Leto LXVDL, št. 279
Ljubljana, torek VL decembra 1934
Cena Din L-
lanaja rs&k dan popoldne, imeinil nedelje tn praznike. — inserau do 30 petit vrrt 4 Din 2... do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din a.-, ved ji lnseratt petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narode reUa mesečno • Jugoslaviji Din 12... za inoaemstro Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo,
DBEDNttTVO Dl UFBAVKIfiTVO LJUBLJANA, Knafijeva ulica tt. 5
Telefon: 8122, 3123, 8124, 8126 m 8126
Podrutnlee: MARIBOR, Smetanova 4-4/L — NOVO MSSTO. ^junijana** c«*t*. telefon ftt. 26. — CELITE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 6a. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190 - JESENICE, Ob kolodvoru 101
Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani *t_ 10.331.
Jugoslavija dobila popolno zadoščenie
[ marseiski zločin — Madžarska je s soglasno sprejeto mora pozvati na odgovor vse podrejene oblasti, ki i dolžnost — Mednarodni ukrepi za pobijanje terorizma
Ženeva, 11. decembra, r. Po pet dnevnih razpravah in diplomatskih pogajanjih je bil nocoj ponoči likvidiran jugoslovansko-mndfarski konflikt s soglasnim sprejetjem resolucije v svetu Društva narodov, ki daje Jugoslaviji zadoščenje s tem, da obsoja marsejski zločin in početje onih, ki so omogočili priprave za marsejski atentat. Izrecno navaja resolucija, da pada odgovornost na one madžarske oblasti, ki so na nedopusten način zanemarjale svoje dolžnosti in tako omogočile teroristom, da so mogli nemoteno izvršiti svoje zločinske namene. Madžarska vlada je dolžna izvesta v tem pogledu novo, strogo in nepristransko preiskavo ter vse krivce najstrožje kaznovati. Da pa bi se t bodoče taki zločini preprečili in onemogoči] vsak mednarodni terorizem, bo sklenjena posebna mednarodna konvencija za pobijanje terorizma. V to svrho je bil sestavljen poseben odbor, ki naj do prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, ki bo v januarju, sestavi načrt take konvencije, ki bo obvezna za vse države članice Društva narodov.
Vsa mednarodna javnost je z zadovoljstvom sprejela vest o likvidacij konflikta, ki je zavzel že tako resne oblike, da listi danes upravičeno pišejo, da je Evropa zopet enkrat šla tesno mimo vojne. S posebnim priznanjem pišejo o predstavnikih Male antante, zlasti pa o jugoslovenskem zunanjem ministru, ki je tako zmerno, a obenem tako odločno nastopil v obrambo mira. Jugoslavija je znova pokazala, da je resnična pobornica miru in tega svet no sme nikdar pozabiti.
Lavalov načrt pogodbe o pobijanju terorizma
ženeva, 11. decembra, r. Včeraj je bil v Ženevi najbolj kritičen dan, kar jih je doslej preživelo Društvo narodov. Po hudih obtožbah, ki jih je iznesla jngoslo-venska vlada proti Madžarski, so si razni madžarski prijatelji prizadevali, da bi rešili Madžare. Zato so uporno odklanjali vse predloge, ki so jih stavili Mala antanta. Francija in angleški posredovalec Eden Prvotno za popoldne sklicana seja sveta Društva narodov je bila odgođena na popoldne, med tem pa so se nadaljevala vsestranska pogajanja. O tem so se širile najrazličnejše vesti, kakor navadno ob takih prilikah. Govorilo se je že celo, da ie Mala antanta sklenila svoj izstop iz Društva narodov. Vodilni državniki so se neprestano sestajali in posvetovali.
V popolni negotovosti se je naposled popoldne ob 16.30 sestal svet Društva narodov k seji, ki naj prinese odločitev. Za sejo je vladalo ogromno zanimanje in to tem bolj. ker so bili najavljeni kot govorniki zunanji ministri gg. Titulescu, Beneš in Jevtić, ki so napovedali, da bodo odgovorili na spomenico madžarske vlade in na govor madžarskega delegata.
Oh pričetku seje je predsednik najprvo prečital pismo in predlog glede sklenitve mednarodne konvencije za pobijanje terorizma, ki ga je stavil francoski zunanji  minister Laval. Predlog se glasi:
Temelj sklenitve mednarodnega sporazuma za pobijanje politike terorizma, ki naj se sklene, ima namen, da se olajša pobijanje kriminalnih del, ki so naperjena proti osebam in vsebujejo teroristična delovanja, ki naj koristijo političnim ciljem.
I.
Dela na katera se misli, so: 1. Atentat na \ življenje in svobodo šefov držav, članov vlad. proti administrativnim in sodnim organom ali proti uradnikom ali privatnim osebam zaradi njihovega političnega delovanja.
2 Atentat na javne zgradbe, železnice, ladje, letala in ostala prometna sredstva.
3. Združenje v cilju izvršitve teh terorističnih del.
4. Posest orožja, municije, eksplozivnih snovi in vžigalnih sredstev za teroristične
akcije.
5. Provokacije z namenom, da se ta dela izvršijo ali apologija istih.
Upoštevajoč razne zakonodaje, bi se moral sprejeti sklep, katera druga dela bi spadala v gori omenjeni sporazum. Države bi se morale obvezati, da bodo pobijale dela te vrste in da bodo zatirale vsa dela. naperjena proti drugim državam, njihovim šefom ali njihovim državljanom.
Pobijanje teh del bo poverjeno sodiščem posameznih držav. Ustanovilo pa se bo diplomatsko mednarodno kazensko sodišče, ki bo sestavljeno iz petih članov. Mednarodno kazensko sodišče b; sodilo osebam, ki so obtožene v kaki državi za naslednja dejanja: 1. Ce obtoženec pobegne v drugo državo, ki ga noče izročiti državi, iz Katere je pobegnil, se ta obtoženec spravi pred mednarodno kazensko sodišče, predno se dovoli ekstradicija oni državi, ki ga zahteva. 2. če smatra država, na katere področju je izvršeno kaznivo dejanje, za potrebno, da se v gotovih slučajih odreče postopku pred svojim lastnim sodiščem.
Pri vsakem sklepu bi mednarodno sodišče določilo odgovorno državo, ki se ji mora zagotoviti izvršitev kazni. Pravica pomilostitve bi pripadala svetu Društva narodov bodisi na predlog države, katere kazen se ima izvršiti, bodisi države, proti kateri bi ae izvršila kazen, bodisi države, ki pripada obsojencu.
3. Konvencija naj bi določila posebno dispozicijo v svrho ugotovitve točnosti potnih listov in legitimacij. Morala bi se brigati za
pobijanje ponarejenja dokumentov, falzifi-ciranih legitimacij in lažnih papirjev tudi tedaj, če ima falzifikat podpis ali pečat tuje države.
4. Moralo bi se določiti in organizirati: 1. Poročanje o pripravljanju kriminalnih dejanj v kakšni državi proti kaki drugi pogodbeni državi. 2. Poročanje o falzificira-nju legitimacij. 3. Sklenitev pogodb o ekstradiciji.
Nato je sledil
Oster obračun Male antante z Madžarsko
Prvi je govoril rumunski zunanji minister Titulescu, ki velja za najboljšega govornika v Društvu narodov. Vsa dvorana je z največjo pazljivostjo sledila njegovim izvajanjem, v katerih je na njemu lasten, eleganten, toda uničujoč način obračunal z Madžari. V izklesanem govoru je pobil točko za točko madžarskega zagovora in razgalil vso objestnost in zlobnost madžarske vlade pred svetom Društva narodov Razčlenil je politiko Madžarske od leta 1918 dalje in na raznih primerih dokazal, kako se je Madžarska v svojih re-vizionističnih težnjah vedno izogibala ureditvi dobrih sosednih odnosajev in stremela zgolj za tem, da bi razdvojila Malo antanto, misleč, da bo imela potem lažji posel. Ko je bil stavljen predlog o moralni razorožitvi, ki naj bi pripomogel k medsebojnemu zbližanju. ga je Madžarska gladko odklonila. Jugoslovenska vlada je sedaj predložila podrobne in nepobit-
ne dokaze o tem, kaj vse je počenjala Madžarska, da bi škodovala svoji sosedi in okrepila svojo revizionistično politiko. Madžarska vlada ni niti z enim argumentom zavrnila težke obtožne. Ker tako početje resno ogroža mir, zahteva, da svet Društva narodov obsodi početje madžarske vlade in da polno zadoščenje Juge slavi ji.
Za njim je govoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se je pridružil izvajanjem rumunskega tovariša ter pojasnil madžarsko politiko še s češkoslovaškega stališča. Pri tem je opozoril na veliko odgovornost Društva narodov v tej važni in načelni zadevi m zahteval, da dobi Jugoslavija pravično zadoščenje. Ce tega ne dobi, potem ji nihče ne sme zameriti, če si bo sama poiskala pravice.
Te izjave je še bolj podkrepil jugo-slovenski zunanji minister g. Jevtić. ki je v dveurnem   govoru podrobno odgovoril
na madžarski zagovor in ga ovrgel točko za točko. Dokazal je, da je ves madžarski zagovor stolp iz papirja, Na stvarne
dokaze je madžarska vlada odgovorila z novimi napadi in klevetami. Jugoslavija je do kraja storila svojo dolžnost, naj jo stori sedaj tudi Društvo narodov. Jugoslavija je s svojo pritožbo napravila uslugo ideji miru. S svojo zmernostjo je hotela olajšati delikatno nalogo sveta Društva narodov. Toda s tem niti najmanj nc odneha od svojega sklepa, s katerim zahteva obsodbo delovanja. za katero so odgovorne madžarske oblasti. Jugoslavija smatra to obsodbo za neobhodno, da se pomiri upravičeno vznemirjeni jugoslovcn-ski narod.
Govori zastopnikov Male antante so napravli v svetu DN silen vtis. Celo madžarski delegat Eckhardt je uvidel, da ne kaže več napenjati loka ter je v svojem govoru obžaloval svoje prejšnje izraze ter naglasa!, da nikakor ni hotel žaliti jug >-slovenskega naroda. Ob največji pozornosti vse zbornice je naposled izjavil, da je madžarska vlada pripravljena sporazumeti se z Jugos^v. jo in doprinesti sv >je, da se marsejsk' z'očin razčisti. V vseh Irrogih so smitial to iziavo za pop 'n umik poprej talce razborite Madžarske.
Po kratkem govoru turškega zunanje ga ministra Ruždr beja je bil soglasno izvoljen za poročevalca angleški delegat Eden, nakar je r<la popoldanska seja >*> 20. zaključena. Na predlog rj^ega delegata pa se je ^a^oj določilo nadaljevan '-t seje še za ponoči, da bi se jug .»slovensko-madžarski spor čm-prej likvidiral
Pravici je zadoščeno
Resolucija sveta Društva narodov nalaga madžarski vladi, da izvede najstrožjo preiskavo pod kontrolo Društva narodov in zatre legla terorizma na Madžar-
Okrogr polnoči je svet Društva narodov po predlogu kraljevske jugoslovenske vlade na osnovi § 2. čl. 11. pakta o Društvu narodov soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
1. Prepričan, da je tolmač čustev vsega Društva narodov, svet Društva narodov eno-dušno obžaluje atentat, ki je zahteval življenji jug-oslovenskeg-a Viteškega kralja Aleksandra I. U edini tel ja in g. Louisa Bar-thouja, obsoja ta gnusni zločin in se pridružuje žalosti jugoslovenskega in francoskega naroda ter zahteva, da se vsi, ki so odgovorni, kaznujejo.
2. Svet Društva narodov opozarja, da je vsaka država dolžna, da ne podpira in ne trpi na svojem ozemlju nikake teroristične aktivnosti s političnimi s vrha mi. Nobena država ne sme ničesar zanemariti, kar bi preprečilo ali onemogočilo delovanje take vrste in mora vsaka sodelovati v ta namen z vladami, ki bi to od nje zahtevale. Svet Društva narodov torej ugotavlja, da je zlasti dolžnost članov Društva narodov glede na njihove obveznosti napram paktu, da spoštujejo teritorialno integralnost sedanje politične nezavisnosti ostalih članic.
3. V prizadevanju, da bi med članicam; društva vladali dobri odnosa ji, od katerih zavisi mir; zaupajoč, da ne bodo ničesar storile, kar bi moglo mir kompromitirati;
ugotavljajoč, da izhaja iz razprave, Id se je vodila pred svetom Društva narodov, kakor tudi Iz dokumentov, ki so mu bili predloženi, in posebno iz diplomatske korespondence med jugoslovensko in madžarsko vlado od L 1931. do 1934, da razna vprašanja, ld se nanašajo na obstoj in aktivnost terorističnih elementov izven jugoslovenskega ozemlja, niso bila urejena v zadovoljstvo jugoslovenske vlade;
ugotavljajoč po tej razpravi in na osnovi
omenjenih dokumentov, da so izvestne madžarske oblasti so krive vsaj zaradi nemarnosti o priliki delovanja v zvezi s pripravami za marsejski atentat;
smatrajoč poleg tega, da ima madžarska vlada, v svesti si svoje mednarodne odgovornosti, dolžnost, da brez oklevanja izda ali izzive vse primerne sankcije proti onim oblastim, katerih krivda bo dognana;
prepričan, da bo madžarska vlada izpolnila to dolžnost, jo poziva svet Društva narodov, da mu sporoči odredbe, ki jih bo v ta namen izdala.
