebru pa piše: »Adsallutae sacrum Lucius Servilius Eutyches (?) cum suis gu- bernatoribus votum solvit libens merito.« Oba spomenika sta posvečena vodnim bo- žanstvom, eden Savus-u in Adisaluiti, drugi samo Adsaliuti. Na cerkvi v Radečah so vzidani trije rim- ski spomeniki, dva grobna in eden votivni. Slednji naj bi bil po Mantuaniju s tekstom »Savo et Atranti O(aius) J(ulius) J(iustus) V. S. L. M.« posvečen Savusu in Atransu, vodnemu božanstvu in zaščitniku suhozem- ne ceste čez Trojane. Po Mantuaniju so za- čeli šteti miljinike ob cesti, ki je vezala Trojane s Cele j o in šla mimo Radeč v Ne- viodunum in dalje na vzhod, na Trojanah, zato je bilo božanstvo Atrans spoštovano tudi v Radečah. Drugače Saria. Kjer je Mantuani videl črko r, je Saria bral s; čez tretjo črko zadnje besede v prvi vrsti je namreč kamen odkrhnjen. Po Sarii se napis ne glasi Savo et Atranti, teauAeč Savo et Atsalutae. Zahodno od xasice Save pri Hrastniku, kjer šumi Sava skozi Belo slaipovje, je pod peščeno rižo Škarje majhna planota, na kateri so našli več rimskih kamnov. Od teh so trije posvečeni Adsaluti, eden Savusu in Adsaluti, eden pa Savusu. Zadnji je bil vzi- dan v železniško škarpo pod postajo v Hrastniku, kjer sta bila vzidana še dva druga rimska kamna. Na enem napis ni bil čitljiv, o drugem pa piše Knaibl, da je dal neki barbarski nadzornik proge na njem izbrisati napis in ga je namestil kot na- grobni ispomenik na sirskem pokopališču.' Vsi zgodovinarji, ki 'SO se ukvarjali s pro- učevanjem teh spomenikov, so si edini v tem, da je Sava tudi v rimski dobi služila plovbi. Med temi kotlinami, v katerih so bila tri važnejša rimska mesta, Emona, Ce- leia in Neviodunum, ise dviga razsežna gor- ska gmota, ki jo presekata dve ijKjmembni reki, Sava in Savinja. Sava spaja Ljubljan- sko kotlino s Krškim jjoljem, kjer je bil Neviodunum, Savinja pa Celeio in Savinj- sko dolino s Krškim ipoljem. Sicer reki nista bili edina prometna pot. Emono je vezala z Neviodunom cesta čez Dolenjsko, s Celeio pa čez Trojane. Vendar imamo dokaze, da je 'bila razvita tudi plovba. Bro<:larji 'so po- stavljali zaofoljubne kamne rečnim božan- stvom za srečno prestano vožnjo. Največ votivnih kamnov je bilo najdenih pod Stkar- jami blizu Belih slapov, kjer je bila nevar- 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK nost inajvečja. Ker so že ma omenjeni pla- noti pod Škarjami izkopali precej opeke in rimske novce, bi mogli iSklepaii, da je tam istalo majhmo svetišče, kamor so dedi- kanti postavljali votivne kamne. Da so vo- iivne kamne dajali čolnarji, nam pove napis s Sv. Jurija, po katerem je izpolnil zaob- ljubo Eutyches s svojimi krmarji (cum gu- be rnatoribus). Zaobljiibljali so se Savusu in Adsaluti, obema ali samo enemu. Da je Savus ireka Sava, obenem pa tudi njeno božanstvo, je znano. Kaj pa je Adsaluta? Ker se omenja v ezi s Savusom, smemo plovbo. Ob tej priliki so našli več rimskih novcev. Dva od teh sta prišla v roke <1 r. Keh- na v Gradcu; po njem poteka eden iz dobe republike, drugi je iz časa cesarja Galij ena (254—'268). Domneva, da je bil tu »pons flumini imipositus«, je bila torej potrjena. Vsiljuje se vprašanje, kod je vodila rim- ska cesta, ki ji je služil ta most. Logično bi bilo, da je šla na desni strani Save skozi današnje Radeče in naprej ob Savi navzdol. S tem v skladu bi bila tudi prvotna Mantu- anijeva domneva, da je bil kraj na mestu današnjih Radeč naseljen že v rimskem Pogled na Zidani most (posnetek izpred II. svetovne vojne) misliti, da je tudi to neko rečno božanstvo, verjetno nekega Savinega pritoka, posebno ker je dedikant Lucius namenil svojo za- hvalo samo Adsaluti. Ker najdemo ime Ad- saluta le tukaj blizu izliva Savinje, je mari- borsiki profesor Müllner sklepal, da je Ad- saluta Savinja, dedikanti so pa bili verjetno Celjani*. Obe reki se združita pri današnjem Zida- nem mostu v kraju, ki je postal pomemben zaradi združitve obeh rek. Ta točka je po- stala zaradi sotočja križišče rečnega pro- meta med rimskimi mesti Celeia, Emona in Neviodunum. Vse do današnje dobe je ostalo to nespremenjeno, samo da se je pro- met z vode prestavil na koipno, rečno strugo so pa nadomestile ceste in železnice. Od kod pa ime Zidani most? Mülkierjevo domnevo, da je bil tod že v rimskem času most, je potrdila informacija, ki mu jo je dal 1873 zidanmoški poštni oficial Nost. L. 1834 se je namreč ipokazal ob izredno nI2ki vodi na kranjski strani star mostni podpornik, ki so ga razstrelili, ker je oviral i času, zakaj tako blizu izliva Savinje v Savo in mosta čez Savo so morale biti tod vsaj taberne in »praetoria«. Kasneje sicer je zastopal Mantuani v razpravi Trije neznani rimiSki spomeniki (GMS, 1913) drugo mne- nje, da namreč rimska cesta ni šla skozi Radeče, temveč po štajerski strani do Krškega, tam pa čez Savo v Neviodunum in naprej v Siscijo. Toda če bi bila rimska cesta res speljana ob levem bregu Save, bi most čez Savo ne imel smisla. V 'tem pri- meru bi moral biti zgrajen most čez Savi- njo, o čemer pa ni sledu, pa tudi sicer ni na štajerski strani, ki je bila tod še v začetku XIX. stoletja neprehodna, nobenega sledu. n. Iz srednjega veka imamo zanesljiva po- ročila za Zidani most in njegovo bližnjo okolico šele iz srede XIII. stoletja dalje. Iz takratnih listin je razvidno, da je stal tedaj tu most, utrdba Klausenstein in pa cerkev sv. Egidija. 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Stari rimski most je propadel če ne prej vsaj v dobi preseljevanja narodov. Srednje- veški moist je stal mogoče prav ina temeljih rimskega mostu. Inž. Heider, ki je zgradil prvi železniški most v tem kraju in vodil dela pri gradnji postaje, pravi, da so nale- teli ob Savi na ostanke močnega in masiv- nega zidu, ni pa bilo nič taiko oblikovanega, da bi lahko trdil, da je bil mostni opornik. Gradnja srednjeveškega mosiu je v zvezi z Babenberžani, ki so postali 1192 štajerski vojvode in so imeli ob Savi in Savinji last- no imetje z upravnim in cerkvenim .sredi- ščem v Laškem. V njihovi posesti je bila zelo važna prometna dolina, ki je vezala njihova lastna imunitetna zemljišča med se- boj in omogočala dohod na ozemlja tujih dinastov južno od tod. Zaradi lažjega pre- hoda čez reko je dal zgraditi vojvoda Leo- pold VI. Baberiberški 1224 srednjeveški most, ga primerno zavaroval ter mu dal nekatere privilegije. V spomin na ta dogo- dek je dal kovati tako imenovani mari- borski pfenig. O nadaljnji usodi mostu ve- mo le, da je bil oikoli 1442 porušen. Babenberška posest je ob Savi segala do bližine Sevnice, ki pa je bila že v salzbur- ških rokah. Babenberški so bili v tem pre- delu gradovi Rucikenstein ob Mirni, Zebnik, Radeče in nam že znani Klausenstein s svo- jim zaledjem v Sirju ter vasi v območju teh gradov. Širša okolica v smeri Dolenjske je bila večji del v rokah drugih velikašev, kakor Viišnjegorskih in Svibenjskih, ki so imeli svoje podložnike vse tja do Stične in Temenice. Na rp>ostojanki Novi grad (Erken- stein), na južnem slemenu nad Savo, pa so bivali ministeriali krških škofov. Babenber- žani so po razmeroma kratki dobi izumrli (1346) s Friderikom ill. Bojevitim. Po izumrtjn teh so prišli naši kraji v oblast češkega kralja Otakarja H. Ta je prisilil zadnjo Babenberžanko Agnezo, vnu- kinjo Leopolda VI., vdovo po koroškem vojvodi Ulriku III. Spanheimskem, da se je pred sklenitvijo drugega zakiona z grofom Ulrikom Vovbrškim odrekla vsem baben- berškim alodom in vsemu zemljiškemu imetju na Koroškem (1270). Za odpoved se je morala zadovoljiti z letnim užitkom %2 srebrnih marik iz dohodkov štirih šefonatov v Laškem in v Žalcu ter z dajatvijo raznih gradov, med katerimi so v naši bližini nave- deni Laško, Freudeneck pri Laškem, Sach- senwart pri Preboldu in Klausenstein. Po zmagi Rudolfa Habsburškega nad Otakar- jem (1278) je grofica Agneza proglasila iz- siljeni sporazum s češkim kraljem za neve- ljaven in zahtevala od Rudolfa odstop njej pripadajočih dežel in j>osestev. Do porav- nave je prišlo 1279, ko je bila Agnezi pri- znana letna renta 6000 srebrnih mark, ki jih bodo dajali tudi dohodki gradov Laško, Freudenedk, Sachsenwart in Klausenstein*. Zidani most je s svojo utrdbo tako prišel v upravo koroških Vovbrških grofov, ki so imeli na slovenskem Štajerskem že razjsežna posestva s središčem v Celju. Vovbrški so se tako ob Savinji prerinili v dolino Save, vendar so imeli na območju teh gradov le dohodke, upravo, sodstvo in lovske pravice, viteška posadka v gradovih pa je ostala v rokah habsburškega deželnega kneza. S tem je bilo preprečeno izoblikovanje samostoj- nega vovbrškega teritorija^. Ko so izumrli Vovbrški (1322), so po de- setletni borbi dobili njihovo premoženje lastniki gradu Zovnek v Savinjski dolini (1553), poznejši celjski grofje. Se bolj kot njihovi predniki so Zovneški težili za tem, da bi razširili svoje ozemlje. S Habsbur- žani so bili v začetku v dobrih odnosih. Po- magali so jim v boju z Luksemburžani na Češkem in z Anžu vinci na Ogrskem. Za pomoč v vojni, ki je bila cenjena na 870 mark, in za jamst\^o nekega dolga v znesku 900 oglejskih mark, je dobil Friderik Zov- neški od vojvod Albrehta in Otona 1336 v posest gospoščine Laško, Freudenedk, Klau- senstein in Radeče za tako dolgo, dokler ne bo dolg poravnan, t. j. do iziimrtja rod- bine^. Gospodarji Celja so torej tako že drugič dobili v posest Zidani most in oko- lico. Sto let kasneje pa je prišlo med Celjski- mi in Habsburžani do hudega spora, iz katerega se je razvila dolgotrajna vojna med obema rodbinama (1437—1443). Tedaj je plenil poveljnik celjskih čet, češki na- jemnik Jan Vitovec, habsburško ozemlje in rušil gradove njihovih zaveznikov, krških škofov. Zavzel je tudi krško postojanko Novi grad med Radečami in Boštanjem. Za- nimivo je, da se naselbina poleg razvalin starega gradu še danes imennje Vitovec. Verjetno je celjska vojiSka imela pri oble- ganju gradu na tem mestu svoje taborišče, ljudstvu se je pa njen razbojniški povelj- nik tako vtisnil v spomin, da je ta kraj dobil po njem ime. Klausenstein se po letu 1336 ne omenja več. Pač pa pravi Celjska kronika, da so dali celjski grofje porušiti nek stolp pri Radečah. Ta stolp je brez dvoma Klausen- stein. To se je zgodilo v času Vitovčevih bojnih pohodov okoli leta 1442, ko so po- rušili tudi most. V vojni med Celjani in Haibsburžani je dal namreč grof Friderik 70 ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA poruišdti tudi nekaj svojih gradov, kakor Vojnik, Šoštanj in Kaizenstein v Šaleški do- lini, da ne ibi prišli v roke isovražniku in mu služili za oporišče. Le tako je mogoče dati pojasnilo, zakaj so Celjani sami uničili tako važno postojanko, kakršina je bila most čez Savo z utrdbo Klausensteinom. Prirodno zaledje Klausensteina je bilo že v oni dobi Sirje. To je prijetna, od hri- bov zavarovana kotlina, v kateri so bila polja, travniki in gozdovi, s čimer so bili dani vsi pogoji za grajsko pridvorno gospo- darstvo. Kakor je imel Klausenstein ob- rambno nalogo, tako je bilo Sirje njego\o ekonomsko dopolnilo. Tu so se stekale tudi dajatve podložnikov, saj je bil to sedež šefomata. Ko je Klausenstein izgubil pomen in celo izginil s površja, je obdržalo Sirje svojo vlogo v fevdalnem gospodarstvu. Do- bilo je svojo igraščino, ki je kot gosposki dvor nadomestila nekdanji viteški Klausen- stein. Ko so izumrli celjski grofje (1456), je nji- hovo premoženje prišlo v roke Habsburža- nom, s tem pa so dobili nazaj tudi gospo- ščine •db Savinji in Savi ter jih obdržali tako dolgo, dokler jih niso v denarni stiski zastavili, nato pa prodali drugim ljudem, ki so bili denarno močnejši od avstrijskih vladarjev. Poleg gradov so imele v srednjem veku važno vlogo tudi cerkve. V južnem delu laške gospoščine je ustanovil vojvoda Leo- pold VI. Babenberški 12108 drugi samostan v Jurlkloštru in ga biogato obdaril. Istega leta je bila zgrajena tudi cerkev v Loki pri Zidanem mostu, iz iste dobe pa je gotovo tudi cerkev sv. Egidija pri mostu ob izlivu Savinje v Savo. V loški cerkvi še danes lahko beremo napis: »Anno 1208 a Leopoldo cognomento Glorioso, Duce Austriae et Styiriae, templum isthoc Divae Helenae sacrum uinacum parochia erectum et funda- tum est«. Na severni steni ladje sta še danes vidna portreta vojvode Leopolda VI. in nje- gove žene Teodore z napisi: «Leopoldus cognomento Gloriosus, dux Austriae et Stiriae, Helenae reginae Hungariae filius«. Pod sliko vojvodinje pa je napisano: »Theo- dora Manuelis Comneni Graecorum impe- ratoris filia, coniunx Leopoldi«. Na južni steni prezbiterija je bila nekdaj slika ce- sarja Konstantina z napisom: »Constantinus Imperator, divae Helenae filius«. Po imenu patrocinija sodeč je dal voj- voda to cerkev zgraditi v spomin svoje matere Helene. Iz slik in napisov v cer^kvi bi lahko sklepali, da je hotel Leopold s to cei^kvijo proslaviti tudi svoje rodbinske zveze s Carigradom. Njegova žena je bila hči bizantinskega carja Emanuela Komnena. V svoji krščanski vnemi se je ustanovitelj spomnil tudi davnega prednika svojega ta- sta na bizantinskem prestolu, \za krščanstvo zaslužnega cesarja Konstantina, čigar mati Helena je kot svetnica v oltarju. V loški cerkvi sta torej prikazani babenberška in bizantinska slava, saj je sam Leopold VI. nosil pridevek »Slavni«. Kljui» temu, da omenja napis iz 1208 isto- časno ustanovitev cerkve in župnije, loški duhovniki vse do konca XVIII. stoletja ni- majo naslova župnik, ampak so le vikarji, podrejeni pražupniji v Laškem. Pač pa se omenja naslov župnik včasih pri duhovni- kih Egidijeve cerkve Pri mostu. O postanku te cerkve \ne govori nobena listina. V loškem župnišču sta ohranjeni še dve risbi, kopiji iz Gajšnikove topografije, ki prikazujeta njeno zunanjost. Ignac Oro- žen, ki jo je v zadnjih letih njenega obstoja tudi lahko videl, pravi, da so v njej dobro opazni znaki romanskega sloga in postav- lja njeno zgraditev na konec Xii. stoletja ali najkasneje v začetek XIII. stoletja. Ka- kor vse kaže, je dal izgraditi cerkev sv. Egi- dija Leopold VI., ko je že malo prej tod postavil most in ga zavaroval z utrdbo, saj je sicer v tej soteski težko zamisliti potrebo po cerkvi. Plemiško lastninska cerkev Pri mostu nastopa v listinah kot kapela s stalno nameščenim kaplanom, ki je imel vse pra- vice župnika. V listini iz 1269 se omenja »capellainus de Ponte« pred loškim vikar- jem, kar znači, da je pomenil zidanmoški kaplan v hierarhičnem pogledu več kot vikar v sosednji Loki.' Teritorij, ki je pripadal zidanmoškemu duhovniku, ni bil posebno velik. iGotovo je obisegal ozemlje na obeh straneh Savinje, na desni strani Save del idanašnje radeške župnije, pa levi breg Save do Slapa. Da je spadala takrat vinorodna naselbina Slap v današnji loški župniji pod skrbstvo du- hovnika Pri mostu, dokazuje dejstvo, da je moral pogostiti župan ali gornik s Slapa tedaj, ko Egidijeva cerikev ni imela več stalnega duhovnika, mašnika, ki je prišel maševat k sv. Egidiju. Duhovniku cerkve sv. Egidija je pripa- dala desetina v Trbovljah in v tamošnji okolici, na Slapu pri Loki, na Novem gradu, razen tega je pa imel še male služnosti v Loki. Po kasnejših podatkih je užival tudi posestvo dveh hub. Patronat nad kapelo so imeli prvotno seveda njeni ustanovitelji Babenberžani, kasneje pa njihovi dediči in nasledniki. Izrecno se omenja kot patron 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tudi vojvoda Henrik Koroški, ki je po smrti kaplana Witigona 1331 predlagal pa- triarhu za novega kaplana Jakoba da Pa- tavia in dal ob tej priložnosti cerkvi neke privilegije. Ta investicijska listina doka- zuje, da je obdržal Henrik patronat nad Egidijevo cerkvijo tudi po 1311, ko je z izročitvijo Savinjslke pokrajine tu in on- stran Save Habsburžanom prenehala oblast goriško^tirolskih grofov na ozemlju ob Savinji in Savi. Papež Martin V. je izročil 1423 patronat nad to cerkvijo celjskemu grofu Frideriku IL, ta pa ga je med 1423 in 1432 prepustil kartuzijanom v Jurkloštru potem, ko je po resignaciji duhovnika Pe- tra Nikolaja da Luna postalo mesto vakant- no. Čeprav je bila Egidijeva cerkev inkor- jx)rirana Jurkloštru, še dolgo ni izgubila stalnega duhovnika; obdržala ga je vse do začetka XVIII. stoletja. Toda dohodke od cerkve, desetino in pridelke od dveh hub, je sedaj spravljal jurkloštrski oskrbnik, kaplan je bil pa navezan na kartuzijane, ki so mu dajali tako malo, da je le s težava shajal. Tako je cerkev sv. Egidija eksempt- nost sicer de iure obdržala, toda njena sa- mostojnost je bila le še formalna. Istočasno je pa postal loški vikar župnik, a 1426 je bil vrh tega še ustanovljen vikariat v Rade- čah, ki je bil podrejen župniku v Loki. L. 1591 je prišel Jurklošter z vsem svojim premoženjem v last jezuitov, s čimer je pripadla borbenemu redu tudi cerkev sve- tega Egidija in njena posest. Odnosi med župnikom v Loki in jurkloštrsko upravo na Zidanem mostu pa niso bili vedno prisrčni. Ko je sestavljal župnik 1. Gajšnik svojo pomembno topografijo laške nadžupnije, je obiskal tudi cerkev sv. Egidija, da bi jo popisal. Jurkloštrski oskrbnik Maksimiljan de Maurisperg in cerkveni ključar Janez pa mu nista dovolila stopiti v cerkev; tako si je mogel Gajšnik ogledati notranjost le skozi zamrežena okna. L. 1773 je bil jezuit- ski red razpuščen, njegovo premoženje v Jurkloštru pa je bilo s cerkvijo na Zidanem mostu izročeno študijskemu fondu. V zvezi s posegom cesarja Jožefa II. v cerkvene zadeve je bilo 1764 predlagano, da se z mno- gimi drugimi cerkvami opusti tudi Egidi- jeva cerkev. Cerkev, katere premoženje je bilo 1807 ocenjeno .na dobrih 500 goldinar- jev, je bila skupaj z nekdanjim pokopali- ščem prodana kranjskemu navigacijskemu fondu, premičnine so pa dobile razne druge cerkve, med njimi tudi sv. Jurij v Polju in Razbor. Dne 35. novem. 1808 jo je laški nad- župnik Simon Fiirpass eksekriral, s čimer je bila prepuščena svetnim namenom. S francosko okupacijo (1809) je cerkev zopet pripadla avstriijiskemn erarju, ki jo je skupno z vrtom (prejšnjim pokopališčem) 1811 prodal za 424 goldinarjev c. kr. bančni administraciji. Nekdanja cerkev naj bi slu- žila za carinarnico; kasneje je bilo poslopje preurejeno v skladišča za potrebe idrijske- ga rudnika. Skladišče je 1824 kupil zidarski mojster Anton Tessitorij iz Laškega, a ga je takoj nato prodal za 300 goldinarjev Antonu Jeretinu iz Celja. Ta je poleg cer- kve postavil gostilno. Oboje je kupil 1826 na licitaciji Maks Posch, 1. 1847 pa od nje- gove vdove Terezije Posch podjetje za gradbo južne železnice, ki je 1848 cerkev porušilo.'' m. Ce se ima Zidani most in njegova okolica zahvaliti za svoj razvoj v davni preteklosti važni prometni legi, je njegov pomen tem bolj zrastel v novejšem času. Tod je bilo važno oporišče za plovbo z ladjami po Savi, ki je bila kaj živahna v času pred želez- nico, saj je bila to še vedno najlažja pot skozi našo deželo. Po Savi so vozili pred- vsem žito iz Hrvatske, vino iz okolice Bre- žic, Vidma in Krškega, iz Slavonije pa hra- stove hlode za ladje v Trst. Na desnem bre- gu Save je bila vlačilna pot, katere ostanki so ponekod še danes dobro ohranjeni. Čol- ne so prvotno vlačili ljudje z vrvjo čez rfumo, kjer je bilo pa obrežje zelo navkre- ber, je dobil gospodar ladje pri kmetih kak par volov na pomoč. Mladeniče, ki so vlačili ladje, niso jemali k vojakom. Kas- neje so uporabljali za vlačenje le vole. V ladje, ki so nosile 800 mernikov pšenice, so vpregli po štiri pare, za tiste z 2000—2400 mernikov pa 6—7 parov močnih volov. Ob progi so bile postaje za prepreganje in to v Boštanju pri Planincu, pri Mitovšku na Praprotnem, pri Trebežniku pod iMostov- skim slapom pri Zidanem mostu, pri Belem. slapu, Prusniku itd. Sode za vino so poši- ljali navzdol kar brez ladij. Po 6—i2 bari- gel, kakor so te sode imenovali, so zvezali skupaj, nanje je sedel mož in krmaril. Se od svojih staršev sem si zapomnil prijyove- dovanje, kako se je razlegalo vpitje gonja- čev in odmevalo pokanje bičev po dolini. Te prometne zveze po Savi se je poslu- ževal med drugimi tudi v izdatni meri idrijski rudnik, ki je pošiljal velike koli- čine svojega blaga na vzhod, v Zagreb in naprej v Zemun. Iz nekega akta je raz- vidno, da je bilo 1585 naročeno državni komori, da izda upravi idrijskega rudnika dovoljenje za dobavo 50—60 volov in po- 72 OASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA trebnega lesa iz goizdov loške gospoščine za dobo 3 let. Les so potrebovali brez dvoma za izdelovanje ladij, vole pa iza vlačenje ladij proii vodi. Prav zaradi tega prometa j e dobil idrijski rudnik v začetku XIX. sto- letja isvoje oporišče na Zidanem mostu. Da je bil promet po Savi nevaren, ^aže dogo- dek 18. nov. 1805, ko se je potopila zaradi hudega viharja in snežnega meteža med Zagorjem in Radečami idrijska ladja, nato- vorjena z 250 q živega srebra in cinobra, pred Zagrebom pa še druga s težo 150 q to- vora. Promet po Savi je bil tako živahen, da so mislili celo na poskusno vožnjo poštne ladje od Ljubljane do Siska, kot je raz- vidno iz akta, ki ga je objavil Aiškerc v Carnioli 1913. Vendar do realizacije ni pri- šlo. Saj bi trajala vožnja v ugodnem pri- meru od Ljubljane do Zagreba 3 dni, do Siska 5 dni, od tam nazaj pa 14 dni. Promet po suhem je bil talkrat kaj slabo urejen. Pred letom 1826 je vodila kopna zveza iz Laškega v Sevnico čez strm hrib Sv. Krištofa in od Verteč navzdol k Savinji; pred Rimskimi Toplicami se je cesta spet dvignila v precejšnjo višino in šla čez grmado do bližine Zidanega mostu, kjer se je spet spustila k Savinji. Na Zidanem mo- stu se je bilo treba prepeljati z brodom na kranjsko stran, od koder je šla cesta skozi Radeče mimo Hotemeža in Gomile v Bo- štanj. Pri Teriški vasi je moral popotnik spet z brodom na Štajersko in od tod v Sev- nico. Druga, še težja pot je vodila iz La- škega čez hribe v Jurklošter, od tam pa ob gori Lisci v Sevnico. Neugodnosti teh težav- nih poti so bile v gospodarsikem in trgov- sikem pogledu že dolgo poznane. Najteže se je to občutilo, ko je bila Kranjska pod francosko okupacijo. Že čez Grmado ni bilo mogoče priti z vozom, naloženim s tovorom 10 q; na Zidanem mostu je moral voznik čez Savo in ipo triurni vožnji po francoskih tleh, je moral priti spet nazaj na avstrijsko ozemlje. — Od Loke do Vidma in Krškega sta vodili dve nadvse težavni poti, ena mi- mo Lisce, kjer se je priključila na že ome- njeno iz Laškega, ena pa čez Jurklošter v Podsredo. Na tej poti ni bilo mogoče peljati tovora 10 q z dvema konjema brez priprege. Celjsko okrožje na jugu ni imelo na več kot 12 ur dolgi razdalji od Trbovelj do Vidma nolbene praktične komunikacije, razen plovne Save ob meji. Zdrav razum je veleval, da bi bila cesta ob strmih bre- govih Savinje od Laškega do izliva Savinje nadvse potrebna in tudi izvedljiva. Kot je našel poročilo v zapisnikih nekdanji zakup- nik laške gospoščine Ignac Uhi, se je že 1778 govorilo o graditvi ceste do Zidanega mostu in sicer s pomočjo tlake in iz denar- nimi prispevki gospoščin, zaradi česar pa ni prišlo do izvršitve te zamisli. L. 1776 je predlagal inž. Holzbauer cesto od Laškega čez Rimske Toplice in Grmado na Zidani most, od tam. pa čez Radeče, Št. Janž in Mokronog v Novo mesto. Cesta bi imela v vojaškem oiziru velike prednosti, ker bi bila mnogo krajša kot pa iz Celja čez Ljubljano v Novo mesto. Tudi ta pro- jekt je ostal v aktih. Ko je bila Kranjska še pod Francozi, je potoval nadvojvoda Ivam 1811 ob Savi in uvidel potrebo po zgra- ditvi ceste ob Savi od Loke do Zidanega mostu, od tam pa ob Savinji tako, da bi se obšla Grmada; okrožni komisar Baltazar Zirenfeld in inž. Munzel sta dobila nalogo vse potrebno pripravitii. Tudi tokrat se je pojavilo toliko težav, da je ostala izvedba le pobožna želja. Srečno naključje je končno nepričako- vano dovedlo do ugodnega rezultata. Spo- mladi 1815 je potovala od Save po Savinji navzgor do Celja komisija, obstoječa iz za- stopnikov štajersike in kranjske dežele, ki ji je bil dodeljen od celjskega okrožja tatratni okrožni načelnik Jožef Mayer- hoffen. Komisija naj bi ugotovila, kako na- praviti Savinjo plovno za večji promet. Spričo preračunane vsote 300.000 goldinar- jev je pripomnil eden od ikomisarjev, da bo tako izvršitev težko doživel kdo od komi- sije in da bi bilo bolj pametno zgraditi na obrežju Savinje, ob kateri bi bila že tako potrebna vlečna steza, vozno cesto, kar bi bilo laže in hitreje izvedljivo. Predlog je bil 'Sprejet. Še isto jesen so začeli z delom. Po 110 delovnih dneh je bila cesta od La- Skica cerkve sv. Eg-klija iz let 1'740—1747, posneta od južne strani 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO škega do Zidanega mostu gotova. Stala je 52821 gld. 15 kr. Dne 15. avg. 1816 je bila slovesno odprta. Med Rimskimii Toplicami in Zidanim mostom, kjer je visoko skalovje segalo prav v Savinjo in je bilo delo naj- težje, so namestili marmorno spominsko ploščo, ki so jo oskrbeli laški tržani na svoje stroške. Napis na plašči se glasi: Diese Strasse wurde unter der iglorreiohen Regie- rung seiner Majestät Franz I, unter der Landesverwaltung seiner Excelenz Chri- stian Grafen von Aiohold, unter dem Kreis- verweser und k.k. Kämmerer Joseph von und zu Mayrhoffen, durch Mitwirkung der steiermärkischen Herren Stände gebaut von den Bezirken Cilli, Tüffer, Geyrach, Laak, Oberlichtenwald und Reichenburg MDCCCXVI. Nadaljnje delo, ki je zahtevalo zgraditev mostu čez Savinjo in podaljšek ceste do Loke, je izdatno podprl nadvojvoda Ivan, ki se je osebno udeležil sej v Sevnici in na Zidanem mostu. L. 1823 je bila cesta od Zidanega mosta do Loke gotova, nato so začeli graditi most po načrtu okrožnega in- ženirja Friderika Bylofa, ki je tudi vodil dela pri gradnji. Ko so bili loki že skoro gotovi, je Savinja nenadoma tako narasla, da je odnesla l'oke in se dvignila še 6 čev- ljev nad projektirano višino mostu. Zaradi zvišanja ijxwlpornikov je bilo delo gotovo šele 1826. S tem je dobil Zidani most po sitoletjih spet anost, toda ne več čez Savo nego čez Savinjo. Stal je 30.820 gld. 4i2 krc. Graditeljem mosta so postavili kar dva spo- menika. iNa desni strani ob križišču cest je bil postavljen okusen okrogel paviljon na štirih stebrih z doprsnim kij>om nadvojvode Ivana iz litega železa z napisom: Johanni archiduci Austriae benefico salutari pontis viaeque novae auctori providissimo incolae agri celejensis grati animi erga posuerunt 1826. Pred levim privozom na most pa so postavili kip Janeza Nepomuka in namestili ploščo z napisom: Annis 1825—^1826 Fran- cisco 1. Austriae imperatore feliciter reg- nante incolae agrorum celejensis, tiberien- sis, gairacensis, lichtenwaldensis, laacensis, raiohenburgensis et rannensis, ut Croaciam inter Carnioliain Styriamque facilior terre- stris esset commeatus, communi impedio a Tiberii termis juxta Savi Sanique li tora ad vioum Laak per septemdeoim passuum milia et Sanno flumiine ponte lapideo juncto banc viani rotabilem fecerunt, Francisco comite ab Hartig, provinciae praeside, Balthasaro de Zirnfeld, celejani circuii praefecto, Fri- derico Byloff totius operis architecto et curatoribus; Joannae Haendl de Rabensperg et Ignatio Uhi. Ave viator Utere felix et vale.'