SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Kaj bo z našim šolstvom? Delegatr so največ razpravljali o kulturnem domu Ivana Cankarja, o dohodkovnih odnosih in o poročilih o gospodarjenju v prvem polletju Konec seplembra so po po-letnih dopustih prvtč zasedali vsi trije zbort bežigrajske ob-činske skupSČine. V času med zadnjim in prejšnjim zaseda-njem se je nabralo veliko nere-Senih vprašanj. problemov in naiog, tako da so bili dnevni rsdi spel zelo natrpani Težko bi bilo v nafie poroČilo vkljuČiti prav vse. o čem so razpravfjali delegati, zato se bomo omejili samo na tiste ločke dnevnega reda, ki so se nam zdele naj-bolj zanimive in pomembne. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Tako je družbenopolitični zbor razpravtjal o rzvajanju programa zbora za leto 1979. Detegati so ugoiovili. da je ze-lo korlstno, če vsake tri mese-ce natančneje pretresejo svoje delo in dodall, da so naloge normativnega značaja večino-ma v celoti Izpolnili, Nekaj na-log pa bo treba zaključiti do konca leta. Predsednlk Bojan Zavašnik je v svojem razmišlja-nju načel vpraSanje. al! vlogo tega zbora zares povsem do-bro razumemo. Dodal je Se. da srtio sicer res zamenjali prejš- nji skupščinski sisiem, kvalita-tivno pa le zamenjave še ni-smo povsem dohiteli. Med važ-nejšimi vpraŠanji, ki so jih pre-tehtavaii delegati DPZ je bila problematika dodatnega fi-nanctranja doma Ivana Can-karja, natančneje predlogi sprememb za dopolnitev druž-benega dogovora o financira-nju KDIC. Delegati so večino-ma meniti, da gre za objekt jzrednega družbenega pome-na. kaierega gradnjo je treba tako ali drugafte zakljufciti. Pri tem pa so podali tudi nekaj zelo kritičnih pripomb. Konč-no gre )e za visoke zneske iz žepov delavcev, po prispevni stopnji 0,45 do 0.85 odstotkov od brutto dohodka zaposlenih. Zato bo treba delavcem po)a-sniti, pomen KDIC, saj bodo oni prispevali denar. Kakorkoli že, zavlačevanje gradnje bi gradnjo 5e podražilo in zato so delegati podprli predlog SML o dodatnem financiranju KDIC. ZBOR ZDRUtENEOA DELA Prav tako so bile zanimive razprave na zasedanju zbora združenega dela. Obravnavali so stališča republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju nače-1a delltve po delu. Pri tem je Marko Kocijan, predsednik ob-činskega sindlkalnega sveta, povedal, da gre za dokajSnje novosti pri defitvi dohodka in za doslednejše uveljavljanje zakona o združenem delu. Po-vedal je, da smo z dosedanjimi stndikalnimi Itstami marsikje ustvarjali nezadovoljstvo, ker so jih Ijudje poznali kot nekak-šen zakon. Tako je bilo. deni-mo, po dolofiilih sindikalnih li-stin mogoče deliti celo ob iz-gubah regrese in sredstva, ki jih v resnici sploh ni bilo. Sin-dikalne flste so po mnenju sin-dikata preživele, s kopico po-manjkljivostl. ki večinoma niso imele nikakršne povezave z načeli delitve po delu. Pri »sta- liščih« pa gre v bistvu za to, da se uskladi delitev po delu, in odpravi vse pomanjkljivosti, ki so jih prinašale sindikalne li-ste. Ob koncu razprave o smernicah republiškega sveta ZS so delegati potrdili tudi konkretne sklepe, s katerinm je občinski svet zveze sindikatov politično zavezal vse pristojne, da začnejo reševati problema-tiko delitve dohodka po delu. Najbolj zanimiva je bila raz-prava o analizi poslovanja go-spodarstva indružbenih dejav-nosti o prvem polletju. Poroče-valka Anica čampa, Članica izvršnega sveta, je pripomnila, da je bilo gospodarjenje za Be-žigradom sicer uspešno, da pa v drugem polletju ne kaže tako rožnato. Po njenih besedah so že opazili padec likvjdnosti. ob stabilizactjskih in restrlkttvnih ukrepih pa se bo zmanjSal uvoz, kar bo najbolj kritično pri reprodukcijskem materialu. Pojavlja se tendenca, da ztasti v trgovini osebni dohodkl na-rašfiajo hitreje od osebnih do-hodkov v materialni proizvod-nji, pri čemer je najbolj proble-matifina grosistična trgovina. Ob tem so sklenili, da bodo ustanovili komisijo za prouče-vanje dohodkovnih odnosov. V njej bosta dva člana iz ozd, predstavnik izvršnega sveta in čtana komisije za spremljanje uresničevanja zakona o zdru- ženem delu in občinskega sve-ta zveze sindikatov. Ob poroči-lu