Id
Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 139
Ljubljana, sreda 20. junija 1934
Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11__Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. VVien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Politika Rima
in Evropa
Ob priliki sestanka Mussolinija in Hitlerja se je znova prav določno pokazalo, kako daleč smo od enotnega političnega. naziranja Evrope in kako se politični svet naše celine deli na posamezne tabore, ki si ne stoje prav nič prijazno in dobrohotno nasproti. Nič se ri s tem pokazalo novega, saj na enoto Evrope že davno nihče ne verjame in Briandovc človekoljubne zamisli so zamrle z avtorjem vred. Toda mnogoštevilni komentarji, ki so se pojavljali o priliki beneškega sestanka, so verno zrcalili pravo razpoloženje, kajti tendenč-no ozadje tega sestanka postavlja sodobno dejanje in nehanje političnega eveta v posebno jarko luč.
Da Društvo narodov ne predstavlja one univerzalne avtoritativne oblasti, kakor so jo imeli za cilj njegovi inici-atorji in ustanovitelji, je izven dvoma fei o tem danes nihče ne mara več izgubljati besedi. S tem v notranji zvezi je propad razorožitvene ideje, ki bi se mogla uspešno realizirati le, ako bi se naslanjala na močno univerzalno Društvo terodov.
Zato je nad vse značilen poskus ustvariti ekvivalent za oboje, Id se skuša realizirati prav v sodobnosti Mislimo s tem zasnovo Francije in njenih zaveznikov, da se poživi in ojači ženevska organizacija s tem, da stopi v njo sovjetska Rusija ter dobi v njej tudi Poljska stalen sedež, hkrati pa, da se osnuje mogočen blok onih držav, ki so absolutno za mir in status quo ter si medsebojno na zelo konkreten način s povsem določnimi obveznostmi zasigurajo varnost in nedotakljivost. Ni slučaj, da se je oboje pojavilo nekako hkrati in da je v obeh zamislih izhodišče iskati v Franciji, k- gre danes z jasno zavestjo po potu, ki more menda edini zagotoviti sedanjo politično zgradbo na našem kontinentu.
Prav tako pa nedvomno tudi ni slučaj, da se je istočasno z uveljavljenjem teh tendenc storil tudi nad vse značilni poskus, zbližati zopet italijansko in nemško vnanjo politiko. Nemčija je izstopila iz Društva narodov in s tem nedvomno oslabila njegovo avtoriteto; njej gre tudi poglavitna »zasluga«, da je propadla ideja splošne razorožitve. In ravno v času, ko "ie francoska diplomacija uspešno na delu, da podeli spremenjeni situaciji primerno novo obliko, nove temelje obstoječemu mirovnemu stanju, se loti fašistična Italija novega poskusa, da da političnemu razvoju Evrope drugačno smer. Kakšno, to se bo v podrobnem še pokazalo, ne more pa biti že sedaj dvoma o tem, da se njeni načrti gibljejo tudi še sedaj v smeri pakta štirih in morda njegove aplikacije novemu stanju.
Da je aplikacija potrebna, o tem so si bržkone tudi v Rimu na jasnem. Ta čas se je namreč na evropsko mednarodno-politično pozornico vrnila Rusija, česar ne bo mogoče prezreti v nobenem pogledu. Pri tem pa ne smemo nikdar pozabiti, da se je Italija vedno kazala kar se da prijateljico Rusiji. Ta politika datira že iz predvojne dobe, ko se je Rim dosledno izogibal vsemu, kar bi mu zmanjšalo simpatije v Rusiji in ta politika se je uveljavila prav tako po vojni, ko je bila Italija med prvimi državami, ki so stopile s sovjeti v stike in ostale z njimi v dobrih odnošajih ves čas. V logiki te politike in taktike je, da se sedaj Rim ne bo angažiral v proti-sovjetskem duhu, odkar je Moskva pokazala namero in voljo, da pristopi k ženevski zvezi, da torej ne bo kazal napram tem tendencam negativnega razpoloženja. Pričakovati smemo pač, da se bo rajši pokazala drugačna smer, ki bi videla cilj v tem, kako prilagoditi protifrancoska ter pro-nemška razpoloženja novi situaciji ter morda z ugoditvijo R-usiji odnosno Poljski oslabiti pariško »politiko blokov«, proti kateri se ravno v Rimu najbolj srdito izrekajo.
^Prezgodaj bi bilo, ako bi hoteli o tem sn nadaljnjem konkretneje razglabljati. Zelo pa se zdi, da smo na pravem potu, ako zapišemo domnevo, da je zagospodovalo slično spoznanje tudi v Berlinu. Tudi tamkaj si ne morejo utajiti dejstva, da je francoska diplomacija uspešnejša, prav tako pa tudi ne nujnosti, da se ne sme pasivno gledati, kako se Evropa znova zbira v protinemškem taboru.. Zato se je moglo zgoditi, da je Hitler prvikrat zapustil Nemčijo in se podal na izrazito diplomatsko potovanje, dočim je istočasno poslal propagandnega ministra Gobbelsa v Varšavo. Ne bomo se motili, ako gledamo v teh pose-tih one tipalke, ki kažejo smari, v katerih se skuša in želi hitlerjevska Nemčija izmotati iz mednarodne izolacije. Poljska igra že nekaj mesecev na značilen način pasivno vlogo v toku prehi-tevajočih se mednarodno političnih dogodkov. Daleč smo od tega, da bi jo hoteli dolžiti germanofilske preorienta-cije, ali to nas ne more odvrniti od domneve, da hoče izrabiti sedanje razmerje sil v Evropi v povsem egoistične namene, da se hoče namreč p:ibližati
DRUGI DAN ZASEDANJA
KONFERENCE MALE ANTANTE
Poleg političnih so zunanji ministri obravnavali tudi gospodarske probleme Male antante — Avdijenca pri kralju Karolu
Bukarešta, 19. junija. 5. O predmetu
včerajšnjih posvetovanj zunanjdh ministrov Male antante še ni bil izdan komunike. Vendar pa trdijo v dobro poučenih krogih, da je jugoslovenski zunanji minister Jevtič obširno poročal o svojem pariškem obisku ter izrazil prepričanje, da dobiva misel zaključitve regionalnih paktov in jamstva za varnost čimdalje večji odmev v Evropi. To evropsko stremljenje je v soglasju z mirovno politiko Male antante in z načelom solidarnosti ter sodelovanja, ki jo označujejo. Svet Male antante je prav tako razpravljal o habsburškem vprašanju in a ponovni revizijski akoi-ji, ki iznačuje sedanji evropski položaj in ki zahteva vso pozornost državnikov Male antante. Svet se je izjavil popolnoma soglasnega, da Mali antanti ni treba izpreminjatii stališča v tem vprašanju in da je treba nadaljevati dosedanjo taktiko. Mala antanta je v poslednjem letu zabeležila dva pozitivna uspeha v svoji miroljubni politiki, balkanski pakt in vzpostavitev odnošajev z.Rusijo.
Včerajšnji razgovori
Bukarešta, 19. junija AA. Današnja seja ministrov Male antante se je začela ob 10. in je trajala nekoliko dalje, kakor je bi'.o prvotno določeno. Razpravljali so o odnošajih Male antante do drugih držav, p> sebno v srednji Evropi. Dotaknili so se tu di odnošajev z državami na severu Evrope. Izmenjava misli se je vršila v tradicionalni harmoniji, ki vlada med državami Male antante že od nekdaj.
Po seji je jugoslovenskega in češkoslovaškega zunanjega ministra sprejel kralj Karol v avdijenci. Kralj e je delj časa pomudil v razgovoru z ministrom Jevt; čem. Nato so odšli ministri Male antante s svojim spremstvom na kosilo na dvot\ Kosilu je prisostvovala tudi bivša grški kraljica Elizabeta.
Popoldne so ministri Jevtič, Titulescu in dr. Beneš napravili avtomobilski izlet k snagovskemu jezeru kakih 40 k.m iz Bukarešte.
Po povratku z izleta je jugoslovenski zunanji minister Jevtič sprejel v hotelu »Pa lace Athenais« zastopnike jugoslovenske kolonije v Bukarešti. Nocoj je priredil češkoslovaški poslanik Jan šeba v čast zunanjim ministrom svečano večerjo v prostorih češkoslovaškega poslaništva, ki so se je udeležili vsi trije ministri in njihovi spremstva.
Proslava Beneševe SO-letnice
Bukarešta, 19. junija č. Davi ob 10.30 se je pričela tretja seja stalnega sveta Male antante. Dopoldne je bila slovesno proslavljena 501etnica češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki so mu delegati Male antante izkazali vso čast. Sve čanost se je vršila v Athenaju. Slavljenca je pozdravil podpredsednik vlade Radule-scu, ki se mu je dr. Beneš prisrčno zahvalil.
Najvažnejši sestanek Male antante
Bukarešta, 19. junija, č. »Univensuk piše, da je sedanji sestanek Male antante važnejši, kakor so bili vsi dosedanji. Važnost povečuje tudi prihod uglednega francoskega državnika Barthouja, ki prihaja v • Bukarešto, da ponovno naglasi veliko in iskreno prijateljstvo močne Francije napram trem državam Male antante. Povodom konference v Bukarešti prihaja ponovno do izraza že prej določeno stališče Male antante, ki hoče z vsemi silami do konca braniti integralnost držav Male antante in ki ni pripravljena v tem pogledu nikdar niti za pe-deni popustiti. Mala antanta ni naperjena proti nikomur, in niti najmanj tjdi ne proti Italiji. To je konstruktivna skupina držav, ki stremi po miru, gospodarskem razvoju in splošnem napredku v Evropi. Od sodelovanja ne odklanja nobene države v Evropi in želi pri svojem delu dobiti čim večje število sodelavcev.
Nekateri listi obenem vehementno napadajo predsednika madžarske vlade Gombo-sa, ki vedno prireja svoje bojevite revizio-nietione govore na predvečer sestankov Male antante. List »Dimineaca« piše, da Gom-boševe grožnje, njegove obtožbe in neumest-
na bojevitoet ne morejo niti najmanj preplašiti državnikov, kakor so zunanji ministri Male antante, ki hodijo po določenem potj in ki proglašajo načelo, da ni mogoča nobena revizija in da je treba strogo ohraniti sedanji evropski etaftus quo. Na sedanjem zasedanju sveta Male antante se imajo sprejeti tudi sklepi v zvezi z gospodarskim načrtom zaradi boljše izmenjave blaga med državami Male antante Gospodarski eksperti Male antante imajo dolžnost, da dokončajo gospodarski načrt do meseca septembra, tako da bi mosel stopiti v veljavo vsako leto 1. januarja. Gospodarski načrt bi v tem pogledu ne ostal samo lepa ideja, o kateri bi se vodile razprave med eksperti, temveč bodo pod vzeti ukrepi, da se dosežejo konkretni rezultati, ki nai pokažejo, da Mala antanta ni samo politična, temveč tudi gospodarska celota. Razen iega je nameravano osnovanje velike podunavske paroplov-ne dražbe, v katero bi vstopile vse dosedanje paroplovne družbe, rumunska, jugoslo-venska in češkoslovaška. S tem bi se izzvr-šila koncentracija podunavske plovbe ter bi ee zboljšal promet na Dunavu. Eksperti imajo dolžnost, da vsak za svojo državo izdela podroben elaborat v zvezi s tem načrtom za organizacijo podunavske plovbe. Vprašanje, o katerem se imajo izjaviti eks-oerti. se tiče pretovarjanja blaea z ladij na železnice, zatem nadaljnjega transporta in drugih manipulacij v zvezi s tem
Gospodarska
vprašanja
Bukarešva. 19. junija AA. Ministri zunanjih zadev Male antante so za političnimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu na dosedanjih sejah, začeli proučevati tud' delovanje gospodarskega odbora Male antante. Pri tem je prišla do izraza potreba
Po čim tesnejšem sodelovanju na gospodarskem polju med državami Male antante. Proučevali so tudi vprašanje organizacije skupnega zavoda za kulturno, prosvev no in umetniško sodelovanje. Pri' tem gre predvsem za izmenjavo profesorjev in kulturnih delavcev za čim večje poživljenje in oplojenje medsebojnih odnošajev. Razen tega bo treba posvetiti poaornost v okviru kulturnega programa tudi izmenjavi pomembnejših publikacij. Skratka na seji s • govorili o vseh možnostih, ki bi mogle še bolj pripomoči k medsebojnem« zibližaniu in spoznavanju. Posebno področje v tej vzajemni kulturni akciji bi bila koordinacija dela vseh kulturnih in prosvetnih društev. Semkaj spada tudi Sokolstvo.
Francoski komentarji
Pariz, 19. junija d. Sestanku sveta Male antante v Bukarešti se glede na sedanji mednarodni položaj, posebno pa po ženevski razorožitveni razpravi in sobotnem razgovoru Barthouja ter Ribbentropa v Parizu pripisuje poseben pomen, ki se bo še ojačil s prihodom francoskega zunanjega ministra v Bukarešto. Mnogoštevilni komentarji, v katerih se bavi jo Usti s konferenco v Bukarešti, poudarjajo, da gre za nadaljevanje pogajanj, započetih v ženevi o pripravah za zaključitev vzhodnega Locarna in vstop Rusije v Društvo narodov. »Petit Journal« piše, da bo Francija v primeru, če se bo še hipotetični pakt uresničil, nastopila kot garantinja. Konferenca Male antante je torej potrebni uvod za pogajanja Barthouja v Bukarešti in Beogradu. Sprejem, ki ga bodo zunanji ministri Male antante priredili svojemu francoskemu tovarišu, bo v teh okoliščinah simboličnega značaja.
Madžarsko Izzivanje
Budimpešta, 19. junija, d. Na zborovanju nacionalne stranke v Šopronju je imel
ministrski predsednik Gomboš govor, ▼ katerem je med drugim dejal:
Glede na stremljenje Male antante, da bi madžarsko gospodarstvo oslabila, ker bi se oslabljena Madžarska morala zadovoljiti s svojim sedanjim krivičnim položajem, stoji madžarska vlada na stališču, da Madžarska ni pripravljena prodati svoje neodvisnosti in svojih stremljenj za skledo leče. V zunanji in gospodarski politiki se morajo najti sredstva, da se odstrani ta nevarnost Temu namenu služijo potovunja ministrskega predsednika v inozemstvo. Danes more madžarski ministrski predsednik mirno poslušati lepo formulirane, toc'a običajno preveč enostranske ponudbe dr. Beneša in Titulesca, ki se glase: Ostanits Madžari v svojem okrnjenem stanju, pa bomo dobri prijatelji! Moj odgovor, je dejal ministrski predsednik, je naslednji: Dajte nam revizijo, pa se bomo vsedli k zeleni mizi, da se pogajamo. Madžarska ponuia mir in išče le mir. Toda samo pod pogojem popolne pravičnosti in popolna enakopravnosti
Dollfuss in Gombos
Budimpešta, 19. junija, č. Obisk avstrijskega kancelarja Dollfussa je izzval v Budimpešti veliko zanimanje. Dr. Dollfuss M je snoči udeležil banketa, ki ga je priredil kmetijski minister Kallay v čast udeležencem mednarodnega agrarnega kongresa. Nato je odšel v predsedništvo vlade, kjer je imei daljši razgovor z Gombdšem. Iz poučenih krogov se doznava, da sta obšhr-no razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo Madžarske in Avstrije kakor tudi o položaju, ki je nastal po sestanku Hitlerja in Mussolinija ter po zasedanju konference Male antante v Bukarešti. Vsekakor je gotovo, da je bil glavni predmet razgovorov beneški sestanek.
Barthou na Dunaju
Dunaj, 19. junija, g. Na poti v Bukarešto je zunanji minister Barthou popoldne ob 17.45 z ekspresnim vlakom prispel na dunajski zapadni kolodvor. Pred prihodom vlaka je prispel tjakaj zvezni kancelar dr. Dollfuss, ki je nato vstopil v vagon francoskega zunanjega ministra in se ž njim peljal od zapadnega na vzhodni kolodvor. V tem času, približno 40 minut, je imel dr. Dollfuss z Barthoujem razgovor o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih, ki se nanašajo na Avstrijo.
Razčiščena situacija
Energične izjave predsednika vlade g. Uzunoviča o nelegalnih strankarsko-političnih akcijah in njihovih
pobornikih
Beograd, 19. junija, p. Danes dopoldne od 9. do 12. se je vršila seja poslanskega kluba JNS. Sejo je vodil predsednik stranke in šef kluba ministrski predsednik g. Nikola Uzunovdč. Poleg narodnih poslancev je seji prisostvovalo tudi večje število senatorjev.
Razpravo je otvoril predsednik kluba g. Niikola Uzunovi«, ki je v svojem govoru zavzel stališče do vseh aktualnih vprašanj, ki so prišla v zadnjem času na dnevni red. Posebno dolgo se je zadržal na vprašanju raznih ilegalnih strankarsko - političnih akcij v državi, kakor so bojeviiški pokret v dravski banovini, takozvana jugoslavenska akcija v savski banovini, in slično. S posebnim poudarkom ie naglasil, da ne more in ne sme noben član JNS sodelovati pri takih akcijah, kakor tudi to, da je dolžnost državnih oblasti, da tudi one te za državo in narod škodljive pokrete ne samo ne podpirajo, marveč iih z vsemi sredstvi preprečijo. Kdor bi se izmed organov državnih oblasti v bodoče pregrešil zoper to načelo, bo moral izvajati konsekvence. Prav tako pa bodo tudi višji predstavniki državnih oblasti, ki bi delali proti temu principu, od vlade energično pozvani na odgovor.
Govoreč o vesteh, ki jih širijo nasprotniki JNS zlonamerno med narodom in ki jim nasedajk) često tudi mnogi pristaši JNS, da bo namreč prišlo do iz-prememb obstoječega režima in sistema, je g. Uzunovič naglasil, da so vse take vesti plod razgrete domišljije in brez vsake stvarne podlage.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik g. Uzunovič sporočil, da vlada že dela na sestavi zakona o banovin-skih samoupravah in da bo Narodno predstavništvo razpravljalo o tem vprašanju še pred rednim oktobrskim zasedanjem. Svoj govor je zaključil z energičnim apelom na složno, mirno in plodno delo vseh predstavnikov JNS
nekako vlogi jezika na tehtnici in si na ta, včasi prav zavidljiv način zasigurati neko varnost, ki si jo je tako dolgo zaman želela.
In slične tendence kaže prav za prav Italija. Saj v Rimu nikakor niso navdušeni za obnovo nekdanje nemške moči in premoči; dobro vedo, da bi bila njim samim v prvi vrsti nevarna. Toda Italija si želi toliko ojačeno Nemčijo, da bi mogla bolje služiti kot nekako strašilo v italijanskih računih — na francosko stran. Italijanska diplomacija želi dosezati uspehe s spretnim manevriranjem; toda tu vidijo cilj najbolje dosegljiv v vlogi nekakega jezička na tehtnici. Zato ne marajo francoskega »bloka«,
ki bi garantiral mir in sedanje politično stanje v Evropi, marveč jim je ideal mnogo bolj labilno stanje, namreč stanje, v katerem bi bil tabor francoskih prijateljev oslabljen, na njegov račun pa bi mogel Rim ojačiti svoj vpliv zdaj tu, zdaj tam.
Iz tega miselnega ozadja izhajajo v*e italijanske diplomatske kombinacije in prav gotovo so tudi težnje, na katerih je nastal sestanek Mussolinija in Hitlerja, iz istega območja. Pravega uspehi Rim dosedaj še ai dosegel; že bližnja bodočnost bo pokazala, če je bil to pot srečnejši. Priroda stvari, politika dejanskih interesov govori za to, da ne.
za kralja, narod in domovino. Po izčrpnem referatu generalnega tajnika JNS, ministra g. dr. Alberta Kramerja o bodočem delu stranke na terenu, se je razvila živahna debata, v kateri je sodelovalo veliko število narodnih ipo-slancev. Ob 12. je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 9. uri.
O sen je bil izdan naslednji komunike:
19. t. m. dopoldne se je vršila seja poslanskega kluba JNS pod predsedstvom predsednika klutva in šefa stranke e-Nfkole Uzunoviča. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja Narodne skupščine ter o aktualnih političnih in strankarskih vprašanjih. Plenum kluba je z odobravanjem sprejel poročilo predsednika g. Niikole Uzunoviča, generalni tajnik g. dr. Albert Kramer pa je razvil načrt za shode in sreske konference, ki se bodo vršile preko poletja v vseh banovinah. V debato ie poseglo veliko število narodnih poslancev.
Zakon o fidejkomislh
Narodna skupščina je predloženi zakonski načrt odobrila — Ratifikacija konvencije o definiciji napadalca
Beograd, 19. junija p. Današnja seja Narodne skupščine se je zaradi zasedanja poslanskega kluba JNS pričela šele ob 12. Prisostvovali so ji vsi člani vlade. Po odobritvi zapisnika je predsednik sporočil da je Nj. Vel. kralj na osnovi člena 65 ustave ratificiral konvencijo o definiciji napadalca, zaradi česar se ta konvencija odstav: z dnevnega reda Narodne skupščine. Odbor, ki je proučil zakon o dopolnitvi zagona o ureditvi rednih sodišč, je končal svoje delo in predložil svoje poročilo. Prav tako je predložil svoje poročilo odbor, ai je proučil konvencijo o nenaipadanju, sklenjeno s Turčijo.
Sledilo je čitanje raznih interpelacij. Med drugimi je poslanec Pavlič interpe-liral predsednika vlade glede imenovanja dr. Bedenkoviča za predsednika upravnega sodišča v Celju. V drugi interpelaciji zahteva poslanec Pavlič razpust framazon-skih lož v Jugoslaviji. Poslanec Pavlič je za obe interpelaciji zahteval nujnost toda predsednik Narodne skupščine v sanisiu nedavnega sklepa ni dopustil debate in je takoj dal besedo ministru pravde g. Mak-simoviču, ki je nujnost odklonil.
Skupščina je nato prešla na dnevni red. V nadaljevanju razprave o fidejkomisib je govoril narodni poslanec g. Anton Krejči, ki je opozarjal na to, da je vezanje tega zakona na vidovdansko ustavo i.« pravnih in materialnih razlogv nelogično. Določbe vidovdanske ustave glede ukinitve fidejkoanisov se niso izvajale in se zaradi tega tudi ta zakon ne more vezati na določbe te ustave, ce bi obveljalo načelo vsebovano v predloženem zakonu, da veljajo določbe tega zakona od 2«. junija leta 1921. dalje, se l odo pojavili številni nepotrebni spori. Od takrat pa do danes t»o pri fidejkomisih nastopile že razne izpre-membe. Mnoge osebe so med tem izgubile svoje pravice, druge so jih pa pridobil^ Prav tako so se odprodale razne nepremičnine in nastopile tudi druge materialne iapremembe. če se uveljavi zakon za leto 1921. nazaj, se bodo mogle osporavati razne med tem pravnoveljavno sklenjene po godbe, kar bo dalo povod številnim proce som. Govornik zato predlaga, naj stopi|o določbe predlaganega zakona v veljavo z dnem, ko bo zakon objavljen v »Službenih Novinah«. To je važno tudi iz nacionalni,■> razlogov, ker bodo mogli sicer uveljavljati , razne pravice cel0 ljudje, ki so se kot ne-
prijatelji naše države medtem izselili. V
enakem 6mislu je govoril na to narodu: poslanec dr. Ljudevit Auer. V odgovoru j s minister pravde g. Maksimovič odklonil predlagane Izpremebe in vztrajal pri prvotnem načrtu zakonaa kar je večina tudi sprejela. Nekateri poslanci dravske banovine so glasovali proti, nekateri pa so se abstinirali.
V podrobni razpravi je govoril med dragimi tudi narodni poslanec Pavlič, ki jc raapravo o zakonu pomešal s svojimi Interpelacijami in ob koncu zahteval, oddv ljujoč se docela od predmeta, naj se da* sodnih taks uporabi za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ob 13.30 je Narodna skupščina z večino glasov tudi v podrobnostih odobrila zakon o fidejkomisih, nakar je bila seja zaključena Prihodnja seja bo jutri dopoldne.
Skupščinski odbori
Beograd, 19. junija p. Finančni odbor Narodne skupščine je danes nadaljeva" podrobno ra®pravo o zakonu o državnem računovodstvu. Razprava se bo še jut-i nadaljevala. Prav tako je imel sejo skupščinski odbor, ki razpravlja o zakonu o mestnih občinah. Večje število členov je bilo rezerviranih.
Švica in vstop R&sije v Društvo narodov
Bern, 19. junija. w. V zunanje-politični debati se je v stanovskem svetu predstojnik političnega departementa zvezni svetnik Motta dotaknil tudi vstopa Rusije v Društvo narodov. Izjavil je med drugim, da Švica v Ženevi ne more zavzeti nobenega drugega stališča, kakor da se pri glasovanju za sprejem bodisi vzdrži glasovanja ali pa glasuje proti sprejemu. Če bo Rusija res sprejeta v Društvo narodov, bo morala samo skrbeti za to. da stalna ruska misija v Ženevi ne bo uganjala revolucionarne propagande v Švici. Za priznanje de jure Rusije po Švici, sedai še ni primeren čas.
Premestitev
Beograd, 19. junija AA. Premeščen je k sreskemu načelstvu v Veliki Gradiški veterinarski pripravnik Viktor šporn.
Madrid in Barcelona
Dva pomembna ustavna spora med madridsko in katalonsko vlado, ki sta napetost na Španskem skrajno poostrila — Možnost državljanske vojne
Pariz, 17. junija.
Samperjeva vlada na Španskem, sestavljena pred tedni z nalogo, da vsaj nekoliko pomiri levico jn desnico, ni dosegla svojega namena. Napetost raste od dne do dne ter ni izgledov, da b« se nasprotstvo v kratkem času poleglo. Odkar je Samper na čelu državne uprave, je levica že dvakrat oa-: stopila z napovedjo generalne stavke industrijskega in poljedelskega delavstva. Stavka poljedelcev se je tudi stvarno začela. meseca maja, njeni edini rezultati pa so bili nasilni podvtigii. zlasti politični umori. Zasluge, da se je uporniški pokret na deželi izjalovil, imajo poleg vlade tudi vele-agrarci in velefirnanca, ki sta v strahu pred levičarsko zaroto podprla državno oblast s svojo avtoriteto in finančno močjo. Toda levica, sestavljena lz nebroj majhnih prevratnih strankarskih droftcev, ki se edino po svojih protikapital. tendencah ujemajo s programom inozemskih levičarskih strank, nadaliue svojo borbo. Vsak dan je čutri o atentatih na vodilne ljudi, državne zgradbe in prometna sredstva, ki zahtevajo številne žrtve. Zadnji čas pa se je borba med levico 'in desnico, oziroma vlado in opozicijo, prenesla še n-a polje katalonske avtonomije.
Dokler je v Madridu gospodovala močna levičarska koalicija Azane, so bili odnošaji med centralno vlado im kafalonsko generalidad v načelu zelo prisrčni, čeprav je prihajalo med njima od časa do časa do upravnih nasprotij. Katalonski sodrugi niso hoteli delati svojim strankarskim tovarišem v Madridu prevelikih neprilik, zato so se izogibali vseh sporov, ki bi lahko nastali iz vprašanja avtonomnega katalonskega statuta. Tudi radikalni socialisti Lerrouxa so mnogo dali na katalonsko zavezništvo, • zato so izbegavalj neprijetna vprašanja, ki b: znala to prijateljstvo motiti. In tako je nastalo v praksi, da so v madridski zbornici imeli Katalonci vedno zadnjo besedo.