* Nadvojvodov kip so 1916 ob razsulu Avstrije odstranili in shranili v kletnih prostorih ondotne šole. iMed zadnjo vojno pa so bombe porušile šolo in pod ruševi- nami pokopale nadv^ojvodov kip; razrušile pa so tudi paviljon, kjer je bil kip prej nameščen. Spomenik Janeza Nepomnka, zaščitnika mostov, je stal še do jeseni 1949, vendar poškodovan zaradi bombardiranja. Z železnico se je začela za Zidani most nova doba. Za nadaljevanje železnice iz Celja proti Ljubljani so vzeli graditelji v poštev dve varianti. Eno ob Savinji in Savi, drugo vzdolž velike ceste skozi Savinjsko dolino in čez gorski hrbet, ki loči Savinjsko dolino od Ljubljanske kotline. Čeprav je bila trasa ob Savinji in Savi dražja, so se odločili zanjo, ker je strmec ugodnejši in zato obratovanje cenejše. Za to smer so govorila tudi ležišča rud, zlasti premoga, obenem so pa predvidevali zvezo s Hrvat- sko, ki je železnici takoj zajamčila 1 mili- jon stotov tovora letno, ki je šel do tedaj po vodi v Ljubljano. Tako je bila železnica izipeljana skozi Zidani most. Z graditvijo so začeli na tem odseku 1845. Na Zidanem mo- stu so bile talkrat štiri hiše z gospodarskimi poslopji, ki so jih vse podrli razen enega. Edino poslopje, ki je ostalo, je zgoraj ome- njena gostilna, ki je stala poleg Egidijeve cerkve. Pri nasipavanju so jo zasuli do prvega nadstropja, dozidali in preuredili v službene namene železnice. Nekaj časa je bil v njej brzojavni urad, mato pa šola, zaradi česar se imenuje poslopje, ki je sicer označeno po zadnjem lastniku kot Pošetova hiša, tudi stara šola. Odkar je dobil Zidani most novo šolo, služi poslopje, ki mu bombni napadi niso prizanesli, za stano- vanjske namene železničarjev. Prav tam blizu je bila kašča jurkloštrske kartuzije, malo zadaj pa hlev Sirske graščine; spredaj, sedaj že na prostoru prvega tira, je stal kozolec. Prav na mestu današnjega glav- nega postajnega poslopja, pošte, perona in tirov je bila druga hiša s tremi gospodar- skimi zgradbami, ki so bile \se že taKo re- koč naslonjene na hrib. Ob pričetku želez- niških del je bila v tej hiši gostilna, kjer sta gospodinjili Marija Höfer v. Saalfeld in njena hči Marija Zörrer. V gostilniški veži je bil na sileni napis, ki je označeval naj- višje vodno stanje Save, kar so ljudje pom- nili. Tekst se je glasil: >Da man gczählet siebzehn hundert Jahr und den 10. Oktober bei der Nacht war, kommt die Sau so hoch geruhnen, bei der Thür ein, bei Fenster aus das End genuhmen. — 1700, renov. 1818.< 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Napis je giradbeniike opozoril, kako visoko stanje Sava lahko doseže; temu primerno so zato dvignili železniški nasip. — Drugi dve hiši z gospodarskimi poslopji, ena na desni, druga na levi strani Savinje, sta bili laist slovenskih kmetov. Vse ostale hiše so zrastle med graditvijo železnice, oziroma kasneje. Po načrtu inž. Pohlmayerja naj bi izpe- ljali železnico skozi to grlo tako, da bi pre- mostili Savinjo na zgornji strani cestnega mosta s pomočjo poševnega mosta. Skozi hrib na desni strani Savinje naj bi izvrtali predor. Postaja naj bi bila nameščena v Suhadolu, zahodno od Zidanega mosta v smeri proti Hrastniku. Podobno je bila tudi hrastniška postaja prvotno projektirana na njivah kmeta Klembasa v smeri proti trbo- veljskemu predoru. Postaja je morala biti v neposredni bližini Save, ker so računali na prekladanje blaga z ladij na železnico, dokler ne bo izpeljana železnica na Hrva- ško. Upoštevati pa je bilo treba tudi pri- ključek bodoče hrvaške proge. Po Pohlma- yerjevem načrtu bi bilo treba zgraditi za priključek hrvaške proge čez Savinjo še en most in dobršen del proge od Savinje do postaje v Suhadolu. Iz ekonomisikih in prometnih ozirov so se končno odločili za mesto, kjer stoji danes postaja. Načrt višjega inženirja Hoffmanna je izkoristil prostor, kjer se dolina Savinje ob izlivu nekoliko razširi; Savinjo je pre- mostil v prostoru same postaje. Tehnična izvedba zgradbe je bila zelo težka, ker je moral biti most zaradi velike krivine poše- ven, zavit. Za vsalk obok je morala biti iz- računana posebna konstrukcija; ker je most zgrajen iz kamenitih kvadrov, je moral biti vsat kamen obdelan po naprej določe- nem načrtu. V most je vgrajenih 1260 kva- dro^^ Most, ki je stal 403.348 gld. lOkr., je bil višek tedanje tehnike in je še danes oibčudovanja vreden. Radij njegovega loka meri 189 m, kar je največja krivina na vsej progi bivše južne železnice. Most je gradil po svojih načrtih inž. asistent Edvard Hei- der tri leta. Prva poskusna vožnja je bila na cesarjev rojstni dan 18. avg. 1849; v sep- tembru istega leta je sledila otvoritev.*' Pri gradbi je bilo zaposlenih na stotine domačih in tujih delavcev, med katerimi je bilo mnogo Italijanov. Iiz mrliških knjig je razvidno, da jih je precej pomrlo. Pre- bivali so ix> i>ara)kah in okoliških vaseh. V Savni peči se še danes vidijo nekake kaverne, v katerih so imeli delavci svoje bedno stanovanje. Posebna delavska nasel- bina, imenovana Venezia (Benetke), je bila j tam, kjer stoja danes cementarna. Iz te do- \ be je pa tudi naselbina nad tovornim kolo- ; dvorom, kjer so imeli italijanski delavci \ svoje barake. Naselje so imenovali Mailand j (Milano). Ime se je ohranilo še potem, ko BO barake pokupili železničarji in jih pre- uredili v hiše. i Ko je stekla železnica med Celjem in ; Ljubljano, je ladijski promet med Zidanim ¦ mostom in Zalogom prenehal, zato je pa \ postal bolj živahen med Zidanim mostom \ in Siskom ter Karlovcem. Na Zidanem mo- j stu se je nastanila družba »Save Sohiffart ; Gesellschaft«. Njene ladje, imenovane Sava, Söüka, Sv. Martin, Marija i. pd. so nosile po 2000 dunajskih stotov; vanje so vpregali ; 12—-14 parov volov. Blago, ki so ga na Zi- ; danem mostu pretovarjali na vlake, so pre- i skrbovali špediterji po ladjah in vozovih. ; Cesta Zidani miost—Sisak je bila vedno i polna voznikov. Na Zidanem mostu se je j kar trlo brodnikov, voznikov, nakladalcev, i železničarjev, rokodelcev in drugih delav- \ cev. Mnogo ljudi je bilo zaposlenih tudi pri ; vzdrževanju ceste, obsavskega nabrežja in njegovih naprav. Ko pa so odprli hrvaško železnico Zidani most—Sisak 1. okt. 1862, jej vse to nenadoma prenehalo. Kar je bilo ladij v dobrem stanju, so jih lastniki pro- dali na Donavo; vozniki so podobno prodali konje in vozove. Dve hiši v Račici imata še danes strop iz lesa preostalih ladij. Zaradi prometnih zvez in bližine premoga i je bil Zidani most tudi v tej dobi primeren ^ kraj za industrijo. Rudnik bakra v Pod- i kraju na desni strani Save, nedaleč od Zida- i nega miosta, ki sta ga imela nekoč v lasti j Jurij Kysl in Maks Vidali, ni zapustil tra j-J nejših sledov. L. 1852 je začela obratovati j oljarna, last Tržačana Metike. Kot je zna-i čilno za začetdk buržoaznega kapita.lizma j pri nas, je spočetka uspevala v taki meri, j da ni mogla zadostiti povpraševanju. Olje J so izdelovali iz repičnega in lanenega se- ; mena; vsak dan je prihajalo na postajo do i 20 vagonov. Ko je i>a oljarna 1912 pogorela, je niso hoteli več obnoviti, ker ni biilo pri- čakovati ogromnih profilov. — L. 1057 je Fr. Sartori tod zgradil še cementarno, ki je ] prišla kasneje v last hrvaške družbe »Za- i gorka«. Tovarna je obratovala do 1928, ko i je prenehala z delom kot žrtev kapitalistič-1 nega gospodarstva. Takrat jo je namreč i kupila Trtboveljska premogokopna družba j z namenom, da se znebi konkurenta; zato je \ obrat takoj ustavila. V novi Jugoslaviji je i cementarna spet začela z delom. Last ce- \ mentarne so bile tudi apnenice, ki delajo i nepretrgano do danes. i 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO Za osnovno izolbrazbo inaraščajočega pre- bivalstva je skrbela šola, ki je delovala od 1641 dalje v Sirju. Poučevali so duhovniki; ker ondi tedaj še nii bilo isamostojne žup- nije, je bil ob odsotnosti duhovnika pouk včasih prekinjen tudi iza več let. Pozneje se je osnovala zasebna šola v oljarni, 1654 pa v samem kraju. Šolski prostori so bili v raznih hišah in celo po kleteh. Od 1865 do 1900 pa se je vršil ipouk nepretrgoma v »isitari šoli«. Do 167l2 so smeli to enorazred- nico obiskovati le otroci železničarjev in uslužbencev 'obeh tovarn. Kasneje je število otrok od leta do leta tako naraščalo, da je imela šola 1928 že pet razredov. L. 1900 je dobil Zidani most lepo novo šolo, ki pa je v zadnji vojni postala žrtev bombnih na- padov.'* Spričo naraščajočega prometa je postala tesnoba v postaji vse bolj neprijetna. Inže- nir Heider, graditelj prvega železniškega mosita, je zapisal 23 let potem, ko je stekla železnica skozi Zidani most, da je treba obžalovati, ker ni bil uresničen PoMmayer- jev načrt s to spremembo, da bi postaje ne postavili v Suhadolu, temveč v Brišah ob Savinji. Ko je stekla železnica v Sisak, je prenehal prevoz z ladjami, postaja ob Savi torej ni bila več nujna, priključek hrvaške proge na tem mestu pa je silno neugoden. Vendar je imel inž.lHeider pred očmi le prometne potrebe stare Avstrije, ko je bil glavni promet usmerjen proti Dunaju. Naraščajoči promet s Hrvaško je nare- koval potrebo zgraditi še en most čez Savi- njo, ki bi direktno vezal ljubljansko progo z zagrebško. Most je bil projektiran že med prvo svetovno vojno. Vendar so izvršitev tega načrta ipreprečili Madžari iz bojazni, da se ne ibi del prometa s proge Zagreb — Reka preusmeril čez Zidani most na Reko, oziroma na Trst. Zaradi madžarske nagaji- vosti je bila proga Zidani most—^Zagreb spiloh zapostavljena. Madžari so za zvezo z zahodom dajali prednost progi Budimpešta —^Pragersko; tarife in vozni redi so bili tako urejeni, da je prišel potnik iz Trsta v Vojvodino prej čez Budimpešto kot čez Za- greb. Na progi Zidani most—^Zagreb tndi niso v dobi Avstro—Ogrske dovolili nobe- nega brzovlaka; toda bo.santski muslimani so kljub temu potovaili na hadžiluk v Meko skozi Zidani most. Navzlic madžarskemu odporu pa bi se družba južne železnice le lotila graditve drugega mosta, če tega ne bi preprečil razpad Avstrije. V Jugoslaviji je bilo treba čakati na most več kot deset let, čeprav je železnica Ljubljana—Zagreb —^Beograd postala mednarodna proga prve- ga reda. Načrt za most je izdelal univ. prof. inž. Kasal, dograjen je pa bil 1930. Železo- betonski most s tremi loki se razpenja v premi črti. Zanj je bilo uporabljenih 250.000 delovnih ur in toliko materiala, da bi z njim lahko naložili dolg tovorni vlak, ki bi segal od Ljubljane do Laškega. V zadnji svetovni vojni je most postal žrtev bomb. po osvoboditvi pa je bil kar kmalu popravljen in izročen svojemu namenu. Novi most je zelo olajšal prehod skozi Zidani most, ven- dar ni odstranil vseh težav te postaje, ki je preozka in se ne da razširiti. Strokov- njaki si še vedno tarejo glave, kako bi povečali propustnost tega ozkega grla. So- dobna tehnika in podjetnost novih ljudi bosta gotovo našla način, da bo to važno prometno vozlišče nemoteno služilo potre- bam novega časa. OPOMBE 1. s. Brodar, Nova paleolitska postaja na Njivicah pri Radečah, GMS, 1955. — 2. J. Pečnik, Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi. — 5. V Loki so 1955 na vrtu doma onemoglih odkopali rimski grob; okostnjak je ležal v sarko- fagu iz opeke. CIL III. iKnabl. MHStmk, 1853, 1854. Hoffiler- Saria, Antike Inschriften aus Jugosla\iien. — 4. A. Müllner, Archeologische Excurse liun Gebiete der Sawe und Gurk, LZ1874, št. 14-6. — 5. I. Orožen, Die Vesten Klausenslein und Holenstein, MHStmk. Das Bistum Lavant IV. — 6. Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, str. 76. — I. Orožen, Das Bistum Lavant IV. — 7. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, I, Str. 273. ~ 8. Gubo, o. d., str. 75. — 9. I. Orožen, Das Bis- tum Lavant IV, str. 414, 415. — IO. Beiträge zur Kunde Steiermark. Gesciiichte, 1870. — //. Sirska župnijska kronika. — 12. Seidl, Die SteinbrUcke, Steiermk. Zeitschrift. 1836. — 13. Heider, .Der Bau der schifen Brücke über den Sannfluss boi Steinbrück. — 14. Zidanmoška šolska kronika. < 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZVOJ PORTALOV V CELJU JOŽE CURK Mesta kot središča potencirane človeške tvornosti: obrti, trgovine, prometa, raznih umetnosti itd. so navadno tudi središča močne gradbene delavnosti. Saj so mesta navsezadnje ile z organizirano gradnjo ure- sničena življenjska žarišča določenih po- krajin, dežel ali narodov. To uresničenje je viden izraz okrepljene človekove delav- nosti, čeprav to ni vedno stvariteljni akt skupne človeške volje, saj je čestokrat bolj registrator kot katallizator raznih kulturnih tokov. Mesta pri nastajanju svoje podobe navadno le redko delujejo s samobitnim ustvarjalnim delom, vendar se da ravno na posameznih potezah njihove zunanje po- dobe najbolje proučevati razvoj splošnih kuiltaiirnih tokov, katerih usedline so se v stoletnih plasteh vlegle na mestno podobo. Eno izmed bistvenih potez mestnih fiziogno- mij predstavljajo kamnoseška dela, katerih velika prednost je v njihovem značaju, saj se 1. zaradi svoje posebnosti le težko pre- delajo in 2. navadno povzamejo toliko stil- nih značilnosti svoje dobe, da jih lahko časovno določimo. Nas bo v naslednjih vrsti- cah zanimala samo ena paoioga kamnose- štva, namreč izdelava in usoda jx>rtalov, ki so se ohranili v Celju. Pri tem ise ne mislim spuščati v nadroben študij zgodovine kam- noseštva v Celju in tako arhivsko razpresti svoja umetnostno-'zgodovinska izvajanja,* temveč predvsem prikazati razvojno pot te stavbne panoge od ohranjenih začetkov do danes. Študija naj bo prispevek k poznava- nju tvornosti našega meščanstva in njegove- ga inaravnega regeneratorja, podeželskega zaledja. Glede na odmaknjenost Celja se- veda ne smemo na tem področju meščanske tvornosti pričakovati posebno veliko kvali- teto ali celo izvirnost, kaže nam pa obdobja večje izvirnosti in zopet dobe, ko so tuji vzori popolnoma prevladali ter izzvenevali v ozkem, provincializiranem okviru obravna- vanega mesta. Zaradi tega je to področje zanimiivo, čeprav bolj osvetljuje našo kul- turno zgodovino skozi prizmo razvoja me- ščanove življenjske koncepcije in miselno- sti, ikot pa bogati naš umetnostno-zgodovin- ski fond. Opredelitev portala glede na njegovo funkcijo, Jd jo opravlja, in glede na nje- govo razmerje do arhitekture, kateri služi, ni popolnoma enostavna. Funkcijsko je pwr- tal odprtina v zidni masi, skozi katero člo- vek stopi v stereotomno ali planimetrično omejen, oziroma ločen prostor. Tu se pojem portala približuje pojmu vrat, čeprav ni « njimi istoveten; saj mu ni nujen najvaž- nejši vratni rekvizit, namreč eno- ali dvo- krilne vratnice. V razmerju do arhitekture, kateri portal neposredno ali posredno služi, se med obema pojmoma pojavljajo ibristvene razlike v stopnji relativne samostojnosti. Vrata so arhitektonsko nesamostojna, na- vadno brez okvira in brez posebnih stavb- nih ali plastičnih poudarkov, portal je arhi- tektonsko čim bolj samostojen, več ali manj bogato uoikvirjen ter kot pojem navadno zajame celotno ureditev vhoda v stavbo, park, vrt, dvorišče itd. Seveda je meja med obema pojmoma omahljiva, keir se njune značilnosti ne dajo pojmovno do kraja pre- cizirati, oziroana praktično izA'^esti. Portal služi lahko samo praktičnim na- menom, takrat ko z vrati odpira ali zapira določen prostor, praiktičndm in reprezen- tančnim, ko služi kot znamenje odličnosti stavbe, oziroma njenega lastnika, samo re- prezentančnim namenom kot triumfalni lok, triumfalna vrata ali kot propileje. V prvem primeru se velikost portala oziroma vratne odprtine ravna 'po praktičnem namenu (pešci, vozila), v drugem primeru ni ozira na praktična vrednotenja in velikost por- tala ali sistema portalov se taikrat ravna po volji naročnika oziroma stvaritelja. Z navedenimi dejstvi v neposredni zvezi je izbira materiala, iz katerega je portal izdelan, kakor tudi njegova obdelava, ki je lahko finejša ali bolj groba. V prvem pri- meru portal ne bo posebno dragocen ali bogat, v drugem po možnosti razkošen, pom- pozen, čestokrat celo bahav. Tulkaj igrata vlogo pač socialni položaj in finančno sta- nje naročnika: cerkve, aristokrata, meščana, kot tudi namen, kateremu naj portal služi. Od prejšnjih dejstev je ikončno odvisna tudi oblika portalov, ki sega od preprostih, konstmkitivno shematičnih do najbolj za- pletenih, konstruktivno zabrisanih oblik. Portalova osnovna sestava je konstruktivna. Ponazorujeta nam jo dva podboja in pre- klada, ki je lahko vodoravna, lahko se pa tudi vboči do polkrožnega segmenta ali šilastega loka. Ker se smatra gornji del portala za dmenitnejšd, se navadno tudi de- korativno močneje ipwudari s sklepnikom, medaljonom, voluto, naklado, rodbinskim grbom, monogramom, letnico, hišnim zna- menjem, hišno številko, obrtniškim simbo- lom itd. 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Konistruiktivino logična sestava portala ga dela nasproti ostali arhitebturii (fasadi, ograji itd.) več ali manj samostojnega, če- prav je ta samostojmost zelo relaitivna in se menjava od primera do primera. Naša gotika s svojim skromnim stavbarstvom je ustvarila sorazmerno nesamostojen portal, ki se odločno podreja stavbnemu organi- zmu, v katerega se vključuje s svojo obliko in profilacdjo. Renesansa je z upoštevanjem objektivne logike materialla in njegove težnosti ustvarila samostojnejše pontaliie organizme, ki pa jih je šele barok razvil do zadnjih konsekvenc. Najlepše portale je dal klasicizem in meščanski bidermajeir, s katerim so tudi v sredini XIX. st. v svoji kreativni elementarnosti izzveneli. Druga polovica XIX. stol. je j)ortal degradirala na račun fasade. Portal ise je izpremenill v vrata, originalen, kameniti oikvir in dekor je iz- podrinila nepristna in cenejša malta, kam- noseka je nadomestil zidair-fasader. Portal v historičnem, ne pojmovnem pomenu be- sede je izginil in se umaknil med ostale zgodovinske spomenike, da nam danes na svoj način pripoveduje o genezi tistega dela človeške družibe, 'ki se je bavil s trgovino in obrtjo in katerega navadno imenujemo meščanstvo. Veliki kamnolomi in dober gradbeni ma- terial v bližini mesta so brezdvomno po- vzročili, da je bilo Celje že v XV. stol. pre- težno zidano mesto. Najstarejše zadevno poročilo, Santoninov itinerarij iz 1. 1487., omenja v mestu okoli 130 zidanih hiš, pri čemer so seveda mišljena predvsem stano- Sl. 1. Glavni portal nekdanjega minoritskega samostana iz i prve polovice XVI. stoletja na Trgu mučencev št. 2 vanjska poslopja, medtem ko so gospodar- ska poslopja, šupe, skladišča, hlevi itd. bili večinoma leseni. Številni požari, ki so Celje posebno pogosto prizadejaJli, so sicer uniče- vali skodlasta ostrešja in notranjo hišno opremo, zidana ohišja pa so navadno le po- škodovali. Zato se ni čuditi, da je v Celju ohranjena še lepa vrsta v jedru gotskih staVb in tudi nekaj jxxrtailov. Gotovo so naj- lepše portale v tej dobi imele cerkve in gradovi (portali cerkva ssv. Marije, Mi- klavža in Maksimilijana, ostali niso ohra- njeni), ker se pa omejujem le na meščanske hiše, opuščam njihov opis. Najstarejši posvetni portal Celja je go- tovo tisti, ki je v veži na Tomšičevem trgu št. 7. Je šilastoločen, v globino profiliran z ravno posnetim robom in brez vsakega de- korja, torej izrazito pralktičnim namenom služeči notranji portall. Nastal je v drugi polovici XV. stol. Po starosti mu sledi poirtal, vzidan v .fasado »Kresije« (sMika 1), ki je obrnjena proti Trgu mučencev. Portal je sicer v čel- nem delu lahno nalomljen, a se potlačeno polkrožno zaključuje. Odlikuje ga zelo glo- bok žlebasti profil z močnim »ajdovskim zrnom«, ki prehaja v piramidaste odbijače. Kot glavni vhod nekdanjega minoritskega samostana je sorazmerno velik, saj je služil deloma reprezentančnim, deloma pa prav praktičnim namenom kot vozni portal, kar dokazujeta obadva odbijača, ki sta stalni dodatek tovrstnih portalov. Nastal je v prvi polovici XVI. stol., verjetno takoj po po- žaru 1534. V isto obdobje spadata portala, ki sta stala v najpomembnejši profani stavbi Ce- lja, njegovem nekdanjem rotovžu na Tom- šičevem trgu št. 13. Portal, ki je vodil v zbomlbardirano desno polovico hiše, je imel vklesan celjski grb in letnico 1541. Portal, ki vodi v ohranjeno levo polovico stavbe (slika 2) (nekdaj posebna hišna številka!), je pravokoten, renesančno jasen in za svoj čas in našo sredino izjemno napreden. Se- stavljata ga dva podboja in klasično profi- lirana greda. Na njej stoji dvojezična de- viza: NEC MIHI - NEC TIBI, WEDER MIR — WEDER DIR, v sredini pa operot- ničena angelska glavica z dvema napisoma. Prvi, starejši, se glasi: HEMP 1548 IF drugi, mlajši, ki je bil kasneje klesan preko starejšega, pa obsega letnico 1675. Ker je v stavbi bila že od nekdaj kapela sv. Tro- 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA.JEVNÓ ZGODOVINO KRONIKA jice (1499 se omenja kaplan!), je tudi oblika portala reprezentančno opravičljiva. Upo- rabljeni material in njegova fiua obdelava, klesarsko dovršeno izdelana angelska gla- vica in renesančna kapitela: vse to govori za italijansikega mojstra, ki je bil mogoče v tem času zaposlen pri izdelavi mestnih utrdb (1540!), ali pa so ga takratni lastniki stavbe Dobrnški gospodje, kii so pri tej ka- peli il. 1545 ustanoviJi beneficij, po kakih zvezah pridobili za Celje iin za to kvalitetno delo, ki je gotovo eno najzgodnejših kamno- seških renesančnih stvaritev na štajerskih tleh. V konec XViI. ali začetek XVII. stol. spada nastanek portala v veži hiše na Tomšičevem trgu št. 1. Ta portal je po obliki zelo pre- prost in konservativen, saj bi teoretično lahko nastali tudi 100 let popreje. Dokazuje nam trdoživost gotskih ikamnoseških izročil, ki ISO se le polagoma umikala renesančnim novinam, navadno pa so se z njimi spajale v nov slog tako imenovanega »alpskega ma- ndrizma«. Portal je renesančno občuten, a gotsko oblikovan, je pravokoten s iposnetdmi robovi im za irazvojno sliko celjskih porta- lov le malo važen. Omenjam ga le kot pri- mer splošno razširjenega tipa portala, ki je pri nas prevladoval v vsem XVI. in v prvi I>ok)vici XVII. stol. Mnogo važnejši kot ta je gotovo portal v Zidanškovi ul. št. 3 (slika 3), ki je zopet primer izrazito italijanskega poznorene- sančnega portala. Stavba, nekdanja »kvar- tirna« hiša, je bila zgrajena 1. 