Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 11 (656) - Trst -15. maja 1964	40 lir	o^i
n »«ar"*,
TLA $
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
■ _______________________________________________________
^°lga in zanimiva je bila pretekla volilna kampanja. Rezulta-“ so danes v rokah voditeljev strank, da bi bili preučeni in da p1 Se iz njih potegnili zaključki. ^•no pa je jasno že na prvi pogled: Komunistična partija je zabeležila velik uspeh, če pomi-shmo, kakšne so razmere v na novo ustanovljeni deželi, na te-/ave, na katere so naletele napredne sile v teh krajih v vseh etih pp vojni, na strašno proti-komunistično gonjo, ki se je vedno vodilo v deželi s strani nacionalističnih in reakcionarnih i ’..na vsestranske poskuse izo-taeije komunistov prej in zlasti sedaj s strani ne samo desničarskih sil, marveč tudi in predvsem s strani strank, ki tvorijo koaiicjj0 levega centra, da so se velo socialisti od PSI v tej vo-'mi kampanji angažirali kot nikoli prej s protikomunističnimi 'z-Padi in z izrazoslovjem, ki bi \llural vsak demokrat in na-‘i tPHo-Č1<?vek 2 odporom odbi-i ’m •J..je razvidno, da so se komunisti v deželi dobro držali m da so napredovali. To je lep in razveseljiv uspeh, saj ne smemo pozabiti, da tokrat ni volilo na tisoče in tisoče vojakov, izseljencev in volivcev z drugih 1 talijanskih pokrajin.
Ni pa na noben način razvese-Jiyo dejstvo, da so tudi krščanski demokratje vzdržali in od-' totim celo napredovali, dočim ° občotno zmanjšali svoje gla-•ove socialdemokrat je in socia-]S 1 otI PSI. čudno se nam zdi, oa sc nekateri krogi veselijo hranitve moči Krščanske de-v ,?kracije, češ da je to prispe-^‘k k nadaljevanju politike le-/e8a centra, ne' povedo pa, da le to zgodilo na škodo social-eniokratov in predvsem socia-lst?v od PSI, kar bi moralo pre-Pr|čati vsakega slepca, da se je f. tem specifična teža konserva-bynih in desničarskih sil v koaliciji povečala, dočim se je krep-ko zman-šala specifična teža SDI m PSI, t.j. naprednih sil. i2 tc2a izhaja da se je tudi to-.rat dogodilo, kar se je doga-vil j tudi 2a časa centrističnih lad:^ nekritične in nebojevite hianjše stranke koalicije so se .a vsakih volitvah oslabile v ko-,’st Krščanske demokracije, do-. cr niso izginile, kot je danes Rinila s političnega pozorišča , naši deželi republikanska stran-va’ -?.rav P°sebno socialistični to-riši od PSI bi morali iz tega ovleči določene zaključke, saj c afirmacija PSIUP na teh vo-'.h, ko je kot nova in še nc-.’Sanizirana stranka prejela .64o/0 giasov in Sc prav posebno lesceče uveljavila v pordenon-ši n1 vo,iinem okrožju, najbolj-s dokaz, da nekaj ni v redu s J-danjo politiko PSI. Če je bil c]rJla2 PSI v Trstu manjši kot v uSje, čeprav je zelo občuten slovenskih krajih, je to zaslu-
KAREL ŠIŠKOVIČ
(Nadaljevanje na 4. strani)
Togliatti čestita
Generalni tajnik KPI, Paimiro Togliatti, je poslal tov. Bacic-chiju, deželnemu sekretarju za Julijsko krajino - Furlanijo naslednjo brzojavko:
«Izražam v imenu direkcije partije čestitke za uspeh, dosežen na deželnih volitvah. Odstotna okrepitev naše sile, med tem ko se je zmanjšalo število volivcev, ni santo znak obdrža-nja naših pozicij, marveč znak okrepitve, kar je rezultat vztrajnega dela naših organizacij. Pozivamo k vztrajnemu nadaljevanju dela in boja, k izkoriščanju novega deželnega organizma za avtonomno rešitev konkretnih vprašanj vaše dežele, da se ji tako zagotovita gospodarski in državljanski preporod in razvoj, k boju za enotnost demokratičnih sil in k še večji krepitvi partije».
PALMIRO TOGLIATTI
Izjava sekretarja deželnega komiteja KPI
Sekretar deželnega komiteja KPI za Julijsko krajino - Furlanijo, Silvano Bacicchi, je v zvezi z volilnimi izidi podal naslednjo izjavo :
Pričakovalo se je, da bodo naše volitve nekakšen preizkus o-rientacije volivcev Furlanije - Julijske krajine do levega centra. Iz tega vidika je razvidno, da so stranke levega centra skupno izgubile v primerjavi z 28. apri-lom 1963 3,2% glasov. Desnica i (PLI, MSI, PDIUM) ne samo ni ; pridobila glasov, marveč jih je j izgubila 0,3%. Premik v glasovih \ prihaja do izraza v korist tistih, i ki so se bili za resnični preokret na levo in za novo večino z uveljavitvijo PSIUP in naše partije, in to za 2,8%. -
Stvarni premik v korist KPI med volivci dežele je mnogo ve-ltSadultevante na 4. strami
ooooooooouoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Deželni svetovalci KPI
Afirmacija slovenskih komunističnih kandidatov v Slovenski Benečiji
Na listi KPJ je bilo izvoljenih II svetovalcev: 3 v tržaškem, 2 v go-riškem, 3 v videmskem, 1 v tolme-škem in 2 v pordenpnskem volilnem okrožju.
V	tržaškem volilnem okrožju so bili izvoljeni :
PAOLO SEMA s 6305 preferenčnimi slasovi,
GIORDANO PACCO s 3472,
KAREL SISKOVIČ z 2544.
V	goriškem volilnem okrožju sta bila izvoljena:
FULVIO BERGOMAS s 4287,
JOŽE JARC s 3224.
V	videmskem volilnem okrožju so bili izvoljeni:
GIACOMO PELLEGRINI z 8240,
SILVANO BACICCHI s 6788,
ANTONIO MOSCHIONI s 6738.
V	tohneškem volilnem okrožju je bil izvoljen:
TRANQUILLO DE CANEVA z 2943.
V	pordenonskem volilnem okrožju sta bila izvoljena:
ALVISE COGHETTO s 3079
OTELLO BOSARI z 2541.
Poudariti je, da je Izidor Predan, kandidat na listi KPI v videmskem okrožju, prejel v slovenskih krajih okrožja 535 preferenčnih glasov, kar je zelo značilno za nadaljnjo uveljavitev slovenskega prebivalstva po zaslugi Komunistične partije, ki se ni ozirala na možnosti ali pomanjkanje možnosti, kot se je sklicevala zase Slovenska skupnost, pač pa je tudi tokrat dokazala, da je moč na praktičnem
področju z bojem proti monopolu Krščanske demokracije doseči vidne in razveseljive rezultate, če se tudi na področju Furlanske Slovenije uveljavljajo slovenski ljudje, gre zasluga za to prav Komunistični partiji. Drugi kandidat na listi KPI v slovenskih krajih videmskega volilnega okrožja Pavel Petričič pa je prejel 462 preferenčnih glasov.