Toda novembrske voIitv6 so pokvarile to lepo stanje. Španska ztbornica je dobila močno desničarsko večino, doč m je katalonska deputacija ne le ohranila svoj levičarski sestav, temveč se je celo še občut-nejše rdeče pobarvala s poslanci Lige, predstavliajočimi skrajno levičarska stremljenja. Spočetka so se v Madridu nadejali, da se bo s tem dualizmom dal uspešno izigravati katalonski avtonomizem. Toda v kratkem se je izkazalo, da so ti upi ne-osnovani- Po smrti velikega patriota Macie, ki je s svojim ugledom vezal Madrid jn Barcelono, so se ojačila stremljenja po neodvisnosti. Izraz tej bojazni so dale občinske volitve januarja meseca v Barceloni, pri katerih je levica dosegla absolutno večino in s tem je po večinskem sistemu dobila pretežno moč v katalonski skupščini.
V skupnem parlamentu, kjer so desničarji v večini, zastopa katalonska delegacija laična in marksistična načela. Njen boj podpirajo s posebno silovitostjo strankarski prijatelji v Madridu, ki so med tem zašli v opozicijo in ne nosijo več nobene vladne odgovornosti. Spor med desničarskimi kor-tesi in levičarsko generalidad ne ostaja le idejen in načelen, temveč se prenaša na po-ije avtonomije Katalonije. V tem boju pa Katalonci niso več sami; okrog njih se zbirajo vsi avtonoirristični življi, čeprav po svetovnem nazoru ne spadajo na levico, v nadi, da si bodo s pomočjo teh zaveznikov korak za korakom utrli pot do popolne samostojnosti
V	Madridu se že pričenjajo zavedati nevarnosti in stopajo zaradi tejpa v ofenzivo.
Pojavila sta se dva pomembna ustavna spora, v katerih se je osrednja vlada postavila po robu katalonskim separatistom. Prvi se tiče zakona o ureditvi zemljiških zakupov v Kataloniji, ki ga je izdelala avtonomna vlada in ki je močno revoluconarno pobarvan ter odvzema lastnikom zakupnih zemljišč skoraj vsako pravico. Oškodovani desničarski veleposestniki so se zato pritožili na sodišče upravnih jamstev, najvišje upravno sodišče v Španiji, češ da ta zakonodaja ne spada v delokrog samoupravne barcelonske vlade. Sodišče je tudi v tem smislu rešilo spor in razveljavilo katalonski zakon. V Barceloni je zaradi tega nastalo seveda veliko razburjenje in predsednik katalonske vlade Companys je izjavil, da se sodbe najvišjega sodišča ne bo držal in je ob enem pozval katalonsko prebivalstvo potom radija, naj se drži mirno in ne daje z nasilnimi izpadi osrednji vladi povoda za oborožen nastop. Drugi sipor je nastal zaradi lastnine in uprave španskega radija in ima čisto upravno poiifčen značaj. Ustavodajna skupščina je sicer priznala Katalonija lastnino na vseh radijskih stanicah na katalonskem ozemlju, pridržala pa je Madridu pravico pogajanja s tujimi d>ržavami glede mednarodnih pogodb, tičočih se brezžičnega prenosa. Ko pa je prometni minister Cid hotel poseči v pogodbe, ki jih je katalonska vlada med tem že sklenila z nekimi državami, je zadel ob nepričakovan odpor. V Barceloni so odklonili poseganje osrednje vlade v pravice katalonske avtonomne vlade. Spor za radio je prišel ravno v času, ko so odnošaji med oibema vladama zaradi agrarnega vprašanja in levi-' čarsike agitacije .posebno zastrupljeni, in je zaradi tega še poostril napetost
V	sredi prošlega tedna pa je katalonska separatistična delavnost dosegla vrhunec. Barcelonska generalidad je še enkrat z veliko večino sprejela agrarni zakon, poudarjajoč, da madridsko uprav, sodišče nima nikakršne pravice nadzorovati in presojati avtonomno katalonsko zakonodajo. Njeno stališče je učinkovito podprla tudi množica naroda, ki je prispela v Barcelono, da manifestira za agrarni zakon. Splošnemu pritisku so se morali vdati tudi katalonski delegati v madridski zbornici, ki so sklenili. da zapuste osrednje zakonodajno delo. S tem je bila seveda porušena vez med Barcelono in Madridom in nedvomno se Katalonci ne bodo ustavili na pol poti, ako bo osrednja vlada še dalje vsiljevala Barceloni svoje desničarske nazore v pogledu agrarne reforme.
Eksodus katalonski " poslancev je tako silno zamotal položaj, da bo težko najti izhod 'iz njega. Prijatelji katalonskega marksizma, ki so v Madridu toliko za svoje idejne tovariše, vidijo naenkrat, da se borba premika v pravcu popolnega odcepa, ki ga opozic:ja ni nameravala. Cisto separatistični značaj pa je postopanju Kataloncev dala neprošena solidarnost Baskov, ki so se solidarno pridružili katalonskim poslancem, dasi ideološko ne spadajo v to zvezo., Osredinja vlada se prav resno bavi z mislijo, kako bi zatrla barcelonski upor in poučeni krogi vedo povedati, d-a se ne bo ustrašila niti oboroženega nastopa, da ubrani ustavno stanje, ki so nanj bili pristali tudi Katalonci. Vlada se resno pripravlja na skrajno možnost državljanske vojne in za njo stoji večina parlamenta, ki smatra postopanje Kataloncev za čin nelojalnosti.
Bazkoi v Hitlerjevi vladi?
Zaplenjen govor nemškega državnega podkancelarja Papena — Proti preganjanju konservativcev v Nemčiji
Berlin, 19. junija d. Ve a nemška javuost je pod vtisom govora podkancelarja Papena o ciljih nemške revolucije, ki ga je imel v nedeljo na povabilo univerze v Marbur-gu na Hesenskem. Papen je izjavil, da bi bil emrtni greh, če bi zaradi svoje udeležbe v vladi zamolčal, kar se mora o nemški revoluciji povedati. Sedaj, ko pojema revolucionarno navdušenje.o ee kaže. da rodi zgodovinski proces razvoja tudi žlindro, katero je treba odstraniti. Natočiti je treba čistega vina in predočiti položaj kakršen je. Ker v nemškem tisku ni odkritega in moškega razgovora, zato mora poseči on vmes kot državnik.
Podkancelar Papen je opozoril nato na zvezo, ki je bila sklenjena lani 30. janua-ja med narodnimi eocialisti in nemškimi na-cionalci in ki se ji ima Hitlerjeva vlada zahvaliti za evoi obstoj. Zveza narodnih rialistov s konservativnimi silami je bila plod popolnega soglasja glede političnih obnovitvenih namenov, kar nai upoštevalo zlasti oni premeti revolueijonarji, ki hočejo odpraviti s fraz-o reakcionarstva sedaj tudi one. ki so se r polni zavesti podvrgli nalugi časa. Podlaga države je vedno pravičnost Vzgoja za slažbo državi je eama po sebi emevna, ima pa tudi svoje meje. Sila ima svojo mejo pri volji za ohranitev lastne osebnosti.
Značilno je tudi stališče, ki ga je Papen zavzel glede na cerkveni eoor. Če zahtevajo široki krogi, je dejal, enotno vereko podlago, potem naj ne pozabiio. da je krščanski nauk vendarle verska oblika vsega zapad-nega mišljenja. Gre za to, ali naj bo nova nemška država krščanska ali pa nai «e izgubi v psevdoverskem malerializm.ii. Nemci ee ne 6mejo izključiti iz vrst krščanskih narodov, ker bi izločili svoj vpliv na evropskem področju, s čemer bi postala ogrože-aa tjdi dTžavna misel.
Splošno menijo, da ta Papenov govor ne bo ostal brez posledic zanj. Listom Je bila rsbiava vsebine govora prepovedana. Še nikdar ni noben član vlade tako odkrito nastopil proti delu narodnosocialističnega po-
kreta. papen vstaja proti drugi reroluciji, ki jo smatrajo radikalni narodni socialisti za socialistično revolucijo. Povsem jasno ie tudi povedal, da obstoja borba med krščanskimi in drugimi silami, kar s® je doslej tajilo. Govoril je kot konservativec, ki se je sprijaznil s Hitlerjem, ki pa nastopa proti napadom Hitlerjeve mladine in radikalnih elementov na konservativce. Prepoved razširjenja njegovega govora po listih in po radiju dokazuje, da je nastala v Hitlerjevi vladi razpoka.
Berlin. 19. junija, g. Glasilo >Gemeinde-bote«, ki ga je izdajal katoliški župni urad v Ettlingenu, je bilo za šest tednov prepovedano. ker je pozivalo v nekem članku starce, naj čuvajo svoje otroke pred vstopom v organizacijo Hitlerjeve mladine. Prav tako ie bil prepovedan sličen list pro-testantovskega župnika v Karlsruhe, ker je v njem prof. Roeenwaild pozival cerkev v boj proti narodnemu socializmu. Razen tega ie bilo Roeenwaldu do nadaljnjega prepovedano pridiffovati.
Grožnje makedonstvujuščih
Sofija, 19. junija, p. Vodja makedonstvujuščih Vančo Mihajlov je pobegnil ln ga doslej še niso mogli izslediti, čeravno ga zasledujejo vojaške patrulje po vsej državi. Oblasti domnevajo, da je skupno s prvaki VMRO pobegnil v planine. Včeraj so dobili člani vlade grozilna pisma, v katerih jim Vančo Mihajlov grozi, da jih bo dal vse pobiti, če ga bodo še nadalje preganjali. Obenem zahteva, naj mu da vlada na razpolago letalo, da bo mogel neov* rano zapustiti Bolgarijo in odpotovati v inozemstvo. Kakor izjavljajo v vladnih krogih, je vlada trdno odločena napraviti konec samovolji makedonstvujuščih m ne bo dovolila prav nikakih izjem. Zakon mo ra veljati za vse enako in se mu bodo morali odslej brezpogojno pokoriti tudi ma kedonstvujušči. ki so doslej terorizirali celo državne oblasti in tvorili nekako državo v državi.
Anton Lajovtc:
Zakaj naš dijak podlega komunistični propagandi?
Človeški duh ima dve čudoviti sposobnosti: sposobnost abstrakcije in generalizacije. S sposobnostjo abstrakcije izlušči iz skupine pojavov enega, ki se mu zdi iz nekega vidika najbolj važen in značilen. S sposobnostjo generalizacije prenese značilnosti abstrahiranega pojeva na čisto druge skupine pojavov, samo deloma slicne m podobne prvi skupini in jih tako zedini na en števec. S sposobnostima abstrakcije ra generalizacije najde človeški duh ono pot, ki mu edina posreduje orientacijo v veliki zamotanosti in prepletenosti življenja. V tako orientacijo mu sposobnosti abstrakcije in generaLizacije nudita enostavne formule, s katerimi si človek omogoui bodisi razumsko spoznanje, bodisi smotreno praktično ravnanje.
Sposobnosti abstrakcije in generalizacije pomenita torej za človekovo življenje nekako ekonomizacijo, ker mu na enostaven način 'pripomoreta do pravilne orientacije bodisi teoretične bodisi praktične. Te dve posebni lastnosti človeškega duha in njuna pomembnost za življenje razložita najboljše, zakaj imajo enostavne formule in enostavna gesla za človeka toliko privlačnosti.
•
Vzgoja mladega človeka 'skoraj ni drugače mogoča, kot da mu šola, pa bodisi to kakršnakoli, predaje vse znanje v čisto dogmatični obliki. Vso tradicijo znanja posreduje šola z enostavnimi formulami, in sicer tudi v onih duhovnih področjih, kjer človeška dognanja še nikakor niso popolna. Zato pomenja duhovni svet, ki ga kaze šola. za učenca svet, ki se mu zdi objektivno dognan in trden, tako da ne more biti dvoma o njegovi resničnosti. Ta način vzgoje dela dijaku naravno simpatične vse one kakršnekoli formule, ki jih naleti izven svojega študijskega duhovnega območja, če so te formule prednašane na način, vzbujajoč videz njihove popolne resnič-nostne dognanosti.
•
Ozirajoč se v življenje svojega naroda, vidi naš dijak gospodarsko stisko v dovolj ostri obliki, ki tudi njega samega utegne ogražati z brezposelnostjo. Ce pomišlje na to krizo m na njeno rešitev, kakšen po-gle-d se mu odpira? Zdi se mu, da je glavni znak krize rastoča nezaposlenost različnih slojev družbe, bodisi delavca, bodisi inteligence. V domačem javnem življenju vidi predvsem dve svetovno-nazorni struji in zdi se mu, da obe lahko dela odgovorni za rastočo krizo.
Liberalna struja sledi onemu zanimivemu svetovnemu nazoru, da je najpametnejše, če pustiš vsakogar gospodariti, kakor ve in zna in more; tako da bo najboljše služeno celoti, ker se bodo križajoči interesi posameznikov avtomatično izravnavali med seboj. Ta liberalni gospodarski nazor ne pozna torej gospodarskega varovanja svojega soseda, prepušča ga samemu set>i in njegovim sposobnostim ali nesposobnostim.
Na drugi strani struja katoliško usmerjenih ljudi. Zanje ima cerkev kresno navodilo za skupnostno žitje! — Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! —
A naš dijak, ozirajoč se na krizo, vidi, da ta struja, dasi močna po svojem številu, navzlic lepemu navodilu svoie cerkve nikakor ni preprečila eli zavrla gospodarske stiske. Narobe celo lahko opaže, de se gospodarski krogi, pripadajoči katoliškemu svetovnemu nazoru. udejstvujejo v svojem gospodarstvu premnogokrat ne način, ki je lasten liberalnemu gospodarskemu nazoru.
Tako pride dijak do zaključka, da v navedenih dveh smereh menda ni pričakovati rešitve iz stiske. In ozira se po novih vidikih. Tako razpoloženega ga najde komunistična propaganda.
In kaj mu nudi?
*
Temeljna ideja Marxovega dela, izražena že v njegovem komunističnem manifestu iz l. 1847., je, da je jedro vsega zgodovinskega dogajanja borbe izkoriščanih proti izkoriščevalcem, katera se očituje v razrednem boju izkoriščanih (proletariata) proti izkoriščajočim (meščanstvu).
Druga glavna misel Merxova: gospodarstvo je temelj vsega človeškega življenja in je vse, kar človeštvo živi duhovnega življenja, samo nadstavba nad njegovim ekonomskim izživljanjem. Slednje edino in odločilno oblikuje vso duhovnost družbe.
Iz tega izhaja za Marxa praktična kon-sekvenca: če nastajajo v sodobni družbi težke krize, je temu kriva sedanja gospodarska oblika, zato je treba za odstranitev take krize temeljno izpremeniti sedanjo družbo in njeno gospodarsko obliko, s tem, da se odstrani privatna lastnina in
na njeno mesto postavi lastnina skupnosti.
*
Kakšne nove vidike nudijo te misli? Ko je ideja marksizma naperjena proti izkoriščanju, je v njej nedvomno obsežena moralna maksima: — Ne izkoriščaj!
Ce pogledamo liberalno gospodarsko doktrino, vidimo, da ta take moralne zapovedi ne pozna. Katoličanstvo ima zapoved, ki brezdvomno vsebuje tudi prepoved izkoriščanja, namreč zapoved: — Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
Marksistična moralna teza: — Ne izkoriščaj! — in pa krščanska: — Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! —, v čem se razlikujeta?
Marksistična teza: — Ne izkoriščaj! — je neprimerno enostavnejša, razumevanju in ravnanju že po svoji negativni obliki pristopnejša. Razen tega se nanaša le na zelo ozek krog ljudi, nanaša se namreč le oa tvojega delavca, ki ga izkoriščaš tačas, če mu plačuješ premajhen zaslužek, ki ni v sorazmerju z njegovim delom. Marksistična moralna teza: — Ne izkoriščaj! — pušča popolnoma iz vida tvoje odnose do vseh onih ljudi, ki niso ravno tvoji delavci. Ta teza se razen tega dotika edinole tvojega materialnega odnosa do tvojega delavca.
Katoliška teza o ljubezni do bližnjega pa se ne tiče samo materialnih odnosov in tudi ne samo odnosov do tvojega delavca, temveč se ozira ne samo na materialne. remveč tudi na duhovne stiske sočloveka, a to vsakega sočloveka.
Dočim je marksistična moralna teza, osebno in stvarno, silno omejena in se da
formulirati le kot prepoved, je katoliške teza ljubezni do bližnjega pozitivna, neprimerno širša in zajemajoča celega človeka na obeh straneh, na oni, ki izkazuje ljubezen in na oni, ki je je deležna. Katoliška norma je zato težka, komplicirana v svojih dolžnostih in skoro presega človeške moči — zaradi česar jih je tudi tako malo, ki jo izpolnjujejo —, dočim je marksistična teza enostavna ter lahko razumljiva in izvršljiva.
Te lastnosti marksistične teze o izkoriščanju, njena enostavnost in njena moralna vrednost sta predvsem privlačni za mlado dušo, ki je naravno generozna in obenem željna enostavnih formul za svoje ravnanje. A ne smemo prezreti, da je ta teza tudi edino jedrce morale, ki ga je moči izluščiti iz Marxove doktrine, dočim Marx smatra vso ostalo moralo današnje družbe le za predsodek buržoazije kot sedaj gospodujočega razreda.
*
Marxova ideja, da je jedro človeške zgodovine borba izkoriščanega (proletar-skega) razreda proti izkoriščajoč emu (meščanskemu) razredu, zopet v odlični meri ustreza želji mladega človeka, videti in razumeti kaos obdajajočega ga življenja, na način, ki je različen od onega, kakršnega eo mu kazale šole, različen in obenem v gospodarskem pogledu poglobljen, a vendar reduciran na enostavno formulo. A nič ne more biti za življenje dragocenejšega kot najti eno samo čarobno formulo slično čarobni palici, ki je sposobna odgrniti za* štor izpred vsake skrivnosti življenja.
m
Kar nudi smer marksizma, obračajoča se proti izkoriščanju proletariata, dijaku v čustvenem pogledu, kažoča na vreden moralen cilj, isto nudi njegovemu spoznanju teza o fundamentalni važnosti ekonomskega življenja za vse žitje in tudi za duhovno žitje družbe. Ena kakor druga nudi enostavne formule kot jasen in lahko um-ljiv kažipot za orientacijo v moralni in spoznavni 6meri.
K
Enako je čudovito enostavno praktično sredstvo, s katerim upa Marx odstraniti vsako izkoriščanje: treba je le produkcijska sredstva odvzeti meščanstvu, odstraniti vso privatno lastnino in ustvariti lastnino skupnosti v rokah diktatorskega proletariata in v tem trenutku je konec vsake razredne borbe. Konsekventno je pričakovati, da nastane čudovito idilično življenje v tako spremenjenem družabnem redu. Ce sta dosedanji družabni red in njega bistvo, sedanja gospodarska oblika, kriva velike krize, če je dosedanja družba gnila, če so se v njej razpasla vse mogoča zločinstva, bo v novem družabnem redu konec vsake krize, družba bo naenkrat v najrobustnej-šem zdravju, vsa gniloba prejšnje družbe bo izginila avtomatično t novim redom in zločinu bodo odvzeta tla pod nogami.
Tudi ta misel Marxova, s kakim praktičnim sredstvom naj se odpravi vsako izkoriščanje in ozdravi človeška družba, je po svoji enostavnosti prikupljiva in dozdevno
▼rodna pleni eufte ga napam, de m f
ničL
m
Zdi se tedaj, da tvori glavno privlačnost za mladega človeka v komunistični doktrini njeno moralno jedro, ki ga vsebuje borba proti izkoriščanju, in nič manj pa enostavnost te doktrine, bodisi v njeni moralni tezi bodisi v njeni svetovno-nazorni perspektivi kakor tudi v praktičnih sredstvih, ki naj dovede>o do realizacij« njenega moralnega cilja.
Razen tega je privlačna misel, da bo ta enostavne doktrina, ki še ni a-mele prilike se temeljito izkazati, mogoče le vodila do onega ozdravljenja družbe, katerega očividno nista bila zmožna dosedaj liberalizem in katolicizem. Saj če v Rusiji, kjer se oživotvarja komunistična družha, ni dosedaj še vse tako kakor bi moralo biti, je po mislih takega mladega človeka temu kriv samo kratek čas, kajti dobe sedemnajstih let vendar po njegovem mnenju ničesar ne more pomeniti, čim gre za tako temeljno preokrenitev družbenega življenja. In saj vsi tako radi nagibamo k upanju, da nas iz družbenih naših stisk rešijo neke čarobne, dosedaj še ne do zadnjega preizkušene doktrine in sile.
Ali kakor je tudi prijetno najti ze teoretično in praktično orientacijo eno samo enostavno formulo, kakor ključ, Id naj odpira vsa vrata, pa žalibog življenje ni tako enostavno, da bi vse njegove skrivnosti mogel odklepati en sam ključ. Kot je v razvoju človeškega znanja delo Marca in njegovih sledbenikov važno za spoznanje gospodarskega življenja, tako da tej^i dela m mogoče prezreti, in kakor je to deio v svojih praktičnih posledicah prineslo delava stv "n važnih koristi, vendar ni mogoče prezreti, da izključno gospodarski vidik m sposoben dati jasen m pravilen razgled m vsa vprašanja, ki jih nudi realistično mo-trečemu pogledu pestrost življenja.
V dogmatizmu. s katerim poudarjat« marksizem in njemu sledeči koornnizefn gospodarstvo kot fundament vsega, todi duhovnega življenja, ni moči videti več kot propagandno dinamiko struje, kateri pritiče na gospodarskem polju dokajšnja pomembnost. Primerjal bi jo s tem, če fa-šistična smer poudarja geslo: — iDržavn nad vse! — ali katoliška akcija geslo: —. Povsod Boga! — Vsaka izmed teh suietil poudarja samo eno, čeprav brezdvomno važno, vendarle samo delno stran živijo« nja.
Ce motrimo celotnost materialnega to duhovnega življenja v narodu, se kot odgovorni za usodo celega naroda ne smemo postaviti na stališče, da bi smeli njegova situacijo motriti iz enega edinega zornega kota, marveč je nasprotno treba, ds jemljemo v račun vse razne struje, katere morejo v svoji enoetranosti, ki je neizogibna, če naj ima njih pokret kako dinamiko, vendar le tvoiiti važne in vsled tega vsg pozornosti vredne komponente našega celotnega narodnega izživljanja.
Iz dosedanjega individuallzma je nujno potrebno preokreniti našo miselnost v skupnostno doživljanje in poglobitvi interes za vsa socialna vprašanja, ne sama za ona v ožjem čisto materialističnem smislu. Tu zadenejo težke in odgovorne nalo. ge vso našo inteligenco in zlasti pa naše šolstvo, predvsem univerzo, kjer bo kot na nujno vprašanje treba misliti na otvorite-socioloških stolic. Zakaj nasproti eno. stranskim ali zmotnim doktrinam je kon* čno zmagovito le orožje duha, opremljenega z boljšim in temeljitejsam znanjem.
Doklada za regulacijo Savinje v Celju
Beograd, 19. junija, p. Na intervencijo zastopnikov celjske občine je finančni minister odobril, da sme celjska občina pobirati v tekočem proračunskem letu 20-odstotno doklado za regulacijo Savinje in 3-odstotno doklado za gasilce.
Ukinitev režijskih vozovnic
Beograd, 19. junija. AA. V svrho skrajnega varčevanja v gospodarstvu državnih železnic, ki se pri nas prav tako kakor drugod nahajajo v težkem finančnem položaju, je prometni minister izdal pravilnik o uporabi salonskih vagonov, po katerem se že s 1. julijem ukine vsaka brezplačna uporaba salonskih vagonov.
Prometni minister je dalje izpremenil tudi pravilnik o popustih nameščencev državnih prometnih ustanov in popolnoma ukinil tako imenovane režijske vozovnice, ki je zanje plačevalo osebje doslej samo 10 odst. redne tarife. Razen tega prometno ministrstvo zaradi proračunske nemož-nosti leto dni ne bo nikogar sprejelo v državno shjžbo.
Interparlamentarna konferenca v Jugoslaviji
Beograd, 19. junija. AA. Pod pretlsed stvom dr. Koste Kumanudija, predsednika Narodne skupščine, se je vršila danes popoldne v ministrski sobi Narodne skupščine seja jugoslovenske nacionalne skupine interparlamentarne unije. Na seji so določili definitivni program mednarodne trgovinske konference, ki bo od 16. do 21. septembra v Beogradu. To bo prvič, da se bo tako velika interparlamentarna konferenca vršila v Jugoslaviji.
Na konferenci bo sodelovalo nad 150 parlamentarcev iz vseh delov sveta. Na konferenci bodo referirali o gospodarski rekonstrukciji Evrope in regionalnih gospodarskih paktih bivši član francoske vlade Flandin, češkoslovaški senator Stodola ter narodni poslanec in bivši minister dr. Velizar Jankcvič. Italijanski senator Brez-zi bo govoril o železniških progah na 45. sporedniku. rumunski senator Cherban o povečanju kupne moči kmetskega prebivalstva, poljski senator Ivanovski o organizaciji javnih del, belgijski poslanec Va-verman o mednarodnem izenačenju zakonodaje.
Konferenca bo na svečan način otvorje-na v veliki dvorani Narodne skupščine v prisotnosti članov vlade, diplomatskega zbora, senatorjev in narodnih poslancev. Seje odbora se bodo vršile v prostorih senata Predsedoval jim bo predsednik jugoslovenske nacionalne skupine interparie-mentarne unije in predsednik Narodn« skupščine dr. Kosta Kumanudi. Po končani Konferenci bodo tuji udeleženci porabili priložnost in napravili potovanje po Jugoslaviji. da se seznanijo z našo državo. Ogledali si bodo Zagreb. Split, Dubrovnik. Korčulo, Rab in Sušak.	i
Matura na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani
Na mestni ženski realni gimnaziji se js vršit višji tečajni izpit v dneh od 10. tki 19. junija pod predsedstvom nsinso-skega odposlanca, univ. prof. dr. Miodraga Ibrov-oa iz Beograda. Izmed 40 kandidafik so bile oproščene višjega tečajnega izpita: Bradač Zorka. Franke Majda, Kaki Amalija, Mohorič Stana, Mole Nada, Sa vinski Her« mina, Vičar Zora, Zirovivk Neda. Višji tečajni izpit so napravite z uspehom: Accetto Marija, Brodar Itilda, Dolenc Marija, Eppdch Natalija. Fajdiga Ljuba, Fettich Jeta, Gofob Roža, Gsipan Erika, lienort Kiotilda, Hren Ljudmila, Jug Petja, Kalokira De sanka. Ko-i vačič Roza, Lapaine Cveta, Lenščak Vida, Malec Fredy, Marinko Marija, Pestotnft Krista, Smrke Marija, Szillich Majda, Ur-bas Irena, Vagaia Vt-ra. Zoreč Darinka. —■ Šest pripravnic ima popravni izpit v avgustu, 3 gojenke so repročirane za leto dai.
Srednješolci kot poljski delavci
Petrinja, 19. junija n. Mestna občina, ki Ima okoli 100 oralov travnikov, je pri sušenju sena zaposlila dijake srednjih, šol m jim plačuje po 15 Din na dan mezde. Me* stni ekonomat je zelo zadovoljen a temi delavci.
Obisk angleške mornarice
Sarajevo, 19. junija . Tukajšnja vojaSka armijska oblast je prejela poročalo, da bo ob koncu meseca prišlo v Boko Kotorske 70 vojnih ladij angleškega sredozemskega brodovja pod poveljstvom admirala Fisher-ja. S tem brodovjem bo prispelo okoli 30 tisoč anigleških oficirjev in mornarjev.
