II j} 'ti . Leto XXH., št. 260 ana, četrtek £2. novembra 1942-XXI Cena cent. 89 Kpciviustvo. uiuoiiaua. fuccuuieva mlia S. Telefon fc. 31-22. 51-21 »1-24 merami oddelek: Ljubljana. I*uccini)ev« ■!»- ea i - Telefon fc. 31-23. Jl-2« Podružnica Nove mesto i Ljubi jamica ce*ca 43 Računi: za Ljubl)an9tc pokrajine pri pofcno-čekornero zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italije Se-r>7io Conti Corr Po«t Nc 11-311« iZKi./l C.No i,VMOPi1V() ra o Kj Italiir m inozemstva ima |Jnir-n. »MhhiinrJ Iralians * -V MIT: A NO Izhaja vsak d a a razen ponedeljka Naročnina zcaia mesečno La IS.— ta inozemstvo pa Lir 22JM. Uredniiieo: UuMlaua. Pucctnijeva ulica ktr. 9. ker. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopis« se se vračajo. CONCESSIONARlA ESCLUSIVA pa la blidri di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Itaiiana S A. MILANO rancilo RIM. Istočasno s premikanjem nemških čet so edinice italijanskih čet davi vkorakale na ssemlje nezasedene Francije. (Štefani.) ©1 nostrl aerosllerantl a pieco, un altro dannegglato — Uniti centrate — L'aeroporto di Algeri b^mbardato Gravi perdite nemldie in velivoli fla merra e ti Ob rojstnem dnevu Nj. VeL Kralja In Cesarja Jeile Forze Armate . embre il seguente no continuati i pre- II Comando Suprom comuniea in data <;. bolieitino di gum.. Sul fronte egiziai^ . ordinati movinienti delle truppe itaiiane e gei-;nanic)ie c':e m favorevoh ».contri iianno distrutto r.na decina di mezzi blindati. L'aviazione dt'11'Asse ha svolto inlensa attivita ed abbattuto qcsttro velivoii bri-tamiici. Ne! periodo compreso fra il 5 e il 10 novembre, in base anthe a segnalazioni tar-divamente perv^mite, Parma aerea nemica ha in totale perduto in combattimenti avve-nnti nel cielo dcll'Africa settentrionale, 27 apr»areechi. Squadriglie di nostri aerosiluranti hanno condotto rinnovnti attacohi cor.tro le for-mazioni navali angio-americane nelle acque algerine; un incrociatore nemico raggiunto e squarciato da tre siluri rapidamente 6 co-lato a piceo; un altro e stato dannegglato; un piroscafo di 15.000 mila tonnellate, pure colpito, e stato visto sfeandare ed 6 da ri-tenersi affondato. Numerose a'.tre nnita da gnerra e mer-cantili risultano centrale dagli aviatori te-desehi che in dnelli con la caccia avversa-ria abbattevano un »Hurricane«. Una nostra formazione ha attaccato e bombardato con grande successo 1'aeroporto di Algeri sul quale sono divampati vas ti incendi. Nel pomeriggio di ieri un velivolo nemlco, raggiunto dal tiro contraereo, si incendiava nel cielo di Augusta e precipitava nei pres-si della penisola di Magnisi; uno dei com-ponenti dell'equipaggio lanciatosi eol para-cadute veniva catturato. Un velivolo nemico tipo »Spitfire« 6 stato abbattuto datia n ostra caccia ed 6 pre-cipitato in fiamme presso l'isola Sapientsa al sud di Navarrino. Aerei britannici hanno compiuto la notte seorsa una nuova incursione nclla regione perifcrica di Cagliari, causando qualche danno e ferendo alcuni civilL "Si t; $>. m M % tfStfS esamce tli torpednih letal ena, neka druga poškodovana — Vojne ugodene — Alžirsko letališče bombardirano — ude sovražne letalske izgube čilo: Glavni si-n italijanskih Oboroženih sil Je objavil 11. novembra 893 vojno poro- Na eript'k?r.', bojiSču so se nadaljevala p,. r-ičitu premikanja italijanskih in nem-6l&a čet, kj so v ugodnih spopadih uničile kaki;: 10 oklepnih vozil. Osno letalstvo se jo živahno udejstvo-valo in tstreiiSo i britanska letala. V dnb med 5 m 10. novembrom je sovražno 1- talstvo. 'ieloma tudi na osnovi kasneje dospelih jpozoril, izgubilo v celoti v l?ta!skih spopadih v zraku na-d severno Afriko 27 k trd Eskadre naših torpednih letal so ponovno napadale angl škc-ameriške formacije v alžirskih vodah. J ~ sovražna križarka, ki so jo zadeli in .- •:? trije torpedi, se je naglo potopila .H. . draga križarka je bila poškodovana; 1". lanski parnik, ki Je bil prav tako zadet, pa so videli, kfcko se je nagnil, in ga je smatrati za potopljenega. Nešteto nadaljnje bojne in trgovske edinke *o pogodili nem4ki ktalci. ki so v dvobojih s sovražnimi lovci sestrelili eno letalo lipa »Hurricane«. Naša letalska skupina je napadla in z velikim uspehem bombardirala letališče v Alž'ru, na ksat^reir. so izbruhnili obsežni požari. Včeraj popoldne je protiletalsko topništvo pogodilo nad Augusto sovražno letalo, ki se j p vnelo in strmoglavilo v bližini polotoka Magnisi; en član posadke, ki se je vrgel s padalom proti zemlji, je bil zajet. Naši !?nei so sestrelili sovražno letalo tipi »Spitfire«, ki je strmoglavilo v pla- menih pri otoku Sapientesa južno od Na- varrina. Britanska letala so preteklo noč izvršila nov napad na okoliško področje Cagliarija in pri tem povzročila nekaj škode ter ranila nekaj civilnih oseb. Koncentracija osovinskih sil na egiptski tati Berlin, 11. nov. d. Razpravljajoč o razvoju vojaškega položaja na bojišču v zapadnem Egiptu naglašajo v nemških vojaških krogih, da je treba pričakovati, da se bo v kratkem zelo okrepil odpor nemških in italijanskih sil, zlasti sedaj, ko je maršal Rommel potegnil bojno črto tako, da so se znatno skrajšale nemške in itali- janske oskrbovalne zveze v zaledju, medtem ko so se obenem sovražnikova oskrbovalna pota podaljšala. Vse sile nemškega in italijanskega oklopnega orožja, ki so bile prej razširjene na širokem področju med Tobrukom in samo fronto, so se sedaj lahko koncentrirale ter predstavljajo novo hudo nevarnost za britansko napredovanje. Buenos Aire«, 10. nov. s. Ameriški mornariški minister Knox je izjavil, da zmaga nad Rommlom še ni gotova in da je sovražnik izredno spreten. Obstoji še vedno možnost, da bi Rommel dobil pomoč in da bi se bitka spremenila v dolgotrajno borbo. Zato je bedasto pisati o zmagi, dokler še ni dosežena. Poročilo Eksc. Galbiatija poveljnikom legij Rim, 10. nov. s. Davi je šef glavnega stana Milice imel v vseučiliščem mestu poročilo 156 poveljnikom legij na nacionalnem ozerni u v navzoč:osci poveljnikov con, poveljnikov protiletalskega topništva Milice, pomorske, vseučiliške in obmejne Milice, zveznih oficirjev ter višjih oficirjev splošnega poveljstva. Zaključne faze njegovega poročila sta se udeležila tudi tajnik Stranke "n državni tajnik v notranjem ministrstvu. Poveljniki legij, ki so se vsi že borili in od katerih so mnogi tudi ranjeni, so obširno poročali o uspešni organizaciji leg;onarskih formacij, poudarjajoč, da preveva oborožene črne srajce na začetku tretjega desetletja režima bolj ko kdaj prej ona vera, ki jih je zbrala pod iiktorskimi znaki v eni sami železni volji do borbe. General Galbiati, ki je navzočim priporočil, naj povečajo svojo podporo družinam onih tovarišev, ki na vseh bojiščih izkazujejo svojega bojnega duha Milice, jc nato obrazložil politično-vojaški položaj in dal smernice za izvedbo prostovoljne uvrstitve mladih sil in nadaljnjo okrepitev legij. Poročilo, ki se je razvijalo v ozračju navdušenega tovarištva, se je zaključilo s goglas-ndim vzklikom legionarske ljubezni: Duce! Popoldne so se udeleženci podali na Razstavo Revolucije, kjer jih je sprejel podtajnik Stranke Ravasio in kjer so poveljniki Milice s pobožno zbranostjo občudovali spomine na velike žrtve ln junaštva, pri katerih so sami sodelovali in ki jih kažejo v isti vdanosti tudi na bojiščih, kjer se bore, da bi ustvarili veliko bodočnost italijanskemu narodu. las Francozom Ljubljana, 11. nov. Italija praznuje da-i nes rojstni dan Nj. Vel. Kralja in Cesarja. Ta slavnostni dan je našel poglavarja Italije v prvih vrstah sinov Domovine, ki hočejo vestno in hrabro vršiti osnovno dolžnost: služiti z vsemi sredstvi in z vsemi silami Domovini v orožju. Ta dan je zdrtml okoli vzvišene osebe Vladarjeve vsa italijanska srca in vsi italijanski domoljubi gledajo na svojega Vladarja, ld je dajal in daje vedno svetal primer plemenitega domoljubja, junaštva in požrtvovalnosti Vsa Italija je danes združena s svojim Kraljem v neomajni veri v dokončno zmago pravične stvari. Kralj in Cesar Viktor Emanuel UL je v razdobiu svoje dolge vladavine sodoživljal dvig Italije, sodeloval pri tem velikem poslu in njegova življenjska pot je neprekinjen niz borbe, junaštva in uspehov. Lik Kralja in Cesarja je italijanskemu narodu že štiri desetletja znak za trajni napredek in neprestani dvig Italije. On verno čuva slavno dediščino in njegova življenjska doba je doba izrednih uspehov na političnem, vojaškem in družbenem polju. Vladarjeva izredna dar lekovidnost je omogočila popoln uspeh velike Revolucije, njegova modrost je omogočila dogodke, ki so iz temelja iz-premenili lice Države. Z zaupanjem zre ves narod svojega Se§a španske vla3e Madrid, 11. nov. s. španska vlada se je včeraj pod predsedstvom generala Franca sestala na sejo, ki se je končala pozno zvečer. Odobreni so bili številni ukrepi upravnega značaja. F-^vdp mmški v€f§ki9 naj takoj vkoraka v nezasedeni del Francije Berlin. 11. okt. d. Državni kancelar je izdal danes naslednji proglas: Francozi! častniki in vojaki francoske oborožene sile! Dne 3. septembra 1.1939 je angleška vlada brez vzroka in brez vsakega povoda napovedala Nemčiji vojno, žal se je takrat tem zasnovalcem vojne posrečilo, da so pregovorili tudi francosko vlado, da se je priključila tej vojni napovedi Anglije. Za Nemčijo je pomenilo to nerazumljivo izzivanje. Nemška vlada ni od Francije ničesar zahtevala in ni imela nasproti Franciji nobenih zahtev. Nem-iki narod, ki je moral nastopiti proti Angliji, ni gojil nobenega sovraštva proti Franciji. Zaradi t«» vojne .ie prišlo nad neštete rodbine obeh narodov mnogo gorja ln nesreče. Po prslomu francosko-angleškega sodelovanja in po porazu angleške vojske pri Dunkerquu je Francija zaprosila za dovolitev premirja. Nemška vlada je pristala nanj, morala pa je skrbeti za to, da bi pozneje ne nastale nove vojne nevarnosti na tem področju. Nemčija ni imela namena, da bi Francijo ponižala a!i uničila ali razdejala njen •vetovni Imperij, temveč je hotela nasprotno v poznejšem premišljenem miru doseči ozračje medsebojnega sporazuma. Odtlej je Anglija in poslej tudi Amerika skušala zmerom znova dobiti oporo na francoskem ozemlju, da bi lahko vojno nadaljevali na tuiih tleh. Zadnje dni sta izvedli podoben poskus z roparskim napadom na zapadne ln severne afriške dežele, da bi lažje nadaljevali morebitno prodiranje na francosko ozemlje. V zadnjih 24 urah je bila nemška vlada obveščena, da bi se te operaci je imele razširiti t»idl z zasedbo Korzike in z napadom na južno francosko obalo. Zaradi tega sem se odločil, da sem dal nemški oboroženi sili povelje za takojšnjo zasedbo nezasedenega dela Francije z istočasnim zagotovilom, da bo nemška oborožena sila vkorakala v te kraje kot prijateljica francoskega naroda. V tem pogledu je dobila nemška vojska vsa potrebna navodila za nadaljnje postopanje v zasedenih krajih. Francoska vlada bo lahko tudi v bodoče opravljala vse svoje zakonite posle, tako da bo francoski narod čim manj čutil obremenitve tega izrednega ukrepa. Ob koncu poudarja državni kancelar v svojem proglasu, da je prepričan, da bo francoski narod globoko doumel veliki pomen te njegove odločitve in ne bo nikjer oviral težke naloge nemškega vojaka. Prav gotovo pa se bodo marsikje zglasili tudi mnogi Francozi, ki bodo pripravljeni skupno z nemškim vojaštvom nastopiti v skupni obrambi za meje Francije proti zagrizenemu sovražniku, ki je tudi Francoze več kakor 300 let samo ropal in izkoriščal ob vsaki priložnosti. Nemške čete prekoračile demarkacijsko črto Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Nemške čete so 11. novembra zgodaj zjutraj z zasedenega francoskega ozemlja prekoračile demarkacijsko črto proti nezasedeni Franciji v obrambo pričakovanega ameriško-hritanskega izkrcanja v južni Franciji. Pokreti potekajo po načrtu. Prekinjeni diplomatski odnosi Vich.v, 11. nov. s. Objavljajo, da sta vlade republik Haiti in Kube prekinili diplomatske odnose s Francija Vichy, 11. nov. s. Doznava se, da so člani ameriškega veleposlaništva in ameriški novinarji odpotovali v Lurd, kjer bodo počakali na odhod v Pertignan. Prodiranje na Kavkazu Berlin, 11. nov. d- Na južnem delu vzhodne fronte se nadaljujejo nemške operacije navzlic neugodnim vtremen^kim okoliščinam. Na zapadnem Kavkazu so ti oddelki kljub deževju in snežnim metežem v borbi s sovjetskima četami zasedli več novih strateško važnih postojank Tudi na bojišču ob Tereku se nadaljujejo borbe v snežnem metežu in so nemški oddelki nadalje napredovali ter prizadeli sovražniku hude izgube. Nadaljnji uspešni napadi na ameriško brodovje Nosilka letal in velika trgovska ladja zadeti z bombami — Izjalovljeni sovjetska protinapadi na vzhodni fronti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu in ob Tereku je bilo več sovražnikovih napadov odbitih v ogorčenih borbah. Utrjene sovražne postojanke so bile razbite s topniškim ognjem. V Stalingradu živahno ndejstvovanje napadalnih oddelkov. Na fronti ob Donu so rumunske čete odbile sovražnikove napade. Bojni letalci so z uspehom posegli v borbe na kopnem. Madžarske čete so preprečile sovjetski poskus prekoračenja reke. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so bile. izvedene lastne napadalne operacije in je bilo odbitih nekaj sovražnikovih sunkov. Bojna in strmo-glavna letala so nadaljevala napade proti utrjenim postojankam in železniškim napravam. Na egiptskem bojišču so nemške in italijanske čete nadaljevale svoje nameravane pokrete, pri čemer jc bilo v uspešnih borbah uničenih 12 sovražnih oklopnih • vozil. Angleško letalstvo je izgubilo 4 letala. Nemška in italijanska lovska letala so v času od 5. do 10. novembra v letalskih bitkah proti močnim letalskim skupinam sestrelila 27 letal. Nemške in italijanske letalske sile so še nadalje napadale ameriško-britansko Iz-krcevalno brodovje ob obali francoske Severne Afrike. Ena nosilka letal in ena velika trgovska ladja sta bili zadeti z bombami. Bojna letala so sestrelila 3 sovražne lovce. Ponoči 10. novembra so nemški brzi čolni napadli sovražni konvoj ob vzhodni angleški obali in so potopili v srditi borbi s spremljajočimi rušilci 4 sovražne ladje » skupno 11000 tonami. Dve nadaljnji ladji in ena spremljajoča ladja so bile zadete s torpedi. Vsi brzi čolni so se vrnili v svoja oporišča. En brzi čoln, ki je bil poškodovan s torpedom, je bil priveden v nemško oporišče. Ob obalah aasedenega zapadnega ozemlja so bili sestreljeni 4 sovražni bombniki. Na severnem Atlantiku je nemška podmornica zadela s torpedom oklopnico razreda »Queen Elinabeth«. Opažena je bila močna eksplozija. Vladarja, pripravljen, da premaga vse trpljenje in odbije vse sovražno prizadevanje, naperjeno proti sili Italije. Vladar in njegov vzvišeni Dom, Littorio in Narod tvorijo danes neomajno celoto, ob kateri se mora razbiti vsak sovražni napad. Na današnji dan hite k svojemu Vladarju pobožne misli vseh vojakov z bojne fronte in s fronte dela ter si prisegajo trdno vero, da bo Italija pod praporom Savojske hiše in pod liktorskim znamenjem dosegla neizogibno končno zmago. Borba za Stalingrad Berlin, 10. nov. O bitki pri Stalingradu piše danes neki vojni poročevalec agencije D. a. D. naslednje: Sedaj se še ne more presoditi vsa važnost te bitke, ki je imela toliko tragičnih in dramatičnih preokretov, ki je zahtevala toliko žrtev in toliko smelih podvigov. To je borba, pravi dopisnik, ki zahteva vsak dan najvišjega napora sil, vendar se ne more določiti, koliko dni bo moralo še preteči prsd zasedbo, kajti med obema frontama so še različne možnosti. V Stalingradu se za zmago ali za poraz ne bojujejo samo nemške in sovjetske čete in ni samo orožje, ki naj odloči usodo bitke, čim bolj se borba vleče, tem boli se pojavlja ideološki simbol borbe med narodnim socializmom in boljševizmom. Odločilni volji napadalcev postavlja nasprotnik takisto odločno voljo do odpora in obrambe. V nekoliko točkah obrežja Volge, ki jih še vedno drže boljše viki. boji nikakor ne ponehavajo. Boljše viki vsako neč prihajajo z nasprotnega brega ter mečejo vedno nove čete v pogubo. Nemška pehota se mora bojevati s peklensko zasedo in zahrbtnostjo. Tako si Nemci niso znali razložiti, kako da v velikih paviljonih tovarne Džerdžinskega še mnogo časa potem. ko je bila osvojena ln očiščena sovražnika, prihajajo na dan zmeraj novi sovražni oddelki, ld so se skrivali v najbolj presenetljivih zakotjih ter vedno znova obnavljali borbo. Naposled je bilo dognano, da so se ped paviljoni raztezali kilometre in kilometre dolgi podzemeljski hodniki, zvezani s sovjetskimi postojankami. Zato je bilo treba borbo prenesti pod zemljo in trajalo je precej časa, preden je bil sovjetski odpor popolnoma ukročen. Boljševiki se poslužujejo, pravi dopisnik, tudi te zvijače, da se ponoči v majhnih skupinah d'*eh do treh oseb pretihotapijo preko nemških črt. Včasih dosegajo te pretihotapljene sile cele bataljone. Ti vojaki imajj velike vreče, napolnjene z živili in municijo za nekoliko dni. V temni noči se vgnezdijo v granatnih lijakih, v jamah, v kai-alih ter zahrbtno s satansko zlobo napadajo reinške oddelke. Pri tem si izmišljajo vedno nove zvijače ter tako silijo nasprotnika k največji pazljivosti. Kdo je še kdaj videl, pravi posebni poročevalec, da se sovražni vojaki skrijejo v dimnike in streljajo skozi luknje, ki so jih izvrtali v opeki. (II Piccolo) IN SERIH A JTE V ..JUTRU"! Francoski odpor v Afriki Maršal Petain prevzel vrhovno poveljstvo nad francoskimi oboroženimi silami Rim, 11. nov. s. Maršal Petain je prevzel neposredno poveljstvo nad vojsko, mornarico in letalstvom. Vichyjska vlada je obvestila francosko javnost o tem z naslednjim sporočilom maršala Petaina: »Y odsotnosti admirala Darlana prevzemam od danes naprej vrhovno poveljstvo nad mornarico, vojsko in letalstvom. V trenutku ne morem dati drugega navodila kakor to: Vsakdo naj izpolnjuje svojo dolžnost, discipliniranost, v redu in miru.« Francoskim admiralom in generalom, ki so v severni Afriki, je Petain poslal naslednje poročilo: »Dal sem nalog za odpor proti napadalcu. Ponavljam dani nalog.« Kakor znano, vodi odpor v Maroku general Nogues po naročilu vlade iz Vichyja. Manj jasen se zdi položaj v Alžiru, kjer se odpor tudi nadaljuje zlasti v področju Orana. Kakor znano, sta se Darlan in general Juin napotila v Alžir takoj ob začetku ameriškega podjetja ter sta vodila odpor v tem mestu, ki pa je kmalu nato prenehal. Admiral Darlan je sedaj še vedno v Alžiru in angleškoameriška poročila ga hočejo označiti kot »gosta« ameriškega poveljništva in ne kot ujetnika. Razen toga se je zvedelo, da je general Chatel lahko prispel iz Vichyja v Constantine, kjer je prevzel upravno oblast nad Alžircm. Za oceno polo^gja je važna okoliščina, da je odpor enot francoskega brodovja, ki je bilo doslej pod oblastjo Darlana, tako v Alžiru kakor v Maroku zelo hud in živahen. V rosnici je moral tudi general Eisen-hower, poveljnik angleškoameriških izkr-canih sil. z obžalovanjem priznati učinkovitost francoskega odpora ne glede na to, da je v svojih preišnjih izjavah zaradi gole propagande trdil, da ni naletel nikjer na kak resnejši odpor s strani Francozov. Pariz, 10. nov. s Poslanik De Brinon, odposlanec francoske vlade v zasedeni Franciji, je sprejel predstavnike francoskega in inozemskega tiska ter priporočal francoskemu prebivalstvu zaupanje in mir. Prevzem vrhovnega poveljstva nad francoskimi oboroženimi silami po maršalu Petainu pomeni združitev vrhovnega poveljstva v eni sami roki in jamstvo za močan odpor Francije proti angloameriškemu pritisku. Pariz, 10. nov. s. Voditelj francoske ljudska stranke Doriot je poslal maršalu Petainu in predsedniku vlade Lavalu naslednji sklep ljudske stranke: V imenu deset tisočev pariških manife-stantov in 7200 zastopnikov kongresa ljudske stranke zahtevamo od vlade: 1. takojšnjo objavo vojne Angliji in Ameriki, 2. predlagamo, naj se vsem zainteresiranim evropskim država sklenitev imperijalnega pakta za obrambo in zopetno osvojitev Afrike. 3. pristop k protikomunističnemu paktu. 4. ustanovitev zbora francoskih prostovoljcev. Zmotni anglosaški računi Berlin, 11. nov. V Berlinu ne izdajajo nobene tajnosti o morebitnih reakcijah prestolnic osi in Vichyja na ameriška izkrcanja v severni Afriki in se omejujejo le na ugotovitev, da so se Anglosasi v svojih računih zmotili, predvsem že zato. ker so mislilli, da bodo lahko operirali izven akcijskega radija oboroženih sil osi, medtem ko so jih dejansko napadle podmornice in letala italijansko-nemškega letalstva, pa tudi zato. ker so mislili, da jih bodo Francozi sprejeli z odprtimi rokami;, medtem ko so se na mnogih, čeprav ne v vseh odsekih uprli. V političnem pogledu pa je vredno zabeležiti, da boljševiki ne kažejo zaradi izkrcanja nikakega navdušenja, saj odkrito izjavljajo. da ne žele takšnega »drugega bojišča«. Včeraj se je nadalje zvedelo, da je Stalin vedel za bližnjo angleško-ameri-ško akcijo že pred tednom dni in da je prav zato v svojem govoru 24 ur pred začetkom operacij izjavil, da ne bi mogel smatrati za drugo bojišče ofenzive proti osi izven evrvpskega kontinenta, si čimer je že v naprej izrazil svoje nezadovoljstvo za surogat, ki sita mu ga ponudiila Churchilli in Roosevelt. (Le Ultime Notizie.) Mogoče pa si je besni anneriški napad raztezati takole: Ker so Zediinjene države izgubile v vzhodni Aziji in na južnozapad-nem Pacifiku ogromne vire, ki so tvoriili oenovo_ gospoda,rek o- industrijske proizvodnje se je Roosevelt hotel okoristiti na stroške Angležev in Francozov, ko je odposlali svoje armade za osvojitev črnega kontinenta. Ni torej izključeno, da se bodo nekega dne tudi sami Angleži kesaili, da so Američanom odprli afriška vrata. Gotovo je vsekakor, da bo ta nova angleška vele-izdaja Evrope imela hude posledice samo za Angleže. Evropske trdnjave ne bo mogoče nikdar napasti. Tudi to je namreč gotovo, kakor je ponovno poudaril Hitler. (II Piccolo.) Da se v Angliji tudi v vrhovih že zavedajo ameriških spletk za postopno likvidacijo britanskega imperija, je v ostalem najbolj zgovorno potrdili Churchill sam ki je v svojem govoru v spodnjem domu kakor poroča agencija Štefani, izjavil dobesedno: »Mi imamo vse namene, da obdržimo, kar je naše. Nisem postal prvi minister kralja zato. da bi prisostvovali likvidaciji britanskega imperija« — Tako je moral Churchill končno vsaj posredno priznati. kar se v anglosaški javnosti že dolgo govori, da je namreč Velika Britanija pri-Sla v položaj, ko se skuša rešiti s tem, da se na milost in nemilost predaja svoji »zaveznici« Ameriki. Roosevelt pa je že neštetokrat pokazal, da je dovolj ciničen, da se tega vsestransko po&luži in da pripravi Angležem najneprijetnejša razočaranja, zaradi katerih sedaj tudi že Churchilla glava boli. Kako je bil izvršen napad na ameriški konvoj Berlin, 10. nov. s. Nocojšnja Izdaja »Nachtausgabe« objavlja poročilo o prvem napadu, ki so ga nemški strmoglavci pod-vzeli 9 sriciilskih letališč na veliki ameriški konvoj, ki je plul proti Alžiru. Med drugim pravi poročevalec, da so letalske eska-dre ostale v zraku nad 7 ut. Ko so preletele veliko pot čez Sredozemsko morje v vnišmi 3 do 4 tisoč metrov, so na neki točki zapazile goste oblake in so se takoj v strmoglavem poletu spustile nad sovražni konvoj. Ta je takoj odgovorni s silovitim protiletalskim ognjem Natega nemških str-moglavcev je bila izredno težavna, vendar so jo izvršili do konca, ne da bi potrpela kako izgubo. Med spopadom je bilo nekaj angleških in ameriških ladlij potopljenih, druge so bile hudo poškodovane, dočim so se nemška letala vsa nedotaknjena vrnila na svoje izhodišče. Isti poročevalec javlja, da je biti napad nemških letal popoldne in se je začel pred alžirsko obalo takoj po 6. uri. Sovražni konvoj mi mogel nikogar presenetiti, kajti od njegovega odhoda iz Gibrailtarja so letaske iti pomorske sriie osi nadzorovale in opazovale vsak njegov gibi ja j. Berlin, 11. nov. d. K uspešni borbi nemških podmornic s sovražnikovim konvojem, ki je prevažal aimeriško-britanske čete v severno Afniko, opozarjajo na pristojnem nemškem vojaškem mestu, da ie nemškim podmornicam, čeprav je bila njihova brzina manjša kakor sovražnikovih transportnih ladij, vendarle uspelo prestreči sovražno brodovje ter potopiti veliko 14.000 tonsko ladjo za transport vojaštva ter neko korveto. Kakor je bilo že javljeno v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu, je bila ob tej priliki od dveh torpedov hudo zadeta tudi neka druga transportna ladja s 18.000 tonami, ki je bila po vsej verjetnosti predelana za transportiramje vojaštva. Kasneje ponoči so nemške podmornice tor-pedirale še dve nadaljnji vojnii ladji, katerih velikosti m bilo mogoče točno ugotoviti. Pri potopitvi velikega 14.000 tonskega transportnega parnika je bilo vsekakor zelo mnogo človeških žrtev, ker se je parnik potopil že nekaj minut po torpednih zadetkih. Sovražnikove izgube so morale biti tem večje, ker je bila v trenutku potopitve ogromna večina ameriških vojakov pod krovom, kjer je poiskala zavetja pred napadi nemških strmoglavnih bombnikov. Konvoj spremljajoče ladje so lahko rešile le majhen del moštva, ki se je prevažalo na transportnem parniku. V pristojnih nemških vojaških krogih še pripominjajo, da se napadi na sovražnikovo ladjevje, ki plove s četami in materialom proti severni Afriki, vztrajno nadaljujejo. Angleška podrejenost Severni Ameriki Berlin, 11. nov. s. Churchillov govor na banketu pri .londonskem županu nekateri današnji dnevniki na kratko komentirajo in poudarjajo predvsem čudno izjavo an- gleškega premierja, ki je samega sebe označil za »najaktivnejšega in najbolj boreče-ga se Rooeeveltovega zastopnika«. Nemški listi opozarjajo, da ta nedvoumna Chur-chillova trditev v celoti potrjuje tezo, ki so jo v državah osi vedno zastopali, da je namreč dejansko samo uradni likvidator britanskega imperija v korist Zedinjenih držav. »Volkischer Beobachter« omenja, da je angleški premier s to svojo izpovedjo dokončno pred vsem svetom ugotovil svojo odvisnost od Severne Amerike. Churchill, piše »Borsenzeitung«, se je skušal opravičiti pred britanskim narodom, ki z največjo zaskrbljenostjo zasleduje razvoj dogodkov, toda ta opravičila so dosegla nasproten učinek, da so namreč dala razumeti, kako obupen in brezizhoden je suženjski položaj angleškega prvega nsinistra nasproti Severni Ameriki. Dovolj je, ako pomislimo na atlantska oporišča, ki jih je Anglija prepustila Zedinjenim državam, dovolj je, ako pomislimo na Kanado in Avstralijo, na Indijo in sedaj tudi na severnoameriški vdor na Srednji vzhod. Ako o vsem tem razmišljamo, zaključuje nemški list, in upoštevamo nadalje izgubo najbolj cvetočih angleških svetovnih tržišč, katerih izkoriščanje je sedaj prevzela Amerika, bomo pač lahko razumeli dejstvo, da je Wiqston Churchill tipična osebnost ban-krotskega likvidatorja velikega premoženja, ki bo spremenilo gospodarje. Sodelovanje Danske z Nemčijo Kodanj, 11. nov. s. Novi šef danske vlade Scavenius je snoči podal važno izjavo, v kateri je med drugim dejal, da hoče nova vlada poglobiti sodelovanje z Nemčijo. Potem, ko je omenil velik načrt o notranji gospodarski in finančni obnovi, je potrdil voljo po poglobitvi dobrih odnosov z Nemčijo, kar je spričo sedanjih medsebojnih stikov, ki so najboljši, tem lažje. Sklicujoč se na izjavo iz avgusta 1 1941, s katero je Danska nristopila k protikomunističnemu paktu, bo po zatrjevanju Scaveniusa naloga nove vlade, da „ b) za ženske ....... . . . . c) za dečke ln deklice ....... d) za otroke ........... Za sandale se število navedenih točk zniža za 10, če gre za sandale za moške in za ženske, odnosno za 5, če gre za sandale za dečke ln deklice aH za otroke. 