1571. Njen portal je polkrožno zaključen, zgrajen v ru- stiki, ki ponazoruje tektonsko gradnjo por- talovega loka ter v temenu in pazduhah na- kazuje sklepnik in kapitelna kamna. Celot- na sestava portala razodeva neko določeno arhitektonsko nelogičnost, saj je lok težji od nosečih ga podbojev. Temenski kamen krasi celjski grb, levega od »kapitelnih« kamnov pa črka M. Portal je okrašen s pol- krožno zaključeno nišo, ki jo je prvotno krasila plastika kalkega svetnika-vojaka. Niša je služila kot dekorativen poudarek portala, ki sicer ni bil v fasadi niti sime- trično, miti kako drugače oblikovan. Iz doslej povedanega lahko posnamemo, da je celjsko meščanstvo v XVI. stol. še trdno vztrajalo na pozicijah gotskega kam- noseškega izročila, pomešanega z udomače- nimi severnoitalijanskimi oblikami (pol- krožni lok), da pa sta plemstvo in mestna uprava nekajkrat odločno segla ipo čistejših italijanskih renesančnih konceptih (1548, 1571), katerih krono pomeni gradnja Gro- fije med 1580—^1600, ki sicer ni ohranila no-| benega vrednejšega portala, je pa gotovo najpomembnejša stavba Celja. Doba baroka, XVII. in prva polovica XVIM. stol., iki je sicer močno preoblikovala celjsko notranjo podobo, se portalov tako rekoč ni niti dotaknila. Dejstvo je, da v Ce- lju (razen nekaj cerkvenih) nimamo nobe- nih portalov, za katere bi mogli z gotovostjo trditi, da so nastali v baročni dobi. Okus navadnega meščana se tudi v tem času ni bistveno iizpremenil: nedosledno je prevze- mal tako italijanske kakor tudi severnjaške umetnostne vplive ter jih prilagajal svoje- mu miljeju. Gradbena delavnost se je v glavnem omejevala na prezidavanje in po- zidavanje notranjiščin, ki so jih povzročali številni požari; ti so ravno v tej dobi več- krat upepelidi mesto. Silno poenostavljena in zakasnela varianta italijanskih renesanč- nih portallov iz te dobe je pravokoten por- tal z nadsvetlobo, 'ki je enako široka ali nekoliko ožja kot portal sam in navadno opremljena s kovano mrežo. Ta tip portalov je bil močno razširjen, saj je s svojo pre- prostostjo najbolje služil praktičnim na- menom kot vhod za pešce. Dopolnjevale so ga navadno enosmerne stopnice, ki so se- gale daleč na cesto. To dopolnilo je bilo nujno, ker je večina stavb imela zaradi ne- varnosti poplav visoka pritličja. Ta pravo-. SI. 2. Portal na Tomšičevem trgu št. 13 (nekdanji: rotovž) z napisom in letnieo 79 kRONlKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kotni tip portala se je ohranil pra\ do XIX. stol. (portal na Kocenovi ul. št. 3, iz 1. 1838), enako kot poznobaročiia variacija okroglo- ločno zaključenega portala s poudarjenima pilastroma in krepko baročno voluto na me- stu renesančnega sklepnega kaimnia. Konec XViIII. stol. sta se obe portalni obliki spojili in nastala je vrsta portalov, ki je bistveno obogatila notranjo podobo Celja. Klasicizem in bidermajer sta ustvarila današnjo fasado celjskih meščanskih hiš in tako tudi njihov portal. Kaže, da je katastirofalni požar v aprilu 1798, ki je upepelil z majhnimi izje- mami vse mesto, z)budil tako močno grad- beno delavnost v Celju, da je jvomenil pravi preokret v razvoju njegove mestne fiziogno- mije. Na čelu vrste portalov je najlepši portal Celja, ki je vzidan v dvoriščno stran rano- klasicističnega dvorca na Slaaidrovem trgu št. 1. Njegovo pravokotno čelno krasi kartuša z deloma rokokojskim, deloma klasicističnim dekorjem in letnico 1785. Vsekakor je kva- liteta tega portala nad povprečjem tako glede materiala, kakor glede kamnoseške obdelave. Ostale portale lahko delimo v več tij>ov, ki segajo od praktično preprostih do repre- zentativno pompoznih. Za primere prvih navajam portale pre- prostih konstruktivnih oblik, kot so: 1. pra- vokotni portal z letnico 1830, vzidan v hišo na Okopih št. 2. 2. pravokotni portal z lahno usločeno pre- klado iz prve polovice XIX. stol., vzidan v stavbo na Okopih št. 5. _....._ SL 3. Portal v Zidanškovi št. 3 s celjskim grbom iz leta 1571 5. pravokotni portal s konkavnima pazdu- hama in letnico 1810 na Stanetovi ul. št. 8, portal z letnico 1840 na Tomšičevem trgu št. 4, portal iz prve polovice XIX. stol. v Zi- danškovi ul. št. 16 itd. 4. polkrožno zaključeni portal brez sklep- nika. Vzidan v hišo na Okopih št. 9 in 5. polkrožno zaključeni portal s sklepnim kamnom in z vklesano hišno številko, ki stoji na Okoj>ih št. 3. Bogatejša je oblika portalov, ki predstav- ljajo arhitektonsko in kamnoseško poudar- jena ovratja. Ta oblika portalov je nastala tako, da sta se spojila pravokotni in krožni portalni tip v harmonično in estetsko čim bolj zadovoljivo kompozicijo, ki je postala najvažnejši element hišne fasade, v kateri sodeluje predvsem s svojo močno profili- rano, globoko senco ustvarjajočo gredo. Vendar je opazno postopno plkvenje pro- filov in ostalega dekorja, kolikor bolj se odmikamo od baroka proti sredini XIX. stol. (N. pr. plastično baročno voluto nadomesti plitev oklepni kamen, itd.) Tudi tukaj ločimo celo vrsto raznih tipov portalov, saj se je stvarjalnost domačih kamnosekov izživljala predvsem v neštetih variacijah osnovnega koncepta, ki ga tvori- ta praktično nujno kamenito ovratje zidne odprtine in tektonsko sicer opravičljiva, a vendar dekorativno pojmovana okvirna gradnja. Ta tip portalov je imel poleg prak- tičnih namenov že tudi poteze meščanske reprezentančnosti in celo bahavosti, saj so nekateri med njimi precej večji od potreb samih. Najobičajnejše tipe tovrstnih portalov predstavljajo pravokotno, usločeno ali pol- krožno zaključeni kameniti portali, kompo- nirani v pravokoten arhitektonski okvir. Kot primere tega tipa portalov navajam: Impozantni portal hiše na Tomšičevem trgu št. 10. Portal je pravokoten, sestavljen iz pilastrov in močno profilirane preklade, ki jo podpirata dve volutasti pazduhi. Na prekladi je medaljon, okrašen s klasicistič- nimi obeski in vklesano hišno številko. Portal na Stanetovi ul. št. 4, pravokoten s pazduhami in preklado, ki počiva na dveh volutah, ena je v sredini ulomljena in okra- šena z dvema krogllama. Preklado krasi bo- gat rastlinski dekor, napis DR in letnica 1810. Preprostejše portale enakega koncepta imajo hiše na Tomšičevem trgu št. 9, Zi- danškovi nI. št. 30, 26, 17 (z letnico 1804 — 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA slika 4) in 21, (ki kaže še baročen koncepi, toda klasicističen dekor je iz ikonca XVlIi. stoletja). Drugačen je iip portala s polkrožnim ali usločenim ovratjem v pravokoitnem okviru. Sem spadajo portali na Zidanškovi ul. št. 5 (z letnico 1801), 7. (sklep-nik krasi marmor- nat oval, je iz zač. XIX. stol.), Slomškov trg št. 7 (je iz leta 181l2) in Tomšičev trg 1. Močno ipoznobaročno koncepcijo kaže por- tal na Zidanškovi ul. št. 25. Ta portal ima usločeno preklado, ki ji sledi tudi ogredje. Koncept je še čisto baročen, čeprav ga krase rustificirani dekorativni elementi copfstila. Cas nastanka je konec XVIIil. istol. 0!Saposled imamo v Celju tudi tri primere raonumentalnih stebriščnih iportalov. V le- tih 1827—1832 je zvonar Janez Steinmetz zgradil poslopje »Kresije« na trgu V. kon- gresa št. 10. Njen simetrično nameščeni pol- krožno zaključeni portal je komponiran v pravokoten arhiteiktonski okvir z dvema predstoječima stebroma in balkonom nad seboj. Približno istočasen je portal sedanje sod- ne palače na Trgu svobode št. 10, ki je bila zgrajena v letih 1826—^1828. Ta portal, izde- lan iz rdečkastega marmorja, je sicer kla- sicistično stiliziran, a je v osnovi še močno baročno koncipiran, lomljen v prostor in okrašen s segmentnimi nastavki. Za svoj čas je ta portal močno konservativen. Na kraju naj omenim bivšo celjsko mest- no hišo na trgu V. kongresa št. 1. Starejša fevdailna stavba je bila leta 1830 predelana v rotovške namene in je do 1. 1844 dobila sedanjo klasicistično fasado z osrednjim ri- zalitom. Portal sam je iskromen, odlikuje pa ga velik balkon, počivajoč na štirih dvoj- nih marmornih stebrih, izdelanih iz enega samega rimskega. iBalkon ima na eni strani namen reprezentančno poudariti vhod v uradno stavbo, na drugi strani pa praktič- nega, saj služi kot podij za razglase itd. ob raznih svečanostih. Ta tip portalov je v večji okras hišnih fasad, trgov in ulic kot prej navedeni, zato so ga postavljali izključno samo na tržno ali cestno, oziroma iilično stran hiš. Od sredine stoletja dalje kvaliteta por- talov pada. Domači kamnoseki izdelujejo le še poenostavljene istarejše tipe portalov, ki so ostali v modi do ca. 1880, ko jih je začel polagoma nadomeščati maltasti, historizira- joči tip portala (palača Mohorjeve družbe, hiše na Savinjskem nabrežju št. 1, 2, 3), ki pa je bil razvojno popolinoma sterilen. iKameniti portali druge polovice XIX. stol. so navadno pravokotne oblike, čestokrat okrašeni s pazduhami in preživelim, a zelo trdoživim tradicionalnim klasicističnim de- korjem, njih sklepni kamen pa ima le še dekorativno funkcijo in služi kot nosilec letnice, monograma ali hišne številke. Sicer pa ti portali umetno-oibrtno ne predstavljajo nobene vrednosti več. Takih portalov je na podaljšku Stanetove ulice, na Bregu in sploh v celjski okolici mnogo, so pa brez- izjemno enolični in brez vsake iskre iznajd- ljivosti. Secesija v Celju ni ustvarila nobenega pomembnega portala, pravzaprav sploh no- bene pomembne stavbe, ker sta bili klasici- zirajoča tradicija in stilno histoariziranje tako močna, da ni prišla do veljave. Sele po končani prvi svetovni vojni je slog nove stvarnosti ustvaril nov tip portala, ki pa se navadno omejuje le na predrtino v zidu in le redko dobiva močnejši dekorativni po- udarek, kot n. pr. portal Plečnikove palače Ljudske posojilnice. Ce razvojno še enkrat pogledamo vrsto celjskih portalov v njihovi časovni in stilni razvrstitvi, potem pridemo do zaključkov, ki se ne razliikujejo bistveno od Sumijevih ugotovitev za mesto Kranj (Kronika I, 1, pag. 46.). V XV. stol. je Celje odločno v sestavu vzhodnoalpskega kulturnega in umetnostnega miljeja, katerega se tudi v XVI. stol. ne otrese, kvečjemu ga prepoji z elementi italijanske umetnosti. Pri tem je dovolj nedosledno. Poleg skrajnega konser- vativizma radikalni posegi po čistejših itali- janskih renesančnih oblikah že pred sre- dino XVI. stol., ki slike seveda bistveno ne izpremene. Doba baroka (XVII. in večina SI. 4. Portal v Zidanškovi št. 17 z letnico 1804 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XVin. stol.) v Celju začudo ni zapustila pomemibnejšik del, pač pa nekatere for- malne ostaline, ki nas vedejo v dobo klasi- cizma in bidermajerja. Ta doba je dala naj- : lepše in najkvalitetnejše portale ter siploh; ustvarila fasado celjsiki stavbni podobi. Po^ sredini XIX. stol. je začela domača kamiio-1 seska delavnost kvalitetno popuščati, pola-| goma je degenerirala in proti koncu sto-i letja pod pritiskom novih gradbenih idealov ' in konceptov zamrla. t OPOMBA 1. Kamnoseki se v Celju omenjajo v vseh dobah, tako: 1507 mestni stavbar lin kamnosek Kugler, 1675 kamnosek Ju- rij Lenz, 1726 Mathias Pack kamnosek, 1772—1791 stavbar in kamnosek Leopold Tuschinger, v drugi pol. XVIII. stol. kamnosek Pavel Muhovich, v prvi polovici XIX. stol. rod- bina Packov, v drugi polovici XIX. stol. kamnosek Carl Hofer iz Ptuja in Jožef Weber, v začetku XX. stol. Camcrnik. GRADNJA KANALOV NA LJUBLJANICI V PRVI POIjOVICI XVIII. STOLETJA BMA UMEK Kakor nam poroča Valvasor, je bila reka Ljubljanica že od nekdaj pomembna kot prometna in trgovska pot Kranjske.' Po njej ise je razvijal promet od Vrhnike do Ljubljane, od tu dalje pa so ov'irali vožnjo s čolni jezovi pri Molendinijevem mlinu na Fužinah kakor tudi pri Forstlechnerjevem ter slap pod graščino Fužine, ki je bil visok 7,74 m. Zato je šel promet od Ljubljane dalje po cesti z vozmi do Kašlja, kjer je bil začetek savske plovbe. Pretovarjanje blaga iz čolnov na vozo\e in obratno v : Ljubljani in Kašlju je podaljševalo dobo, i potrebno za prevoz, in višalo stroške. Te ovire v plovbi so skušali v prvi polovici XViHI. stol. odstraniti z gradnjo kanalov, ki bi obšli jezove in brzice. i Ideja za gradnjo kanala na Ljubljanici ni ; bila nova; prva zamisel izvira že iz XVI.' stol. in je nastala iz obramibnih razlogov. V dolbi turških vpadov v slovenske dežele je ščitil vijugasti tok reke mesto Ljubljano, le Načrt kanala med stanovsko suknarno in Stepanjo vasjo iz leta 1757 82 ČASOPIS ZA SLOVENSK OKRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA med grajskim hribom in Golovcem je bilo z njo nezavarovano. To, za obrambo občut- ljivo mesto so skušali utrditi z zgraditvijo kanala, ki bi obšel na tej strani Ljubljanski grad in se spojil z vijugo, ki jo dela Ljub- ljanica okoli njega. 30. jnnija 1554 je bilo v Ljubljani posvetovanje o gradnji kanala. Sklical ga je baron Janez Ungnad, štajerski deželni glavar in vrhovni poveljnik nad Kranjsko, Koroško, Štajersko ter hrvatsko- slavonsko Vojno Krajino, skupaj s kranj- skim deželnim glavarjem in vicedomom. Za pomoč pri delu so iskali gradbene istrokov- njake v Mantova, Benetkah, Ferrari in Bo- logni. Na posvetovanje sta prišla Štefan de Brandi iz Bologne in iNikolaj Vendagolo iz Mantove. Izdelala sta načrte za kanal, ki bi potelkal približno na mestu Gruberjevega kanala. Dolg bi bil 1216 m, širok 45.6 m in globok 6.75 m. Stroški za gradnjo bi znašali 38.000 gld. Do izvedbe načrta pa ni prišlo zaradi previsokih stroškom', ki jih dežela ni zmogla.2 Merkantilistična doba, ki je pospeševala trgovino in vzporedno s tem skrbela za gradnjo in izboljšanje prometnih potov, ter politično - gosj>odarski položaj avstrijske države v prvi polovici XVIII. stoletja sta sprožila gradnjo kanalov na Ljnbljanici. Cilj in namen graditve kanalov sta bila odstraniti ovire v plovbi in tako spojiti vodno pot Save z Ljubljanico. To je zahte- valo povečanje trgovine avstrijskih dežel in jadranskih pristanišč s pokrajinami Ba- natom. Malo Vlaško in Srbijo do Timoka, ki jih je pridobila Avstrija v požarevškem miru 1. 1718, in pa potreba po hitrejšem prevozu čet bodisi na bojišče s Turki ali v Italiji.' Prve aiačrte za odstranitev ovir v plovbi po Ljubljanici je izdelal holandski čolnar- ski gradbeni mojster Facundus Gerald Fooke-Gerson 1. 1719 z namenom, da bi lahko transportirali les iz kameralnega gozda Stange za gradnjo vojnih ladij v Trstu.^ Načrti niso bili izvedeni enako ka- kor tudi ne načrti Franca Antona pl. Stem- berga, komisarja za popravilo cest, in Sei- frieda Bonaventure pl. Werthenthalla. Po Stemibergovem načrtu 1. 1723 bi bila grad- nja kanalov na Ljubljanici le del široko- poteznega iiiačrta o povezavi plovbe po Ljubljanici, Savi in Dravi.' V letu 1724 je predlagal Werthenthall gradnjo dveh kana-. Načrt kanala pri Forstlechnerjevem mlinu na Ljubljanici iss 1758 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lov na Ljubljanioi pri Forstleclinerjevem mlinu in giraščini Fužine s pomočjo deželne tlake. 'Načrte za oba kanala je izdelal no- tranjeavstrijiski inženir Matija Weiss.' Za vse te načrte, ki iso bili narejeni na pobudo komerčne komisije, ni dal erar dovolj pod- pore, dežela sama pa ni bila na njih dovolj zainteresirana, ker je za njene potrebe za- dostovala dotedanja plovba po Ljubljanici. Tudi novi načrt kanalov na Ljubljanici, ki ga je naredil gradbeni mojster Schmidt 1. 1730, da bi olajišal prevoz lesa iiz kame- ralnega gozda Stange, ni bil uresničen, ker je bil gozd prodan.' Gradnje kanalov se je lotila šele dvorna komisija za ureditev plovnosti Save in Ljub- ljanice 1. 1736. Delo je vodil najprej Ignac Kempf pl. Angret, za njim pa od 1. 1738 inž. Ernest Vencelj Durchlasser in rudarski moj- ster Anton Hauptmann.^ Kempf je predla- gal, naj bi zgradili kanal pri graščini Fu- žine in se s tem izognili velikemn jezu in slapu. Kanal bi bil dolg 2090 m. Poleg tega kanala bi morali zgraditi še Iri manjše. Stroški za gradnjo bi znašali do 100.000 gld.' Kempfov predlog so nekoliko spremenili in zgradili na Ljubljanici štiri kanale in sicer pri Forstleohnerjevem mlinu, v Štepanji vasi, pri graščini Fužine in v Vevčah. Kanal pri Forstlechnerjevem mlinu so speljali za mli- nom in presekali meander Ljubljanice. Gra- dili so ga v 1. 1737 in 1738. Dolg je bil 106.4m; imel je dve zatvornici in padec vode 2 m. Kanal v Stepanji vasi je bil spe- ljan med deželno manufakturo sukna in cerkvijo sv. Štefana in se je izognil jezu manufakture. Zgrajen je bil 1. 1737. Nje- gova dolžina je iznašala 323 m, na njem so bile tri zatvornice. Padec vode je bil 2.84 m. Najdaljši kanal je bil pri graščini Fužine, gradili so ga 1. 1738 in 1739. Začel se je pred Molendinijevim mlinom in se končal pod fužinskim slapom. Dolg je bil 912 m, imel je devet zatvornic in 8.85 m vodnega padca. L. 1737 so gradili tudi kanal v Vevčah, kjer so postavili dve zatvornici. Vodni padec je bil v njem 2 m, dolg pa je bil 218.5 m.'" Ka- nali so bili obloženi s kamnom. Zatvornice so bile široke 3.6m. Kjer so stale zatvor- nice, so zabili v zemljo piloie. Po dnu ka- nala so položili hrastova debla. Zatvornica je bila sestavljena iz zatvorničnih vrat, v katera sta se prilegali dve zaivornični lo- puti. Te sta se dvigali s pomočjo jeklene , Načrt kanala pri Fužinah s prerezi zapornic iz leta 1739 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vrvi, ki je bila navita na vitlu; ta je imel kolo s premerom 7,6 m. Poleg loput sta bila še dva ploha, obešena na vitlu, tako da so lahko dvignili celo zatvornico. Pri iem je pomagala tudi utež, kii je visela na nasprotni strani kolesa. Zatvomice so tako-le delovale: najprej so dvignili loputi, da je istdkla voda iz prvega v drugi kanal. Nato pa so dvignili celo izatvornico, da je lahko šel skozi čoln. Pri zatvornicah so bili v ta namen postav- ljeni posebni nadzorniki." Z dograditvijo fužinskega kanala 1. 1739 je bil odprt pro- met po Ljubljanici. Po njej so lahko pluli tudi čolni sosterei z Miosilnostjo 300 do 400 q.>- Koliko časa je trajala plo^iba po kanalih, nam popisuje Raigersfeld v svojem dnev- niku o priliki, ko je spremljal 1. 1749 de- želnega glavarja proti Zalogu. Iz Ljubljane so odšli ob 5.30; prešli so zatvornice ob na- slednjem času: prve ob 5.50, druge ob 6.04, tretje v Stepanji vasi ob 6;19, četrte ob 6.28, pete ob 6.34, šeste ob 6.50, sedme ob 7, osme ob 7.07, devete ob 7.10, desete ob 7.15, enaj- ste ob 7.18, dvanajste pri gradu Fužine ob 7.22, trinajste ob 7.25, štirinajste ob 7.50, ; petnajste pri živalskem vrtu 7.53 šest- ¦ najste pri Vevčah ob 8. uri.*' ^ Promet po kanalih se ni povečal, ker za- : radi zapletenega sistema v plovbi čolnarji i niso hoteli pluti po njih. Prevoz trgovskega | blaga se je za^'lekel po kanalih dalj časa kot \ po suhem z vozmi. Trajal je en dan, medtem ko po cesti z vozmi od Ljubljane do Kašlja le dve uri. Plovba je bila mogoča le pri normalnem stanju vode. Pri nizki in visoki vodi so bili kanali neuporabni. Zato so po njih prevažali le redki čolnarji in tudi erar jih ni uporabljal pri prevozu bakra iz ka- meralnih rudnikov na Erdejskem.'* Ko pa 60 jih 1. 1742 prenehali obnavljati, so bili prepuščeni propadu. Zasipali so jih potoki, v strugi je zraslo grmičevje, ki ga niso več trebili. Živina, ki se je pasla ob kanalih, je rušila zid. Ljudje pa so kradli les in jeklene vrvi kljub patentom, ki so določali za tatvine na kanalih hude kazni: izgon iz dežele, odsekanje roke in obsodbo na ga- lejo.» Ko je oživelo 1. 1747 delo navigacijske komisije, je ta znova začela skrbeti za ob- novo kanalov." Najbolj potreben popravila je bil kanal pri Fužinah, stroški za njegovo Nadaljevanje načrta kanala pri Fužinah s tlorisom gradu iu s slapovi na Ljubljanici (iz leta 1739) I 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dbnovo hi znašali rpo proračunu Janeza Ju- rija Schmidta in arhitökta Kandida Zuli- anija 5l!28 gld 58 1/2 kr.'' Pri pregledu ka- nalov 1. 1751 ISO ugotovili, da so porušeni zidovi in uničene zatvornice. Stroški iza ob- novo bi znašali 4871 gld 16 kr.« L. 1752 sta ponovno pregledala kanale Jurij Danijel Ruck pl. Freyistatt, konierčni svetnik kne- ževine Hessen-Hanau, in artilerijisiki poroč- nik inž. Gerhardt; ugotovila sta, da bi potrebovali za najnujnejša popravila 1479 gld 2 kr.'* Zaradi previsokih stroškov se nista zavzemali za oibnovo kanalov niti država, ker ji niso mogli več koristiti, niti dežela. Da bi kanale popravili in obnovili, temu je nasprotoval tudi ljubljanski čol- narski ceh, ki ni dovoljeval savskim čol- narjem plovbe po Ljuibljanici, in ljubljan- ski trgovci, ki bi zaradi kanalov izgubili zaslužek od posredništva in vskladiščenja. Kolikor je še ostalo od zatvornic, so pro- dali, kanale pa prepustili v uporabo podjet- nikom, ki bi hoteli ob njih postaviti manu- falkture.*" Štepanjski in fužins)ki kanal so zagradili z jezom 1. 1756, plovba po njih pa je prenehala že 1. 1755.*' Kanali so bili s tem zapisani propadu. OPOMBE Kratice uporaibljenili arhivov: SA = stafiiovski arhiv, RK = airhiv reprezentance in komore, RK = fase. XLVI/i Na- vigationswesen, RK = fase. XLVI/2 Savcregulierungsakta, ce = arhiv komerčne komisije, PA = preaidialni arhiv, DA = dolski arhiv, P = zbirka patentov. Vsi navedeni ar- hivi se hranijo v DAS, Ljubljana. 1. J. W. Valvasor, Die Ehre dos Herzogthums Krain II. H54, 157 sl., 30e sl., IV. 506-508. — 2. SA fase. 522. — 5. RK fase. XLVI/il (30. V. 1755), RK fase. X,LVI/2 (BO. VI. 1755). — 4. SA fase. 385, SA fase. 29. ^ 5. SA fase. 527 c (21. V. 11725). — 6. SA fase. 527 c <51. I. 1725). — ?. PA konv. 422, (50. VIII. 1732). 8. SA fase. 385 (7. IV. 1.738). — 9. SA fase. 385 i(.12. V. d.736). A. iMüUner, Die Zukunft der Stadt Laibach, Argo VII 1(1899), 127-1133, 1444(47, 158-162, 174-279; Laibach, Argo VII (2899), 127-1133, 144-147, 158-162, 174-179; Argo VIII (1900), 1654 67, 178484, 1%-199. — 10. SA fase. 385 dia. IV. 1738, 20. I. .Ii74il), RK fase. XLVI/2 <5. IX. 1754), načrti, mapa VII, št. 123. — 11. SA fase. 385 (3. VII. 1741), RK fase. XLVI/2 (.14. II. 1750). — 12. SA fase. 385 (12. IV. 17-J8). — 13. DA Raigersfeld. .Diaria (5. X. 1749). ~ 14. SA fase. 379 e (3. VII. 174,1, 15. HI. 1742), RK fase. XLVI/2 (20. IX. 1.750). — 15. RK fase. XLVI/1 (12. Vili. 1751), P/2 (20. VI. 1738). — 16. SA fase. 385 (12. III. 1747). — 17. RK fase. XLVI/1 (14. IL 1750). - 18. RK fase. XLVI/1 (12. Vili. 1751). — 19. RK fase. XiLVI/2 (20. IX. 1754). — 20. RK fase. XLVI/d i(50. V. 1755), RK fase. XLVI/2 .