Letalska nesreča pri Beograda
Beograd, 19. junija r. O priliki včerajšnjega nočnega poleta je bilo vojaško leta-lo, ki ga je pilotiral poročnik Vekoslav Ni-koljančič, prisiljeno ob 21.20 pristati izven letališča na polju pri vasi Majur bliža Beograda. Pri pristanku se je letalo zaradi neravnega terena prevrnilo. Pri. tem ja bil pilot Nikoljančič ubit, izvidnik kapetan Dragoslav Simonič pa je dobil le lažje poškodbe.
Tekma za srednjeevropski pofca!
Edina zanaša avstrijskega moštva v L kolu.
Praga, 19. junija g. v današnji tekmi za srednjeevropski pokal je zmagal dunajski Rapid nad Slavijo s 3:1 (1:0). Avstrijsko moštvo je bilo boljše in je zmago zaslužilo.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved »a danes j
Pretežno vedro z začasnim porastom obla S" nosti, preko dneva toplejše vreme. —
Dunajska vremenska napoved nt sredo; Ponekod olr ->; nevihte in nevarno v tooo.
Maši kraji in ljudje
Ob upokojitvi odličnega šolnika in narodnega delavca
Cetje, 18. junija Ministrstvo prosvete je po 351etni službeni dobi na lastno prošnjo upokojilo zaslužnega upravitelja mestne deške narodne šole v Celju g. Jožka Bizjaka. Rodil se je 17. novembra 1877 v Mokronogu. Osnovno šolo je absolviral v Mokronogu, meščansko v Krškem, učiteljišče pa v Ljubljani, kjer je maturiral 12. julija 1897. Dne ,26. julija 1897 je bil imenovan za začasnega podučitelja v Vojniku. Dne 1. oktobra 1899 je odšel kot enoletni prostovoljec k


127. pehotnemu polku v Ljubljano. Dal se je aktivirati in je do 1. marca 1904 služboval kot poročnik v Gradcu, nato pa se je zopet posvetil učiteljskemu poklicu. Dne '29. marca je bil imenovan za učitelja na Vranskem, 10. marca 1910 pa za nadučite-Sja v Bočni pri Gornjem gradu. Na vseh svojih službenih mestih se je izkazal kot (odličen šolnik, zato ga je narodna vlada v Ljubljani po osvobojenju poklicala 12 februarja 1919 iz Bočne v Celje in mu poverila vodstvo mestne deške narodne šole hi ureditev mestnega osnovnega šolstva Ta naloga ni bila lahka, a g. Bizjak jo je K njemu dano prijaznostjo, znanjem in do-»lednostjo s pomočjo dodeljenega mu narodnega učiteljstva kmalu rešil. Kraj, kjer se je še pred leti šopirilo germanstvo ln se je nacionalno zastrupljala mladina, je postal v kratkem času vir narodne zavednosti. Ni trajalo dolgo in tudi bivše nemške paralelke so same ob sebi usahnile. Gospod Bizjak je bil mnogo let tudi vodja obrtne nadaljevalne šole v Celju in si je tudi tu pridobil velikih zaslug.
Gosp. Bizjaku je bilo kot praktičnemu vzgojitelju dobro znano, da so ravno otro-iška srca najbolj dostopna vsemu lepemu in dobremu ter da je treba v njih vžigati ljubezen do naroda in domovine. Zato Je ysa leta svojega udejstvovanja na šoli preživel med učenci 1. razreda, kjer mladini ni bil samo vzgojitelj, temveč tudi pravi oče, zaradi česar bo ostal vsem tem učencem in njihovim staršem v najlepšem spominu. Bil pa je tudi odkritosrčen in uvideven vodja svojega učiteljstva, ki se mu je ob slovesu oddolžilo s poklonitvijo originalne oljnate slike akad. slikarja Sirka »Orač in sejalec« ter lepe diplome.
Tudi v narodnih in kulturnih društvih in organizacijah se g. Bizjak udejstvuje z veliko vnemo. Saj v Celju skoro ni društva, ki mu ne bi bil član, v mnogih pa Je odbornik. Med drugim je član celjskega občinskega sveta in opravlja v njem funkcijo referenta za šolstvo in zdravstvo, z veliki m uspehom vodi drž. krajevno zaščito dece in mladine kot njen predsednik, dalje je podpredsednik Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju ter odbornik Stavbne zadruge drž. nameščencev. Dalje časa je bil tudi član načelstva Celjske mestne hranilnice.
Mnogo napornega in uspešnega dela je opravil g. Bizjak v svojem življenju. Toda tudi najtrši kamen se okreše. In tako je začelo g. Bizjaku ob preobilnem delu zdravje nagajati, da se je slednjič odločil zaprositi za daljši bolezenski dopust in zn končno upokojitev.
Sedaj, ko je nastopil zasluženi pokoj, mu vsi številni njegovi prijatelji, tovariši ln znanci želijo, da bi ob strani svoje ljube soproge Fine, bivše učiteljice iz ugledne rodbine Kodermanove, še dolgo užival bla-godati življenja. Odličnemu vzgojitelju, narodnemu in kulturnemu delavcu možu značaja in dobrega srca, vzglednemu prijatelju in tovarišu bodi zagotovljeno, da mu Celje ostane hvaležno za vse, kar mu je dal in kar mu bo še dajal.
Milijonska škoda po letošnjih ujmah
Samo v celjskem srezu so ocenili Škodo na 20 milijonov Din, hudo pa je prizadetih Se sedem srezov
Ljubljana, 19. junija
Strahovite pomladne nevihte so napravile na polju sirom dravske banovine zopet veliko škodo, ki je zdaj že ocenjena. Pridni kmetovalci, ki so z ljubeznijo obdelali polje, prezirajoč trud svoj in svojih družin, so garali od zgodnega jutra do poznega večera že prav v poletje, ne meneč se za nenaklonjenost narave. Sledile so silne ujme. Najhujše je bilo v maja, ko se je med nevihtami dan za dnem na različnih krajih razbesnela toča in napravila škodo v širokih pasovih po deželi. Okleščeno je bilo cvetoče drevje, na polju so bili prizadeti ozimni posevki pa tudi fižol, krompir in drugo, v celjskem srezu pa zlati hmelj.
Samo v celjskem srezu, v Savinjski dolini, je napravila toča po cenilnih zapiskih okrog 20 milijonov dinarjev škode. Pritožbe zaradi toče pa so prihajale na ban-
sko opravo tudi iz drugih srezov, zlasti is gornjegrajskega, brežiškega, krškega, novomeškega, konjiškega, laškega in metliškega. Kmetijski referenti zunaj pri sre-skih središčih so imeli polne roke dela. Kamorkoli so prišli, so čuli samo mile tožbe kmetovalcev, ki so prizadeti že itak spričo nizke cene kmetijskih pridelkov ki pa tudi v bodoče očividno ne bodo dosegli primerne cene. Kmetijski referenti so preko sreskih načelstev poročali o obupnem položaju naših kmetovalcev banski upravi, ki je sedaj odredila, da se določi posameznim srezom prva pomoč v gotovini. Za enkrat je mogla banska uprava nakazati samo 130.000 Din gotovine osmim najbolj prizadetim srezom. Vsota bo razdeljena sorazmerno po elementarnih nezgodah prizadetim srezom. O nadaljnjih podporah bo banska uprava sklepala in naklonila večje zneske tja, kamor spadajo in kjer je potreba najhujš?
Burno rudarsko zborovanje
Blagajna zagorske Bratovske skladnice izčrpana — Grožnje z ustavitvijo obrata
Zagorje, 19. junija
V nedeljo je sklicala Zveza rudarjev shod v kinu »Triglav«. Udeležba je bila velika, saj sta bili na programu dve najvažnejši točki, kateri skrbita poleg rudarjev tudi ostale občane. Kakor zaradi ustavitve obratovanja rudnika, tako je med rudarji vznemirjenje zaradi obupnega stanja pokojninske blagajne. Shod bi imel večji pomen, ako bi sodelovali tudi ostali dve strokovni organizaciji in če bi bile vabljene tudi razne druge korporacijo.
Tajnik Zveze rudarjev je najprvo obširno pojasnil nevzdržno stanje pokojninske blagajne bratovskih skladnic, posebno še lokalne. Veliko tisočev ljudi, ki so pustili vse svoje moči pri rudniku, je v nevarnosti, da bodo zadnje dni svojega življenja trpeli pomanjkanje. Po sodbi govornika je katastrofalnega položaja pokojninske blagajne veliko kriv pomanjkljivi pravilnik bratovskih skladnic iz leta 1925. (Burni ugovori). Stanje novih upokojencev se je zvišalo na število, kakor prej v 30 'etih. Tako se lahko reče, da je iz bratovske sk'.adnice nastal zavod za brezposelne. Parola rudnika je: starejše iz službe, namestiti pa mlajše, sveže in cenejše moči. Zaradi tega so narasli prispevki in razni odtegljaji, preko katerih ne more delavstvo ne podjetja. Vkljub temu da so se zadnja leta že nekajkrat pokojnine znižale, je bil deficit lansko leto pri zagorski pokojninski blagajni nad 1 milijon dinarjev. Ako ne pride do sanacije pokojninskega zavarovanja, ne bo več dolgo, da bodo pokojnine padle na zneske, kakor so bile
pred letom 1925. Govornik je priznal, da so se rudarji in tudi nekateri voditelji v dobrih časih vse premalo brigali za svojo prihodnjost.
Prečitana je bila obširna spomenica, ki se bo poslala banski upravi, vladi in vsem poslancem in senatorjem. Sprejeta je bila tudi resolucija za saniranje pokojninske blagajne bratovske skladnice. Nato je govornik nadaljeval: O ustavitvi rudnika r Zagorju se vzdržujejo razne grozeče vesti, katere je treba smatrati skoro za resne. Še leta 1925. je imel rudnik preko 1700 rudarjev, od katerih je sedaj še 525 zaposlenih. Jame so izčrpane, kar so navzoč-ni rudarji potrdili, izgleda pa ni, da bi centrala investirala potrebno vsoto za napravo novih odkopov. Res je, da stane upravo samo voda v rovih nad pol milijona Din in družba dobro kalkulira ali se še izplača obratovanje. Zato ji je dobrodošla pretveza, da novih predvidenih davščin ne bo mogla zmagovati in bo rajši ustavila obratovanje, s čimer je tudi na zadnji občinski proračunski seji zagrozil neki odbornik. (Burni medklici: Država naj prevzame rudnik!) Na pristojnih mestih se bo moralo storiti vse, da se prepreči ustavitev rudnika. Družba nikakor nI pripravljena, da bi podpirala izčrpane rudarje, akoravno bi bila to njena dolžnost Prijavilo se je več govornikov, ki so hoteli marsikaj pojasniti, pa jim je bilo to za-branjeno, ker je poročevalec takoj po svojem poročilu zborovanje zaključil. Med vriščem in truščem se je slednjič občinstvo na poziv sreskega načelnika razšlo.
Protestno zborovanje narodnih delavcev
v Trbovljah proti poslabšanju obrtnega zakona
Trbovlje, 19. Junija
Za soboto popoldne je sklicala NSZ protestno zborovanje proti nameravanemu poslabšanju obrtnega zakona. Zbor, ki ie bil dobro obiskan, je otvoril predsednik NSZ g. Štruc, ki je poudarjal, da ie NSZ že mnogo poprej slutila, da bodo skušale delodajalske zbornice izvršiti napad na pravice, zajamčene delavstvu in nameščen-stvu v obrtnem zakonu. Zaradi tega Je NSZ že na zboru 10. maja letos v posebni resoluciji, ki je bila odposlana vsem merodajnim činiteljem, zahtevala, da se strogo izvajajo čl. 1154 — 1155 občega državljanskega zakona, na podlagi katerega morajo podjetja nadoknaditi izgubljeni zaslužek, ako ne obratujejo brez krivde delavstva. Poudarjal je, da naša socialna zakonodaja ni tako slaba, vendar pa se ne izvaja. Če si upajo delodajalci zahtevati poslabšanje, je krivo to, ker delavstvo ne brani svojih pridobitev zadosti odločno. Zdrami se šele takrat, ko je nevarnost že pred durmi in ko je treba zastaviti že vse sile, da se ta nevarnost prepreči.
Za predsednikom je govoril delegat lz Ljubljane g. Bučar; obrazložil je največje krivice, ki so jih predlagale delodajalske zbornice in ki so po časopisju znane že tudi širši javnosti. Delavstvo je nacionalno orientirano, a se ne more zadovoljiti samo z nacionalnimi frazami, poleg tega pa umirati gladu. Narodno delavstvo presoja nacionalizem posameznikov po tem, kako oni izvajajo nacionalni program. Pravi nacionalist je le oni, ki ščiti domačega delavca pred izkoriščanjem tujega in domačega kapitala, ki je vedno internaciona-
len. Nacionalno delavstvo zahteva z vso odločnostjo, da se določbe obrtnega zakona ne samo ne smejo poslabšati, temveč se morajo nekatere še izboljšati. Z vso odločnostjo bo pa tudi zahtevalo, da se vse določbe občega državljanskega zakona ka kor tudi obrtnega zakona strogo izvajajo. Soglasno in z navdušenjem so bile sprejete primerne resolucije. G. Giulatti je objas-njeval položaj bratovskih skladnic, ki je naravnost obupen. Ako ne pride do sanacije; je nevarnost, da v nekaj letih delavstvo sploh ne bo prejemajo pokojnin. Treba se bo boriti za to, da vrne država oni denar, ki so ga dale bratovske skladnice za vojno posojilo in katerega je dobila naša država v obliki reparacij. Na stroje, ki odjedajo delavstvu kruh in ki služijo danes samo kapitalistu, naj bi se uvedel poseben davek, ki bi se uporabil za sanacijo bratovskih skladnic. Znižala naj bi se delovna doba na najmanj 30 let.
Pri obledeli sivornmenkasti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovnih moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tesče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčiee. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Govorilo se je tndi • zdravniških komisijah, ki določujejo procent delanezmož-flosti, na podlagi katere dobi delavec pokojnino. Neki delavec je bil pri takem zdravniškem pregledu ponovno spoznan za delosposobnega, nazadnje pa je umrL Razpravljalo se je tudi o zahtevi upokojencev, da se jim izplačuje pokojnina v prostorih bratovske skladnice, kakor je bilo to poprej, in ne po pošti. Pri nizkih pokojninah plačujejo upokojenci še stroške za poštnino, poleg tega pa se izplačuje denar zaradi tehničnih težkoč kar na cesti, kar je za upokojence na vsak način neugodno.
Nova bolezen med mladino
Beograd, 19. junija
V osnovnih Šolah na periferiji Beograda se je že pred tedni pojavila nova bol lezen, ki dela mnogo skrbi roditeljem, dasi se otroci sami kot njene žrtve ne zmenijo dosti za njo. Ta nova bolezen je neke vrste lišaj, ki se pojavlja najbolj na glavi. Li-šaj se naglo razširi, da imajo mali bolniki z njim obraslo vso glavo in takoj se je tudi ugotovilo, da je nalezljiv. Zdravniki poznajo to kožno bolezen, čudijo pa se, da se je nenadno pojavila tudi v naših krajih. Prinesena je bila iz Madžarske, najbolj pa je razširjena na jugozapadu Evrope. Najuspešnejše sredstvo proti tej bolezni je obsevanje z višinskimi žarki in zdravljenje z roentgenom. Zdravstvena oblastva so že ukrenila potrebno, da se epidemična bolezen zatrč.
Angleški Ghn~o Jugoslaviji v Ljubljani
Ljubljana, 19. junija
Pravkar ustanovljena Akademska YMiCA (Krščanska zveza mladih ljudi) Je priredila v ponedeljek v zbornici univerze svoj prvi javni večer s predvajanjem angleškega filma »Jugoslavia, the romantic Land of the Southern Slavs«. Prireditev Je bila častno obiskana: poleg zastopnikov bana, vojaške oblasti, univerze i. dr. so bili navzočni nekateri ljubljanski intelektualci in akademiki. Večer je otvoril predsednik Akademske YMCE arh. Tomo Štrukelj, za njim je povzel besedo generalni ravnatelj prof. Sitters, ki je v angleščini razvil svoje misli o programu tn delu YMCE in opozoril na pomen filma, ki ga je posnel skupaj s svojo gospo in čigar namen je, zainteresirati prebivalstvo Velike Britanije za Jugoslavijo, »romantično deželo južnih Slovanov«. Izvajanja prof. Sittersa je sproti prevajal v slovenščino cand. phil. Poberaj. Po predavanju so se pozornemu občinstvu odvijali trije deli filma, ki je vodil gledalce sirom Jugoslavije in jim razkazoval lepote naše zemlje in posebnosti našega ljudstva, kakor se kažejo angleškim očem. Zanimivi film bi nedvomno še bolj učinkoval, če bi ga lahko podal tudi v zvočni formi, kar pa iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče. Ob zaključku smo se seznanili z živlie-njem v poletnem taborišču YMCE v Mlinih na Dubrovniški rivieri. Besedilo ge. Sittersove je v srbohrvaščini razlagal tajnik beograjske YMCE Kovandžič.
Vodopravna razprava za regulacijo Savinje
Celje, 19. junija
Vodopravna razprava za regulacijo Savinje se je pričela v ponedeljek popoldne in bo trajala do petka. Na podlagi ugotovitev in sklepov na tej razpravi bo- uvedeno postopanje za razlastitev zemljišč in objektov, potrebnih za izvedbo regulacije Savinje v katastralnih občinah Celju, Med-logu, Liscah, Zagradu, Košnici in Tremer-ju. Vodja komisije je banski svetnik gospod Matej Kaki. Poleg njega zastopata bansko upravo tudi kot hidrotehnični izvedenec tehnični svetnik g. inž. Oskar Ju-ran in konceptni pripravnik g. Erik Erker, dravsko banovino zastopajo gg. višji tehnični svetnik inž. Karol Sturm, pravni referent dr. Štefan Skubic in inž. Vsevolod Štefani, sresko načelstvo v Celju zastopa sreski načelnik g. dr. Ivan Vidmar, direkcijo državnih železnic gg. dr. Ludovik La-diha, tehnični svetnik inž. Drago Leskov-šek in Rudolf Kumar, progovno sekcijo drž. železnic v Celju pa šef progovne sekcije g. inž. Anton Ozvald. V komisiji so tudi zastopniki celjske mestne in okoliške občine.
Sodno zaprisežena izvedenca za cenitev zemljišč in objektov sta gg. stavbenik Go-logranc iz Gaber j a in inž. Ježovnik iz Ar-je vasi. Komisija si je v ponedeljek popoldne na splošno ogledala ves teren ob Savinji od Grenadirjeve brvi v Polulah do levškega mostu. Včeraj dopoldne je bil obhod proge na levem brgeu Savinje od levškega mostu do izliva Ložnice, popoldne pa na desnem bregu od levškega mostu do Seidlovega studenca. Danes bo ogled na levem in desnem bregu Savinje v mestu Celju, na Bregu in Zagradu do Grenadirjeve brvi. Jutri dopoldne bo ogled na desnem bregu od Grenadirjeve brvi do Tre-merja. popoldne pa na levem bregu od Tremerja do Grenadirjeve brvi. V petek
Razdraženi živci, nespečnost, nevolja do dela
so največkrat le posledica slabo delujočega želodca in črevesja. Tu pomaga sigurno is na prijeten način
ROGAŠKA SLATINA
ki pospešuje prebavo, delovanje črevesja in obtok krvi.
ob 8. zjutraj bo po sestanku pri cestnem mostu v Laškem ogled od ovinka Savinje
K d Laškim do železniškega objekta nad škim. V soboto ob 8. zjutraj se bo sestala komisija na mestnem magistratu v Celju ter bo tam zaključila in slednjič pregledala komisijski zapisnik, ki se sestavila vsak dan sproti.
Vinko Pogačnik f
Ljubljana, 19. junija Nenadoma je ugrabila smrt starejšim Ljubljančanom dobro znanega in zelo simpatičnega moža, štepanjskemu Sokofca in raznim narodnim organizacijam pa zglednega člana g. Vinka Pogačnika. Navzlic svojim 63 letom je še kakor mladenič stopal v vrstah štepanjskega Sokola razne družbe je zabaval s svojim vedrim humorjem in mnogoštevilnim prijateljem hi znancem se je zdel še tak. kakršen ie bil nekdaj, ko je po Ljubljani vodil nekdanjo mestno godbo. Vsi so bili prepričani, da bodo še mnogo let deležni njegovega prijateljstva in dobrodejnih izrazov njegovega blagega značaja. Sinoči pa je krepkega moža zadela srčna kap in davi je vsa Ste-panja vas v iskreni žalosti izvedela novico, da ga ni več med živimi.
Vinko Pogačnik je bil doma iz Stare Loke, 38 let pa je služboval v ljubljanskem mestnem knjigovodstvu. Kot eden najvest-nejših uradnikov je ves svoj prosti čas z vso požrtvovalnostjo posvečal tudi narodnim organizacijam. Bil je med ustanovitelji šišenskega in štepanjskega Sokola, ki mu je bil zvest član do svoje smrti. Ko je kot magistratni oficiant stopil v pokoj, je prevzel vodstvo banovinske žrebčarne v Brežicah ter si je tudi tam pridobil mnogo prijateljev. Blagi ranjki je zapustil soprogo Marijo, tri sinove in dve hčerki. Sin Drago je agilni starosta Sokola IV. in meter »Slovenskega Naroda«, Stane in Mirko sta v mestni službi, Ivanka je poročena, Mici pa doma pri materi na Hradeo-kega cesti št. 34, od koder bodo očetovo truplo jutri ob 18. odpremili k večnemu počitku na pokopališče v Štepanji vasi. Značajnemu možu in vrlemu narodnjaka časten spomin, rodbini iskreno sožalje!
Občinsko gospodarstvo Slovenskih Konjic
Slovenske Konjice, 19. junija Po daljšem presledku je imel naš občinski odbor 15. t m. zopet sejo. Dnevni red je bil obširen in so se obravnavale samo važne, nujne zadeve. Predsednik občine notar Jereb je sporočil, da je ministrstvo izdalo odlok, da se odslej imenuje naša občina trg Slovenske Konjice, kar je bilo z velikim odobravanjem vzeto na znanje.
Za gradbeni odbor, ki je imel v zadnjih mesecih veliko posla, je poročal dr. Mejak Ervin. Izvršil se je ogled občinskih cest ia njih kategorizacija. Po daljši debati se Je sprejel sklep, da se nekaj občinskih cest opusti, 17 občinskih cest se proglasi ?a ceste drugega reda; ena občinska, tako na stara rimska cesta pa se kategorizira za občinsko cesto I. reda. Glede prevzema ceste, ki jo je napravil krajevni odbor RK pri bolnišnici v Konjicah, se je sklenilo, da jo občina prevzame kot svojo cesto, ko bo cesta ustrezala vsem predpisom. Ustanovi se regulacijski fond pri občini in gradbeni odbor ima na prihodnji seji predložiti občinskemu odboru pravilnik za gradbene takse. Izvrševanje regulacijskega načrta se bo v kratkem pričelo. Da se reši pereče vprašanje trškega vodovoda, se je izvolil poseben vodovodni odsek z gg. Križničem, Koncem, Mastnakom, Peničem in Vagnerjem. Občinski odbor je sklenil prevzeti dolžnost vzdrževanja hiše ustanove Lambrehtinum in popraviti poslopje pod gotovimi pogoji in z odobritvijo ktt-ratorija. Ker opusti tovarnar Laurich svojo tehtnico, stopi občina v stik z inter®» sentom za javno mostno tehtnico g. Sut-ter jem Maksom in je pričakovati, da ostane tehtnica na istem mestu v trgu kako« doslej.
Za podpisovanje poslov, ki obvezujejo občino, sta določena člana uprave dr. Rudolf Ivan in dr. Mejak Ervin. Odbor jo soglasno odobril kupno pogodbo glede ko-munske hiše, ki je bila prodana za 180.000 Din. Domači gasilski četi se podeli podr pora 625 Din. Sprejet je z nekaterimi spremembami štatut, tičoč se občinskih uslužbencev. Predsednik občine se pooblašča, da nastavi takoj začasnega delovodjo.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
KULTURNI PREGLED
Iz češkoslovaške kulture
Vaclav Benei'Trebizsky
Dne 20. junija poteka 50 led. kar je umrl Vaclav BeDeš Tfebizsky, ustanovitelj češke Oioderne zgodovinske povesti in Jiraakov predhodnik. Na Češkem je težko najti še kakega avtorja, čigar delo bi proniklo tako široko v vse narodove plasti, kakor fe delo Tire-bizskega. Njegovo ime je bilo znano in čislano povsod, tudi v zadnjih vaseh najbolj zakotnih čeških krajev, kamor sicer ni prodrlo ime mnogih pomembnejših pisateljev nego je bil Trebizsk^. Ta povestničar in romanopisec je prav za prav zakasneli pisatelj češkega preporoda. Njegovo literarno delo je ko6 velikega narodnega dela, opravljenega za ljudsko prosveto in za okrepitev domoljubne zavesti.
Vzrok edinstvene popularnosti knjig Trebizskega moramo kajpak iskati v značaju in tonu pisateljeve pripovedne umetnosti, vendar ie dokaj pripomogla tudi življenjska nsoda Trebizskega. nenavadna priljubljenost. ki si io je pridobil kot plemenit, vedno z ljudstvom živeči človek in navsezadnje pisateljeva zgodnja smrt. Njegovo pravo 4me Je bilo Vaclav Beneš, psevdonim Trebitb':^ si je izbral po vasi Tf?bize, kjer ee je rodil 24. februarja 1849. Bil je duhovnik Jn je
župnikoval v dveh krajih blizu Prage. Umrl je 20. junija v Marianskih Lažnih, kjer si je zdravil Jetiko.
Bil je blesteč, naiven, idealističen pojav v življenju in v slovstvu. Rekli smo, da je bil Ji rast ov predhodnik, vendar mu ni nedo-staijalo samo mogočne epične širine, v katero se je razmahoval Jirasek, marveč tudi stroge znanstvene priprave in realističnega proučevanja zgodovine, s katerima se je Ji-rdsek loteval svojih zgodovinskih slik. Risbe Tfrefriiasketra so bile prej naivno povr&ne nego dokumentarne; idealizirale so zgodovino v duhu sentimentalno rodoljuibarske romantike. Njegovo rahločutno dušo, ki s? ie nagibala k melanholiji, so najbolj ganile dobe narodovega trpljenja. Trebizsk? je vplival s svojimi 6pisi na čurvstveno plat či-tatelja, skušal ga fe ganiti in vzgojiti. Ni bil samo pisatelj, marveč tudi duhovnik in bu-ditelj.
Zbrani spisi Vaclava Beneša Trebizskega obsegajo (brez mladinskih knjig) šestnajst zvezkov, večidel povesti; niso urejeni v časovni zaporednosti, kakor so nastajali, marveč po temah, ki jih obdelujejo. Pretežno vaške motive vsebuje knjiga »Pod doško-vfmi strechami«. Iz husitske dobe črpajo svoje motive knjiga >V červancich kalicha«
in dva zvezka »V žari kalicha«. Temno dobo okrog tridesetletne vojne opisujeta dve knjigi z naslovom »Pobčlohorekč elegie«. Deset zvezkov ima skupen naslov »Z r^z-n?ch dotx in obsega povesti, ki jih je pretežno inspirirala češka zgodovina od časa Pfemyslovcev do revolucijskega leta 1848. Roma® »Kraljica Dagmar« pripoveduje zanimivo poglavje iz zgodovine češko-danskib stikov.