2. Tipizirani čevlji (stari ln novi tipi) z gornjimi deli lz kože ln s podplati iz nadomestkov za usnje, lz gume ali regenerlrane gume: a) za moške ali ženske....... 80 65 30 20 65 bj za dečke ln deklice.......25 c) za otroke ........... 5 3. Tipizirani čevlji (stari ln novi tipi) z gornjimi deli iz kože ln s podplati iz lesa (togimi aH upogljivimi) ali lz druge tvarlne nego iz usnja, nadomestkov za usnje, gume ali regenerirane gume: a) za moške ali ženske ...«•.. 30 b) za dečke ln deklice.......20 c) za otroke............ 5 4. Tipizirani čevlji (stari in novi tipi) z gornjimi deli lz tkanine (tudi vnanje gumiranl) ali lz druge tvarlne nego lz kože ln s podplati lz nadomestkov za usnje, lz gume ali lz regenerlrane gume: a) za moške ali ženske.......30 b) za dečke ln deklice.......20 c) za otroke ........... 5 Pripomba. Število točk za telovadne čevlje lz črk a) in b), pri katerih so podplati lz regenerlrane gume prlčvr-ščeni z vulkanlzacljo, se znižuje za 20 oziroma 10. 5. Tipizirani čevlji (stari ln no<» tipi) z gornjimi deli lz tkanine in podplati lz lesa (togimi ali upogljivimi) aH lz druge tvarlne nego lz ■usnja, nadomestkov za usnje, gume ali regenerirane gume: a) za moške ali ženske......... b) za dečke ln deklice.......brez c) za otroke ...........brez 6. Čevlji z gornjimi deli ln podplati ls gume aH lz regenerirane gume: a) za moške aH ženske.......20 b) za dečke ln deklice......... c) za otroke .................s 7. čevlji z gornjimi deli lz druge tvarlne nego iz kože ln tkanine ln s podplati iz druge tvarlne nego lz usnja, nadomestkov za usnje, gume ln regenerirane gume (Čevlji, pleteni lz slame, motvoza itd) ..............brez 8. G o l e n 1 c e lz usnja (stare zaloge) 40 9. Domači čevlji (copate), pri katerih je za gornje dele aH podplate uporab, ljena koža aH usnje (stare zaloge): a) za moške aH ženske.......20 lt 10 10 5 b) za dečke ln deklice....... c) za otroke ....••«...• 10. Domači čevlji (copate), pri kate- rih so za podplate uporabljeni nadomestki za u6nje ali regenerir. guma: a) za moške ali ženske....... b) za dečke in deklice ali za otroke 11. Domači čevlji (copate) z gornjimi deli in podplati iz d*ige tvarlne nego iz kože, nadomestkov za usnje ln regenerlrane gume ..........brez 12. C o k 1 j e (brez polovičnih podplatov, vložkov ln podplatnikov): a) s polovičnimi gornjimi deli lz kože 10 b) za ostale coklje ........brez Pripomba. V postavko 12 b) spadajo cok- ije popolnoma iz lesa, coklje z lesenimi podplati in s polovičnimi gornjimi deli iz tkanine ali druge tvarlne nego lz kože, pribitimi neposredno na podplate, in coklje s podplati iz lesa in z dvema trakoma lz tkanine ali iz druge tvarine nego lz ko' \ pribitima z vidnimi žebljički, da »e oprimejo čez nart in peto. 13 Ortopedični čevlji za pohabljence lz kože s podplatom iz usnja: a) za moške ali za ženske......40 b) za dečke in deklice.......15 c) za otroke ...........10 11 22 33 100 10 Pripomba. Za določitev točk Je s čevlji za otroke ter za dečke in deklice treba razumeti čevlje naslednjih velikosti: 1) otroci od 1. do dovršenega 4. leta: velikost do vštete št. 28 (za čevlje za otroke do enega leta — s čimer so mišljeni čevlji dolžine do 13 cm — točke niso potrebne); 2) dečki od 5. do dovršenega 14. leta: velikost do št. 39; 3) deklice od 5. do dovršenega 14. leta: velikost do št. 35. če mora nositi otrok čevlje z višjo številko od št. 28 in deček aH deklica čevlje z višjo številko od št. 39 oz. št. 35, Jim mora trgovec kljub temu dati čevlje te višje številke, odvzeti pa točke, ki so določene za čevlje za otroke, za dečke in za deklice. Trgovcu pa mora kupec dati pismeno Izjavo. Vili. Kovčegi in torbe iz usnja ali kože Število točk (z rimskimi štev.) za vsak komad 1. Ročni kovčegi lz kože ali usnja: a) dolgi do 70 cm......... b) od 71 do 90 cm........ . c) nad 90 cm........... 2. Veliki kovčegi iz usnja . . . 3. Škatle za klobuke, torbe za potovanja, torbe za toaletne predmete, aktovke, torbe ln torbice za dame lz usnja aH kože * TABELA B Izdel!d? ki niso vezani na izkaznice Masni plašči, perilo in paramentl za cerkvene obrede. Oblačila (izdelana) za novorojenčke, čepice ln podbradnlkl za otroke, žalni narokavniki ln trakovi, čipke, tuli in vezenine. Na roko vezene tkanine, če je vezeta več ko polovica njih povriine. Higienski servijeti do največje mere 60 X 60 cm. Modrci in stezniki. N e d r c i, intimni pasovi ln pasovi kakršne koli vrste. Naramnice, podveze za nogavice, nogavice za krčne žile, kolenke in potnice. Pozamenterije. Trakovi in trakci v širini pod 20 cm. Ščitniki za nogavice. Aseptične obveze in gaze za zdravilne namene. Dežniki ln njihove prevleke. Predmeti drobne galanterije, tkani, pleteni ali zaviti, za okras oblek ali opreme, širši ko 5 cm. Zastavice, zastave, distlnkclje. Gumirane tkanine za zdravstvene namene in izdelki iz njih. U m i v a 1 n i k i in kadi lz gumirane tkanine. Specialne gumirane tkanine za ti- pografične in litografične stroje. Platno za zaobalo. Platno za tehnično platno, gumirano platno, precejalne stroje itd.). Tkanine in izdelki pirja, stekla in iz Imitacije pergamenta torbarstvo. Športni predmeti iz tekstilne tvarine (razen oblačilnih predmetov). Rabljeni oblačilni predmeti, ako jih prodajajo tvrdke, ki Imajo od oblastva za javno varnost dovolilo za tako trgovino. rabo (povoščeno platno za jadra, za iz slame, o b 1 a n j a. in kož pa- z a Gospodarske vesti = Kompenzacija za italijanske dobave živil v Nemčijo. Te dni so bili v Monakovem razgovori med predstavniki Italije in Nemčije zaradi določitve medsebojnih dobav živil. V kompenzacijo za italijanske dobave sočivja in drugih živil je Nemčija pristala na znatnejši kontingent za dobavo krompirja v Italijo. Pretežni del te dobave je že v teku, zato bo prišlo do razdelitve tega krompirja italijanskemu prebivalstvu že v decembru, torej prej, kakor je bilo prvotno predvideno. = Ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer v Grčiji. Nedavno smo poročali, da sta prispela v Atene pooblaščenca italijanske in nemške vlade za ureditev grških gospodarskih in finančnih razmer, in sicer poslanik d' Agosrtino in poslanik dr. ing. Neobacher. V Atenah sta bila sprejeta z zadoščenjem, saj je grška vlada sama izrazila željo, da bi pri urejevanju gospodarskih razmer pomagali italijanski in nemški strokovnjaki. To željo je grški minister za proizvolnjo dr. Gotzaananis v spremstvu generalnega tajnika kmetijskega ministrstva Fatitse v imenu grškega predse lnika vlade ob priliki obiska v Rimu in Berlinu osebno izrazil vladama obeh osnih držav. Oba pooblaščenca sta z razmeroma majhnim - štabom sodelavcev že pričela z delom in proučujeta sedaj predvsem možnosti za samooskrbo Grčije, kakor tudi vprašanje izmenjave dobrin a inozemstvom. Kakor je znano, sta Italija in Nemčija poslali v Grčijo že ponovno večje količine živil, pa tudi potrošnih' dobrin (tekstilnega blaga in zdravil) ter semen. = Dopusti italijanskih delavcev v Nemčiji. V nemškem uradnem listu za delo je bila te dni objavljena posebna naredba s predpisa o potovanju italijanskih, v Nemčiji zaposlenih delavcev na dopust v Italijo. Takim delavcem bodo nemški delovni uradi iz lajali izkaznice za potovanje v Italijo, in sicer le na podlagi izkazila, ki ga bodo predložili od pristope italijanska delegacije; ta pa bo izdajala taka izkaadla v upoštevanja vrednih in nujnih primerih. Delavci, ki potujejo na dopust v Italijo, ne bodo več potovali s poeefn'^' vlaki, temveč z rednimi vlaki. » JUTRO« §t 260 V Stalingradu Lani. pravi poročevalec Herbert Rauch-haupt v svojem poročilu za vodilni nemški dnevnik, nas je prvi sneg presenetil dne 7. oktobra, ko smo vzhodno od Poltave stremeli proti končnim ciljem lanskega leta, proti Harkovu in Doncu Toda takrat so bili prvi jesenski tedni z dežjem in ola-tom pa s trudapolnimi pohodi na obupnih cestah že za nami. Letos je minil september s toplimi sončnimi dnevi. Prišel je oktober in vedno se je še uveljavljalo pozno poletje, najsi so bile noči hladne in se je nad stepo pri Stalingradu bočilo zvezdnato nebo vse bolj jasno in čisto kakor smo ga kdajkoli videli v domoVn' Nemška fronta v Stalingradu je pa tiste dni začasno počivala. Zato ie bilo v njenem zaledju tem živahnejše. Podnevi in ponoči se je razv;jal promet po izvoženih prašnih cestah. Divizije je bilo treba pre-grupirati in jih nanovo pomakniti v fronto. Zgoščeno je nastopalo težko orožje. Za gričevjem na zapadnem mestnem robu je tisočero utripalo tisto mrzlično življenje, ki je vedno predigra mogočnih uničevalnih bitk nemškega orožja. Čez noč je minilo poletje 12. oktobra pa je nenadno zavel vzhod-nik iz bližnjih azijskih step sem čez Volgo. Silovito je besnel peščeni vihar nad stepo, da je tu in tam jemal vid in nisi ničesar razločil na nekaj metrov. Ponoči se je vlil dež in je v kratkih minutah spremenil ceste v blato, po katerem so morale naslednji dan kolone trudapolno utirati pot poslednjih k lometrov do svojih postojank. Ko je potem v jutru 14. oktobra več kakor 200 nemških topov in nešteto bomb začelo sipati uničevanje nad še nezasedena severna industrijska predmestja in ko so nemški pešaki, oklopn:k in okloonjški grena-dirji nastopili k napadu na tovarno traktorjev »Džerdžinski«, so bili čez noč zabrisani vsi sledovi poznega poletja. Mrzle je vel zapadnik, raztrgani oblaki so dirjali nad stepo, prahu ni bilo več. končano je bilo babje leto. Presenečenje je nastopilo v eni sami noči. Nič čudnega. Kakor vselej, je tudi tokrat vzhodno kontinentalno podnebje namah prineslo jesen. Toda izpočetka. ni vnovič lilo. Tovarna traktorjev je bila zavzeta, nekaj dni pozneje je sledil napad na veliko tovarno topov, »Rdeča barikada«, še enkrat se je razbes-nela bitka ob Volgi v vsej silovitosti. Kos za kosom je bilo treba oddrobiti od preostalih 30 km-', proti katerim se je 14. oktobra pr čel napad. Trda in tudi s precejšnjimi izgubami združena je bila borba, toda nemško prodiranje je stalno pridobivalo na prostoru. Presledek v bitki Tedaj je sredi poslednje faze borenja za Stalingrad nastal nov naliv, ki je v temni noi je organizacijo nemškega zdravstva pa tudii bolnice in socialne ustanove Namen njegovega potovanja je bul. zbrati vse potrebne podatke za bodočo nem.sko-sl o vaško pogodbo na področju zdravstva. Nemška zdravniška veda bo pomagala slovaški. Slovaški medicinci bodo lahko študirali na nemških univerzah in drugih znanstvenih zavodih, ker bodo dobivali štipendije. Slovaški primanjkuje zlasti specialistov posebno na področju industrijske higene. kjer sploh ni na razpolago strokovnjakov. Slovaški primanjkuje tudi bolnic ir praktičnih zdravnikov. V svojem predavanju na sestanku poveljnikov Hlinkove garde je dr. Subiik med drugim omenil, da ima eno samo nemško mesto več bolniških postelj :8etrfeE, fL X£ HSB-30Ct Meni motorizzati britanski dfclruttl daOa nostra avtadone sol fronte egiziano — Angleška motorizirana sredstva, ki Jih Je uničila italijanska aviadja na eglpteld fronti KULTURNI PREGLED Jalenovi Roman »Bobri«, čigar prvi del (»Sam«) je izšel pred dnevi, je navdahnilo epriku gorskih lovišč in pašnikov, idiHku pastirjev in podgorskih kmetov Janezu J a 1 e n u Ljubljansko barje. Dušnopastirsko službovanje v srcu Barja ga je kakor sam piše v predgovoru tej knjigi, seznanilo z močvirsko favno in floro. Preko teh novih pojavov ravninskega in vodnega sveta mu je fantazijska vidovitost stkala podobe časov. ko se je na mestu Barja razprostiralo jezero in so nad njegovimi obrežnimi vodarni stale bajte koliiščarjev. O življenjskih pogojih tega davnega časa in o primitivnem ljudstvu, ki je takrat naseljevalo današnji južni del Ljubljane, varujoč se s stavbami na kolih sovražnikov iz okoliškega pragozda, imamo v izkopaninah le nekaj pričevanj. Premalo, da b: si mogli brez stvarjalne fantazije zamisliti pravo življenje teh ljudi, njihove navade, verovanja im socialne razmere in vendar toliko da spoznavamo nekatere spiošnosti količčarsike kulture, pri čemer si še pomagamo z na-likami iz obstoječih kultur današnjih primitivnih ljudstev. Janez Jalen je postavili svoj spis v dobo nekako 2000 let pred naselitvijo Slovenov v naših krajih Takrat se je koliščarska kultura bližala svojemu višku, saj je okrog L 1000 pred Kr. že preminila Pisatelj pravi, da njegova povest »nikjer ne nasprotuje dognanim stvarem«. Sicer so se prav sedaj pojavili v Švici, kjer je cvetela podobna koliščarska kultura kakor na Ljubljanskem jezeru, dvomi o nekaterih splošnih dognanjih glede te jezerske civilizacije, vendar bodi to omenjeno samo mimogrede. Arheolog iin antropolog, zoolog in zoogeo-graf bi mogli overoviti to ali ono Stvarno podlago, ki nanjo Jalen naslanja svoje podobe iz življenja davnih iezerjanov. čita-telja zanimajo te podobe predvsem z njihove najvažnejše strani: kot epična stvaritev ki naj navdahne mrtvo snov z življenjem in nas prenese na perotih stvarjalne domišljije v umetniško ustvarjeni svet kot bolj ali manj verjetno podobo nekdanjega resničnega življenja. Roman »Bobri« je bržčas zasnovan ket razčlenjena epična podoba več generacij trajajočega življenja, ko je počasi napredujoča materialna kultura (orodje, orožje, prometna sredst-ua) omogočala nekoliko več blagostanja in stike med raznimi rodovi, ki so takrat živeli na naših tleh. Ze v prvem delu vidimo, kako se navezujejo ti stiki, ne več samo v obliki sovražnih napadov, marveč z ž en it vam i im prijateljskimi dogovori; pri tem prihaja med jezerja-ne nova pridobitev civilizacije, ki že tiiplje okrog začetkov prometne trgovine: sol. Romanu je dail naslov obstoj bobrov, teh čudnih živalskih arhitektov, ki