4. Svet Društva narodov smatra, da predpisi mednarodnega prava o pobijanju teroristične aktivnosti danes niso dovolj precizni, da bi mogli garantirati efektno mednarodno sodelovanje v tem pogledu. Zato določa, da se sestavi odbor strokovnjakov z nalogo, da prouči to vprašanje v svrho se-sestave načrta o mednarodni konvenciji, s katero bo mogoče zagotoviti pobijanje delovanja ali zločina, izvršenega v svrho političnega terorizma. Ta odbor sestavlja deset članov.   Svet Društva narodov poziva
vlade Belgije, Anglije, Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Rumunske, Švice in Unije sovjetskih socialističnih republik, da vsaka izmed njih imenuje po enega člana v ta odbor in mu predloži v proučitev nasvete, ki jih je dala svetu Društva narodov francoska vlada ter obenem pozove vse vlade, ki bi isto tako imele tudi same kake nasvete, da jih dostavijo generalnemu tajniku, ki jih bo dal v proučitev odboru. Svet Društva narodov poziva odbor, da mu predloži svoje poročilo, da lahko uvede proceduro, določeno z resolucijo skupščine Društva narodov z dne 25. septembra 1931, ki se nanaša na sklenitev kake konvencije pod okriljem Društva narodov.
Vsem je odleglo
Mirna likvidacija jugoslovensko-madžarskega spora je izzvala zadovoljstvo po vsem svetu <— Moralni prestiž Jugoslavije se je še bolj okrepil
Ženeva, 11. decembra, r. Izid razprave pred svetom Društva narodov o jugoslo-venski pritožbi proti Madžarski je navdal vse ženevske kroge z velikim zadovoljstvom. Sedaj priznavajo, da je bil položaj skrajno kritičen in da je grozila najv # nevarnost, da pretrpi Društvo naroaov fiasko, kar bi pomenilo hud udarec svetovnemu miru. Z mirno poravnavo spora pa se je ugled in prestiž Društva narodov znova okrepil. Z največjim priznanjem govore o zadržanju Jugoslavije, ki je tudi pri tej priliki pokazala svoje dostojanstvo in je s svojo zmernostjo in hladnokrvnostjo rešila mir Evrope. Jugoslovenska pritožba je dala povod sa dalekosežne sklepe, ki bodo v veliki meri učvrstili mir in preprečili
za bodočnost siične podvige, kakor so bili Janka pusta in teroristična zarota proti Jugoslaviji.
V Parizu zadovoljni
Pariz, 11. decembra. AA. Havae poroča: Današnji jutranjiki navdušeno pozdravljajo sklepe in izid snočnje seje sveta Društva narodov. O seji pravijo, da je bila zgodovinska- Pri tej priliki naglašajo, da je francoski zunanji minister Laval dosegel velik uspeh Listi omenjajo tudi prizadevanje ansleškesa ministra Edena in italijanskega delegata barona Aloisija, ki sta uspešno posredovala in pomirjevala.
>Petit Parisienc pravi med drugim, da je OTočnja seja   posebno velik   uspeh trn
Društvo narodov, ki je zdaj po tej razpravi š** bolj utrjeno. Po mnenju lisfa je bil mir v veliki nevarnosti, če bi Mala antanta n«71 bila dobila zadoščenja. Zdaj postaja jasno, da bi bili lahko nastali prav resni dogodki za evropski mir, dn ni prišlo snoči do BM nih sklepov- List nato nadaljuje; Včeraj sta Eden in baron Aloioi igrala odlo^ibi^ vlogo. Oba pa ne bi bi'a uspela, da ni francoski zunanji minister Piorre Laval od vsega začetka povsem jasno določil svojega stališča in podpiral jugoslovansko tožbo. Pri tem svojem stališču je Laval vztrajal neomajno do korrra.
>Journal« p'še med drugim: Snočnji sklep Društva narodov spada med najznamenitejše in najolemonitojšp. ki jih je do-zdaj sprejela velika ženevska ustanova. Oh-rorje je razvedrilo po zaslugi l.avala. ki jp • tpm zaslužil največje priznanje.
Priznanje Je vtiču
Pariz, 11. decembra. AA. Vsi pariški jutranjiki enodušne pozdravljajo včerajšnje sklepe sveta Društva narodov, ki so dali popolno zadoščenje upravičenim željam Jugoslavije proti Madžarski. Listi ugotavljajo, da je prišlo do te rešitve predvsem zato, ker je jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtić v nedeljo dopoldne obvestil francoskega zunanjega ministra, da bodo države Male antante umaknile svojo pritožbo iz sveta Društva narodov, če bi ta pritožba ne dosegla pravične rešitve. Jevtić je pri tej priliki pojasnil Lavalu. da utegne v tem primeru priti do rejmih mednarodnih zapletov.
Francoski listi izrekajo popolno priznanje zunanjemu ministru Jevtiču. S svojim modrim in odločnim ravnanjem v že nevi je dosegel zadoščenje za svojo državo, obenem pa tudi preprečil veliko nevarnost, ki je ogražala svetovni mir. Francoskemu zunanjemu ministru Lavalu pa čestita vsa francoska javnost in vsi politični krogi, da je v ženevi podpiral pravično stvar in da je s svojo lojalno podporo Jevtićevega stališča okrepil francosko-ju-sroslovensko prijateljstvo. To prijateljstvo je za Francijo neprecenljive važnosti.
Francoski zunanji minister Laval odpotuje iz Ženeve danes opoldne in prispe v Pariz nocoj
V Rimu ne protestirajo
Rim, 11. decembra, r   Rimski listi hrt/. izjeme pozdravljajo sklep sveta DN in pi sejo. da je s temi sklepi lahko /adi»\. ,r,, tudi   Madžarska    »Popoln  d' ftal a« ptt'd vsem naglasa, da  ie bil sklep spre'e* >n glasno in da čast Madžarske ni prizadet i. Mednarodni položaj, ki je bil zadnje dt.i do skrajnosti napet, se je s tem irS^lj^al in odprta ie pot za neposredne »oor.i'ume.
Madžarom je odleglo
Budmpešta,   11.   decembra   r. Madžar ski listi objavljajo obširna poročila iz Ženeve    ter   v   posebnih izdajah prinašajo sklepno resolucijo, ki je bila sprejeta ponoči. V kratkih komentarjih pravijo, da je sedaj vsem odleglo, ker je popustila nape tost, ki je grozila, da se pretvori v oboro žen    konflikt    Društvo  narodov je našlo kompromis, ki zadovoljuje obe strani.
Angleži štejejo poravnavo za svoj uspeh
London, 11. decembra, r. Vsi listi brez razlike na politično smer pozdravljajo sklepe, ki so bili sprejeti v Ženevi. Po večini jih smatrajo za uspeh angleškega posredovanja ter poudarjajo, da je Anglija s tem znova pokazala, kako blaiilna je lahko njena vloga v Evropi. Društvo narodov je rešilo svoj prestiž in postalo v resnici instrument miru. »Če bi ne bilo sveta Društva narodov, piše današnji »Dailv Herald«, bi se bila vojna dokaj približala in bi bilo to dejstvo vznemirilo vso Evropo. Svet Društva narodov nas je rešil te nevarnosti.« Velika Britanija, piše list dalje, je lahko ponosna na svoje zasluge pri tej rešitvi čuvstvena sila nasprotnikov je pokazala v pravi luči spretnost sveta Društva narodov, ki je navzlic temu našel mirno rešitev. To je nov dokaz za ogromno vrednost kolektivnih metod pri reševanju mednarodnih sporov.
Razid delegatov
Ženeva, 11. decembra r. Po doseženem sporazumu so se začele delegacije razhajati. Nekateri delegati so odpotovali že s prvimi jutranjimi vlaki, po večini pa bodo zapustili ženevo v teku današnjega dne. Jugoslovenski zunanji minister Jevtić odpotuje dre vi v Beograd.
INOZEMSKE BORZE
Curin. Pariz 20.3650, London 15.3150. New   York   309.—,   Bruselj   72.15, Milan 26.3650. Madrid 42.1750. Amsterdam 206.90. Berlin 124.—, Dunaj 57.25, Praga 12.91 Varšava 58.15. Bukarešta 3.05.
Stran 2.
/SLOVENSKI NAROD«, dne 11. decembra 1934
rev A/g
Velike sleparije s kokainom
Danes se je pričela v Ljubljani obravnava proti XX obtožencem, ki so prodajali namesto kokaina koruzno In
fiiolovo moko
Ljubljana, 11. decembra. Na sodiSČu v dvorani št. 79 se je dane« zjutraj pričela velika razprava ki je zgovoren dokument današnjega časa. Nekaterim delo ne diši preveč in nočejo na lahek nacx:i. priti do denarja. V tej razpravi, ki bo 'rajala najmanj dva dni, gre za premeteno prevaro, ki pa je menda postala velika mora v zadnjih letin- Kokain je zasužnjil že mnogo ljudi in se da z njim prav dobro  zaslužiti-  Današnji  obtoženci  p« so
namestu kokaina   prodajali navadno ho*
ruzno ali fižol ovo mok, pa tudi eodo bikar-bon. zmešano s fino kuhinjsko soljo in so tako zaslužili težke tisočake- Oblasti so prišle njihovemu poMju na sled in je bila že letos v aprilu prva razorava proti ni; m-Takrat je sedelo na zatožni klopi 8 obtožencev, pa je bila razprava preložena- Zaslišanih je bilo mnoGro prič in je prišel zastopnik obtožnice do prepričanja, da eo nekatere priče krivo izpovedale in za presojo dejanskega stanja važne stvari zamolča- j le. Zato je obtožnico razširil in te tako danes sedelo na zatožni klopi 20 oseb. moralo pa bi jih biti celo 22. a dva nista prišla.
Obtoženci so sedeli v treh dolsrib klopeh pred malim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Orožen, obtožnico zagona dr. FeTIahor, obtoženece pa zagovarja 7 odvetnikov. Po uvodnih formalnostih je državni tožilec prečita! obe obtožnici in ie čitania trajalo dve nri. na kar se je začelo zasliševanje obtožen rov.
Iz obtožnice
Obtožnica je zelo obširna in obsega 22 tipkanih strani. Obtoženi so Rudolf Torkar, '25 letni trgovski pomočnik v Ljubljani, Katarina Završan, 49 letna žena železničarja v Ljubljani, Josip Mali. 37 letni posestnik v Seničevem. Franc Perme, 32 letni trgovski sluga v Ljubljani, Zavrtan Franc, 24letni dijak v Ljubljani, Lovro Sitar, star 34 let, brez posla v Ljubljani, Ivan Seljak, 25 letni delavec iz Planine. Anton Kranjc, 23 letni prrv- uradnik v Ljubljani, Ludvik Prannseis. 32 letni zastopnik v Ljubljani, Ludvik Dežman. 27 letni slaščičar iz Ljubljane, Josip Tokare, 39 letni trgovsk' pomočnik iz Ljubljane. Ivan Mflller. 31 letni zeTe7>r>fftrugar iz Ljubljane. Raznožnik Stane. 33 letni trrrovski potnik v Ljubljani, Karol MulW. 33 letni m^ar in slikar iz Ljubliaen. Maks Tfamerlirz. 50letni lekarniški asistont na Bledu, Tvan Kotar. 38 letni drocrist v Ljirbliani in Alojzij Svete, Spletni delavec v Sabočevem-
301etni Štefan Turnšek, S&letna Ana Završanova. Spletni trgovsk* potnik Miha Samida. 241etna Antonija Berce in 241etnl pekovski mojster v Smledniku Ivan Ko-kalj
Od obtožencev na današnji razpravi nista btla navzoča Joeip Mali tn Maks Ha-merlitz.
V razeovorih navaja obtožnica med drugim, da je Torkar v začetku 1 1934 začel tihotapiti s saharinom, igralnimi kartami, "HEifralniki m vžirralnimi kamenčki- V februarju 1933 je začel misliti rudi na tihotapstvo s kokainom. Stopil ie v stik s Katarino Završan in Josipom Mali jem, ki sta elo-
vf»7a kot tihotar*~n m je od njfb nabavil potrebno bla^ro. Pot prvo žrtev je izbral Jakoba Kranica v Cerknici, ki mu }e narvezil. da mu je policijski aeent Mrhar obljubil visoko nasTado ako razkrinka tihotapce e kokainom. Prosfl ie Rrnnira za potrebni denar za nabervo kokaina. Kokafn bi nato izročal Kranjcu, ki bi ga lahko prodal z velikim dobičkom, poleg tega bi si pa §e delila nagrado. Da bi Kranjca Še si«rurueie privezal nase. era Je povabil v neki bufet fn je nnvidPTTio telefon ično poklical kriminalni oddelek poi;ci?ske uprave. Na telefonu *e je oglasil Mrhar in ie v celoti potrdil Torkar jevo pr ino vdova n H*- Jasno ie. da je Torkar za ta raztrovor moral imeti pripravljenega pomacrača. Ta razgovor je bil lani 3. aprila Se isti dan je Kranjc izročil Torkar ju za zavitek kokaina 12.000 Din, je pa po nekaj dneh zahteval povračilo denarja. Torkar se je izgovarjal, da zadeva še ni popolnoma zrela in jo ne bi kazalo prezgodaj prijaviti policiji, ker bi se lahko vee pokvarilo. Omenil je tudi, de bi potreboval Še nadaljnjih 13-000 Din, da bi razkrinkal še drugega tihotapca. V ostalem naj se nič ne boji, kajti kokain, ki mu ga je dal, je vreden mnogo več Kranjc se je dal pregovoriti ter si je izposodil denar in ga prinesel Torkarju na stanovanje- Torkar se je za četrt ure odstranil, na to pa prinesel steklenico, polno belega praška. Steklenica je bila zapečatena in zalepljene z etiketo z napisom »Cocainum hvdroclor. sicr, pur čvrst. E. Merk Darmstadt«. Na etiketi ;e bila mrtvaška glava. Kranjc je zat<?m Torknrja še večkrat vprašal, kaj je z njegovim denarjem, vendar ga je ta vedno znal pregovriti in mu je naevetovaL naj kokain proda in bo lahko veliko zaera-fiL Pri tem ra"^govorn je bil navzoč, hidi Anton Kranjc, Torkariev pajdaš, ki je Jakobu Kranjcu celo postregel z naslovi, kjer bi lahko kokain »*a7jpečal. Jaka je nasvet poslušal ter je zavitek in steklenico odnesel v Posto ino- N«malo se )e začudil, ko so tam ugotovili, rte vsebina nt kokain, tam-več navadna soda bikarbona. Nemudoma se je vmfl v Liublja.no in očital Torkarju in Antorra Kranjcu, da sta ga osTrliofala. Ta dva sta se začela izgovarjati, češ, da sta blago dobila od Josina Malija iz Golnika, sta mu pa odsvetovala, da naj ne hodi k Maliiu. ker ga bo ta sicer, ki je sorodnik zloglasnega morilca Maliia. ubil.