Članice izvržnega sveta Bre-de Jama o posfovanju ozd družbenih dejavnosti za letoš-nje polletje, pa je bilo zelo veli-ko nadvse kritičnih pripomb. Alenka Redžepovič z osnovne Šole Borisa Ziherla je pripo-mnila, da se je materialni polo-žaj v šolah poslabšal in da se osebni dohodkj niso dvignili za 18,7 odstotka, kot je zapisa-no v porofiilu, temveč le za 11 odstotkov, saj so razliko pora-bili za materialne stroŽke. Nje-nim pripombam sose pridruži-li tudi številn! drugi razpravljal-ci in družno ugotovili, da tako kot je. ni dobro, saj gre za do-kajšnje probleme: velika fluk-tuacija prosvetnih delavcev, neenaka rast osebnih dohod-kov v primerjavi z gospodar-stvom (razmerje je bllo tetos 24.9% proti 18,7 v korist go-spodarstva), nestrokovna za-sedenost delovnih mest in kro-nično pomanjkanje strokovno usposobljenih prosvetnih ka-drov. Ob koncu razprave so delegati menili, da je položaj tako probtematičen tudi zato. ker v ustreznih SIS o teh vpra-šanjih razpravljajo prevač brezkrvno in zaradi neurejene zakonodaje ter pomanjkljivosti pri svobodnl menjavi dela. Bili so enotnega mnenja, da je probleme treba rešiti. sicer iahko v kratkem pričakujenno bistveno zmanjšano strokovno in samoupravno znanje bodo-čih delavcev in samoupravljal-cev. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z vrsto vprašanj so se spo-padli tudi delegsti zbora kre-jevnih skupnosti. Z zanima-njem so poslušali analizo po-stovanja bežtgrajskega gospo-darstva za prvih Sest mesecev tega leta. ter poročilo o delu in poslovanju organizacij združe-nega dela družbenlh dejavno-sti. Prav k slednjemu so imeli nekaj prjpomb \n predlogov. To ni nič Čudnega, saj so mo-rali kljub vedno večjemu števi-lu vrtcevza Bežigradom, nega-tivno odgovoriti na 1844 pro-šenj za sprejem otrok v var-stvo. Nesora2merje med mož-nostmi za sprejem v vrtce in številom otrok, potrebnlh var-stva, mistijo rešiti z zagotovi-tvljo novih mest, predvsem pa z boljšo organizacijo družin-skega varstva. Urediti pa bodo morali tudi popoldansko var-stvo. saj veliko matsr dela v izmenah. Dosti problemov je še v 5ol-stvu. Kot poseben se pojavlja prezasedenost domov za učence, saj pride v Domu učencev Centra strokovnih 3ol le 1,1 m2prostora na posamez-nika. Poleg tega osebni do-hodki prosvetnih delavcev že dotgo capljajo za tisttmi v go-spodarstvu, zato bežijo delavci \z prosvete, vse težje pa dobijo mlade, ki bi bili pripravljeni opravljatl za družbo važno, a slabo nagrajevano delo. Vse več delovnih megt je nepravil-no zasedenih, zato smo lahko resno v skrbeh za naše nasle-dnike. O tem je razpravijala tudi de-legatka krajevne skupnosti Savsko nasetje Siiva Bauman-Cenčič. Predlagala je, da zbor posveti eno izmed prihodnjfh sej temu problemu in da damo prav iz Bežigrada že izdetane predloge na raven mesta, saj v obratni smeri ni nikakršne re-sne pobude. To je potrebno to-Uko bolj, ker je eden pokazo-valcev uspeSnega razvoja in razvitosti družbe tudi višina sredstev, ki jih ta namenja za izobraževanje. V nadaljevanju seje so izbra-li delegate za 18. sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-Ijane. ki je bila konec septem-bra. V delegacijo so izvolili Ri-ka Poženela, Vojka Griinfelda, Vero Maslo. Branka Novana, Ivico Ogrin in Ivana Hellerja, ki je delegacijo tudi vodil. DELEOATSKI VPRAŠANJI: Delegat krajevne skupnosti Ježica tov. Čepin: »Tesovniko-va ulica tudi lelos ne bo ureje-na. ObCinski upravni organi so obljubljali asfalt ze sedem let. Ker je sedaj prešlo urejanje ulic v pristojnost samoupravne komunalne skupnosti, zanima krajane, kako bodo Jahko izbrisali dolgoleten probEem. Prebivalci so močno zaskrblje-ni in negodujejo nad neučin-kovrtostjo občinskih upravnih organov, saj menijo, da morajo tl svoje obljube tudi izpolniti, SpraSujejo, kdaj bo Tesovni-kova ulica končno urejena« Delegatka krajevne skupno-sti Savsko naseljs: -Naselje na Tomačevski 10a se stalno širi. V njem je že več kot petdeset neprijavljenih prebivalcev, od tega najvefi Romov. Kaj so do danes naredile tnšpekcijske službe?« Odgovore na detegatski vpraŠanji bomo objavili v pri-hodnji številki našega glasila. T. BRATOK, D. RENČELJ