so podirali v sivoje stavbne namene drevje v pragozdu ob vodah, to drevje je četf$eronogim delavcem jemal močnejši in pametnejši sitvoa;: 61ovek. uporabljajoč ga za svoje ko-liščne stavbe. Pisatelj je postavili dejanje v rodbino ljubljanskega koliščarja Brkatega Soma, čigar dva sinova: Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp se borita za prvenstvo, ki gre po starem običaju drugemu, a si ga zaradii večjih telesnih in duševnih sposobnosti prisvaja prvi Tako simo postavljeni v prvi zaipletljaj, ki mu sledi drugi: oba brata se potegujeta za Jezerno Rožo, dekle iz rodbine Tršatega Tura. Ta abelovsko-kajnovski kompleks tvori s svojimi borbami in zaipletljap poglavitno vsebino prvega de- % ===== f =====- kakor vse slovaške bolnice skupaj. Nemčija ima 70.000 zdravnikov. Slovaška pa komaj 1000. V Nemčiji je bil povsod »prejet gostoljubno in s polnim razumevanjem. Iz Hrvatske Rojstni dan Kralja ln CesarJ^ Viktorja Emanuela III. so proslavili tudi ▼ Zagrebu. Sprejem v italijanskem poslaništvu je bil v sredo od 11. do 12. dopoldne. Prva seja Državnega sveta. Pretekli petek je bila v navzočnosti Poglavnika prva seja Državnega sveta pod predsedstvom ministra dr. Mirka Puka. Na njej je Po-glavnik članom Državnega sveta dal smernice za njegovo delo v smislu zakonske odredbe. Po seji je Poglavnik predočSl članom Državnega sveta vprašanja državne politike. Hrvatski zdravniki v Nemčiji. Na povabilo državnega odbora za pobijanje tuberkuloze v Berlinu bodo 20. t. m. odpotovali v Nemčijo trije zdravniki, ki si bodo ogledali protituberkulozne ustanove v Berlinu, Frankfurtu, Stuttgartu, Heidelbergu, Rohrbachu, Weimaru ln Dunaju. Ustanovljeno le glavno ravnateljstvo sa propagando. S posebno zakonsko odredbo je bil ukinjen Državni poročevalski ln propagandni urad, katerega posle Je prevzelo ministrstvo za ljudsko prosveto — glavno ravnateljstvo za propagando. V delokrog novoustanovljenega ravnateljstva spada med drugim tudi nadzorstvo nad rad. službo, filmom in hrvatskim poročevalskim uradom »Croatio«. Za erlavnega ravnatelja splošne narodne prosvete v prosvetnem ministrstvu je bil s Poglavnikovo odredbo imenovan svetnik Bonskega stola v Zagrebu dr. Miihovll Ka-tanec. Hrvatska zastopana na kongresu matematikov. Pred dnevi je odpotoval v Rim dr. Rudolf Ccsarec, ki je na kongresu matematikov zastopal Nezavisno državo Hrvatsko. Odposlanec zagrebškega vseučilišča v Bukarešti. Ob priliki otvoritve veučitlšča v Bukarešti je zastopal zagrebškega rektorja vseučiliški profesor dr. Antun Ma-yer. Svoje bivanje v rumunski prestolnici je dr. Mayer porabil tudi za javno predavanje. Spominska Plošča dr. šuffiaju. Društvo hrvatskih Zagorcav je sklenilo v spomin prve obletnice ustanovitve NDH postaviti spominsko ploščo velikemu hrvatskemu borcu, vseučiliškemu profesorju dij. Milanu šufflayu na njegovi rojstni hiši v Lepogla-vi. Svečano odkritje plošča se bo izvršilo v nedeljo 15. t. m. škofijski muzej v Zagrebu Preteklo nedeljo je bil na svečan način odprt škofijski cerkveni muzaj. V njem je shranjenih Izredno mnogo cerkvenih predmetov in dragocenih umetnin, ki bodo privabljala tuje strokovnjake in ljubitelje cerkvene umetnosti. Otvoritev železniškega mostu v Brčkem. Na Vse svete je bil na svečan način izročen prometu veliki železniški most čez Savo, ki veže Brčko s severno Hrvatsko. Most je na dveh krajih porušila bivša jugoslovanska vojska; potem so ga zasilno popravili in ga podprli z lesenimi oporniki, ki pa jih je preteklo zimo podrl led. Novo mostišče so zdaj postavili na betonske opornike. Povratek policistov iz Rima. Po poročilu »Hrvatskega Narola«, se je prva skupina hrvatskih policistov, ki so bili na tečaju v Rimu, pred dnevi vrnila nazaj v Zagreb. V italijanski prestolnici je ostalo še 50 hrvatskih prometnih redarjev, ki so končali svoj tečaj minuli teden. Pevsko društvo »Radič« pojde v Nemčijo. V bližnjih dneh odpotuje na daljšo turnejo po Nemčiji hrvatsko pevsko društvo »Radič«. Obiskalo bo vse kraje, kjer so Eaposleni hrvatski delavci. Preteklo nedeljo je imelo društvo poslovilni nastop v radiu. Zbor vodi Mišo Mihokovič. Obisk uglednega bolgarskega književnika v Zagrebu. Sredi tega meseca prispe v hrvatsko prestolnico predsednik Zveze bolgarskih književnikov S. Čilingirov. Ugledni gost se bo ob tej priliki spoznal s hrvatskimi književniki in kulturnimi zavodi v Zagrebu. Varaždin v filmu. 2e tretjič v kratkem času so snimali za film znamenitosti in lepote starega Varaždina. Tokrat so za nemški zvočni tednik filmali varaždinsko pokopališče, ki spada med najlepše na jugovzhodu Evrope. 5001etnica ustanovitve Ljubušftega. Letos mineva pol tisočletja, odkar se prvič v zgodovini omenja mesto Ljubuški. Naselje je bilo zgrajeno okoli leta 1.440. po Stjepanu Vukčiču-Kosači, pozneje imenovanem Herceg Stjepan. La Jailenovih »Bobrov«. Poleg Ostrorogega Jailena. ki je poglavitni junak povesti, stopa v ospredje pripovedovanja njegova sestra Sinjeoka Kodrolaska; njo naposled z bratovim dovoljenjem ugrabi bodoči poglavar rodu Ko^zorngovcev pod Snežnimi gorami Udarni Jelen in jo odvede na svoj dom na Ble;skem jezeru. Tako se zbližata dva cdda.liena rodova v času. ko Ostrorogi Jalen, ta nosu m ni lovec in dobri, vse druge -prekašajoči gospodar, zgradi svoje novo kolišče in postavi bajte, v katerih bo raste! zarod njegove prve žene. Jezerne Rože in drugih žena. ki jih bo še imel. Z borbo za ljubljeno dekle, proti nasilnemu in neprijaznemu bratu in mrkemu očetu, z zgraditvijo novega domovanja in ugrabitvijo Jezerne Rože se približno izčrpa snovno ogrodje prvega dela »Bobrcv« Pisatelj pa je vmes postavili še dogodke, ki kažejo tedanjo civilizacijo jezerjani, ribiško in lovsko ljudstvo se prepeljavajo na drevakih no vodi, love po gozdovih Krima in okelišikil hribov lose in medvede, preganjajo volkove, ugonabljajo bobre hraneč se z mesom in z rastlinskimi sadovi. Umejo netiti ogenj, peči neke vrste kruh iz jedrc vodnega oreščka; goje na trdini močvirsko govedo in rogate ovce. tkejo platno in stroje kože. v katere se odevajo Dobro streljajo iz lokov in sučejo sulice Žive v mno-goženstvu; prvorojenec postane gospodar, ostali sinovi in hčere, v kolikor se ne izselijo, žive v zadrugi kot podložniki prvorojenca. Neveste se kupujejo alii jih ugrabijo. Varujejo v duhove mrtvih m v Nevidnega, ki je nad oblaki odkoder spušča strele. To je svet. ki ga je obdelal Janez Jalen v »Bobrih«. Ljubljanski mostiščarji so tako stopili v slovensko epiko, in ko bo celotno delo zaključeno, bo laže presojati njegovo zgradbo im epično pretakanje njegovih dogodkov, prepričevalnost človeških usod. kakor nam jih kaže Jalen v zgodnji zgodovieri Oranje neobdelanih zemlji&č se jo tudi na Hrvatskem začelo s polno paro. V preteklih dneh so s traktorji, ki jih Je nabavila Velika župa Gora, »orali zemljišča v Petrin ji, ki so last mestne občine. Uspeh hrvatske plesalke v Berlina. Hrvatski poročevalski urad poroča iz Berlina, da je v Bachovi dvorani pred dnevi nastopila mlada hrvatska plesalka Mercedes Paveličeva in imela velik uspeh. Mercedes Paveličeva je potem Se trikrat nastopila v Narodnem gledališču v Berlinu, in sicer 10., 11. i*i 12. t m. Gostovanje zagrebike Filharmonije v Sofiji. Poročali smo že, da bo zagrebška Filharmonija nastopila na treh simfoničnih koncertih v Sofiji. Zdaj je bilo sklenjeno, 496. Odkod izvira ime »svinčnik«? 497. Kateri naslov Imajo Mohamedovi nasledniki v posvetnem in duhovnem vodstvu islama? 498. Kaj je katoda, kaj so katodni žarki? 499. Šahovski problem. > Beli na potezi drži partijo neodločeno. • 500. Iz stare kitajske matematike. V stari kitajski aritmetiki, ki se imenuje Kiu čang in je bila spisana 1. 2600 prei našim štetjem, a jo je 1. 1250 po našem štetju izdal Cin kiu čaon, nahajamo naslednjo nalogo: »V središču kvadratnega ribnika z dolžino in širino 10 čevljev, raste trstika, ki sega 1 čevelj nad gladino. Ko so jo potegnili na breg k sredi ene stranice, je segla samo do roba ribnika. Kako globoka je bila voda?« Izračunajte! * * • Rešitve nalog 10 t. m.: 491. Stopica s poudarjenim zlogom, ki mu sledita dva nepoudarjena, se imenuje daktil. 492. Muha cece razširja spalno bolezen. 493. Grška beseda hipoteza pomeni domnevo, podmeno, pogoj, povod, pretvezo, vzrok. Hipotetičen = pogojen, domneven. V logiki je hipoteza neke vrste nedokazan sklep, iz katerega se pa izvajajo drugi sklepj posledično ali verjetnostno. da bodo omenjena gostovanja v prvih dneh deeemhra. Razstava hrvatskih likovnih umetnikov. V nedeljo, 15. t m. bo svečana otvoritev razstave hrvatskih likovnih umetnikov v umetniškem paviljonu v Zagrebu* Za to priliko je bil razstavni prostor preurejen, da bo lahko v njem razstavljenih čim več najbolj uspelih umetnin. Hercegovska kapljica je letos prav dobra. Prišel je sv. Martin, ki je spremenfl. mošt v vino, kakršno se pridela le v najboljših letih. »Hrvatski narod« poroča, da letošnje vino že točijo in da je zelo močno in 6ladko. Količina ni dosti večja kakor preteklo leto, ker so letos kmetje prodali mnogo več grozdja kakor sicer. V prirodoznanstvu pomeni hipoteza podmeno, da je nekaj tako, kakor se trdi, brez dokaza z izkustvom. Tako je n. pr. stavek, da vsako telo setoji iz molekul (glej vpr. 468), le hipoteza, t j. sodimo in verjetno je, da je tako. Molekulska hipoteza je s fizikalnimi in kemijskimi raziskovanji postala tako verjetna, da danes lahko govorimo o molekulah že skoraj z gotovostjo. Hipoteza je potrebna za razlaganje in raz_ umevanje pri rodnih pojavov, kjer niso še vse potrebne zakonitosti dognane z izkustvom. Grška beseda teoijja pomeni gledanje, opazovanje, znanstveno raziskovanje, premišljevanje. Teorija pomeni lahko zgolj znanstveno gledanje na dejstvo ali pojav in je v tem smislu nasprotje od prakse. Teorija je pa tudi nauk, zbirka splošnih, izrekov (pravil, zakonov) za razlago skupine sorodnih pojavov. Osnove teorije so dognana dejstva (znani prirodni zakoni) ali samo hipoteze. V tem smislu je teorija nasprotje od empirije (izkustva). N. pr. elektromagnetna valovna teorija svetlobe (glej vpr. 438.), mehanska teorija toplote itd. 494. Mesečnica če bi bil mladi risar res sam opazoval prizor z mesečnico, potem gotovo ne bi bil napravil takšne slike. Mesečniki tavajo namreč na svojih vratolomnih sprehodih za mesecem, kakor da ga iščejo in hočejo k njemu, nikoli ~>a mu ne obračajo hrbta. • 495. Za vratno vprašanje V Simplonski predor moremo samo 9901,5 m daleč, to se pravi do njegove sredine, kajti od te točke dalje bomo stopali vedno iz njega. »Mislim, da se Je Stano oženili« »Po čem sodiš?« »Ker hodi zmerom sam.« * »Kolikokrat sem ti povedal, da ne smeš mučiti psička!« »Petkrat, papa!« * »Papa, jaz pa nekaj znam, česar ti ne znaš!« »Kaj pa?« »Rasti!« človeških naselij na tleh, ki jim je naš narod ta vedno vtisnil svoj pečat. Kakor v »Ovčarju Marku« in v »Tropu brez zvoncev«, je Jalen tudi v »Bobrih« prvenstveno opisovalec življenja v naravi. Doslej smo imeli le malo pripovednikov, ki bi s tolikim vživetjem m s takim podrobnim znanjeip opisovali živalsko in delno tudi rastlinsko življenje, vpletajoč ga v epiko človeških usod Tudi v »Bobrih« čutimo, da Jalenu narav« ni papirnat svet; ne samo da jo doživlja in čuti kot predmet pesniškega uživanja, marveč tudi dodobra pozna njene vzajemne vezi, način življenja posameznih bittf in celo to, kar imenujemo živalska duša. Njegovi opisi narave spominjajo ponekod na ktasični vzor pisatelja »Lovčevih zapiskov«. Zakaj tudi v Jalenu je lovska kri in samo tak poznavalec lova je mogel na podlagi nepreobifl-nega arheološkega gradiva povedati toliko mikavnega o ljudstvu lovcev in rib-čev na vodah m v pragozdovih okrog Ljubi jam-jezera. V slovenski »lovski« povesti j« dosegel Jalen nesporno višino, kakor je hkrati mnogo prispeval za tisto vrsto našega pripovedništva, ki iivi snovno m idejno od izrazitega domačnostnega čustvovanja /Jalenova proza ne kaže filozofije in sociologije, nje psihologija je precej preprosta, nje idiflika monda večkrat naivna, v svoji morali se ne dviga nad povprečna dela pisateljev duhovniškega stanu, toda prava vrednost Jalenove proz« je drugje. Jaten je vnesel v slovensko povest nekatere nepozabno lepe strani fz živfljenja ▼ naravi, on nam je dal ofočutirtS vonj našo domačnosti, kakor le redko le«tigm pisat si j. Celo ▼ opisu življenja primitivnega lov-skega ljudstva jezerske zvrsti rahlo diši po ljubezni do teb tal. U so bila takrat bolj last svobodne, divje prirode. kakor pa terišče ustvarjajočih človeških nok, tiste čase ie nesposobnih za velika civilizacijska dejanja. Ne vem, alId se pod podobo Ostro- rogega Jelena ne skriva malce divjaško zakrinkana figura pristno Jalenovega vrlega mladca, sorodnika Marka ki drugih Jale-novih junakov, kajti ta divjak je v bistvu tako pošten in krotak, da nam postane prikupen. Vidi se, da Jalen ne more niiti tu ven iz svojega značilnega odnosa do ljudi, ki je vtisnili vsej njegovi prozi ne posebno originalni, vendar pa človeško topli značaj. Velika Jalenova odlika so tudi formalne kvalitete njegovih povesti. Mir/kn predvsem na njegov slog in na bogato besedišče, zajeto iz živega in zdravega vira ljudske govorice; tudi v tem pogledu bere® Jalenove spise s posebnim užitkom. »Bobri« so izšli kot 26. zvezek »Sloven-čeve« knjižnice v opremi in z ilustracijam« priznanega kiiparja Franceta G or šle ta. Ilustracijam, ki so nedvomno skrbno delo in rešujejo nelahke naloge, se pozna pogled plastično ustvarjajoč ega umetnika, vendar se človek zlasti v nekaterih primerih ne more ubraniti vtisu neke trdote, ki se ne prilega docela Jalenovi lirično dihajoči pripovedni knjigi. Pred premiero v Drami Ibsenov »Gradbenik Sfflnes" Avtobiografske osnove k drami Nemalega pomena za razumevanje igre je to, kair piše Thomas Roffler