Po petdesetih letih od svoje smrti se Tre-bizsk? ne srečuje več s tako živahnimi odmevi, kakor pred leti, vendar pa ta prikupni in ljubki pojav v češki literaturi ne bo pozabljen niti v bodočnosti.* __Josef K nap (praha).
* Op. ured. Vaclava Beneša Trebizskega so mnogo prevajali tjdi v slovenščino. Prevodi so izhajali v naših dnevnikih že dolgo pred vojno, nekateri (n. pr. »Kraljica Dagmar«) pa tudi v samostojnih knjigah. Vsekakor je Trebizsk? starejši generaciji slovenskih čitateljev znano ime.
Literarno pismo iz Brna
(0 Moravskem pisateljskem kolu.)
Moravska, Sije najlboljše sile je vedno absorbirala Praga, ni imela — za razliko od Češke — dolgo časa svojega literarnega društva. Sploh ima literarna tradicija nje-cega glavnega mesta Brna dosle; le prav kratko dobo. »Moravski kolo spisovateKk, ki ie vzniklo iz literarnega odseka Klube
prijateljev umetnosti v Brnu, se je ustanovilo na sestanku v Luhačovioah L 1912 kot prvo in tudi najstarejše društvo literatov na Moravskem.
Ustanovitelje kola je vodila zavest, da eo praviloma vsi veliki stvaritelji preteklosti govorili ljudstvu kot najširši narodovi plasti in da tudi njihove lastne korenine ee-zajo globoko v tla moravskega ljudstva. V Čistem, dobro mišljenem demokratizmu so nakazal: pot k ljudstvu, iz katerega so sami >zšli in so si zastavili smoter, širiti in poglabljati euvstveno in 'estetsko kultjro moravskega ljudstva. Okrog prvega društvenega predsednika Viktorja Kamila Jerabka so ee strnili mora veki pisatelji, prizadevajoč si, da uresničijo svoj smoter. Pritegnili so k sebi tudi pisatelje, ki so prišli na Moravsko iz Češke in ki eo se po svojem javnem delovanju zarasli z moravskim življenjem.
Temu programu sta najbolj služila dva. takra4 že mrtva velika upodobitelja moravskega podeželja, pisatelj obsežne kronike >Leto dni na vasi« Alois Mrštik in hanaški humorist Otokar Bystrina. izmed živečih pa so delovali v tej smeri zlasti Jan Herben, Jiri Sumin, Gabriela Prei6sova, Metod&j Jahn. F. S. Prochazka, A. C. Nor in Jan Čep. Kmalu ee je prvotni, dokaj ozki program Kola razširil in poglobil in ee je — ojačen po žgoči potrebi novega življenja — obogatil e socialnimi in čisto umetnostnimi problemi. Kakšen blagoslov je pomenila ta ekstenzivna in intenzivna poglobitev Kola, kažejo dovolj lasno že sama imena neka-
terih pesnikov in pisateljev. V njegovih vrstah sta bila zdaj že mrtva Rudolf Te^no-hlidek, tragični pesnik severa in žalosti in Otokar Brezina, največji rapsodik, ki je umel s češko besedo povedati to, k čemur se po navadi po vzpnejo s svojim mogočnim orožjem samo glasbeni geniji. Izmed doslej še uetvarjajočih avtorjev pa jasno dokumentirajo to poglobitev Kola zlasti veliki pesnik socialno in narodnostno zatiranih Peter Be-zruč, ta sloveči bard šleske dežele, dalje močna avtorica novega, očiščenega ženstva Božena Beneševa, absolutni slovstveni formalist Vladislav Vančura, pesnik Vitem Zavada in številni drugi. Danes šteje Moravsko pisateljsko kolo več ko 50 aktivnih članov, združuje pripadnike treh generacij od sivolasih starešin tja do mladih glav.
Takoj ob ustanovitvi si je Moravsko pisateljsko kolo z.istavilo poleg idealnega smotra tudi praktičen, povsem stanovski program. Slo mu je za izboljšanje položaja mora vskih pisateljev, in v ta namen je doseglo ustanovitev deželne dotacija za literate, iz katere se vsako leto Dodeljujejo nagTade, obenem ee je pri Kolu ustanovil tako zvani Mrštikov fond, ki ima važno socialno funkcijo, ker se iz njega podpirajo nekateri člani Kola. kakor tjdi vdove in sirote pokojniHr članov. Razen aktivnih članov rma Kolo množico podpornih članov, ki za nje redn* izdaja knjižne premije. Po vojni ee je t-; sistem premij po načrtu izgradil v vsega u vaze vari fa vredno založništvo, ki je ustanovilo kvalitativno pomembno knjižnico ikv
U
DANES OB 7.15 m 9.15 ZVEČER PREMIERA VELEPIKANTNE OPERETE
DRAŽESTNA DEKLETA
V glavnih vlogah: Meg Lemonnler ln Henry Garat. Kako Izgleda svobodna ljubezen
v Parizu
Telefon 2"24
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Itomače vesti
Mimogrede
ga včasih polomi tudi najbudmejši bojevnik. Nekaj stičnega se je pokazalo na nedeljskem bojevniškem shodu v Mirni. Sicer zelo oprezni predsednik »Boja« g. Ku-ster je takoj po otvoritvi govoril proti gro-fcvskim valptom in plemiškim tlačiteljem. Poslušalci so navdušeno pritrjevali umestnim besedam. Nezadovoljna sta bila samo dva: predsednik mirenskega bojevniškega ghoda graščak Wurzbach Edler von Tan-nenberg, ki je govoril tik pred g. Kustrom in predsednik »Boja« v št. Rupertu grof Barbo Edler von Wachsenstein, ki je na •zborovanju stal tik pod goovrniškim odrom in poslušal zanosni poziv na odstranitev grofovskih tlačiteljev. Mimogrede rečeno, se nam ta logika ne zdi posebno posrečena. »Iznebimo se plemiških zatiralcev!« kliče g. Kuster, organizacija pa jih postavlja na čelo borcev.
ORAKOL"
je pristno orehovo olje,
zato za sončenje priznano najboljše.
PARFUMERIJA „VENUS"
nasproti pošte.
♦	Vojaške vesti. Za poveljnika 14. artilerijskega polka je imenovan artiljerijski polkovnik Fran Pogačar artiljerijski podpolkovnik Peter Kiler je postal pomočnic komandanta 8. artiljerijskega polka, artiljerijski kapetan I. stopnje -Ivan Kure-lec vršilec dolžnosti komandanta diviziona 25. artiljerijskega polka, major Peter Pokorni vršilec dolžnosti pomočnika povelj-nika avtokomande pri ministrstvu, kapetan fregate Anton Klinar vršilec dolžnosti komandanta broda »Dalmacije«, kapetan korvete Metod Pire pa vršilec dolžnosti komandanta mornariške izvidmiške komande.	•
+ Imenovanja. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje sta imenovana: za uradniškega pripravnika higienskega zavoda v Ljubljani inž. Franjo Baltič iz Ljubljane, za pristava pri inšpekciji dela na sr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani v 8. skupini inž. Josip Gorjanec, dosedanji uradniški .pripravnik na isti inšpekciji.
+ Diplomski izpit za inženjerja strojne stroke je položil te dni na visoki tehniški šoli v Pragi g. Miloš K r o f t a iz Ljubljane.
♦	Počastitev spomina pokojnega voditelja Bunjevcev. V Subotici proslavljajo spomin velikega voditelja Bunjevcev, škofa Ivana Antunoviča ob 119. obletnici njegove smrti. Za Bunjevce je imel ta cerkveni dostojanstvenik enake zasluge kakor vla-dika Strossmayer za Hrvate. Po njegovi zaslugi Bunjevci niso utonili v morju tujega sveta. Pripravlja se tudi obširen življenjepis tega zaslužnega narodnega borca in voditelja, življenjepis bo redigiral pokojnikov rojak dr. Matija Evetovič, ki je od svojega očeta in strica podedoval dragocene zapiske z dobe škofa Antunoviča
♦	Posnemanja vredno proslavo Vidovega dne pripravlja dobrodelno društvo »Kosovska devojka* v Beogradu. Na Vidov dan bo v vaseh oKrog Gračanice na Kosovem obleklo 100 najsiromašnejših otrok. Odborniki društva so po vaseh že popisali najrevnejše otroke, sinove in hčerke invalidov in drugih siromašnih bivših vojakov. Društvo je podobne akcije izvedlo že pri razmih drugih slavnostnih prilikah in bi bilo hvalevredno, če bi tudi druge organizacije sledile tem zgledom.
♦ Vidovdanski kresovi. Organizacije Narodne odbrane naj točno izvrše povelje, izdano z okr. št. 820 od 5. t. m. ter zažgo "ridovdanske kresove dne 27. t. m. ob 21. uri. — Oblastni odbor.
♦	Beograd je izgubil spet eno svojih zgodovinskih stavb. V Bosanski ulici podirajo staro in znamenito zgradlbo, ki je starim Beograjčanom splošno znana pod imenom »Mala pivara«. To poslopje je bilo zgrajeno okrog leta 1840. in namenjeno je bilo društvenemu življenju i® zabavnim prireditvam. Za tedanji Beograd zelo ve-liKe in reprezentativne prostore pa so že leta 1858. porabili za zasedanje narodne skupščine, v poznejših letih pa se je t teh prostorih ustanovilo in razvilo beograjsko gledališče. Na stavbišču »Male pivare« bodo gradili moderno palačo.
♦	Novi grobovi. V Hruševju pri Postojni je uanrla gospa Alojzija Del L i n z rojena Kokličeva. — Na Zaloški cesti 9. v Mostah je umrla gospa Frančiška štrukljeva, soproga mesarja in posestnika. Pogreb siplošno spoštovane gospe bo danes ob po! 15. iz hiše žalosti k Sv. Križu. — V Divači je umrl v 73. letu starosti g. Andrej Ober-snel. K večnemu počitku so ga položili včeraj popoldne. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Smrt zaslužnega strokovnjaka ln Javnega delavca. V Aleksincu je umrl bivši okrožni inženjer v Kragujevcu in nekdanji direktor stavbnih direkcij v Skoplju in Novem Sadu inž. Luka JvKovič. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug ne samo kot strokovnjak in eden najboljših inženjerjev predvojne Srbije, temveč tudi kot požrtvovalni javni delavec. S svojim poklicnim delovanjem si je zlasti v šumadiji ustvaril mnogo trajnih spomenikov, povsod, kjer je služboval, pa se je udejstvoval tudi kot najfooljši svetovalec in sotrudnik pri najpomembnejših gospodarskih in prosvetnih organizacijah.
♦	Orožnikom Je poklonil hišo. Posestnik živan Darijevič je poklonil orožniški postaji v Starih Banovcih svojo hišo, Ki predstavlja vrednost 100.000 Din. To je storil iz hvaležnosti, ker so orožniki v zadnjih letih s svojim neumornim delom dvignili javno varnost v vsem srezu na višino, ki jo je prebivalstvo prej nekdaj zelo pogrešalo.
♦	Sejem v Laškem. Ker pade letos 24. junij, katerega se vrši v Laškem vsakoletni živinski in kramarski sejem, na nedeljo, se bo vršil letos ta sejem dan pozneje v ponedeljek.
♦	Mestni dekliški zavod »Vesna« v Mariboru obsega enoletno gospodinjsko, dvoletno dbrtno šolo in internat. V internat zavoda se sprejemajo razen učenk za omenjene šole tudi učenke drugih srednjih šol. V zavodu iimajo otroci dobro oskrbo, skrlbno nadzorstvo in vsestransko pomoč pri učenju tudi iz francoščine in klasičnih jezikov. Celotna oskrba znaša za učenke gospodinjske šole 800 Din, za učenke ostalih šol 600 Din na mesec.
♦ Izlet na Dunaj.. Ob priliki zdravniškega kongresa na Dunaju bo priredil »Putnfk« skupino z jugoslovenskim zdravniškim društvom izlet s posebnim vlakom na Dunaj v času od 8. do 15. julija. Cena vožnje tja in nazaj je za H. razred 3-48 Din, za III. razred 242 Din prištevši polovično vožnjo od odhod.ne postaje do Zidanega mosta, dodatek za prehrano in hotel 570 Din, za boljši hotel pa še 205 Din. — Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 2. julija t. 1.
♦	Avtobus Kranj-Jezersko je pričel voziti 18. t m. dvakrat na dan, in sicer: odhod iz Kranja ob 10.50 in 19.50, odhod z Jezerskega ob 6.20 in 17.25. CHb nedeljah in praznikih vozi od turistovskega vlaka lz Kranja ob 6.5 ln se vrača v Kranj ob 21.15 zopet na turistovski vlak. Povratna karta za ta avtobus velja 45 Din. Podjetje dobi tudi nov 24 sedežni polodiprt avtobus, pripraven za izlete.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah Ui plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Stiasry Alojzij t. V nedeljo zjutraj je preminil v splošni bolnišnici gosp Alojzij Stiasny, administrativni kapetan v pokoju, star 7« let. Pokojni je bil brat šolskega nadzornika v p. gosp. Ljudevita Stiasnega, vnetega svetovnega turista, šolskega ter turističnega pisatelja. Po očetu je bil češkega, a po materi slovenskega rodu. Rodil se je v Kamniku, kjer je služboval pri finančni kontroli. Pozneje, še za njegovih otroških let, so se preselili v Tržič, kjer je dovršil osnovno šolo in od tu prišel na gimnazijo v Kranj kjer Je izvršil nekaj razredov, nakar je prešel na ljubljansko učiteljišče. Preden ga je dovršil, je bil potrjen v vojake k tedanjemu 17. pp. Tu je napravil čez nekaj let izpit za administrativnega oficirja. Služil je potem v Dalmaciji, a nadalje na Tirolskem v raznih gar-nizijah. Tu se je po naključju seznanil z bivšim vojaškim superiorjem že umrlim I. Klobovsom iz škofje Loke. Na sprehodu sta se srečala in ko je Klobovs slišal oficirja govoriti s svojima otrokoma slovensko, ga je ustavil. Od tedaj ju je družilo najboljše prijateljstvo. Spremljal je Klo-
bovsa pri raznih duhovmBklh voJaSkfli vi-
zitacijah In mu pomagal pri njegovih uradnih administrativnih zadevah. Po prevratu se je takoj vrnil v domovino ln se postavil tedanji narodni vladi na razpoloženje, ki ga je pridelila k intendanturi ter ga imenovala za administrativnega majorja, a tega mu pozneje osrednja vlada pri upokojitvi ni priznala. Kakor brat Ljude-vit, je bil tudi pokojni vnet turist in je vsako leto obiskoval naše najvišje vršace. V občevanju je bil ljubezniv družabnik, od nekdaj pa zaveden Slovenec, ki je v pravem duhu vzgojil svoje otroke. Po upokojitvi je v Ljubljani redno vršil volilno dolžnost v naprednem taboru. — Včeraj popoldne je bil pokopan. Imel je vojaški pogreb in so ga prepeljali od bolnišnice do Sv. Križa na topniški lafeti, spremljala ga je četa vojakov z vojaško godbo. Krsto so pokrivali venci sorodnikov in prijateljev Pogreba se je udeležilo lepo število častniškega zbora in lepo število znancev. V slovo je oddala vojaška četa poslovilno salvo in črna domača gradu je zasula krsto. Ohranimo pokojnemu lep spomin!
u— Smrt uglednega funkcionarja delavskih organizacij. V ponedeljek zvečer ob 23. je nenadno preminil, zadet od možganske Kapi, v starosti 62 let Jernejčič Fran^. Bil je vodilni funkcionar delavskih strokovnih in kulturnih organizacij, dolgoletni predsednik Strokovne komisije. Njegov pogreb bo izpred Delavske zbornice, kjer leži na mrtvaškem odru, danes ob 16. uri. časten mu bodi spomin.
Kopališče
r	r doHni V«tg», ČSR. 8194
MiočoUi ar podpre *el* ngp«h bl&tmh fcopeJji pri rervml, protujv m i&bnaa.
Drogerij« Gregorji, LjnH>j»i», Pr«4«n»OT» »Me» 5.
Protestni shod Strokovne komisije za Slovenijo, ki bi imel biti drevi ob pol 18. v dvorani Delavske zbornice, se preloži na drugo sredo, t. j. na 27. t. m. ob isti uri. Shod je preložen zato, ker bo danes ob 5. popoldne iapred Delavske zbornice pogreb bivšega dolgoletnega predsednika Strokovne komisije in kulturnega delavca v vseh delavskih organizacijah in društvih, g. Franca Jernejčiča.
u— Lepo slavje na magistratu. V župan-ski sobi na mestnem gasitratu je bilo včeraj lepo interno slavje. V priznanje zaslug na raznih popriščih je g. Dimko Puc izročil štirim novim meščanom lepe diplome. G. župan je čestital upokojenemu učitelju In bivšemu občinskemu svetniku ter dolgoletnemu okrajnemu načelniku in knjižničarju dvorske knjižnice g. Alojziju Potočniku, dalje upokojenemu inšpektorju državnih železnic in znanemu planincu g. Alojziju Knafelou, upokojenemu magistrat-nemu pisarniškemu ravnatelju Ivanu Dra-žilu, ki je bil 36 let predsednik pevskega društva »Slavca« in pa čevljarskemu mojstru Martinu Radovanm, ki je bil med ustanovitelji gospodarskega, prosvetnega in kulturnega društva za dvorski okraj. Svečanemu aktu so poleg g. župana prisostvovali tudi g. občinski svetnik Josip Re-bek za Obrtniško društvo, dr. Pretnar za SPD in pa dva zastopnika .pevskega društva »Slavec«. V imeaiu novih meščanov se je zahvalil g. županu za čestitke upravitelj g. Alojzij Potočni*.
u— Ljubljanski izletniki bodo obiskali tudi obmejni št ■ 1J v Slovenskih goricah ln bivšega tamkajšnjega žuipana, znanega narodnega borca Thalerja, št. Ilj je bil vedno krepka slovenska postojanka, ki jo je skušala zavzeti Sudmanka s kolonizacijo švabov ter z nakupom posestev. Toda naši zavedni ljudje so vzdržali v hudi borbi io še vedno jim dolgujemo za to priznanje. čeprav je zdaj št. Ilj v svobodni domovini vendar ne smemo pozabljati nanj; zavedati se moramo, da narodnostni boji še niso prestali im da je ta kraj tik ob imeji še posebno izpostavljen. Mariborski pravniki so povabili svoje ljubljanske tovariše, da se prijavijo za izlet v št. Ilj, da pojdejo skupno v naš Port-Artur ter da obiščejo župnika Vračka in župana Thalerja Tudi drugi nacionalno misleči Ljubljančani obiščejo v nedeljo v lepem številu našo severno mejo; s prijavami morajo pohiteti do petka (Tičarjeva trgovina. šelenburgova ulica).
u—Ekskurzija slušateljev kemije v Nemčijo. V sredo se odpelje v Nemčijo 23 članska ekskurzija slušateljev kemičnega oddelka tehniške fakultete pod vod-
Torek, sreda in četrtek vsakokrat ob 8.30 senzacionalni film
B E Š T J A
Cene znatno znižane: 2.-, 3.-, 4v in 5.- Din
PRIDE!
stvam prof. dr. M. Rebeka. — Ogledajo
si naslednja mesta: Monakovo, Heidelberg» Fra<nkfurt ob Meni, Maimz, Kelmorajn, Le-verkusen, Diisseldorf, Essen. Preko Mun-chena, Nurnberga in Salzburga se vrnejo
domov. O ekskurziji sami bomo še poročali.
u— »Brauiborc. V nedeljo Je bil izvoljen novi odbor naše narodno-obrambne organizacije »Branibor*, ki se je konstituiral takole: predsednik senator dr. Valentin Rožič, prvi podpredsednik rektor ljubljanske univerze dr. Matej Slavič, drugi podpredsednik novinar Andrej Gabršček, tajnik uradnik Pokojninskega zavoda Vladimir Saksida, blagajnik državni pravdnik dr. Julij FeBacher, odborniki: novinar dr. Lojze Berce, profesor dr. Lavo čermelj, odvetnik dr. Ivo česnik, šol. upraviteljica Mira Engelmanova, prof. dr. Martin Gor-janc, odvetnik dr. Josip Grablovic, profesor Franc Grafenauer, zdravnik dr. Josip Hebein, postajenačelnik v p. Josip Mohor-ko, načelnik v pok. Ernest Vargazon, učitelj Franc Venturini, trgovec Anton Verbič, ter po en zastopnik v Celju in Kranju. Za namestnike, so bili izvoljeni učitelj Andrej Bensa, glavni knjigovodja Pokojninskega zavoda Peter Brelih, načelnik drž. žeL Ivan Deržič, banovinski tajnik Franjo Gorkič, urednica Pavla Hočevarjeva, notar dr. Josip Krevl, načelnik v p. Ivo Sancin, via. žel. uradnik Franjo Uršič, sreski načelnik Josip Znidaršič ter po en zastopnik v Kamniku in Gor. Logatcu. Funkcija revizorjev je bila poverjena ponovno predsedniku Pokojninskega zavoda dr. V. Baltiču, županu dr. Dinku Pucu ter gradbenemu svetniku inž. Janku Mačkovšku. Društveni prostori »Branibora« se nahajajo v Selenburgovl ulici 7-n.
Sestra Katarina PRIDE!
I. sklepna produkcija gojencem drž.
konServatorija bo drevi ob 18. v dvorani Fliharmonične družbe z naslednjim sporedom: Prevoršek Dušan nam bo zaigral na violini Novakovo »Uspavanko« in Gosece-vo »Gavoto«, spremlja ga prof. Marijan Lipovšek. Nato zapoje Petrovčič Tone Arenskega »Menestrak in Grečaminove »Kolednike« ob spremljevanju Gallatie. Rupel - Turk Zora zaigra na klavirju Mompounovo »Otroško sceno« ter Miloje-vičevo »Davno pripovedko«. Lapajne Helena zapoje s spremljevanjem Hrašovec Silve Krekov samospev »Tam zunaj je sneg« in Grečeninovega »Jetnika«. Na klarinetu zaigra Raubar Miljutin Webrov »Concer-tino op. 63«, spremlja ga Hrašovec Silva. Sledita dva samospeva Kričke »Labud« in »Ob skandinavskih skalah«, katera zapoje s spremljevanjem Gallatie Rudolf Vida. Lovšetova Majda zapoje arije Olimpije iz opere »Hoffmannove pripovedke«, na klavirju jo spremlja Hrašovec Silva. — Kot sklepno točko sporeda zaigra Mucha "Rožena. naklavirju št. 1, 4, 6 in 7 iz Tajčevide-vih »7 Balkanskih plesov«. Opozarjamo, da je začetek točno ob 18., vstopnina na sedeže 5 Din, na stojišča 2 Din, na podlagi sporeda, ki se dobi v knjigarni Glasbene Matice in pred dvorano.
u— Pravi pojem o umetnosti nogometa boste dolbili vsi Ljubljančani in okoličani šele drevi ob pol 19. na igrišču SK Primorja, kjer si bosta pogledali oči v o« odlični enajstorici ljubljanskih policijskih uslužbencev in pa nameščencev mestnega dohodarstvenega urada v revanžni tekmi Tej pravcati športni velesenzaciji daje poseben poudarek poleg izredne zabavnosti tudi njen dobrodelni namen. Zato drevi vsi na primorjansko igrišče, da bomo »druka-11« eni za rdeče, drugi za zelene.
u— Skupščina ljubljanskega oblastnega odbora Narodne odbrane, katere ae smejo udeležiti samo izvršilni člani Narodne odbrane, bo v nedeljo 24. t. m. ob pol 10. t dvorani Delavske zbornice.
u— Kres na gradu. Pododbor Rdečega križa priredi v soboto 23. t. m. kres na ljubljanskem gradu s sodelovanjem pevskih društev in godbe. Začetek točno ob pol 21. Vstopnine ni.
u— članom društva nižjih mestnih uslužbencev. V ponedeljek 18. t. m. Je nenadno preminil naš tovariš Vinko Pogačnik, dolgoletni in ustanovni član našega društva. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 18. izpred hiše žalosti na Hradec-kega cesti št 34. Tovariši naj se pogreba udeleže v čim večjem številu. — Furman, tajnis.
u— Novo postajno poslopje na Ježlcl. železniška uprava je zgradila na Ježkrf novo postajno poslopje, ki Je bilo prejšnji teden izročeno svojemu namenu. Ježica je postala zadnja leta. odkar je zgrajeno na Savi lepo kopališče, priljubljena izletma točka ljubljanskih kopalcev. Temu spored-no se je tudi povečal promet na železnišk postaji na Ježici, posebno z uvedbo kopalnih vlakov in znižano vožnjo. Dosedanje majhno postajno poslopje ini več odgovarjalo tolikemu prometu, zlasti pa se je občutilo pomanjkanje primerne čakalnice, kamor bi se zatekli v primeru slabega vremena izletniki, ki čakajo na vlak. železniška uprava Je zdaj odpomogla tem nedo-statkom m je zgradila lično novo postajno poslopje, ki sicer ni tako veliko in prostorno kakor na drugih postajah, vendar
„B IČ AN I«
GOLGOTA ŽEJNE! — Tri dni uživanja
in trpljenja na luksuznem pazniku! V glavni vlogi Nancy Carroll in Cary Grant. Napisali slavni svetovni pisatelji: Zane Grey, Vicki Baum, Vina Delmar in drugi. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina Din 4.50, 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR«, telefon 2730.
pa bo popolnoma odgovarjalo svojemu namenu. Visok podstavek je iz betona, ostali del stavbe pa je na znotraj ometan in lepo prepleskan, na zunaj pa lesen in b.delan v prikupnem domačem slogu. Poslan je je razdeljeno v dva dela; v manjšem je blagajna, v večjem pa čakalnica. Staro poslopje so podrli, izginil je tudi napis > po-stajica Ježica«, ma novem pa že od d?leč opaziš z velikimi črkami t latinici hi eiri-lici napisano ime postaje »Ježica«. želes-niška uprava posveča mnogo pozornosti kamniški progi in s hvalevrednim razu:r>e-vanjem upošteva želje in potrebe potujočega občinstva.
u —Dela na Blelweiaovl cesti dobro napredujejo. Poprej razkopana cesta od razcepa pri Tržaški cesti in do Aleksandrove ceste je zdaj že popolnoma urejt ia zbetonirana. Na križišču Bleiweisove ce^ ste so pričeli tudi že asfaltirati Obecan so pričeli popravljati Erjavčevo cesto ob banovinski palači, kjer so doslej že pon'činoma uredili hodnik. Predmja vhoda v bansko palačo sta za čas trajanja urejevanja del na Bleiweisovi cesti zaprta in imajo stranke pristop v bamsko palačo iz Gregorčičeve ulice.
u— Nesreče. Sinček kajžarice s Galj Tiče, Alojzij Hribar, je včeraj dopoldne obiral na Dolenjski cesti lipovo cvetje. Na veji pa je dečku spodrsnilo in je padel na tla Dobil je hude notranje poškodbe, še hujšo nesrečo je doživel včeraj 14 le eni inštalaterski vajenec Franc Kasper rs Šmartnega ob Savi. Padel je z voza in Fi nakxmll hrbtenico. Kajžarja Franca šk~ijn iz Stražišča pri Kranju je včeraj doma v hlevu udaril konj v trebuh. Vsi poško-Ao-vanci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
u— Prešernova ulica od pošte do Marijinega trga je od danes naprej >do preklica zaradi cestnih del zaprta.
o— čigav je čoln? Te dni je priplava* čoln, dolg okrog 6 m po Ljubljanici do Fužin, kjer so ga ujeli pri hiši št- 3^ ki je oto bregu Ljubljanice. Čoln so pred h i So priklenili in prijavili zadevo orožnikom, čoln je najbrž priplaval nekje iz Mo6t tn naj se lastnik zglasi na žandanmerfjs^l .postaji v Vevčah.
u— Ve le važno za darrve ln damsfce fri-zarje je sestavina novega kemičnega preparata, ki daje lasem dvojno prožnost tn jakost ter omogoča garancijo trpežnosta trajne ondtilacije tudi pri najslabših le=eh Poskusni mavijaček vsaki dami brezplačno, damskim frizerjem Po brezplačni preparat za štiri poskusne trajne ondulacije. Pojasnila daje salon Navinšek, Ljubljana.
o— V Logarsko dolino, v planinski raj vozi prihodnjo nedeljo razgledni avtobus. Cena s prehrano 120 Dim. Informacije v trafiki Praprotnik nasproti pošte. Izletniški avtobusi najceneje na razpolago.
u— Zopet nov program in navadne kavarniške cene Vam nudi Odeoai bar.