Zavitek je Torkajr kupfl od Katarine Završan za 9000 Din skupno s Tonetom Kranjcem, denar pa si je izposodil pri Prarmseisn. ki pa je pri preiskavi trdil, da je dal denar za nakup dolarjev. Steklenico je Torkar na nasvet Katarine Završan kupil pri Maliju za 7500 Din in sta se nalašč v ta namen s Tonetom Kranicem pripeljala v avtotaksijem na Golnik- Mali sam ie kupil steklenico za 9000 Din od od Ka-Urine Završan Prodal jo je najprej posestniku Mačku v Sv. Duhu pri Skofii Loki, vendar mu je ta Pteklenieo vrnil. češ. da vsebuje zmleto sol fn ne kokain. Nato je Mali steklenico prodal Torkariu. Mali se je zatem ponovno o^lasfl ori Za vrša novi in odknoil zavitek kHo<rram >kokaiua< za 7000 Din- Ta MtvUek ie ponudil nekemu Staretu za 10 000 Dfn. Mal ife vetrafal pri svofi zahtevi tudi potem, ko ie Stara ugotovil, da vsebufe zavitek sodo bikarbono. Stare je nato izročil zrrvftek M*trf ji Trček
in prejel na račun kupnine 400 Din, ta pa je >kokain< prodala Josipu Šuštarju iz Kovačevega Rovta pri Idriji za 8000 lir. Zavitek je nesla čez mejo  Frančiška Ara-
broŽič, ki pa so jo obmejni italijanski finančni organi zasačili in blago zaplenili-
Torkar Je kupil pri Završanovi še en zavitek za pol kg za 4500 Din in ga je nato a Tonetom Kranjcem prodal trgovskemu zastopniku Francu Ju raku za 1500 lir. Završanova Je ta zavitek prejela od obtoženca Permeta. Letos v začetku aprila
se Je Jurak ponovno oplaell pri Torkarju in naročil 1 kg kokaina. Torkar Je blago spet dobavil pri Završanovi in Je plačal 9000 Din, Završanova pa je zavitek prejela od Permeta. Torkar ni slutil, da mu je bila nastavljena past in da je Jurak naročil novo pošiljko z namenom, da ga razkrinka, kajti Japelj. za katerega je Jurak kupil prvi zavitek, mu je povedal, kaj vsebuje. Napravili so kupčijo za 12.000 Din, vendar Je Jurak zahteval, da se mora blago Izročiti v Planini. Skupno s Tonetom Kranjcem so se z avtom odpeljali v Planino, kjer jih je v gostilni Pelikon čakal Japelj. Ta Je zavitek odprl !n ugotovil, da vsebuje eodo bikarbono Torkar Je izjavil, da je bil tudi on ogoljufan in da je dobil zavitek od Završanove Takoj so se vsi odpeljali z avtom v Ljubljano k Završanovi in jI očitali prevaro ter zahtevali, da vrne denar. Završanova se Je izgovarjala, da je dobila kokain v Mariboru, nato je navedla Golnik, končno pa je navedla LJubljano Sele po dolsrem govoričenju je priznala, da je blago dobila od Permeta, ta pa od Janeza Sitarja Torkar. Jurak in Kranjc so nato poiskali Sitarja, ki ga pa niso našli doma Vrnili so se k Završanovi, ki je obljubila, da bo vrnila ves denar, kar pa ni storila. Vsi obtoženci 6e zagovarjajo, da so bili prepričani, da prodajajo  pravi kokain.
Torkar se je navzlic temu dogovoril s Katarino, Francem in Ano Završan, da bodo še naprej izvrševali dobičkanosnl posel. Prva žrtey je bil Pavle Kovač, ki so ga prevarili za 23.000 Din. 2e prej je nasedel Ivan Seljak za 12-BOO Din. čeprav ogoljufan, je Seljak pri preiskavi zanikal, da bi poznal Torkarja in da bi pri nJem kupil kokain. Seljak je po orožniški prijavi znan tihotapec saharina in kokaina in so mu zato odvzeli obmejno legitimacijo za prehod v Italijo.
To je bila ena tolpa, ki je razpečavala potvorjeni kokain Pripadali so ji Torkar. Katarina Završan, Perme kot vodja, Završan Franc in Ana, Josip Mali in "Lovro Sitar pa kot pomočniki, polee tega pa je imel Torkar se druge pomagače Goljufije s kokainom pa je izvrševala še druga tolpa. Načeljevala sta ji Mak« Hmerlitz in Ciril Kotar, pomagači pa so bili Štefan Turnšek, Josip Tekavc, Ivan in Karol Mtlller in Stane Raznožnik. Ena njihovih žrtev je bil čevlia rskl pomočnik Franc Zigon. O neki priliki so mu povedali, da dobijo iz Nemčije kokain, kilogram za 28.000 Din. Ko so ga tako pripravili, so se neko soboto v marcu spet sestali v operni
kleti. Razpečevale! so prinesli s seboj pločevinasti   škatli,    opremljeni    z enakimi
etiketami, kakor jih je unorabljevala prva
tolpa. Zigon je zahteval, da se zavoj odpre, vendar se je tolpa temu uprla, 6e6, da je etiketa zadostno jamstvo, da je vsebina pravi kokain in so zahtevali od 21-gona 28.000 Din žigon tečaj ni nasedel, se je pa naslednji dan dal pregovoriti in je odkupil en zavitek za 14.000 Din Ko ga je doma odprl, je videl, da vsebuje koruzno moko. Takoj je dobil Turnška in RaznožnTka. Ta dva sta mu izročila vsak po 500 Din, čefi, toliko znaša njuna provizija, v oetalem pa sta se izgovarjala na Mullerja. ki pa zanj ne vesta, kje stanuje. Končno mu Je Raznožnik izplačal 5500 Din in obljubil, da bo vrnil tudi preostali znesek, Zigon pa jima Je izročil škatlo.
Čez 14 dni ee je Raznožnik ponovno oglasil pri žigonu in prinesel s seboj vzorec pravega kokaina, ki mu ga Je preskr-bel Sitar, ki ga je dobil od Kotarja In Hamerlitza. Zigon je prigovarjanju res nasedel in mu je Sitar prinesel steklenico s 100 grami »kokaina« za 3400 Din. Ker se Je kupčija dobro obnesla, so sleparji eklenili, da mu osebijo na vrat Se drugo steklenico. In res je Zigon še istega dne zvečer kupil še eno tako steklenico za 3400 Din. Blago, kl ga je kupil, pa ni bilo kokain, temveč novokain. Ko je Žigon opazil, da je osleparjen, Je takoj poiskal Sitarja, ta mu Je pa prigovarjal, naj blago proda in mu bo v to svrho preskr-bel originalno etiketo. Da bi ga oškodoval za izročenih 6800 Din, mu je prinesel ie eno steklenico dozdevnega kokaina, 6©s, naj ga razpeča.
Obtožnica na koncu navaja, da stane kilogram kokaina v trgovini na debelo 25.000 Din, v lekarni pa je v nadrobni prodaji po 70.800 Din, dočim je cena novo-kaina na debelo kg 6100 D4n, na drobno v lekarni pa 1S.G00 Din.
Zasliševanje obtožencev
Prvi ie bil zaslišan glavni obtoženec Rudolf Torkar. Na vprašanje predsednika je odgovriL, da 6e čuti le deloma krivega S kokainom ni nameraval kupčevati in ga je do tega privedlo le naključje- Nekdo ga je namreč prosil, da bi poiivddeL kje «e dobi 6aharin. Odšel je v okolico Tržiča in je zvedel, da prodaja mamila Josip Mali, ki ga prej ni poznal. Mali je bil v začetku nezaupljiv, nato p« mu ie obljubil, da mu preskrbi zahtevano blaco v osmih dneh. Tako je prišel do kakina, za katerega je menil, da je pravi.
Torkar si Je sam formuliral izčrpen obramben spis, ki ga ima pred seboj. V svojih zagovorih Je zelo širokopotesen Zanika, da bi ogoljufal za vsoto 26.000 Din Jakoba Kranjca, zanika, da bi ogollufal Sedlaka in ne prizna, da Hi osleparll za 23.000 Din Pavla Kovača. V svojo obrambo navaja razne prilike, v katerih se je seznanil z vsemi osleparjenci In s katerimi je imel deloma tudi te poprej posla, ko se je pečal še s prodajo in prekupčevanjem tujih valut. V svojem zagovoru navaja, da Je bil celo sam ogoljufan.
Obširno pripoveduje, kako je kupoval kokain po Gorenjskem, v okolici Trtica. pri nekem Maliju Gori je Sel v družbi An-
tona Kranjca, peljal pa ga je šofer Kurent.
Prizna pa, da Je le v Seđlakovem primeru vedel, da gre sa mamilo, ki v bistvu samo nedolžno sredstvo, bres vsake cene. sedlaka pa al maral ogoljufati, ker sta se dogovorila, da mu lahko zavoj, ki je bil etiklran. vrne v roku 8 dni.
Predavanja
o češkoslovaški
Ljubljanm. 11. decembra.
Jugoslovansko - češkoslovaška liga t Ljubljani si dovoljuje opozoriti vae svoje člane, prijatelje m vse, ki jim je jugoslo-veosko - češkoslovaško bratstvo srčna zadeva, na niz aktualnih in izredno zanimivih predavanj, ki naj nam odpro na široko vpogled v kulturno, gospodarsko ter politično snovanje bratskega naroda in prikažejo vso veličino vzponov češkoslovaškega duha in genija.
JC Liga v Ljubljani si je pridobila za predavatelje najodličnejše poznavalce češkoslovaškega naroda, njegove zgodovine, kulture in njegovih ustanov, tako da se nam obeta cela serija nad vse zanimivih predavanj, ki jih bosta spremljali film in skioptične slike.
Najavljena so naslednja predavanja: »Boji češkoslovaških legij«, »Anabaza češkoslovaških legij«, »Izvoz iz Jugoslavije na Češkoslovaško«, »O vodilnih strujah v češkoslovaški moderni literaturi«, »Moderno češko slikarstvo«, »Moderno češko kiparstvo«. »O češkoslov. - jugoslov. kulturnih n nacijonalnih stikih«, »O češkoslov. bančništvu«, »O češkoslovaških parkih in vrtovih«.
Predavali bodo naslednji gospodje: RedL Božidar Borko, docent dr. Vaclav Burian, ravn. Anton Lap, min. n. r. Ivan Mohorič, dr. Vladimir Murko, dr. Egon Stare, konz. ing. Josip Sevčik in akad. slikar Ivan Vavporič.
Vrsto liginih predavanj otvori v četrtek dne 13. t. m. v verandni dvorani restavracije Zvezda ob Shi zvečer akad. slikar prof. Ivan VavpotiČ, ki nam bo v številnih prekrasnih diapozitivih prikazal vso veličino češkega modernega slikarstva od let narodovega prebujenja preko slavne dobe grajenja Narodnega di-vadla tja do najmodernejšega sodobnega vstvarjanja. Na to izredno zanimivo predavanje vabimo vse naše člane in prijatelje češkoslovaškega naroda, pa tudi vse, ki se zanimajo za likovno umetnost, zlasti pa naao visokošolsko in srednješolsko dijaštvo.
7ugos/ov.    češkoslov. liga v Ljubljani.
Miklavž na Polževem
Višnja gora, 10. decembra.
Da, celo Miklavž se je oglasil letos na Polževem pri Sv. Duhu, kjer ponosni smučarski dom sicer Se ni otvorjen, pa Že postaja družabno in kulturno središče vse okolice tja do Krke, Stične, Višnje gore in žalne. Neumorni SK Polž je hotel pokazati domačinom, da pri svojem delu ne pozna nobene razlike, da so mu vsi enako pri srcu in da se bo vedno držal načela: Vsi za enega, eden za vse! Miklavž je prišel s svojim sijajnim spremstvom na Polževo v soboto popoldne. Okrog 70 otročd-čev in mnogo odraslih iz vseh okoliških vasi, pa tudi iz Višnje gore, je bilo zbranih pred domom, nedolžne otroške od so bile nepremično uprte v dom. dokler se niso odprla vrata in je zastala otrokom sapa ob pogledu na Meflsta, dva parklja, Miklavža in dva angelja. Kaj takega kmečki otroci še niso videli. In kako radostno so jim Žarele oči, ko je spregovoril Miklavž svoje lepe, vzpodbujajoče In poučne besede o medsebojni ljubezni, o potrebi lepe g-a vedenja in gostoljubnega sprejemanja smučarjev ln izletnikov, ki bodo odslej v velikih množicah prihajali v ta lepi kotiček dolenjske zemlje.
de večja je pa bila radost otrok, ko je začel dobri Miklavž deliti vsem brez razlike darila. Vsak je dobil nekaj, najsiro-maSnejSi malo več, za vse žal ni bilo dovolj potrebnejših darov. Miklavž je razdelil med kmečke otroke letos pač Se skromna darila, če bodo pa pridni, jim prinese prihodnje leto kaj več. Da jih je pa mogel ie letos obdarovati, se mora zahvaliti plemenitim ljubljanskim darovalcem, ki njih imen ne bomo objavljali, saj ie plemenitost najlepša tam, kjer desnica ne ve, kaj dela levica. Obdarovanju otrok je prisostvoval tudi predsednik SK Polža ing. Milan Suklje,
Itažičuica naših Kelašic
Ljubljana* 21. decembra Prejšnja leta smo jo obhajali radostni v zvezi a proslavo rojstnega dne našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra I. Zatonila je naša sreča, nikdar več nam ne bo vzhajal 17. december v rožni zarji. Zato je KJS določilo za letošnjo božićnico 9. december — dan, ko je minilo ravno 2 meseca, kar nas je moral zapustiti on — posvetilo je obdarovanje revnih spominu njega, čigar blagoslovljene roke so delile dobroto vsepovsod.