Zelo značilna in pomembna je v goriškem volilnem okrožju uveljavitev tov. Jarca, ki je prejel 3224 preferenčnih glasov, kar ne dokazuje samo, da je KPI na Goriškem najmočnejša sila med slovenskimi volivci, marveč tudi globoko inter-nacionalistično zavest komunističnih volivcev italijanske narodnosti, ki se zavedajo, da je boj za enakopravnost Slovencev v Italiji dolžnost vsakega demokrata, antifašista in naprednega človeka. Tudi ob tej priliki je bilo dokazano, da je Komunistična partija nenadomestljiva sila v boju za demokratične pravice vseh državljanov. Brez nje, kot smo vedno trdili, ni in ne more biti realnega napredka na nobenem področju. Njen obstoj in njena okrepitev sta jamstvo za nadaljnje dosežke v smeri demokracije in socializma.
Prihodnja številka «Dela» bo ižšla 29. ma ja. V njej bomo, med drugim, poročali tudi o prvi seji novoizvoljenega deželnega sveta Furlanije-Juli jske krajine.
NAROČITE SE NÀ «DELO», GLASILO KPI ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO V ITALIJI!
Volilni izidi
Tržaško volilno okrožje
	1960	963	1964
	(pokrajinske)	(Pos nska zb.)	(Dežela)
KPI	46.903	Ò 1.384	50.264
PLI	6.920	19.744	20.703
KD	70.986	70.352	68.935
PSDI	14.114	19.281	16.393
Indipendentisti	4.970	4.261	5.049
PRI	5.580	4.227	3.966
PSI	11.105	15.302	12.43'
MSI	28.238	26.003	25.168
Slov. skupnost	4.794	5.679	6.957
PSIUP	—	—	2.597
UNE	•	—	722
Goriško volilno okrožje
KPI	(leta 1961) 20.122	22.623	22.584
KD	37.579	42.102	38 093
MSI	5.845	5.414	4 662
PRI	882	999	774
PSI	9.201	11.565	8.149
PSDI	6.277	7.982	7 737
Slov. skupnost	2.939	—	3 051
PLI	3.120	4.189	4 581
PSIUP	—	—	2.121
PDIUM	1.180	1.081	634
Videmsko volilno okrožje			
KPI	(leto 1960) 34.104	42.339	39 096
KD	123.334	128.350	124.145
PLI	7.270	13.777 '	13 832
PSDI	26.019	27.667	24466
PRI	—	1.438	1.159
PSI	31.230	43.110	32425
MSI	14.471	12.791	11.196
PSIUP	—	—	5.325
PDIUM	—	3.004	1.803
Tolmeško volilno okrožje			
KPI	(leta 1960) 4.882	i 7.838	7488
KD	28.397	29.695	28.132
PLI	1.851	2.165	2.569
PSDI	8.447	10.634	8.517
PRI	—	373	236
PSI	9.159	12.563	9.453
MSI	3.590	2.744	2 063
PSIUP	—	■ —	2 400
PDIUM	-	751	431
Celotna slika v deželi
KPI
KD
PSI
PLI
PSDI
PRI
Indip.
Slov. skupnost
PblUP
PDIUM
Volilni upravičenci 1963
878.455
122.362
327.414
81.995
23.064
68.850
6.462
4.970
7.733
11.199
146 762 341.825 109.364 45.448 80.851 7.886 4.261 5.679
7.840
140.812
327.018
81.139
46.901
70.176
6.796
5.049
10.008
20.130
3.648
Oddani glasovi Veljavni glasovi 1963	1963
824.162	801.717
1964	1964	1964
881.244	780.009	758 921
(Rezultati v odstotkih. Primerjava s parlamentarnimi volitvami)
KPI 18,5% (+0.2); K D 43% (+0,4); PSI 10,77. (-2,9); PSDI 9,37» (-0,9); PRI 0,9°/. (-0,1); PSIUP +2,6%; PLI 6,25»/» (+0,5); MSI 6,27« (-0,2); PDIUM 0,57. (-0,5); Slov. Skup. 1,33 (+0,63)
2 • DELO    ---------------------- 15.-5-1964
Izidi deželnih volitev
Dr. šiškovič na svojem volišču. Na celotnem Tržaškem ozemlju je prejel skupno 2544 preferenčnih glasov
Volišče 342 (Begunci)
Občina Trst
(Všteti so tudi kraji v gornji okolici mesta in vsa predmestja) KPI 42.367 - PLI 20.217 - DC 64.398 - PSD! 15.512 - Indip. 4794 -PRI 3674 - PSI 11.453 - MSI 24.653 - Slov. skupnost 4967 -PSIUP 2327 - UNE 684,
Lonjer>Katinara
Volišče 214
KPI 370 - PLI 7 - DC 66 - Indip. 12 - PRI 4 - PSI 37 - MSI 13 -Slov. skupnost 78 - PSIUP 14 -UNE 0.
Prosek
Volišče 286 (Srednja šola)
KPI 318 - PLI 11 - DC 65 - PSDI 12
-	Indip. 5 - PRI 1 - PSI - 70 - MSI 7 - Slov. skupnost 65 - PSIUP 15 -UNE 0.
Volišče 287 (Osnovna šola)
KPI 352 - PLI 10 - DC 142 - PSDI 30 - Indip. 10 - PRI 8 - PSI 34 -MSI 18 - Slov. skupnost 62 - PSIUP 10 - UNE 4.
Volišče 320 (Begunci)
KPI 111- PLI 4 - DC 187 - PSDI 10
-	Indip. 7 - PRI 15 - PSI 21 - MSI 27 - Slov. skupnost 57 - PSIUP 5 UNE L
Sv. Križ
Volišče 70 (Osnovna šola)
KPI 179 - PLI 7 - DC 97 - PSDI 15 Indip. 15 - PRI 3 - PSI 38 - MSI 17 - Slov. skupnost 42 - PSIUP 5 UNE 0.
Volišče 289 (Osnovna šola)
KPI 129 - PLI 10 - DC 283 - PSDI 23 - Indip. 7 - PRI 7 - PSI 38 -MSI 34 - Slov. Skupnost 29 - PSIUP
8	- UNE 5.
Volišče 298
KPI 193 - PLI 10 - DC 77 - PSDI 17 - Indip. 8 - PRI 5 - PSI 25 -MSI 15 - Slov. skupnost 73 - PSIUP 7 - UNE 4.
Opčine
Volišče 94 Bane
KPI 89 - PLI 12 - DC 29 - PSDI 12 - Indip. 2 - PRI 0 - PSI 26 - MSI 7 - Slov. skupnost 26 - PSIUP 1 -UNE 0.