Iz Celja
e— Komemoraclja za našimi žrtvami h Julijski Krajini. Celjska »Soča« Je priredila v nedeljo dopoldne v dobro zasedeni mali dvorani Narodnega doma komemo-racijo našim, v Julijski Krajini v preteklem letu padlim žrtvam. Zbrani so biLi zastopniki VBeh slojev, želeti je, da bi sa ofb takih prilikah strnil ves narod, brez ozira na svetovno prepričanje, da manifestira za azupnost tega važnega vprašanja in protestira proti kratenju človečanskih pravic našemn narodu v Italiji po obeh Rimih. Oba govornika sta z >nepotoitn i m i dokumenti dokazala, da se ni samo kviri-nalski Rim zaklel proti našemu narodn, marveč da si prizadeva tudi Vatikan, bi se naš narod asimiliral m iztrebil z ozemlja kjer že nad 1500 let avtohtono prebiva. Poslušalci so z vso pozornostjo sle-dili izvajanjem predavatelja, ki je orisal nečloveško ravnanje pobesnelih fašističnih oblastnikov z našim narodom m postopa* nje Vatiaana, ki tolerira izgon našega jo zika iz cerkve in preganjanje naše duhov« ščine v Julijski Krajini. Slava junakom mučenlkom čotarju, Juriševiču# Stifanori-ču, Erženu im Bevkovi! Marsikomu se j« orosilo oko ob lepi deklamaciji, ki jo js naš znani mojster tako učinkovito podal. Ob zvokih himne »Hej Slovesni« so se udt> leženci razšli s stisnjenimi pestmi m njenimi glavami.
e— Dve opozorili. Opozarjamo da Je n* uradni deski mestnega načelstva nabit sp> sek obveznic loterije 2drž- rente aa vc> no škodo, ki se ne bodo zamenjale odnosno se ne morejo zamenjati do poteka reka zastaranja zadetih dobitkov. Rok za prod-
etriranih spisov moravskih avtorjev. Pri Kolu se je ustanovila tudi Zadrjga morav-ek e.?a pisateljskega kola. ki 6e je v dobi gospodarske konjunkture močno razvila in izdala vrsto knjig. Gospodarska kriza je sicer zelo omejila to dejavnost, vendar 6e je Kolu posrečilo, da je e pomočjo svojih podpornih članov prebilo najhujša leta krize brez nezgod. Sedaj, ko je dobilo knjigarni-ško koncesijo, je položilo trden temelj na-tlaJinji podjetnosti.	Rajmnnd Habrina.
Novi cTobori. Na Dunaju je umrl profesor
bratislavske univerze dr. Jam Kvačala, po rod j iz Petrovca v Jugoslaviji. Pokojnik je bil znamenit slovaški protestantski teolog. najboli pa je zaslovel kot prou če valeč velikega Komenskepa. 0 Komenskem je spisal že 1. 1893 v nemščini obsežno studijo, od 1. 1910 je urejal njegove zbrane spise. S prof. Kvačalo je umrl največji češkoslovaški komeniolog. Bil je častni doktor Štirih univerz. — V Novem Bydrovu je umrl v starosti 87 let filozofski pisatelj Jan N. K a p r a s. Bsvil se je zlasti s psihologijo, v kateri je zastopal pozitivistično smer.
70-leliiice smrti Prokopa Chocholoaška eo se minjle dni spominjali v Pragi, v dneh 5. in 6. julija pa bodo slavnoeti v pisateljevem rojstnem kraju. Prokop Chocholoušek je pripadal pokolenju 1. 1848. in 6e je pod vplivom Kolarjevega slovamstva navduševal za vseslovanske ideale. 0 njegovem literarnem pomenu ie predaval na praškem večeru vseuč. prof. dr. Jiri Horak. Chocholoušek |e prvi v češki literatjri obdelal poljski motiv; v času. ko bolgarska literatura sploh
še ni delovala (1842), je ta češki romantik spisal prvo češko povest iz bolgarskega življenja (»Ilija«), prav tako je segel v rusko zgodovino s povestjo o Dimitriju Samo-zvancu. Posebno ga je zamikal slovanski jug. V njegovih spisih je lepa vrsta motivov iz srbske zgodovine od kosovske bitke do začetkov 19. stoletja. J-uigoslovanske zgodovinske slike P. Chocholouška imajo po sodbi prof. Horaka še največ umetniške vrednosti. Chocholoušek jim je dajal lokalni kolorit in časovno barvo, črpajoč iz zgodovinskih virov in junaške epične poezije ni pcenemal odtod samo snovnega ogrodja, marveč tudi duha in vso heroično atmosfero.
Velik slovar češkega jesika Ob stoletnici Jugmamnovega >Slovnika jazvka českeho«, ki je opravljal pri Čehih isto funkcijo kakor pri Slovencih poznejši Pleteršnikov slovar, je pričelo založništvo Borovy v Pragi izdanati novi »thesaurus« češkega jezika, 70.000 gesel obsegajoči pravopisni, kulturni in frazeološki slovar. Zaslužno delo, ki ga moramo Cehom zavidati in sebi želeti, opravljata prof. Pavel Va§a in dr. Franti-Šek Travnfček.
I« politične literatur©. Važnejše knjige, ki bo jih prinesli na tem področju zadnji tedni, so: T. G. Masaryk, Cesta demokra-eie, druga knjiga. Vsebuje prezidentove iz-ieve o razniih časovnih vprašanjih v razdobju od 1. 1921—1923. Knjiga, cije avtor je program in priporočilo. — Ferd. P e r o u t-ka, Budovani stitu. druga knjiga. Eden najboljših čeških političnih publicistov podaja v tej knjigi na novo urejeni, izpopol-
njeni, v celoto strnjeni izbor svojih člankov, ki se tičejo čeških političnih razmer v letih po prevrata. Peroutka je pristaš raeio-nalističnega realizma v politiki, vnet zagovornik demokracije in odličen stilist. S Pe-roulkovim >Budovžnfm statu« je dobila češka politična literatura pomembno monografijo poprevratne dobe. Delo ee bo nadaljevalo vse do najnovejšega časa in utegne dati celo biblioteko. Vsekako lep primer, kako skrbe na Češkoslovaškem za dobro politično literaturo!
Iz ljubljanske opere
(»Trubadur« g Kunčevo. Kogejevo in dr. Adrianom.)
Pred polno hišo nam je operno gledališče v soboto predstavilo »Trubadurja« v deloma novi porazdelitvi glavnih vlog: Leo-noro je ponovno pela ga. Kunčeva, in sicer kljub glasovni indispoziciji prav tako odlično kot prvikrat. Pred sedmimi leti je ga. Kunčeva kot mlada začetnica debitirala na našem odra in takoj smo ji prerokovali uspehov bogato operno bodočnost. Njene in naše želje in nade eo ee uresničile, gospa zavzema eno najodliSnejših mest med našimi opernimi umetnicami. Zlasti njena Leonora velia za najvzornejšo kreacijo v vsakem pogledu
Z napetim zanimanjem |e publika pričakovala Azuceno ge. Kogejeve. Vajena je bila videti v pevki noeiteljico manj važnih vlog, z veseljem jo je pozdravljala zlasti v šaljivih, grotesknih opernih in operetnih
partijah. Za premiera je Azuceno ustvarila prav izvrstno ga Bernot-Golobova, m« manj pa nas ni zavzela v soboto zvečer Azueeaa Kogejeve. Z romantiko prepojena kan cona Azucene v II. aktj, pripoveet o ognjeni smrti njene matere, je bila krepak dokaz visokih pevskih in igralskih vrlin umetnice, prav tako njen nastop v vojnem taborišču grofa Lune ter tolažilna peeem smrti zapisanemu Manrioj v zadnji sliki. G-jepa Kogejera je bila ves čas v žarišču navdušenega priznanja publike. Skromen šopek rož je bil le nezadosten dokaz izredno ter prijetno presenečenih poslušalcev.
Manrika je to pot pel kot gost naš rojak dr. A d r i a n. Poznam oha brata, Adriana in Dariana. V zadregi sem in ne vem točno, kateri izmed braitov je Adrian, starejši ali mlajši. Mislim pa, da je starejjši, toda, tudi mlajši mora biti pravkar na počitnicah v Ljubljani. Prav zanimivo bi bilo, ako bi ob tej priliki slišali oba zaporedoma, ali morebiti celo skupno, tega v enem, drugega v drugem aktu iste opere! Glasovno barvo imata oba tako sorodno, da bi ju marsikateri težko ločil. Tudi način igre, kretnje, kolikor se tega spominjam, eo, kar je 6eveda razumljivo, v familiji enake. Dočim je dr. Adrian. kakor smo ee v soboto o tem prepričali, že precej umirjen in umerjen taiko glede petja in igre, je Darian še poln mladostnega ognja in viharnih načrtov. Adrian je imel kot Manrico prav srečen in uspešen večer. Njegova nizka in srednja glasovna lega je precej nepremična in nekoliko neprožna, senčenju malo pristopna, zato pa so višine svobodne, lahkot-
ne, izrazite in zetlo prijetne. Dokaze za t« smo imeli ▼ serenadi, v dueftu z Leonora, v vseh arijah, zlasti v IIL in IV. dejanju. Občinstvo je Adrianovega Manriea sprejelo s toplim odobravanjem, e prisrčnim ploskanjem. Prijatelji eo mu nanesli poln koš cvetja in daril. Prav je bilo tako, zaslužil jih je. Vsi ostali eodelavci eo bili, kot prvikrat, na isti, če ne celo na višji stopnji. Izgladil se je več aH manj tjdi zbor, dvignilo se glasbeno vodstvo dr. Švare io orkester.
Predstava je v zelo visoki meri vsestransko zadovoijila.	—t.
f,življenje in svet"
prinaša v pravkar izišli 25. številki med drugim članek >Voda spreminja oibličjo zemlje«, tehnično zanimivost »Leteči hotele, ki pripoveduije o novem napredku v zrako-plovstvu, Fr. Slovnika prispevek »O pridobivanju petroleja v Južni Ameriki«, krant-ljanje o pogreških v podlistkih. Toneta Cu-farja povest »V Kostanjevi senci«, Vlad. Kapusa članek o ribarjenju z umetno muho, dalje članke o kitajski umetnosti, o glu-bosti pri divjačini, tehnične novosti, anekdote itd. Na prilogi ee nadaljuje spis dr. Vladitnirja Travnerja »Kuga na Slovenskem«. Tu se končuje poglavje o kugi ▼ slikarstvu in pričenja Doglavje o kugi v književnosti. — Številne ilustracije izpopolnjuje besedilo in krase tudi ta zvezek, ki po pestrosti in zanimivosti gradiva ne zaostaja za prejšnjimi. V podrobni prodaji sta ne zvezek samo Dan 2.—»,
WBter teh obveznic j>ote6e letos 91. julija. Mestno načelstvo opozarja vojne Invalide, bivajoče v mesta Celju, na razglas o kopališkem zdravljenju vojnih invalidov v Toplicah pri Novem me6tu, ki Je nabit na uradni deski mestnega magistrata.
©— žrtev avtomobil ista. V nedeljo okrog 21. se Je vračal 20 letni posestnikov sin Franc Jurgelj iz Jurkloštra s kolesom iz K tonskih toplic v Jurklošter. Med vožnjo se je izognil z lesom naloženemu vozu ki je stal na cesti v tem hipu je privozil nasproti nastnan avtomobil, ki ni imel prižganih luči. Jurgelj se ni .mogel več izogniti. Avto Je treščil v Kolo in ga razbil, Jurgelj (pa si je pri karambolu zlomil levo roko in dobil tudi druge težke ipoškodibe ter si raztrgal obleko. Ponesrečenca so prepeljal! v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danes ob 16.16 ln 20.20 evočni velefilm »Arsfene Lupin kralj tatov« ln zvočna predigra.
Iz Maribora
a— Mestni svet ki upravni odbor občine
(na imela skioči svoji seji pod predsedstvom mestnega župana, g. dr. Upolda. Mestni svet je razpravljal o raznih gradbeni zadevah hi je podelil več gradbenih m uporabnih dovoljenj; upravni odbor pa je razpravljal o raznih administrativnih zadevah mestne občine.
a— Razstave letošnjega Mariborskega (tedna. V okvirju letošnjega Mariborskega tedna, ki bo v času od 1. do 15. avgusta, !5o zadrugi MT doslej prijavljene naslednje jrazstave: Tujslkoprometna, potnočniška in vajenska, vrtnarska, razstava vin s poskušajo, razstava očetov trapi sto v z Ekerji m čokolado, razstava mariborskega ženskega društva, gostilničar sika razstava pogrnjenih miz, eksotična razstava Jugoslov,-siamskega komiteja, razstava ročnih del deške meščanske šole, gozdovnrška razstava. pri kateri, bodo sodelovali ameriški in češkoslovaški gozdovaiki, ter skavtska (razstava. V jesenskih dneh Maribor sike ga tedna pa bo velita kmetijska razstava, združena s ssdjarsko in perutninsko razstavo.
a— Otroška olimpljada. SSK Maribor [priredi pod vodstvom ge. Zore Ravnikove
■kakor vsako leto tudi letos veliko otroško oJimpijado v mestnem parku. Ker pa letos praznuje SSK Maribor lSletnico svojega dbstoja. se ibo ta otroška olimpijada prav posebno svečano izvršila. Povabljeni so vsi otroci, ki imajo kakršno koli vozilo, «'a sodelujejo. Vse natančnejše je razvidno iz lepakov.
a— Razstava ročnih de! in risb. Na H- držami delkiMšSki meščanski šoli so otvorili ^?čeraj razstavo risb in ročnih del. Razstava £o odprta še danes ves dan in so vljudno vabljeni starši, naj si ugledajo delo svo-•jSi otrok.
a— Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V ponedeljek zvečer so se odigrale viseče partije iz 8. kola- Kufcovec je premagal prof. Silo. prof. Stopan Strnišo. Lu-kež pa Fišerja. Partija Ostanek :Lobko v se j« ponovno prekinila. Stanje: Kukovec 7, Lešnik, Kr^mer 6, Stnpan 5 m pod, Ostanek
4 (I), dr. LipaJ 3 ta poC, Fišer, Li&ež 3, Lobkov 2 in pol (l), Sila 2 Cl), Goleč 2, Strniša 1 .in pol. Deveto kolo se vrši drevi ofo 20. v kavami Central.
a— Zaprta cesta. Mariborski okrajni cestni odbor gradi cesto Sv. Peter—Ložane. Zaradi tega deihi je cesta od kapelice do Bergantovega posestva za ves vozni promet do preklica zaprta
a— Tlakovanje Aleksandrove ceste. Delavci mestnega gradbenega urada so te dni razorali staro cestišče severnega dela Aleksandrove ceste, ki je bil že lani določen za
tlakovanje. Ko bo gornji ustroj cestišča dohro zvaljan, ga bodo pričeli tlakovati. Tlakovanje bo še letos končano ia bo tlakovana Aleksandrova cesta od Grajskega trga do meje košaško občine.
1Ukcy fMpofaorruoi ruovega
Repertoar
Odličnega okusa , "^SŽS^ Nenatkrilivega učinka pin
GOSPODARSTVO
Izredni prispevek obvezancev uslužbenske-ga davka in delavstvo
Pod gornjim naslovom je >J:intro< 15. t. m. objavilo članek o pobiranju 1®/» 'zred-nega prispevka obvezancev uslažbenskega davka. V tem članku je bila postavljena utemeljena zahteva, da se mora pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva glede pobiranja tega prispevka spremeniti, ker ni v skladu z zakonom. Pojasnilo davčnega oddelka namreč ne priznava, da so delavci (kvalificirani ali nekvalificirani) po zakonu oproščeni plačevanja tega izrednega prispevka. Sedaj smo H Beograda prejeli naslednjo brzojavko:
Beograd, 19. junija, p. Danes ee je mudila v Beogradu deputacija delavcev iz vseh krajev države. Številno so bile zastopane tjdi delavske organizacije iz dravske banovine, katerim ee je pridružil tudi preleed-nik Zveze tiskarskih podjetij gosp. Makso Hrovaiin. Deputacija je posetila finančnega ministra in ga prosila, naj ukine nedavno izdano tolmačenje davčnega oddelka finančnega ministrstva glede pobirania 1°/» izrednega prispevka obvezancev uslužbensk»-ga davka.
V! smislu delavskih želja je pred par dne-
vi v isti zadevi interveniral pri finančnem ministru tudi narodni poslanec g. Anton Krejči, bi je kot član finančnega odbora Narodne skupščine opozoril finančnega ministra na debato v finančnem odboru ob priliki razprave o finančnem zakonu, e katerim se uvaja ta izredni prispevek. Takrat ie bilo naglašeno, da so plačevanja tega doprinosa oproščeni nekvalificirani delavci in dninarji. Ker pa je zelo težko razlikovati pojrn kvalificiranega in nekvalificiranega delavca, je finančni odbor izrazil željo, da se delavci te doklade "ploh oproste. V tem srnic tu je finančni minister dal tudi svojo obljubo. Zato nedavno izdano tolmačenje davčnega oddelka finančnega ministrstva ne ustreza iutencijam finančnega odbora in besedilu zakona. Poslanec Krejči je zahteval, da 6e tolmačenje davčnega oddelka razveljavi in da izda finančni minister davčnim upravam nalog v emisij besedila zakona in razprav v finančnem odboru, po kateri po delavci sploh oproščeni plačila te«;a prispevka. Finančni minister je tako poslan«! Krej-čiju kakor deputaciji delavstva obljubil, da bo tej upravičeni želji nemudoma ugodil.
Katastrofalna suša
v žateškem hmelfskem okolišu
DRAMA
Začetek ob 20. url EJreda, 20.: Družba. Red A.
OPERA Začetek ob 20. uri. fireda, 20.: Troibadur. Red C. Gostujete Zin- j
ka Kunčeva in dr. Adrian. Četrtek, 21.: Luiza. Zadnjič. Red Četrtek. Petek, 22.: Zaprto.
Sobota, 23.: Katja Kafoanom. Red B.
Drama.
Poslednja predstava letošnje, v -vsakem
pogledu zedo 'jspesne dramske sezone, bo drevi. Uprizori se drama »Družba« za red A
Opera.
»Trubadur« se poje poslednjSč ▼ letošnji sezoni v sredo 20. t. m. za red C. V vlogi Leonoie gostuje ga. Zinka Kunčeva, Manri-ea poje dr. Adrian, Azuceno ga. Golobova, erofa Luno g. Janko, Feranda g. Marjan Rus, Ines ga. španova, Ruiza g. Dermota, trla g. Hvastja in cigana g. Perko. Trjbadur je naša izvrstna predstava. Na uprizoritev v sredo opozarjamo še prav posebno zato, ker je to poslednje gostovanje odlične zagrebške pevke ge. Zinke Kunčeve na odru naše opere in pa ponovni nastop dr. Adria-na, ki je imel v soboto v resnici lep uspeh. Predstava je za red C.
Gostovanje tenorista Bnrdina v letošnji sezoni odpade, pač pa bo gostoval slavni francoski pevec v jeseni na našem odru. P n. občinstvo, ki je kupilo vstopnice za nameravano nedeljsko gostovanje, prosimo, «ia vrne vstopnice pri dnevni blagajni v operi, kjer dobi denar povrnjen.
Pretekli tedn se je na žateškem hmelj-skem trgu cena hmelja v skoku dvignila od 1500 do 1600 na 1850 do 2000 Kč za 30 kg. Udruženja hmeljarjev v Žatcu poroča, da je dolgotrajna suša že povzročila znatno škodo, ki se ne da več popraviti. Če bo ta katastrofalna suša nadalje trajala, tedaj bodo posledice za hmeljsko letino nepregledne. Znaten dvig cene v preteklem tednu je pripisati občutnemu poslabšaniu izgledov za letošnjo letino.
Zadruga hmeljskih trgovcev v Zatcu je izdala naslednje poročilo: Čeprav je nebo vsak dan oblačno, ni bilo doslej ^zabeležiti željno pričakovanega dežja. Zateški hmelj-ski okoliš trpi na suši, kakršne ni pomniti. Velik del poljskih pridelkov je uničen. Hmeljska rastlina, ki poganja korenine globoko v zemljo, je to katastrofalno sušo doslej še prilično prestala. V nekaterih nasadih, kjer rastlina ni dosegla niti višine ogrodja, začenja hmelj odganjati v cvet, kar je običajno šele ob koncu junija. Na trgu v 2atcu vlada prava haussa in gredo cene vsako uro v skokih kvišku. V petek se je prvovrstni hmelj trgoval že po 1925
do 2025 Kč. V denar gre tudi že hmeli starejših letnikov. Večje partije žateškega hmelja iz leta 1932. so bile prodane po 800 Kč in partije iz leta 1931. po 200 do 300 Kč. Prodano je bilo tudi nekaj sindikatnega hmelja iz leta 1930. po 70 do 90 Kč. Navzlic visokim cenam in znatnemu povpraševanju ni skoro nobene ponudbe blaga.
Hmeljarsko društvo v Žalcu (Sav. dol.) objavlja v inozemskih listih poročilo o stanju nasadov: Naše poročilo od 5. junija ni bilo docela točno glede bogatega nastavka stranskih poganjkov, ker je precej nasadov z vitko rastlino, ki bo dala le pičel donos. Zaradi tega se lahko reče, da bo letina 1934 precej manjša nego lanska. Trajnemu dežju, ki je trajal teden dni, so sledile zadnji čas dnevno nevihte, kar nasadom ni bas v korist, ker potrebuje dorask rastlina v času cvetja lepo vreme, zlasti pa tople noči. Letošnje obiranje hmelja »e bo približno 14 dni prej pričelo, nego v normalnih letih. Po ostankih lanskega hmelja je stalno povpraševanje, vendar so lastniki hmelja zelo rezervirani in upravičeno pričakujejo višjih cen.
Pravilnik o gradbenih taksah v Ljubljani
Pravilnik o gradlbenih taksah mestne občine ljubljanske, ki je bil sprejet v javni seji ljubljanske občinske uprave 22. sept preteklega leta, je bil odobren z odločbo finančnega ministra -2. aprila t. 1. in je sedaj objavljen v »Službenem listu« 16. t. m. Z dnem objave je pravilnik stopil v veljavo.
Prvi del pravilnika vsebuje gradbene takse v srmislu § 103. gradibenega zakona, ki so določene na podlagi tozadevnih splošnih navodil, ki jih je izdal gradbeni minister. Za pregled načrtov in odobritev projektov odnosno za izdajo gradbenih dovoljenj se pobir občinska taksa J vrednosti 50.000 Dhi 1%0, od 50.000 do 200.000 Din 1.5%0. od 200.000 do 500.000 Din 2%o, od 500.000 do 1,000.000 Din 2.5%,, in nad 1 milijon Din 3%o. Za pregled načr tov in odobritev projektov za predelave in dozidave ter slična dela ter za izdajo takih gradbenih dovoljenj se pobira taksa v polovični gornji izmeri. Pri vseh teh taksah je še osnovna taksa za izdajo gradbenih dovoljenj, ki znaša za nove zgrad.be
100 Din in za predelave in dozidave 80 Din. Pri izdaji gradbenih dovoljenj za take zgradbe, za katere ne odobruje projektov občina, marveč drugo pristojno oblastvo, pobira občina samo osnovno takso za izdajo gradbenih dovoljenj.
Za izdajo gradbenih dovoljenj sa postavitev zigradb zunaj gradbenega okoliša (če so take zgradbe predvidene v regulacijskem načrtu) se pobirajo za 50% višje takse. Za izdajo gradbenih dovoljenj za postavitev začasnih zgradb se pobira taksa v izmeri 3% gradbene vrednosti, osnovna taksa ipa znaša v tem primeru 200 Din. Za izdajo gradbenih dovoljenj za mala stanovanja po § 46 gradbenega zakona (sta novanja v redkem naselju z največ 100 kv. metrov površine) kakor tudi za druge slične male zgradbe se pobira polovična taksa. Nadaljnje določbe pravilnika se tičijo taks za pregled statičnih računov ln za pregled dovršenih zgradb ter končno taks za pregled in odobritev parcelacijskih načrtov.
Drugi del pravilnika obsega ostale gradbene takse, kakor takse za določitev regulacijske črte, nivelacijskih podatkov, za izdajo potrdila o legi posestva, za ogled
Kako na) interpretiramo Verdija?
V zvezi z zadnjimi predstavami > Trubadurja« v ljubljanski operi nam je poslal kapehiik dr. Danilo Švara članek, ki v njem razlaga svoja načela o interpretaciji Verdijevih oper.
Interpretacija Verdijevih oper je v teku Saša dobila tradicionalno obliko. Dirigent, ki dobi danes kako Verdijevo partituro v roke, najde neštevilne pripombe, korone, ritardanete, spremembe tempov, kad ene, ra®ne visoke tone itd. Dosedaj je bila navada, da so bile te, če naj ee skromno izrazim: modifikacije odločilne in veljavne za pevce in dirigente. V zadnjem času, to je v zadnjem desetletji j, pa eo pričeli najpomembnejši italijanski dirigenti, na čelu jim Toscanini, Marinuzzi, Vorto, Gnaruieri re-staivrirati Verdijeve partiture v njihovo prejšnjo obliko, brez dodatkov in brez sprememb. Kaj je na tem? Navajam iz najboljše Verdijeve biografije, ki jo je spisal Gat-ti, nekoliko odstavkov.
»Verdi vedno bolj (po premieri »Moči oeodec) nasprotuje tako zvanim »kreator-|em«, ki s preveliko vnemo izvršujejo svoje naloge. Poslušal je prevečkrat fovalisanje in povzdigovanje dirigentov zaradi njihovih »kreacij« pri raznih predstavah. D' Arcaie hvali Mariannija (najboljšega dirigenta Verdijevih del) in pravi. >da ie najbolj samostojen glede na partituro, da veliko koristi skladateljem s tem, da spreminja njihove
intencije in tako pripomore delu do največjega uspeha. Četudi posamezni efekti ne ustrezajo naivodilom partiture, jih je iznašel dirigent z nekim namenom in nimajo skladatelji nobenega vzroka za pritožbe«.