(20. IX. 1755), RK OC fase. iSffiO (7. I. 1755). — 21. RK fase. XLVI/2 <20. IX. 4755), DA Raigersfeld fase. XXX (28. IL 1758). SEVEROVZHODNE ITALSKE ZAPORE V ANTIKI* J. SASEL Da je poznoantično zaporno zidovje v jugovzhodnih Alpah historično pomembno vsaj toliko kot zgornjegermansko-retijski limes ali vallum Hadriaini, ni potrebno po- sebej poudarjati', kajti že sam pogled na zemljevid pokaže — četudi odmislimo dej- st\'io, da sta v pozni anitiki imenovana limesa že propadla* —, da je njun pomen prven- stveno v obrambi dbrobnih pokrajin, Brita- nije, Belgije ali Germaniije; medtem ko je bilo zidovje na danes slovenskih tleh zgra- jeno proti .napadom na matično deželo im- perija, na (Italijo samo. Zaporno zidovje, ki je spadalo pod upravo in poveljstvo viri spectabilis comiiis Italiae^, dokumentira že pisano gradivo iz časa got- skih, hunskih in langobardskih vpadov v Italijo; prvenstveno ga pa seveda dokumen- tirajo na dolge razdalje ohrainjeni ostanki, ki so ina mnogih mestih med Vrhniko in ^Vjdovščino še danes dobro vidni. .Z njimi se je ukvarjalo veliko število zgodovinarjev in arheologov, ki so uživali podporo ustreznih znanstvenih ustanov že v obdobju avstro-ogrske monarhije, posebej * Sestavek je bili pripravljen kot predavanje za .sestanek slovenskih arheolo^'ov dne 9.12.1955. tudi v času med obema vojnama, ko je bila dobra polovica zidov ja pod politično upravo Italije. Vendar so si bili teSaj v svesti pred- vsem pomena zapor za poznoantično in zgodnjesrednjeveško politično zgodovino. Danes je brez posebnega dokaizovanja um- Ijivo, da bi ti ostanki, če bi bili arheološko preiskani, ponazarjali tudi poznoantično vojaško .zgodovino in gradbeno tehniko, ekonomsko-socialni položaj branilcev in način obrambe, kronološko sporna dogaja- nja, topografsko poddbo tedanje poselitve, poti in naselij; najdbe tvarne kulture, ki bi prišle ob izkopavanjih na dan, bi pomenile dragocen vpogled v doslej kaj malo poznano kulturno in časovno področje. Vselej pa je za uspešen pričetek in uspešno izvedbo raz- iskovalnega dela potrebno eno: organizacij- ska hrbtenica, ki je manjkala v vseh dose- danjih živo zainteresiranih, razmeroma gostih, a razdrobljenih raziskovalnih po- izkusih. Obstoj obzidja, ki je doslej arheološko dokumentirano že za IV. stoletje, izpriču- jejo pisani viri celo še sredi VIII. stoletja*. Naslednja omemba enega dela zidovja spada v leto 1260: najdemo jo v listini ogrskega 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kralja Bele IV, ki naj bi jo izdal v Dobri knezom Frankopanskim, jim z njo potrdil župo Vinodol ter določil njene zahodne meje. Od novejših avtorjev ga prvi omenja Val- vasor in sicer z imenom Heidenmauer, kar je nedvomno v skladu in v zvezi iz Ijudsikim poimenovanjem Ajdovsiki zid*. To pa je dej- stvo, ki jasno izpričuje, da so bili ostanki ljudstvu oddavnaj znani, posebej v območju kraja Longaticum, ki je ohranil celo antično imensiko osnovo v današnji imenski obliki Logatec, ter v območju Prezida ob Kolpi, kjer kaže na neko kontinuiteto izraz kra- jevnega imena sam; če upoštevamo seveda tamkajšnje antične zidne ostanke ter tudi značilno dejstvo, da je bila v bližini pra- stara tromeja med Istro, Slovenijo in Hrvat- sko. Odtlej, to je od konca XVII. stoletja, se ostanki zidovja zdaj v tem zdaj v drugem sektorju v literaturi redno omenjajo. Med najzgodnejše in arheološko pomembne omembe spada tudi notica v pismu rečana Klavdija de Marburgh, ki je imel nalogo rekognoscirati avstrijsko-turško mejo in ki ga je objavil Ferdinand Marsigli v zname- nitem delu Danubius Fanrvomcus-Mysicus'. Sektor zidovja Reka—'Prezid omenja in sjx)- znava za rimskega tudi B. Hacquet v delu Physikalisch-politische Reise aus den Dina- rischen durch die Julischen, Carnischen, Rhä- tischen in die Norischen Alpen im Jahre 1781 und 1783 unternommen (Leipzig) I 1785, 55 s. Vendar je bil šele P. Kandier prvi, ki je dojel pomen zidovja, čeprav ga je romantično inter- pretiral ter odkrite fragmente netočno in del- no fantastično povezoval v organizem Nje- gova zasluga pa obstoji v tem, da ni za- mudil nobene prilike, da bi ga spoznaval, preučeval in nanj opozarjal, posebno ko so ga zaradi železniških del na progi Ljub- Ij ana—Trst tu in tam presekali, prvič v letu 1842. Z njim je bil v zvezi tudi reški zgo- dovinar G. Kobler, čigar postumna publi- kacija Memorie per la storia della liburnica citta di Fiume', kaže Kandlerjeve poglede na zidov je. V svoj zgodovinski opus je pod istim vplivom prevzel ostanke tudi A. Di- mitz'". 'Kandier, ki je imel širolk krog znan- cev, prijateljev in sodelavcev, je bil v tes- nih zvezah prav tako s Tom. Lucianijem iz Labina, ki mu je leta 1849 poslal še opis zidovja pri Klani nad Reko*'. Ker so se notice o antičnih preostankih že dokaj zgostile, je Kandier leta 1870 pred- lagal tržaškemu magistratu, naj bi omo- gočil sistematično preiskovanje zidovja, fiksiranje na kartah in interpretacijo po vzoru britanskega ali germanskega limesa*^. S predlogom ni bilo seveda nič, nasprotno. po njegovi smrti leta 1872 je interes za sta- = rodavne ostanke za nekaj časa povsem ' upadel. Delno hkrati s Kandlerjem, delno po nje- : govi smrti so se jeli za zidovje zanimati] tudi na kranjski strani, tako na primer i Hitziinger*', toda to so bili manjši prilož- j nostni prispevki, delno fantastični kot Kand- ; lerjevi in brez pravega jedra. Povsem dru- ; gačen, bolj energičen in bolj načrten prijem \ kot Kandier sta pokazala v. Premerstein in ' Rutar, ki sta vrhniški krog utrdb vrisala na I vojaško speaialko ter poizkusila tudi prvo stvarno historično analizo". Seveda je bil to šele prvi poislkus, in že kratek čas nato je A. (Müllner ostanke kartografsko nepri- merno natančneje fiksiral ter s tem njuno j delo bistveno dopolnil". To so takoj spo- znali tudi v tržaškem muzeju, kjer se je bil obrambnega sklopa v tem ali onem članku dotaknil C. Gregorutti", A. Puschi, direktor ; tržaškega muzeja, pa je Müllner je v — še i danes osnovni članek — prevedel ter ga -. dopolnil s pregledom zapor na Krasu, pred- i vsem na teritoriju tržaškega muzeja". Ne- \ kaj pred tem je S. Jenny preiskoval vrh-S niški pentagonalni kastei**. Med prvo sve- i tovno vojno sta zaporne zidove na Krasu ¦ raziskovala K. Pick in W. Schmid, ki pa o ^ delu nista objavila ničesar razen kratkega < članka*'. Ko je po prvi vojni prešel postojn-i ski in reški sektor pod politično upravo ; Italije, se je dal za zidovje mav^dušiti po- i znejši general, tedanji polkovnik Gariboldi. S tržaškim muzejem, zemljemerci in vojaki je — kot kaže — dokaj natančno preiskoval reški sklop zidovja, pa tudi tistega na Hru-; šici in v območju Logatca. O vsem delu i obstaja doslej samo nekaj pomembnih notic; iapod peresa Gariboldija, Antoniellija ter ' Kandlerjeva idealno umišljena rekoustrukcija rimske poštne postaje in kastela z imenom Ad pirum, danes Sv. Jedert na Hrušioi). Podoba je bila prvič objaivljena v delu D. V. Scussa, Storia cronografica di Trieste (Trieste 1863) ter pona- tisnjena v študiji P. Sticottija, Il limes delle Alpi Giulie (Roma 19>-), Tab. 1 2 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sticottija*". Pozneje zidovja arheološko niso več raziskovali, razen kolikor je konser- vator v Benečiji, G. Brusin, izvedel manjša izkopavanja na kästeln pri Sv. Jedertii na Hrušici, izidovje Ikonserviral ter preiskoval tudi posamične sektorje v reškem ob- močju*'. Zgodovina preučevanja tega zapornega sistema je torej dolga in pestra, a znan- stveno so danes še vedno glavna osnova Pu- schijeve in IMiillnerjeve terenske ugoto- vitve, pridobljene seveda v dokajšnji meri po zastarelih preiskovalnih metodah. Teo- retično pa so ostanke poleg v. Premersteina analizirali še O. Cuntz, N. Vulič, B. Saria, P. Sticotti in S. Stucchi, po drugi svetovni vojni pa je v teoretično debato odločilno posegel A. Degrassi**. Namen zapornega zidovja leži na dlani; zapiralo je dohode in pota v severno Ita- lijo z Balkana in iz vzhodnega dela Srednje Evroipe. O tem ne more biti dvoma. Pač pa bi bilo mogoče razpravljali — in to bo potrebno storili v interpretaciji, — aH so bila vsa pota hkrati zaprta, ali so bila zaprta na isti način, v isti obrambni tehniki in proti enako opremljenemu oziroma organiziranemu so- vražniku. Spoznavati antična pota in tehtati njih iaktične možnosti pri eventualnem pro- diranju z vzhoda, se pravi, iskati teoretič- nih pogojev za nastanek sapore. Magistrala, ki je vodila čez to področje v Italijo, je cesta Oglej-^qui/eja—Ajdovščina- Castra—Hrušica-Ad pirum—Vrhmika-iVau- porius—Ljubljana-Emorea*' z važnejšim od- cepom pri Ajdovščini na Vipavo—Razdrto— Planino—Logatec-Z/Ori^a^icum—Vrhniko ; od njega pa so se cepile prometne smeri: Raz- drto—Ti\st-Tergeste; Planina—doUna Pivke —Reka-Trsa^ica; Planina—Cerkniško jezero —Kolpa-yZumen Colapis; in morda tudi Vrh- nika—Ig. Druga zelo važna prometna cesta čez to območje je vodila od Ogleja na Trst— Stari trg—Ljubljano ter od Ogleja na Trst— Reko in v Dalmacijo. Neka pota so vodila tudii skozi dolini Idrije in Bače z nadaljevanjem — kot vse kaže — proti Savi**. Glede na varnost Italije pa so bila sekundarnega po- mena pota, ki so zavijala v Istro, na primer pri Reki proti Puli-PoZa, prav tako številni manjši prehodi preko razvodja med Pivko in Timavo. Za zelo važno je treba označiti lidi cesto, ki je vodila iz Ogleja na Cedad- Predil in v Norik*^. Glavna cesta v Italijo je bila zaprta s tre- mi zaporednimi zidnimi siklopi: L z vrhni- škim, 2. z zidom v območju kraja Gruden I blizu vasi Kalce, ter 3. z obrambnim pasom v območju postaje Ad pirum in Alpe lulia, to je Hrušioa. Prvi obrambni sklop, to je ob^zidje okrog Vrhnike*", ima fronto obrnjeno proti Vrh- niki, stolpi pa štrlijo proti Italiji. Ker po- teka zid po grebenih, meni Müllner, ni bilo prostora, da bi jih gradili izstopajoče na panonsko stran. Nadaljnja zanimivost je, da so si stolpi po izdelavi in obliki dokaj raz- lični. Potek izidu prekinja na dveh mestih konfiguracija terena, v glavnem prevelike strmine. Prvi del zidovja sega od postaje Verd do Ljubljanskega vrha, točneje, do mesta, ki se imenuje Pod robom in ima vsega 20 stolpov*'. Drugi del se pričenja na drugi strani Ljubljanskega vrha, preseka rimsko cesto, ki je vodila pod Stampetovim mostom, in končuje na vznožju Raskovca; po Müllnerju nosijo stolpi v tem sektorju številke od 21 do 40. Tretji del se pričenja na drugi strani Raskovca — delno sta nje- gov jMitek uničila moderna cesta in želez- nica — ter vodi do Straže pod Spiklom, kar je ljudska oznaka za poslednji stolp, 62. po vrsti. Celotna dolžina zidu je okoli 10 km. Središče prvega obrambnega sklopa naj bi bil po Degrassiju in drugih kastei na Hribu v Vrhniki, velik kot normalni ko- hortni kastei*^. Druga zapora pričenja pri vasi Kalce in sicer s kastelom, čigar ostanki*' so še vidni, čeprav je bil v glavnem uničen ob cestmh delih. Imel je kvadratno obliko s 60 m dolgo stranico, solidne zidove, na treh straneh antemurale, na četrti prepad. Kaže, kakor da bi v sredini stal kvadraten stolp. Sledovi zidovja, ki se na kastei priključujejo na severni strani, so bolj borni in kratki; do- bro pa so vidni na južni strani, kjer se zid vzpenja na vrh gore Srnjak ter nadaljuje do Unca. Sektor je dolg nekaj nad 7 km in je brez stolpov; iprejkone so opravljale njih nalogo nekatere spretno izkoriščene skale. Tretji obrambni sklop, ki je zapiral pot iz Longatika na Tergeste oziroma Tarsa- tiko, je bil dolg približno 16 km ter je imel svoje obrambno središče na Hrušici, to je poštni postaji Ad pirum, v tamkajšnjem kästeln, ki je —sodeč po velikosti — lahko sprejel nekaj desetin vojakov. Hrušica je manjši poligonalni kastei^" z dvema stolpo- ma in 500 m obsega; zidovi so ohranjeni do višine 2 m dn so debeli 3—4 m. Notranjost deli močan prečni zid na zgornji in spodnji predel; za zgornjega je menil Puischi, da je poveljniški, spodnji pa bi služil državni pošti. Na najvišjem mestu kastela je okro- gel stolp, od katerega vodi zid skoraj še:; 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 2ikm proti severu. V južno stran je zid vodil : proti vasi Studeno, kjer je stražil vicinalo I Tergeste—Razdrto—Longaticum, držal dalje j v obramlbo severne poti Logatec—'Postojna, j ter še naprej v zaščito cesti Logartec—Laze— Cerknica, nato se izgnibi. iNa več mestih se • vidijo stolpi, ki imajo različno obliko, glede " na namen pač, ki so mu služili: ali zapora i ceste aLi obramba višine. i Obrambno središče na zahodnem vznožju ; Alp je bil kohortni kastei v Ajdovščini^*,* zgrajen ob sotočju Lokavška in Hublja, ki sta mu branila vzhodno in severno stranico,, drugi sta bili zaščiteni z manjšim obramb-1 nim jarkom. Debelina obzidja znaša v te- i melju 5.80m; 'kastei je poligonalen in šteje j 15 okroglih stolpov na kvadratni bazi. Do ; danes dobro ohranjeno zidovje je odio- ; čilno vplivalo na naselbinsko zasnovo sred- j njeveške Ajdovščine. j Prehod iz Dalmacije v Istro je zapiralo \ samo eno obzidje'^, ki je segalo od Reke j proti Prezidu. Obrambni center tega sklopa j je bila utrdba Tarsatica, ki spada na konec \ Položaj doslej znanih poznoantičnih zapornih zidov na Krasu ter imenoma znanih antičnih naselij po Istri in jugozahodni Sloveniji a- dajo v čas 178—^177 pred n. .št., ko je bila Istra zasedena in se je utrjevalo območje Alkvilejc". Pozneje je pripisal izgradnjo konzulu iSemproniju Tuditanu, ki je leta ]l39 triumfiral nad Japodi. (Puschi je poudarjal, da bo defdnitivno opredeljevanje možno šele po arheoloških izkopavanjih, teoretično pa je bil mnenja, da so posamezni sektorji iz časovno raznih obdobij, tako bi bili na primer Nauportus, Ad pirum in Castra zgrajeni takoj po ja- podskem vdoru v Trst**. A. v. Premerstein je pripisal izgraditev Nauporta avgustejskemu obdobju*'. Cuntz se je prvi uprl talko zgodnjemu da- tiranju", opiraje se pri tem na dejstvo, da niti Septimius Severus niti Maximus nista na poti v Italijo naletela na kake ovire. Prva literarna omemiba obramlbe ma Alpah naj bi bila pri Julijanu in sicer glede na dogaja- nja v letih 551—552 po n. št. Kastel na Hru- šici naj bi bil iz konstantinske epohe, ven- dar izpred leta 353, ko je po njegovem mne- nju nastal Itinerarium Hierosolymitanum, ki za Ajdovščino ne piše več ime Fluoio Fri- gido, kot še Tabula Peutingeriana ali Iti- nerarium Antonini, ampak Castra. Zapori pri Ajdovščini in Vrhniki pa naj bi bili malo kasnejši, verjetno iz časa po letu 351, kajti Julijan govori na navedenem mestu o fet/og ne o velxv- Tedaj je nastala prej- kone tudi zai>ora v naselju Gruden. Kasno dobo izgradnje predpostavlja prav tako N. Vulic*°. Toda ta, kot ugotavlja De- grassi, priključuje k Italiji tudi utrdbe, ki jih Procopius v Justinianovem času omenja v Panoniji. Kasteli med Emono in Akvilejo naj bi bili po njem diokletijanski: okoli leta 400 pa naj bi bili dogotovljeni zidovi, ki imajo jasen namen zadrževati premike celih narodov. W. Schmid meni, da je ves sklop nastal vendarle sočasno, in sicer za cesarja Dio- kletiana, o katerem piše Zozimus, da je za- ščitil meje imperija iz mesti, trdnjavami in stolpi**. S Schmidom sta se strinjala tudi Kro- mayer-Veith z dopolnitvijo morda, da se- gajo pričetki posamičnih sektorjev v niar- komansko obdobje*'. Tudi R. Egger se je pridružil mmenju o enotnem nastanku, ki pa ga je stavljal v IV. stoletje, sočasno z retijskimi utrdbami okrog Brennerja**. Dve dobi nastanka zagovarja B. Saria*". V zgodnejši bi bili nastali kasteli v Nan- jxjrtu, na Hrušici in v Ajdovščini, v kasnej- ši pa zidovi, češ da se obe gradnji razliku- jeta tudi po tehniki dela. Kasteli bi mogli biti iz Diokletijanovega obdobja, lahko tudi nekaj starejši, na primer iz Gallienovega, ki je odbil Alamane, ko so skozi Retijo pri- drli v Italijo, ter obdal Vereno z obzidjem. Nanje naj bi se nanašal tudi Julian, ko go- vori leta 351 o tel^og v Alpah. Zidove same pa si je težko, zamisliti, preden ni okrog leta 400 padel donavski limes. Terminus post quem daje za njegovo izgradnjo sv. Ambrozija", ki piše leta 374 ob vdoru Marko^ manov in Kvadov, da se mora braniti Italija za impiroviziranimi lesenimi barikadami. S. Stucchi meni, da je najstarejši od kaste- lov ta na Vrhniki, namreč iz Gallienove dobe; sočasen bi ibil morda tisti v kraju Kastav. Ajdovščina naj bi bila iz konstan- tinskega obdobja; zidovi pa iz leta 388, ko Risba iz antičnega upravnega priročnika Notitia dignitatum '. omnium tam- cioilium quam militarium in partibus Occideniis \ — to je seznama državnih pisarn, uradnih mest, predstojni- .( kov in vojaških postojank po zahodni polovici rimskega im- ; perija v pozni antikii — sestavljenega ob koncu IV. ali v zač. v. stoletja. Original rokopisa je izgubljen; objavljena podoba : je vzeta iz ohranjenega izbornega prepisa iz IX.—XI. stoletja (objavil O. Seeck, Notitia dignitatum, Berolini 1876, p. 675). j Podoba predstavlja idealno skicirane poznoantično zaporne zidove na Krasu in v Vzhodnih .\lpah (dva poševna zidova v gorah) ter njim pripadajočo šesterokotno (?) trdnjavo s stolpi trikotnega tločrta in vrati. Trdnjavo enačijo po večini z .Ajdovščino, ki se je v antiki nazivala Castra, verjetneje pa ; gre za simboličen naris neke ključne utrdbe, ki leži južno * od zidov — kar bi dokaj verjetno utegnila biti postojanka : Tarsatica, danes Reka. Slika je v delu pridana naslednjemu J ho^edihi: Sub disposinone Diri spectabilis comitis Italiae: trac- ] tus Italiae circa Alpes 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je Maksiinov poveljnik Andragaihius zaprl pota, ki vodijo iz Panonije v Italijo'*. Poslednjo dn doslej najizčrpnejšo obde- lavo je podal A. Degrassi, izato naj jo na- tančneje navedeni. Ker govori Jnlian o vneo vav 'Ahnémv vel^og oziroma jraXalov (pQOv- Qiov, kamor je oktobra 351 poslal svoje vojake iMagnencij, medtem ko se je sam zatekel v Ak\-ilejo, in ker isti avtor zopet na drugem mestu omenja trdnjavo v Alpah, ki naj bi jo Konstancij II septembra 352 zasedel, meni Degrassi, da gre na obeh mesftih za isto trdnjavo, kajti zasedba se je izvršila proti jutru, že opoldne pa je bil lahko o njej obveščen Magnencij, nato je nemudoma moral pobegniti iz Akvileje, ker so imeli Konstanoijevi vojaki prosto pot'^. Identiteto obeh postojank je dopuščal že O. Seeck''. S (poovciov je po Degrassiju več kot ver- jetno mišljena Ajdovščina. Ker omenja Ju- lijan tudi potok ob njem, odpade možnostna domneva, da bi šlo 'za utrdbo na Hnišici, ki je brez vode in od katere je do Akvileje še celih 65 km. Ce pa bi utrdbo identificirali z iNauportom, bi se bil Magnencij še vedno lahko ustavljal v Ajdovščini. Poleg tega se je 50 let pozneje vršila pri Ajdovščini druga bitka; tudi ta za ravnino in za prost dostop do Akvileje, znak, da je bila to zadnja trdnjava ipred njo. Glede na Itinerarium Hierosolymitanum, ki je bil sestavljen nekako v sredini IV. stoletja, mora biti nastanek trdnjave v Aj- dovščini starejši od njega, a ne starejši od Konstantinovega obdobja, ker ima — po- dobno kot Nauportus — nepravilen tločrt'*. Kästelt Ajdovščina ter še drugi med Akvi- leje in Emono so nastali prejkone v kon- stantiiiski epohi. -Na vsak način pa tedaj še ne morejo obstajati ,zaj>orni zidovi, kot sta ugotovila že Saria in Schmid, sicer bi sv. Ambrozij leta 391 ne govoril o -zidu, ki ga v Alpah šele hočejo postaviti''. Poleg tega nikakor ne moreta biti istočasna kastei na Vrhniki ter tamkajšnji zid; kastei stoji namreč pred zidom, na sovražni strani. Prav tako spada po novih raziskovanjih zidovje Tarsatike šele na konec IV. stoletja".. Degrassi je trdno uverjen, da tvorijo za- porni zidovi organski -sistem, nastajajoč pod istimi vzroki. Ce bi bili obstajali že v letu 374, se sv. Ambrozij ne bi pritoževal, da je treba sovražnika zadrževati na improvizi- ranih palisadah v Alpah. ObstajaU pa so vsekakor v začetku V. stoletja, ko sta dva zidova od njih narisana v Noticiji dignita- tum, in sicer v poglavju, kjer se obravna- vajo kraji pod upravo comitis Italiae^'. Na- stanek zidovja spada torej med leta 374 in 420. Skupno s temi deli med leti 374 in 420 pa so bili lahko povečani ali vsaj restavri- rani tudi kästelt med Akvilejo in Emono. Tako postaja sistematizacija alpskih utrdb prirodna posledica germanskega vdora v letu 395 ter propada panonskega limesa'*. V -istem času in zaradi istih vzrokov so na- stajali kasteli Hoischhiigel (Hanjžev vrh). Duel in drugi. Za obranibo Julijskih Alp so bile postav- ljene — kot sledi iz Noticije dignitatum — tri legije, imenovane luliae Alpinae^^. Pod poveljstvom comitis Italiae sta bili za časa nastanka Noticije le legiji Z pseudo camita^ tense in 777 comitatense, medtem ko je bila 77 pseudocomitatense lulia Alpina sub dis- posinone comitis Illyrici — stacionirana to- rej kvečjemu na vzhodnem vznožju Alp, na primer v Lo-čici ali v Velikih Malencah. Imena, ki jih je antika dajala tem utrd- bam, sporočajo avtorji. — kot je bilo delno že iz povedanega razvidno — različno. Sv. Ambrozij govori o Alpium vallum^"; Ammia- nus Marcellirous rabi izraz claustra Alpium luliarum; izraz Italiae claustra ima tudi Claudianus: Prosperus piše o clusurae Al- pium. W. Schleiermacher meni'*, da je pravi izraz za utrdbe clausnrae. Vsekakor pa ozna- ka limes Italiens, ki jo porabljata na primer Puschi in Egger, ni potrjena z antičnimi viri. Kolikor bi danes porabljali antično ime za te utrdbe, bi bilo morda najbolje privzeti clausurae Alpium luliarum, medtem ko v slovenščini nedvomno severovzhodne italske zapore — izraz, ki ponazarja hkrati vpra- šanja kaj, kje in zakaj. Naloge, -pred katerimi stojimo spričo ev- ropske pomembnosti arheološko-historičnega objekta, bi bile naslednje: Najprej karto- grafsko fiksiranje ostankov, vršiti izkopa- vanja, ki jim značaj dbjekta diktira tehnično specialen prijem. Dalje, proučevanje naselij, cest in grobišč — v prvi vrsti kajpada po- znoantičnih — v sklopu severovzhodne meje antične Italije. K temu bi bilo treba pri- ključiti preučevanje vojaških objektov v Vzhodnih Alpah ter proučevanje pozne an- tike na naših tleh. Za to je potrebno zasno- vati možnost enotnega objavljanja vsega dro- biža in gradiva v zvezi s temi vprašanji — publikacija naj bi se zgledovala v zasnovi ipo znanih in analognih tujih delih — ter še pred tem, organizirati konservatorska dela vzporedno z izkopavanji, kajti da bodo kon- ^ 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA servirani objekti iz obddbja, ki je sicer sko- '[ raj brez dokumentov, postali domača in tuja historična zanimivost izrednega značaja, vprav svetovnega pomena, o tem ne more biti dvoma. OPOMiBE 1. Kar pa zaradi nepoznavanja Ic-tega znanstvenemu svetu ni brez nadaljnjega .prezentno. — 2. Prvi za Galliena, drugi med leti Wi—588. — 3. Not. diyn. Occ. XXIV. — 4. Arheo- loški podatki bodo navedeni niže. Antični pisani viri so na- vedeni! pri večjem številu avtorjev, ki so se s to snovjo ukvarjali, med poslednjimi jih izčrpno analiaira A. Degrassi, II confine nord-orientale dell'Italia romana. Bernae 1954, 15il ,ss. Andr. Dandolo, Chron. VI 3,6 :(cf. Muratori, Rer. Kal. script. XII) omenja z/idofi-je ob Avarskom vdoru med leti '579—591: qum Aoares Sirmium invasissent. usque ad mn- ros longos pervenerunt incipiente^ a finibus Istria^ ab urbe Tarsia. 'Degrassi citira vire, po katerih so zapore omenjene še v Infu 746 in 750. in siitcer: Ratehis rcfris capitula 13 ter Ahistulfi leges 5 v Monum. Germ, hist.. Leges IV pp. 192, 197; cf. L. Schmidt, Gesch. d. deutschen Stämme. Die Ost- germanen, 1941', 590 ter Zeiss, Germania 12, 1928, 28. — 5. Listino mnenja V. Klaié. VHAD NlS V 1901, 173, kil prinaša k njej tudi potreben komentar. Glavno besedilo se glasi: Cuius (loci Vinodoi) confinia ad Tramontanam, imprimis est fhioius et locus Rika in monte maris incipiendo: et nostra libera aqua Riciiina, usque ponticulum penes Prohono. Trans aquam, prima meta est in uno lapide, in quo est littera A, mela et aqua sequitur libera. Quae aqua ex monte nostro Grobnicensi et confinvo scaturii. Murus supra inchoatur in Jilipniched, qui dicitur Pre7um. murus in piscina ad Pra- prulische, ex illa parte Tersienik Lons autem Terstenik ma- net noster et integer. Ex Praprutische ad Kupin kamen, a Kupin kamen ad Lisen kamen; a Lisen kamen ad Bella vada in valle Prapruthio. A valle Prapruthio ad montem Berin- schek. a monte Berinschek ad Gromache, a Gromache ad Breiidin Babinopolie. Haec sunt vera confinia a monte maris usque Babinopolie. Glede teksta cf. B'. A. Kercselich, De reg- ni« Dalmatiae Croatiae Sclavoniae notitiac praeliminares fZagabriae. s, a.) p. 196. Da so Frankopani resnično imeli Gorski Kotnr v svoji lasti, lilzoričuje listina iz leta 1481, ki 10 obj. Tkalčic. Mon. civit. Zagabriae H p. 406. Citirana listina iz leta 1260 oa je vendarle bila — kot ugotavlja Klaic — ponarejena v XV. stoletju z namenom, da bi mejam dala svetost starine, kar pa ceno podatkov nc zm^injšuje — izprii'- čuie pač samo staro prakso. — 6. Valvpsor. Ehre d. H. Krain 1869 IV 98 z risbo (zid Reka—PrezidK ki se sklicuje celo na neke starejše, neimenovane avtorje, ki zidovje omenjajo, cf. tudi B. Saria op. 49; ter v Premerstein-Rutar oz. 14 p. 13. 7. H 1726 p. 75 ss. — 8. P. Sticotti. II limes delle Alvi Giulie, Roma 1937, 3 ss. z nadrobno bibliografijo njegovih člankov ter tudi z nekaj preveličevanjem njegovega pomena. — 9. 18% p. 25 ss. — 10. Geschichte Krains, Laibach 1874, 66 ss. — U. dopis objavljen v Arcbeogr. Triest. 5 ser. vol. I 1903. 103. — 12. Podrobnosti notira P. .Sticotti o. c. 8 s. — 15. MHK 16, 1861, 45. — 14. Römische Strassen und Befestigungen in Krain, Wien 1899. — 15. Argo 8, 1900, 201; 9, 1901, 11 in 29. Cf. prevod dela v Arcbeogr. Triest. ser. 11 vol. 24, (1902, 151. ^ 16. Cf. Sitiootti o. c. 10. — 17. Limes Italiens orientalis, AMSIA 18, 11901, 376 ss. ter I valli romani delle Alpi Giulie — cenno generale, .Arcbeogr. Triest, ser. H vol, 24, 1902. 119 ss. —18. S. Jenny, Grabungen im antiken Nauportus, JbZK NF 4, 1906, 267 ss. — 19. JOeAI 21-22, 1922 Bbl. 277 SS. W. Schmid, XV. Bericht der RGK 1923-24, 163 ss. ter notice v časopisju. — 20. 