Volišče 283 (Srednja šola)
KPI 218 - PLI - 21 - DC 167 - PSDI 41 - Indip. 8 - PRI 6 - PSI 44 - MSI 36 - Slov. skupnost 78 - PSIUP 7
-	UNE 2.
Volišče 284 (Osnovna šola)
KPI 179 - PLI 71 - DC 175 - PSDI 32 - Indip. 9 - PRI 3 - PSI 49 -MSI 34 - Slov. skupnost 98 - PSIUP
9	- UNE 8.
Volišče 285 (Osnovna šola)
KPI 118 - PLI 49 - DC 143 - PSDI 30 - Indip. 8 - PRI 6 - PSI 42 - MSI 40 - Slov. skupnost 68 - PSIUP 10
-	UNE 2.
Volišče 318
KPI 105 - PLI 36 - DC 329 - PSDI 50 - Indip. 7 - PRI 4 - PSI 41 - MSI 69 - Slov. skupnost 30 - PSIUP 4
-	UNE 4.
Volišče 319 (Begunci)
KPI 19 - PLI 13 - DC 159 - PSDI 23 - Indip. 3 - PRI 7 - PSI 16 - MSI 29 - Slov. skupnost 0 - PSIUP 4 -UNE 2.
Volišče 338 (Begunci)
KPI 38 - PLI 14 - DC 482 - PSDI 18 - Indip. 6 - PRI 5 - PSI 19 - MSI
42	- Slov. skupnost 1’ - PSIUP 8 -UNE 3.
Volišče 341 (Begunci)
KPI 19 - PLI 13 - DC 323 - PSDI
10	- Indip. 3 - PRI 7 - PSI 17 - MSI
43	- Slov. skupnost 0 - PSIUP 3 -UNE 0.
KPI 19 - PLI 22 - DC 517 - PSDI 35 - Indip. 11 - PRI 15 - PSI 17 -MSI 51 - Slov. skupnost 0 - PSIUP 1 - UNE 0.
Volišče 344 (Begunci)
KPI 9 - PLI 16 - DC 106 - PSDI 24
-	Indip. 3 - PRI 0 - PSI 25 - MSI
39	- Slov. skupnost 2 - PSIUP 2 -UNE 2.
Trebče
Volišče 291
KPI 339 - PLI 1 - DC 27 - PSDI 3
-	Indip. 13 - PRI 0 - PSI 12 - MSI 16 - Slov. skupnost 64 - PSIUP 5
-	UNE 5.
Gropada
Volišče 292 Gropada
KPI 257 - PLI 3 - DC 23 - PSDI 9
-	Indip. 6 - PRI 0 - PSI 39 - MSI 7
-	Slov. skupnost 39 - PSIUP 19 -UNE 0.
Volišče 321 (Begunsko naselje -Padriče)
KPI 15 - PLI 16 - DC 352 - PSDI 16 - Indip. 7 - PRI 1 - PSI 13 - MSI
40	- Slov. skupnost 3 - PSIUP 1 -UNE 3.
Volišče 322 (Belunsko naselje -Padriče)
KPI 20 - PLI 10 - DC 384 - PSDI 15 - Indip. 5 - PRI 2 - PSI 0 - MSI 30 - Slov. skupnost 1 - PSIUP 1 -UNE 4.
Bazovica
Volišče 293 KPI 274 - PLI 11 - DC 40 - PSDI 7
-	Indip. 7 - PRI 0 - PSI 55 - MSI 19
-	Slov. skupnost 139 - PSIUP 13 -UNE 0.
Občina Repentabor
KPI 154 - PLI 8 - DC 51 - PSDI 5
-	Indip. 1 - PRI 1 - PSI 30 - MSI 9 - Slov. skupnost 144 - PSIUP 2
-	UNE 2.
Občina Zgonik
Volišče '1
KPI 173 - PLI 7 - DC 22 - PSDI 9
-	Indip. 10 - PRI 3 - PSI 15 - MSI 5 - Slov. skupnost 121 - PSIUP 9
-	UNE L Volišče 2
KPI 134 - PLI 1 - DC 10 - PSDI 6
-	Indip. 2 - PRI 4 - PSI 25 - MSI 2
-	Slov. skupnost 70 - PSIUP 9 -UNE 0.
Volišče 3
KPI 81 - PLI 3 - DC 36 - PSDI 3 -Indip. 5 - PRI 0 - PSI 15 - MSI 1 Slov. skupnost 33 - PSIUP 6 -UNE 0.
Občina Dolina
Volišče 1
Dolina
KPI 140 - PLI 3 - DC 37 , PSDI 8
-	Indip. 8 - PRI 5 - PSI 34 - MSI 1
-	Slov. skupnost 89 - PSIUP 8 -UNE 0.
Volišče 2
Dolina
KPI 196 - PLI 1 - DC 71 - PSDI 6 Indip. 2 - PRI 2 - PSI 38 - MSI 2
-	Slov. skupnost 92 - PSIUP 14 -UNE 0.
Volišče 3
Boljunec
KPI 411 - PLI 1 - DC 66 - PSDI
14	- Indip. 10 - PRI 2 - PSI 45 -MSI 1 - Slov. skupnost 72 - PSIUP 12 - UNE L
Volišče 4.
Boršt
KPI 200 - PLI 3 - DC 38 - PSDI 8
-	Indip. 6 - PRI 1 - PSI 42 - MSI 1 - Slov. skupnost 99 - PSIUP 13
-	UNE 0.
Volišče 5
Ricmanje
KPI 296 - PLI 3 - DC 26 - PSDI 7
-	Indip. 10 - PRI 2 - PSI 28 - MSI 1 - Slov. skupnost 42 - PSIUP 11
-	UNE L
Volišče 6
Dom jo
KPI 213 - PLI 3 - DC 105 - PSDI
15	- Indip. 8 - PRI 2 - PSI 17 - MSI 10 - Slov. skupnost 72 - PSIUP 12
-	UNE 1.
Volišče 7
Pesek
KPI 40 - PLI 3 - DC 30 - PSDI 2
-	Indip. 2 - PRI 2 - PSI 6 - MSI 18
-	Slov. skupnost 74 - PSIUP 1 -UNE L
Volišče 8
Mačkolje
KPI 145 - PLI 1 - DC 23 - PSDI 8
-	Indip. 6 - PRI 2 - PSI 6 - MSI 8
-	Slov. skupnost 167 - PSIUP 7 -UNE 0.
Volišče 9
Dom jo
KPI 147 - PLI 6 - DC 80 - PSDI
13	- Indip. 7 - PRI 4 - PSI 21 - MSI 9 - Slov. skupnost 20 - PSIUP 8 -UNE 2.
Občina Milje
KPI 4378 - PLI 298 - DC 2727 -PSDI 609 - Indip. 127 - PRI 225 PSI 330 - MSI 247 - Slov. skup-nost 71 - PSIUP 100 - UNE 14.