Verdi pravi k temu: >To eo načela, ki eo pripeljala glasbeno umetnost v preteklem in v začetku sedanjega stoletja v napake in prenatrpanosl. Prej, eo si pevci dovoljevali »kreirati« (kot še sedaj pravijo Francozi) svoje vloge in zagrešiti tako najrazličnejše spakedranosti in nesmiselnosti. Ne, jaz hočem samo enega ustvarjalca (kreatorja — komponista) in se zadovoljim e tem. da se izvaja edino le to, kar sem napisal. Zlo tiči v tem, da nikdar ne izvajajo tega, kar je napisano. Čitam večkrat v časopisih o raznih »afektih«, o katerih ee komponistu niti sanjalo ni. Zase lahko rečem, da jih sam nikdar nisem našel.«
Tako Verdi. Te besede in še nešteto drugih sličnih eo napotile Toscaninija in druge, da so postavili interoretacijo Verdija na drugo osnovo: iz tega, kar je pisano, brez raznih dinamičnih, azozičnih in medokičnih pripomočkov 'ustvarjati dela. Seveda je. postavimo. Toscanini študiral v »Scali« Rigo-letta štiri mesece, preden eo pevci zadeli njegove intencije. Danes ve vsak pevei*, da si pri interpretaciji Mozarta ne sme pomagati z nikakimi svoboščinami in da je Drini oran ustvarjati vloge točno po prednisih partiture. Ce bodo pevci opoznal>, da ja Verdi zahteval isto, ee bodo morali e to mislijo sprijazniti in — kar je seveda nepri-
merno težje — dati relifni izraz vlogam Verdijevih oper brez — neskončnih koro", ritardantov "itd. Seveda, če kdo, ki je bil skozi desetletja navajen slišati Verdijevo glasbo z veemi okraski, posluša 6edaj tega Verdija, napravi nanj, vsaj pri enkratnem poslušanju«, vtisk nepoglobljenoeti, šablone in hladnosti. Dirigenti, ki poznajo vse te »efekte«, vedo, da 6e z njihovo opustitvijo odrečejo nekemu zunanjemu uspehu, vendar je to radovolpne žrtev ideji, ki bo prav gotovo splošno zmagala. Seveda bo še nekaj časa preteklo, preden bo pri vseh pevcih mogoče doseči ta novi način podajanja, ki stavi na nje pratv take zahteve kot Mozartov ali Wagnerjev stil. Dr. Danilo švara
ktZenjerJa na mestu samem na zahtevo zasebnika, sa meritev posesti, sa zamejiče-nje posesti, za (postavitev mejnega kamna, za parcelacijske odnosno gradbeno komisijske oglede itd. Tretji del pravilnika obsega določibe glede nagrad članom gradbenega odbora in komisije za ogled, ki se izplačujejo H dohodkov fonda za izvajanje regulacije. Vsakemu članu gradbenega odbora pripada nagrada za komisijski pregled projektov kakor tudi za parcelacijsse načrte od vsake seje, ki se je je udeležil po 100 Din. Vsakemu članu gradbenega odtbora pripada nagrada za vsak komisijski pregled dovršene zgradbe po 20 Din. Vsa-članu komisije na mestu samem za kakršenkoli pregled zgradibe v tehničnem pralnem, zdravstvenem oziru ali iz kakršnegakoli drugega vzroka za vsak predmet po 20 Din. Delovodji in tajniku gradbenega odbora, njegovemu namestniku ter tehničnim referentom pripada nagrada kakor članom gradbenega odbora. Občinskemu inženjerju, ki pregleduje statične račune, priipada nagrada za vsako zgradbo s statičnim računom po 50 Din za 1 etažo do 130 kv. površine, čez to pa za vsakih začetih 100 kv. metrov po 20 Din. Občinskemu Inženjerju ali geometru, ki označuje regulacijske in nivelacijske črte, pripada nagrada za vsako sgradibo odnosno stavbišče po 20 Din.
Vse pobrane takse se stekajo v občinski regulacijski fond. Pobirajo pa se ob vložitvi prošnje, v kolikor se taasa lahko takoj ugotovi. Dokler takse niso plačane, občina o predmetu ne srne poslovati. Polog taks, .predvidenih v tem pravilniku, se pobirajo tudi vse državne, banovinske ia druge takse za postavitev zgradb in izkoriščanje zemljišča- Gornjih taks so oproščene državne in samoupravne ustanove, nadalje zgradbe, ki se morajo Po oblastveni odredbi zgraditi zaradi višje sile in one zgradbe, za katere občinski odibor sklene, da se porolnonia ali delno oproščajo takse.
Stanje Narodne banke
Poslednje stanje Narodne banke od 15 junija zaznamuje zmanjšanje zlate in devizne podlage za 6.8 na 1859.2 milijona Din. Devizne rezerve so se pri tem skrčile za 9.1 na 88.8 milijona Din, zlate rezerve pa so narasle za 25 na 1770.2 milijona Din. To povečanje zlate podlage je v zvezi z nakupom zlata, ki ga pridobiva družba borskega rudnika potom elektrolize iz borskega bakra. Devize, ki se ne všetejejo v podlago, so nazadovale za 1.4 na 54.7 milijona Din. Zaloga kovanega denarja pa se je povečala za 27-5 na 2943 milijona Din. Posojila so nadalje nazadovala, in sicer menična za 5.4 na 1581-5 milijona Din, lom-bardna pa za 0.1 na 234.9 milijona Din.
Obtok bankovcev se je ponovno skrail za 37.4 milijona Din in znaša sedaj 4063.8 milijona Din. S tem je obtok še za nekaj milijonov zdrknil pod doslej od L 1921. najnižje zabeleženo stanje. Sredi junija je znašal obtok kovanega denarja 905 milijonov in obtok bankovcev 4064 milijonov Din. Naš skupni denarni obtok se drži sedaj izpod 5 milijard; 15. junija je namreč znašal 4969 milijonov nasproti 5194 milijonom ob koncu prvega letošnjega četrtletja in 5231 milijonom ob koncu lanskega leta.
Obveznosti na pokaz so se v drugi četrtini junija povečale za 183 na 1164.3 milijona Din Obveznosti po žirovnih računih so pri tem narasle za 20.4 na 473.8 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih računih pa so nazadovale za 2.4 na 686.6 milj ona Din. Končno so se obveznosti z rokom zmanjšale za 6.7 na 945.3 milijona
Din.	. , . ,
JCritveno razmerje se ni bistveno spremenilo in znaša kritje obtoka bankovc^ in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 3536 odst (po zadnjem izkazui 35J6J, ▼ samem zlatu pa znaša kritje 33.85 odst (33.68).	m
Gospodarske vesti
= Ustanovitev Saveza trgovskih združenj vardarske banovine. Kakor smo poročali, je bil pred tedni ustanovljen Savez trgovskih združenj v Novem Sadu. Organizacijsko gibanje pa dalje napreduje. Preteklo nedeljo se je vršila ustanovna skupščina Saveza trgovskih združenj za vaTdar-sko banovino v Skoplju. Na tem ustanovnem občnem zboru so bila sprejeta pravila m je bil za predsednika izvoljen g. Vojin Varoščič. Z ustanovitvijo tega saveza je število pokrajinskih zvez trgovskih združenj, ki so včlanjene v Centrali zvez trgovskih združenj v Beogradu, naraslo že na 6. Sedaj imamo take zveze v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu in Skoplju.
= Rekonstrukcija glavnice cementne tvor-irice »Dalmatia«. Kakor smo že nedavno poročali je »Dalmatia« d. d. za proizvodnjo portkantskega cementa s sedežem v Sučur-cu pri Splitu sklicala za 31. maj občni zbor, (ki je imel na dnevnem redu sklepanje o rekonstrukciji glavnice. Izguba v bilanci naj bi se pokrila z znižanjem delniške glavnice od sedanjih 63 na 1.3 milijona Din po predhodnem izčrpanju rezerv in razpoložljivih fondov, nakar naj bi se reducirana glavnica povišala zopet na 30 milijonov. Ce gornji predlog ne bi bil sprejet, bi ofcčni zbor sklepal o likvidaciji družbe. Ta skupščina, za katero je vladalo veliko zanimanje, pa se iz neznanh vzrokov ni vršila. Sedaj je za 27. junij sklicana nova skupščina z istim
dnevnim redom.	.
= Zamenjava obveznic vojne škode. V
seznamu obveznic, ki so bile izžrebane za dobitke pri 13. žrebanju 15. marca t 1. (objavljen v »Jutru« 15. t m.) je na podlagi uradnega popravka v »Službenih Novinah« namesto obveznice: serija 3274, številka 92 postaviti obveznico serije 3274, številka 922.
== Oddaja izdelave drenaže v vojašnici v Škofji Loki se bo vršila potom ofertne licitacije 6. julija pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v LJubljani.	.
= Oddaja de* za podaljšanje postajne verande in naprave službenih prostorov na glavnem kolodvoru v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije 6. julija pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.	. -
= Dob»ve. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1500 komadov lopat. Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave raznega materiala (jeklene ščetke, pločevine, mazalice. pile itd.) Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 50
,jteci6H* ftcohlc za fuoftf* je xUnnoi, AoUfii AH jUHtfii
kg kolofonije, 50 kg cinkovega belila, 100 kg firneža in 20 kg sidola; do 5. julija pa glede dobave 350 kg žičnikov in 50 kg usnja. Direkcija državnega rudnika KakanJ sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave 2 električnih ročnih svetiljk, 5000 kg tračnikov in 150 m vrvice za delavnice Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 9. julija ponudbe glede dobave 20 tisoč kg sirovega železa, 400 kg klingeri-ta v ploščah, 200 kg kavčuka, 50 kg azbesta, 210 kg papirnate lepenke in 180 komadov ebonitnih obročev. Dne 14. julija se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 22.500 kg modre malice, 16. julija glede dobave cevi in delo za električne instalacije, 24. julija pa glede dobave 227 komadov raznih delov za parno kurjavo. Dne 9. julija se bo vršila pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu licitacija glede dobave 180.000 vreč. Dne 30. t m. se bo vršila pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 30.000 kg jedilnega olja, 13.000 kg kisa, 1000 kg paprike, 860 kg čaja, 600 kg kave, 15 kg cikorije, 500 kg marmelade. Dne 9. julija t 1. se bo vršila pri skladišču 1. oddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave železnega materiala.
Borze
19. junija
Na ljubljanski borzi sta devizi Newy»ork in Berlin danes nekoliko popustili. Oficiekri tečaji ostalih deviz pa so ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling 9-35 do 9.45 (v Zagreta promet po 9.40). Angleški funti so se v Zagrebu v privatnem kliringu trgovali po 253.80, španske pezete pa so bile zaključene po 6.41. Grški boni so se nudili po 30 fcrez povpraševanja.
Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojna škoda 303.50 do 305 brez prometa (v Beogradu zakljnSki po 307 in 304.50). Dolarski papirji so nadalje čvrsti, vendar ni bilo prometa (v Beogradu je bilo 8 odst Blairovo posoj>ilo zaključeno po 61).
Deviae
Ljubljana. Amsterdam 2312.© — 2326.99, Berlin 1295.69 — 1306.49, Bruselj 796.91— 800.85 Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.64' — 176.24, Newyork 3380.50—3408.76, Pariz 225.15—226.27, Praga 141.67—14^.53. Trst 293.57 — 295.97 (premija 28.5 odst) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 —9.45.
Zagreb Amsterdam 2312.63—2323.99, Ber-Hn 1295.69—1306.40. Bruselj 796.91—800.S5t London 171.64—173.24. Milan 293.57—295.97, Newyork kabel 340250—3430.76. Newyork ček 3380.50—3408.76, Pariz 225.15-226.27, Pra<ra 141.67—142.53, Curih 1108.35—1113.85
Curih Pariz 20.3150, London 15.52, New-york 30730, Brusel-j 71.8750, Milan 26.53. Madrid 42.10, Amsterdam 208.70, Berlin 117, Dunaj 57.10, Stockholm 80. Oslo 77.95, Kobenhavn 69.50, Praga 12.7750.
Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.82, London 27.22, Milan 46.35, Newyork 537.32, Park 35.58, Praga 21.76, Curih 176.76. 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vogna škoda 303—306. 7°/o invest. 71 den., T k Blair 55 dem, 8°/« Blair 60 den., 7®/« Drž. hip. banka 67 den., 4"/» agrarne 37 dem, 6®/o begluške 54 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 303—30350, za junij 308 den. 7°/« invest 71 dem, 7°/« Blair 5550—55.75, 8% Blair 61—62, 7•/• Drž. hip. banka 67—68, 6°/» begluške 54.25—54.50; delnice: PAB 215—216, Šečerana Osijek 150 den., Trbovlje 88—30.
Beograd. Vojna škoda 307, 304.50 zaklj., 7°/o invest. 71 zaklj., 4«/o agrarne 37—38, 6°/o begljške 54.50, 54 z?.klj., 80/* Blair 61 zaklj. 7*/e Blair 55.25-56, 78/t Drž. hip. banka 6725 zaklj., Nar. banka 4050 zaklj., PAB 215, 214 zakl j.
Dunaj: Državne železnice 14.45, Trboveljska 9.32, Alpina-Mont. 9.95, Šečerana 16.25. V predbrozi: Ruse 7.
Blagovna tržišča
ŽITO.
r+' Chicago, 19. Junija. Začetni tečajn Pšenica: za julij 95, za sept. 9530, za dec. 96.75; koruza: za julij 59.125, za sept. 60.2a.
+ Winnipeg, 19. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 77.625, za avg. 79.75, za okt. 80.625.
+ Ljubljanska borza (19. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postago, plačljivo v 3o dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80kg po 177.50—180, baška, 80 kg po 180—182.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suha b kakovostno garancijo za naj 145—147.50; moka: baška >0g< po 275—280, banatska po 280-285.
+ Novosadska blagovna bona (19. t m.).
Tendenca slabša, promet je bil srednji, pšenica: baška, okol. Novi Sad, sremska, gornjebaška 11750—120; baška, okol. Sombor 112.50—115; baška potiska 120—122.50; baška ladja Tisa, 77 kg 125—127.50; ladja Tisa, 78 kg 127.50—130; ladja Bege," 122.50 do 125; gonvebanatska, sremska, slavonska 115—117.50. Koruza: baška 92—94; okol. Sombor 93—95; banatska 90—92; ladja Begej 99—101; ladja Tisa, Diunav 100 do 102. Oves: baški, sremski, banatski, slavonski 97.50—100. Moka: baška in banatek* »Og« in *>gg« 190-210; »2« 170—190; »5« 150-170; »6« 130—150; »7« 105—115; >8' 105—110; slavonska »0g« in »Ogg« 190 do 200; »2« 170-180; »5« 150—160; >6« 130 do 140; »7« 105—115; »8« 105—110. — OtroM; baški in sremski 95—100; banatski 92.50 do 97.50; baški ladja 102.50—105.
+ Somborska blagovna borca (19. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 89 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 115 do 117.50; gornjebaška 120—122.50; sremska 115— lk750. slavonska 11750—120, gornje banatska 116—118. banatska potiska in baška potiska 12750—130. Koruza: baška 92 do 94, za julij 93—95. ladja Dunav 98 do 100. Moka: ,0g< in >0gg« 190-210; »2« 170 do 195; >5« 150-170; >6« 130-150; »7« 90
do 100; >8« 90 do 95.	, , .,„
+ Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.) Tendenca slaba promet živahen Pšenica: Za junij 11.95 — 12. za okt. 15.16 — 15 18; koruza: za julij 10.02 — 10.03, zr avg. 10.47 — 1030.
Konec smrti pod uodo
Valj za reševanje posadke v potopljenih podmornicah
Leoparda Ima za tovariša
Iz Rima poročajo, da je nekemu inže-njerju Rossiniju uspel izum, ki omogoča reševanje posadk v potopljenih podmornicah. Aparat po Rossinijevih načrtih je zgradil inž. Gerolami iz ladjedelnice v Tržiču (Monfalcone) in so ga tudi že z uspehom preizkusili.
Kolikor je razvidno iz poročil, ki so iz umevnih razlogov precej skopa in se ne spuščajo v podrobnosti konstrukcije, gre za močan in dokaj velik jeklen valj, ki gre natančno v posebno odprtino v krovu podmornice. Zaprt je z neprodušnimi vrati in ima dovolj prostora za enega moža. Zapre •e hermetično od znotraj in zunaj.
Če hoče človek iz potopljene podmornice na prosto, stopi v valj in ga zapre. Valj se s tem izolira od notranjosti podmornice. Odprtina v krovu se odpre, voda vde-re v prostor, ki je v njem jekleni valj in ta se dvigne v višino. V normalnem stanju je valj z jekleno vrvjo pritrjen na kolo v notranjosti podmornice. Kakor se dviga, tako mu sledi ta vrv. Mož v cilindru ne čuti med dviganjem nobene spremembe v zračnem pritisku in lahko neovirano diha. Ima dovolj zraka za eno uro, čeprav bo dospel na površino v nekoliko minutah. Skozi močno stekleno okno v valju lahko ugotovi, kdaj prispe na površje, nakar
odpre valj in stopi iz njega. Na znamenje se valj z jekleno vrvjo spet povleče v podmornico in pripravi za rešitev naslednjega moža. Naravno, da omogoča novi izum pomoč tudi od zgoraj, posebna avtomatična priprava pa skrbi za to, da more na površje tudi zadnji mož, ki je še ostal v podmornici, da omogoči dviganje drugih.
Poskuse so delali s podmornico »Anfi-trite«, ki so jo posadili na dno na zelo globokem in težko dostopnem kraju. Posadka je štela 78 mož. Povprečno je trajalo 8 minut, da se je valj spet pojavil na površju Za poskus so spustili pet mož tudi od zgoraj v podmornico.
Izdajalska kapljica krvi
Nov važen zakon na švedskem
švedska je sprejela zakon, ki določa, da se osumljencu kakšnega prekrška ali zločina v alkoholiziranem stanju odvzame in preišče kaplja krvi, po kateri se da določiti, da-li je osumljenec pil alkohol ali ne.
Švedski učenjak prof. Widmark je našel posebno metodo, ki omogoča takšno določitev v najkrajšem času in z najmanjšimi sredstvi. Posebno važen bo ta poskus v primeru prometnih nesreč, kjer gre n. pr. često za to, da-li je bil vozač ob času ne-freče pijan ali trezen.
V tem primeru so imeli zdravniški izvedenci doslej na razpolago samo dve dokaj nezanesljivi metodi, klinično in eventual-
no preiskavo seči. Krvna preizkušnja, sicer ni popolnoma nova, a zakoni vseh držav smatrajo odjem še tako majhne količine krvi za »telesno poškodbo«, ki jo lahko izvršiš do neke mere samo s privolitvijo pacienta oz. o toženca, švedska je zdaj napravila izjemo, ki bo gotovo spodbudila tudi druge države, kajti preizkušnja krvi omogoča sklepe o množini alkohola, ki jo je nekdo zaužil. Alkoholna koncentracija 0.02 promilov v krvi pomeni n. pr. normalno stanje, 1 promile pomeni »rožice«, 2 promila lahko pijanost, 3 prornill težko pijanost, 4.8 promilov pa že smrtno zastrupitev z alkoholom.
Dolge in kratice
Kovčeg Poderžajeve žene
Kakšna je bila njegova vsebina in kaj se je zgodilo
z njo?
Ameriška, angleška in avstrijska policijska oblastva se še vedno intenzivno bavijo s skrivnostnim izginotjem ameriške odvetnice Tufversonove, ki se je bila orno-žilii. z Ljubljančanom Ivanom Poderžajem tn je neposredno po poroki izginila brez sledu. Poderžaja so medtem na Dunaju aretirali ter jga izročili preiskovalnemu sodniku. Pri dosedanjih zasliševanjih opisuje Poderžaj svoj zakon s Tufversonovo kot nedolžno reč. Ameriška policija pa je prišla ravno v zadnjem času do nekaterih novih zaključkov, ki utegnejo pomakniti Poderžajevo afero v čisto drugo luč.
Ivan Poderžaj
»Chicago Da£ly Tribune« poroča n. pr. da je bila odvetnica Tufversonova pri svojem odhodu iz Amerike — na pot se je odpravila s Poderžajem takoj po poroki in vožnja naj bi bila nekakšno svatbeno potovanje — zelo vesela in razigrana. Poderžaj pa je pri zaslišanju na dunajski policiji izjavil, da je bila odvetnica potrta in da je snovala samomor. Po njegovi sodbi .je to pozneje najbrže izvršila.
Druga tajna je prtljaga Tufversonove. Chicaški listi javljajo, da je Poderžaj res pam odpotoval v Evropo, toda s seboj je vzel vse kovčege Tufversonove. Med prtljago je bil tudi kovčeg navedene velikosti, ki ga je bil Poderžaj naročil v Ameriki na ime svoje žene. Ta kovčeg je zdaj velika uganka, ki jo skušajo pojasniti ameriške oblasti. Tudi Scotland Yard je dobil navodila, naj raziskuje v tej smeri.
Na Dunaju so dognali, da je romal ta kovčeg preko Southamptona in Hamburga v Jugoslavijo. Poderžaj pravi, da mu ga je izročila pred slovesom Tufversonova z navodilom, naj razdeli njegovo vsebino svo-
jim sorodnikom v Jugoslaviji. Poderžaj je baje ostal zvest naročilu in je vse, kar je bilo v kovčegu, razdelil med sorodstvo.
šef ameriškega urada za pogrešane«, policijski stotnik Jvhn Ayers pravi, da ni dvoma o tem, da je Tufversonova mrtva. Prav tako pa ne dvomi on niti najmanj, da je postala odvetnica žrtev skrivnostnega dogodka, ki se ne bo dal pojasniti vse dotlej, dokler ne bodo našli pokojničinega trupla. Tufversonova je namreč vselej, kar dar je bila na potovanjih, mnogo pisala svojim sorodnikom, zlasti svo£ sestri v Den-ver. Od 20. decembra, ko se je s Poderžajem odpravljala na pot, pa ni bilo od nje nobenega glasu več. Ameriške oblasti so zaradi tega prepričane, da Tufversonove ni več med živimi. Američanka je vzela s seboj na pot vse svoje imetje, gotovino 25.000 dolarjev. Oblasti v Ameriki so se jele zanimati za usodo odvetnice šele na ovadbo njene sestre.
Zdaj pa še nekaj za nameček. AngleSka policija vprašuje, kje je prijatelj Poderžajeve žene Farrandove, angleški kapitan Frederic Davey, ki je tudi izginil brez Sledu. Farrand - Poderžajeva je sicer povedala par naslovov, ki bi utegnili pojasniti, kaj je z Angležem, toda policija ni mogla na podlagi njih izvedeti ničesar. Nastaja vprašanje, ali ni to izginutje v zvezi a Poderžajem? Ameriška, angleška in avstrijska policija raziskuje v tej smeri in so med seboj r nepretrgani zvezL
Volkovi - tik pred poletjem
V Merie (okraj Putna) v Rumuniji so doživeli prošli teden nenavadno reč. Iz bližnjega gozda je vdrla v vas tolpa volkov, ki je spravila prebivalce v panično grozo. Volkovi so oklali 25 oseb in 18 glav domače živine. Ljudi so morali skoro vse odpeljati v bolnišnico. Šele orožniki so razgnali volkove, ki niso odnehali tako dolgo, dokler jih niso do zadnjega postrelili.
toalete so letos enako moderne
Filmski zvezdniki
in kmetovalci
,Nazaj k naravi" — v Hollywoodu
V Hollywoodu, pišejo vsaj ameriški listi, veje danes drugačen veter nego prej. Pred tremi, štirimi leti so živeli še vsi njegovi zvezdniki in zvezdnice v razkošju in razsipnosti. Navzlic ogromnim gažam, ki so jih prejemali, je veljalo tako rekoč za posebno imenitno, če so plavali v še ogrom-
Lokomotiva iz aluminija
nejših dolgovih, da so lahko zadostili svojim ekstravagantnim poželenjem. Izjema je bila morda edino Greta Garbo, ki ni živela brez luksuza, a vendar s pravo mero in smotrom.
Danes pa je drugače. Sedaj vse stedi in mahoma je videti, kakor da so vsi odkrili neko posebno ljubezen do narave in grude ter gospodarjenja. Že prej so Bili sicer nekateri izmed zvezdnikov zemljiški posestniki, a to brez resnega ozadja. Med tistimi, ki so si danes kupili prava polja, travnike in gozdove ter gospodarijo po vseh pravilih na njih, so n. pr. Ruth Rolandova, Mary Pickfordova in Corinna Griffithova. Tudi Jackie Coogan, ki stalno obiskuje ateljeje, v kolikor ne študira na vseučilišču, si je kupil na severu velik gozd, v katerem lastnoročno drvari in nadzira prodajo debel ter novo nasajeni e. Navdušen poljedelec je postal tudi Warner Oland, ki je znan po svojih kitajsk;h vlogah v velikih filmih. Ob kalifornijski obali si je kupil 7000 juter zemlje, na kateri goji živinorejo v velikem slogu.
Do oglas Fairbanks si je isto tako kupil več tisoč juter zemlje, njegov tekmec Bing Cnosbv pa si je kupil ogromne pašnike, na katerih goji velike črede konj. Noah Beery se je še posebno naveličal življenja razkošja in razsipnosti, menda za sedaj tudi filma. Ob puščavi Mojave je kupil veliko zemljišče, na katerem Tedi — želve. Mož je imel želve v vseh oblikah in pripravah že prej neznansko rad in je v toliko ostal v stilu.
Da-li temelji ta novi kmeoki stan, ki prihaja iz hollywoodskih ateljejev, tudi danes na enodnevnih kapricah v reklamne s vrhe in na — dolgovih, o tem ameriški listi ne govore.
Trgovec Bernard Sindlandsije izbral za svojega spremljevalca mladega leoparda, ki je tako krotak, da mu sledi tudi v kavarno
Ozadje »piranskega čudeža"
Zanimive zdravniške ugotovitve o žarilnih pojavili pri istrski kmetici Ani Moranovi
Pred kratkim smo poročali o 421etni kmetici Ani Morano iz Pirana v Istri, na kateri se v spanju kažejo čudni svetlobni pojavi. Moranovo preiskuje ta čas posebna komisija na rimski kliniki za živčne bolezni, a med tem je prof. Protti iz Pa-dove imel senzacionalno predavanje o »piranskem čudežu«, pri čemer je podal prav aanimivo in tudi zelo verjetno razlago njegove skrivnosti.
Prof. Protti je bdi eden izmed prvih zdravnikov, ki so Moranovo preiskali že tedaj, ko so v piranski bolnišnici, kamor so jo bili sprejeli zaradi neke bolezni, prvič opazili svetlobne pojave iz njenega telesa, o katerih dotlej sama ni ničesar vedela. Moranova je poročena že od 16. leta in mati 12 sinov. Včasih jo napade naduha, drugače ni ugotoviti na njej nič posebnega, kvečjemu še to, da je zelo mršava, ker v zadnjem času zelo malo je.