v svoji monografiji o Ibsemu o nastanku »Gradbenika Solnesa«. »Gradbenik« je simbol za umetniško ustvarjanje Ibsena samega, ki je pedaj v osebi Solnesa veliko avtobiografskega. Njegove izpovedi ^ delu, o ceni za uspeh in ustvarjanje pričajo, da je menil dramatik z arhitektom Brovikom. Solnesovim tekmecem. svojega lastnega konkurenta, ki je bil mlad drama teki talent njegovega časa. Brovikova odvisnost od Solnesa pome- MAJ VEM? IKAJ ZNAM ? oiika K » 60Ietnica rojstva dr. Gregorja Žerjava. Danes mine 60 let, kar se je v Ložu na Notranjskem rodil naš nepozabni dr. Gregor žerjav. Toplo in hvaležno se ga spominjamo kot ustanovitelja »Jutra«. Le kratka življenjska pot mu je bila usojena, umrl je 27. junija 1929, kmalu potem, ko je izgubil svojo blago družico gospo Mileno roj. Lavrenčičevo. Neizprosna bolezen je ugonobila to dragoceno uspehov, izkušeno trpljenja in dela polno življenje. Večno časten "in hvaležen ostane med nami spomin na dr. Gregorja Žerjava. * Razvoj italijanske radiofonije. Italijanska radijska družba EIAR ima zdaj, kakor poročajo listi, 40 oddajnih postaj na srednje valove in 11 oddajnih postaj na kratke valove. Izpočetka je imela samo oddajne postaje v Rimu, Milanu in Napo-liju. Kmalu pa so slelile nove obmejne postaje, razdeljene po vsej Italiji, kakor tudi v Tripolisu in Addis Abebi. V preteklem letu so bile izpopolnjene postaje v Ljubljani, Zari in na Krku, v Albaniji pa je pet oddajnih postaj. Nadalje premore družba dve televizijski postaji, dva raziskovalna laboratorija, in poseben nadzorstveni urad. * Razstava nemških časopisov v Rimu. V okviru nemško-italijanske vzajemnosti bo 19 t. m. otvorjena v Rimu razstava nemških časopisov in časnikov. Prikazala bo mogočni vpliv nemškega časopisja kot bistvenega činitelja nemške kulturne delavnosti jia vseh življenjskih in delovnih področjih. * Komite za oceanske študije je bil ustanovljen pri institutu za študije o renesansi v Firencah. Komite je na prvi seji določil smernice svojega dela. ki se bo pričelo 7- daljšo študijo o Krištofu Kolumbu. * Knjiga o Benjaminu GigUu. Sloveči tenorist Benjamino Gigli je ob svoji 50-letnici pripovedoval pisatelju Italu Tosca-niju marsikaj zanimivega iiz svojega življenja. Pisatelj Toscani je skrbno zabeležil njegove nazore in izkušnje ter jih zbral v prikupno kniisro z naslovom »Zaupano«. Gigli se predstavlja čitateljem kot goreč pevec, zraven pa pove mnogo zanimivega o tehničnih vprašanjih pevske umetnosti. * Smrt slovečega nemškega zdravnika. Za posledicami nesreče, ki se mu je primerila v službi na vzhodni fronti, je umrl v starosti 35 let nemški zdravnik dr. Konrad Brandsch. Bil je sicer specialist-ginekolog, vendar se je takoj v pričetku sedanje vojne posvetil letalstvu ta je skrbel za prevoz najbolj nevarno ranjenih z letali. Posta! je letalski štabni zdravnik ln je vodil posebno motorizirano letalsko sanitetno kolono Odlikovan je bil z vojnim zaslužnim križcem 1 ln 2. stopnje z meči * Madžarski ?}.rije so se .losvetilf obrtništvu. Ker 1p b:l z novo zakonodajo židovski živeli izločen trgovine .n industrije, si skušajo pripadn ki Izraelov? vere ustvaril/ življenjske pogoje v obrtništvu V madžarskih obrtnih šolah je bil zabe]e?e*» ! visok porast židovskih učencev Zlasti veliko zanimanje so pokazali za usnjarstvo, torbarsivn krojaštvo, gra .'»vstvo in fotografijo. Madžarski list »Uz Magyarsn"» opozarja oMastva na to dejstvo in zahteva učinkovite ukreDe. da Zidje ne bodo dobit prevladujočega vpliva v madžarski obrti. * Smrt slovečega slikarja. Italijanski slikar Ubaldo Oppi. čigar dela so v raznih evropskih javnih in zasebnih zbirkah, je umrl v Vicenzi v starosti 53 let. Bil je po rodu iz Bologne. vendar je že mlad priše! ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 1942-XXI 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 1310: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanee — pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert vodi dirigent Troncht. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Preludiji, intermezzi in plesi iz znanih oper. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.25: Koncert vodi dirigent Mavioce. 22.10: Zanimivosti v slovenščini — plošče. 22.45: Poročila v italijanščini. v Vlcenzo, od koder se je odpravljal na študije na Dunaj in v Pariz. Ko je po prvi svetovni vojni razstavil svoje umetnine v Milanu ln Benetkah, je močno zaslovel. Naslikal je tudi velike freske v različnih cerkvah. * Poroka vojnega slepca. V Milanu se je poročil v vojni oslepeli dr. Karel Borsani z gdčno Franko Longhinijevo. Poroka je bila prav svečana. Za priče so bili predsednik italijanskih vojnih invalidov, prav tako v vojni oslepeli Del Croix. nadalje milanski župan in dva vojaka, ki sta služila v isti četi, v kateri se je boril dr. Borsani. Sopranistka Patiana Menottijevia je na koru zapela ob spremljevanju orgelj Gou-nodovo »Zdravo Marijo«. * Mlad reševalec. Nedavno se je vračalo osem mladih kmet ustregel njeni in svoji želji po tistem, o čemer oba sanjata, se vzpne na stolp svrjega novozgrajenega doma. kamor hoče obesiti venec. Oba vidita v tem dejanju potrdilo njegove nove moči, njegovega pre-r želja, »rekre niegov smrtni padec s >■!<<•,pa. Vzroki in posledice v dejanju Prvobitno je Solnes človek, ki je v bi-sitvu ustvarjen za meščansko srečo in jo je željan. Po prirodi nadarjen, bi se lahko povzpel brez nemoralnih pomagal do uspehov. Bil je ustvarjen, da živi v srečnem zakonu — toda v svoji tragični zagrizenosti — da bi presegel dane mu meje in da bi si čimprej priborili priznanje in slavo, je zanemaril ženo. žrtvoval njo in dom in — se je posluževal gnan od demona slavo-hlepja — vseh sredstev za dosego cilja. Žrtvoval je oba Brovika. njuno sorodnico Kajo in se marsikaterega tekmeca ženo dom, otroka — kakor snohodec za uspehom. Če pa se zbudi iz transa, se mu ogla- •te »JUTRO Si 266 w 3§@H§tC@ Preko strmih, rosnih travnikov gre naša pot. Bledi podleski so jim zadnji cvetni okras. Iz doline se leskeče srebrni trak tenke reke, pot postaja čedalje ožja. Osamel hrast, ves rogovilast m star, razprostira s svojim odpadajočim listjem široko odejo okrog sebe. Pod stopinjami šume ove-neli listi. Čim bolj se bližamo gozdnemu robu. tem bolj gosta je njihova preproga. Narava jo je položila skrbno preko zemlje da jo zaščiti. A ko nam noge stopijo na gozdno stezo, se nam vderejo prav globoko v to pisano preprogo, ki izžareva neki posebni sij, neko čudno svetlobo ki blaži mračno mistiko gozdne notranjosti. Gozd peotaja prozornejši. Vrhovi se zibljejo v rahlem vetru. Božajoče gre preko dreves in grmov ter jim počasi slači oblačilo. Listi za ie trgajo od vej in padajo, neprestano šielestijo k tlom. Iz zemlje so prišli, v zemljo se vračajo ... Gozd smo prehodili, rahla vzpetina nas vodi skozi mladje. Mali jeseni kažejo s po-ntsom. kako visoko so letos zrasli, vitki vrhovi se jim stegujejo nekam vedečno v višavo. Ob vsakem dihu prožno zanihajo sem in tja, kakor da so se že zgodaj naučil'. kako se je treba vsaki sili ukloniti, da te ne zlomi. Nežno zeleni, mehki lističi visijo kakor puhaste bradice na tenkih vejicah Mlade smreke in bori stoje vse strumne j še. Čeprav sega ta novi zarod pogosto komaj čez travo, vendar izdaja z vso držo zaupanje v svojo bodočo, do nebes segajočo višino. Posamezni mladi javori žarijo s plani enečo rumenino iz ostalih dreves. In potem breza v sredini vsega rastja! Vitko deblo ss ji srebri v soncu, nežne veje jii visijo kakor niti v zraku in zlati listi trepečejo na njih. Visoko se vzpenja nad vsemi dre-vesti v svoji okolici, kakor da hoče pokazati, da je edina odrasla med njimi Tako joče listje iima barvo krvi in se meša z zlatim listjem bele breze. Na svetu je vedno tako: Kjer je zlato, je v bližini tudi kri . .. Sedaj smo dospeli na vnh, do razrednika. Njegovo orodje moli kakor jambor iz gozdnega morja. AH pa je to le morje barv? Prevladuje rjava barva, človek skoraj ne more verjeti, da je je toliko odtenkov, od najsvetlejšega, ki je že skoraj rumenima, preko rdečega, vijoličastega do črnega. Alii je res vse to samo ena barva? Človek spozna nehote, da je njegov jezik vse pre-ubožen za označbo barv. Prisiljen je družiti besede, da lahko označi določen odtenek, kakor mora slikar pogosto pomešata več barv, da dobi neko novo. Potem pa zelenima! Flaimeneči žar barv vs»naokol i n as skora si epi, skora j da j e prejarok za naše oči, a zelenje ga skuša ublažiti. Toda to ostaja samo poskus, žar je premočan. Aid je sonce, ali je veter, aili so oblaki ali pa vsi ti skupaj tasti nevidni umetnik, ki se poigrava s temi barvami? To se leskeče im pobliskava, meša in pre-taplja, tam ustvarja rdeč nadih, tukaj vijoličastega ali pa nežno liillastega, tu im tam postavlja neznatne lise orumenelega zelenja in v sredino vsega ploskev veličastnega purpurja, neštete zlate točke se iskrijo — aili pa so morda samo iskro, ki ugajajo? Nad vsem tem barvnim morjem pa se boči svetla modrina milega jesenskega neba. To je prava orgij a barv, barv. ki se leskečejo, ki žgejo in ogrevajo. Narava je spregovorila o svojii lepoti im Slovek jo posluša z očmi: to je govorica barv, s katero mu govori. Okrog trhlega ogrodja starega razglednika se vzpenja robidje. Zreli plodovi se mu črno bleščijo. Čeprav mu zelenje listov že pobledeva, vendar še davno nočejo ove- atoji kafoor fjnbezmivia. starejša dama, rnaia sramežljiva, malo boječa, toda z mnogo mične koketnosti Prav gotovo pripoveduje malčkom okrog sebe marsikakšno pravljico in novico, morda jim šepeče celo o človeški ljubezni Kadar je porav dobre volje, je tudi radodarna, daje jim svojega zlatega listja za veselo igro. To radodarnost sd lahko privošči, saj ji ostane še vedno oblačilo iz srebra. Kar jim daje, je samo k ras je im bleščica. Mladi hrasti pa nasprotno niso tako zasanjani. Vedo že sedaj, da jim življenje ne bo ničesar darovalo, da se bodo morali pogumno za svoj obstoj. Njih pada- nefe. Neko noč pa pride slama nadnje in v jutru drugega dne bodo včeraj še zeleni listi, črni im grdo zgrbančemii govorili o svojem koncu. Potem bodo odpadli im na tleh bodo strohneli hitreje nego vsi drugi... Trohnoba in smrt? Ne! Pripravlja se le novo življenje. Gozd ne umre, poidaja se le k počitku. Zima je čas njegovega počitka. Kmalu se bo zavil v snežno odejo, ki v njej najrajši spi. Da, gozd je čudežem! Spomladi je pesem, poleti balada, jeseni simfonija, pozimi pa postane utelešena pravljica. Kako gnojimo sadnemu drevju Da .je sadjarstvo važna panoga našega kmetijstva in narodnega gospodarstva, o tem je prepričan že vsak sadjar. Leto za letom je povpraševanje po sadju večje, ter se ga vedno lahko proda. Pa tudi za domače potrebe mnogo zaleže, bodisi da ga uporabljamo v svežem stanju, ali vku-havamo, sušimo ali predelamo v mošt ter tropine kuhamo v žganje ali uporabimo za jesih. Ker je uporaba sadja mnogo-stranska. pač zasluži sadno drevje, da ga vsak sadjar skrbno neguje in oskrbuje. Poleg skrbnega negovanja in zatiranja sadn h škodljivcev je potrebno tudi dobro gnojenje sadnemu drevju, kar pa naši sadjarji še vedno preveč zanemarjajo. Saj je znano žalostno dejstvo, da je pri nas do 70% sadnega drevja, ki trpi na pomanjkanju hrane, ker ni pravilno niti zadosti pognojeno. Sadnemu drevju najbolj prija dober in preležan hlevski gnoj in dobro predelan kompost, ki ga je treba potrositi v jeseni po celem sadovnjaku ali pa vsaj v kolo- barjih pod kapom. Se bolje pa je, če se gnoj podorje ali zakoplje, ker sicer gnoji bolj travnati ruši, drevje pa je prikrajšano. Sesalne korenine segajo večkrat preko drevesne krone in je zlasti pri starejšem drevju in strnjenih nasadih vsa površina preprežena s koreninami. Zato je najbolje vse zemljišče enakomerno pognojiti. Gnoj se raztrosi po vsej površini in se ga plitve je ali globlje prekopi je, v kakršni globini se pač nahajajo korenine. Pri češ-pljah, slivah in breskvah so korenine bolj plitvo pod površjem, pri jablanah, hruškah in češnjah pa so nekaj globlje. Nikakor pa ne smemo spravljati gnoja v globino pod 30—40 cm, ker bi se pri tem poškodovale korenine in tudi učinek gnojenja bi bil zmanjšan, ker se gnoj zaradi pomanjkanja zraka ne more pravilno razkrajati Ker našim sadjarjem navadno primanjkuje hlevskega gnoja in tudi_ komposta, saj je še vedno mnogo takih, ki ne uvide- vajo važnosti naprave komposta, je uspešno tudi spomladno gnojenje z razredčeno gnojnico, kateri se primeša na vsakih 100 litrov 3—4 kg lesnega pepela ali 1 kg superfosfata. Kakor gnojnica se uporablja za gnojenje sadnemu drevju' tudi stra-niščnik. Tudi z raztopljenimi umetnimi gnojili uspešno pognojimo sadnemu drevju, ako na vsakih 100 kv. m površine pognojimo z 200 litri vode, v kateri raztopimo 4 kg kalijeve soli, 4 kg superfosfata in 3 kg amonijevega sulfata. S tekočimi gnojili se pognoji na ta način, da se napravijo pri mlajšem drevju pod površino krone, zlasti pod kapom in tudi na njegovi vnanji strani v razdalji do 1 m z lopato trioglate jamice, v katere se vliva gnojnica ali raztopljena umetna gnojila. Jamice naj bodo 30 do 40 cm globoke. Po gnojenju se jamice z va-žami zopet zadelajo. Starejšemu drevju je najbolj pognojiti s tekočimi gnojili na ta način, da se med vrstami drevja v isti razdalji napravijo jamice, v katere se vlivajo tekoča gnojila. Najbolj uspešno gnojenje je z menjavo gnojil v triletni dobi. Prvo leto se gnoji s hlevskim gnojem ali kompostom, s katerim se spravi v zemljo humus in bakterije. Drugo leto se gnoji z umetnimi gnojili in tudi z apnom, ako ga zemlji primanjkuje. Na 100 m* površine se pognoji z 20 kg apna. Tretje leto pa se gnoji z gnojnico ali straniščnikom z do-stavkom pepela ali superfosfata. Četrto leto pa se zopet gnoji z gnojem ali kompostom. Pri takem gnojenju se razdeli sadovnjak na tri