1. Gariboldi, II vallo Romano; le vie d'Italia 27, 1921 p. Iil47, ki ponatiskuje še danes osnovni, čeprav nepopolni zemljevid A. Puschija, ki tvori osnovo tudi Degras>;ijevemu zemljevidu. U. Antonielli in ¦ Alpe lulia, il limes >roniano« e il nostro confine; iizšlo v: Roma II 1924 , 4 ss. — 31. G. Brusita, Vie d'Italia 1937, 233 ss. ter BuU. Mus. Imp. Romano IX 1938, 87. MM. Roberti, AMSIA L 1938, 233 ss. — 22. cf. op. 4. — 22. Cf. i op. 4 glede Degrassija. O. Cuntz, JOeAI 5, 1902 Bbl. i 139 ss. ((recenzijo prina.ša A Fuselli, .Archeogr. Triest, 3. ' ser. viol. I 1905, 109 ss.) N. Vnlič II lilmes romano iu I Jugoslavia, Roma XV 1937, 431 ss. ter II limes Bomano, ' 1938 p. 13; cf., kar pripominja k njemu Degra.ssi o. e. 138. Za Sario cf. op. 49 Sticotti o. c. S. Stucchi, Le difese romane alla Porta Orientale d'Italia e il vallo delle Alpi Giulie, ^ Aevum 19, 1945, 342 ss. 25. K cesti prim. Cuntz o. c. ; , Premerstein-Rutair, op. 14; A. MüUner, Emona 1879 pa.ss. ! W. Schmid, op 19. - 24. C. Marchesotti, I castellieri preisto- rici di Trieste e della Regione Oi^iiHa 19013 p. 206. .S. Stucchi, op. 22 p. 353 Degrassi o. e. 136. — 25. S. Stucchi, Forum lulii 1951, 108 ss. K cesti cf. H. Deninger, Die römische i Reichsstrasse AquileiaJLauriacum, Car. I 139, 1949, 207 ss.; ¦ 140, 11950, 181 ss. — 26. K vrhniškemu obrambnemu sklopu ' cf. poleg literature citirane v opombi 14 in 15 tudi P. Sti- cotti o. C. p. 12. 27. Ob delih za gradnjo železniice . proti Trstu je bilo tik nad postajo Vred uničenih četvero stolpov, iln sicer med stolpoma 4 in 9 po Müllnerju ter 570 m \ ™du. — 28. Cf, op. 18 ter Degrassi o. c. p. 155. — 29. Cf. I Sticotti o. e. pp. 15 in 22 s podrobnejšimi podatki. — 50. K ; Hrušici cf. tudi W. Schmid, JOeAI 17, 193B Bbl. 206, kjer ¦ podaja poročilo o poštni postaji; predvsem pa P. Sticotti pp. 15 liln 22. — 5/. Schm«I. XV Bericht RGK 1925-24, 187 s., j cf. Sticotti o. C. pp. 15, 22. — 52. Reka-Prezid: cf. Sticotti o. C. pp. 16, 21. Opis potoka ostankov podajam oo V. Kilaiču, ! cit. v op. 5, ki citira tudi delo D. Hire, Hrv. Primorje p. 54 ter id.. Gorski Kotar p. 123. Naj omenim na tem j mestu še en izid, ki bi — če bi bil ustrezno preiskan — i utegnil spadati v sklep obrambe severovzhodne meje antične Italije, namreč zid od Senja (začetek pri Jaiblancu) do j Karlobaga (konec ori Velebitu) v skupni dolžini ca. 10 km; i cf. cv. Vurster, VHAD NS IV 1900, 231 ter V. Klaič, j ib. V 1901, 175. — -->. Kastav: A Degrasi, o. c. p. 136. — i 34. K obrambam v območju Logatca cf. Sticotti o. c. pp. 16 s., { 21; B. Saria, o. e. p. 14.3 z lit. Ta sektor je doslej še naj- . manj preiskan, kaže. da bo prinesel še .marsikatero prese- \ nečenje. — 55. Stiicatti o. c. p. 17. — 56. C. Maichesetti op. 24. ' Sticotti o. e. p. ,19. ~ 5?. Cf. 'Degrassi o. c. p. 136 z lit. — ; 38. — Cf. op. 25. -- 39. K t. iim. tvallo internat cf. P. Sticotti : o. C. p. 17 s. — 40. A. .Degrassi o. c, pp. 139, 145. — 41. Lit. : navaja A. Degra.ssi o. c. p. 137. — 42. AMSIA 18, 1901, 120. — 47. Cf. op. 14 p. 12. — 44. JOeAI 5, 1903 Bbl. 134 ss.: cf. ! A. Degrassi o. c. p. 137 ss., ki prinaša na p. 140 zadevne i citate. — 45. N. Vulič, cf. oo. 22: A. .Degrassi o. c. p. 138. i — 4«. W. Schm.id, XV Bericht RGK 1923-34, 185 ss. A. De- j grassi o. C. p. 138 z liizpisanimi citati m antičnih virov. — c 47. Heerwesen und Kriegführung der Griechen und Römer ) 1928, 559 s. — 48. R. Egger, JOcAl 25, 1929 Bbl. 298. — ' 49. B. Saria. Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v i rimski dobi, GMDS 20, 1939, 142 ss. — 50. Ambros., De ; excessu fratris I 31 Migne PL XVI c. 1336 s.). — 51. Cf. A. Degrassi, o. c. p. 159 ss. s kritičnimi priipombami. — 52. Ta Julianov citat izpisuje Degrassi o. c. p. 140 op. 198. — ' 53. Gesch. d. Unt. IV .115. — 54. W. Schmid navaja naslcd- , nje poznoantične analogije k trdnjavi v Ajdovšcuni: kastei ' Jünkerath, .Bitburg, Neumagen. Po 'Brusinovem obvestilu — i piše A. Degrassi, o. e. p. .142 — so bili pri obnoi-itvendh delih j na kasteln na Hrušici najdeni novci Konstantina, Valentini- jana I in Konstansa TI. — 55. Ambros., De obitu Valent. 4 (PL XVI .1419). Toda v svojih sklepanjih se opirata Schmid in Saria na Zosimove besede II 34,1 .(ef. Degrassi p. 158 ' op. 187), ta pa govori na citiranem mestu o mejah imiperija ] ne Italije. — 56. Lit. Prinaša Degrassiii o. c. p. 106 op. 33 i in 34 ter 136 op. 172. — 57. Cf. op. 3. — 58. Prim. R. Egger, : Die osterr. Länder im Altertum p. 14 ss. — 59. O \ tem podrobneje Di^grassi o. c. p. 144 ter Saria p. 147. — ; (rO. Cf. n. pr. op. 50. — 61. Amin. -Marc. XXXI 11,3. Claudia- i nus, Paneg. diet. Probino et Olybrio coss. 106. Prosperus, i Chron. 1367 (Mon. Genn. bist., Auel, antiq. IX p. 482). V \ ostalem cf. Degrassi o. c. p. 132 op. 153. ; 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MARIBOR V LETIH 1918-^1919 ANTON V ON CIN A V kratki zgodovinski dobi 27 let je Mari- bor kar trikrat menjal svojega gospodarja. Prvič po razpadu avstro-ogrske moinarhije konec, meseca oktobra leta 1918, drugič z nemško okupacijo 7. aprila 1941 in tretjič 8. maja 1945 Ob osvoboditvi po NOV. Ce pogledamo v nasprotnem časovno-za- povrstnem redu iuačine prevzema oblasti v teh treh važnih terminih, potem vidimo, da je bil ta prevzem leta 1945 sorazmerno la- hek, saj je poraženi sovražnik hitel proti zahodu z željo, da se izogne zasluženemu povračilu za povzročeno gorje v kratki dobi štiriletne okupacije. Upravo oblasti so pre- vzeli Osvobodilna fronta, domači terenci in došli odposlanci slovenske centralne oblasti. Podobno brez neprilik je leta 1941 zavzel okupator Maribor, v katerem je vse po- trebno pripravilo nemško petokolonaško prebivalstvo, a predaprilska jugoslovanska vojska je izdajalsko brez boja zapustila našo severno mejo. Povsem drugačne pa so bile razmere je- seni leta 1918, ko se je zrušila stara in trhla zgrcidba avstrijskega cesarstva in razpadla v mnoge narodnostne države. Sicer ni ravno mogoče reči, da je bila politična stran pre- vzema oblasti povsem nepripravljena, saj se je že od majske deklaracije dalje raz- pravljalo o svobodni Sloveniji, četudi še v okrilju monarhije. Toda ta iskra je zanetila obsežnejši požar, kakor so ga morda prvotno predvidevali takratni vodilni slovenski po- litiki. 'Narod je šel v svojih zahtevah dalje in posebno vojskovanja siti vojaki so si želeli popolnejšo svobodo. In tako se je zgodilo, da so vojaki zaklju- čili vojno prej, kot pa so bili politiki f»o- vsem pripravljeni na prevzem oblasti. Ce se je to na bivšem Kranjskem vseeno iz- vedlo še nekako hitro in brez večjih nepri- lik, ni to nič posebnega, saj je končno bil v Ljubljani slovenski deželni odbor za Kranjsko, ki se je samo spopolnil z zastop- niki vseh slovenskih strank, pa je bilo mo- goče sestaviti prvo slovensko vlado. Tudi je bilo dovolj slovenskega uradništva, da je prevzelo centralne urade in zasedlo mesta uradnikovJVemcev, ki so se odselili. Povsem drugačen pa je bil položaj na Štajerskem, kjer je bila deželna vlada za Štajersko v Gradcu povsem nemška in ta ni kazala volje, da bi iizmenjala nemško urad- ništvo s slovenskim. Krive so bile temu obo- tavljanju še nedoločene meje med Slovenijo in novo Avstrijo ter upanje Avstrijcev in spodnještajerskih Nemcev, da bo potekala nova državna meja morda celo nekje južno od Celja. Ta negotovi položaj je rešil ne- precenljivi nalog slovenske vlade majorju Maistru, takratnemu načelniku vojaškega nadomestnega poveljstva v Mariboru, da naj s slovenskimi vojaki zasede severno narodnostno mejo na Štajerskem in Koro- škem. K sreči je imel medtem v generala povišani Maister na razpolago nekaj odloč- nih častnikov — aktivnih in rezervnih — in vsaj za najnujnejšo službo vojakov-pro ¦ stovoljcev in pozneje mobilizirancev. Tako je skrbelo na slovenskem Štajer- skem za red slovensko vojaštvo, edino Ma- ribor je imel svojo posebno mestno nem- ško varnostno stražo. Vodilno uradništvo, n. pr. okrajni glavarji so bili še vedno do- tedanji, t. j. iraznd nemški grofi in baroni. Tudi v šolah je ostalo vse več ali manj še vse jK) starem. Jasno je bilo. da to dvotirno razmerje ne more povzročiti nič dobrega. In res je bilo to vzrok neredom in neposluš- nostim z ene kakor druge strani. Vsaj v političnem upravljanju so se razmere ven- dar kmalu ugodno spremenile, ker je po daljšem pogajanju z zastopniki Narodnega sveta iz Ljubljane pristal cesarski namest- nik v Gradcu, da izmenja vodilne nemške uradnike s slovenskimi. Toda to samo pod zagotovilom, da ostane mestna uprava v Mariboru naprej v rokah Nemcev; na to so slovenski zastopniki končno pristali pod pogojem, da nemška mestna uprava ne bo kršila svoje lojalnosti do slovenske oblasti. Tako je podeželje le prišlo p>od povsem slo- vensko upravo, le v Mariboru je ostal nem- ški župan z nemškim občinskim svetom in uradništvom. Rotovž v Mariboru. Desna tri okna v I. nad-stropju pripadajo občinski posvetovalnici, kjer je bila 2. jan. 1-919 zgodovinska seja o predaji mestne uprave ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Za mariborskega poglavarja določeni dok- tor Lajnšic in general IMaister sta sedaj energično vzela vajeti v roke. Ker sta ve- dela, da brez zadostne vojaške izaslombe v nemškem Mariboru in hudo ponemčenem severnem ipodeželju me bo lahko uvesti slo- venske oblasti, je general Maister že za 9. novemlber 1918 proglasil splošno mobili- zacijo, ki mu je pripomogla do enega peš- polka in dveh baterij. To maloštevilno vo- jaštvo in zanesljivi častniki so mu vseeno omogočili, da je do 1. decembra 1918 zase- tlel mejo na črti Radgona—Špilje—Yeliko- vec in da je zjutraj 23. novembra 1918 uspešno razorožil mariborsko nemško »Schutz' wehr«, ki je povzročala same nerede in pre- pire s slovenskim vojaštvom ter zakrivila celo več ubojev. O tej razorožitvi je izdal nemški mariborski časopis Marburgerzei- iung posebno izdajo z vsebino razglasa ge- nerala iMaisitra. Da je bilo to po posebnem nalogu generala, je bilo omenjeno v redni izdaji istega dne, ki pa prinaša iudi še po- ziv nemškega župana moškim nemške na- rodnosti, da naj se prijavijo za mestno stražo. Bilo je to zadnje vabilo! Medtem pa je tudi politična uprava krep- ko posegla v razvoj dogodkov. Tudi podre- jeno nemško državno in deželno uradništvo je bilo postopoma zamenjano s slovenskim, ki je večinoma moralo priti iz Ljubljane, kar je med iNemci in nemčurji povzročalo veliko nerazpoloženje in dajalo snov za agitacijo proti Slovencem. Ko so 28. novem- bra 1918 prevzeli Slovenci tudi okrajno in okrožno sodišče, so naslednji dan poštarji in železničarji pričeli celo stavkati. Vendar stavka ni uspela, ker so Slovenci s skraj- nim požrtvovanjem in večdnevnim nepretr- ganim delom vzdržali promet vsaj za naj- večje potrebe. Mestni žnpan in njegovo nemško urad- ništvo se je držalo obljube deželnega na- mestnika in ostalo lojalno. Seveda po svoji razlagi! Kjer so le mogli, so nasprotovali odredbam slovenske oblasti in kadar so mi- slili, da so kršene mestne pravice, so se pri- tožili v Ljubljani — ali v Gradcu! Toda dolgo njihovi živci niso vzdržali niti tega stanja. Ko so na Dunaju 11. nov. 1918 pro- glasili samostojno republiko Avstrijo, je mariborski župan dr. Schmiderer sklical slavnostno sejo občinskega sveta, na katero je povabil tudi zastopnike social-demokra- tične stranke, ki je bila povsem v nemških rokah in je imela na svoji strani predvsem železničarje in delavce železniških delav- nic. Ce je bil nemški župan v svojem po- zdravnem govoru svobodni Avstriji še ne- kam umerjen, je zastopnik socialdemokrat- ske stranke iPetelinschegg bil bolj jasen. Soglasno in iz vzkliki sprejeta resolucija pozdravlja samostojno Avstrijo in jo opo- zarja, da maj ne pozabi na Maribor, ki vedno priznava le nemško pripadnost. Zani- mivo je, da mardboirski časopis poroča o tem, za Maribor vsekakor važnem dogodku šele 14. noveniibra 1918 in to v drobnem tisku med običajnimi mariborskimi novi- cami, ne pa na prvi strani kot velevažno senzacijo! Ali so se odločujoči iNemci za- vedali važnosti sprejete resolucije? Vse počasnejša je bila Narodna vlada v Ljubljani, ki po razgovorih z Mariborom šele 16. decemibra 1916 izda odlok o raz- pustu mariborskega občinskega sveta in imenuje dr. Vilka Pfeiferja za svojega ko- misarja, Milana Makarja pa za njegovega pomočnika. A tudi dr. Pfeiferju se ni mu- dilo s prevzemom mestne uprave. Šele 22. decembra pride v Maribor, da neposredno v razgovorih iz generalom Maistrom in člani Slovenskega narodnega sveta za Spodnje Štajersko pripravi vse potrebno za ta vele- važni prevzem. Zlasti je bilo treba določiti nemške uradnike, katere bi morali takoj odpustiti in najti za njihova mesta primer- ne slovenske uradnike. Bilo je mnogo po- svetovanj v uradih okrajnega poglavarstva, a tudi -zbirališče zastopnikov Slovenskega narodnega sveta v gostilni »Pri Črnem Ju- Riša v Vetrinjski št. 3, kjer so se v takratni gostilni »Pri Čr- nem Juriju« T letih 11918-^1919 shajali člani (Narodnega sveta in novo došlii slov. uradniki in .sporazumno sprejemali odlo- čilne sklepe. Hiša je bila pri bombardiranju v letih 1944/45 poškodovana in skupno z drugimi, deloma povsem porušenimi hišami južno Ozke ((= Jenkove) ulice odstranjena I. 1951 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO riju« V Vetrinjski ulici (pozneje gostilna Kirbiš na vogalu Jenkove ulice) je bilo stalno dobro obiskano. Med drugimi je redno zahajal sem dr. Senekovič, pristav mestne policije, ki je kar tu sporazumno z navizočimi opravljal cenzuro časopisa Mar- burger-Zeitung, za katero je veljala cen- zura od 24. novemb-ra 191i8. Prevzem mestne uprave je bil določen za 2. januar 1919, o čemer je bilo županstvo pismeno obveščeno. Ker ISO medtem dobivali general Maister in drugi vidnejši zastopniki slovenske obla- sti groizilna pisma, je general Maister dolo- čil 21 znanih mariborskih Nemcev za talce, ki so s svojim življenjem jamčili za vsako nasilje proti jugoslovanski oblasti ali nje- nim predstavnikom. Z javnim razglasom je general 1. januarja 1919 o tem obvestil mariborsko prebivalstvo. Dne 2. januarja 1919 so se ob določenem času zbrali v mestni posvetovalnici okrajni glavar dr. Lajnšic, policijski komisar dok- Dr. Lajnšic erklärt noch: iui dat Verlangea des Herrn BurreraeiEtars der Gemeinda- vertratung der Stadt Marburg noch Oelegenheit zu geben heute nachmit ta^s UB 4 tjbr gaganubai der Uebarnahaia Ganeindegcschäfte der üiadt Harburg di>rcb die-N&tionalregie^^~S!IS Stellung zu nöhigen erkläre ich, daC mit Hückaicbt darauf, da^ die Geneindevartretuag bereits aufgelöst frschalnt dit Sinberufun^, einei aolchen niclit mehr •nögli.l. ist, wohl .aber Rlaube icb dai; gegei. eint lusawar-ht der bisher zu.der Oen:eindeTertcetaaK der Stadt Marburg gehörigen Herren im Sitzu..ß3Saal6 der StadtgOT-ei.rie Ifarburr vor, dem beatellter. Regie- rungskomlasäi und untet deseer Vorsit? keine Einstäche erhoben wer- den vird. Dr. "fei.ei erklärt: Ich liberueiiiie dis Jeschäftt dea Stadtmagietrates «erburg un. erhebe geger dit oü^e.iacU* luse-racht in Beiner in.*e8bnbeit meinen Blne^nich Zadnja stran fotokopije za-pilsnika o prevzemu mariborske ob- činske uprave 2. januarja lftl9 s podpisd udeležencev. Origi- nal je danes izgubljen tor Ivan Senekovič, novo imenovani vladni komisar dr. Vilko Pfeifer, general Rudolf Maister kot načelnik štajerskega obmej- nega poveljstva, za Narodni svet pa dr. Fran Rosina in Fran Žebot. Od strani mestnega otčinskega sveta so bili navzoči župan dok- tor Josip Schmiderer, oba podžupana Kari Nasko in Hans Suppanz ter mestna svetnika Bernhard in Futter. V predsobah, na hod- nikih in stopnicah pa so bili zbrani mestni uradniki, na Rotovškem trgu pa dokaj pre- bivalcev, med njimi mnogi Slovenci, ki so nervozno pričakovali izid važnega pre- vzema. Zavedali so se važnosti dogodka in marsikdo je dvomil o uspešnem koncu, ker je preveč poznal nemški šovinizem. Ob pričetku sestanka je prečital dr. Lajn- šic odlok Narodne v^ade v Ljubljani o raz- pustu mariborskega občiniskega sveta in o imenovanju dr. Pfeiferja za vladnega ko- misarja občinske uprave. Prosil je župana za predajo poslov. Temu je župan ener- gično oporekal, češ da je Maribor nemško- avstrijsko mesto, kakor je izjavil mestni občinski svet že na svoji seji dne 30. okto- bra 1918 in je poudarjal zatem tudi avstrij- ski narodni svet na Dunaju. Trdil je, da nasilni previzem mestne uprave ne ustreza obljubam zastopnikov centralne jugoslo- vanske vlade in vojaške komande, da osta- nejo namreč pravice in delovanje avtonom- mega mesta neprizadete. Kot dokaz, da je Maribor res nemško mesto, je navedel re- zultate ljudskega štetja leta 1910, ko je od 28.000 prebivalcev priznalo 22.653 ljudi nem- ščino za svoj občevalni jezik in samo 3.823 prebivalcev, ki uporabljajo slovenščino. Nemci da imajo torej polno pravico, da se sklicujejo iia Wilsonovo izjavo o samood- ločbi narodov. iNa vse te trditve je izjavil dr. lajnšic, da so postale vse dosedanje izjave raznih zastopnikov bivše Narodne vlade v Ljub- ljani z odlokom Narodne vlade SHS avto- matično iiičeve in je ponovno izahteval pre- dajo mestne uprave, ker sicer bi jo .moral prevzeti s silo. Župan dr. Schmiderer se je tej grožnji vdal in izjavil, da ne bo oviral prevzema. Na njegovo prošnjo privoli dr. Lajnšic, da se popoldne sestanejo člani ravnokar raz- puščenega občiinskega sveta, da se jim spo- roči predaja mestnih poslov. Na to izjavi vladni komisar dr. Pfeifer, da prevzema mestno upravo in da se pofKjldanski se- stanek lahko vrši v njegovi navzočnosti. Ta sestanek se je res vršil in to pod pred- sedstvom vladnega komisarja. Potekal je kljuib napetemu vizdušju v splošnem mirno. % ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C ODOVINO KRONIKA Bivši Župan dr. Schmiderer po otvoritvi spo- roči nav'zocion razpust občiaiskega sveta, predstavi vladnega komisarja, prečita do- poldanski zapisnik in vpraša, če naj proti razpustu vložijo priziv. Podžupan Nasko takoj predlaga talk priziv na centralno vlado avstrijske republike na Dunaju. Vladni komisar sporoči, da tega priziva na Dunaj ne bo poslal, pač pa jugoslovanski oblasti v Ljubljani. Bivši občinski sveto- valci sklenejo, da bodo sami poslali protest tudi na Dunaj. Sicer pa razpust in sestanek nista povzročila takih neredov. Časopis Marburger-Zeitung je naslednji dan, t. j. 3. januarja 1919 prinesel v nem- škem in slovenskem jeziku sporočilo vlad- nega komisarja mariborskemu prebivalstvu, da je občinski svet razpuščen in da je on prevzel mestno upravo. Sicer pa je list v isti številki med dnevnimi novicami napisal samo, »da je bilo v četrtek okrog poldan po jugoslovanskih političnih organih razpn- ščeno mariborsko občinsko zastopstvo«. V listu od sobote 4 januarja pa prinaša ob- širno poročilo o poteku sestanka bivših ob- činskih odbornikov in popolni prepis za- pisnika. Pri presoji argumentov, s katerimi se je župan upiral predaji mestne uprave, je prav lahko ugotoviti iijegovo popolno ne- upoštevanje lobstoječih dejstev. Meja slo- venskega ozemlja je vendar potekala daleč na severu pri Šentilju, ali naj bo pri tem položaju Maribor nekak tuj otok avstrijske republike v obsežnem slovenskem ozemlju? Ali pa naj zaradi Maribora pripade Av- striji ludi še obsežni slovenski teritorij? Pri svojih trditvah je namenoma pozabljal, da je bila pri pogajanjih v Gradcu dopuščena le že obstoječa nemška mestna uprava, med- tem ko so nadrejena okrajna poglavarstva že prešla v roke slovenske oblasti. In še to samo pod poudarjenim pogojem lojalnosti, torej priznavanja nove oblasti. Toda proti temu so se Nemci dne 11. novembra 1918 pregrešili, ker so vztrajali pri pripadnosti Alaribora v okviru avstrijske republike. In tudi general Maister ni pri razorožitvi ma- ribor.S(ke nemške straže obljubil nič dru- gega, kakor da s tejn mestna uprava ni pri- zadeta. Vsi ti očitki o neprianavanju ob- ljub so bili torej povsem brez podlage in namenoma napačno zatrjevani. Enako brez podlage je trditev, da je Ma- ribor nemško mesto, ker je pretežna večina prebivalcev priznala nemščino za svoj obče- valni jezik. In to svojo trditev je župan vzel celo za opravičilo pri sklicevanju na pravico samoodločbe narodov, kakor jo je izastopal Wilson, predsednik Združenih I držav Severne Amerike. Saj je bilo vsem j znano, da je Avstrija pri ljudskem štetju ,! namenoma uvedla mesto materinega jezika i movo označbo »občevalni jezik«. Za prizna- ' nje nemščine za občevalni jezik je pa za- ] doščal že nemški odgovor na nemško vpra- \ sanje člana popisovahie komisije. Le malo , res zavednih Slovencev je izrecno zahte-i vaio vpis slovenščine kot občevalni jezik, i To pa je bil le eden od načinov, s katerimi : je aiemška avstrijska oblast hotela doka- zati, da so vse njene kneževine povsem nemške narodnosti! Še najmanj pa so mariborski Nennci imeli pravico sklicevati se na pravico narodne samoodločbe, saj je bilo vendar zelo malo mariborskih Nemcev, ki bi mogli dokazati, i da so res Mariborčani. Kolikor niso sami ! bili prišli kot uradniki, obrtniki in vojaki iz severnih avstrijskih in nemških pokrajin, so bili taki prišleki njihovi očetje ali drugi predniki. Zupan sam je bil vnuk prise- ¦ Ijenca iz Zgornje Avstrije! Za Slovence nepričakovano mirno so ¦ Nemci vzeli na znanje slovensko oblast na Prehod pod rotovžem v Mariboru po obnovi 1. 1952. Tu so slov. stražniki dne 27. I. 1919 ubranili novo slovensko mestno upravo pred napadom nahujskanih nemških demonstrantov (vse tri slike foto A. Vončina) 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rotovžu. Tudi grozilna pisma so prenehala. Zato je general Maister 10. januarja 1919 preklical svojo odredbo o 21 talcih in tako znova dokazal, da hoče jugoslovanska oblast v miru voditi javno upravo. Toda če so mariborski Nemci vsaj navi- dezno še nekam minno sprejeli spremembo oblasti pri mestni občini, s tem še nikakor ni rečeno, da so to sprejnemlbo tudi že res spre- jeli kot dokončno dejstvo. Na tihem je nji- hova jeza naraščala in Nemci bi preveč za- tajili svojo naravo, če bi svojemu nerazpo- loženju ne dali duška. Čakali so samo na primerno priliko. In ta se jim je nudila ob drugem prihodu izvedenca mirovne konfe- rence, ameriškega podpolkovnika Milesa, ki je 27. januarja 1919 potoval skozi Mari- bor na Koroško, da še tam ugotovi narod- nostne razmere. Po demonstracijah pred okrajnim glavarstvom (sedaj palača Okraj- nega odbora) je nahujskana nemška mno- žica prišla na Glavni trg in navalila na rotovž. Pri tem je dejansko napadla vodjo mestne policije dr. Senekoviča, ki je hotel priti s Koroške ceste v stražarnico na rotovžu. Stražniki so si iz prehoda izsilili dohod do svojega načelnika in ga rešili huj- ših posledic. Šele po daljšem kričanju in psovanju in potem ko je na strele iz mno- žice odgovorila tudi slovenska mestna poli- cija iz prehoda pod rotovžem s streli iz pušk, so se demonstranti razpršili. Pri tem je padlo prav brez potrebe osem demon- strantov, večina s slovenskimi imeni (Hoče- var, Bračič, Peteik, Gornik i. dr.), med njimi mati, ki je prišla iskat svojega otroka, ka- terega so učitelji s celim razredom privedli na Glavni trg. Po tem žalostnem koncu nepotrebne de- monstracije je šele nastopil mir. Maribor je postal slovenski in tudi z mirovno po- godbo v Saint Germainu dne 10. septembra 1919 je ostala državna meja severno Šent- ilja, ne pa nekje na grebenih Pohorja, kar je bila minimalna želja mariborskih in šta- jerskih Nemcev. Dokončno so postale brez- predmetne želje Mariborčanov po priklju- čitvi Maribora k republiki Avstriji. Vladni komisar dr. Pfeifer je po prevze- mu mestne uprave odpuščal nemške urad- nike in nastavljal Slovence, ki so prihajali predvsem iz Ljubljane in celo iz Trsta, kjer so se umaknili došlim Italijanom. Kot prvi so bili odpuščeni vsi trije juristi, ve- liki nemški hujskači, sledilo je še ostalo uradništvo magistrata in policije. Drugo uradništvo je bilo izmenjano le polago- ma, le izraziti šovinisti so morali takoj čez mejo na sever. SilediU so prevzemi davkarije, gledališča, kazine, bank, hra- nilnice, tiskarne i. dr. Med zadnjimi je dobil slovenske strokovnjake mestni grad- beni urad šele v letih 1925/26, malo prej mestni fizikat. Slovenske javne napise je občina odredila šele 50. junija 1919, ulice pa so bile preimenovane še pozneje, ker se politiki niso mogli sporazumeti o tem. V osnovnih šolah je bila izvedena spre- memba s 1. aprilom 1919, ko so slovenski nadučitelji prevzeli uprave šol, učitelji pa pouk. Od starih je ostalo le malo tistih uči- teljev, ki se preje narodnostno niso izpo- stavljali. Priimki teh kažejo njihovo na- rodnostno poreklo: Kreinz, Lucheschitz, Klementschitsch i. dr. Istočasno se je vršil prevzem na srednjih šolah. Za dokazano nemške otroke so nastale nemške vzpored- nice, ki so na srednjih šolah prenehale po 8 letih, na osnovnih šolah pa je ukinjen je potekalo bolj počasi, dokler niso te vzpo- rednice ostale le na osnovni šoli v Cankar- jevi ulici za celo mesto. Še živi v Mariboru nekaj prič teh zgodo- vinskih dogodkov v borbi iza državno pri- padnost Maribora in učiteljev-borcev, ki so z uspehom izvedli težak preobrat tudi v šolah. Le malo pa je bilo pisano o teh tež- kih časih — toda še je čas, da te zadnje priče obširneje popišejo dogodke iz te bor- bene, za slovensiki Maribor odločilne dobe. Novi opisi naj bi se združili v enotno zgo- dovinsko delo s starejšimi popisi, ki so bili objavljeni v raznih revijah, koledarjih in časopisih. Tako ibi imel Maribor dokument- spomenik v borbi za svojo prvo osvobodi- tev izpod tuje oblasti. Kajti zavedati se moramo, da brez teh uspešnih borb v letih 1918 in 1919 Maribor danes ne bi bil slo- venski. vmi Zapisnik z dne 2. jam. Mi9. — Kronika, letnik ,1954/22: in 1956/59 110. — Humek Drago: Deset let slovenske osnovne in meščanske šole.—Dr. A. Mally: Gassen, Strassen und Plaetze- buch von Marburg. — Mariborer Zetltung: 1918/11, 1919/il. — Večer od 26. in 27. VII. 1956. — Osebne informacije. 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ANTON AŠKERC - MESTNI ARHIVAR LJUBLJANSKI S. VILFAN Ljubljana, 1897. Dve leti po 'ljubijanisikem ipotresu. Mesto si je pod Hribarjevim županovanjem razmeToma naglo lapoiinoglio liin (njegova pot navagOT se je močno pospešila. Občinski svet, trdno v liberal- nih ipokaih, je bil eden izmed energičnih čimite- Ijev pri uvelljavljanju sllovensfcih narodnostnih zahtev v okviru avstro-ogrsike monarhije. Konec leta je hrup v idunajskem parlamentu, ob kate- rem je padla iBadenijeva vlada, odmeval tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Čeprav po Hri- barjevih besedah »inam Slovencem sicer ni treba žalovati po njem (t. j. pO' ministirstvu grofa Ba- denija), ker mas je... malo poznalo«, pa je neposredni povod lin način padca vlade dajal občinsikemu svetu mislliti. »Samo, da je mini- strstvo izreklo — in od besedi do dejanja je na takih mestih navadno še daleč — da hoče biti pravičnoi tudi Slovanom in keT je na Če- škem in iMoravskem slovesno progJasilo ravno- pravnost češkega in nemškega naroda, uprizorili ISO Kaistoipniki nemiškega naroda talko ostudno ponašanje v državnem zboru. Gospoda moja! Ko je svoje dni v nemškem državnem zboTiu bila na vrsti 'razprava o kolonijalni politiki Nemčije, tedaj iso nekateri .govorniki naglašali, da imajo celo' divji afiriški narodi pač vzroka dovolj bati se kulture, katero jim prinašajo nemški civilizaitorji. In jaz moram reči, da uteiginejo do slabega mnenja o nemški kulturi priti tudi civilizovani narodi Evrope ...« V de- bati in iresoliuciji obcins'kega sveta pa so zletele nekatere puščice tudi na tarčo avstrijske social- ne demokracije.' Gornji odlomek iz zapisnikov občinskega sveta nam do neke mere označuje vzdušje, ki je vla- dalo v Ljubljani proti koncu preteklega sto- letja. Sicer pa ise je ljubljanski občinski svet le redkeje idvigal na piedestal visoke politike in je pridno reševail kopico večjih in manjših domačih problemov z vseh področij občinske uprave. Med mnogim drugim beremo v vrsti njegovih zapisnikov — malo pred obravnavo do- godkov v dunajskem parlamentu — beležko o tem, da se za službo magistratnega koncipista, ki je bila razpisana 10. jfunija li89'7, ni prijavil noben pro- silec, ki bi ustrezal zahtevanim kvalifikacijam (pravna fakulteta in praktični izpit). Najbrž se tedaj še noben občinski svetovalec ni zavedal, 'da je to formalni začetek vstopa tedaj najbolj uglednega slovenskega pesmika Antona Aškerca v mestno službo. Konflikti z (Maihnioem in naraščajoče težave s cerkveno hierarhijo so v svobodomiselnem ka- planu Aškercu privedli do spoznanja, da bo treba namesto duhovniške sluižbe poiskati drugo. Ko je ljubljanski magistrat 22. decembra 1897 vnovič razpisal službo magistratnega koncipista s prejemki V. činovnega razreda in z rokom za vložitev prošenj do ,15. januarja 1898, se je med prosilci za to službo znašel tudi Aškerc. Ni iz- ključeno, da je Hribar že dosti prej mislil na Aškerca, saj so menda že pri obravnavi pro- računa za leto 1897 hoteiH piredvideti mesto arhivairja, ki pa so ,ga začaisno črtali, ker so se bali deficita. Posebnega mesta za Aškerca torej tedaj Hribar še ni anogel ustanoviti, toda vse kaže, da je pri tem, drugem, razpisu za obsto- ječe mesto koncipista Hribar dejansko že imel načrt, da po tej poti preskrbi Aškercu službo na magistratu. 'Piri razpisu so se sicer v prvi vrsti zahteA'ale dovršene pravne študije, toda v drugi vrsti so bili pripuiščeni tudi prosilci, ki bi dokaizali »višjo naobrazbo in splošno usposob- ljenost«. Do roka se je javilo sedem proisilcev, ki jih navajam po vrstnem redu županavega imenika: . Šmid Franc (poznejši Walter Schmid, znani arheolog), rojen 18. januarja 1875 na Gastejn pri Kranju, foenediktinsiki klerik v Admontu, samski, absOlviran srednješolec z maturo, tremi semeisitri dumajske juridične fakultete in dvema letnikoma 'bogoslovja 'v Admontu. Nadalje so se javili Hrabroslav Debevec. odvetniški solici- tatoT, rojen 1857 v Ljuibljani, Dragotin Pož, 19- ileten iPosto'jncau, Fran Svigelj, pomožni magi- stmtini uradnik, Anton Aškerc, ^.kaplan v Ve- .lenju, rojen 1856, samec«, Kairol Rozina iz Kan- dije pri Novem mestu in Albin Semen, kon- ceptni praktikant pri magistratu. V svojem poročilu personalno-praivnemu od- seku je župan Hribar vnaprej izločil Debevca, Poža in Rozino, češ da po kvalifikaciji ne pri- hajajo v poštev, ter fclerika Šmida, češ da je prosil le za mesto konceptnega prafcitikanta, ki je razpisano le eventualno. Izmed ostalili treh je (postavil na prvo mesto Aškerca z utemeljit- vijo: »Piro'silec je priznana kapaciteta na lite- ramem polji: pesnik prve vrste in 'izboren pi- satelj. Njegovo spretno, a odločno pero mu je pa naklonilo v krogih lastnega poklica sovraštvo višjih. Prišel je v neznosen položaj, iz katerega si ne more ipomaga'ti; 'prelti mu pogin, če se ga ne reši na jeden ali drug način ... Aškerc (ibi) našel pri mestnem 'magistratu, če tudi nejuirist, prav hvaležno polje za svoje spretne moči«. Na drugem mestu je Hribar predlagal Semena, na tretiem Šviglja. Poročevalec personalnega in pravnega od- seka (Svetek), ki je zadevo, pripravil za sejo občinskega 'sveta, je pripisal mnenje, da nobe- den 'izmed prOsiilcev ne ustreza zahtevanim kvalifikacijam in naj se stožba do nadaljnjega ne razpisuje. Pač pa ugotavlja odsek, da manjka ^magistratu uiradnika, ki bi previzel poslovanje in nadzorstvo v mestnem arhivu. ZnanO' je, da je mestni arlhiiv zelo obširen in da tiči v njem velika zgodovinslka vrednoist... Arhivska dela opravlja sedaj ponajveč kancelijski oficijal Muilaček, ki pa je že precej visoko, v iletih ...« Zato meni odsek, da je »skrajna potreba, da se nastavi mestni arhivar« in predlaga, naj se služba magistraitnega koncipista ne zasede, naj 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K H A J E V N O ZGODOVINO se ipa za sedaj zacas'iio usta novi služba mest- nega arhivarja s iprejeiniki V. činovnega raz- reda. Pirejemiki iega začasnega arhivarja bi se kirili iiZ prihrankov na stroških za magis'trat- neiga ikoncipista. Za mesto arhivarja naj bi se zahitevala dovršena srednja šola in splošna iz- obraziba. Vse kaže, da je Svetek sestavili svoje ¦poTočiilo bolj alli manj pod vplivom ITribarjeve želje, da bi Aškercu zagotovil službo na magi- stratu. Svetek je o tem poročal na tajini seji dne 3. marca 1896, le da najprej ni s ipoluim ime- nom navedel Aškerca. Očitno je Hribar priča- koval ovir. Zato je odstopili predsedstvo dr. Blei- weisu, da bi laibko isvobodneje posegel v debato. Na zahtevo svetnika Subica je moral poroče- valec Svetek najprej na dan z imenom in po- vedati, da je na prvem mestu predlagan Anton Aškerc. Občinslki svetnik Gogala je Hribarjeve- niu oz. Svetkovemu predlogu Tesno nasprotoval, češ da je bil odsek mnenja, naj l^i se ob po- manjkanju kvalifioiranega prosilca podelila služba Semenu. »Zdaj pa se hoče kar naenkrat priikloipiti jnestnemu uiradništvu mož, (ki se je ponesrečil.« Menil je, naj bi se Ašikercu rajši poverilo uiredništvo Zvona, pri tem mu pa po- magalo še is honorarno zaposlitvijo v oiriiivu. To bi mu omogočilo lepše življenje kot služba mest- nega arhivarja. — Hribar se je v svojem odgovoru ikrepko potegnil za Aškerca, češ da bo Semen še 'vedno la.hlko ipostal koiiciipist, ko bo oipravil potrebne izipite. — Občinski svetoivalec Plantan pa iHribarju ni pritrdil. Aškerc da »nima po- trebnih zmoižnosti za mradnišiki posel. Res je, da je on pesnik, a ravno ii ljudje niso mirne krvi, to so ljudje, iki hočejo imeti prostost, in če on postane uradnik, bode nesrečen ... Mestna ob- čina pa ne potrebuje pesnikov, temveč urad- nikov. Aiškerc pa, kar se itiče pisarnišikega posla, ne bode znal nič im govornik dvomi, da bi bilo to mestni občini v korist.« Za Gogalov predlog, naj bi se silužba 'podelila Semenu, je glasovalo 9 svetovalcev od navzočih 18. Ko' je predsedoijoči dr. Bleiweis dirimiral v korist Hribarjevega oz. odsekovega predloga, so po krajši debati gla- sovali o uistanoviitvi in razipisu izačasnega mesta arhivarja. Predlog je bil sprejet. V izvezi s item islklepom so že 7. marca na- mesto službe magistratnega koncipiista — ki so njen ponovni razpis odložili na leto 1899 — raz- pisali začasno službo mestnega arhivarja. V konceptu je Hribar pripisal in trikrat podčrtal, naj -se razpis objavi le »po jedenikrat«, očitno v želji, da bi Aškerca ubranil prevelike kon- ikuremce. Z lavkonsko iformulirano vlogo je Aškerc dne 17. marca 1898 iz Skal ipri Velenju zaprosil za »razipisano mesto. Razen njega je vložil ponovno prošnjo Firanc Smid, na novo pa se je priglasil ljubljanski itrgovec Alojzij Lenček. Cini je raz- meroma ikratki rolk potekel, je Hribar takoj oddal prošnjo personalnemu in pravnemu od- seku ter v svojem predlogu dal prednost Aškercu, »ki si je s svojimi pesniškimi deli pri- dobil v našej literatuiri slavno ime iter si v jiarodu postavil monumonitum aere iperennius«. Odsek se je pridružil Hribarjevemu predlogu; na seji 7. junija 1698 je ta predlog brez težav prodrl in Aškerc je bil imenovan za začasnega mestnega arhivarja s prejemki V. .činovnega iraareda. Na ustrezno Hribarjevo obvestilo z dne 10. junija je Aškerc že 23. junija iz Celja od- govoril, da ibo nastopil — če ne bo ovir s stano- vanjem ali sicer — 30. junija. Obenem je pro- sil za lastno delovno sobo. Dne 1. julija je bil zaprisežen in od 15. julija 1898 je dejans'ko opravljal arhivar.slko služtx>, le du je prve tri dni službovanja porabil za pot v Zagreb, kjer Sli je ogledal Zemaljski arliiv.^ Njegova začetna plača je bila 960 gld. le (no. Po vsem povedanem Aškerčeva nastavitev ni šla povsem gladko. Konec leta 18% za loto 1897 predlagano mesto arhivarja — ne vemo, ali je bilo že tedaj namenjeno Aškercu — je padlo začasno v vodo in le dejstvo, da za .koncipista ni bilo pravih prosilcev, je Hribarju omogočilo, da je proti pičli polovici navizooih članov občin- skega sveta prodrl z začasnim mestom arhi- varja, medtem iko se je imenovanje koncipista odložilo. Šele ko je prišlo tako daleč, je šla Aškerčeva namestitev gladkeje izpod rok. Leta 1898, iko je Aškerc nastopil svojo novo življenjsko ipot Ikot mestni arhivar, je magistrat iravno dobil novo sejno dvorano, popolnoma re- ikonistruirano v secesijskem slogu. Občinski svet je prav v .začetku tega leta pozdravljal »narod- no spravo«, ki resda ni dolgo trajala, se boril proti napadom nemškega časopisja, ki »na grd in perfiden način pisari o Ljubljani in občin- skem svetu« in se delno v zvezi s tem zapletel v ikonifliikt z deželnim predsednikom, ki ga je svetovalec Plantan označil kot satrapa. Mesitna deputacija se je udeležila v Pragi Palackega slavnosti. Mestni svet se je boril za uporabo slovenščine na graškem višjem sodišču, za slo- venako univerzo ter imel žalno sejo za cesarico Elizabeto, ki je umrla ikot žrtev atentata. Ob koncu leta je župan Hribar lahko zaključil, da je v Avstriji le malo mest, ki bi se — mislil je na delavnost občinskega sveta — »mogla meriti z nami«.' V to, za tedanje razmere iziredno razgibano oikolje na ©ni istrani dn v precej togo uradniško okolje na dragi strani je prišel torej sredi leta 1898 Anton Aškerc, star 42 let, dokaj ro- bate narave in vajen doslej bolj dežele kot mesta. Preden se ozremo na njegovo dejavnost na novem službenem mestu, naj zaključimo še podatke o formalni plati njegovega službenega irazmerja. Aškerčev položaj v uradniški lestvici se je kmalu nelkoliiko ziboljšal. Dne 30. dec. 1899 — Aškerc je bil med tem prekinil še zadnje for- malne vezi z duhovniškim poklicem in prenehal maševati — je občinski svet imenoval Antona Aškerca s 1. januarjem 1900 za definitivnega mestnega arhivarja extra statnm s prejemki IV. činovnega razreda s tem, da se mu prizna 10 dotedanjih službenih let, če bi zaradi tega dmenovanja izgubil svojo duhovniško pokoj- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nino. — Leta il9>05 je žuipan iposlal »Siüvencu« uradni ipapravek, ipo ikaterem ni bila Aškercu zvišana plača za 500 gld iter mu ni bilo spregle- danih 10 islužbenih let, marveč se je Aškerc iz lastnega nagiba odpovedal starostni dokladi 200 kron, do katere je 1. januarja 1905 pridobil pra- vico. O tej stvari, iki ima najbrž neke zveze z duhovniilško ipokojinino, za enkrat ni jasnejših podatkov. [Dejansko so v tabelaričnem pregledu mestnih uslužbencev iiz lota 1906 inavedli kot zadnje Ašikerčevo napredovanje tisto s 1. janu- arjem 1900. Dne 8. junija 1910 je Aškerc vložil prošnjo za upokojitev, ki jo je utemeljil is tem, da iz- polni 15. julija t. 1 '22 službenih let, sklicujoč Be pri tem na nek dekret iz dne 9. maja 1908 št. 148 Pr., ,s katerim mu je bilo piriznandh iz prejš- njega službovanja 10 Hat. Z dekretom z dne 1. decembra 1908 pa da je ipridobil oravico do pokojnine. Sicer ni dopolnil polne službene dobe 35 let, a ker je v 54. letu isvoie starosti, »zaradi raznih bolezinij na živcih oslabel, ida se mu nje- gova ifizična koništituaija hujša od meseca do meseca«, prosi ea npokojitev s pokojnino, ki uistreza 22 službenim letom. Proštnji je mestni fizik dr. Krajec pr,i|pisal, da Aškerc že več me- secev boleha za splošno nervoiznostjo, v zadnjih mesecih pa je tudi splošno telesnO' oslabel. Zdravil ga je primarij dr. Jeniko>. Vzrok sploš- nih 'bolezenislkih simptomov, da fe poapnenje žil, kii je v iteli letih neozdravljivo in ni pričakovati stalnega temeljitega Okrevanja. Hribar je oroš- njo priporočil in predlagal, naj bi se Aškercu priznalo če že ne 35, pa vsaj 30 službenih let. Zanimiva je utemeljitev tega predloiga: »Ko bi Anton Aškerc ipisail za kak narod, ki odloča sam svojo 'usodo ter razpolaga sam s svojimi finan- cijalnimi sredstvi, ni dvojbe, da bi se zanj skr- belo iz državne blagajne. Pri nas Slovencih tega seveda ni mogoče; zato imajo na mesto države pravzaprav stopiti samoupravna telesa.« V tem primeru pa pričakuje Hribar, da iz'pod As'ker- čevega peresa izide še mansikako pesniiško in pisateljsko delo. O Aškerčevem uradnem poslo- vanju pravi Hribar, da je bilo vseskozi zado- voljivo. »'On je nredil mestni arhiv ter ga oskr- boval z največjo vnemo.« Omenja tudi dela, ki jih je Ašlkerc lopravil, a o katerih se ob usta- novitvi arhivarsikega mesta niti mislilo ni, pri čemer je miišljena izlasti knjižnica, iki ob času 'tega 'poročila 'olbsega že čez 5000 zvezkov. Za Aškerčevega naisledniika piredvideva Hribar »dr. Niika Zupamča, Slovenca, iki je sedaj zapo- slen v vseučiliiščni knjižnici v Belem gradu.« 3. septembra 1910 pa je As'kerc svojo prošnjo za uipokojitev umaknil, češ da se mu je zdravje zadnje itedne indkoliko z'boljsalo. Ali igre pri tej prošnji res le za izdravstvene vzroke in ali ne gre za Aškerčevo negotovost v času, ko je šlo Hribarjevo županovanje zaradi ikonflilktov z avstrijs^ko vlado v zvezi s septem'brsfcimi do- godki leta 1908 h kraju, še ni moči določno trditi. Taiko je Aškerc ostal mestni arhivar do svoje smrti. Aškerc je začel svoje služibovanje na Magi- stratu v 'temačni sobi ipod Gradom (danes št. 29, arhivsko skladišče), kjer je bil »zrak pod vsa- koj kritiikoj slab in zdravju človeškemiu narav- nost poguben«. Zračiti ni mogel, 'kajti pod Oknom je bila greznica. V sobi se je valjala inajiraizličnejša ropotija, »n. pr. stara zagrinjala, cela kolokcija antifovaričinih tičniikov, 'bobni ter še nekaj brezimnih rečij, po katerih se samo prah nabira, iki so same na se'bi perele in trhle in samo kužijo zrak.« Dotlej menda niti nihče -pomisilil ni na to, da bi bilo itreba v arbivu bri- sati prah in Aškerc se je moral takoj spočetka potegnili tudi za to, da bi mu kdo vsak dan obri- sal prah z mize in stolov in da bi mu vsaj 2 krat •na teden ipometali tla. S svojimi pireidlogi za izboljšavo je Aškerc prodrl vsaj toliko, da je dobil — umivalnik iin pljuvalnik. Vse to nazorno kaže, v kaiko težavnih delovnih po'gojih je Aškerc zaičel s tsvojim arhivarskim 'delom. Kljub .Hribarjevemn zelo uvidevnemu odnosu do' vred- nosti mestnega arhiva, »o vendar na magistratu glede hrambe airh'iva vladaili očitno kaj primi- tivni nazori. V teku let so se opis'ane razmere v marsičem z,boljišale. Aškerc je dobil primernejšo so'bo (sedaj št. 18, arhivsko S'kladišče reigistratairnih indeksov). To'da da mu tudi pozneje ini bilo mehko postlano, pirica dejstvo, da še v zadnjih letih službovanja mi prodrl s prošnjo, da bi mu dodelili slugo za težja dela. V vsej idobi Aškerčevega služibovanja je bil mestni arhiv še primeroma majhen, vsebo'val Aškerčev kip, delo L. Dolinarja, kupljen s sklepom seje 12. IX. 1912 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (pa je že vsaj v glavnem vse dragocenejše sta- rejše gradivo. Sam Ašikerc navaja kmalu po svojem nasitopu, da je arhivski material sprav- ljen na treh stelažah v arhiviskd sobi in na eni stelaži v predsobi, torej na štirih velikih ste- lažah. Slo je iza Tdkopisne (knjige dn za pičlih 200 fasoiklov. Obseg arhiva v tej dobi gotovo ni bil večji Ikot kalkih 80 dolžinskih metrov, kar je bilo v primeri s 3000 dolžinskimi metrd, ki jih obsega današnji Mestni arhiv, pač primero- ma skromen oibseg, vendar ne talko skromen, da Aškerca ne ibi bil mogel zaiposldtd. Dejansko je Aškerc v njem za vseh 14 let delovanja našel dovolj hvaležno delovno področje, ki se je v telku časa razširilo še na druge panoge delo- vanja. Aškerc je svojo službo že od vsega začetka jemal resno. Takoj se je olborožil s tedanjimi arhivskimi priročndiki (Holtzinger, Helfert). Nje- gov ogled iZemaljiskega arhiva v Zagrebu kaže prav tako, da je nastopil službo v Ljnbljani z Tesnimi nameni. Za strdkovne nasvete je biil dostopen. Kmalu po nastopu službe je stopil v stik z dvema tedanjima avtoritetama za zadeve mestnega arhiva, izgodovinarjema P. pl. Radic- sem in Virhovcem ter postavljal fascikle po nju- nih navodilih. Pozneje bomo ugotovild, da se pa vseh »stirolkovndh« nasvetov k. sreči le ni držal. Takoj ispočetka je postavil načelo ločitve arhiva od registrature in to v bistvu dosegel. Sklicujoč se na znanstveno literaturo, si je Aškerc postavil v svoj program nalogo, arhiv urediti, hraniti in napraviti uporabnega. Piri tem se je že tedaj odliočil, da bo k arhivskemu gra- divu izdeloval kartoteke. 'Naslednji pregled Aškerčeve dejavnosti nam bo pokazal, da ne gre za neko nesistematično amaterstvo, marveč da gre vseskozi za stro- kovno delo vsaj na nivoju tedanje dobe. Zato za nas pregled tega dela ne tvori nikako pa- berkovanje kuriozitet o nepesniškem delovanju nekega pesnika, marveč v prvi vrsti prispevek k zgodovini slovenske arhivistike dn njene me- todologije. Zato se tudi ne omejujemo le na prikaz Aškerčevega dela v arhivu, marveč želi- mo njegovo dejavnost tudi kritično oceniti s stališča arhivistične vede. Smatramo, da je tak pogled na Aškerčevo delo tudi njemu samemu najpravičnejši, ker mu s tem priznavamo stro- kovni značaj in strokovno raven njegovega arhivarskega dela. Aškerc se je dobro zavedal, da ga v arhivu čaka ogromno delo in navedel je Radicsevo mnenje, da si arhiva ne upa urediti v 10 letih. >Delo bo tako počasi napredovalo, da arhivar ne bo imel ročno kaj .pokazati, kaj je sploh že storil«. Kakor oibičajno, se je tudd Ašikercu postav- ljal v prvi vrsti problem, kako bo- uiredil arhiv. Kakor vsak tedanji arhivar je indi on nihal med dvema skrajnostima: ohraniti oz. rekon- struirati prvotno ureditev ali pa uvesti novo. Zdi se, da sta mu že Radics in Vrhovec predla- gala neko itemeljitejšo preureditev ali pa je od drugod dobil misel, da bi morali biti »jki znan- Aškerčeva prošnja za službo mestnega arhivarja stvenih načelih tudi vsi akti v omenjenih 173 fasciklih urejeni ipo kronološkem redu.« Ta formulacija je kajpada zelo dvoumna in ni jasno, ali si je predstavljal, da bi moral vse aktovislko gradivo urediti ikronološko, ali pa je hotel Ikronološko urediti vsebino vsakega fasci- kla za sebe. Uresničenje prve možnosti bi po- vzročilo arhivu nepopravljivo škodo, medtem ko bi bila druga možnost z nekimi bistvenimi omejitvama za silo sprejemljiva. K sreči ni opa- ziti, da bi bil Aškerc v pralksi izvedel to krono- loško ureditev, ki pri aktovskem gradivu, vlo- ženem po registratumeni planu, nikakor ne sme biti osnovni princip ureditve. Se velilco večja sreča za mestni arhiv pa je, da Aškerc tudi ni nasedel Komatarjevim predlogom za ureditev arhiva. Komatar je v svojem članiku o Mestnem arhivu obžaloval, da se Aškerc »ne more odločiti za razdelitev arhiva po posamez- nih tvardnah, 'kar je edino pravilna pot pri raz- vrstitvi takih arhivov«. Zato je Komatar sam objavil »shemo, kako si zamišlja vzorno ure- ditev mestnega dn podobnih arhivov«. Ce bi bil Aškerc ravnal po Komatarjevih predlogih, bi bil moral celotno gradivo na novo preurediti po vsebini, kar bi pomenilo razbiti vso staro ure- ditev in popolnioma onemogočiti uporaibo starih protolkolov in indeksov. Ne glede na to pa čista razdelitev aktovskega gradiva po vsebini prak- tično ni izvedljiva, iker se posamezni akti ne tičejo vedno le enega predmeta. Res pa je, da je bil tak način nrejanja tedaj ponekod v modi, "toda njegove if)Osledice so se praktično občutile n. pr. ipri stanovskem arhivu, ki je postal žrtev takega »urejevanja«. To je napravilo ogromno škode, zahtevalo ogromno dela in povzročilo, da se cela vrsta važnih aktov sploh ni mogla najti. Sele v novejšem času je bil stanovski arhiv — morda s še večjiipi napori .— vrnjen v staro stanje, a 'posledice razbijanja po mate- 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA riji se ikljub temu niso dale popolnoma odsitra- niti. Ašlkeroa je Komaiarjev plan zelo razjeizil. Najbrž ga je v prvi vrsti zbodlo, da mu hoče nekdo nenaprošen isegati v interno, delovno pod- ročje lin mu ipred javnostjo kot nekakemu dile- tantu soliti pameit. Zato je sprva protestiral, da je Komatar svoj načrt od njega preplooikal, pozneje pa je točneje in pravičneje zapisal, da je Komatar svoj inačrt napravil na podlagi Aškerčevih izpiskov, ki si jih je izposodil iz airihiva. Ašlkerc tedaj še ni mogel vedeti, da se bo ita, tedaj moderni način urejanja arhivalij po vsebini, kalkor ga je predlagal Komatar, izkazal za popolnoma zgrešenega, sicer bi bil mogel Komatarja najbolj upravičeno zavrniti itudi s te, strokovno arhivisitiiöne plati. Danes pa lahko Aškercu v prid ugotovimo, da se ni rav- lual ne po kironološkem, ne po vsebimsikem prin- cipu ter da aktovskega arhiva dejansko ni bistveno preurejal, marveč se je držal stare ureditve in s tem ostal pri principu, ki je danes v polni meri luveljavljen. Tako je Aškerc urejal arhiv v bistvu le to- liko, da je upostavljal prvotni red, kjer je bilo očitno potrebno, n. pr. pri zapisnikih mestnega sveta. Žal pa pni tem ni bil popolnoma dosleden. Tako že nekatere rokapisne knjige niso bile po- vsem pravilno razvrščene, še bolj občutno pa je bilo to ipri aktih iz začetka 19. stol. Te akte je že ipred Aškercem v irapidnem tempu neko- hko urejeval Radics, ki je ohranil ali pa napravil neke fascLkle, ki nimajo s prvotno ureditvijo registrature nikake podobnosti. Te Radicseve napake Aškerc ni popravil. Za to težavno ope- racijo smo se odločili šele v zadnjem času, kar je seveda zelo tvegano dejanje jwtem, ko so se arhivalije že uporabljale in citirale; zato je bila ta korektura le delno izvedljiva. Bolje bi bilo, če bi bilo to dek> opravljeno že pred nekaj desetletji. iPo vsem povedanem bi mogli oceno Aškerče- vega dela glede urejanja arhivalij povzeti ta- kole: Zavestno alli zaradi poinanjkanja časa se je Aškerc pravilno izognil m eus t rezin emu vna- šanju kronološke adi -stvairne uireditve v arhiv- ski material, nekoliko premalo dosledno pa je izvedel rdkonstriukcije originalne ureditve, mar- več je delno obranil zadnjo ureditev, ki se nd več popolnoma ujemala s .prvotno. To pa je vsekakor daleč manjša hiba. Ze kmalu se je Aškercu postavil tudi pro- blem ška ritirami ja, kot običajno seveda — zaradi .pomainjkanja prostora. Toda pri štirih palicah starega arhivskega materiala (ves material je bil iiz časov pred sredo 19. stol.) škartiranje na- čeloma sploh ne bi smelo priti v poštev. Sama ideja škartiranja torej ni bila ravino najboljša. Pač ipa se je Aškerc, čeprav je bil šele zelo kratek čas v službi, vprašanja tehnike škarti- ranja lotil popolnoma pravilno: predlagal je uistanovitev komisije (Radics, Vrhovec in en preizkušen uradnik registrature). Škartiranja se torej ni ilotil na lastno ipest, marveč je zahteval pristanek mestne nprave in sodelovanje stro- kovne komisije. Vse kaže, da do izvedbe tega predloga ni prišlo in gotovo je tako bolje, ne le ker material sam ni bil prikladen za škarti- ranje, marveč posebej še zato, ker tudi predla- gana ikomisiija (čeprav formalno pravilna) na- logi najbrž ne hi bila kos. Škairtiranje je še danes zelo sporen iproblem in se pri njem rade dogajajo zelo grobe napake. — S predlogom o škartiranja se je torej Aškerc sicer nekoliiko prena.glil, mjegov ipostopek pa je bil vsesikozi ipraviilen in tako ni prišlo do nikake škode. Na drugi strani pa je Aškerc skrbel tudi za nov dotok arhivalij. Po tedanjem pojmova- nju arhivartikega iposla ni šlo pri tem toliko za redno prevzemanje arhivalij iz registrature, ko- likor za pridobivanje razmeroma starejših do- kumentov, pri katerih je bila zgodovinska vred- nost že očitna, medtem ko danes arhiv v prvi vrsti isikubi za novejši material, ki ga nadzoruje lin v primeru ogroženosti prevzema, čeprav bo izrazitejšo hiistorično vrednost šele pridobil. Največjo uslugo za Mestni arhiv si je Aškerc gotovo pridobil s tem, da je organiziral pre- vzem starih zapismiikov mestinega sveta. Mestni arhiv je imel dotlej ie nekaj starejših letnikov, katerih nadaljevanje pa je hranilo deželno so- dišče. Julija 1904 je koncipiral ustrezni predlog in dobro leto pozneje je zajnisnike prevzel. Morda je prišla iniciativa za ta prevzem od dru- god, vsekakor ipa je Aškerc pravilno izvedel prevzem in zagotovil Mestnemu arliivu komple- tiranje najdragocenejše serije. iSiicer se je Aškerčeva akcesijska služba ome- jevala bolj na drobne ipridobitve, pri čemer pa Nekdanja Aškerčeva pisarna ožarne varnosti arhivskih in registraturnih prostorov razmeroma dobro poskrbljeno, ker je občina s primerno utrditvijo stropov proti ostrešju močno izboljšala njihovo požarno varnost. Aškerčevo delo pri hrambi arhivalij se je ome- jevalo v bistvu na čuvanje gradiva in tu je treba Aškercu zopet priznati, da je nal-;>go do- bro in vestno opravil. Doslej ni ugotovljeno, da bi bilo v času njegovega arhivarstva Lz arhiva ikarikoli izginilo, česar o razdobju med obema vojnama ne bi mogli tako mimo trditi. Svoje glavno delo pa je Ašikerc osredo'tocil v to, kar je v svojem programu označil, arhiv »napraviti uporabnim«. Predvsem je že v za- četku svojega službovanja sestavil splošni kata- log mestnega arhiva, lai ga je po potrebi sproti dopolnjeval. Ta »Splošni katalog« je v bistvu nekalk sumarini linventair, iki po zaporednih šte- vilkah navaja naslove oz. značaj posameznih arhivisikih enot. -Napalka tega kataloga je v ne- ustrezni numeraciji. Aškerc je svojo nnmera- cijo 'Opravil brez iprekinitve 'od številke 1—303, pri tem pa nekaj enot iz francoske dobe delno izdvojil in navedel brez numeracije. Pri nu- meriranju se je držal ne povsem ustreznega ireda ureditve, pomešal nekatere sestavne dele registratur med rokoipisne iknjige in si s tekočo numeraoijo, ki se ni ozirala na serije, zaprl fK>t za dopolnjevanje vpisov. To se mu je mašče- valo, iko je leta 1905 prevzel nadaljevanje zapis- nikov mestnega sveta, kd bi se m'Orali vnesti pod št. 179 in dalje, pa je imel te številke že zasedene. Zato je te 'knjige navedel le v -opombi brez numeracije. Zaradi teh hib, iki so ob na- daljnjem prevzemu gradiva postale še bolj očitne, je Aškerčeva numeracija že ikmalu izgu- bila praktični pomen dn je Aškerčev katalog obdržal le neko kontrolno in historično vred- nost, kajti ni bil zasnovan perspektivno in ga ni bilo moči nadaljevati. Svoj čas pa je kot ne- ikaka kombinacija akcesijske knjige in inven- tarja nedvomno dobro služIl, po svoji zamisli pa gotovo ni bil nič Slabši iyd marsikaterega novejšega iposkusa inventarizacije. 'Medtem iko katalog po svoji enostavnosti ni zahteval kakih posebndh naporov dn dolgotraj- nega dela, je Aškerc največ truda vložil v se- sitavo kartotečnih in-deksov. Sama zamisel je bila nedvomno pravilna. V 'UJej prihaja do iz- raza edino pravilni način za evidenco arhivalij, po katerem osta'Uejo dokumeniti na svojdh prvot- niih mestih, abecedni ali smiselni red pa se ustvari s 'pomočj-o potsebnih ikratikih izipisikov, kd jih je m'oci prosto razporediti. Aškerc sii je na- bavil posebne, razmeroma velike kartotečne liste; pri izbiri njihove oblike .sta .po. Aškerčevili navedbah sodelovala Radics in Vrhovec. Eno serijo teh listkov ije naipravil Aškerc sumarno po fasciklih, drugo serij'O pa je izdeloval de- tajlno od akta do akta. Celotnega dela, ki je dejansko že tedaj presegalo moči posameznika, ni niikdar dovršil, tako da ležijo njegovi listki še danes deloma jk) vrstnem redu, kakor jih je izipis'oval. Ce bi bil mogel Aškerc svoje delo dokončati, bi bil iMestnd arhiv dobil za tedanje .razmere dokaj moderen in edinstven pripomo- ček. Po njegovi smrti se nadaljevanja etska kartoteka je več ali manj izpostavljena močno subjektivni presoji, pri Aškerčevi kartoteki pa je zanimivo tudi to, da je vam jo tudi sioer tu in tam vnašal subjektivne momente, kolikor je z vpisanimi jiodatki ijK>lemizirail, jih ironiziral in k njim zavzemal stališče. Včasih se je omejil le na vprašaje in klicaje, tako n. pr. ob prepovedi knjige Vesaprémskega škofa kot veri sovražne, na drugi strami pa je svoje soglasje s prepo- vedjo Miklavževih obhodov prav itako izrazil s klicajem. Tu im tam je izpisku dostavljal kak ironičen komentar, tako meki kupni pogodbi žuipnilka KLinca besedico: Weltereigniss! Poseb- no pa so ga včasih razjezili kalki bombastični naslovi, alasti kadar je šlo za plemstvo. Ko je napravil listek za odredbo o plemiških naslovih, je pristavil: grossartig! Welthistordisohe, epo- chale, weltersohütternde Verfügungen! (Včasih je dal svoji jezi duška celo na samih arhiva- lijah: Ob mekem naslovu, ki je v starem stilu vseboval ijsodvojeno naslovitev Fran Frau, je Aškerc pripisal še celo vrsto »Frau«). Ob vicedomovih napoukdih, iki so v 1. jkuIov. 18. stol. prihaljali na Magistrat vsako leto v zvezi s praviilinim izvajanjem volitev, mu je odpor do teh baročnih dopisov .postoj)oma nara- ščal: Ko je prvič naletel na tak napotek, ga je še mirno registriral, ob drugem je pri omembi zanikrnega igos'jKxdarstva že pristavil vprašaj, pozneje pa se je omejeval na ta'kele izpiske: Aškerčevo poročilo o stanju t arhivu »Stare vicedomove jeremijade«, »vicedomove pridige gl. vicedomove jeremijade«, »Stara dol- gočasma pesem o ikorupcdji pri volitvah«, »Vice- dom»b«ove jeremijade in kapiucinade — že spet!« iin pod. Je to Aškerčevo jezo povečala morda kaka asociacija ma razmerje tedanje mestne uprave do deželne vlade? Včasih pa se ni omejevali le na norčevanje,, marveč je s svojimi axhrvakjami že kar polemi- ziral. Ob pre,povedi sečnje smrekovih vršičkov za igostilniške izvesike je pripisal: »iDostavek arhivarjev: Zalkaj se pa sekanje takozvanih (ne- potrebnih) božičnih dreves ni prejx)vedalo?« In k mekemu oklicu v slovenskem jezilku je pri- stavil: »t. j. v neki barbarski dialeiktni brozgi, da se Bogu usmili!« Včasih pa je kak zapisek izzval tudi njegovo zadovoljstvo. Prepovedi dajanja posojil mlado- iletmikom je pripisal: .»Bravo! Nur nicht pum- pen!« Ob prepovedi sekam ja lip in brez za pro- cesijo rešnjega telesa je pristavil svoje mmenje: »Zdrava prepoved!« in ko je bral o nekom, ki je leta 1810 govoril kmetom, da jim ni treba tlaike opravljati, je ipriipomnil, da je bil to »pa- meten človek«. Tudi sicer je Aiškerc izkoristil kako prilož- nost, da svoje izpeste komentira. Ko je zapisal, da je vožmja iz Zaloga v Sisek iu mazaj trajala 14 dni, je nekdanjim potnikom voščil dobro zabavo! Pri neki resoluciji iz leta 1604 je pri- pisal, da je brez jKwnena, a se je pri itej oceni vendarle nekoliko 'zmotil. Tu in tam pa je kako priipombo napisal tudi z zgodovinskega stališča, n. pr. o lokalizaciji starega Turna v Tivoliju, o izvoru besede goldinar, o značaju metliškega starešine in pod. Ob pisamju kartotek, ki jih je spočetka se- stavljal nemški, potem pa slovenski, se torej Aškerc ni mogel vedno vživeti v vlogo nepri- zadetega opazovalca. Kakor je kot pesnik gle- dal historične motive s svojega staEšča, tako se itndi ob arhivaUjah mi mogei vzdržati, da ne bi ijxmekod ipovedal tudi svoje mnenje. Vendar se je to dogajalo 'bolj redko, tako da je ogrom- na večina kartotečnih listov popolnoma suho- parno sestavljenih, in se zdi, da je Aškerc svo- jemu mišljenju dajal duška le v nekaterih časovnih razdobjih svojega dela. Svojega arhivarskega dela pa ni omejil le na prvotno zastavljene cilje, marveč je začel tudi objavljati gradivo, ki ga je pri delu našel in ki je v njem vzbudilo zanimanje. V času, ko so se Slovenci morali še bariti za priizmanje slo- venščine kot uradnega jezika in ko so se v duhu tedamije dobe morali sklicevati tudi na historične pravice, so tudi Aškerčevo zanimanje naravno vzbudili zlaisti slovensko pisani akti in razglasi.* Pri objavljanju arhivalij se Aškerc ni spuščal v obsežnejša historična razglabljanja in se je omejeval na ikrajiše objave. O kaki širši, historično zasnovani znanstveni publika- ciji virov za zgodovino mesta seveda ni bilo govora. S tem so v bistvu prikazane osnovne jK>teze Aškerčevega arhivarskega dela v ožjem pomenu 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO besede: Aškerc je dejansko pravilno doumel bistvo svojega arhivarskega dela in ga je v itisti meri, kolikor je bilo tedaj mogoče, oprav- ljal v vseh panogah arhivistične dejavnosti od urejanja, prevzema in hrambe arhivalij, preko njihovega evidentiranja do objavljanja gradiva. Askerc pa se ni omejeval Je na to delo. Ze kmalu je njegovo drugo torišče dela postala tudi magistratna knjižnica. Ze 5. marca 1901 je podal »Izvestje o magistratni iknjižnici«, ki je tedaj ipo njegovi prvi ureditvi obsegala nad 600 raziličnih knjig in brošur. V času poročila je sestavljal sistematični ikatalog. Ce je, kot ome- njeno, Hribar 9 let pozneje navedel, da obsega knjižnica nad 5000 knjig, je bil to vsekakor lep napredek. Ze leta 1903, če že ne prej, sta Hribar in Aškerc začela misliti tudi že na Mestni muzej, vendar je bila pot do uresničenja tega načrta še dolga in Aškerc Mestnega muzeja mi več dočakal. Nekateri akti, ki so se ohranili v registraturi, pa pričajo tudi o tem, da je postal Aškerc de- jansko nekak splošni Hribarjev kulturni refe- rent, ki je včasih na lastno- ipobudo, včasih pa po službenem nalogu dajal irazna mnenja in predloge. iPri tem je značilen njegov osebni stil, kd se je le redkokdaj umaknil neosebnemu stilu uradnega poslovanja. Primer Elizejeve ulice je značilen ne le po načinu Aškerčevega utemelje- vanja, marveč tudi po tem, da se je ob tej pri- ložnosti polkazala razlika v kriterijih, po kate- rih sta Hribar in Ašikerc 'ocenjevala Elzejevo delo. lOba sta priznavalla, da gre predvsem za usluge pri raziskovanju slovenskega protestan- tizma. Toda Aškerc je videl tu v prvi vrsti lite- rarno zgodovino in protestantizem, Hribar pa je v prvi ivrsiti videl dejstvo, da gre za Nemca, kd piše nemški. Zato pa sta se ujemala v vrsti drugih vprašati j, od katerih vprašanje pravil- nosti slovenskih napisov na izveskih pod- jetij gotovo ni brez zanimivosti, čeprav zadeve okrog zobarja'^ danes že ne moremo brati, ne da bi jo gledali rtudi nekoliko s humoristične jdati. Raznolika Aškerčeva službena dejavnost jx)- leg arhivarske v podrobnostih ne sodi v koncept tega članika, zaslužila pa bi prav tako, da jo kdo obdela. * Mnenje, da bi bil Aškerc kot mestni arhivar užival sinekuro, je bilo že jMwiovno zavračano in zavrnjeno. Zgoraj navedena dejstva nas mo- rajo potrditi v prepričanju, da Aškerc kot arhi- var nd le delal z dobro voljo, marveč da je pri tem delu tudi 'pokazal svoje siposobnosti in da moramo njegovo delo ocenjevati kot resno stro- kovno delo. Ce je pri nijem marsikaj zastare- lega, je to le jKJsledica dejstva, da se tudi arhivi in arhivistika razvijajo, da 'pa zaradi tega že opravljeno delo ne izgublja na svoji ceni, marveč da vedao tvori podlago za nova in sodobnejša dela. Vrednost Aškerčevega delo- vanja 'pa je tudi v tem, da tvori zarodek tudi poznejši širše zasnovani kulturni dejavnosti mestne uprave. Drugo vprašanje je, aid je poklicno arhivar- sko delo Aškerca v celoti zadovoljevalo. Na osnovi razpoložljivega gradiva moremo pač reči, da ga je z vestnostjo in zanimanjem -opravljal, -sicer se pa zdi, da sta bila Aškere-pesnik lin Aškerc-arhivar vendarle v marsičem dve osebi, ki pa ju je družil skupen temperament. Zna- čilno je v -tej zvezi dejstvo, 'da dioslej menda o n-dbeni Aškerčevi pesmi ne bi m-ogli trditi, da bi bil njen m'Otiv neposredno inspiriran iz bo- gate množine konkretnih podatkov, s katerimi se je Aškerc srečeval pri svojem anhivarskem poslu. V času, ko je deloval v Mestnem arhivu, je Aškerčeva i>esniška sila močno -pojemala. V istem času pa si je — morda nevede — pridobil še drugo, čeprav skromnejšo zaslugo. Našim zgodovinarjem dn posebej arhivarjem bo ostal v ispominu ne ile kot prvd ljubljanski mestni arhivar, -marveč tudi kot -prvi slovenski poklicni arhivar sploh, iki je predstavljal tako rekoč prvo epoho rednega, -poklicnega arhivarskega dela pri nas. Obenem je Aškerc za Kukuljevi- čem -drugi jugoslo-vansiki pokldcnd arhivar in v splošnem pregledu o razvoju ijugoslovanskih arhivov, ki smo ga izdali v francosikem jeziku, po vsej pravici nast-opa v prvi jug-oslovanski trojici arhivarjev: Kukuljevič, Aškerc, Gavri- lovič. (Kot 'prvi privatni arhivar pa nast-opa kakih sito let prej naš drugi jubilant — Anton Linhart.) iNe le s svojim pesniškim delom, tudi v Mest- nem arhivu ljubljanskem si je Aškerc postavil spomendk, manj viden in vise premalo cenjen, a vendar -tudi — trajen. Toda medtem ko je bil priznanja za svoje pesniško delo deležen v pre- ce jišnsji meri -že v -času svojega življenja, dajemo njegovemu arhivarskemu delu priznanje šele dolgo po njegovi smrti. OPOM-BE Da ne hi teksta obremenjevali z nepreglednim navajanjem virov, združujemo spodaj celotno -dokumentacijo o Aškerče- vem službovanju in delovanju na ljubljanskem magistratu v enoten seznam. Opombe se omejujejo le na drugo doku- -menitacijo. 1. God III/49 fol. 237 ss. — 2. Boršn-ik, Aškerc 182. — 3. God 111/50, 51 passim. — 4. Aškerčeve objave gradiva so navedene v Doršnik, AB. — 5. Nekaij pnimerov tega Ašker- čevega delovanja je pripravil za objavo prof. dr. R. Mole. LITERATURA M. .Boršnik Škerlak, Aškerc, življenje in delo. Ljubljana tzbirk< se v arhiviih redkokdaj obnese in pra\iiiloma nasprotuje pravilom arhivistike, ker .sc večkrat doseže ravno nasprotni učinek: stvari se izgube, založe in njihova najdba je otežena. To se je pokazalo tudi v tem primeru, ko mam je prav ta :^zbirka« povzročala največje ; težave pri ugotavljanju aktov in nam je močno oteževala preglednost. Zato so vsi ohranjeni akti pravkar vrnjeni na prvotno mesto liin je za njihovo najdbo .sestavljen ta indeks.. — Ob podrobnem urejanju registrature se bo gotovo naš'o še večje število Aškerčevih aktorv. ludeks se bo po potrebi i tekoče dopolnjeval v evidenčnem oddelku arhiva. Aškerčeva stanovanja d Ljubljani. Iz osebnih listov na magistratu sem povzel tole: 4 X. 1898 je stanoval na Tržaški cesti 45/III (Pire). — 1. XII. se je preselil v iSlomškovo ulico št. lO/II (Gorjup). — 51.. jul. il899 je že stanoval pri Franu Terčku na Sv. Petra nasipu št. 55. — 5). nov. 1900 je prišel k A. Podkrajšku na Resljevo cesto 24. — 8. "Villi. 1902 se je v isti hiši preselil k šivilji Mariji Toman. — 13. sept. 1905 je dobil stanova- nje pri gospe iLeskowitz na Bleiweisovi cesti 7/II. Lastnik, sin gospe Leskowitz, se je preselil v Linz. — Hiša je bila pozneje last dr. Valentina Kri- sperja in je dobila št. 9. — 5. februarja 1910 se je preselil Aškerc iz 11. nadstropja v parter v lastno stanovanje. Tu ga je zadela kap in je umrl 10. VI. 1912 v deželni bolnišnici. Aškerčeva borba za uradnega slugo. A. Aškerc bi bil rad dobil slugo, ki bi mu pomagal pri delu v mestni knjižnici, in je naslovil na župana tole: ^Uradno poročilo. Prosim gospoda župana, naj mi dodeli magistratnega slugo, ki zna dobro citati, da mi bo pomagal knjige spravljati na štelaže; tudi mi mora pomagati pri lestvi, ki je takega sistema, da si človek lahko na najlepši način tilnik zlomi. V Ljubljani, 10. 1. 10. I Aškerc m. p.« Toda župan je imel malo smisla za prošnjo arhivarja, ki se je bil takrat že malo postaral in bil itudi nekoliko neokreten, in je pripisal urad- nemu poročilu: Ker imajo vsi sluge drugod polne roke posla in iker po mojem mnenji za urejeivanje knjižnice sluge potreba ni, ne more se onostranskej želji vstreči. Videat Exsp. arhivar A. Aškerc« Toda Aškerc ni odgovora vzel na znanje, ker ga ni podpisal. Dr. R. Mole 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SLOVENSKA TRGOVSKA MLADINA V ZAGREBU 1856—1870 ('Pri&pevek za študij o emigracijah slovenskih dijakov na Hrvatsko) V arhivu zagrebške Trgovisko-industrijske zboriaice' se hranita dve knjigi z evidenco trgovskih vajencev in pomočnikov, ki so se izučili trgovsikega polklica pri tamikajšnjih trgov- cih. Prva knjiga z maslovom »Protokoli der Practikanten und Lehrj'unge« obsega razletja 1856—1870, druga »PirotocoU der Buchführer und Commis« pa 1856^1857 in 1876—1890. To pomeni, da je Trgovsko-induistrijska zibonnica v Zagrebu ob svojem konstituiranju 1952. leta prevzela evidenci dotedanjih cehovskih organi- zacij in j-ih nadaljevala do reorganizacije trgov- skega šolstva in obrti sploh v avstro-ogrski monarhiji, izvajane v zadnjiih deceinijih pretek- lega stoletja. Vpisi v teh knjigah obsegajo ru- brike: dan vpisa, ime in priimek vajenca ozi- loma pomočnika, njegov rojstni kraj in politični okraj, vero in starost, jwtem priimek in ime gospodarja, trgovsiko stroko in ijxxlatke pogodbe ali prejšnjega nčenja. Podatki iz teh knjig nam nudijo tudi zanimivo gradivo o dotoku mladine iz slovenskih pokraj-in v irgovslki stan na Hrvat- skem, posebno v Zagrebu, ki je Ml že tedaj močno itrgovsko središče in seveda tudi zelo privilaono mesto za šolanje tistih, ki so si izbrali trgovslki stan ea življenjski ipoklic. 1. Protokoli der Practikanten und Lehrjunge (1836^1870) obsega v celoti 581 vpisov, od tega števila pride na Slovence 45 vipisov ali 7,74 "/o. Vpisovanje teče nepretrgoma skozi vsa leta z izjemo 1849. leta, ko ni vpisa. Ker nas zanimajo posebno Slovenci, naj omenim število vajencev le iz tistih let, v katerih so vpisani Slovenci. Tako je bilo vajencev 1856. leta 26 (4 Slov.), 1837. leta 9 (2 Slov.), 1839. leta 6 (1 Slov.), 1840. leta 9 (1 Slov.), .1841. leta 6 .(2 Slov.), 1843. leta 27 (2 Slov.), 1844. leta 9 (1 Slov.), 1846. leta 17 (2 Slov.), 1851. leta 67 (5 Slov.), 1852. leta 30 (2 Slov.), 1853. leta-39 (3 Slov.), 1854. leta 25 (4 Slov.), 1856. (leta 26 (2 Slov.), 1857. leta 26 (2 Slov.), 1856. leta 20 (1 Slov.), 1859. leta 19 (2 Slov.), 1861. leta 55 (2 Slov.), 1866. leta 20 (1 Slov.), 1867. leta ll2 (.1 Slov.), 1868. leta 9 (1 Slov.), 11869. lieta 16 (2 Slov.) in 1870. leta 10 (2 Slov.). Glede na pristojnost vajencev pride na Šta- jersko 23, na Kranjsko 21 in na Koroško 1; po rojstnem kraju pa dobimo nasilednjo sliko: Brežice 4, Celje 4, Celovec 1, Cadram 1, De- stinci 1, Dolenja vas (Videm) 1, Gorenja vas (Ribnica) 1, Klindorf (Kočevje) 1, Kostanje- vica 1, Kozje 1, Krško 1, Ljubljana 2, Maribor 4, Metlika 1, Mokronog 1, .Novo mesto 1, Poljane (Črnomelj) 1, Ptuj 1, Ribnica 6, Sodražica 1, Skocjan 1, Šoštanj 1, Trava (Kočevje) 1, Tržič 1, Velika nedelja 1, Videm 1, Višnja gora 1, Voran (Gradec) 1, Vransiko' 1, Zusem 1. Število vpisanih vajencev .Slovencev po sta- rosti imamo: od U let 1, od 12 let 2, od 13 let 5, od 14 let 9, od 15 let 7, od 16 let 8, od 17 let 7, od 18 let 3, od 20 let 1 in pa 2 brez navedbe starosti. Po strelkah se je učilo trgovine z mešanim blagom in špecerijo (Speozerev, Material, Niirn- beriger-Waaren, Galanierie, Gemischte Waaren) 35, trgovine s takstilnim blagom (Schnürt und Mode-Waaren, Coiirend, Tuch) 6, .trgovine s ste- klenino (Glass and lStein.gut, Porzelan) 2, .trgo- vine z železnin.o (Eisen) 2 in trgovine s papir- jem (Papierhan.dlung) 1. Vajenci so se večinoma učili 4—5 let svoje stroke pri gospodarjih, v enem primeru je vi- deti, da je z gospodarjem sklenjena pogodba le na 2 leti in pol, v itreh primerih na 3 leta in pa pri enem celo na 6 let. 2. Protocoll d. Buchfilhrer u. Commis {1836— 1837, 1876—1890)2 obsega v celoti 539 vpisov, od tega do 1^7. leta 523 vpisov. 