Protti jo je preiskoval s petimi drugimi man trni zdravniki pod najstrožjo kontrolo, tako da je bilo vsako varan je izključeno. Rabili so najrazličnejše električne merilne aparate in aparate, s katerimi se da ugotoviti tudi radioaktivnost. Svetlobne pojave same so snemali s prekoobčutljivi-mi filmi. 54 fotogramov je dokazalo, da ne gre za samoprevare človeškega očesa Med pojavom svetlobnih žarkov — to se zgodi vedno ▼ najglobljem spanju — prične žena stokati, utrip ji poskoči od 70 na 140, dih od 24 na 48 v minuti. Drugače pa m telo dognati absolutno nobenega abnoav
Prva strojna
inženjerka
Na praški tehniki je te dni srečno ra-pravila skušnjo za strojnega isženjerjfi Frieda Holaschke, hči nekega preddelavca v vitkoviški železarni Holaschke jeva je študirala prvotno astronomijo in kemijo in se je šele pozneje posvetila strojnemu in-ženjerstvu. Doslej je prva dipiomiranka iz svoje stroke na češkoslovaškem in ena izmed redkih žensk, ki imajo to strokovno usposobljenost v Evropi
Tridesetletna
zaposlitev
Iz Londona poročajo: 20 mladih diplomiranih vseučiliščnikov se je te dni polotilo dela, ki bi ga lahko primerjali s Herkulo-vim trudom. Ti mladci, ki obvladajo dva do tri tuje jezike, imajo nalogo katalogi-zirati tri milijone zvezkov za Britski muzej. Morali bodo v ta namen sestaviti 230 zvezkov. Kakšno bo to delo, si lahko vsak predstavlja, če povemo, da bo trajalo približno 30 let. Ker so absolvirani filozofi zdaj stari povprečno 25 let, bodo dovršili svoje delo šele v 55. letu svoje dobe. Nu, če bo delo monotono, ee lahko tolažijo vsaj s tem, da so morebiti edini mladi ljudje v Evropi, ki so si mogli določiti program za 301etno zaposlitev.
malnega pojava v zvezi z elektriko in radioaktivnostjo. Pospešeni dih in utrip se dasta razložiti z učinkom nekih hormonov, kakršni povzročajo n. pr. tudi pri človeku v strahu močno utripanje srca. Moranova pa trpi tudi na fiksni ideji, ki js prof. Protti za sedaj ni pobližje označil in ki je baje z neko vrsto najintenzivnej&e avtosugestije sposobna povzročiti na telesu važne spremembe.
Vse to bi ne zadostovalo, da W si »piranski čudež« pojasnili na naraven način. Takšno naravno pojasnilo pa bi tek) sSe-deče:
V krvi Moranove so ugotovili izredao močno ultraviolično žarenje in po drugi strani preobilico žveplenih spojin v telesu. Kot dokaz za preobilico žveplenih spojin navaja prof. Protti temno črto okrog vratu, kjer nosi Moranova srebrno ogrlico. Znano je, da postane srebro po žveplu črno. Znano pa je tudi to, da se pričnejo žveplene spojine pod vplivom ultravioIičnSi žarkov svetiti — in to je vsa razlaga tega »čudeža«. Gre samo še za ugotovitev, kakšni so vzroki, ki proizvajajo pri Moranovi v določenem stanju preobilico žveplenih spojin oz. ultravioličnih žarkov v krvi.
Ana M on ar o iz Pirana
ISO žrtev tigre
Neki angleški častnik je blizu Kalkute ustrelil t igro, ki je bila strah in trepet ondotnega prebivalstva. Zverina je pokončala v zadnjih treh letih 50 življenj, pred tem pa že kakšnih 100 ljudi. Indska vlada je zaradi tega razpisala na glavo krvoločne tigre 2500 rupij nagrade.
Prebivalci neke nasebline blizu Kalkute so pred dnevi opazili zver, ki je oprezo-vala v bližini človeških selišč. Opozorili so na to stotnika Bruce ja Abbotta. Ko je tigra pobila na tla neko žesko v oddaljenosti 8 milj od vasi, se je Abbott naslednji dan pred sončnim vzhodom odpravil na pot. Pregledal je teren in ugotovil, da je zver razkosala svojo žrtev, ostanke trupla pa zavlekla v globok prepad. Tja. je prihajala žret mrliča. Stotnik je najel gonjače, ki so mu tigro izvabili na muho, potem pa je usmrtil zver iz bližine 30 m z dvema streloma. Mrtva zver je merila v dolžino 3 m. Abbottu je vlada izplačala obljubljeno nagrado.
NEKAJ ZA VSE
Bolniki na srcu se morajo ponoči češce osvoboditi seči nego zdravi, ker jim srce zaradi izključitve drugih del ponoči deluje lažje in jim organizem zato proizvaja tudi več seči.
Proti utrujenosti, ki se rada loti bolnikov na pljučih, zapisujejo v najnovejšem času preparat kaloan, zmes mlečnokislega
kalcija in mlečnokislega natrija.
*
Pri trganju v kolkih (išiasu) diatermi-ja običajno odpove; gahraaična elektrika vpttva ta bolje.
ANEKDOTA
Ko je sloviti elektrik Preece uredil prwo angleško telefonsko progo med Londonom, Osbornom in Portsmouthom, je hotel kna-Ijico Viktorijo prepričati o pomenu te iz* najdbe. Pred nekim aparatom naj bi igrai orkester, kraljica pa naj bi poslušala v oddaljenem prostoru pri dru-gem aparata, Zgodilo se je pa, da je kraljica to izvajanje zamudila in je prišla tedaj, ko je bil orkester že dovršil svojo nalogo. Preece je bil obupan, da ni šlo vse po načrtu. Tedaj je imel dober domislek. Stekel je v »oddajni prostor« in zapel angleško narodno himno v aparat
»Veličanstvo, aH ste spoznali melodijo?« je vprašal potem kraljico zmagoslavno.
»O da,« je odvrnila ta, »a po vsej priliki jo je rjovel neki vol.«
VSAK DAN ENA
Pomeneii
»Pred dvanajstimi leti sem padel iz šestega nadstropja.«
»Joj! tn, se nista ubfli7<
P O R T
Dekliško drž. prvenstvo v lahki atletiki
V soboto in nedeljo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola
V soboto in v nedeljo bo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola lahkoatlev sko drž. prvenstvo za dekleta. V Ljubljani bosta nastopila samo ljubljanska kluba. Ilirija in Atena. Na startu bomo videli rekordno število tekmovalk. Ilirija je pn« ;javila 35, Atena pa 32 atletinj. To bo brez dvoma največja ženska lahkoatletska prireditev, kar jih je doslej bilo v Ljubljani. Rekordno število tekmovalk bo uvrstilo naša kluba med prve ženske lahkoatletske klube v državi, ako jima ne bo zasiguralo celo prvega mesta. Razen Ilirije in Atene bo resen kandidat za državnega prvaka še zagrebški Hašk, dosedar>'!i državni prvak.
Tekmuje se po istem sistemu kot za moško drž. prvenstvo. Na sporedu so teki 60 metrov, 200 m, 800 m, 4X100 m, skok V višino in v daljino z zaletom, ter meti Krogle 4 kg, kopja 600 g in diska 1 kg. Za prireditev vlada med prijatelji lahke atletike še sedaj veliko zanimanje.
V nekaj vrstah
Med člani novega upravnega odbor a
jr?;s, ki ga je v ponedeljek imenoval minister za fiz. vzgojo naroda dr. Angjelinovič, simo v včerajšnji vesti izpustili ime Mario-tia Jordana, ravnatelja Paramounta iz Zagreba. Važna je tudi določba, da imajo člani upravnega in nadzornega odbora, ki ne žive stalo v BeogTadu, pravico predložiti ministrstvu svoje stalne namestnike iz Beograda. Z včerajšnjim rešenjem ministra dr. Angjelinoviča je bil naknadno imenovan še 21. član posvetovalnega odbora, in sicer poveljnik konjiške šole v Zemunu in čian upr. odbora »Dunavskega kola jahačev« brig. general Milan Vukovič. Vsi ti ukrepi so izzvali splošno pozornost in zdaj športni krogi z napetostjo pričakujejo, kako se bo razvilo nadaljnje delovanje najvišje nogometne organizacije m nanovo ustanovljenega posvetovalnega odbora.
Preteklo nedeljo sta v Hrastniku domači
SK Hrastnik in SK Zagorje odigrala re-ranžno prvenstveno tekmo. Hrastničani so zmagali s 7:1 (5:0) in se tako kvalificirali za finale proti prvaku Trbovelj. Ker so si domači že pred odmorom zasigurali naskok petih golov, so Zagorci po odmoru pričeli igrati na moža. Moštvo se je zdaj pokazalo zelo nedisciplinirano, kar pa gre deloma tudi na račun premalo energičnega »odnika. Častna gol so gostje zabili iz enajstmetrovke. S prvo finalno tekmo, ki se je končala s 4:0. je skupna razlika 11:1, kar je vsekakor lep rezultat za Hrastniča-ne, ki se zdaj resno pripravljajo na zadnje odločilno srečanje.
V	desetoboju za državno prvenstvo Je bil končni izid naslednji: 1. dr. Buratovič (Cone.) 6125.44; 2. Kallay L. . (Mar.) 6058.27 ; 3. Ferkovič (Hašk) 3577.83. Zupančič Neli (Ilirija), ki je bil po prvem dnevu favorit, je v nedeljo odstopil zaradi bolezni, Putinja (Primorje) pa je opustil nadaljnje sodelovanje, ker ga je sodniški zbor diskvalificiral na 110 m z zapreka-mi.
V	predfin»lu za Davidov pokal med Avstralijo in Francijo so si Avstrilci že v ponedeljek zasigurali tretjo točko, tako da so Francozi že izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. V tretjem singlu je Crawford premagal Boussusa 2:6, 5:2, 4:6, 6:4, 6:0. V zadnjem singlu je zmagal Francoz Mer-lin nad Mac Grathom 6:1, 6:3, 6:0, tako Oa je Avstralija zmagala s 3:2. V finale ev ropskega pasti pojdeta torej Avstralija in češkoslovaška, in sicer v Pragi.
Službene objave LNP
(Seja upr. odbora 13. t, m.)
Navzoči: Buljevlč, Novak, Logar, Setina, Dor-Čec, Kuret, Zupančič, Kralj, Drufovka, Kačar, Petrlč.
Sprejme ss ostavka Wimmra ln Grlla v o. o.
Celje ter Kneza v o. o. Trbovlje. Imenujeta se v o o. Celje Honlgmann Avgust in v o. o. Trbovlje Berčon Jože.
Vzameta se v znanje prošnji SK Radovljice ln Mladike, Ljubljana, za sprejem v članstvo JNS. Poslovnemu odboru se naloži, da jima odredi po dve poskusni tekmi. Pri tej priliki se zabeležita odbora obeh klubov: Radovljica predsednik Vladimir Krištof, tajnik Ivan Pogačar; Mladika predsednik Slavko Fuchsj&ger, tajnik Franc Somrak.
Ustavi se postopanje proti Ptuju zaradi nastopa s suspendiranim Igralcem Herbertom Heber-jem v tekmi Ptuj : Grafika 31. maja, ker Je omenjeni igralec po izjavi Rapida še pred tekmo poravnal vse obveznosti do svojega prejšnjega k'.uba.
Pozivata se SK Domžale ln SK Zalog, da v roku osmih dni poravnata svoje obveznosti, ln sicer Domžale 30.50 Din Slogi — Ljubljana od prvenstvene tekme Domžale : Sloga 3. Junija, ln Zalog 146.50 Din Disku od prvenstvene tekme Zalog : Disk 3. junija v Ljubljani.
Pritožba Ilirije z 11. junija po § 24, t. 13 zaradi kršitve pravil se odstopi JNS. Dopis Reke s 6. junija št. 43 se odstopi SZNS. Na dopis SZNS s 4. junija se poziva Jugoslavija, Celje, da v roku osmih dni poravna vse stroške ss. Ober-lintnerju, ki jih je imel zaradi prepozne odpovedi tekme Atletiki : Jugoslavija 23. maja.
Sprejme se ostavka Karla Pogorelca na mesto člana kazenskega odbora.
Na prijavo Enakosti z dne 28. maja glede neredov na tekmi Enakost : Bratstvo dne 27. maja se uvede postopanje proti Bratstvu.
Dopis železničarja s 6. junija v zadevi delegiranja sodnika za tekmo Ilirja : železničar se odstopi JNS v nadaljnji postopek. Dopis Ilirije v tej zvezi z dne 13. junija slede stroškov sodnl-ks. se tudi odstopi JNS v Izjavo.
Na dopis Amaterja št. 71 z 8. junija se v smislu 5 78 k. p. uvede dopolnilno postopanje proti kaznovanima Igralcema Jane in Mrzel; dopis se odstop! k o.
Vzame se v znanje poročilo Kureta o konstituiranju in o načrtu vzgojnega odseka ter se potrdi sklep, da se priredi za vse klube obvezno predavanje v LJubljani. Od vsakega kluba Je obvezna udeležba za najmanj pet aktivnih igral -
Na prijavo Buljevlča, da se Je funkcionar Ilirije Betetto žaliivo izrazil o LNP. se uvede pro« Imenovanemu kazensko postopanje. Zadeva ee odstopi k. o. — Novak s. r.
Službeno lz LITP. Redna seja u. o odbora bc- drevl ob 20. v dam=kem salonu kavarne Emone in ne ob 18.30. kakor ob'čaino. Zaradi državnega prvenstva družine ie dnevni red važen
Službeno iz LTTP. Danes ob 18.30 v posebni sobi restavraelie Emone seja odbora. Vsi ln r« točno — Tajnik I.
Odbor lahlcoatletsktb sodnikov v Llubljanl Ns prošnJo Primork odrejam za interni l"blrni m"+ins dne 23 in 24. t. m. ob 17. ozir. 9.30 na-sl»dnle sodnike: ppnm Pt*rne inž Baltič Mihe! R Sancin. Gorjflnc. Tnin'k.
ASK Primorie. fL.Tbkoatle+ska sekcija), Ob-v«5č»mo "se klubove i*hkoatlet,e da bo v soboto dne 23 t. m ob 17 in nedPljo 24. t m ob san n*	i<n-13*n Izbirni interni mitlne 7a
t!o>o*it°v klubove lahkoatietskp ekipe, ki nastop' v Buknrpšti 7 !n 8. liilila. Nastop le dovoljen klubovlm Iahkoatletom, obvezen pa je za
naslednje ln v naslednjih disciplinah: v soboto 23. t. m. ob 17. met krogle: Švigelj, Serše, Sla-mlč, Perpar; Skoberne, tek 10 km i. reflektantl naj se Javijo na startu: med kopja: SvlgelJ ln Putinja; troskok: Korče, Perpar, Ralč M., Ora-žem, Tršar; tek 400 m: Putinja, Skok, Czurda, Zorga P. in A., Gabršek, Perpar, Stok, Tručl, Skušek; med tiska: Slamlč, Serše, Czurda, Korče; tek 1500 m: Krevs. Srakar Fr., Goriek, Czurda, Zorga F., Tručl, Gabršek, Srakar L, Gom-bač, Ošabnik. Skok ob palici: GašperSlč, Sket Janko; v nedeljo 24. t. m. ob 9.30: teka 100 ln 200 m: Skok, Kovačič, Cerar Dr. in Vlado, Sušteršič, Perpar, Putinja, Stok, Malnarlč; skok v višino: Grgič, Zgur, Slanina, Tršar, Putinja; skok v daljino: Putinja, Korče. Ralč M., Gabršek, Oražem, Slanina, Malnarlč: tek 800 m: Zorga F. in A.. Krevs. Gabr*ek, Ozurda, Goršek, Srakar F., Tručl, Skušek, Ošabnik; tek 5000 m:
reflektantl naj se javijo na startu; štafeta 4 krat 400 ali 100 krat 200 krat 400 krat 800 m. Vol Imenovani atleti morajo nastopiti brezpogojno.
SK Ilirija, n°pometna sekcija. — Trening L skupine bo danes ob 18. na stadionu. — (Ha-senska sekcija,) Drevi ob 18. obvezen trening za vse. Važno zlasti za Marto ln vse nove članice. Vrnite klubovo opremo 1
SK Reka. Drevl ob 18.30 obvezen trening ra I. a ln b moštvo.
SK Slovan. Drevl ob 20. pri KruSlču Izredna od borova seja. Dnevni red važen, posebno glede gostovanj v Primorju, zato udeležba strogo obvezna. — Tajnik IL
TKD Atena. Danes ob 18. bo na našem Igrišču zadnji trening pred drž. prvenstvom. — V petek ob 19. skupni setanek vseh članic v licej-skl telovadnici. — Sigurno naj pridejo: Ema, Jelka. Pina, Nada, Fanči. Anica I., Vida I.. Ne-ta. Meri. Ica, Spela, Danica. Zalka, Boža. Gustl, Frida, Malčl I., Tjaša, Vida n., Milena, Mira, Greta. Mara, Majda. Katl, Nana, Vida m„ Malčl n., Majda, Anica II.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
ka— Osebna vest. Mesto občinskega odbornika je zaradi prezaposlenosti odložil trgovec g. Miloš Kramar. Bil je član občinske uprave mesta Kamnika in je bil izvoljen na četrtem mestu nacionalne liste. G. Kramar je znan kamniški gospodarstvenik in je bil eden najagilnejših delavcev naše občinske uprave, ki ga bo zdaj zelo pogrešala. Odložil je to mesto zaradi pogoste odsotnosti in skrbi, ki mu jo povzroča osnovanje novega industrijskega obrata v Kamniku. Za njegovo dosedanje uspešno delovanje v prid mesta in meščanov smo mu zelo hvaležni.
ka— Odhod znanega športnika. Iz Kamnika je te dni odšel Kamničan g. inž. Kari Kumer, ki je prideljen k državni komisiji za razlaščevanje gozdov v zetski banovini. Dozdaj je bil v službi pri kamniški meščanski korporaciji. Bil je najstarejši kamniški športnik, ki je dosegel zlasti lepe uspehe v lahki atletiki in je bil več let prvak Zagreba v nekaterih disciplinah. V Kamniku je mnogo pripomogel h krepkemu razmahu zimskega športa, zlasti pa lahke atletike. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov.
ka— Živahno delovanje emigrantov. V nedeljo je bil očni zbor »Tabora«, podpornega in prosvetnega društva primorskih emigrantov za kamniški srez. Udeležba je bila prav lepa. Zbor je otvoril predsednik društva z lepim komemoracijskim govorom, nato pa je označil glavne smernice delovanja »Tabora« v socialnem in prosvetnem pogledu. Iz poročila odbornikov posnemamo, da šteje društvo 128 članov iz vsega kamniškega sreza. Svojo glavno skrb je posvečalo moralni in materialni podpori onim emigrantom, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Denarnega prometa je bilo 11.800 Din in večino stroškov tvorijo podpore revnim članom, ki so se znašli v stiski. Dohodki društva so bili skoro izključno samo iz članarine. Društvo bi za svoje plemenito socialno delovanje zaslužilo tudi kako večjo javno podporo. Ob zaključitvi bilance ima še 600 Din gotovine. Društvo je priredilo 8 sestankov, deloma v Kamniku, deloma v Domžalah. Vsi so bili prav številno obiskani, zlasti pa. ob D. ohktnici rappalske pogodbe. Na vsakem sestanku je predaval predavatelj iz Ljubljane ali pa iz Kamnika. Da vzbudi med prebivalstvom razumevanje za svoje težnje in ga seznani s svojim delovanjem, je prosvetni odsek »Tabora« uprizoril dvoje iger, ki sta bili prav lepo obiskani. Prebivalstvo Kamnika in okolice je pokazalo mnogo smisla za organizirano prosvetno delovanje emigrantov in z razumevanjem posveča njihovemu po-kretu potrebno pozornost Odbor je obravnaval tekoče zadeve na 14 sejah. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor, za predsednika pa prof. Peterim. Z delovanjem v preteklem letu je postal »Tabor« močna organizacija, ki zasluži pri svojem stremljenju nedeljeno podporo naše javnosti. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zastopnik centralne organizacije, ki je izjavil, da je kamniški »Tabor« njen najagilnejši član.
ka— Načrt za novo pešpot v Kamniško Bistrico je že gotov. Osrednji odbor SPD se je z veliko vnemo zavzel za predlog, da se zgradi v Bistrico nova pešpot, ki bo šla po desnem bregu. V najkrajšem času je trasiral progo in izdelal podrobne načrte. Stroški ne bodo tako veliki kot bi kdo mislil na prvi pogled. Kamniška podružnica SPD je k gradnji nove pešpoti določila primeren prispevek. Želja vse naše javnosti je, da bi se tudi gradnja pospešila in
da bi bila pešpot že v avgustu gotov«. *
ROGAŠKA SLATINA. Tiho, skoro ne-opaženo in skromno se je izvršila letos v maju ustanovitev društva kmetskih fantov in deklet za Rogaško Slatino in okolico.
Radio
_ ............Sreda, 20. junija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče, _ 12.45: Poročila.
—	13: čas, plošče. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav). _ 19: Plošče. — 19.30: Literarna ura: Revljalnl knjižni pregled (Anton Podbevšek). — 20: Vokalni koncert Roberta Primožiča s spremljeva-njem radio orkestra. — 20.45: Gdč. Jadvlga Po-ženelova izvaja Franckove klavirske variacije s spremijevanjem radio orkestra. — 21.15: Slovenski vokalni kvintet. — 22: Cas, poročila, plošče.
četrtek, 21. Junija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila
—	13: Cas, plošče. — 18: O človeku (dr. Božo škerlj). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče do željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci (Prezelj). — 20: Koncert pevskega zbora »LJubljana« s spremljevanjem radio orkestra — 20.45: Radio orkester. — 22: Cas. poročila * — 22.15: Koračnica ln valčki na ploščah
BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi. — 19 ■ pioMe
—	20: Prenos koncerta lz Ljubljane. — 22- Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17- Godalni trio. — 20: Koncert iz Ljubljane — 22 15-Godba za ples — PRAGA 19.50: Violinski koncert. — 20.10: Rtiske pesmi. — 20.30: Literaren program. — 21.30: Godalni kvartet. — BRNO 19.50: Bendlne skladbe — 20.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.13: Violina. — 2012-Lahka glasba. — 21: VojaSka godba — 2112; Koncert solistov. — 22.15: Godba za ples ' —
?nU^Af,1?:,,0rlcester- - 17-1S: Sodobna glasba. -19J10: Vojaška godba. - 20.10: Nadaljevanje koncerta. — 22.30: Klavirski koncert. — 2310- Ciganska godba — BERLIN 19.20: Narodne pesmi. — 20.30: Plesni koncert iz Llpskega — KOE NIGSBERG 19.30: Klasične klavirske skladbe. -20.30: Mešan program. - 22.40: Plesni koncert iz Llpskega. — MUETTLACKER 20.30: Koncert operne glasbe lz Frankfurta. — 21.25: Mešan program. — 23: Lahka glasba lz Monakovega. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17 30: Ci-sranska godba. — 18.50: Koncert orkestra. — 20.10: Večer lahke glasbe. — 21.50: Jazz. — 22.30 Violinski koncert _ 23.10: Ciganska kapela. -RIM 17.10: Orkestralen koncert. — 20.45: Operni večer.
Na ustanovnem občnem zboru na Tokal-cah pri Sv. Križu so fantje in dekleta izbrali odbor, ki se je takoj lotil težavnega dela — vzbuditi v širšem okolišu zanimanje za kmetsko-mladinski pokret. Občnega zbora se je udeležilo nad sto kmetov, v našo sredino pa so prišli tudi prijatelji iz Rogaške Slatine. Zvezo v Ljubljani je zastoj«! tov. Tomšič. — Navdušenje, ki ga je pojav mladega društva povzročil v vsem bJižnjtem in dadjnem okolišu, je še povzdignila prva društvena prireditev, tekma koscev na travniku g. Krumpaka v Rogaški Slatini 10. t. m. Točno ob 15. se je začela pomikati od Takale dolga po-vorka, na čelu kolesarji in konjeniki. Pri hotelu Pošti v Rogaški Slatini je v zanos-nih besedah pozdravil kmetsko vojsko sla-tinski župan in velik prijatelj kmetskega pokreta g. Stanko Sentjurc, nakar so vsi krenili na tekmovališče. Ljudstva se je nabralo do 800, če ne več. Na tekmovali-šču je predsednik društva Karel Drofenik pozdravil vse navzoče, oso bito gg. načelnika kmet. odd. inž. Zidanšeka, direktorja zdravilišča inž. Dietricha, slatinskega in okoliškega župana in ostale predstavnike oblastev in društev. Po žrebanju se je začela tekma, ki ji je mnogoštevilno občinstvo kljub slabemu vremenu sledilo z veli-KO pozornostjo in zanimanjem. Najbolje so kosili fantje Kamenšek, Miklič in Per-kovič "Viktor. Po tekmi je direktor g. inž. Dietrich razdelil tekmovalcem mslužene nagrade, pri čemer je spregovoril lepe be* sede o važnosti organizacije kmetskega stanu. Slednjič se je k besedi oglasil se Kmetski fant - tekmovalec Perkovič Vik-tov, ki je poudaril pomen mladega društva kmetskih fantov in deklet za Rogaško Slatino v okolico ter končal z besedami: Ljubimo kmetsko grudo, ki je nas vseh mati! — Prva prireditev mladega kmetskega društva bo ostala vsem v najlepšem spominu!
VUHRED OB DRAVI. Sokolsko društvo Marcnberg — Vuhred priredi v nedeljo 24. t. m. na novo preurejenem letnem telovadišču veseloigro »Pri belem konjičku« na prostem. Letno telovadišče, ki leži v idiličnem kotičku ob Dravi, z lepim naravnim ribnikom v ozadju, je kot nalašč že po naravi ustvarjeno ža to igro. Vse vloge so v dobrih rokah in opamo, da bo igra lepo uspela. Po igri se bo nadaljevala »Pri belem konjičku« velika narodna veselica s prosto zabavo in plesom. Zveze z vlaki zelo ugodne. Vahimo bratska društva, kakor tudi vse druge Sokolu naklonjene prijatelje in znance. Ne bo nikomur zaL
Šolstvo
š— Na drž. realni gimnaziji v Kranju bodo sprejemni izpit dne 26. in 27. junija t 1. S 5 Din kolkovane prijave naj se dostavijo ravnateljstvu do 23. t m. Prijavam je treba priložiti izpisek iz rojstne knjige in šolski izkaz. K izpitom bodo pripuščeni učenci, ki so stari 10 do 13 let in ki nimajo v šolskem izkazu iz IV. razreda (4. šol. leto) nobene slabe ocene.
š— Na državni realni gimnaziji v Kočevju bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 36. in 27. junija, obakrat od 8. ure dalje Do 25. junija je treba vložiti na gimnazijsko ravnateljstvo lastnoročno napisane prošnje, kolkovane s 5 Din. Prošnji je treba priložiti zadnji šolski izkaz in krstni list
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo L čas opazovan ia, 2. stanje barometra 3' temperatura, 4. relativna vlaga, v % 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10
7. padavine v man, 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo
13. junija
Ljubljana 7, 764.8, 14.7, 77, 0,	3	—
Ljubljana 13, 760.6, 26.9, 45, SE1 1	— —•
Maribor 7, 763.4, 15.0, 90, 0,	6
Zagreb 7, 764.6, 15.0, 80, SW1	9	_'
Beograd 7 764.7, 17.0, 60, W1	o'	—' ■—•
Sarajevo 7, 766.9, 11.0 90, 0	o'	—' —•
Skoplje 7, 764.5, 18.0,' 70, o'	' Split 7, 763.6
22.0, 50, ENTE1
3, o.
Kumbor 7, 765.5, 20.0, 70, 0, 0,'—' —'' Rab 7, 764.2, 19.0, 50, N2, 1, -, -1 ' ' ^
Temperatura: Ljubljana 28.4 118- Ma-
Sbn°r	Zagr€b 25 0' 12 0; Beograd
23.0, 12.0; Sarajevo 22.0, 6.0; Skoplje
2o.0, 13.0; Split 27.0, 18.0; Kumbor — 17 0-Rab —, 12.0.	' '
Sokol
Sokol I, Ljubljana Tabor, poziva vse članstvo, ki se namerava udeležiti zleta v Zagrebu v dneh 2. do 4. avgusta, da se do najdalje 1. julija prijavi v društveni pisarni med 18. in 20. uro ter plača obenem odpadajoči anesek za zletno značko in železniško legitimacijo. Prijave se po 1. juliju ne bodo več sprejemale.
Sokol LJubljana IV. poziva svoje
članstvo, da se danes ob 18. udeleži pogreba br. Vinka Pogačnika, očeta društvenega staroste. Zbirališče ob 17.45 pred hišo žalosti v clvilu z znakom. — Uprava.
Taboren je celjske sokolske župe v Robanovem kotu. Uživanje narave in njenih blagodati je hrepenenje vsakogaT, ki hodi dan na dan po prašnih cestah in se bori za svoj kruh v_ smrdečih tovarnah in globokih rovih. Narava ni namenjena samo bogatašem, ki premorejo visoke letoviške takse in pristojbine, ampak slehernemu državljanu, do zadnjega izmučenega delavca, pisarja in uradnika, okorelega od sedenja. Klic »nazaj k naravi« vedno močneje in prepričevalneje doni in terja, da razmišljamo, kako naj se za kratek čas odtegnemo pogubnim vplivom in posledicam našega »kulturnega« življenja. Brat, sestra, čeravno je tvoje telo mišičasto, utrjeno in odporno, ali smeš brez kazni kršiti prirodni zakon, ali ne potrebuješ morda še nečesa, česar ti ne more dati telovadnica — namreč solnca in svežega zraka? Kjer je solnce in zrak, tja ne zahaja zdravnik. Uvažujoč načelo, da je dolžnost povzdigniti zdravje svojega članstva, ki je zdravje narodovo, organizira celjska sokolska župa v letošnjem poletju dva tabora, ki bosta tudi manj imo-vitnim bratom, sestram, naraščajnikom in naTaščajnicam uredila priliko preživeti svoje dopuste v svežem planinskem zraku, ob hladeči vodi in zdravem gozdu. Platnene strehe si bodo razpeli v najlepši dolini naših Savinjskih Alp, v romantičnem Robanovem kotu v času od 10. julija do 1. avgusta. Stroški taborenja so preračunani na 10 do 12 Din dnevno za prehrano (odvisno od števila taborečih) in 40 Din tabornega prispevka. Prijave sprejema župna uprava do Vidovega dne (28. junija) ali pa brat Zdravko Kovač, Celje, Mariborska c. 37.
Nemško turnerstvo brez naraščaja. Nemško turnerstvo, ki je združevalo v svojih vrstah na stotisoče mladine, je moralo aprila razpustiti omladinske oddelke in jih pod-red.ti vso državo obsegajoči enotni mladinski organizaciji »Htlerjeva mladina«. Zato je tudi prenehalo izdajati posebni na-rašča.iski list »Turnjugend«, ki mu jo bil urednik dr. Neuendorff. vodnik mladinskih oddelkov. Slednji je v znak nesoglasja z gornjim odlokom odstopil kot vodn;k mladine in kot član osrednjega odbora turner-stva.
DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA.
Cim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak neraz položen ja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico.
»MAGNA« prašek »e dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—.
Reg. S. br. 4788-32.
PBse za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce in y mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, akc pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Računali smo s težkimi prilikami in vemo, da dandanes vsakdo natančno odmeri svoje dohodke na pare. Zato smo dali v promet poleg dosedanjih treh velikosti še četrto poskusno steklenico
DIAM
francoskega žganja.
Poskusna steklenica vsebuje manj od dosedanje normalne steklenice, a znaša cena z vsem skupaj samo
Din 6.50
tako da si jo lahko nabavi vsak tudi najsiromašnejši človek in s tem lahko zavrne poceni in ničvredne falzifikate.
Dobi se povsod.
NA KRIŽIŠČU CENTRA LJUBLJANK
oddamo ta 1. avgust v I. nadstropju komfortno
stanov
obstoječe iz petih velikih sob in dveh kabinetov, primerno
tudi m poslovne lokale za: zdravnike, zobozdravnike, zavarovalnice, odvetnike, agenture, modne salone.
VpraSati je v oglasnem oddelku >Jutra«.
ZAHVALA
Vsem, ki so čustvovali z nami ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, sina, brata, strica in svaka, gospoda
Andreja Vranica
KLJUČAVNIČARSKEGA MOJSTRA
in nam izrazili svoje sožalje ali nam na katerikoli način lajšali težko bol, se najiskrenejše zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo izrekamo pevcem za prekrasne žalostinke, zastopnikom druženja ključavničarskih mojstrov in obrtniškega društva, darovalcem vencev in cvetja kakor tudi vsem prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vse, ki so ga resnično ljubili, pa prosimo, da ohranijo pokojnika v blagem spominu.
Maša zadušnica se bo brala ▼ petek 22. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 19. junija 1934.	5532
Žalujoča soproga In ostalo sorodstvo.

■	V-r.it
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« malega oglasnika!

ZAHVALA
Vsem, ki so nam izrazili ob smrti naše nepozabne mamice, sestre, tete in tašče, gospe
Marije Aupstinčič roj. Rauier
NADUCITELJEVE VDOVE
svoje sožalje, ji naklonili toliko lepih vencev in rož ter jo spremili na njeni zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. V Mariboru, dne 19. junija 1934.
Žalujoče rodbine:	5633
Augustinčič, Novak in Rauter.
Umrl je nagle smrti dolgoletni uslužbenec banovin-ske žrebčarne na Selu pri Ljubljani, gospod
VINKO POGAČNIK
ki je vršil zadnji čas službo na banovinski plemenilm postaji v Brežicah.
Uprava žrebčarne ga bo kot zvestega uslužbenca ohranila v toplem spominu.	5628
Uprava banovinske žrebčarne.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam Izrazili ob smrti našega dragega očeta itd., gospoda
Franca JBIanča
višjega sodnega oficljanta v pokoju
svoje sožalje, izrekamo najlepšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo gospej Dragi Robavsovi za njen trud in požrtvovalnost, pevskemu društvu »Zvon« in gasilski četi iz šmartna pri Litiji, g. dr. Gvidonu Debelaku, uradništvu strojnega oddelka direkcije drž. železnic, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter končno vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Maše zadušnice se bodo brale v Ljubljani in Trbovljah.
Ljubljana, dne 18. junija 1934	5630
Žalujoča sinova in hčere.
L WoIff:
26
Ciarragfan
Roman
»Kakšna je prav za prav vaša služba pri gospodu — njegovega imena si ne morem zapomniti?«
»Pri gospod-u ravnatelju Bokofzerju? Njegova zasebna tajnica sem. Bokofzer je solastnik bančnega podjetja na Francoski cesti. A tam imam malo opravka. Moje glavno delo je zvečer in ponoči.«
»Ponoči?«
»Da, na Bokofzerjevem zasebnem stanovanju.«
»Kako mučno!« je neprijetno dirnjen vzkliknil Garragan.
»Moj Bog, seveda, a Bokofzer dobro plača in — trepeče pred menoj. Stvar je namreč ta, da preveč vem. Poslovne skrivnosti poznam, ki niti njegov tovariš nič ne ve o njih. Sicer je pa Bokofzer po svoie veleum. Ta vam denar kar duha. Boljšega nosu za možnosti zaslužka si misliti ne morete. Zmerom ve pet minut prej t>d drugih, kaj bodo igrali. Če vse presodite, mu ne najdete zlepa enakega.*
«Samo tega ne razumem, zakaj morate ponoči delati, Nikolina.«
»Zato, ker Bokofzer ponoči dela. Pomoči telefonira z Essenom, Dortmundom in Dusseldorfom, kjer imajo podružnice. S Parizom govori, z Milanom, s Curihom in z vsem svetom, ki ga je moči doseči po telefonu. Potem si napravi bojni načrt za prihodnji dan. Napoleon je bil proii njemu ubog hazarderček, ki moral seveda v kcnkurz.«
Pogledala je na uro.
»Ali morate že rti, Nikolina?«
»Zvrhane pol ure časa še imam in tudi več. Prihajam, kadar me je volja,«, je samozavestno odgovorila. »Ali veste, da ste nevaren človek, Garragan?«
»Jaz? Zakaj, Nikolina?«
»Pripravljate me do tega, da ves čas govorim o sebi.«
»Rad vas poslušam. Vse mi je novo. Kaxor s'rotek stojim sredi
tega novega sveta.«
Prižgala si je cigareto in se potopila v molk, ki ga Garragan ni motil. To sedenje z NLkolino, ki se ga je prej malone bal, se mu zdaj ni zdelo več tako težko. Poslušal je novice iz daljnega sveta, ki ga ni razumei, in konec koncev je bilo tukaj v kotu prav tako mirno kakor doma.
Cez nekaj časa se je Nikolina vzdignila iz svoje zaglobljenosti in se spet obrnila k njemu.
»Saj vidim, da moram jaz govoriti; če bi bilo po vašem, dragi Garragan, bi molčala prav do policijske ure. Sicer ste pa tudi pri telefonu čudovit zgovornež. Take klepetavosti še nisem doživela.«
»Odvadil sem se telefoniranja,« je dobrodušno odvrnil Garragan.
Zardela je in se zaradi tega ujezila nase.
»Seveda. Vem. Ne trgajte mi srca! Moja opazka je bila čisto nedolžna in šaljiva.<
»Zakaj ste tako nestrpni, Nikolina? Sami zmerom brezobzirno poveste vse, kar mislite — in meni to zelo ugaja, ker ustvarja nekam prijateljsko in tovariško ozračje — če se pa kdo drug predrzne in zine Je najmanjšo besedico, ki vam ni po godu, takoj vzikipite.«
»Vzkipdte je huda beseda. A s svojdmi izvajanji imate prav, Garragan. Prevzetna sem in nestrpna. Nič drugega ne morem kakor prositi odpuščanja, da sem vas spravila semkaj. Ne zamerite vsilji-
vosti, ki drugače ni moja navada. Drugače sem tipka ln nedostopna, kakor pravi Bokofzer.«
Garragan se je zasmejal.
»Povejte mi, Nikolina: ali se res jezite ali igrate komedijo?«
Njegove prisrčne besede so jo razorožile.
»Vse to je seveda teater, kakor ste v svoji prečiščenosti takoj uganili. Res je samo to, da sem vas zaradi papanovega prigovarjanja poklicala in zvabila semkaj. Zastran mene bi vas bil lahko mah porasel, preden bi vas bila motila v vašem miru in vaši samoti. A papa, ki vas ima rajši kakor svojo hčer, je bil za vas v takih skrbeh, da sem mu morala obljubiti, da vas pokličem. Te skrbi so seveda čisto neupravičene, a kaj, ko mi ni verjeL Stari ljudje so tako čudni.«
Garragan je nekaj časa molčal, nato pa vprašal: »Zakaj pravite, da so skrbi vašega papana neupravičene? Kako ste to mislili, Nikolina?«
Zmajala je z glavo.
»Ne maram, da bi me spet ošteli. Ne, dragi Garragan, vsega, kar mislim, vam pa vendar ne povem. Ne mika me, da bi vas popolnoma razhudila,«
»Premalo me cenite, Nikolina. Prav dobro znam prenašati resnico.«
Pomislila je in pogledala Garragana z zvezdavimi zdravniškima očmi.
»Nu, konec koncev vam lahko povem. Papa je za vas v skrijeh, ker se boja vaših maščevalnih naklepov, o katerih mi je pripovedoval.
Garragan je zgrbančil čelo.
»Ze spet grdo gledate!«
»Kar govorite, Nikolina.«
CENE MALIM OGLASOM
Pe 60 par za besedo, Din Z.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, Ul Iščejo služb. NajmanjSt znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	<•	« .
odgovor, priložite Uln J« v znamkan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
Beseda 1 D111- davek 2 Din. E« MXro ali dajanje na alova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kovaški pomočnik
(predJeiavee) ia lopate in aekire, dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen kovač«.	16575-1
Pisarniško moč in delavca (ko)
■ urftaj kadita « t gotovini aps-ejinem t staino slnSsbo. Dofrse n« oglasni oddelek •Jutru* pod šifro »Resno« 16602-1
peseda 1 Din davek 2 Din. ra ftllro alt dajanj« na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenca
ki jo x dobrim uspehom dovršil meščansko šolo ter je zdrav. krepak jm poštenih staršev, sprejme trg. % m-eSa-ni® blagom AjmL Elsbariier, Laško.
_16300-41
Brivskega vajenca
»prejme ta&oj A. Druško-vič, Moste, Vaj. Vodniko-nilca 14.	16537-44
Službe išče
Baaecla SO para davek S Din, 2» ilJro ail dajanje naslova 3 Din. Naj-mac.ja* r-nese* 12 Din
Dekle
■»»jeuo samostojne kuhe, Seče mesto v gostilni iJi hotelu. Naslov v oglasnem odd-e.it a »Jutra.«. 16579-2
Gospodinjo
energično, ki ljub: otroke, mm« posestnik i-n trgovec. Zenitev m izključena Nekaj gotovine zaieijeno, katera ee osigura. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Ločemec 41« 16560-2
Mlajša natakarica
išče elmžbo za takoj. Naslov por« ogMf-ni oddelek »Jntm«.	16500-2
Ključavničarski pomočnik
vodovodni, in špecijalist ia tehtnice — -vojaščine prost. star 25 let, išče nameščanje. Cenj. ponudbe n« naslov: J. Mej, Laško, Elektrarna Fa-la. 16610-?
rjassnCSBD
Beseda. 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Harley Davidson
1200 ccm. s prikolico naprodaj. Tipa 30 z meeja-jooimi k<>lesi, kompleten, malo vožen. Poizve ee v Hotelu »Metropol«, Ljubljana.	16o0O-ilO
JP*odcim
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nnd-mo Vam m majhen dOT«tr dobra oblačili.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra eesta
133
Košarske izdelke
priznano lepo im dieto iz-delan« prodam po rnižand ©eni. Košarice io gtojal-čka sa ročna dela. » cvetlice, za kruh za papir, ročne io kopalne torbice, vrtne stole, z« aa balko<n aH verando itd. — Naprodaj je tudi dobro ohranjen — globok
otroški voziček
z« dvojčke. Fany Patii, Radovljica — graščina.
16158-«
Sejem železa
rabljenega in novega, veliko skadišče strojev, jer-menic,ko»izol, U in I traven, tračnic, jekla, pločevine, cevi itd. Miroslav Kras, Zagreb. Sajmlšna 48/*, telefon 66-49. 175-6
Tribuno
e starega igrilšča prod» S. K. Ilirija. Ponnd.be na S. K. Ilirija. Lju-bljana — poštni predaj 175. 16508-6
Ljuba Jurkovič:
II MALA* » * It KUADICA .
m *' » NOCI
(Ilustriraj T. Blaad)
115
Ko so tako potovali iz mesta v mesto ln blodili iz nemilega v nedrago, so prišli nekega dne tudi v Liličin rojstni kraj. Njena mamica je videla cirkuške lepake, in solze so ji zalile oči ko je videla toliko živali. Spomnila se je svoje edinke Lili, ki se je zmerom tolikanj veselila vsake živali in bi bila zdaj gotovo rada šla v cirkus. Vsako upanje je bila že izgubila, da bi še kedaj videla svojo edinko. Ne prestano jo je pekla vest, ker ni bila dovolj skrbno pazila na svoje edino detece, na ljubljeno Lili.
Foto
Voigti&nderjev Avne X 9, na plošče, Oomipur e M.moprožil©em. Skopa-r 4.5 diva in polkra.tni izteg. v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za enako dober aparat na zviti film Ponudbe nrf. oglasni oddelek »Jutra« po-d rnočko »Din 1100«.	16574-6
Pozor, slaščičarji!
3 »Trockenkonseirvatorje« i 10.5 litrov, za sladoled, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra.« pod šifro »Trock ento nserva tor «.
16584-6
Dvostanovanj. hišo
enonadstropno, pocemi prodam — delom« prevzem hipoteke, oetalo gotovina. Šiška., Černetova št. 32/1 (pri mm cerkvi). 16613-20
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din
Hranilne vloge
veeh bank ku.piino io prodajamo najugodneje im promptno. Bankarsko - poslovna ®svod d. d. Zagreb Pnašk« ulica 6/II, tele-f. •hrter. 38-38. Z« odgovor pri'.ož:te znamk« sa 3 Din 161-16
Vlogo
NovomeSke hracilmoe, od 30—30.000 Din, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na ogle«, oddelek »Jutra« pod značko »Takojšnje piačiio 1984«.
16525-16
Hranilno knjižico
hramiiniee Cirkovce, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16552-16
Knjižico
Mesto« hranilnic« ljubljanske, 1 vlogo 37.000 Din prodam z® 75 % gotovine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »37.000 Din«.
16585-16
Hranilne knjižice
Jadranske, Proštedione aH Ljubljanske kreditne kupim. Najnižje ponudbe n« og'es. oddelek >Jutra« pod »Gotovima«.	16607-16
Vrednote
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajani* u« slova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje mfinedj« dragih kovin v Ljublja.nL Ilirska mlica štev. 36 — vhod iz Vidovdenske ceste (pri gostij al M ožina).	70
Prehrana
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Usmiljena srca
prost krščanska mati, da bi vzela za svojo zdravo in sirčkano. 6 mesecev staro deklico. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra« v LjubljanL	16528-14
Otroka
vzame po nizki ceni na rejo Zupančič, Pot v Zeleni log štev. 5, Trnovo.
16532-14
Beseda 1 Din davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova s Din. Najmanlši znesek 17 Din
Novo vilo
štiristrt-novanjsko, enonad-f trop no, ki mesečno do-naša 1.710 Din, za 330.000 Din proda Ludvik Prevol-nik, Celje, Kom enakega ulic«.	16556-20
Še nekaj parcel
lepih in »olnčm.i.h, v Ko-le»ii!jj ob Gerbičevi cesti in ob Linhartovi oeeti ugodno naprodaj. Pojasni'a daje K. Jurman, optik v Selenburgovi nlnci.
16609-20
Enonadstropno vilo
ze-'o moderno, t večjim vrtom prodam v Celju. — Ponudbe na podruž. Jutra v Oelju pod značko »Novo.«.	16611-20
ideseda 1 Dtn davek 2 Din ;a šifro ali dajanje na slova 6 Din. Najmanjši znesek -t Din.
Skladišče
s parcelo aLi brez iščem v najem v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »21-c na oglasni oddelek »Jutra«.	16561-17
Hišico
priklad"TK> za g ostril no in trgovino, v večji vasi tik ob železniški postaji SotU oddam v najem aH prodam. Ponudbe na naslov: Josip K ruši in, Ključ, pošta Sarvski Marof.
16568-17
Gostilno
na Gorenjskem ob državni cesti in nedaleč od železniške postaje, z lepimi in prostornimi lokali, vrtom, kegljiščem oddam takoj ali s 1. julijem v najem mirni, pošteni in zmožni stranki pod ugodnimi pogoji. Prednost poročeni z maj h 00 družino. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gorenjska«.	16569-17
Beseda 1 Dtn davek 2 Dtn za šifro aH dajanle na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Orehe, orehova jedrca in fižol
na drobno in debelo ugodno nudi M. Geršek & Oo., Prečna ulica 4. 16439-53
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovski lokal
v Zagrebu, Jurišičeva ul. 8 takoj oddam. Izredno dobro mesto. Pojasnila daje Šimun Rak, Zagreb, Visoka 30, telefon 24-06.
16429-19
Zaradi bolezni
naprodaj trgovina 1 deskami v Zagrebu, poleg kolodvora, z velikim skladiščem, poelovnico, šupo, telefonom itd. Interesenti, ki že.|« gtaino placlrati v Zagrebu svoje deske in drva za kurjavo, naj pošljejo ponudbe na Inter-Teklam, Zagreb, Masarvko-va 28 pod šifro »Rentaibrl K-2721«.	16567-19
Trgovina
z mešanim blagom, s ipo-sestvom vred. v prometnem trgu Dravske doline naprodaj. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »240.000«.	16573-19
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklinami, zračno in solnčno, oddam solidni boljši stranki za 400 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16586-21
Stanovanje
eno- ali dvosobno, na Mir-ju oddam za julij. Vprašati v Trnovem .Kolezij-ska 14.	16608-21
f ll>.
Vinsko klet
tranizitno, za lož no — Vran glavnega kolodvora, prikladno za vinskega trgovca., z vsem inventarjem takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16604-19
(rteseda l Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmants-im«»» 17 Dtn
Črešnje za
vkuhavanje
prvovrstne hrustavke izpod Gorjancev (iz Brusnic pri Novem mestu), izredno prik'adne za vkuhavanje črešnjevih kompoto— za zimo, naprodaj od s-rede 30. t. m. dalje po zelo nizkih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3 16572-34
Gostilno
v strogem centru Zagreba, dobroidočo in širom Slovenije poznano, se radi selitve proda za polovično ceno lastnih investicij. — Garantirano velika frekvenca ob sokolskejn rlo-tu. Naslov v ogl. oddel. »Jute««.	16303-19
Gostilno
zelo prometno, takoj prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji — hiipotek«. vložne knjižice in nekaj gotovine. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna«.	16570-19
Beseda 1 Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 D1n
Bukove plohe
80 in 100 mm, en.be, nežaj-mane, kupim. Ponudbe na naslov; Cepila, hotel Kaj-fei, Ljubljana. 16421-15
Stanovanje
Beseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn
Enosob. stanovanje
solnčno in zračno oddam. Verovškova (podaljšek) 62.
16581-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico, v strogem centru pocemi oddam takoj ali s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16583-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico za 500 Din oddam e 1. julijem. Naslov pove oglasai oddelek »Jutra«.	16589-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam na Šmartinski cesti št. 10.	16605-21
irfeseda I Dtn davek 2 Din /a šifro alt dajanje ns
slova 6 Din. Najmanlši znesek Dtn
Trisob. stanovanje
za takoj iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno in solnčno«.
16507-21/a
Stirisob. stanovanje
nasproti križevniiške _ cerkve, v I. nadstropju, z novembrom oddam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Samo boljšat stranka«.
16509-Sl/a
Sobe išče
Besed« 50 para. davek 2 Din za šifro ali da-lan je naslova 3 Din. Najmanjši znesek 13 Din.
Sobico
preprosto, išče mirna in ves dan odsotna šivilja, ki gre tudi kot sostanovalka k pošteni družini. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Šivilja«.
16592-23/a
Beseda X para. davek t Uln m šifro ali da lanje naslova 3 Din. Naj -nanjš' znesek 19 Dtn
Sobo z 2 posteljama
oddam s 1. julijem. Pojasnila daje Mihelčič, Borštnikov trg l/H. 16666-23
Separirano sobo
z elektriko in parketom oddam 2 osebam«.. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16582-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam blizu sodišča e hra.no in pranjem perila. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16614-23
2 opremljeni sobi
lepi, s kopalnico, za stalno ali mimogrede, t ali brez oskrbe pri operi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16601-23
Samostojna gdč.
z lastnim elegantnim stanovanjem v centru odda takoj strogo separirano sobo s? m o boljšemu gospodu ali dami. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dom«.	16503-23
ZA SONČENJE
priznano najboljša
Lepo solnčno sobo
i dvema posteljama in souporabo kopalnice takoj oddam v Gledališki ulici št. 13,1, vrata 5. 16504-23
Lepo, mimo sobo
z 2 posteljama, na Zr.inj-skega cesti poceni oddam 1 «M 2 boljšima osebama. — Istotam sprejmem tudi
sostanovalko
Naslov v oglasnem od«M-fca »Jutra«.	16505-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16612-23
Lepo sobo
in dobro hrano oddam sostanovalki za 420 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16603-23
Živali
Beseda ' Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek l? Dtn.
Mlad pes volčjak
ki sliši na ime »Julko«, se je zgubil v nedeljo 17. junija 1034. Najditelj naj se javi Poličar Francu, Trata - St. Vid. 16506-27
Stroji
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
»Interlock« stroj
z rezalnim aparatom za šivanj« pletenin, dobro ohranjen in brezhibno delujoč. kupim. Ponudbe na naslov: F. Kos, Ljubljana 16588-29
Dober šivalni stroj
radijski aparat la drugo
prodom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16600-6
NATIS
TEKOtA KREMA
OFICIRSKA MENAŽA
3. vazdnhoplovnog poka n Skoplju, izdaje se pod zakup na godinu dana počev od 1. avgusta 1934 g.
Javan izbor zakupaca na dan 20. jula 1934 godine pre podne. Bliža obaveštenja daje navedeni puk. 5620
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba
miz, stolov, kuhinjskih kredenc, omaric, stelaž, posode itd., v Bohoričevi ulici 5, dne 22. t. m. ob 14. uri.	16576-32
V mirnem letovišču
pri Kranjski gori oddamo v novi vili sobe. Edinstveni razgled, izletniška točk« Postelja, zajtrk, postrežb« in letoviška taksa skupaj 23 Din. — Pojasnil« daje Arko, Ljubljana VH. Zi-bertova 27.	16333-38
Rdzno
Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanlš' znesek 17 Din
Telefon 2059
_	Premog
jTJ^ Karbopakete yC drva tn koks
^^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Kurja očesa
Najboljie sredstT« prott kurjim očesom »Oav&n« ]• mast
Dobite t lekarnah, d rog en jab tli naravnost 1» tvor ntce ln glavnega skladišča Čuvajte u oonaredb!
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
ŽARKO SONCE
za katerim so milijoni kopalcev in kopalke že tedne hrepeneli, je posijalo sedaj po junaška. Zatorej ven na sonce, v vodo.
Opozarjamo, da se dobro namažete z URAN kremo, to edinstveno najučinkovitejšo kremo, potem izložite svojo nežno kožo lica in telesa ultravioletnim žarkom.
URAN KREMA
pravi balzam tn edina hrana za Vašo polt, naredi Vaš obraz in telo v dveh urah sončenja temno, bakrenasto zagašeno, a da je pri tem baržunasto mehka, porcelanasto gladka. Zahtevajte vsepovsod	5634
URAN KREMO
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni oče, gospod
Andref Ober§nel
pokrepčan s tolažili sv. vere, v 73. letu starosti, ▼ nedeljo dne 17. junija mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v torek, dne 19. junija ob 16. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. Divača, dne 17. Junija 1934.	5629
Žalujoči družini: OBERSNEL-SREBOTNJAK.
t
Potrti grenke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je snoči zadet od srčne kapi preminil naš predobri soprog in oče, stari oče, brat in stric, gospod
VINKO POGAČNIK
MAGISTRATNI OFICIANT V POKOJU
ki ga jutri, v sredo ob 18. spremimo iz hiše žalosti na Hra-deckega cesti št. 34 na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi.
Ljubljana, dne 19. Junija 1934.
5627
Žalujoči ostali.
Pogretimi oavod Iv. G&j&efc
Vodsnat-Moete pri Itjubfijtsini
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga .predobra mama, sestra, tašča, stara mama, gospa
Frančiška Štrukelj
soproga mesarja ln posestnika
v torek 19. Junija ob 2. zjutraj po dolgem mučnem trpljenju, večkrat previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 20. junija ob %5. uri popoldne iz hiše žalosti Zaloška cesta 9, Moste, k Sv. Križu.
Moste pri Ljubljani, dne 19. Junija 1934.
Žalujoči: Karol Štrukelj st, soprog; Štefanija por. Dolenc, hčerka; ing. Franjo, Karol, sinova; Matevž Dolenc, brat; Marija Sršen, sestra; Aleksa roj. Zupan, sinaha; Vinko Dolenc, mesar, zet; Marica in Verica Dolenc, vnukinji.	5631
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v. Ljubem.