Ob 15. pop. se je zbrala velika množica mladih m starih, — saj ni bila odklonjena prošnja nikogar, — v telovadnici sred. tehn. šole okrog odbornic KJS. Na odru, ki je bil le z zelenjem in črno okrašen, je gorela luč pred kipom našega nepozabnega velikega kralja. Dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva je otvorila božićnico z globoko občutenim govorom, v katerem je dejala med drugim:
— Današnja razdelitev stoji pod grozotnim vtisom marsejskega zločina. Našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja ni več, — ni več kralja, očeta, človeka, ki je tako ljubil nas, Jugoslavijo in pravico. Ostali smo mi. ki se opiramo na njegove zadnje šepetane besede: v^uvaite Jugoslavijo!« — Čuvati io hočemo vsi — oni dobrotniki, ki so s svojo dobroto pokazali, da se zavedajo oporoke. — zavedajo se te oporoke tudi dobre sestre Kola-Sice. ki so letos s pomnoženo voljo nabirale in se uverile. da so med nami še žene in možje v težkih prilikah ki so se vseeno odzvali in naklonili pomoč preže batočim in trpečim. Ta radodamost ie dokaz, da je ljubezen do hližnieg* Izraz volje, da  čuvamo po naših  si?bih močeh
Jugoslavijo tudi na ta način, če nesrečne in bedne obvarujemo najhujšega Z združenimi močmi bomo čuvali Jugoslavijo in tako zadostili naši sveti dolžnosti. Oh tej priliki se spomnimo njega, ki je za nas žrtvoval vse ter mu zakličimo »Slava!«
Nadalje se je govornica z gorečimi besedami spominjala našega mladega kralja Petra II. in njegove blage matere kraljice
Marije. Po toplih vzklikih obema so sledile ljubke deklamacije učenk L dekl osn. šole pri sv Jakobu, izmed katerih je vse navzoče globoko ganila posebno Iv. Pregljeva »Naricaljka na grob Nj. Vel. kralju Aleksandru Prvemu«. »Zahvala dobrotnikom« in »Bože pravde« je končalo to iskreno spominsko slavje, na kar so začele odbornice deliti zavitke. Teh je bilo mnogo — okrog 400 — in večina izmed
njih je vsebovala kar par daril, osobito
za rodbine, v čigar mrzlih domovih po več malčkov trepeče in čaka. Pa saj so prišli tudi sami, to uro srečni in veseli. Kako blaženo bi se jim nasmihal naš veliki pokojni, kako s priznavanjem bi zrlo
njegovo oko na vse dobrotnike: »Hvala vam, tudi tako mi čuvate Jugoslavijo I«
dajejo svejt davke in jim pjjdsniJ postu pek pri vlaganju pritožb aa davčne obis-s*i   fcVvdarjal jc potrebe uvedbe obuni
škega eksistenčnega minimiiuia. Ki naj »e gtblie mej 6000 do 10.000 0,n apeliral pa je tudi na občinsko uprav j da na; d#la za znižanje občinskih doklad H koncu je
povdarjal,   da   naj  bo   1.   decemocr pravi praznik   obrtništva.     praznik,   na katerem bo obrtništvo   pretehtavalo svoje uspehe I in uravnavalo svoje delo v bodoče.
Z ozirom na složno sodelovanje vseh j stanov, predvsem z delavstvom, je g. Go-gala sauc     ":1  zanimivo poročilo   ki so ga navzoči       .jdi z živahnim odobravanjem.
Razstava jaslic
Ljubljana, 11. decembra.
Na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom vabi širok reklamni napis k pose-tu razstave jaslic v Jakopičevem paviljonu, ki jo je priredilo naše agilno društvo Atena 2e ideja sama je originalna in vsega priznanja vredna, saj so jaslice vse bolj slovenske, nase in domače, kakor pa božično drevo, ki je že močno izpodrinilo jaslice, vsaj v mestu, če ne že tudi v toliki meri po deželi Z razstavo samo pa so odsegle naše marljive dame to, da bo v marsikomu znova oživel spomin na mlada leta, ko je sam delal doma jaslice in užival poezijo božičnega večera.
Razstava v Jakopičevem paviljonu je res mična. tam je vse najboljše, kar so mogle prirediteljice zbrati po ljubljanskih cerkvah, samostanih in privatnikih ter celo s Koroškega Najlepše so jaslice v ozadju srednje dvorane iz Železnikov, ki jib je izdelal mojster Štefan Subic L 1875. Dalje so tam jaslice iz graščine Dolsko, v katerih je figure poslikal Matej Langus. Prekrasne so slike Andreja Herleina. slikane na pločevino, ki jih je dal poleg drur gega na razpolago g. Sadnikar iz Kamnika. Veliko je tam slik na steklo, lesorezi, krasen medaljon iz slonovine, jaslice po alpskem čustvovanju s plastičnimi figurami iz lesa, voska, terakote tn čina. dalje v papirju in drugem materijalu. Obilico lepih slik od raznih mojstrov je dal na razpolago razstavljalkam tudi znani zbiratelj Pavel Winter. Poleg jaslic v starem slogu se odlikujejo tudi slikarski izdelki Toneta Kralja, Pengovovi kiparski izdelki ter keramika Dane Pajničeve.
Skupno je na razstavi čez 40 slik in sku-nin in okrog 40 jaslic. Razstava je vsekakor vredna, da si jo ogledajo zlasti matere z otroci. Vstopnina je izTedno nizka, 2 Din, otroci pa po 1 Din. Odprta je vsak dan od 10. do 19. ure.
Umetniška razstava ■„Brszds"
Maribor, 10. decembra. Zopet  so  se   Mariborčanom   pr*vi« r
naši odlični umetniki kluba »Brazde« s svojimi deli. V veliki kazinski dvorani so razstavili akademski slikarji Jlrak, Kos, Košir in Sirk ter akademski kipar Stovi-ček okoli 80 svojih najboljših del. Razstavo je otvoril v nedeljo dopoldne klubov predsednik, glavni urednik in pisatelj g RadivoJ Rehar s primernim a^jro vorom in orisal pomen delovanja mariborskega umetniškega kluba »Brazde«. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo povabljenih gostov, med njimi tudi podžupan g. Rudolf Grolouh.
Razstava nudi obiskovalcem velik umetniški užitek. Zlasti vzbujajo zanimanje številni portreti znanih mariborskih osebnosti kot urednika in pisatelja Re-harja, mariborekega podžupana in pisatelja Golouha, gledaliških igralcev V. ' Skr-binška, M. Furijana ln P. Udovičeve ter drugih.' Umetniška razstava bo odprta vključno do 23. decembra vsak dan od 9. ure dopoldne do 19. ure zvečer.
Obrtniško zborovanje na Jesenicah
Jesenice, 10. decembra. V okviru obrtniškega tedna so prire-Ti v soboto zvečer jeseniški in okoliški obrtniki v tovarniški restavraciji izredno lepo obiskano zborovanje. Spodnjo dvorano Kazine so zasedli do kraja trgovci, obrtniki in pomočniki, med katerimi smo opazili tudi predstavnike nacijonalnega delavstva.
Zborovanje je otvoril star borec za obrtniške pravice g. Gogala Ivan, ki je iskreno pozdrav*] vse navzoče, pred vsem pa zastopnike deiavstva. občine in dnevnega časopisja. V svojem poročilu je omenjal stare obrtne organizacije, takozvane cehe. v katerih so se združevali obrtniki in katerih predpisi so se tzvaiaii zek> strogo. Omenjal je, da jeseniško obrtništvo ni moglo po zgledu ljubljanskih letos prirediti obrtniške razstave, pač pa bo skušalo prirediti prepotrebno razstavo v doglednem času. V svojem stvarnem poročilu je povdarjal geslo: »Svoji k svojim«, ki je zlasti močno učinkovalo v gospodarskem in naciionalnem pogledu v predvojnem času. Zdaj, ko preživljalo obrtniki in njihovi pomočniki najtežje rase, hodijo po naših krajih tuji agenti in ponuiajo občanom, zlasti delavcem, manj vredno bla^o za drag denar Med trm. ko k- na Jesenicah edini trgovski vrt'iar gL-^-rai brer vs*ketfa dela in zaslužka, naroči io razna društva cvetje iz Italije. Js I tem uničuieio našega obrtnika in na*o vs-lutn *er poriagaio nam sovražn^nu mo-z?ri«tvii v bom zoper nas
Izmed vseh obrti preživi iaio pri nas najteiie čase kroiači in čevliarii. kater m «<»no konkurirajo konfekcijske tryov ne m •rgovine t čevlji tovarniškega 'zvor» M^d tem, Ko zaslužek stalno pada pa na drug' sf-am sttno nara^Čaio davkv ki lih obrtništvo nt more zmagovati ZSjrovalce ie h koncu poučil, da naj pravilno napove-
KOLEDAR Danes: Torek, 1_L decembra, katoličani-Damaz.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tarzan in njegova družica Kino Ideal: Viktor in Vik tort ja.
Kino Dvor: Minuta pred 12. uro.
Kino Siška: Sveti Anton vseh zaljubljenih patron.
Ljudska univerza.; Predavanje dr Mi-helaka ob 19.15 na drž. trgov, akademiji Bleiwelsova cesta.
Ustanovni občni zbor Društva za zaščito Interesov vlagateljev   bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju ob 19 v društveni sobi, restavracija >Novi Svet« DE2URNE LEKARNE
Danes; Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, in Gartus. Moste
SOKOL
— Sokol I Ljubljana-Tabor sporoča svojemu članstvu, da je nenadoma umrl dolgoletni agilni in požrtvovalni Član brat Anton Gregorc. Pogreb pokojnega brata bo v sredo 12. L m ob pol 15. uri iz Ilirsko ulice 19. Pozivamo članstvo, da se pogreba udeleži v čim večjem številu v kroju ostali v civilu z znakom.
— Sokolsko društro Jesenice poziva vse ono člane in članice, ki se niso mogli udeležiti proslave 1. decembra, naj se radi naknadne prisege Nj. Vel. kralju Petru n zglase v odborovi sobi v Sokolakem domu dne 12., 13„ 14. ali 15. t. m. točno ob 20. uri. Obleka civilna s sokolskim znakom. Kdor se tudi naknadne zaprisege ne bi mogel udeležiti, naj to pismeno javi in utemelji.
— Ljubljanski Sokol prosi ono članstvo, ki doslej še ni poravnalo članarino, da jo poravna najkasneje do 25. t. m^ ker bi bila v nasprotnem primeru uprava v smislu pravil primorana črtati vsakogar, ki se temu pozivu ne bi odzvaL — Opozarjamo istočasno, da bo prisega za zamudnike dre-zvečer v mali društveni dvorani v Narodnem domu. Po odredbi Saveza, je prisega za vsakega brezpogojno obvezna; tiskano besedilo prisege, naj vsakdo dvigne v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami ali na večer ustmene prisege.
— Sokolsko druitvo Ljubljana IV prosi
vse one, ki niso Še poravnali članarine za letošnje leto, da to store do 26. t. m. Kdor ne bo poravnal do tega dne se ga bo črtalo. —. Opozarjamo vse ono članstvo, ki ni položilo zaprisege na 1. decembra, da se vrii drevi ob 7. uri zvečer in v petek naknadna zaprisega v društveni pisarni na voj. strelišču ob Dolenjski cesti.
— Sofčolsko  društvo  Ljubljana  n. obve-
5ca vse ono članstvo, ki ni 1. decembra položilo zaobljube Nj. Vel. kralju Petni II.,
da naj to stori v sredo 12. ali v petek 14. t. m. ob */* 19. uri v telovadnici T. državne gimnazije v Vegovi ulici. Ono članstvo, ki te zaobljube ne bo položilo, bomo po odredbi Saveza S K«J primorani črtati. Zdravo! Uprava.
— Vsem društvom in četam! Ker ao se pričele v sokolskih druStvih in četah no globoki žalosti za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem zopet prosvetne prireditve resnejšega značaja t. j. dramska predstave, koncerti itd. smo prejeli od 6a-veznega prosvetnega odbora dopis, v katerem sporoča, da se združenje glasbenih avtorjev »UJMA« pritožuje, da sokolski društva in čete ne stavijo na svoj program ime   avtorja,   marveč   samo   naslov dela.
Ker je tako postopanje v nasprotju z 7ako-nom o avtorskem pravu, pozivamo, vsa društva in čete, da morajo na vabilih ozir. sporedih vedno navesti ime avtorja, komponista, pesnika, pisatelja, sestavi in len. Prosimo zato vsa društva in čete, da se točno ravnajo po teh navodilih, ker bodo morala v nasprotnem slučaju odgovarjati po zakonu o avtorskem pravu. Zupni prosvetni odbor.
— Sokolska iupa Ljubljana — prosvetni odbor poziva vse brate in sestre iz Ljubljane in okolice, da osebno ali pismeno javijo župnemu prosvetnemu odboru v TLiubliani. Tabor ako posedujejo radio aparat Tisti bratje in sestre, ki bodo svoj aparat javili pismeno na i odgovorijo na sledeča vprašanja. 1. ime in priimek lastnika aparata, 2. ali ima lastnik anarat ali detektor, 3. ali je aparat priključen na električno omrežje ali na akumulator, 4. kako močan je aparat. 5. katera od domačib oddajnih postaj je najbližja. 6. katera domaČih oddajnih postaj se najbolje sliši v do-tičnem mestu. Ker je zadeva nujna prosimo, da vsi bratje in sestre či mpreje odtjor vorijo na gornja vprašanja. Osebno se lahko javijo lastniki aparatov vpak dan od 9. do 12. in od 15 do 19. v župni pisarni na Taboru, vhod s severne strani od vojašnice vojvode Mišica. Zdravo!
— Načelništvo sokolske župe Ljubljana sklicuje v četrtek dne 13. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v odborovi sobi Ljubljanskega Sokola (Narodni dom) sestanek vseh onih bratov, ki so se prijavili v nameravani  jezdni  tečaj.  Udeležba  vseh  ie nujno
potrebna. Kdor bi izostal in se ne opravičil se ga bo smatralo, da je svoj priglas v tečaj  preklical. Zdravo«
Naše »ledališče
Drama. Začetek ob 20 uri.
Torek, 11. dec: >Gugralnicat Red C. Sreda. 12. dec.   >Waterloo«. Red Sreda. Četrtek  13 dec: »Migo«. dekle z Montpar-
nasa. Red B.
Opera. Začetek ob 20. uri
Torek 11 dec.   »Mlgnon«  Red B.
Sreda 12- dec.: »Sv Anton vseb raljubljenih patron«  Ked A.
Četrtek. 13 dec.: »Hottmannove pripoved-krx. Red Četrtek.
cv ćl9
»SLOVENSKI NAROD«, 6» TL decembra 1934
Stran 3.
Vsi vedo, da je veJefilm
TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA
največja senzacija za staro in mlado
JOHNNY VVEISSMOLLER MAUREN O'SULLIVAN Popolnoma novo.  Divne scene.  Ne zamudite prilike.
, ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Predstave ob 4-, 7.15 ln 9.15 uri zvečer Rezervirajte vstopnice
DNEVNE VESTI
Praznik sv. Barbare
v Trbovljah
Letošnja proslava rudarskega praznika je bila ena največjih in najsvečanejših
Trbovlje, 10. decembra. DaaLravno je bilo nebo zastrto s sivimi oblaki, je nedeljska proslava rudarske za-Ščitnice sv. Barbare kakor topel soinčni žarek razvedrila zadnja leta tako zaskrbljena in mračna čela naših rudarjev. Spominjala nas je na ona srečna leta, ko so rudarji v veselju in brezskrbno praznovali največji praznik rudarstva, praznik za-ščitnice rudarskega stanu, sv. Barbare.
Kako naši rudarji spoštujejo tradicije, ki so jih prevzeli od svojih dedov in očetov, je živo pokazala nedeljska proslava praznika sv. Barbare v Trbovljah. Toda ne le rudarji, marveč tudi ostali sloji prebivalstva trboveljske doline so vidno manifestirali za ta praznik, kar je pač naj-
zgovorneje pričalo kako tesno je povezan rudarski stan z ostalimi stanovi in sloji prebivalstva rudarskih revirjev. Vsa dolina »e je že v prvih jutranjih urah zavila v državne trobojnice. kaiti s sleherne hiše v dolini je vihrala državna zastava, kar
je slavnostno razpoloženje v dolini Se dvismilo. Okroar 8. ure so začeli prihajati rudarji na revirje, kjer so prejeli na roko izolačan takozvani denar sv. Barbare. Po zaključku izplačila so se pričele zbirati na prostranem prostoru zapadnega okrožja velike množice rudarskih nameščencev in delavcev, med njimi močni oddelki nameščencev m rudarjev v krojih. Nekaj pred 10. uro se je formirala zbrana množica v povorko, ki je krenila z delavsko godbo na čelu pred rudniško glavno pisarno.
Tukaj je povorko sprejelo rudniško uradništvo z ravnateljem g. inž. Losko tom na čelu Po izročitvi starodavne, letos s strani Državnega zavoda za domačo žensko obrt v Ljubljani krasno prenovljene rudarske zastave, je v izbranih besedah pozdravil rudniški ravnatelj g. inž. Loskot zbrane nameščence in delavce, na-glaSujoč pomen proslave tradicionalnega rudarskega praznika sv. Barbare. Toda Črni trak na rudarski zastavi nas opominja, je dejal govornik, da letos ne moremo tako veselo praznovati našega stanovskega praznika, ker nam je zločinska roka umorila največjega zaščitnika rudarstva, našega Viteškega kralja Aleksandra i. Zedinitelja, kateremu zakličimo trikratni »Slava«. Ljudje so se spontano odzvali govornikovemu pozivu, ki je po tem svečanem aktu pojasnil simboličen pomen zlatega klasja na rudarski zastavi ki znači trudapolno delo rudarja, s katerim služi svoj vsakdanji kruh Državni trobojni trak na zastavi pa nai bo viden dokaz, da bo celokupno rudarstvo vedno zvesto branilo in čuvalo našo ljubljeno Jugoslavijo.
Rudniškemu ravnatelju g. inž. Loskotu se je zahvalil v imenu rudarskega delavstva načelnik H. skupine g-. Pliberšek z željo, naj bi se lepe besede g. ravnatelja uresničile in naj bi rudarsko delavstvo bilo vedno tako složno in enotno, kakor je danes, ko proslavlja svoj stanovski praznik.
Nato je pevsko društvo rudniških nameščencev   lepo zapelo   rudarsko pesem.
delavska godba pa je zaigrala tradldjo-nalno rudarsko himno, nakar se je zopet razvrstila povorka rudarskih množic, ki so ob zvokih delavske godbe odkorakale v farno cerkev, kjer je bilo ob pol 11. uri svečano cerkveno opravilo v čast sv. Barbare. Udeležba je bila tako velika, da so mogle v cerkev le skupine rudarjev v krojih, uradništvo ter deputacije nameščencev, dočim so ostali napolnili trg pred cerkvijo Po službi božji je krenila povorka nazaj do glavne rudniške pisarne, kjer je bila zastava zopet shranjena.
Da se tradicijonalna skupnost rudarskega stanu v duhu starodavnih običajev snova potrdi, je bilo uradništvo, podu radništvo v deputaciji ter delavstvo po svojem zastopstvu, kakor tudi skupina rudarjev v rudarskih krojih povabljeno v rudniško restavracijo na malo zakusko. Pri tej priliki je rudniški ravnatelj g. inž. Loskot ponovno spregovoril.    poudarjajoč.    da je
tradicijonalna navada in zgodovinski čnt skupnosti ob letošnjem prazniku rudarske zascitnice sv. Barbare rudarje brez razlike položaja zopet zbral pod staro, prenovljeno rudarsko zastavo. Ta zgodovinska skupnost in sloga je pri težkem in nevarnem rudarskem poklicu nujno potrebna, saj nas uprav najnovejše rudarske katastrofe živo opominjajo, kako potrebna je med rudarji tovariska požrtvovalnost in stanovska sloga. Govornik je našteval strašne rudarske katastrofe v jami Nel-son pri Oseku v začetku letošnjega leta. v Gresfordu na Angleškem v septembru in v Kaknju v aprilu letošnjega leta. Vse te katastrofe so zahtevale skupno preko 500 žrtev, žrtev rudarskega dela, katere so navzoči počastili s trikratnim >Slava< klicem. Pri teh katastrofah, je nadaljeval govornik, so pokazali rudarji vzorno tovarištvo in požrtvovalnost, ki je največ pripomogla, da ni bilo še več žrtev. Svetovna kriza je neusmiljeno zadela tudi rudarski stan, toda upajmo, da bomo v stanovski skupnosti, združeni pod obnovljeno našo zastavo, stopili prej ali slej v boljšo bodočnost, ki bo nudila v dragi nam Jugoslaviji vsem dovolj sereče in kruha.
G. ravnatelju se je v imenu tehničnega uradništva zahvalil g. inž. štefe, v imenu administrativnega g. Kos. v imenu podli radništva g. Kuhar, v imenu delavstva pa g. Ajdišek, ki je pripomnil, da je prišel g. ravnatelj inž Loskot baš pred 25 leti v Trbovlje, ter mu izreka v imenu vseh najtoplejše čestitke k jubileju. Zatem se je razvilo animirano rudarsko slavje, ki se je zaključilo v najlepši tovariš k i stanovski harmoniji vseh udeležencev.
Letošnja proslava rudarskega praznika je bila ena doslej največjih in najsvečanejših v rudarskih revirjih. Želeti je le, da bi se ponavljala tudi v bodoče, ker krepi med rudarstvom stanovsko zavest in to-variško skupnost, ki je v današnilh težkih časih boli potrebna kot kdajkoli poprej. Ker pomeni iačanje stanovske sloge tuđi jačanje narodne sloge. so take proslave tudi    iz državnega    stališča eminentnega
nomena.
— Kupčija z božičnimi   drevesci po
Dolenjskem je v največjem razmahu ln že zadnjič smo pribili, kako ogromno škodo trpi kmet, ker ta sezonska kupčija ni organizirana in centralizirana n. pr. pri Kmetijski družbi. Ogromna množina mladih do 4 m visokih smrečic in jelk gre skozi Zagreb. Bačko, Srem in Beograd, kjer lepo drevesce stane tudi 100 Din. kmet pri nas pa dobi za drevesce, sekanje tn spravljanje na cesto zadnje dni že
le še po 1 Din ali pa celo le oO para! Ko smo zadnjič opozarjali, kakšno škodo delajo mali prekupci. ki v konkurenčnem boju židovskim veletrgovcem vsak dan popuščajo pri ceni, so plačevali drevesca •e po 1.50 Din, sedaj ob lepem vremenu, ko je drevesc dosti, pa prekupci tako naročenih drevesc ne marajo prevzemati ln ubogi kmet je prisiljen, da jih da za vsako ceno in nima plačanega niti dela. Pre-šiče mora prodajati po 4.50 za kilogram, krompir je pripeljal na kolodvor in ga moral tudi naložiti v vagon ter je v najugodnejšem primeru dobil zanj po 40 para za kilo, sedaj je še huje z drevesci, ki so marsikateremu pomagali do skromnega izrednega dohodka! Kaj bo s kmetom in kako bo plačal davke, kako se oblekel.
— Vožnja r dolenjsko železnico je že po v*sej deželi znan vžitek. saj za ta denar nikjer ne dobimo dolgočasnejše zabave. Vagoni so zlasti ob sobotah in pred prazniki natlačeni in nabasani, da sedi Ie polovica potnikov, ki ugibajo, zakaj vlaki vedno vozijo seboj tudi zaprte prazne vagone. Ne pomaga niti najponižnejša prošnja, da bi prišel v tajinstveni prazni voz: Plačaj in stoj poletr praznega vagona! Če železniška uprava morda štedi, naj pa tudi praznih vagonov ne vlači okrog, da se občinstvo ne bo razburjalo brez potrebe. Morda pa teh -vagonov zvečer zato ne odpro. da varčujejo pri luči. Kar objavite in prinesli bomo sveče seboj, samo da nam ne bo treba stati. Železniška uprava naj bi vendar pojasnila, kak namen imajo pri polnih vlakih ti prazni vagoni, ker fmo ubogi potniki pač Še tako omejeni, da ne moremo razumeti, zakaj moramo srati, ko se z nami vozijo prazni vagoni na izprehod. Ne vpraševali bi in ne pasli radovednosti, a ti izprehajajoči se vozovi s0 sedaj vpeljani popolnoma redno
Pri pokvarjenem želodca, plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ah* driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefovec vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preob^žena prebavila. »FVanz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Konkurzi    in    prisilne poravnave.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21- do 30. novembra sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta?: Otvcrjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (—), savski 1 (3), primorski 1 d), drlnsk! 2 (1), moravski — (1), vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (4) — Razglašene prisilne poravnave Izven konkurza: v dravski banovini 1 (—L savski 2 (—), primorski 1 (—). drinski — (1), zetski — (—), dunavski 1 (2), vardarski i (—). — Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 6 (3), v savski — (2), vrbaski — (—), primorski 3 (—), drinski 2 (—), dunavski 1 (4), moravski 1 2), vardarski 1 (4). — Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 2 (1), savski 1 (1), primorski 3 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 3  (—)-
— Skupinska potovanja smučarjev v Mallnltz (Avstrija). Avstrijski turistični biro v Beogradu priredi skupinska potovanja v Mallnltz, ki je smučarjem dobro poznan vsled svojih dobrih smučarskih terenov in smučarske šole Ker so cene Izleta izredno nizke, je slehernemu smučarju omogočeno 8 ali 14 dni prebiti v avstrijskim smučarskem raju Mallnitzu. Odhod Iz Ljubljane je 7. januarja 1935 ob 10.00 ter stane vožnja In vsa oskrba 1330 Din (1+dnevno bivanje), Din 934 (8dnevno bivanje) Avstrijski vizum je brezplačen. Informacije in programi se dobe pri »Putniku« v Ljubljani, ki sprejema tudi prijave do 28  t m.
Danes vesela komedija
Moja žena pustolovka
V glavni vlogi KATICA NAGY, Frirz Griinbaum
ZVOČNI   KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9U-
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vri»me s padavinami. Ve****- Je deževalo sa no v Ljubljani. Nai vis\i leniperatura je znašla v Splitu 14. v Ljubljani 10.6 v Mnrit;o*i, Zacjr :<d in Ssorhr 10. v Beogradu in Sarajevu 9. v Rosašl i slatini 8. Dav" ie Ka/al barometer v Ij'ibliani 757.3 temperatura ie zna^a-a 84
Se^reea na mos« i rez Bistrico pri Beri**e*rm. Ta most je tako *!ai\ da ni čuda, da se je pripetilo na njem že več nesreč Te cini *e peljal čez-nj potniški avlolos. pa odbil tri že trhi- ploh-1 in obttca1 v cdr^mi da so za kontni potonili na dru-t, pr. Potem po m«»»t z£ si«o poj raviii. vttidar so pa bili ce i p^fcri v nevarnosli, da se noniši pod njimi MaijS* nesreč*- *o biir- pogoste, v nedeljo se j** pa pripetila
i Y.'^J3 «€?reca. Neka ij ib!j^nska J.-užho je j &ia ČW Lio?t, ko so uamkrat začele |>okati p'vJ nogami uiostnice in r.=» so vsi zgfmeli v dobra dva metra globoko jamo, kj#-r so se oi") eli blatnega po'»>£,i, da ni*o napadali v vodo. Pri tem »o se v*i več ah manj I opaska1-* in pobili, a. o- »'"al" so tudi umo-co siranu Ponesrečene> to spravili v Beri-cevo in jim nudili prvo pomoJ. Most čez Bistrita pri Bericevem bo treha n»:nudo!na pOpnn iti
— Smrtna nesreča cs.o^r-nV'o  r Zagrebn. V nedeljo zvečer se je pripetila v Kostosi
pri Zagrebu smrtna oetreea. Lokomotiva somNorskega lojalnega vlrisa j3 vr^la na nio-lic čez potok Kosto*ama Zofijo Zaje tako močno, da je obležala m!*tva Pokojna jt bile rojena L 1899 v Slovenski Bistrici i »j ffulfta je pri Man ji čovič v Zagreta.