dele in se gnoji vsako leto vsak oddelek z drugim gnojilom. Drobne zanimivosti O univerzalnem elektronskem mikroskopu je te dni poročal na sestanku znanstvenikov v Berlinu raziskovalec Manfred Ar-denne. Redkokdaj se je kak instrument tako naglo uveljavil kakor ta. Njegov pomen sega tudi na področje vojevartja. Ne gre samo za možnosti velikanskih povečav temveč predvsem za možnost kinematografskih posnetkov. Film namreč obsevajo elektroni neposredno in je dandanes mogoče submikroskopično opazovati in filma ti najpodrobnejše kemične reakcije. Uspehi na tem področju raziskovanja so že prav znatni Ponovno uveljavljenje temorja. Iz Vi-chyja poročajo, da so našli recept za izdelavo tako imenovanega temorja. Ta pijača je bila pred uvedbo kave in čaja v mnogih sredozemskih deželah ter so jo do dobe Ludvika VI. zelo uživali tudi na Francoskem. Zdaj so po daljših trudapol-nih raziskovanjih spet razkrili skrivnost, kako se ta pijača pripravi. Posebne rastline in semena, ki uspevajo predvsem na Korziki in v južnofrancoskem departemen-tu Varu, so podlaga te pijače. Obojega je danes toliko, da je lahko Francija s temor-jem zadostno preskrbljena. Računajo na letno dobavo 2000 ton rastlinja in semenja. en sam kg pa zadostuje za 2000 skodelic temorja. Stroški vsake skodele so preračunani na 16 stotink. Okus je prav poseben, ni ne grenek, ne sladak, pijača pa je užitna brez sladkorja. Nova zaščitna barva. Švedski inženjer Roxendorff je iznašel novo ognja varno barvo, s katero zdaj vrši poizkuse v Stock-holmu. Predvsem so vrgli v ogenj zeleno popieskan lesen zaboj, v katerem so bile razne listine, bankovci in vžigalice Po 20minutah so vzeli zaboj spet iz ognja. Zelena barva se je spremenila v črno, toda zaboj je bil od ognja nedotaknjen. Prav tako vsebina. Nadalje so zažgali leseno hišico, ki je bila močno opleskana z zaščitno barvo. Vrgli so v hišico zažigalne bombe. Ko so te zgorele, je hišica ostala docela nepoškodovana. Lovski dvorec Teodorika Velikega so našli. V kraju Galeati, ki je oddaljen 50 50 km južnozapadno od Ravene so bili zadnji čas na delu raziskovalci nemškega arheološkega zavoda in arheologi iz Bo-logne. Uspeh je bil posebno zadovoljiv ter so po skupnem prizadevanju odkrili ostanke lovskega dvorca Teodorika Velikega. Našli so ostanke poznorimske vile in so po nekaterem stebričju, ki razodeva značilni slog VI. stoletja, razpoznali ta dvorec ket bivališče gotskega kralja Tudi različna lončena posoda, ki so jo našli, je značilna za dobo vzhodnih Gotov v Italiji, Drobci stekla, marmorne plošče in mnogo mozaika pričuje, da Je bil dvorec egipt-skega kralja razkošno opremljen Prva švicarslfla ladja v Buenos Airesu. Poročajo, da je v Buenos Aires nedavno priplula prva švicarska trgovska ladja St. George (7600 ton) im sicer pod poveljstvom kapitana Brackmanna. Ladja je bila letos konec septembra odplula iz pristanišča v Genovi in je prepeljala nad 800 ton različnega švicarskega izvoznega blaga v argentinsko glavno mesto. DtU sek: Žagar sme:: Zgodba s hribov Poimojarmsnik na štiri liste je obstal, voda je planila v strugo. Žagar šimen je vstal s voza, vrgel zadnje tri deske h krožni ža.gi, da jih obrobi, krajnike pa izpod Strehe na kup. da jih pozneje kedaj zreže na pol metra in poveže v kolobarje, ki jih je prodajal v mestu malim ljudem za kurjavo. Vzel je cepin, premeril z očmi kup pred žago, zap;čil cepin v debel ploh in ga zavalil po legah na žagin voz, ga pritrdil s hlapcem, stopil k listom in jih preizkusil po zobeh, ai so še dovolj ostri, pa napu-stil vodo na turbino. Z lahno kretnjo se je dvignil jarem, ugriznil z ostrimi zobmi v ploh in se zarezal vanj. šimen je zabil za-ložke za listi pa sedel na zadnji konec voza ter se vdal razmišljanju, žrtve — žrtve — žrtve — žrtve, tako je pela žaga in pela vse hitreje. Žrtve —! Da, žrtve! Zamislil se je Pred tremi leti ,e bilo. Tistikrat je zahtevalo življenje od njega prve žrtve. V vojsko je moral oditi, pustiti ženo, sina in dom. In ko se je vrnil —. Sin Tine je zapravil posestvo, žena je odšla kdo ve kam. Seveda! Sri mna ne bo več nazaj. Brez vsega je bil. žrtev! Prodal je, kar mu je še ostalo, in se vdinil bogatemu kmetu na sosednem hribu za Žagarja. In tam doli v dolini, ozki, med strmimi bregovi ob deročem, šumečem potoku je preživljal žalostne dneve življenja, sam si je kuhal, sam pospravljal. Z ni- komer skoraj ni občeval, žaloval je. žrtev ! Kako dolgo še? Gospodarjev sinček Drejček je pridirjal odnekod. »Oče vas vabijo, da pridite na večerjo! Bote —? Jelite da?« Nekaj časa je postajal Drejček na žagi, sedel na voz, se smejal, pa skočil in izginil za kupi desk. Preveč vase je bil zamišljen šimen, da bi bil pogledal za njim. žrtve — žrtve — žrtve so peli listi Šimen je pokušal njihovo pesem in mislil. Krik je jeknil in še edem. šimen je planil krog ogla. Drejček —! Z roko je visel na robu brvi, ki je vodila črez žleb. Brez pomišljanja plahe Šimen na brv, pograbi dečka in ga z močnim zamahom vrže na suho. Pa zamah ga potegne za seboj, prevagne se, pade v polni žleb. In v trenutku ga je zanesla deroča voda po napušču pod ostre lopate turbine. Drejček je kriknil ln zbežal k sosedni žagi. Po nekaj minutah so potegnJH šimna izpod turbine. Zmečkala mu je desno nogo, nezavesten je bil. In ko je umrl, je prišel pred Večnega sodnika. Iu le-ta mu je rekel: »Žagar šimen, v življenju spodaj si vse žrtvoval. In za tiste svoje žrtve dobiš zdaj plačilo. Pojdi v veselje svojega Gospoda!« * * * Po mnogih tednih se je šimen zbudil iz nezavesti, čisto dobro se je počutil. Tudi noga je bila nekam čudno lahka, skoraj da je ni občutil. Segel je po njej. Pa ni je bilo več. Pod kolenom je bila debela poveza. Malo da se m spet onesvestil. M: ■ •.. Ljudje so vstopili, zdravnik je bil in za njim še drugi. Pregledal ga je. »Jako dobro, šimen! Čez mesec dni boš spet lahko šel domov!« šel —? Pa ni utegnil razmišljati. Njegov gospodar je pristopil, govoril z zdravnikom pa sedel k njemu. »Veš, šimen, domov Te bom vzel in Te negoval. Sina si mi rešil! Ne boš več žagal. Spodaj na kolodvoru, tam na moji pristavi boš za hišnika, les boš prevzemal in nakladanje nadzoroval! čisto brez skrbi boš živel. Sina si mi rešil —!« S solznimi očmi mu Je stisnil roko. Gospodarjeva žena je pristopila: »Šimen. vse življenje Ti bom hvaležna! Nikdar Ti ne pozabim, da si ml rešil edinca!« Tudi mali Drejček Je plaho stopil blizu, »šimen, jaz — jaz —!« Ni mogel gtmx-riti, solze so ga polile, jok ga je dušil. In — ali je bilo res? Njegova žena Len-čka — ? Pokleknila je k njemu. »Simen, ljubi mož, ne sodi me prehudo! Vračam se —. AH me sprejmeš —? Spet — bi —. Rada bi bila — pri Tebi c Objel Jo Je. »Kje je Tine?« je vprašal šimen. »Tamle —! In tudi Tine je pristopil, izgubljeni sin.. * • • Spodaj na kolodvoru pa Se danes gospodari Šimen z leseno nogo, prevzema polne vozove desk, krajnikov, lat, nadzoruje nakladanje, zapisuje tn voznikom zapoveduje. Po končat) em delu pa se vrne k družini v hifiico pri kolodvoru. Prejel je plačilo za svoje žrtve. Gospod mu Jih je plačal že na tem svetu. :< »-As*- v"* -i s. ..a Nostre armi automatiche in azione di fuoco nel sottore meridionale del fronte egiziano Italijansko avtomatsko orožje v ognju v južnem odseku egiptske fronte Povratek v domovino Misli in besede vojaka s fronte spominja. Kako dvigajo glave in me ogledujejo te živali, ko grem mimo njih. AK ste morda že kdaj prav pogledali živali v oči ki sd mirno išče na pašniku hrane? Toliko krotkosti. miroljubnosti im potrpežljivosti ne sije iz oči nobenega človeka. Toda prepričam sem, da vsakdo to spozna šele tedaj zares dobro, ko pride od tam daleč... Polagoma se večeri. Po dolgem času prvi večer, ko ne ropoče im ne grmi zdaj tu zdaj tam. zdaj na zemlji zdaj nad zemljo. Lep jesenski dam gre h kraju. Na kltvpi pred hišo posedim. ker utegnem še nekaj čitati. Že spotoma mislim na to, kaj bi bilo primerno ta večer prebirati Priroda je tdha im globoko počiva, zato je ne sme motiti nič glasnega. V duhu pregledujem vrste svojih knjig: Tu je Dehmel, toda je prestrastem za danes, tam je Liliemcrom. ki je za ta trenutek preveč pačljiv. Wede-kimd, ki stojd poleg Dehmela. tudi ni primeren za dames. — In potem Grabbe, Nietzsche in Gothe: -»Nad vsemi vrhovi je tišina ...« Premišljujem te verze in zdi se mi. kakor da bi pil sladko vino. Tedaj pa sem že med vaškimi hišami. Gothe! Neumrljivo odkritje im oznanilo. Modrost, dobrota. luč in barva. Tu sem človek, tu smem biti človek. Našel sem. kar bom danes čital, kaT moram čitati Ko sem potem sedel na klopi ob hišnih vratih, kjer se me ni dotaknil niti dih vetra im so me božali po obrazu le ženini pogledi, tedaj se je omehčalo marsikaj, kar je na frorti srce otrdilo in ga obdajalo s trnji. Otroci so bili v trdnem snu, žena pa se mi je brez besed smehljala, ve-doč, da sem spet enkrat srečen V čumnati je čakala belo postlana postelj, na stolu poleg nje je ležala lepo zlikana nočna srajca — pravljične stvari, prepotrebne življenjske dobrine. Prvič po enem letu bom spal brez vojaške obleke na sebi. na postelji. ne pa kjerkoli na goli zemlji ali mokri silami, kjer moraš biti vedno pripravljen, da zgrabiš za karabinko im čelado, ko za-slišdš znak pripravljenosti. Ne bom cul grmenja topov in brez skrbi bom zatisni! trudne veke. Doma sem! Z vso dušo sem doma. kajti tu, kjer sem zdaj, je moja žena, so moji otroci, je moja preteklost im moja bodočnost Toda vi, ki to veste, morate tudli vedeti kaj bi bil človek, če mu v prsih ne bi utripali dve duši. Pravi povratek bo šele tedaj, ko bodo vsi doma im tišina in mir v prsih bosta zavladala takrat, ko bo umolknila fronta. Dokler še tako glasno govori, se ne smemo mnogo o njej pomenkovati, ko pa bo utihnila, si bomo povedali vse. (Iz »Donauzeitung«). Toliko me vprašujete, zakaj sem se vrnil tako nenadoma. Vprašujete, kaj sem videl in doživel im če bo vendar že konec tam zunaj___Razumem vas. Kajti vem, da sem vedno bdi del vas, tudi če sem biil daleč. Toda ne bodite preveč radovedni: o tem danes ne morem govoriti kar se dogaja tam zunaj; iz sebe iztrgati im dati vam to, kar še vedno1 tli na žerjavici pod pepelom v prsih in kar tvori v glavi zmedene slike. Preblizu so še stvari in dogodki, preblizu predvsem možje s> fronte, da bi jih že lahko iztrgal iz svojega srca. Kajti bilo bi težje. kakor mislite, vam namesto mene nositi vse to v srcu. Dovolite, da o tem molčim, dokler ne pride dan, ko bom lahko dejal: »Vidite, tako je bilo!« In ta dan bo prišel, lahko mi verjamete. Dotlej pa naj bo vse dobro spravljeno v meni. Da, tako nenadno je prišel moj povratek: čez noč. bi lahko dejal. Zgodaj zjutraj nisem ničesar vedel, da se borni peljal k vam domov. Pozno popoldne smo o tem govorni, toda nisem prav zagotovo verjel, da st bo uresničilo. Zjutraj, ko je sivo stepo začel objemati dan. pa sem bil že na potu. Z motornim kolesom smo brzeli proti zapadu. Na kolodvoru je že sopihaia lokomotiva pred vlakom im komaj sem se s s»vojo ropotijo spravil v vagon, se je začel vlak pomikati. Bilo je tako daleč! Pet dni im pet noči sem se vozil k vam. pet dni im pet noči sem bil v dvomu, ali me obdaja resnica ali sanje, im šele šesto jutro, ko so odmevali moji koraki po domači poti, se mi je zazdelo vse verjetno in pri-jemljivo: dobro znana deželna cesta v domačo vas. svetlozelene breze ob obeh straneh, prve hiše in dvorišča v vasi im nazadnje majhna koča, pokrita s črno slamnato streho in s cvetlicami na oknih. Doma sem! Ali slutite kaj to pomeni, ko je že preteklo skoro leto dni, odkar sem zadnjikrat sedel na domačem stolu im pisal, premišljevati, opazoval, se sklanjal nad knjigami im poslušal besede svoje žeme im svojih otrok. Ali lahko slutite, kaj pomeni biti doma. ko je celo leto kaT naprej prežala name smrt. da bi z eno samo potezo končala moje življenje Viddte. o tem bi lahko neumorno govoril, o besedah: doma sem, o tem kratkem stavku, ki ga komaj zaznavamo. V njem ni ničesar, kar bi me oviralo govoriti, ni nobenega bremena na duši im nikakega pritiska v srcu, ki ga vedno čutim, kadar govorim o fronti. Vse je mirno im spokojno v domačem kraju. Globoko vdihavam zrak in se napajam nad vonjem gozdov in polj ter nad bližnjimi in daljnimi slikami Tu sitoje debele, črnobefle krave na pašniku in v ustih imam še okus po presnem, toplem mileku. V tem je nekaj — da. da, nekaj življenja iz starih časov, lahko rečem, iz časov, ki se jih vsakdo tako rad naročnino! Naše zdravje štrleča ušesa se dajo s pametnim ravnanjem preprečiti, če pazimo že pri novorojenčku na to, da se njegovi nežni uhlji ne vihajo zaradi nepravilne lege ali neprimernega oblačenja. Pozneje se da ta rapaka odpraviti le z operacijo. Pri vsakem vratnem vnetju si daj preiskati urin glede beljakovine; kajti v zvezi z vratnim vnetjem je večkrat obolelost ledvic, in te ne smeš prezreti. Novorojenček dihne v minuti povprečno 44-krat, odrasli samo 16 do 20-krat Ob bolezni pa more kolebati število dihov med 10 do 100 na minuto. Kadar normalen človek zjutraj vstane, je okrog 350 gramov lažji kakor zvečer ko leže. Pri nervoznosti priporočajo vzgajanje miru. Prisilimo se, da obvladamo sami sebe. Miru se lahko priučimo kakor vsakih drugih reči; skrbimo za to, da sledi vsakemu naporu ali vznemirjenju odmerjen čas počitka. Gremo v ta namen v posteljo in dosežemo s tem, da sledi umetno prisiljenemu miru normalen mir. Dodatno sredstvo je baldrijanova tinktura, ki }o vzamemo 8 do 10 kapljic na 30 do 60 minut, toliko časa, da nastopi pomirjenje. Baldri-jan ni strupen. Pri dihanju pljuča svoje zračne vsebine nikdar popolnoma ne oddajo in niso zato nikdar brez zraka. Oddaja zraka je odvisna od globine dihanja in je zato zelo priporočljivo, da globoko dihamo, ker gre na ta način več zraka ven in pride nov in svež zrak na njegovo