Občina
Devin-Nabrežina
Volišče 1
KPI 113 - PLI 4 - DC 24 - PSDI 2
-	Indip. 3 - PRI 2 - PSI 37 - MSI 2
-	Slov. skupnost 80 - PSIUP 0 -UNE 0.
Volišče 2
KPI 79 - PLI 15 - DC 131 - PSDI
14	- Indip. 4 - PRI 5 - PSI 41 - MSI 14 - Slov. skupnost 57 - PSIUP 7 -UNE ?..
Volišče 3
KPI 207 - PLI 24 - DC 131 - PSDI 39 - Indip. 3 - PRI 4 ■- PSI 60 -MSI 27 - Slov. skupnost 95 - PSIUP 2 - UNE 1.
Volišče 4
KFÌ 91 - PLI 32 - DC 143 - PSDI 22 - Indip. 13 - PRI 1 - PSI 30 -MSI 36 - Slov. skupnost 85 - PSIUP 7 - UNE 3.
Volišče 5
KPI 113 - PLI 29 - DC 143 - PSDI 21 - Indip. 6 - PRI 2 - PSI 30 - MSI 52 - Slov. skupnost 79 - PSIUP 12 UNE 3.
Volišče 6
KPI 108 - PLI 0 - DC 25 - PSDI 3
-	Indip. 0 - PRI 3 - PSI 20 - MSI 4 - Slov. skupnost 117 - PSIUP 2
UNE 5.
Volišče 7
KPI 182 - PLI 0 - DC 16 - PSDI 3
-	Indip. 6 - PRI 2 - PSI 21 - MSI 0
-	Slov. skupnost 101 - PSIUP 5 -UNE 0.
Volišče 8
KPI 145 - PLI 8 - DC 64 - PSDI 23
-	Indip. 4 - PRI 3 - PSI 38 - MSI 12
-	Slov. skupnost 138 - PSIUP 6 -UNE L
Volišče 9
KPI 123 - PLI 18 - DC 295 - PSDI
14	- Indip. 3 - PRI 7 - PSI 21 - MSI
15	- slov. skupnost 43 - PSIUP 8 -UNE 0.
Volišče 10
KPI 38 - PLI 15 - DC 243 - PSDI j 27 - Indip. 5 - PRI 8 - PSI 28 -MSI 38 - Slov. skupnost 24 - PSIUP 2 - UNE L
Občina Gorica
(Všteti so tudi štandrež, Pev-ma, Podgora)
KPI 2580 - DC 12.638 - MSI 2622 PRI 237 - PSI 2316 - PSDI 3500 Slov. skupnost 1905 - PLI 2372 PSIUP 266 - PDIUM 290.
Jože Jarc iz Doberdoba. V celotni goriški pokrajini je prejel 3224 preferenčnih glasov
Občina Doberdob
Volišče v Doberdobu KPI 260 - DC 32 - MSI 1 - PRI 1 PSI 14 - PSDI 5 - Slov. skupnost 128 - PLI 10 - PSIUP 35 - Monarhisti 0.
Volišče v Jami j ah KPI 102 - DC 63 - MSI 6 - PRI 3 - PSI 50 - PSDI 5 - Slov. skupnost 118 - PLI 6 - PSIUP 18.
Drugo volišče v Doberdobu KPI 362 - DC 95 - MSI 7 - PRI 4 PSI 64 - PSDI 10 - Slov. skupnost 246 - PLI 16 - PSIUP 53.
Občina Sovodnje
KPI 213 - DC 106 - MSI 3 - PRT 10 - PSI 313 - PSDI 25 - Slov. skupnost 404 - PLI 13 - PSIUP 48 - Monarhisti L
■w
Občina Steverjan
KPI 74 - DC 40 - MSI 5 - PRI 9 -PSI 119 - PSDI 24 - Slov. skupnost 258 - PLI 6 - PSIUP 11 - Monarhisti 2.
Benečija
ŠPETER SLOVENOV
KPI 229 - PSI 80 - PRI 5 - MSI 45 - PLI 33 - PSIUP 19 - PDIUM 6 - PSDI 197 - DC 968.
GRMEK
KPI 87 - PSI 18 - PRI 2 - MSI 19 PLI 6 - PSIUP 7 - PDIUM 2, PSDI 76 - DC 455.
NEME
KPI 362 - PSI 298 - PRI 50 - MSI 61 - PLI 59 - PSIUP 40 - PDIUM 8 - PSDI 112 - DC 1112.
R eztja
KPI 51 - PSIUP 25 - MSI 44 - PRI 11 - PSI 74 - PSDI 203 - PLI 19 PDIUM 14 - DC 748.
Kanalska dolina
TRBIŽ
KPI 399 - PSIUP 42, MSI 405 -PRI 12 - PSI 582 - PSDI 485 -PLI 263 - PDIUM 35 - DC 1648.
ŽABNICE - OVČJA VES KPI 157 - PSIUP 158 - MSI 105, PRI 6 - PSI 339 - PSDI 423 -PLI 162, - PDIUM 10 - DC 744.
OPOMBE - Zaradi omejenega prostora objavljamo volilne rezultate samo iz slovenskih občin in krajev, kjer je slovenska manjšina številno močna.
KPI - Komunistična partija Italije, DC - Krščanska demokracija, PLI - Italijan-
s'ki liberalci, Indip. - indipe.n-
dentisti, PSDI - italijanski socialdemokrati, PRI - italijanski republikanci, PSI - Italijanska socialistična stranka, MSI - neofašisti, Slov. skupnost - slovenski klerikalci, liberalci, krščanski socialci in neodvisneži, PSIUP - italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti, UNE -frakcija neofašistov, PDIUM -italijanski monarhisti.
60-letnica «Humanité»
Glasilo Komunistične partije Francije «Humanité» je 18. aprila slavilo 60-letnico svojega obstoja. List izhaja ob delavnikih v okoli 200.000 izvodih, ob nedeljah pa v okoli pol milijona izvodih in je najbolj bran med francoskimi delavci.
«Humanité» je ustanovil Jean Jaures, eden izmed organizatorjev francoskega socialističnega gibanja. Že pred prvo svetovno vojno so pri listu sodelovali številni znani francoski pisatelji, med kate-remi so bili tudi Anatole France, Jules Renard in Tristan Bernard. Nékaj časa je list urejal znani socialist Paul Lafargue, na čigar grobu je Lenin dejal, da je bil to eden naj večjih oznanjevavcev marksističnih idej.
Med zadnjo svetovno vojno jc «Humanité» izhajal ilegalno in je odigral pomembno vlogo pri razkrinkavanju okupatorja, kakor tudi pri mobiliziranju borcev za francosko odporniško gibanje. V odporniških akcijah je izgubilo življenje 14 članov uredništva, novinarjev in sodelavcev lista.
Za 60-letnico je «Humanité» prejel visoko priznanje tudi od političnega vodstva KPF, svoje čestitke pa so mu poslali številni partijski in delavski listi iz številnih držav.