_ čudno ljubavno «lo*«veije 26 J*nni delavec. Andrija Peroš v Spli m jo doživel v Ijiibezni nekaj izrednega. Pred 7 meseci se je seznanil z Jelico Nedič in kmalu se je razvila med njima Ljubezen. Pred dobrim mcHiem je odpotovala Jeiioa k svojem, t ratu ? Slovenijo in Tant i»- hotel odpotovali z njo, da bi se poročila. Nekega dne jo do-bii pismo naj pride v Slovani'o češ da mu je našla službo. Andrija pa ni mogei odpotovati    temveč   ie   poslat   svojega prijatelja
Vojvodiea. da bi povedal Jelici. da kmalu pride za njo. Vojvodič je odpotoval, pa ni bilo več glasu o njem. »nkrat je pa dobi* Andrija od JeliČinega brata pismo, da sta se Jeliea in VoivodiČ poročila.
— Strašna nesreča na morju. V noč: od nedelje na ponedeljek se je pripetila blizu Zlarina pri otočku Tiat strasna nesreča. Parnik Zagreb« je na poti Iz Sušaka v Šibenik zavozil v jadrnico »Sv Roko« s tako silo, da se je kmalu potopila ln potegnila za eeboj svojega solastnika Ante Karamana škoda se ceni na 2000 Din. Jadrnica ni imela luči ln zato je prišlo do nesreče.
— Uboj predsednika občine. V vasi Lopižame blizu Sjelnice se je odigrala včeraj krvava tragedija Delovodja Dobroslav Miloševič je ustrelil predsednika občine Radišo Loviča, potem je pa skočil v vodo Tragedijo je zakrivilo staro sovraštvo, izvirajoče še iz občanskih volitev
— Smrt pod vlakom. Med železniškima postajama Zenice in Razpotočje eo našli včeraj ob progi mrtvega delavca zenlšk*1 železarne Davida Toliča. ki ga je ponoč-povozil vlak
— Jadrnica se je potopila. Jadrnica »Jela D.« je vozila včeraj iz -Italije na Rab opeko. Tik pred rabskim pristaniščem je zadela  z  bokom  tako  močno ob  obalo, da
se je čez Četrt ure potopila ln potegnila za seboj 25 vagonov opeke. Posadka se je v zadnjem hipu rešila.
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30
TOM MT_X v velesenzaciji
MINUTA PRED IZ URO
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene najnižje: Din 4.50 in 6.50
Iz Ljubljane
— Velika stanovanjska hiša na Dukiče-vem bloku je pod streho. Podjetje je imelo srečo, ker je bilo ves čas zelo ugodno vreme za tako pozno gradbeno sezono. Edino zdaj je začelo deževati, kar pa ne more ovirati dela, ki bo pa itak zdaj v glavnem končano. Nadaljevali bodo šele spomladi. V začetku so bili nekateri pomisleki zđ gradnjo tako visoke hiše nad drugimi visokimi hišami, ki so grajene tako, da bi imele Čim več solnea in zraka. Končno so se pa vseeno zedinili na to, da je hiša petnadstropna. Gradnja nižje hiše v skeletnem sistemu bi ne bila ekonomična, odnosno ne vsaj tako, kot je zdaj. Zunanje lice Gajeve ulice bo zaradi tega morda tudi nekoliko lepše, kot Če bi bili med hišami preveliki presledki.
—lj Spodtekljaj v lepotnem pogledu v mestu je grda vrzel na Erjavčevi cesti ob jahalnicL Nezazidanih parcel je sicer v mestu mnogo, vendar vse ne kaze tako zelo ulic da bi morali mižati pred njimi. Morajo pa biti vsaj snaine in imeti tik ob hodnikih primerne ograje. Tu pa vidimo nekakšno živo mejo ob hodniku ali prav za prav napol mrtvo. Prejšnje čase je bilo tam bezgovo grmovje, ki so ga oklestili otroci, da zdaj štrle samo še žalostne rogovi le, ki ne morejo zakriti, da v tem idiličnem kotičku ni tudi snaga doma.
—lj Nebo nas je osrečilo z jesenskimi blagodatmi, da se cedi po mestu najfinejša brozga kot v obljubljeni deželi med in mleko. Včeraj je bilo tudi na asfaltnih hodnikih dovolj izvrstne >omake<, da so bili pešci blatni, kot da je deževal blaten dež. Danes se pa pritožujejo nad blatom na cestah, kjer ni pravih hodnikov, kjer pa moramo biti z njim zadovoljni že dolgo ter je prav za prav naš privilegij. N. pr. na Ljubljaničinih nabrežj'ih.
—lj Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča članstvu, da stopi v veljavo nova naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov v Četrtek dne 13. t. m. Po čl. 1. smejo biti odprte trgovinske obratovalnice v okolišu uprave policije poleti od 7.30 do 12.30 in od 15 do 19 ure; pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Ker se v Ljubljani odpirajo trerovine običajno ob 8. uri zjutraj, apelira uprava združenja na članstvo, da tudi v bodoče odpira svoje obratovalnice ob 8. uri. V ostalem pa se mora članstvo držati obstoječih določil. 17. december <=e letos ne bo proslavil, zato bodo ta dan trgovine odprte Uprava.
—I] >FUerki njene ekseleneec, izvrstno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. ob
20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah zelo lep uspeh. Vsi obiskovalci so se dobro zabavali in od srca nasmejali. V glavnih vlogah nastopajo: Bučarjeva, Leva r jeva, Ervina Wrischer- Pe-trovčičera, Haniič. Jug in Karus. V ostalih vlogah nastopa ves ansambel odra. Režijo vodi Miran Petrovčič. Ker so bile vse predstave razprodane in je odšlo pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, naj blagovoli kupiti občinstvo vstopnice že v pred prodaji od sobote dalje.
—-lj predboiični naval na aocijalnopo-litičncm uradu. Kakor prejšnja leta, je tudi letos v decembru velik naval na socijalno politični urad mestne občine, kar je spričo vedno bolj naraščajoče bede razumljivo. Na uradu se zbira vsak dan od 100 do 200 prosilcev, vendar ni mogoče vsem ustreči, ker so sredstva večinoma že izčrpana. Urad nakazuje podporo le takim, ki so je res nujno potrebni. Zadnje mesece je prejel urad od banske uprave okrog 150.000 Din na račun bednostne&a fonda, kar pa je mnogo premalo. Banska uprava je obljubila uradu za prihodnje dni še izdatno podporo, ki je glede na božične praznike res nnjno potrebna. Da vsaj nekoliko omili bedo, je skUean za drevi ob 17 sestanek sastoooikov delodajalcev In delojemalcev, na katerem bodo
razpravljali s predstavniki socijalnega skrbetva mestne občine o pomožni akciji-
Sestanek bo ob 18. na magistratu.
Štajerske kopune, purane in piščance prvovrstne kvalitete dobavlja po naročilu Podružnica Lowy, Kolodvorska 36. Telefon 27-25. Odprto od pol 8. do 12
Danes kot dopolnilo
LONDONSKE POROČNE SVEČANOSTI
princese Marine z vojvodo Kentskim
ELITNI   KINO MATICA
—lj     Izpiranje     ulic    so nadaljevali
mestni delavci na praznik in v nedeljo Po ulicah se je namreč zaradi megle nabralo obilo nesnage, ki jo je vlažna megla prilepi jala k tlom. Delavci so očistili Že več ulic in cest ter trgov v središču, kakor tudi na periferiji mesta.
—lj Smartinsko cesto, ki vodi iz mesta cez Ljubljansko polje in ki je bila precej zanemarjena, bodo posuli. Te dni so na-vozili tja gramoza. Cesto so posuli že do Šmartna ob Savi, počenši od Kolinske tovarne.
—lj Ljudje potrebujejo kurivo ... Na Prulah postavijo vsako leto nove klopi, ker stare izginejo jeseni čez noč. Nekdo jih polomi in populi, da ne ostane za njimi niti eledn. Seveda si je tudi letos nekdo preskrbe! na ta način kurivo, a zdaj se vsaj še pozna, kje so bile prej klopi, ker strle iz zemlje zadnji ostanki. Vprašanje pa je, če klopi polomijo res revni ljudje ali imajo tudi pri tem vmes prste nočni tiči, ki najbrž mečejo klopi v Ljubljanico.
—lj Pogreb pokojnega Antona Gregorea
višjega revidenta državnih železnic v pok. bo jutri v sredo ob 14.30 izpred hiSe žalosti Ilirska ulica 19 in ne danes popoldne, kakor smo včerai pomotoma poročali.
—lj Na vogalih prometnih cest v mestu stoje že nekaj dni zopet posebne vrste beračev. So to mlade ali starejše matere z otročički v naročju, ki proseče iztegu-jejo roke ln  apelirajo s komaj slišnimi besedami   na  usmiljena  srca mimoidočih Ljudje se tudi res radi ustavljajo in mar sikdo stisne v nastavljeno roko skromno miloščino.    Matere, ki beračijo,   niso B kmetov In  tudi  ne  matere   e periferije, marveč prihajajo te nove beračice k nam iz notranjosti države, večinoma z juga In jih spoznaš že po drugačnem kroju oble ke.  Taki  primeri   kažejo,  da  so Ljubljan čani  še vedno navzlic krizi usmiljenega srca, kajti sicer bi ne hodili ljudje iz drugih krajev k nam beračit.
—lj V kratkem bomo Imeli priliko občudovati najnovejše filmsko delo Grete Garbo. To je monumentalni velefilm »Kraljica Kristina«. O tem delu gre glas, da je najboljše in najdovršenejše, kar jih je v zadnjem času ustvarila moderna kinematografija. Film bo že v nekaj dneh na programu v Elitnem kinu Matici
—lj ZKD film »Valček ljubezni«, ki se bo v petek predvajal na programu ZKD je eden izmed onih filmov, pri katerih občinstvo uživa in se zabava. Ta film je tudi pri nas 8voječa«no dosegel prav lep uspeh in publika je bila navdušena nad ljubko vsebino, kakor tudi nad igranjem. V glavni vlogi Lilian Harwey m Wllly FVitsch.
—lj Podružnica Sadjarskega hi vrtnarskega društva v Ljubljani priredi 12. t. m. ob 19. v predavalnici minareloSkega instituta na univerzi predavanje o konznmn sadja v našem mestu. Za predavanje se ji je posrečilo pridobiti g. Zupana, ravnatelja dohodarstvenega urada, ki nam bo nudil med drugim tudi zanimive statistične podatke o tem. koliko tn kaj Ljubljančani konzumirajo. Vstop za člane in nečlane prost.
—lj Razstava jaslic v Jakopičevem paviljona Je odprta vsak dan od 10. do 19. Vstopnina za odrasle 4 Din, za otroke 2 Din, za mladinske skupine po tO oseb ln šole po 1 Din.
—c Tretja letošnja predstava v celjskem gledališču bo najbrž v torek IS. t. m. Gostovala bo ljubljanska drama, ni pa še določeno, s katerim odrskim delom.
—c V celjski bolnici Je umrl v petek dveletni posestnikov sinček Martin Oplot-nik iz Grajske vasi, v nedeljo pa 52 letni železniški premikač Josip Kaze s Ponikve.
—c Kokošji tst. Neznan prijatelj tujih kokosi je v noči na soboto ukradel zaseb-nici ge. Klari Plevčakovi v Kersnikovi ulici 40 iz krumika pet kokoši, vrednih 100 Din. Tat je kokoši takoj zaklal in jih nato znesel.
SPORT
— Redni občni zbor 6- K. Ilirije za poslovno leto 1933—1934 bo v sredo 12, t. m. ob 20. uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Dnevni red občnega zbora obsega poročila upravnega odbora, sekcijskih načelstev ter revizijskega odbora, volitve ter sklepanje o predlogih upravnega odbora. Za redno članstvo je udeležba na občnem zbora obvezna.
Iz šfcefis toke
— Naknadna zaprisega sokolskega članstva. V prostorih škofjeloškega Sokolskega doma se je vršila v nedeljo dopoldne naknadna zaprisega onih bratov in sester, ki so bili 1. decembra iz opravičljivih vzrokov zadržani. Zbralo ^e je okrog 50 članov in članic, ki je imel nanje lep nagovor društveni tajnik br. Janko Potočnik, ki je tudi prečital prisotnim spomenico Engelberta Gangla V najlepšem razumevanju pvečanesra akta so Sokoli prisegli zvestobo in udanost Nj Vel kralju Petru n.
— Visok poset Ljubnika. Cas je najlepše pokazal, kako prav so imeli škofjeloški planinci, ko so zgradili na Ljubniku nad Škofjo Loko planinsko kočo. ?e več. kakor lani. je imel Ljubnlk posetnikov letos. Kočo je obiskalo doslej okros 2000 ljudi, skoro dve tretjini pa je bilo takib izletnikov, ki v koči niso bili. tako da mirne duže lahko računamo, da je bilo letos na Ljubniku 5000 posetnikov. Tudi zadnja dva praznika je bilo na Ljubniku mnogo Ljubljančanov.