52 vpisov pride na Slovence, to se pravi 16,09 "/o. Vpisovanje teče nepretrgoma, ni pa vpisov za leta 1839, 1845, 1849 in 11850. Število trgo.vs.kiih .pomoöndkov v letih, ko so vpisani tudi Slovenci, je bilo 1836. leta 48 (15 Slov.), 1837. leta 28 (3 Slov.), 1838. leta 16 (4 Slov.), 1840. leta 15 (2 Slov.), 1841. leta 7 (a Slov.), 1842. leta 2 (1 Slov.), 1843. leta 26 (3 Slov.), il846. leta 16 (3 Slov.), 1846. leta U (1 Slov.), 1851. leta 21 (2 .Slov.), 1852. leta 28 (1 Slov.), 1853. leta 39 (8 Slov.), 1854. .leta 22 (4 Slov.), 1853. leta 20 (2 Slov.) in 1856. leta 10 (1 Slov.). Po pristojnos.ti pride na Kranjsko 52 Ln na Štajersko 20 trgovskih pomočnikov, po rojstnem kraju pa imamo: Brežice 1, Celje 1, Dolenji Lazi 1, Hoče 1, Jurjevica (Ribnica) 1, Konjice 3, Kostanjevica 2, Lipovec (Ribnica) 1, Lisce 1, Ljubljana 6, Mari- ibor 4, Mrzla voda 1, -Novo mesto 2, Podzemelj 1, Postojna 1, Radgona 1, Ribnica 10, Sovnek 1,' Središče 1, Sv. Jurij 2, Šmarje 2, Šoštanj 1, Trav- nik (Ribnica) 1, Tržič 1, Videm 1, Višnja gora 1, Stična 1 in Žužemberk 1. Število vpisanih trgovskih pomočnikov Slo- vencev po starosti je iakolle: od 18 let 3, od 19 let 5, od 20 let 7, od 21 let 3, od 22 let 7, od 23 let 4, od 24 let 4, od 25 let 4, od 26 let 3, od 28 let 1, od 39 let 2, od 30 let 3, od 52 let 1, od 53 let 1 in pa 4 brez navedbe starosti. Od trgovskih stroik so zastopane tukaj trgo- vina z mešanim blagom (Spezerey, Material, Ge- mischte Handlung, Nürnberger-Waaren) 34, trgo- vina s tekstilnim blagom (Courend, Tuch, Mode) 9, trgovina z železmino (Eisen, Geschmid) 2 in pa knjigovodje (Buchhallter) 2. Trgovski pomočniki so se izučili svoje stroke v raziličnih trgovinah, in sicer v Bratislavi 1, v Celju 4, v Celovcu 1, v Konjicah 2, v Kostanje- vici 1, v Kozjem 1, v Ljubljani 5, v Mariboru 5, 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V (Novem mestu 2, v Ptuju 1, v Sevnici 1, v Slov. Bistrici 1, v Varaždinu 2 in v Zagrebu 18, ni pa raizvijden kraj učenja za 7 vpisov. Interesantno je, da je bilo trgovsikih vajen- cev največ vpisanih v letih 1851 (5), 1836 (4) in 1854 (4), trgovskih ipomočnikov pa zelo dosti leta 1836 (15 ali 31,25»/o), potem leta 1853 (8 ali 20,51 "/o), pa leta 1838 (4 ali 25 Vo) dn leta 1854 (4 ali 18:18*/»). Ugotovimo tudi dejstvo, da je kakih 20 vajencev in ipomočnikov iz Ribnice ali njene okolice, potem iz Ljubljane 8. iz Ma- ribora 8, iz Celja in okolice 8, iz Brežic 5 itd. Končno naj še navedem priimike iz obeh knjig': Arko (Ribnica, Sodražica), Baoher (Skocjan), Cehech (Ptuj), Conzillia (Zužemberlk), Deack (Ribnica), Dejak (Dolenji Lazi), Eingler (Ljub- ljana), Futz (Kočevje), Gadner (Novo mesto), Gatsch, (Kostanjevica), Gerbez (Ribnica), Geyer (Videm), Gliha (Višnja gora), Gorsche (Ribnica), Hartnagl (Maribor), Heindl (Celovec), Hiegers- perger (iMariibor), Hoenigg (Čadram),, Iilz (Rib- nica), Ingolič (Velika Nedelja), Inzinger (Mari- bor), Javorek ((Podzemelj), Kantezky (Mari.bor), Kayser (Hoče), Keiner (Zusem), Kerbitz (Trav- nik, Ribnica), Kerii-Kehrn-jKherin (Ljubljana), Klemenčič (Maribor), Knaus (Kočevje), Koshar (Radgona), Kraiill (Maribor), Kuscher (Črno- melj), Leber (Celje), Legan (iNovo mesto), Lil-- leg (Ribnica), Louschin (Ribnica), Lusner (Metli- ka), Maly (Tržič), iMercher (Ribnica), Mesner (Šoštanj), Mikulioh (Ribnica), Mnrmeyer (Mari- bor), iNamorš (Brežice), iNasko (Vransko), Nos- sain (Ribnica), Orasohem (Ribnica), Osset-jOsseth (Sv. Jurij, Celje), Patriarch (Celje), Pollare (Mo- kronog), iPeteln (Ribnica), Pichler (Lisce), Pi- škur (Kostanjevica), RaJtschich (iSmarje), Paz- nik (iLjubljana), Sapada (Sv. Jurij, Celje), Sche- ga (Ribnica), Sohivitz (Tržič), Schnidensich (Bre- žice), Seidl (Celje), Sever (Kostainjevica), Sharl (Ljubljana), Skardely (Gradec), Sollar (Sredi- šče), Sattelscheg (Videm), Souvann (iSovnek, Ce- lje), Startz {Ribnica), Steiner (Konjice), Sterger (Videm), Suppantsitsch (Šmarje), Trček (Ljub- ljana), Tsech (Destinci), Unger (Konjice), Ur- banohic (Stična), Vesselly (Travnik, Ribnica), Vinzenz (Višnja gora), Vugriinchich (Mrzla vo- da), Walenchak (Kozje), Wanitsch (Krško), Wogrinecz (iBrežice), Wugrinz (Brežice), Zehner (Brežice), Zerme (Postojna). Lisac Ljuboutur-Andrej OPOMBE /. Trgovačko-inchistrijska komora u Zagrebu, .sedaj njen arh.iv v Arhivu grada Zagreba. — 2. Drugi del evidence, ki obsega leta 1S76--1890, ne pride v poštev, ker v terni razletju ni vipisaniiih Slovencev. — 3. V oklepajih je na/vwlba kraja; pri imenih je obdržana izvirna ortografija. MUZEJSKE NOVICE ZBIRKA GOTSKE IN RENESANČNE NOŠE V LJUBLJANSKEM MESTNEM MUZEJU V okviru letošnjega muzejskega tedna je Mestni muzej v Ljubljani odprl 10. oktobra svojo novo zbirko gotske in renesančne noše v ljubljanskem območju. Ko se je Mestni muzej v Ljubljani v le- tih 1952 in 1953 po sestavi svojih sodelavcev vsaj v najnujnejšem obsegu zaokrožil, tako da se je bilo mogoče lotiti ne samo drobnih nalog iz dneva v dan, temveč tudi zasnove o dokonanem okviru in vsebini razislkoval- nih in razstavnih prizadevanj v Mestnem muzeju, je 'bila s tem ustvarjena podlaga za postopno obdelavo posameznih njegovih to- rišč, kakor je bila pred nekaj manj kot dvema letoana obrazložena v posebni knji- žici. Poglavitni načrti kulturnozgodovinsikega oddelka so se tedaj opredelili takole. Pred- metno gradivo, ki mora biti osnova in teži- šče vsake muzejske zbirke, usmerja raz- iskave o zgodovini ljubljanske omike zla- sti k stavbarstvu in topografiji, k noši in stanovanjski kulturi v širšem pomenu, v manjši meri pa k drobnejšim muzeološkinii poglavjem o prehranjevalni, gledališki, glasibeni, tiskarski in šolski zgodovini. Ostala poglavja iz preteklosti Ijubljeinske kulture so le borno prikladna za muzejsko ponazoritev ali pa bodo obdelaaia v poseb- nem galerijskem oddelku. V zgodovini stanovanjske kulture se po- naša Mestni muzej razen Pokrajinskega muzeja v Mariboru in Mestnega muzeja v Ptuju z najlepšim gradivom na Slo^¦enskem. Spomeniški referat, ki je bil ustanovdjen 1951 v proračunskem okviru iMestnega anu- zeja, je že s svojimi začetnimi preučevanji prispeval Mestnemn muzeju dolgo vrsto spomeniških virov o ljubljanski stavbni zgodovini in topografiji. Tako je bila od treh f)oglavitnih nalog kulturnozgodovin- skega oddelka historična podoba ljubljan- ske noše edina tema, ki ni bilo o njej zbra- nega nobenega gradiva, kaj šele da bi po- znali njene študijske osvetHtve. Spričo tega smo začeli 1953 zbirati pisano, zlasti arhivalno gradivo o oblačilni omiki. To so bili zapuščinski inventarji, oporoke, policijiSiki redi, mitninski akti, tiralice, opisi v vizitacijah, računske knjige, raznoteri spisi zlasti kronističnega značaja in pa sta- 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rejša zgodovinopisna dela, ki upoštevajo tudi njim Lližje aid celo sodobno gradivo. Te vire, v razponu od prve polovice XVI. do XIX. stoletja, smo lani do kraja pregle- dali. Temeljni vir za zunanjo podoibo o obla- čilni omiki pa so spomeniki upodaJbljajoče umetnosti. V starejših rokopisnih in knjižnih ilustracijah isicer ni ibilo najti pomembnej- šega gradiva, zato pa so upodobitve našega stenskega slikarstva pa itudi plastike pogo- sto imeniten vir za raziskave o slovenski noši. — Za ljubljansko ozemlje segajo naj- starejši umetnostni spomeniki o tem po- glavju v prvo polovico XV. stoletja. Odtlej pa do druge polovice XVI. stoletja se za- okrožajo zgodovinarju noš v razmeroma prav visokem številu. Za gotiko in renesančno nošo, ki prehaja pri nas okrog 1600 v slog zgodnjebaročne oblačilne omike, razpolagamo torej s pri- kladnimi umetnostnimi kakor tudi pisanimi viri. Osnovne poteze vmanjih značilnosti o takratni obleki so razvidne največ s fresk, manj iz plastike. Pisano gradivo je po svo- jih podatkih, ki zadevajo predvsem cene, način in izvor izdelave posameznih oblačil- nih kosov, njihove stanovske značilnosti, izraze družbenih razmer v modi in podobno, predmetno vse manj nazorno in zato v raz- stavnem, seveda pa ne raziskovalnem p)o- gledu drugotnega pomena. Porabno je zla- sti v legendah ali v raznovrstnih, tudi risa- nih dopolnilih temeljnega umetnostnega gradiva. Tako smo za prvo sklenjeno poglavje o zgodovini noše v ljubljanskem območju naj- prej osikrbeli osnovne razstavne vire, se pra- vi ustrezne kopije iz stenskega slikarstva. S spomenikov na ozemlju, ki mu je bila Ljub- ljana v XV. in XVI. stoletju kulturno sre- dišče, smo izbrali najtehtnejše upodobitve o značilnostih tedanje oblačilne omike in jih kopirali. Od septembra 1954 do junija 1995 so Marjan Tršar in pa Leon Koporc, Vladimir Makuc in Boris Sa jo vie kopirali 70 ustreznih figur iz gotskih in renesančnih fresk in 12 podob bistriškega koledarja iz 1415. Petim, šestim kopijam stenskih slik s Sv. iPrimoiža nad Kamnikom in iz Hrastov- Ija kakor tudi kopiranju gotske in rene- sančne plastike smo se morali zazdaj še od- reči zavoljo križev in težav z denarjem. Pa tudi sicer ne bi bili kos visokim stro- škom te akcije, če ne bi bili deležni pomoči Gospodarskega razstavišča, ki nam je omo- gočilo tudi našo lansko občasno razstavo; to je obiskalo ok. 25.000 ljudi, kar pomeni za Ljubljano doslej menda najboljši obisk neke muzealne prireditve. Na podlagi tega smo šele lahko kopiranje uspešno končali. Podobno celotno izrabo ustreznega baroč- nega umetnostnega gradiva, ki je prav tako že zbrano, pa smo si morali prihraniti do niaslednjega leta, ko upamo, da se bodo po- nudile ugodnejše možnosti za pravilno za- okrožitev" tega razdelka v Mestnem muzeju. Ko sta se letos spomladi izpraznili v dru- gem nadstropju dve dvorani, smo se odlo- čili, da bomo do dokončne preureditve mu- zejske stavbe, do izselitve Slovanske knjiž- nice, namenili ta prostor zbirki gotske in renesančne noše, ki smo medtem z njo \^ posebnih razstavah podprli uveljavljanje Pokrajinskega muzeja v Radovljici in Mest- nega miuzeja v Kranju. Pričujoča stalna razstava gotske in rene- sančne noše v ljubljanskem območju pa še ni izvedena povsem do kraja. Vsebuje gra- divo o formalni strani svojega vprašanja, pogreša pa še sklepe iz preučitev pisanega gradiva, ki bodo z legendami in manjšimi ilustracijami včlenjeni v zbirko, ko bo drugo leto zaključena celotna raziskava o gotsiki in renesančni inoši, ki jo je Mestni muzej uvrstil v svoj knjižni program. A tudi v sedanji obliki je ta zbirka mimo Steirische Traohtenhalle v Avstriji edina v Srednji Evropi pa tudi sicer ena od zelo redkih, ki se ponaša z gradivom ne samo o polpretekli, temveč tudi o srednjeveški oblačilni omiki. ^„^^,„3 g^. Udeleženci i>o;ivcfovanja slovenskih konservaiorjev v Pomurju v dueh 28.—51. septembra 1956 pred gradom v Beltincih ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA POSVETOVANJE SLOVENSKIH KONSERVATORJEV V POMURJU V Sloveniji smo imeli doislej dve posveto- vanji konservatorjev: po prvem tovrstnem zborovanju v Splitu je bilo lani drugo zve- zno posvetovanje konservatorjev v Ljub- ljani, letos pa so se prvič izbrali slovenski konservatorji v Murski Soboti. Splitsko posvetovanje je bilo zamišljeno kot prvi pregled spomeniškovarstvene de- javnosti v državi in zavoljo tega ni moglo roditi drugih sadov, kakor da je utrdilo do- ločene strokovne poglede, uveljavilo po- trebo po trdnih organizacijskih okvirih ter omogočilo udeležencem, da so si ogledali spomeniško gradivo dela Dalmacije. —¦ Ljubljansko posvetovanje je napravilo ko- rak naprej. Predvsem je bilo v teoretičnem delu načetih mekaj pomembnih novih vpra- šanj, ki so bila pereča najbolj v Sloveniji (o estetiki in dokumentarnosti pri spomeni- ških posegih, o gradovih, tehniških spome- nikih in podobno), razen tega so si mogli udeleženci ogledati vrsto značilnih spome- nikov po vsej Sloveniji. Spričo potreb, ki jih je pokazala diskusija, je bilo škoda, da že takrat ni bila sprejeta v program zboro- vanja obravnava zvez med spomeniškim varstvom in urbanizmom. — Za posvetova- nje v Pomurju pa lahko rečemo, da je v veliki meri ustreglo prav tej pomanjk- ljivosti. Po obširnih prikazih zgodovine in spomeniškega inventarja v Pomurju je bilo med drugim v siklepih zagotovljeno vse- stransko sodelovanje konservatorja in ur- banista s tem, da je bilo priporočeno okraj- nemu ljudskemu odboru \ Mursiki Soboti, naj nadaljuje z izdelavo regionalnega na- črta, pri čemer je treba izgotoviti spomeni- škovarstveni elaborat (v pokrajinskem me- rilu) kot njegov sestavni tlel. Ob tem je treba poudariti, da so se prvič pri nas na takem forumu razklenile ozke meje kon- servatorjevega dela. Pravilnost prizadeva- nja vseh, ki so že več let čutili potrebo po takem načinu dela, ki zagotavlja večji družbeni interes za spomeniško dediščino v posameznostih in v pokrajinskem okviru, je bila s tem potrjena. Sicer pa je že v sami udeležbi na zborovanju treba ugotoviti oči- ten napredek: medtem ko je v Sloveniji komaj slaba desetina konservatorjev {niti v vsakem okraju ni to mesto zasedeno po stro- kovnjaku), je bilo udeležencev nad šestde- set, med njimi tudi delegacija urbanistov in vrsta domačih predstavnikov, ki so vsi plodno sodelovali pri delu posvetovanja. Ni pa bil sprejet samo omenjeni načelni sklep o sodelovanju, marveč je naše zboro- vanje tudi preciziralo delovni način, kadar gre za spomeniške posege: konservator je po ugotovitvi zlborovanja kot odgovorna strokovna oseba dolžan pritegniti k delu po- trebne strokovnjake (od tehničnih izveden- cev do urbanistov), zakaj samo na ta način more biti njegova odločitev vsestransko podprta. Kako je lahko tako sodelovanje uspešno, je med drugim pokazala obrav- nava spomeniških posegov na Selu. Prirediteljem je treba priznati, da so do- bro pripravili tudi terenski del jKJSvetova- nja. Udeleženci so si namreč mogH ogledati domala vse najznačilnejše spomenike Po- murja, še več, pred nami so razgrnili tudi dobršen del vsakdanjega življenja ljudi ob slovenski meji. Obiski pri lončarjih, po va- seh, po graščinah in cerkvah, na naftnih poljih — vse to je dalo zaokroženo podobo o življenju tega dela slovenske zemlje, ki je do nedavnega živelo v senci graščin, zdaj pa si utira pot v sodobnejše življenje. Nič ni čudnega, če je bil poseben poudarek dan prav entografskim spomenikom, saj je Po- murje spričo posebnih zgodovinskih oko- liščin ohranilo od vseh slovenskih dežel največ pisanega bogastva te vrste. Ni naj- manjši uspeh posvetovanja v tem, da je spričo vsega, kar Pomurje na mikavnostih premore, bila nakazana perspektiva za turi- stično izrabo te dežele, ki dobiva, kakor beremo zadnje tedne, boljše prometne zve- ze z ostalo Slovenijo. — Za vse tiste, ki jih na zborovanju ni bilo, pa jih mika spome- niška posest slovenskega Pomurja, bo ne- dvomno dober kažipot posebna publikacija, kjer bodo natisnjeni vsi referati s tega zbo- rovanja. V splošnem je treba potemtakem ugoto- viti, da je bilo pomursko posvetovanje slo- venskih konservatorjev uspešno tako v strokovnem kakor v manifestativnem po- gledu: utrdilo dn uveljavilo je poglede o široki povezanosti spomeniške dediščine s sodoibnim življenjem, pomurskim javnim delavcem pa je dalo priznanje za uspešno dosedanje delo in vzpodbudo za prihodnje napore pri ohranjevanju in smotrnem izpo- polnjevanju spomeniško-pokrajinskega pro- fila dežele. ^^^^ g,,^; lili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINSKO BRANJE Zbornik Primorske založbe Lipe. Koper 1956. 105 str. Za uredniški odbor B. Magajna. Tisk tiskarne Jadran v Kopru. Založba Lipa v Kopru je izdala prvi zve- zek svojega zibornika pač iz namenom, da odpomore na ta način jKwnanjkanju publi- kacij, ki bi obravnavale zgodovinsko in kulturno preteklost inašega Primerja. S tega stališča je zamisel o vsakoletnem izdaja- nju takega zbornika vsekakor pobvalna, posebno ker je Istrski zgodovinski zbornik, katerega prvi zvezek je izdalo leta 1953 Zgodovinsko društvo v Kopru, nekako za- mrl. — Uredniški odbor zbornika je pova- bil k sodelovanju naše najvidnejše znan- stvene delavce in tako je vsebina tega zvezka precej bogata. Uvodno mesto zavze- ma obširnejša razprava prof. Milka Kosa o imenih nekaterih krajev v Slovenskem Pri- morju, v kateri avtor — najboljši poznava- lec zgodovinske topografije naših krajev — na osnovi svojih bogatih zbirk izpiskov dz raznih arhivov prikazuje razna imena kra- jev, kot so se le-ta uporabljala v teku časa. Nekatera segajo še nazaj v rimsko dobo, druga so nastala šele ob naselitvi Sloven- cev. Posebej obravnava vpliv krščanske cerkve in fevdalizma na krajevno imeno- slovje — prve na imena številnih krajev, imenovanih po raznih svetnikih, drugega na imena gradov. Vsa razprava je podrobno dokumentirana z navedbami raznih oblik za krajevna imena v virih. — Mirko Rupel je podal v krajši razpravi lep pregled našega slovstva na Primorskem v starejši dobi. Po kratki omembi najstarejših slovenskih za- pisov v rokopisih iz srednjegia veka s tega področja, obravnava obširneje delovanje slov. protestantov in osvetli delež, ki ga je Primorska prispevala k osnovam slovenske književnosti. Pomemben prispevek je dala tudi protireformacijsta književnost do konca XViIIlI. stoletja. — S področja etno- grafije je obširen prispevek Milka Matiče- tova, ki objavlja zapis pravljice Brat in ljubi, kot mu jo je pripovedoval nepismeni pravljičar Trentar Marinčič. Razprava je opremljena z vsem znanstvenim aparatom in navaja tudi druge inačice te pravljice, zapisane v preteklem stoletju. — Vinko Šribar je prispeval pregled arheoloških del na Koprskem v letih 195l2—^1955, pri katerih je bilo odkritih precej zanimivih najdb, predvsem pa so važne tiste, ki dokazujejo zgodnjo naselitev teh krajev po Slovencih. — (Memoarnega značaja je prispevek Jo- žeta Pahorja o učiteljstvu v Slov. Primorju in Istri v letih 1906—1-926, v katerem avtor opisuje boj slov. učiteljstva za slovensko šolo, ki je mnogo pripomogel k temu, da je primorsko ljudstvo ostalo v narodnem oziru složno, obenem pa je z borbo proti fašizmu bilo tudi boj za narodno in socialno osvoboditev. — V kratkem članku opozarja P. P. na potrebo po zbiranju podatkov o deležu Slovencev pri kulturnem in gospo- darskem razvoju Trsta, da se tudi v tem pogledu korigirajo trditve ital. avtorjev o čisto italijanskem značaju Trsta. — Pre- gled najnovejših dogodkov na Tržaškem podaja J. B. in analizira stanje po sklenitvi Londonskega sporazuma, ki je dal osnovo za mirno sožitje obeh narodov na tem pod- ročju. — B. Šalamun poroča o desetletnih naporih in uspehih zdravstvene službe v Slov. Primorju in opozarja na nujna vpra- šanja s tega področja. — Zaključek zbor- nika obsegata letno poročilo založbe o de- lovanju od ustanovitve dalje in pa biblio- grafski pregled njenih izdaj. Varstvo spomenikov V. 1953—1954. Glasilo Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Ljub- ljana 1955. 199 str. Med publikacijami, ki utegnejo zanimati tudi bralca, zainteresiranega za krajevno zgodovino, je nedvomno Varstvo spomeni- kov, ki ga letno izdaja kot svoje glasilo Zavod za spomeniško varstvo LRS. Zadnji zvezek za 1953 in 1954 — izšel šele 1955, — je precej obšiien. Teoretično stran spomeniškega varstva obravnava F. Stele v razpravi o estetiki dn dokumentarnosti v restavriranju spomeni- kov, kjer prihaja avtor na podlagi številnih praktičnih primerov do zaključka, da med njima pravzaprav ni nasprotja, temveč da se obe lahko idealno dopolnjujeta. — V ob- močje kulturne zgodovine sega razprava F. Basa o organizaciji spomeniškega var- stva v slovenski preteklosti, ki daje lep pregled te važne kulturne dejavnosti na na- ših tleh. Obenem prinaša tudi pregled spomeniško-varstvenih predpisov do najno- vejše dobe in seznam delavcev na tem pod- ročju. — Nace Sumi razpravlja o spome- niškem vprašanju v Ljubljani, kjer razčleni obseg spomeniške Ljubljane z urbanistič- nimi enotami in spomeniki raznih stavbnih in umetnostnih stilov, potem pa preide na ukrepe, ki bi jih bilo treba narediti za ohranitev podobe spomeniške Ljubljane, upoštevajoč pri tem funkcije, ki jih tem delom mesta nalaga sodobno življenje. 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Glede arheoloških spomenikov je bil teri- torij Ljubljane razdeljen na 14 sektorjev. Priloženi karti prikazujeta urbanistične enote in spomenike 1., 11. in lil. reda in ozemlje Emone z njenimi predmestji in po- kopališči, vrisanimi v tloris današnjega me- sta. — Isti avtor razpravlja v posebnem se- stavku o toliko 'diskutirani rešitvi vpraša- nja iKoslerjeve hiše v zvezi z ureditvijo podaljšane Titove ceste. — Tehten je pri- spevek arh. M. Musica o preureditvenih de- lih v 'Novem mestu v pogledu regeneracije historičnih mestnih jeder, kjer opisuje dela v Novem mestu v zvezi z modernizacijo ce- ste Ljubljana—^Zagreb. — M. Zadnikar po- roča o restavraciji cerkve v Zgornji Dragi pri Stični, ki jo je verjetno gradil vzpo- redno s stisko baziliko sredi XII. stoletja franc, stavbenik Mihael in ki predstavlja enega lepih manjših spomenikov romanske arhitekture na Slovenskem. — J. iKlemenc, vodja arheoloških izkopavanj v Šempetru v Savinjski dolini, poroča o najdbi temelja rimske nadgrobne kapele in o njeni konser- vaciji. iNa njem bo kasneje iz ohranjenih delov rekonstruirana cela kapela. — O no- vih odkritjih pri spomenikih romanske arhitekture poroča M. Zadnikar. Med naj- važnejše štejemo odkritje polkrožno apside, ki dokazuje nekdanjo »zunanjo ali vhodno« kapelo v prvotnem obzidju stiškega samo- stana; dalje je bil na Kranclju nad Škofjo Loko izkopan spodnji del gradu s stolpom, obdanim z jarkom iz XI.—XII. stoletja, pri farni cerkvi v Stari Loki pa temelji gotske in v njej romanske južne apside stare cer- kve iz XIII. tstoL, porušene 1863. — Tehno- loško pomemibna sta članka M. Musica o pravilni obravnavi ometa na arhitekturnih spomenikih in M. Vidmarja o uporabi in vrednosti raznih konservatorskih fotograf- skih metod. — Poročilo o delu restavrator- skega oddelka je prispeval M. Šubic, kon- servatorska za leti 1953 in 1954 za umet- .nostne spomenike D. Komelj in iM. Zadni- kar, za spomenike NOß pa E. Turnher. A. Piskernik poroča v poglavju o varstvu prirode o problemih in nalogah tega var- stva, o gorski straži in dveh mednarodnih kongresih v zvezi z varstvom prirode. — Na kraju podaja B. Teply piregled dela slovenskih muzejev v letih 1953—4954. Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na ob- močju Ljubljane. Ljubljana 1956. Knjižnica Kronike, zvezek 2. 67 str., 19 slik, 2 diagra- ma in 7 zemljevidov v prilogi. Kot drugi zvezek Knjižnice Kronike je izšla iz tiska razprava Igorja Vrišerja o razvoju prebivalstva na območju Ljub- ljane. Razprava je nastala ob izdelavi urba- nističnega načrta mesta Ljubljane, ko je bilo potrebno izdelati tudi analizo razvoja prebivalstva. Avtor je prikazal poleg rasti in padanja števila prebivalstva v mestu, predmestjih in obmestju tudi nekatere po- sledice urbanizacije, razraščanje mesta in premikanje ui, 20-816, 23-121 Brzojav: SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO L3UBL3ANA INiDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV LJUBLJANA Celovška cesta 32 BR'ZOJAV: PLUTA LJUBLJANA Prva tovarna za predelavo plute v Slove- niji se je osnovala leta 1912. \Do nacionali- zacije .sta dbstajali dve taki podjetji in to obe v Ljubljani. Njuna zmogljivost se je v sociallistični Jugoslaviji po nacionalizaciji in združitvi povečala za dvakrat, povečali so se asortimenti, mehanizacija in storilnost. Danes krije podjetje poleg vseh potreb v Sloveniji tudi večji del potreb v državnem merilu, predvsem oskrbujemo živilsko pre- delovalno industrijo. Podjetje je zgradilo v 1. 1955-56 nov obrat na Viču pri Ljubljani, kjer izdeluje kvalitetne izolacijsike plutaste izdelke, predvsem izolacije za vse vrste modernih hladilnic in klavnic, skratka vseh prostorov, ki so podvrženi velikim toplot- nim, akustičnim in vibracijäkim spremem- bam. Z osvojitvijo te inove proizvodnje bo podjetje v naslednjih letih podvojilo vred- nost svoje proizvodnje ter s tem omogočilo, da me bo več potrebno uvažati tovrstnih izolacij za gradbeništvo. Izdelujemo: plutaste zamaške vseh vrst, alu-zaporke za pivo, kislo vodo itd., kronsike zaporke za zapiranje vseh vrst steklenic, izolacijske plošče espandirane in impregnirane ter plutov zdrob. fse posle tuzemske in mednarod- ne špedicije (izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, tranistfK>rtno zavarovanje, vozninske Teklamacije, transiportne kalkulacije itd.), javna skladišča, oskrba dostave blaga na dom, last- ni industrijski tir, avtomobilski pre- vozi itd. vam hitro in solidno izvrši Globus- špedicija LJUBLJANA Titova cesta 33 s svojimi poslovalmcami: BEO- GRAD, Gavrile Principa br. 8, tel. 27-054, CELJE, Mariborska 12, tel. 26-28 (ildko), CELJE, Titov trg 5, tel. 21-78 (mednarodna), JESENICE, Go- sposvetska 29, tel. 254, HRPELJE- KOZINA, tel. 25, MARIBOR, Mlin- ska ul. 1, td. 50-32, PREVAL JE, že- lezniška postaja, tel. U, REKA, Ni- kole Tesla br. 2, tel. 52-60 (loko), REKA, Lulka, tel. 28-10, NOVA GO- RICA, carinarnica, tel. 24, SEŽANA, železniška postaja, tel. 65, ZAGREB, Boakovičeva 34, tel. 27-020. Poleg tega razpolagamo z lastni- mi sklladisči na Reki v ulici R. Ka- taliniča Jeretova br. 4, od koder odpremljamo vse pošilljike ob ja- dranski obali, na otoke, .kakor tudi v inozemstvo. LJUBLJANA TITOVA CESTA 31 Uvoz in izvoz' špecerijskega ini kolonialne ga blaga' Poštni predal 200 Telefon: 30-641, 31-552, 31-013 Brzojav: MERCATOR LJUBLJANA LJUBLJANA Nabavno prodajni oddelek in skladišče : Titova 33 Upxava: Paxmova 33 Izdelki kovinske predelovalne industrije za gospodinjstvo, kmetijstvo, obrt, industrijo in gradbeništvo Brzojav: METALKA Ljubljana Poštni predal 202 Tekoči račun pxi NB 601-T-57 Telefoni: Uprava 30-008 Komerciala 30-821 Računovodstvo 32-7 94 Prodajno- nabavni oddelek in skladišče 32-741 in 31-185 vabi vsa gosipodarsJca ipodijetja in ustanove, da alötivmo sodellujeijo na njegovih, strokovnih, gos(podarSkih sejmih Koledar sejmov v 1. 1957 30. III.—?. IV. 1957 II. sejem mode in usnjarstva z mednarodno udeležbo 25. V.—2. VI. 195? Sejem prometnih sredstev z mednarodno udeležbo 29. VI.-?. VIL 1957 II. mednarodni sejem embalaže 3. VIII.^ll. VIII. 1957 n. jugoslovanski ekspertni sejem 4. IX.—15. IX. 1957 III. mednarodni vinski sejem 28. IX.-6. X. 195? II. lesni sejem z mednarodino udeležbo 26. X.—3. XI. 1957 IV. mednarodni sejem radia in telekomunikacij Gospodarsko razstavišče vam izdela tudi vse vrste propagandnega materiala, projektira in izvršuje ureditev in aranžiranje razstavnih prostorov ter izvršuje vsakovrstno reklamo in propagando po naročilu. POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG! PRIJAVITE PRAVOČASNO SVOJE SODELOVANJE! RAZSTAVLJAJTE NA NAŠIH STROKOVNIH SEJMIH! Popust na železnici: 25"/o za osebni prevoz iu 50 "/o za prevoz blaga.