I 15.-5-1964
-DELO • 3
10. maja je minilo 88 let od dneva, ko se je rodil Ivan Cankar. Za to priložnost smo izbrali iz njegovega bojevitega kritičnega opusa nekaj drobcev.
«Ne razumem:	čemu rabiš
dvojno prepričanje? Slekel bi staro ter oblekel novo.»
«Kaj? Ali me hočeš žaliti? Da bi prodal svoje prepričanje? Da bi ga zatajil? Menjal? Nikdar! Not značajen človek živim in kot značajen človek umrjem! Brez prepričanja človek ne more in ne sine živeti, in kolikor več jih i'na, toliko boljše je.»
"Šališ se.»
"Nič se ne šalim. Prijatelj Can-<ar, moje revolucionarno prepri-Canje je prav tako iskreno, ka-k°r tvoje; moje oči vidijo vso «alost sedanjosti in ve.1; obup prihodnosti prav tako natanko kakor tvoje; moj razum sodi prav fako pravično in strogo kakor tvoj ; moje srce je prav tako po trto, kakor tvoje in nič manj ne sovražim kompaktne večine kakor ti.»
«In vendar si v njeni službi.»
«Kaj bom v tvoji? Kompaktna večina ve dobro, kako mislim o nji, in vendar me ima rada. Sovražim jo, ker je kompaktna večina, in spoštujem jo, spet zato, ker je kompaktna večina. Ali razumeš?
(Dvojna resnica, 1905)
¥
Zadnjič so mojo dramo poteptali v blato. Pa sem rekel u-čenjaku:
«Lepo reč ste napravili... saj
nl mogoče, da ste res tako mislili!»
«Seveda nisem! Ampak mi, veste, smo narodnjaški list!»
«Ne razumem natanko... Ali so narodnjaški listi sploh zoper vsako umetnost?»
«Ne zoper njo, ne zanjo. Poglavitna reč so ideali.»
«Kateri?»
«Ideali sploh. Brez idealov na-jjod ne more živeti; kdor mu ldeale ruši, je njegov sovražnik.»
«Nisem mislil, da rušim; zdelo se mi je, da zidam. Ker je vsaka umetnost kritika dobe in r°du, je torej pač vsaka umet-nost sovražnik naroda?»
«Rekli ste!»
Odkritosrčen človek je bil.
(Bela krizantema, 1910)
¥
Napotil sem se k vernemu človeku, preroku naroda.
«Vi, ki ste veren človek in prerok naroda, povejte mi po pra-
ne poznam; pokažite jo, da pokleknem prednjo ter jo molim!»
Potrepljal se je po trebuhu, pomežiknil je ter se nasmehnil.
«Pozitivna ideja... hm! Pridigajte ljudem vse tisto, kar jim pridigujeta kri in nagnjenje, pa jim boste pridigovali same pozitivne ideje! Kaj tisto, če vas zakrknjen sanjač zmerja z demagogom! Kaj tisto, če vam nespameten moralist kriči v obraz, da
zatajujete svojo pravo misel, da so vaše besede laž in hinavščina! Povem vam: človek se redi ob takih pozitivnih idejah, doseže čast in oblast, dolgo življenje, mirno smrt, po smrti pa sveta nebesa!»
(Bela krizantema, 1910)
*
Nekoč sem se pomenkoval s tovariši, kako da bi pač bilo z nami, če bi velik potres razmaknil zemljo. Koj so bili obrazi hudo resni in žalostni. Nisem se toliko začudil obrazom, bolj besedam. Vsi so rabili v svojih stavkih trpežno obliko, druge niso poznali. — «Kaj bodo z nami napravili?» — «Kaj nam je sojeno?» — «Kdo nam bo gospodaril?» — Prav nikomur ni seglo v misel, da bi rekel «bomo» namesto «bodo».
Z mnogoterimi križi in nadlogami je Bog obsenčil slovenske ljudi, napuha pa jim ni dal.
(O človeškem napuhu, 1923)
Koncert gojencev Glasbene šole
iz Dubrovnika v Trstu
Prireditev je organizirala tržaška Glasbena Matica
V soboto, 9. maja so gostovali v Trstu solisti Glasbene šole iz Bili so gostje trža-
Dubrovnika. ške Glasbene Matice.
Koncert v Avditoriju je bil pravi
pili so s solo točkami in z dvema komornima zasedbama. V prvem delu koncerta smo poslušali Han-delovo Sonato v e-molu op. 5 št. 3 za dve violini in klavir. Kot violinista sta nastopila Aleksander in Marija Cobenzl, pri klavirju pa ju je spremljala Vesna Miletič.
Pravi užitek pa je bila druga toč-
Letošnji «partnerji» v Dolini
Nekaj mladih ljudi, nekaj i-dealistov, je začutilo potrebo, da pripovedujejo ljudem ne samo o antikristu in o farju, temveč da mu pokažejo, slepcu doslej, pot do spoznanja in resnice. Ampak tudi njim je zabrnela v ušesa naša narodna himna.
«To ni za ljudstvo!»
Stari gospodarji in poznavalci ljudstva se jim pomilovalno posmehujejo : Kaj treba našemu (Nadaljevanje na 4. strani)
umetniški užitek, tako po odlični glasbeni kvalifikaciji posameznikov, kot po izredno 'zahtevnem progra-
Pred nami se je zvrstilo dvanajst gojencev, ki so ubrano in magično presegli vsa pričakovanja. Njihov nastop ni izgledal le nastop v sklopu šole, temveč imeli smo občutek, da igrajo pred nami, res mladi, a pravi mojstri. Nasto-
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocnoooooooooooooooooooooooooooo
Tuberkuloza je še vedno zaskrbljujoč problem
Na osnovi zelo opreznih ocen živi danes na naši obli 10 do 15 milijonov bolnikov z odprto pljučno tuberkulozo; vsako leto se pojavi 2 do 3 milijone novih obolenj, 1 do 2 milijona ljudi pa umre za tuberkulozo.
Razširjenost tuberkuloze po posameznih deželah sveta je prav tako različna, kot so neenaki življenjski pogoji oz. njihova blaginja.
Na Holandskem, kjer ima več kot 80 odstotkov družin letni dohodek 800 funtov, Zboli za tuberkulozo le 35 oseb med 100.000 prebivalci. Holandskega bolnika bo zdravstvena služba odkrila še preden se bo sam
vici, kaj da je pozitivna ideja! | zavedel svoje bolezni. Vsak na no-Očitali ste mi mnogokdaj, da je • vo odkriti bolnik se naprej ob-
®°ljunški fantje skupno z drugimi vaščani pod tradicionalnim mlajem
vezno zdravi v enem od številnih sanatorijev. Po odhodu iz bolnišnice skrbi za njegovo zdravje predvsem dispanzer, za ureditev njegovih higienskih in socialnih razmer pa se briga cela vrsta organizacij in prostovoljnih zdravstvenih delavcev. Družbena zavest ljudi je tam tako velika, da prostovoljne organizacije znatno bolj skrbe za bolnika ali njegovo družino kakor pa državna zdravstvena služba. Posledica: na milijon ljudi jih za tuberkulozo umre manj kot 30 !
Nasprotno pa je usoda bolnikov v današnji Aziji takšna, da bi kot slaba vest morala prizadeti vse človeštvo : povprečni mesečni dohodek 5-članskc družine je 15.000 dinarjev. Zdravnikov je tako malo, da komaj kakšen bolnik pride do njih. Tuberkulozo navadno ugotovijo šole na osnovi bolezenskih znakov, ne pa z rentgenskim pregledom. Tudi zdravil ni dovolj; največkrat pa bolnik nima toliko denarja, da bi mogel plačati potrebno zdravljenje. Ker praktično nima možnosti, da bi se zdravil v bolnišnici, se v najboljšem primeru zdravi kar doma, kjer morda največ tri mesece jemlje tablete. Posledica; v Aziji umre za tuberkulozo okoli 700 ljudi na milijon prebivalcev.
Dežele v razvoju — zlasti one v jugovzhodni Aziji in Afriki — se proti tuberkulozi ne morejo bojevati po evropskem vzorcu. V Evropi je namreč preteklo več kot 100 let, da so omejili tuberkuloso. Vzemimo primer Indije, ki ima danes 5.000.000 tuberkuloznih bolnikov in bi zanje potrebovala milijon bolniških postelj, ima pa jih le nekaj nad 20.000. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija izdelala
program zdravstvenih ukrepov, ki naj že v sedanji fazi zaostalih socialnih razmer prisilijo tuberkulozo k umiku. To sta predvsem množično besežiranje otrok in zdravljenje bolnikov na domu z zelo cenenimi zdravili. V množičnosti ene ali druge akcije je glavna udarna moč. Maloštevilnim strokovnim kadrom naj bi pomagali tisoči in tisoči priučenih zdravstvenih delav-
Razvite dežele Evrope in Severne Amerike bodo svojo prednost izkoreninjevanju tuberkuloze ohranile le tako, če bo njihova zrav-stvena služba še nadalje izvajala vse ukrepe proti širjenju infekcije z bacili tuberkuloze. Neizčrpni rezervoarji tuberkuloze v nekaterih krajih sveta pomenijo namreč stalno grožnjo za napredne dežele četudi so zelo oddaljene od njih. Današnji sistem komunikacij in najrazličnejših oblik sodelovanja in sožitja med narodi je pogoj za širjenje tuberkuloznih bacilov na velike razdalje. Svetovna zdravstvena organizacija opominja razvite dežele, da jih osebna blaginja ne varuje pred novo epidemijo tuberkuloze ; prav zato še ne smejo ukiniti zaščitnih ukrepov.
Če evropske države razvrstimo v lestvico, ki prikazuje umrljivost za tuberkulozo (ZSSR ni zraven, ker ne objavlja podatkov), je na prvem mestu Portugalska z največjo umrljivostjo, takoj na drugem mestu pa je Jugoslavija, Holanska in Danska imata danes najmanjšo umrljivost v Evropi:	jugoslovan-
ska stopnja umiranja za tuberkulozo pa je 20-krat večja od holandske.
ka programa, Handelova Sonata v g-molu za flauto in klavir. Flautist-ka Ivica Padovan je magično ustvarila svoje izvajanje in to s posebno občutljivo rahločutnostjo.
Sledili so Mozartov Koncert v B duru za fagot in klavir, Kunco-vi skladbi Draga pravljica in Mala vojska op. 20 za klavir ter Ro-dejev Koncert v B-duru za violino in klavir, kjer je najmlajša solistka, violinistka Marija Cobenzl podala čudovito interpretacijo v vseh svojih odtenkih
Drugi del programa so tvorili štirje stari dalmatinski plesi v komorni zasedbi za klarinet, flauto, fagot in pozavno. Užitek in uspeh je bil neprecenljiv.
Nato smo poslušali Grafejev Koncert v B-duru za pozavno in klavir, Godardovo Uspavanko, Brahmsovo Rapsodijo v g-molu in Tajčevičeve štiri balkanske plese v izvedbi pianistke Vesne Miletič. Njeno rahločutno izvajanje, opoj eno s velikim pogumom in o-bilno glasbeno virtuoznostjo, je privedlo mlado izvajavko do pravega glasbenega viška. Nato še Vivaldi - Rescpighijevo Sonato v D-duru in Paganinijevo Sonato v e-molu. Program je zaključila komorna zasedba za violine z Ba-chovovim Air in z E.F. delTAbba-covim Concerto all’unisono, ob spremljavi fagota in klavirja.
Posebno zahvalo zasluž'o violinisti Aleks. Cobenzl, Marija Cobenzl, Ivanka Krce in Djordje Trku-Ija; pianistki Vesna Miletič in Nataša Raduš; flautistka Ivica Padovan in klarinetist Ratko Bošnjak; vendar tudi ostali so dokazali svoje izredne glasbene zmožnosti, tako da je vsakdo doživel obilno dozo hvaležnih aplavzov.
S. V.
NA ČEŠKOSLOVAŠKEM so doslej objavili dela devetdesetih jugoslovanskih avtorjev. Posebno velike naklade so doživela sledeča dela: Andričeva «Travniška kronika», Laličeva «Svatba» in Njegošev «Gorski venac». Od Slovencev se je dobro uveljavil France Bevk.
TRAVIATA v treh jezikih — Pred kratkim je bila v pariški operi na sporedu Verdijeva «Traviata». Sopranistka Sune Ko rad, ki je Turkinja, je pela v svoji materinščini, tenorist Alain Vanzo je pel v italijanščini, zbor pa v francoščini.
---------------DELO • 4
Nadaljevanje
15.-5-1964 -------------------
Slovenski volilni shodi
v Benečiji in Kanalski dolini
Med letošnjo volilno kampanjo se je oglasila slovenska beseda tudi v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini. Zlasti volilni shodi, ki so jih organizirali komunisti v rudniškem naselju Predil in v Žabnicah v Kanalski dolini so dobro uspeli. Za te shode pa se niso zanimali le tamkajšnji Slovenci, marveč tudi nekateri voditelji političnih strank, ki so znane po svojem sovražnem razpoloženju do Slovencev. Demokristjani so gotovo začutili, da je že omajan njihov politični monopol v omenjenih krajih. To so pokazali tudi s tem, da so v zadnjem hipu širili propagandne letake pisane tudi v slovenskem jeziku. Volilnemu shodu pred predilskim rudnikom, kjer je govoril urednik «Dela» tov. Kapelj, je prisostvovalo precejšnje število delavcev. Slovenski delavci so se ob tej priliki prisrčno razgovarjali z govornikom.
To je bil po. letu 1945 prvi slovenski govor v teh krajih.
oooooooooooooooooooooooooooo
Šolska prireditev v Avditoriju
Osnovne šole v Trstu prirede v nedeljo 17. maja ob 16. uri v dvorani Avditorija skupno šolsko prireditev.