T* Maribora
_ Podaljšanje rumenih železniških legitimacij, železniški vpokojenci, vdove in sirote naj vlože na najbližji postaji svoje rnmene železniške legitimacije v svrho podaljšanja veljavnosti. V ta namen je treba predložiti dekret vpokojitve, zadnji od rezek poštnih položnic in za otroke, stare nad 18 let potrdilo pristojne oblasti ter 1 Din za vložek Oni vpokojenci. ki bodo Še letos rabili legitimacije, naj jih predlože  v   podaljšanje  po Božiču, ostal:
pa čimprej.
— Prodajalka jajc in zlata ura. Ze večkrat kaznovana nepoboljšljiva 21 letna tatica Alojzija Juder iz Slov. Goric si je izmislila nov način nepoštenega življenja. Udinjala se je pri raznih kmetskih gospodinjah, da bi jim prodajala v mestu jajca. Seveda je tako marsikje prišla v stanovanja in se seznanila z razmerami Tako je izrabila nekoč priliko ln izmaknila z nočne omarice 1000 Din vredno zlato uro. med tem ko je šla stranka, ki je kupila jajca, po denar. Toda baš, ko si je tatinska prodajalka jajc ogledovala bleščečo se zlato uro, so jo zalotili in ovadili okrožnemu sodišču. Jurova je bila včeraj obsojena od senata na 2 meseca 7 dni strogega zapora. Tudi na razne pro dajalce po hišah je treba paziti!
— Izgubljeni valček« je naslov prihod nje glasbene novosti, ki bo njena premiera še pred Božičem Opereto je uelasbi! Robert Stolz ter je prirejena za oder po znanem zvočnem *šlagerju« »Dve srci v tričetrtinskem taktu«.
— »Hlapci« in »Konflikt« zadnjikrat. V torek 11. t. m. uprizore »Hlapce« zadnjič v sezoni Ta Cankarjeva vedno in povsod aktualna umetnina je letos v novi
zasedbi in inscenaciji dosegla popoln uspeh Veljajo znižane cene. — Poslednja uprizoritev  »Konflikta*-  bo v četrtek 13.
t. m. za red C. To dramo Je napisal umrli nemški dramatik, odvetnik dr. Maks Als berg. Delo je globoko po svoji etični zasnovi in teatrsko prav učinkovito ReffJJ« je Košičeva. Veljajo znižane cene.
— UHci kralja Petra  II.    in kraljice Marije.   V   Mariboru   bosta preimenovani Gosposka ulica v Ulico kralja Petra II. in Tattenbaehova ulica v Ulico kraljico M:, rije.   Ta predlog,   katerega Je stavil Ql
dnevni red prihodnje seje mostnetra svet.i odf?ek za preimenovanje nlie. mariborska javnost toplo pozdravlja
— Kot pri spovednici je Te dni na mestnem vojaškem uradu. Dolpe vrst* vojnih obveznikov stoje ves dan pred uradom, kjer se mora zglasiti vsak vojni obveznik v svrho zaprisege v nedeljo 15. t m Vsi uradniki so zelo zaposleni, kako pa tudi ne. saj je v Mariboru preko l'.ooo vojnih obveznikov
— Parmovo  opero  »Urh. Grof Celjski«
v kateri sodelujeta kot* sosta izvrstna operna pevca Vida Zamejic-Kovičeva in Pran NeraliČ, ponove v sredo 12. t m. za red B Delo je muzikalno prav sveže in režijsko izborno postavljeno. Dirigira Herzos. režira Skrbinšek
— Kolesarske tatvine na dnevnem redu, že nekaj mesecev beleži policijska kronika tatvine koles In skoraj nI dneva, da bi ne bflo komu ukradeno kolo Tako «sta prijavila Anton Pauk in Šofer Martin Babic, da sta jima neznana storilca odpeljala 900 in 1200 Din vredni kolesi Faukovo kolo je znamke TVaffonrad« m ima evid štev. KUHO. Babičevo pa je znamke »Vitter« z evtd štev. 10.352. Obe ukradeni kolesi sta črno pleskanl.
fz Kranja
— Občni zbor Strelske družine bo v soboto 29. t. m ob 20. v restavraciji Narodnega doma.
— Iz kulturnega življenja našega delavstva. Te dni je vprizorilo delavsko izobraževalno društvo jcSvoboda« komedijo »Razkrinkana morala«. Igra sama na sebi ni dosti vredna, tudi režija ni bila na višku. Zato se igralci niso mogli posebno izkazati, čeprav so precej pogumni, navdušeni, marljivi ter kažejo veselje do Igranja in siguren nastop. Nekatere vloge, zlasti tovarnar jeva žena, delavka Mana in župan, so bile dobro podane. Gotovo pa se bodo v bodoče pri boljši režiji In boljšem komadu še bolj potrudi h In izkazali Eno pa moramo povdaritt: vse priznanje našemu delavstvu, ki mu nI samo do zabave, temveč tudi do resnega kulturnega stremljenja. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena; seveda ve činoma od delavstva, v tem oziru so delavci lahko vzgled mnogim našim mesca nom, ki ne čutijo včasih niti te potrebe, da bi se udeležili kulturnih prireditev, ki so res vzorno podane. »Svobodi« želimo mnogo kulturnepra napredka.
— Aretacija. Kranjski orožniki so are tirali včeraj 26 letnega Antona T., brezposelnega mesqr<*kega pomočnika, W ga zasleduje ljubljanska poHeiJa radi prevare.
Stran 4.
»ouuvGHS&i piakujd«, dne ii. decembra 1934
-.9* TtV
64
— Kdo je?
Začul se je plah moški glas:
— Je tu doktor Minofren? Doktor Dunning prosu da bi prišel k nierrru v sobo.
Velie se je vprašujoče ozrl na Elle-ryja- Ellery se je obrnil k doktorju Minchenu:
— Ali hodeš oditi, John? Vidim, da te doktor Dunning z-elo nujno potrebni -je.
Minchen je krčevito stisnil z obema rokama naslanjalo stola in napol vstal:
— Ali misliš, da naj...
— Kakor te je volja. Mislim, da se bo vsak čas pričela tu izredno zanimiva zabava, ki bi je ne smel zamuditi.
— Povejte mu. da ne utegnem, ker imam preveč dela, — je zamrmral Min-chen.
Velie je zaprl zunaj stoječemu možu vrata pred nosom.
— Kdo pa je bil. Velie? — je vprašal Ellery.
— Vratar Cobb.
— Oh, — Ellerv se je zopet zleknil v naslanjač. — Nadaljujmo, gospodična. Kaj sem vam že narekoval?
Dekle je hitro prečitalo, kar je bH Velie narekoval.
.. da sta oba umora že pojasnjena. Abigail Doornovo in doktorja Janneva je umoril isti morilec. Iz nagibov, ki jih pojasnim pozneje v svojem podrobnem poročilu...
Ellery je planil pokonci, kajti v naslednjem hipu je zopet nekdo močno potrkal na vrata.
— Kdo pa je že zopet? — je krik-nil. — Velie. zaklenite vrata, da nas ne bodo neprestano motili.
Velie je pogledal, kdo trka, potem je pa zaklenil vrata.
— Bil je doktor Oold. — je odgovoril. — Vrag ga vzemi.
— Prav pravite. — Ellerv se je obrnil k asistentki. — Nadaljujmo. Iz nagibov, ki jih bom pojasnil pozneje v svojem podrobnem poročilu, ne bom tu omenjal nagibov obeh umorov, niti načina, kako sta bili žrtvi umorjeni. — Nov odstavek, gospodična! — Morilec Abigail Doornove in doktorja Frandsa Janneya je ...
Tu je Ellery zopet obmolknil in v sobi je zavladala grobna tišina. — Trenutek, prosim, na nekaj sem pozabil. Tu moram v informacijo nekaj pripomniti — gre za afero Dunning-Fuilerjeva v Janevevi kartoteki. Gospodična, bodite tako prijazni in poiščite mi to beležko, p redno začnem znova narekovati.
— Prosim!
Asistentka je vstala, položila belež-nico in svinčniik na pisalni stroj ter stopila k Jannevevi mizi.
— Dovolite. — ie zašepetala, obrnjena k Inšpektorju Oueenu.
Inspektor je nekaj zamrmral in pomaknil svoj stol naprej, da bi se mogla asistentka preriniti med mizo in steno. Iz žepa naškrobijenega predpasnika je potegnila klinček in odprla predalček kartotečne omare.
V sobi je še vedno# vladala grobna tišina. Vsi so napeto opazovali vsako asist-entkino kretnjo.
Vzravnala se je. držeč v roki sveženj papirjev, prevezanih z modrim trakom. Izročila jih je Ellervju, potem je pa mirno sedla ter vz-ela svinčnik in be-ležjrco.
Ellerv je sedel udobno zJeknjen v naslanjaču in puhal oblačke dima v strop. Mehanično je obračal liste v kartoteki, pri tem je pa nepremično gledal svojega očeta. In s temi pogledi sta se oče in sin kmalu sporazumela. Inšpektorju se je zjasnH obraz, iz oči mu je odsevala groza, obenem pa odločnost. Kmalu je pa dobil njegov obraz zopet prejšnje poteze.
Ellerv se je nasmehnil.
— Vidim, da je inspektor Ouen od-
kril   prav kar nekaj   važnega, — je
vzkliknil — Kar prepustite vse to nama!
Inspektor se K nemirno pre-nikai.
— Papa, ali bi ne hotel ti zaključiti pisana policijskemu komisarju?
— Zakaj pa ne, — je odgovoril inspektor mirno. Vstal je, stopil k mizici in položil roko na pisalni stroj.
— Pišite, kar bom narekoval, gospodična, — je dejal in njegove oči so bile pri tem nevarno vesele. Morilec Abigail Doornove in doktorja Janneva je — primite jo, Thomas — Luciile Priceva!
XXX.
EULERY OUEN POJASNJUJE, KAKO IN KAJ.
Pozne popoldanske izdtj^. ;is;ov so širile vest. da je bila Luci'Ie Pnceva, izprašana strežnica in asistentka pokojnega doktorja Janneya, aretirana zaradi dvojnega umora svojega šeia in nL.;;onarke Abigail Doornove.
Nič drugega.
Nič drugega namreč ni b;k> mogoče zvedeti.
Glavni uredniki vseli newyorških listov so vpraševali svoje poročevalce: Ali je to res, ali pa gre zopet za misti-fikacijo, kakor je bila ona o Swanso-novi aretaciji?
Odgovor se je slastf v vseh primerili:
— Ne vem.
Izjema je bil samo Pete Harper, ki je planil ves zasopljen h glavnemu uredniku, ostal pri njem pol ure ter govoril in govoril.
Po njegovem odhodu je vze4 glavni urednik z drhtečimi rokami z mize več s strojem tesno popisanih pol in začeJ pisati. Kmalu je ves presenečen izbuljil oči, pograbil slušalko in začel dajati navodila uredništvu, tiskarni itd.
Harper je bil edini izmed novinarjev, ki je imel spisano obširno poročilo o obeh umorih in obraz mu je kar žarel pri misli, da bo zdaj zdaj vse pripravljeno za tisk, da bo začel rotacijski stroj takoj bruhati tisoče in tisoče izvodov med strmeče ljudi, čim dobi dovoljenje od Ellery Oueena. Harper ie skočH v avto in oddirjal na po-hcijo.
EHery Oueemi storjena trshiga se je
bogato poplačala.
V pisarni distriktnega prokuratorja je bilo vse na nogah. Sampson se je v
naglici posvetoval s svojim asistentom Groninom, potem je pa smuknil iz svoje pisarne in hitel na policijsko centralo.
Na magistratu je bilo vse narobe. Zupan, zaklenjen v svoj kabinet s svojimi tajniki, je hodil po sobi kakor tiger, pripravljen na skok. Diktiral je, naročal, odgovarjal na telefonska vprašanja mestnih uradnikov m pot mu je IV. po zardelem obrazu.
— Medkrajevni telefon. Guverner khče.
— Z vezite me z njim. Župan je pograbil slušalko. — Halo, halo! Guvernerja ... Glas se mu je pomiril, njegov obraz je dobil zopet dostojanstven izraz. — Da, kmalu bo vse končano... Da, res je. Priceva je morilka.. . Vem, gospod guverner. Vem. O nji se ni mnogo govorilo. Vse je šlo gladko. — Pet dni — pomislite,, v petih dneh so pojasnili dva najzagonetnejša umora v zgodovini našega mesta. Pozneje sporočim telefonično podrobnosti. Hvala, gospod guverner!
Odložil je slušalko tn v sobi je zavladala tišina. In zopet mu je 1*4 pot s čela, zopet je naročal svojim tajnikom, kaj je treba storiti. — Gromska strela! Kje je policijski komisar! Poskusite telefonirati mu v urad. Kaj tiči za tem ? Moj bog, jaz sem edini človek v New Yorku, ki ne ve, kaj se godi okrog njega.
Pri izpita.
— Kaj je storil Mohamed, ko je dovršil trideseto leto?
— Prestopil je v enaintrideseto.
Naziranje o ženski lepoti se izpreminja
Vitka ženska postava, Id Jo ]e prinesla svetovna vojna,
Dočim napenjajo zdaj ženske vse stie, da ostanejo vitke, so veljale še pred vojno suhe ženske za grde. Naziranje o ženski lepoti se je bistveno iz-premenik). Sicer pa lepotice kakor zdaj tudi pred vojno niso bile vedno res lepe. Najbolj občudovana lepotica Francije pred veliko revolucijo Manon Roiandova je celo dvomila o svoii lepoti in opisala jo je takole: >Ko sem dorasla, sem meriJa približno pet čevljev. Moje noge so imej> lepo obliko, čez boke sem bila preozka, moja hoja je bila lahka in prožna. Toda pri natančnejšem ogledu mojega obraza se je moral vsakdo vprašati: »Kje ie ta lepota? Moja usta so nekoliko prevelika in sama poznam mnogo lepših. Toda malokatera usta se znajo tako sladko in zapeljivo smehljati. Moj pogled je resen in samozavesten, včasih ima v sebi nekaj pretečega, večinoma je pa božajoč in privlačen. Na svoj nos sem se že večkrat jezila, ker je spredaj predebel. Moja brada moli preveč naprej. Temna polt, polne roke s tankimi dolgimi prsti, polna postava, izražajoča trdno zdravje, to je vse, kar mi je dala narava«.
Manon Roiandova je torej sama priznala, da ni bila vzor lepotice. Vendar so jo povsod občudovali. Pojem o lepoti se izpreminja po času in kraju. Po mnenju strokovnjakov, posebno zdravnikov, so se ženske po vojni v svoji zunanjosti najbolj izpremenile. Okrogle postave so se morale hitro umakniti vitkim, polni boki so izginili, izpremeni! se je tudi obraz ženske, ki je zdaj okroglejši in za lepe veljajo bolj koščene roke. Zdravniki ne smatrajo te spremembe za rezultat mode,
temveč trdijo, da se je moda prilagodila sedanjemu organičnermi stanju ženske. Svetovna vojna je prinesla ljudem slabšo prehrano, izdatne hrane je bilo od leta do leta manj, ljudje so morali jesti razne surogate in tako se je močno izprementf njih organizem. Pomanjkanje dobre hrane je vplivalo celo na žleze in njihovo hormonalno delovanje. Iz ženskih teles je izginila maščoba, v zvezi s tem procesom telesa se je pa izpremeni I a tudi ženska dusev-nost.
Pred vojno so ženske živele bolj čustveno in se izživljale duševno, po Vojni so se pa z vso vnemo vrgle na sport in v boj pa obstanek. In tu so se začele družiti anatomične okolnosti z gospodarskimi. Moda je storila samo to, kar stori navadno, neizogibno realnost je izpremenila v lepoto. Cez noč je postala vzor lepote vitka, v boju za obstanek utrjena, praktična ženska. Na novih ženskih postavah bi vihrale stare obleke kakor zastave in zato so morale priti v modo nove. Zadnje čase si pa mednarodna moda zopet prizadeva vrniti ženskam čisto ženski tip. Cc bo to prizadevanje prodrlo, ne bo šlo zopet za diktat mode, temveč za pri4agodevanje razmer. Časi so sicer še vedno težki, toda pomanjkanje ni nikjer tako »eliku, kakor je bilo zadnja leta vojne. In tako se vrača ideal stare lepote, počasi sicer, ker še ne moremo govoriti o splošnem blagostanju. Zaenkrat se je temeljito zbolj^ala pre-1 ni samo pri premožnih ljudeh, vendar . a Si.iemo upati, da ni več daleč čas, Lo bodo zopet v modi polni ženski obrazi in okrogle ženske postave.
Lepa narodnoobrambna
akademija
Resolucija združenih trboveljskih narodno obrambnih društev — Protest proti zatiranju naših podjarmljenih
bratov
Trbovlje, 9. decembra. Združena trboveljska narodno-obrambna društva so priredila snoči v dvorani Sokolskega doma lepo narodno-obrambno akademijo. Uvodoma je predaval zastopnik narodno-obrambnega sveta iz Ljubljane, ki je v svojem govoru predočeval neprestano napredovanje germanizacije našega naroda na severu slovenske zemlje. Našteval je ogromna denarna sredstva, ki jib zbirajo in uporabljajo Nemci za gradnjo nemškega mostu preko našega ozemlja do Adrije, katerega realizacijo tudi po svetovni vojni žilavo nadaljujejo. Naša severna meja je danes bolj kot kedaikoli ogrožena po naših narodnih sovražnikih, zato je tudi nar odpor proti prodirajoče-mu germaTvzmu nujno potreben. Naše dosedanje narodno-obrambno delo ni dovoljno, ni dovolj uspešno, da bi m vrlo germanizaciji naSega naroda na severu. Val germanizacije že nevarno pljuska ne 'e preko naših narodnostnih, marveč tudi že preko držfivr.ih mej na severu. Nemci kupu te i o ns slovenskem ozemlju naše nekdaj naj-rrdnejše kmetije, katerih gospodarstvo *e kriza omajala, toda Nemci žilavo delujejo tudi na kulturnem polju, kar je še mnogo nevarnejše. Ustanavljajo se nove nemške Šole in razredi ob naši meii. Nemška industrija z vsemi silami podpira nemška bojna društva »Schulverein« in *Sud-
marko«, ki razpolagata z milijonskimi sredstvi za pospešeno germanizacijo našega naroda, zlasti mladine na severni rasi meji. Obenem pa ta nemška industrija potom svojega kapitala, ki ga ima v r.aši dr-ža-vi. izkorišča naš narod, ki se zaradi pomanjkanja domačega kapitala ne more g o-
Razpis službe.
Vfestna hranilnica ljubijanska v Ljubljani razpisuje pogodbeno
mesto ravnatelja
* delokrogom, določenim v pravilih Mestne hranilnice ljubljanske.
Pogoji za sprejem so naslednji:
1. Jugroslovensko državljanstvo;
2. popolno znanje državnega jezika, slovenskega in srbohrvaškega, vKljučivši tudi popolno obvladanje cirilice ter popolno obvladanje vsaj enega izmed naslednjih jezikov: francoščine, nemščine ali angleščine;
S. popolno telesno in duševno zdravje;
4. neoporečno življenje v moralnem, gospodarskem in nacionalnem o žiru;
5. starost od 30 do 45 let;
6. usp 5na dovršitev pravne, državno-znanstvene ali narodso-go-
spodarske fakultete, odnosno trgovske visoke sole s predpisanimi izpiti, po možnosti z doktoratom ;
7. večletno hranilnično ali bančno službovanje 8 popolnim poznanjem vseh panog poslovanja denarnih zavodov ;
8. dokazi o uspešnem, sam o« talnem in iniciativnem delovanju aa polju kredita, denarnih zavodov in monetarnih problemov;
9. reference vodećih denarnih zavodov ali uglednih goepodarakih predstavnikov.
Prednost imajo ob enaki kvalifikaciji prosilci, rojeni v LJubljani in istotja pristojni. Mestna hranilnica ljubljanska pa si pridržuje pravico končne odločitve.
Prošnje s prilogo curricuJum vitae, s podrobno navedbo dosedanjega delovanja, višine zahtevanih prejemkov, z dokazili o tem. da so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji in z navedbo dneva, s katerim prosilec lahko nastopi službo, Je vložiti pri Mestni hranilnici ljubljanski najkasneje do 81. decembra 1934.
Ljubljana, dne 10. decembra 1984.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
PRIMA ZIMSKA JABOLKA sortirana, od Din 2.50 dalje. — Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi. Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2106 ali 3755. 3624
RAZNA PERUTNINA
Jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v fllijalni trgovini Kme-
usnjeni
salenji*! it-a nakup pri
najbolj*.
PRESKERJU, LJUBLJANA. Sv Petra c 14
Kontroliran med
vseh vrat — tudi ajdov med
za potice nudi Društvena čebe-
tijske družbe, Igriška uL.cs. 3 j Urna, Ljubljana. Pražakova 13. (za dramo). Telefon 3755. 3623 1 telefon 35-45. 3589
Narodna
tisk arna
LJUBLJANA
spodarsko osamosvojiti. Toda naš narod rna druga učinkovita sredstva, da se ubrani pred izkoriščanjem onega kapitala, ki pospešuje raznarodovanje našega narod* ob naši severni meji. To je gospodarska akcija nase narodne obrambe, ki gre za tem, da naj kupuje naš narod le 1 >maoe izdelke, tuje pa zavrača. To je naloga vseh narodno-obrambnih društev, Kajti s tem bomo oslabili ofenzivno silo |rma-ri7acije, ki črpa največ sredstev od svoji, ga kapitalizma. S tem pa bo naš larod rudi najbolje izpolnjeval veliko ->por.ko Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi.t:telja
»čuvajmo Jugoslavijo«- — Predavatelj ie žci za svoja izvajanja živahno odobravanje.
Nato je bila prečitana resoluciia 7dro-
ženih tukajšnjih narodno-obrambnih li-u-5tev, ki se glasi:
»Prilikom narodno-obrambne mamfesra-
cije dne 8. decembra t L v Trbovijah zbrani Jugosloveni izročamo vsej jugoslovenski javnosti in vsemu kulturnemu svetu naslednjo resolucijo, v kateri ugotavljamo:
1. da ima Jugoslavija izven svojih mej skoro 1 milijon podjarmljenih bratov, koji ne viivajo nikake zaščite tn so oropani vseh človečanskih pravic;
2. tiačitelji naših podjarmljenih brttirv
pa imajo v mejah naše države več tisoč
plačanih   ljudi   in   optantov,  ki pom.igajo
neprijateljem Jugoslavije pri njfSovem razomem delu;
3. da uživajo takozvane madžarske, nemške in italijanske manjšine v Jugoslaviji zatigurano in nemoteno popolno na-rodno-prosvetno, gospodarsko tn kulturno življenje, da uprav privilegiran položaj.
Predvsem moramo ugotoviti, da so nase narodne manjšine izven mej naše države avtohtone v deželah, kjer prebivajo, dočim so omenjene tudi manjšine v naši državi priseljene ter le umetno stvorjcoe. Protestiramo proti nečloveškemu iti nekulturnemu postopanju z našimi manjšinami izven mej naše države.
Protestiramo proti vsem temnim, nam
zlo želečim silam v inozemstvu, katere pod zaščito najofici jelnejših tujih državnih krogov vodijo strupeno kampanjo prort naši državi, njenemu notranjemu redu in narodnemu edinstvu v nameri, da razbijejo Jugoslavijo ter si utro pot na Balkan.
Končno najodločneje protestiramo proti onim, ki so v stremljenju za tem ciljem že   dolgo — v sramoto vsega kulturnega
sveta — javno pripravljali in končno izvršili atentat na velikega tvorca jugoslo-venskega edinstva, močnega in iskrenega pobornika ideje svetovnega miru in mednarodne sloge, istočasno pa tudi sigurnega preprečevalca izvršitve vseh peklenskih namer omenjenih temnih, sovražnih nam sit
Svečano obljubljamo, da bomo hodili po poti, ki nam jo je pokazal naš veliki kralj in da hočemo do zadnjega diha izvrševati sveti amanet: »Čuvajmo Jugoslavijo!« Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta.
Sledile so razne učinkovite deklamacije, odrske scene in skioptične slike, predstavljajoče trpljenje naših bratov v tujini, nakar je bila akademija zaključena s petjem državne himne, ki jo je zapela mladina.
Litvinov v Ženevi
V 2enevi preživlja zastopnik Rušile Litvinov večere v točilnici »Bava-riac. Cim sede za rezervirano mizo. sedeta za sosedno mizo dva švicarska detektiva v civilu in ne odvrneta od njega pogleda, dokler ne odide. Detektiva imata ves čas pripravljene revolverje, ker sta o4govorna za osebno varnost Litvinova. Sovjetski delegat je v Ženevi dobro zastražen. Proti polnoči se vrača Litvinov v hotel Richmond, kjer stanuje. Cim vstane, vstaneta tudi detektiva in mu sledita za petami.
Nekega večera, ko je odhajal iz točilnice, je Litvinov zadel z roko bo revolver, štrleč detektivoma iz žepa. Bodite previdni prijatelj, je dejal detektivu, strelnega orožja nimam rad, ker se lahko pripeti nesreča. Verjemite mi, saj se spoznam na ta spon dobro še iz prejšnjih časov. Ko je stopila nekoč k Litvinovu mlada Japonka in ga prosila za avtograf za združen e pacifističnih žen Japonske, je vzel Litvinov po kratkem premisleku nalivno pero in ji napisal posvetilo v obliki znane prislovice o lastovkah. Napisal ji je: »Ena japonska pacifistka še ne prinese pomladi.c
Kiepura se je spreobrnil
Ko je prišel v Nemčiji na krmilo Hitler, so slavnega pevca Jana Kiepuro izgnali deloma zato, ker je Poljak, še bolj pa zato, ker je Žid. Ko sta se pa Berlin in Varšava pobotala, so povabili Kierpuro zopet v Berlin, kjer je pel pred Hitlerjem, Goringom, Gobelsom in drugimi vedjaki tretje države. V tem času so si Nemci prizadevali tudi, da bi se vrnil v Nemčijo znani umetnik Huber-mann, toda on je vabilo odločno odklonil. Te dni je pel Jan Kiepura v berlinski državni operi v »Tosei«. Navzoč? je bdi tudi Hitler, ki je sam dal znak za ploskanje. Pred glavnimi vrati je množica, pričakovala poljskega tenorista in ga prosila, naj še kaj zapoje. Kiepura je prošnji ustregel. Naslednjega dne je berlinski tisk slavil Kiepuro in ga povzdigoval nad Carusa,
Kiepura je potem povabil k sebi berlinske novinarje in omenjal zlasti svoje vtise, ki jih je imel iz pogovora z Go-ringam. Zdaj že vem, od kod veje nov veter, moje največje občudovanje gre generalu Goringu, čigar temeljito poznavanje umetnosti me je naravnost očaralo. In v tem duhu je nadaljeval Kiepura svoje pripovedovanje. Ta spreobrnitev poljskega židovskega pevca in njegovo občudovanje antisemita Gotrin-ga je zelo značilno.
Vse se mu smehljajo.
— Meni se vse ženske smehljajo.
— Kaj si milijonar?
— Ne. temveč fotograf.
Teorija m praksa.
eščan sreča v parku gospoda z in devetimi   otroci ter vpraša ka. kdo je to.   Paznik mu odgo-
M ženo pa/ni vori:
— To je avtor knjige: »Zakon brez
:rc'k<
Joaop ZufMDčoc- — Z« »Narodno tiskamo«: Fran Jezeršek — Za opravo m rnseram   .1r' tattj   Omr Cbnamt
V«r  • LmblMni