mesto. Votli zobje. Vzrok razkrajanja pri nastanku gnilih zob je v prvi vrsti tvorba kislin in ostankov jedi, ki ostanejo po jedi med zobmi in ob zobeh. Te kisline pričnejo razkrajati zob. zlasti na težko dostopnih mestih. Ko je zunanja zobna plast omehčana, se takoj naselijo mikrobi (bakterije) in pričnejo svoje razdiralno delo, ki preide kmalu tudi v globlje dele zoba; zob postane votel, nas boli in smrad gre iz njega. Zato si moramo po vsaki jedi zobe temeljito očistiti, odstraniti vse jedilne ostanke in si usta dobro izplakniti. Najzanesljivejše sredstvo za ohranitev dobrih zob je pa seveda to, da si damo zobe od časa do časa, morda vsako četrtletje, pregledati od zobozdravnika, ki vsako pričenjajočo se škodo takoj v začetku popravi Jabolka. Jabolka so med našimi na j odličnejšimi in najdragocenejšimi sadeži Sestoj: jo iz rastlinskih vlaken, beljakovine, železa, slaikorja, gumija, jabolčne kisline, Gallusove kisline, apna, vode in — kar je zelo važno — iz razmeroma velike količine fosforja, ki izredno dobro vpliva na dopolnitev možganske in hrbtenične živčne snovi. Kislinske sestavine jabolka so posebno učinkovite pri ornih ljudeh, ki mnogo sedijo. Vsled železne vsebine so jabolka priporočljiva zlasti bledičnim. živčno bolnim služijo jabolka kot pomirjevalno in uspavalno sredstvo. NajboJj zlrava so surova jabolka, ki jih uživajmo če le mogoče s kožo, seveda umita; in dobro jih moramo prežvečiti. Kdor surovih jabolk ne prenese, naj si jih skuha ali speče. Pripravimo si jabolka tako, da jih moremo jesti tudi pomladi in poleti. Uživanje kuhanih jabolk pripomore tudi k prebavljivosti drugih jedil, zlasti močnatih jedil in stročnic. Tudi posušena jabolka so zdrava jed. Najboljša so pa seveda surova jabolka. Posušene tuberkule ohranijo še po devetih do dvajsetih mesecih svojo nalezljivo sposobnost. Lydenham je oni znanstvenik, ki je v letih 1670 do 1680 kot prvi natačno opisal ošpice in jih končno ločil od koz. Normalni krvni pritisk je po dr. Sallerju sledeči: pri moških od 21. do 35. leta 100 do 144 milimetrov, pri ženskah od 21. do 35. leta 100 do 138; pri moških in ženskah od 37. do 47. leta do 158; pri moških od 60. do 70. leta do 137, pri ženskah od 60. do 70. leta se more celo še pritisk do 215 mm označiti kot normalen. SPOR T Kdo je ustvaril staSetee teke? Agencija »Centi aieuropa« objavlja neKaj zanimivih podatkov o prvih početkih stafet-nih tekov, onih najbolj privlačnih točk na vsakem atletskem tekmovanju in pravi med drugim: Napačno je naziranje, da izvirajo teki v štafetah, ki so zdaj udomačeni na atletskih prireditvah v različnih kombinacijah, iz Anglije. Ta vrsta atletskega udejstvovanja se je najprej začela v Nemčiji in tamkaj je dandanes tudi najbolj razširjena. Dasi so ti podatki iz zanesljivega vira, vendar iz razpoložljivih zapiskov ni bilo mogoče ugotoviti tudi tega, kje in kdaj prav za prav je bilo izvedeno tako tekmovanje Zgodovinsko dejstvo je, ia so okrog leta 1890. v nemških atletskih krogih že poznali teke v štafetah, ki pa jih niso izvajali na tekališčih, kakršne poznamo danes, temveč na ravnih progah, na katerih so tekli v obeh smereh. To je bila tako imenovana nihajoča štafeta, ki je bila zelo udomačena tja do začetka prve svetovne vojne. Preden je bila med tekači v štafetah uvedena palica za predajo od moža do moža so tekmovalci nosili s seboj majhno zasta- vico, ki pa je bila pozneje iz praktičnih razlogov odpravljena. Nihajoče štafete pa so še ostale v navadi, in sicer največ v kritih prostorih — zaradi pomanjkanja prostora. Prve štafete na prostem in na tekališčih današnje oblike so Dile odrejene na progah 5-krat, 4-krat in 3-krat po 100 m, pozneje pa je bila zelo priljubljena štafeta na 10-krat 100 m. Od 1. 1903 dalje je uvedena tudi stateta na 3-krat 1000 m, medtem ko je tako imenovana švedska štafeta (400X300 X 200 X 100) poznejšega izvora. Kmalu po stock-holmski olimpiadi 1. 1908 je prišla v navado tudi' znana olimpijska štafeta, ki meri 4-krat po 400 m in spada zadnji čas med najpomembnejše točke vsake atletske prireditve. Tudi stafetni teki na večje razdalje so nemškega izvora. Najbolj znana med takimi teki v odsekih je štafeta na 25 km dolgi progi iz Potsdama v Berlin, ki o zdaj po zaslugi sedanjega ravnatelja olimpijskega zavoda v Berlinu dr. Diema prirejajo redno vsako leto že ^elih 30 let. R tekmam za točke često kolo v diviziji A italijanskega nogometnega prvenstva je vrglo dosedaj vodilnemu Livornu naslednji dve točki, ali vsega 12, in sicer to pot na račun Bologne. ki se je res zelo potrudila, da bi se bila stvar zasukala drugače, tcda nazadnje je le prevladal nezadržni polet teh zmerom resnejših kandidatov za eno boljših mest v tabeli. Po šestih nedeljah prednjači Livorno kar za štiri točke drugoplasiranemu Torinu, ki si je to pot še za zgoditek močneje kakor v V. kolu Rimljane izposodil Fiorentince. Vs* točke so dalje to nedeljo izgubili Ambrosiana v Bariju" ter Genova v Bergamu in še Triestina v Milanu, kjer je moštvo enakega imena zabeležilo prvo zmago v letošnji sezoni. Zelo ugodno presenetila je Vicenza v Benetkah, pa tudi Lazio je z zmago nad Ju-vc-ntusom spet pomiril svoj tabor prijateljev. Osma tekma šeste nedelje ni bila odigrana, ker je moštvo Rome prišlo na igrišče v Genovo s preveliko zamudo, tako da je sodnik Mattea tekmo 2e odžvižgs! v navzočnosti kompletne Ligurie brez partnerja. Kaj bo glede tekme ukrenila zveza, še ni znano. E'.orba za mesta v diviziji B postaja od nedelje do nedelje bolj ogorčena. Po nastopih zadnje nedelje so ostale neporažene le še tri enajstorice, ki zavzemajo tudi z eno točko razlike med seboj prva tri mesta v tabeli. Spezia, Napoli in Padova so dozdaj najbolj uspešni udeleženci turnirja v drugem razredu. * * • Borba za mesta v diviziji B postaja od nedelje do nedelje bolj ogorčena. Po nastopih zadnje nedelje so ostale neporažene le še tri enajstorice. ki zavzemajo tudi z eno točko razlike med seboj prva tri mesta v tabeli. Spezia. Napoli in Padova so dozdaj najbolj uspešni udeleženci turnirja v drugem razredu. * * * V ostalem pa nogometaši to nedeljo niso počivali nikjer, da celo v Ljubljani smo imeli svoj skromni in vendar živahno spremljani domači finale, o katerem smo glavno že zapisali v torkovi številki našega lista. Zdaj bi radi dodali še nekaj kronike z ostalih nogometnih terenov: Na Štajerskem so se tudi dajali za točke. in sicer to pot z velikimi dobički za Mariborčane in Celjane. Rapidovci so imeli goste na svojem igrišču, in sicer graške poštarje, ki so jim naložili nič manj ka-«;or okroglih 10 : 0. Mariborski železničarji so igrali v bližnji Lipnici in tudi niso imeli posebnih težav, da so domači enajstorici s 4 : 2 odvzeli obe točki. Celjani so slednjič dobili v roke precej šibko moštvo graškega Sportkluba in zapustili svoje igrišče z visoko zmago 9 : 2. Ne dosti manj krepko so Trboveljčani obračunali z novo pečenim moštvom 3SG Westena iz Celja, ki so ga poslali domov s 7 . 3. • * * V nogometnem tekmovanju za prvenstvo Koroške so se to pot izkazali Jeseničani, sli so s 5:0 slavili visoko zmago nad nasprotniki iz SS moštva iz Celovca in prevzeli najvidnejše mesto med vsemi moštvi, ki solelujejo v tej skupini. Ta tekma je fcila na Jesenicah in poročila pravijo, da Je tudi teren nekoliko vplival na slabo aapo gostov. V drugi tekmi enakega naslova je LSV iz Celovca porazil domači adruženi moštvi KAC-Rapid s 6:3. WHnil!B!!in!!l!!!in Kadar prodajaš, pre-glei »Jiitrove« oglase ? V dunajskem nogometu so bili zadnjo nedeljo zabeleženi naslednji precej nepričakovani izidi: Sportklub-Rapid 4:1, Vien-na-Austria 9:2, WAC - Reichsbahn 3:2, FAC-FC Wien 0:0, Admira-VVacker 2:1. Slednja igra je bila prekinjena. Dunajski tableteniškj igralci so zadnji teden dvakrat nastopili proti močnim Jeseničanom. Prvi dvoboj na Jesenicah se je končal prav tesno za Dunajčane (3:2 je bilo in o tem smo tudi na tem mestu že zabeležili nekaj vrstic), v revanšnem srečanju v Celovcu pa so pogoreli po dolgem m počez kar z 2:8. Najbolj se je v vseh teh igrah postavila nemška prvakinja Truda Pritzi, ki je med drugim gladko porazila tudi oba gorenjska in koroška prvaka Knifica in štrumbla. Tisffssiir z feslo žsgiso Športna sekcija »Hermes« razpisuje za nedeljo, dne 15. t. m. ob 8. uri velik propagandni table-teniški turnir v dvorani hotela Miklič za vse verificirane in neveri-ficirane slovenske igralce. Prijavnina je Lir 5. Igra se po cup-sistemu; igralci, ki izpadejo v prvem kolu, lahko nastopijo v tolažilnem turnirju. Zmagovalec prejme pokal, ki preide takoj v njegovo trajno last, drugi, tretji in četrti pa prejmejo lepa praktična darila. Poslednja četvorica igra medsebojno četrt-finale za placement. Turnir je praviloma prijavljen Pokrajinskemu O. N. D ter odobren. Prijave sprejema vodstvo turnirja v soboto popoldne v dvorani hotela Miklič ter najkasneje v nedeljo do 8. ure. Vabijo se vsi ljubljanski igralci, da sodelujejo na tem turnirju, posebno začetniki, ki jim je dana možnost, da sodelujejo v tolažilnem turnirju, kjer bosta prejela zmagovalec in drugi lepa praktična darila. Vstopnine iz propagandnih ozirov ni nobene. Prijatelji igre z belo žogo vabljeni! Narodno gledališče DRAMA Četrtek, 12. novembra: ob 16.30 Gradben'k Solnes. Ried Premierski. Petek, 13 novembra: ob 15. Oče naš. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdoL Sobota. 14. novembra: ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red B Nedelja, 15. novembra: ob 10.: Princeska in pastirček. Otroška predstava. Izven. Znižane cene od 10 Ur navzdol. Ob 15.: Oče naš. Izven * H. Ibsen: »Gradbenik Solnes«. Drama v treh dejanjih. Osebe: Solnes — Levar, Ali-na, njegova žena — Marija Vera, Hilda VVanglova — Boltar-Ukmarjeva, dr. Herdal — Raztresen, Knut Brovik — J. Kovič, Ragnar Brovik — Verdonik, Kaja Foslije-va — Simčičeva. Režija: Marija Vera, prevod in scena: ing. arh. B. Stupica. Opozarjamo na petkovo predstavo Grego-rinovega »Oče naša«, ki bo po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Začetek ob 15. uri. Dramatski ciklus, ki vsebuje sedem podob in uvod, je miselna ilustracija sedmerih prošenj iz molitve. Delo je zrežiral avtor. OPERA Četrtek. 12. novembra: ob 16. Seviljski brivec. Red Četrtek. Petek. 13 novembra: Zaprto. Sobota, 14. novembra: Traviata. Izven. « G. Rossini: »Seviljski brivec«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Almaviva— Lipušček, Bartolo — Zupan, Rozina — Ivančičeva, Figaro — Janko. Bazilio — Betetto, Fiorello — Dolničar, Berta — Stritarjeva, poveljnik straže — Anžlovar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: C. Debe-vec, zborovodja: R. Simoniti. mb®e zanimivosti Berlinski kmetje. Kmečko življenje m običaji igrajo v zunanjih okrajih Berlina še vedno znatno vlogo, kajti s kmetijskim in gozdnim gospodarstvom se ukvarja še vedno okoli 50.000 ljudi. Od 130.000 ha poljedelsko izkoriščane zemlje odpade na polja nad 100.000 ha, polovica te površine pa se poseje in posadi z žitom in stročni-cdjni. 104 dedna kmečka posestva s površino 18.600 ha dokazujejo, da je kmečki živelj še vedno udomačen v svetovnem velemestu Berlina. Večina teh posestev je na severu in ca vzhodu mesta, kjer po končani vojni leta 1870/71 gradbena delavnost. ni bila tolikšna, kakor na zapadu in jugu. Nič manj kakor 21 takih kmečkrh posestev je še vedno v rokah istih rodbin od 18 stoletja naprej, dve pa celo segata nazaj do ieta 1686, oziroma 1694. Samo mesto Berlin je s svojimi posestvi največji kmečki gospodar brandenburške pokrajine. Izmed 30 posestev s skupno površino 25.000 ha, jih mesto obdeluje v svoji režiji 22, 8 pa jih daje v zakup. Za preskrbova-nje svojih zavodov in bolnišnic dobiva Berlin s teh posestev znaten dei poljedelskih proizvodov. Razen tega je v Berlinu okoli 120.000 majhnih vrtnarstev, ki obdelujejo nadaljnjih 50C0 ha zemlje. Niihov pridelek mnogo pridonaša k izboljšanju prehrane mestn;ga preb valstva Kc:a.j je čl°vek nr.iJjolj sposoben za delo? Na pobudo nemške delovne fronte ie zavod za psihološko raziskovanie dela v Gelsen-kirchenu preučeval številne delavce z ozi-rom na njihove uspehe v delu čez dan. Ugotovljeno ie. da ie delovna sposobnost s^KBssssaaaBa—BB—BBBI še je čas, da se naročite na prvo četrtletje naše zbirke odličnih romanov iz domače in tuje literature. Če ste naročilu; naših listov, boste plačevali za iepo vezano knjigo v bo"jši opremi samo lir 18.—, za broširano knjigo pa lir 8.—. Tudi nenaročniki imajo izdaten popust, če se naroče na zbirko v prosti prodaji pa stane knjiga lir 25.—, odnosno lir 10.