Na sporedu so: recitacije, prizori, petje in narodni plesi.
Ljubitelji mladine vljudno vabljeni.
Sindikat slovenske šole v Trstu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto 23. t.m. ob 21. uri v Avditoriju in v nedeljo 24. t.m. ob 17. uri v Avditordiju
Gostovanje drame Slovenskega Narodnega Gledališča iz Ljubljane Brendan Behan
TALE C ^ ^ *
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo 17. t.m. ob 17. url v Ljudskem domu v Križu
II. REVIJO PEVSKIH ZBOROV
Nastopili bodo zbori z Goriškega in Tržaškega ter moški zbor iz Izole.
Vstopnina 300 — Dijaki 150 Prodaja vstopnic uro pred začetkom.
Obvestilo za kmete
Za izvedbo načrta za protipara-zitarno zatiranje koloradskega hrošča na krompirju in paradižnikih, bodo s sredstvi, ki jih je v ta namen prejelo od države Opazovali-šče za rastlinske bolezni, razdeljevali v propagandne svrhe nakazila za brezplačen prejem 0.5 kilograma pripravka SEVIN (Pomex).
Zainteresirani kmetovalci lahko dvignejo tozadevno nakazilo za brezplačen prejem protiparazitar-nega sredstva pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu - Ulica Ghega štev. 6/L
Tudi v Žabnicah je istega govornika poslušalo mnogo Slovencev. To je .verjetno zbodlo nekega orožnika, ki je zahteval posebno dovoljenje za volilni shod,
Predilski rudnik
kljub temu, da tega nobena odredba ne predpisuje.
Poslanec KPI tov. Guerrini, ki je spremljal slovenskega govornika, je odločno nastopil ter zahteval od orožnika popolno svobodo govora v slovenskem jeziku.
Kot smo že poročali, je obiskala Trbiž in nekatere druge kraje v Kanalski dolini tudi poslanka Ber-netičeva ter se seznanila z raznimi prečimi vprašanji, s katerimi so jo seznanili tamkajšnji domačini.
Šolska prireditev
v
v Sempolaju
Osnovna šola v Sempolaju je priredila v četrtek 7. t.m. zaključno šolsko prireditev.
Najprej je Milena Pernarčič pozdravila prisotne, med katerimi smo opazili tudi gospo ravnateljico in gospoda župana.
Spored je začel s petjem. Šolski pevski zbor je zapel vrsto lepih otroških pesmi : Pridi Gorenc, Lahko noč, Naša putka, Kukavica, Ježek ima polje in Naša pesem. Otroci so prav lepo zapeli vse pesmi in številno občinstvo jih je nagradilo s toplimi aplavzi.
Sledilo je rajanje Gobice in metuljčka, nato pa je bil na sporedu prizor Cilka in njena punčka.
Glavna točka programa je bila Ribičičeva otroška igra v dveh dejanjih Škrati. V glavnih vlogah so nastopili Boris Sardoč kot krojač, Neva Zidarič kot škrat vajenec, Miloš Rebula kot nočni čuvaj, David Paulina kot kralj škratov ter cela vrsta palčkov. Vsi so prav lepo odigrali svoje vloge, posebno pa Boris Sardoč, ki je bil zrezan krojač.
Za zaključek so vsi otroci nastopili s pesmijo Bije ura.
Da je prireditev tako lepo uspela se je zahvaliti tudi veliki požrtvovalnosti učiteljev.
(Opomba uredništva. Sliko prireditve bomo objavili prihodnjič).
V počastitev spomina tov. Rupnika
Tončka Vidau in Karla Vidau iz Banov sta v počastitev spomina pred kratkim umrlega tovariša Tomaža Rupnika darovali 700 lir za «Delo».
Izpolnili smo obljubo
ga predvsem tistih ljudi, ki so iz polemičnih razlogov skušali vztrajati na pozicijah, ki niso njihove, saj so le nekaj let novopečeni socialisti, medtem ko so v delavsko gibanje prišli kot komunisti.
Lista «Slovenske skupnosti» je zabeležila relativno dober uspeh. Ta uspeh je razviden prav posebno na Tržaškem, medtem ko je na Goriškem omejen. Zelo jasno pa je, da je tokrat črpala glasove, ki so bili prejšnja leta prav po zaslugi pozivov njenih voditeljev oddani nacionalistični Krščanski demokraciji. Nekaj glasov je dobila tudi od PSI, kar nedvomno dokazuje premalo politično delovanje levičarskih sil, če se del volivcev iz levičarskih pomakne na centristi-čne ali desničarske, pozicije, na katerih stoji lista «Slovenske skupnosti».
Komunistična partija je po svoji strani dosegla veliko in bleščečo afirmacijo, saj je povsod napredovala, prav posebno na Goriškem. Tudi v večjem delu slovenskih krajev je Komunistična partija zabeležila zelo velike uspehe. Omeniti je treba Lonjer, Bazovico, Rocol, Padri-če, Gropado, Opčine, Repenta-bor, Kontovel in Prosek. Prvič je ponesla slovensko besedo po letu 1945. v Kanalsko dolino, kamor bo treba pogostoma zahajati, da se razbije tisti zid terorja in ustrahovanja, v katerem še vedno živijo naši rojaki. Prav tako je značilno, da so se slovenski kandidati KPI v Beneški Sloveniji zelo afirmirali, še bolj kot na lanskih državnozborskih volitvah. To je še en dokaz, da se je Komunistična partija lotila z velikim uspehom velikega in zaslužnega pionirskega dela v krajih, kjer še vedno prevladuje pritisk Krščanske demokracije, kateri se niso z ničimer hoteli zameriti voditelji «Slovenske skupnosti», ko niso imeli moralnega poguma, da bi tam predstavili svoje liste.
A naj večjo zmago je Komunistična partija dosegla z izvolitvijo dveh slovenskih svetovalcev v deželni zbor. To je zgodovinsko dejanje, katerega je bila predpostavka lanskoletna izvolitev slovenske poslanke Berne-tičeve v poslansko zbornico. Komunisti so tudi tokrat izpolnili svojo obljubo in tega so se zavedali slovenski volivci, ko so glasovali ne samo na Tržaškem in Goriškem, pač pa tudi v Benečiji in Kanalski dolini. Izvolitev dveh predstavnikov Slovencev ie izredne važnosti, ker je to konkretna oblika internaciona-lizma, s katero hočejo komunisti zagotoviti, da bodo imeli Slovenci v Italiji svoje mesto v vseh izvoljenih organih. Takšno zagotovitev bi morali imeti s strani države, ki je v rokah krščanskih demokratov in njihovih zaveznikov. Ker pa se v primeru Slovencev, zgleda, neha demokracija, ie Komunistična partija tista sila, ki danes kot včeraj zagotavlja naši skupnosti možnost afirmacije slovenskih nravic in s svojo celotno silo velike stranke tudi vsakodnevno pomoč in možnost iskanja enotnosti za uresničenje naših teženj, zahtev in potreb.
Ta naša zmaga mora postati osnova za nadaljenje delo v tej smeri. Danes se začenja nova doba tudi v zgodovini slovenske narodne skupnosti. Odpira se možnost zakonitega uveljavljanja naših zahtev v deželnem
okviru, za razbitje kategorizacije Slovencev, za enakopravnost in avtonomen razvoj. Pri tem bodo komunisti v in izven deželnega sveta izkoristili vsako možnost za enotnost vseh italijanskih in slovenskih sil, ki lahko pripomorejo k izboljšanju razmer, v katerih živi slovenska skupnost. Iskali bomo enotnost povsod, kjer ne bomo naleteli na gluha ušesa, razpoložljivi bomo za vse pobude, ki bodo v korist slovenskega demokratičnega in enakopravnega razvoja. V tem smislu bomo skušali najti skupen jezik s tretjim izvoljenim predstavnikom slovenske skupnosti v Italiji, t.j. s svetovalcem liste «Slovenske skupnosti», ker je naravno, da bi bilo škodljivo za interese Slovencev, če ne bi hoteli iz ozkogrudnih strankarskih koristi izrabiti sleherne prilike za enotnost, ki bi se nam ponudila.
žal nam je, da tudi PSI ni izvolila svojega slovenskega predstavnika. Pričakovali smo, da bo tudi ta stranka, ki ima v svojih vrstah Slovence, zagotovila na kakršen koli način izvolitev e-nega izmed svojih slovenskih kandidatov. To se ni zgodilo. Gotovo pa da je za to treba iskati krivdo ne samo v pomanjkanju zagotovil, marveč v «vladnem» načinu pojmovanja, ki se je usidralo med voditelji PSI, zlasti pa še pri nekaterih njihovih voditeljih slovenske narodnosti. Izguba glasov tudi pri Slovencih je dokaz, da je njihova politika v marsičem zgrešena in da ni premočrtna.
Sedaj, ko so končale volitve, sedaj ko smo začeli vleči prve zaključke iz rezultatov, sedaj, ko imamo Slovenci, ki smo glasovali za KP, dva Slovenca v deželnem svetu, pojdimo naprej z resnim delom, utrjujmo svojo zmago z utrditvijo svoje stranke, ki je edina dokazala, da je slovensko-italijanska stranka v pravem pomenu besede in ne iz volilnih razlogov. Oba svetovalca slovenske narodnosti iz vrst KPI zagotavljata, da se ne bosta smatrala le svetovalca komunističnih volivcev, pač pa da sta svetovalca narodne skupnosti v njeni celoti in da bosta v tem svojstvu delovala v korist vseh vseh Slovencev v Italiji, brez razlike.
Izjava deželnega sekretarja KPI
čji kot prihaja do izraza v enostavno primerjavo med podatki obeh volitev, ker pomeni 46.000 oddanih glasov manj na teh volitvah v primerjavi z lanskoletnimi glasovi vojakov in izseljencev, ki tokrat niso imeli volilne pravice ali se niso mogli vrniti in so lani v velikem številu glasovali za KPI.
Zabeležiti je tudi, da je KD v okviru strank levega centra ohranila svoje pozicije, pač pa zaradi njene politike na škodo PSDI in PSI, ki sta favorizirali v svoji volilni kampanji ta rezultat, ker nista kritizirali odgovornost KD in sta se zavzemali za uresničenje levega centra tudi v deželi.
Zato si danes želimo resne ponovne preučitve teh stališč, še posebno s strani PSI, ki bolj kot kdor koli drugi plačuje posledice takšne napačne in škodljive politike.
Kar se nas tiče, bomo nadaljevali svoje delo za sestavo nove večine na podlagi platforme, ki smo se je držali za časa volilne kampanje, in za rešitev
! težkih in nujnih vprašanj, ki se j postavljajo v naši deželi: od go-j spodarskih in družbenih do j vprašanj spoštovanja pravic slovenske manjšine, ker je naša partija tista, ki zagotavlja Slovencem neposredno predstavništvo z izvolitvijo dveh svetovalcev, kajti smo prepričani, da se samo po tej poti ta vprašanja lahko rešijo.
Cankar
ljudstvu spoznanja in resnice! Če bi spoznavalo, bi spoznalo najprej svoje uboštvo in bi postalo rabiatno; če bi ugledalo pot da resnice, bi našlo takoj pot izpod prižnice — in kje bi ostala potem far in antikrist, te dve naši najsvetejši narodni svetinji, ta dva stebra slovenskega Življenja in nehanja v teku burnih desetletij? —
(Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, 1907)
★
Inteligentje so vedeli, da delavstvo ne potrebuje edinole telesnega kruha. Vedeli so nadalje, da bo jugoslovanska socialno-demokratična stranka mrtva veja na drevesu naroda, če se zarije enkrat za vselej samo v svoje krajevne strokovne organizacije. In vedeli so, da je pot z Dunaja v Ljubljano vse nekaj drugega kakor pot iz Ottakringa v Ober-hollabrunn. To se pravi: temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov; toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati le vsak narod zase, po svoji posebnosti, po svojih domačih gospodarskih, političnih in kulturnih
razmerah.
(Očiščenje in pomlajenje, 1918)
*
Danes, štiri sto let po Trubarjevem rojstvu in tri sto let po Hrenovih hudodelstvih — kje je še odpor proti oholosti in na-silstvu rimske cerkve? Ravno poslednje dni nam cerkev spet naglas demonstrira, da namerava spraviti vso Avstrijo in kulturo vseh avstrijskih narodov pod jezuitski klobuk. Ljudske šole so ž.c davno pod križem in molkom, zdaj so napadli univerze. Nevarnost, da jadramo s polnim vetrom nazaj v sedemnajsto stoletje, je očitna; tako imenovano napredno meščanstvo pa se ne gane, kvečjemu le časih milo zajavka ter prosi milosti in kompromisa.
(Trubar in Trubarjeve slavnosti, 1906)
★
Nič ne precenjujem pomena časopisja. Iz njega zajemajo široke mase ljudstva svojo kulturno in politično naobrazbo, časopisje je dobro merilo za duševno in miselno višino, na katero se je narod povzpel. Če je časopisje umstveno visoko, politično dostojno, je to dokaz, da je narod, iz katerega je to časopisje vzraslo in kateremu je namenjeno, umstveno in politično zrel. Kajti znano je, da iz kamna ne raste pšenica. In v teh zadnjih par letih se je slovensko časopisje tako sijajno povzdignilo, da se brez strahu meri s časopisjem starih kulturnih narodov ter da je pošten in vreden zaupnik svojega naroda. Ena sama žalostna izjema je, o tej pa rajši molčim.
(Slovenska kultura, vojna in delavstvo, 1918)
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ - ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREB1ANCA 12