—. Velik uspeh, ki ga je doživela naša prva knjiga, nam jamči da smo povsem ustregli okusu našega čitajočega občinstva, ki hoče imeti dobro knjigo zanimive vsebine po dosegljivih cenah. Dobra Knjiga vam bo najboljša prijateljica vaših večerov zaradi njene elegantne, okusne opreme pa jo boste radi postavili na svojo knjižno polico. Znana imena iz svetovne književnosti, ki smo jih sprejeli v svojo zbirko, vam jamčijo, da bodo imeli naši romani trajno vrednost. Vsaka knjiga vam bc odkrila nov del sveta, seznanila vas bo s sijajno opisanimi človeškimi usodami, ki vam bodo neizbrisno ostale v spominu. Romanu Mire Pucove »Tiha voda«, ki ga danes z največjim zanimanjem bere vsa Ljubljana, bo v kratkem sledil slavni Knittlov roman »El hakim«, v mesecu decembru pa dobe naši naročniki prelepo Gulbranssenovo delo »In večno pojo gozdovi«. Zatorej ne odlašajte! Ce še niste naročnik naše zbirke, pohitite pri priči v našo upravo, Puccinijeva 5, da se naročite na romane D K! .tn svežina v teku dneva različna. Delovna sposobnost raste do 11. ali 12., potem pa pojema do 14., ko ima delavec najmanj moči za razvijanje duhovnih energij. Nato delovna sposobnost spet raste in doseže svoj vrhunec od 17. in 18. uro. Gornje ugotovitve že izkoriščajo v pogledu dole čanja delovnega časa Izrek! Človek nima nič od tega. če doseže zaželeni cilj, če z doseženega cilja ne vidi pred seboj novega Z ljudmi ki nosijo naočnike, moramo biti oprezni. Mnogi jih nosijo samo zato, da bi jih smatrali drugi za kratkovidne. Boj se tistega, ki vedno krivi pred teboj hrbet. Morda išče pesek, da t.i ga nasuje v oči. Sovražnike pozna človek navadno bolje od prijateljev. Prijateljstvo je navadno podobno dežniku, ki se med nevihto rad obrne. Živali so nevarne, kadar so žejne, ljudje pa kadar se napijejo. Vsak norec najde vedno še večjega norca kakor je sam. 83-letnica karbida Friedrich VVohler, ki je umrl približno pred 60 leti v Gottingenu, je bil eden največjih nemških kemikov. On je med drugim odkril kemično temeljno snov aluminij in njemu se mora človeštvo zahvaliti tudi za karbid. To odkritje se mu je posrečilo leta 1882. Karbid pozna človeštvo šele 80 let. Zdaj je splošno znan in ni še dolgo tega, ko so ga rabili tudi vsi kolesarji za svetilke. Tudi kovinarji dobro poznajo karbid, saj se uporablja mešan s kisikom pri avtogenem varenju in rezanju. Velike količine karbida se rabijo tudi za izdelovanje apnenega dušika. Karbid igra važno vlogo tudi v umetnih gnojilih. V zadnjem času je pa karbid znan tudi kot glavna sirovina pri izdelovanju sintetičnega gumija. Kaj je pravzaprav karbid? Karbid nastane s spojitvijo apna in premoga v tako-zvanih karbidnih pečeh, ki se segrejejo električnim potom do 3000 stopinj. Namesto naravnega premoga se uporablja zdaj večinoma koks. Moderna karbidna peč da dnevno do 50 ton kalcijevega karbida. Kilogram karbida pa da 200 do 250 litrov ace-tilenovega plina. Acetilen je izhodna snov za razne kemične spojine. Iznajdljiv Prebivalci danskega mesteca Kerteninde so doživeli nedavno razburljiv dogodek V mestu sta dve pekarni, ki zalagata prebivalstvo s kruhom. En pek js pripovedoval nekega jutra ves prestrašen, da je štel v svoji sobi denar, pa mu je padla v testo 500 kror.ska novčanica Pomočnik je tako 'meto gnete, testo, da je novčanica hitro izginila v njem. Iskala sta jo z mojstrom, pa je nista mogla najti. Nobenega dvoma torej ni bilo da je morala b.ti novčanica v eni izmed štruc, ki so jih tisto jutro v pekarni predajali. Vest o novčanici v itruci se je hitro raznesla po mestecu in ka; kmalu je bJ ves kruh razprodan. Doma so začeli ljudje hitro razrezavati kruh in iskati v njem nov-čanico. Pri tem so seveda strogo pazili, da bi je ne prerezali. Toda novčanice v nobenem kruhu n; bilo. Končno se je jela zanimati za zadevo tudi pol;cija in ko je peka trdo prijela, je prišel z barvo na dan. Priznal je, da mu novčanica sploh ni padla v testo. Vest o nji je bil razširil namenom da bi prišli ljudje kupovat kruh v njegJ-vo pekarno, ne pa h konkurenci. Oblasti so pa videle v tem nelojalno konkurenco in so ga primerno kaznovale. Zakaj psa ob gsd&i lajajo? - Večina psov zaene tuliti in lajati, čim zaigra godba. Prsj sc naravoslovci mislili, da začutijo psi ob godbi v svojih občutljivih ušesih bolečine, zdaj so pa drugačnega mnenja. Psi naj bi imeli pravi instinkt, ki pride do izraza, ko zaslišijo godbo. To naj bi bi! ostanek iz ca;h časov, ko so živeli psi še v krdelih in so lajali v zboru, čim je zalajal prvi še zc.aj lahko slišimo po vaseh lajati v zboru več psov Vedno pa zalaja eden prvi in drugj mu slede. Prav tako naj bi psi *Dritegnili« tudi ob godbi. Da pa njihovo spremljevanie godbe ni vedno melodično, niso krivi sami. Madžarska izvaža tobak Madžarska si na vso moč prizadeva pridelati čim več tobaka, da bi ji ga ne bilo treba uvažati, temveč da bi ga lahko še sama izvažala. Da bi ne bilo treba uvažati boljših vrst tobaka, so začeli na Madžarskem že pred leti poskusno saditi boljši tobak. Poskus se je obnesel in zdaj Madžarska ne samo da krije domačo potrebo. temveč lahko boljši tobak tudi izvaža. Leta 1938 je imela z virginskim tobakom zasejanega 380 oralov polja, letos pa že dvakrat toliko. Znatno več ka- kor boljšega pa pridela Madžarska slabšega tobaka. Do 80"'« pridelka slabšega tobaka odpade na izvoz. Madžarski tobak gre večinoma v Nemčijo, Francijo, Belgijo in Holandsko. Madžarska ima 14 tobačnih tovarn. V zadnjih petih letih se je proizvodnja cigaretnega tobaka povečala za 30"/o, cigaret pa za 25"/n. Proizvodnja cigar se je pa povečala celo za 300"/». Muze] pafčevis« Francoski markiz Ecergeaux je strasten zbiralec pajčevin. ki jih ima zbranih mnogo vrst v lastnem muzeju, človek bi mislil, da tak muzej ni nič posebnega, saj zadostuje imeti primeren prostor kamor spravlja pajčevine, ali zbirka markiza nima z zaprašeno pajčevino v neizrabljenih prostorih nič skupnega. Navdušenje za lepoto in raznolikost pajčevine je vodila francoskega markiza po svetu. Večkrat je bil v tropič-nih deželah. Prepotoval je Brazilijo in Argentino in s svojih potovanj je prinesel mnogo najrazličnejših pajčevin. Zbiranje pajčevin ni bilo vedno tako enostavno, kakor bi človek mislil, že njen prevoz je združen z velikimi težkočami, ker je treba paziti, da se ne zamaže ali raztrga. Poleg tega je v tropičnih deželah cela vrsta nevarnih strupenih pajkov, ki se srdito branijo, če jim hoče človek raztrgati mreže. Več sto lepo spredenih pajčevin. ki so jih predli pajki po vsem svetu ima ta francoski čudak zbranih v svojem muzeju, na katerega je zelo ponosen. Japomki IcsFetjs se selijo v Mandžukuo Japonski kmetijski minister Ino pripravlja reorganizacijo japonske vasi v zvezi z naseljevanjem Mandžukua. Gospodarske razmere japonske vasi bodo temeljito proučene in vsi mali kmetovalci odnosno dninarji, ki niso nujno potrebni na domačih tleh. bodo preseljeni v Mandžukuo. Tja se je preselilo v zadnjih pet h letih že okrog 114.000 japonskih kmetov, ki so ustanovili v Mandžukuu 48.000 kmetij. Prevladovalo je preseljevanje v skupinah Oblasti so delale na to, da bi se izseljevali v Mandžukuo kmetje v skupinah -iz iste vasi, tako da bi zve^a med njimi tudi z izselitvijo ne bila pretrgana. Zastopmki (Tolarske Rslasfisie m Finskem Vodja madžarske mladinske organizacijo »Levente« generalni poročnik Vitez Beldy je prispel te dni z 22 zastopniki mladinske organizacije v Helsinkih. Na kolodvoru so ga sprejeli prosvetni minister Kukkonen, poveljnik zaščitnega zbora generalni poročnik Malenberg in madžarski poslanik v Helsinkih Szabo de Sent Mi-klosz. Vprašani po namenu svojega obiska so gostje odgovorili, da gre za poglobitev stikov med finsko in madžarsko mladino in prijateljstvo med obema narodoma. Z madžarsko kulturo naj b: se seznanila t>idi finska javnost. Finski listi so priobči ob tej priliki brzojavne članke, v katerih naglašaio. da stoj'ta Madžarska in Finska že od nekdaj na predstraži proti prodiranju slovenskih narodov. Kakor finska ko stoji tud; madžarska mladi "a v borbi proti sovražniku evropske kulture. zavarcvas^e Slovaška vlada pripravlja zakon o starostnem zavarovanju samostojnih obrtnikov. Obrtniške organizacije so že pripravile vse potrebno za osnutek tega zakona. Zavarovanje bo obvezno. Slovaška ima 72.812 obrtnikov, od teh 63.868 moških in 8.942 žensk. Samostojnih obrtnikov je 62.441 in za te bo zavarovanje obvezno. 10.371 obrtnikov ne bo mogoče sprejeti v zavarovanje, ker so že prekoračili starostno mejo. Za nje bo ustanovljen poseben fond, iz katerega bodo prejemali starostne rente. Z3!H»rd vidifo tisdi v temi Z napredkom kulture pešajo človeški čuti. Nekatere v živalskem svetu še visoko razvite lastnosti, recimo čut za prostor, smer ali kraj, so pri človeku skoraj že izginile. Vid, siuh in vonj so pri primitivnih narodih neprimerno ortrejši kakor pri kulturno visoko razvitih. Nov dokaz za to so doprinesli poskusi, ki so jih delali v Italiji. V temnem prostoru je stal zdravnik 40 m od ljudi, s katerimi so delali poskuse. V roki ie držal pal:co, ki je bils na erem koncu ovitn 7 be'im papirnatim trakom. Palico je držal proti ljudem zdaj z ovitim koncem, zdaj z gladkim, zdaj navpično, zdaj vodoravna. Izkazalo se je. da =o zamon-i v povsem temnem prostoru opazili bel papir, dočim so ga opazili med belokožci le redki, celo če se jim je približal zdravnik na 15 m. P. G. Wodehouse: Humorističen roman Toaletna miza je kazala dokaj prijaznejše lice. Poleg ovratnika gospoda Braddocka se je v bratski soseščini s ščetkami za lase grmadil nad vse mičen kupček bankovcev in srebra, ki ga je bilo tem lepše pogledati, ker je stalo solnce že visoko in se je s svojimi odsevi poigravalo na novcih. Z drhtečimi prsti je Sam pospravil vso to milost božjo, nato pa izvlekel svinčnik in kos papirja ter se kratko zamislil, iščoč primernih besed. Le norec se more lotite naloge, da prekosi slog izpričanih mojstrov. Hasb Todhunter se je bil pokazal takšnega prvaka v literarnem sestavku, da si je mogel šteti Sam samo v čast, če krene za njegovim zgledom. Hitro je torej načečkal nekaj vrstic: »Dragi Bradder, gotovo se boš čudil, ko opaziš, da sem si izposodil tvoj denar. Vrnem ti ga, kadar bo božja volja. Ta mah je, kakor je rekel sir Philip Sydney ranjenemu vojaku, ' moja potreba večja od tvoje. > Nadejam se, da te najde to pisemce čilega in zdravega, ter ostanem zmerom tvoj S. SHOTTER.« Nato je prislonil papir k škatli za ovratnike in po prstih zapustil sobo. Misel, da je pozabil nekaj važnega ali da je nemara opustil kako vljudno pozornost, je zadržala -2 I njegove korake pri sredi stopnic. Neutegoma se je j vrnil, vzel krožnik z zakrknjenima jajcema in ga : nežno postavil zraven prijateljeve glave na blazino. Ko je bilo to storjeno, je planil po stopnicah in jo 1 jadrno ubral proti pisarni gospodov Mattersa & Cor-neliusa, nepremičninskih opravnikov na Ogilvy Street. XI. Sara postane hišni gospodar Kaj bi bil rekel gospod Matters o Samu, da ga je videl, kako je nekaj minut po svojem odhodu iz »Sv. Rafael« nalik burji planil v pisarno, ne moremo presoditi, ker je bil imenovani gospod Matters že leta 1910. umrl, Kar se tiče gospoda Corneliusa, je na prvi pogled mislil, da ima opravka z norcem. Ko ga je pa nezaupljivo premeril skozi zlate naočnike, je kmalu izpremenil to sodbo. »Beračem nikoli nič ne dam,« mu je rekel z bolestnim glasom. Gospod Cornelius je bil star, častitljiv mož z belimi zalizci in sršečimi obrvmi. Govoril je z nekim posebnim glasom, podobnim glasu druid-skega svečenika, ko zavzdigne obredni psalm, preden porine žrtvi nož v srce. »V miloščino, ki jo daje človek kar tako na slepo, nimam pravega zaupanja,« je dodal, kakor bi se hotel opravičiti. »V vaši spovednici se oglasim pri drugi, ugodnejši priliki,« mu je Sam zabrusil. »Ta mah se rajši pomeniva o hišah. Rad bi najel vilo ,Mon Repos' na Burberry Roadu.« »Druid« je pravkar hotel zapeti drugi del psalma, ki obstoji v klicu, namenjenem najbližjemu »poli-cemanu«, a v tem je s silnim začudenjem opazil šop dobre valute, ki mu jo je nenavadni prišlec s poudarkom tiščal pod nos. Nekajkrat zaporedoma je goltnil slino. To odobravanje poslovnih vprašanj v slogu »Tisoč in ene noči« namesto po običajoih sodobnega Londona ga je od sile presenečalo. Da je zagledal na Ogilvy Streetu karavano velblodov, obto-vorjenih z dišavami in dragim kamenjem, se ne bi bil nič manj zavzel. »Kaj pomeni to?« je osuplo vprašal. »Gotov denar,« je odvrnil Sam. »A kje ste ga dobili?« Pri teh besedah je našega junaka krivo pogledal. Toda mladi človek, ki je bil po dobri kopeli, izvrstnem britju, nepozabnem zajtrku in nepričakovani iz-posoditvi denarnih sredstev spet pozabil, da bi se utegnil kdo čuditi njegovi vnanjosti. je uvrstil njegov pogled med tiste neštevilne kritične poglede, ki so bili že doslej prezrli pravo notranjo vrednost Sama Shotterja. »Nikar me ne sodite po vnanji podobi,« je rekel z malone očitajočim glasom. »Nekoliko razkuzman sem, ker imam dolgo pot za seboj. Ko sem se v New Yorku vkrcal na parnik, sem bil zal, kakor da bi me iz škatlice vzeli. Mimogredoči so se dregali s komolci, ko sem hodil po nabrežju, in vpraševali drug drugega za mojim hrbtom: ,Kdo pa je ta?'« »Torej prihajate iz Amerike?« je vprašal gospod Cornelius. »Iz Amerike.« »Aha!« je dejal nepremičninski opravnik, kakor da je s Samovim odgovorom vse pojasnjeno. »Moj stric,« je mladenič nadaljeval, videč, da se ozračje popravlja, »moj stric je gospod John B. Pyn- sent, znani milijonar, ki ste gotovo že slišali o njem— Ne ? ... Eden največjih industrijskih kapitanov. V kupčiji s krznom je silno obogatel.« »S krznom? Res?« je vprašal gospod Cornelius.« »Da. Najprej je dobil dobavo toplih naušnikov za vse kače živalskega vrta v Bronxu, in od tistih dob je šla njegova pot nepretrgoma navzgor.« »Presenečate me,« je z nenadnim zanimanjem rekel gospod Cornelius. »To vam je pravi roman iz poslovnega življenja,« je Sam pritrdil. »A da se vrnem k zadevi s hišo ...« »Oh da, da,« je odvrnil gospod Cornelius. Odkar je ležal denar na mizi, je bil njegov glas mehak in blag. Zdaj je nalikoval druidskemu svečeniku, ki pravkar vstaja od dobrega kosila. »Za koliko časa bi radi najeli ,Mon Repos', gospod___« ? »Shotter ... Sam Shotter,« je mladi človek dopolnil. »Za nedoločen čas, bi dejal.« »Dobro, napraviva torej za tri mesece naprej?« »Velja.« »In zastran priporočil...« Samu je bilo na jeziku, da bi mu dal kratko in malo naslov gospoda Wrenna, pa se je baš za časa spomnil, da s tem častitim gospodom se nista znana. Ker pa se je bil malo prej obril z njegovim čopičem in njegovim nožem ter najedel iz njegove jedilne shrambe, je vendarle po pravici smatral, da je zadel vsaj približno pravo pot. Pomislil je nekoliko. »Lord Tilbury,« je rekel po kratkem premolim. »Ta utegne biti pravi dečko za vas.« »Lord Tilbury od Mammoth Publishing Compa-ny?« je z glasom globokega spoštovanja vprašal gospod Cornelius. »Mar ga poznate?« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani