Leto Linn. ifeviiKa m. o ijuMinni, o nedeljo 19. aprna 19Z5. Cena Din Z* Izhaja vsak dan popoldne, Izvzema! nedelja In praznike« — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p. večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-oro. — inseratni davek posebej- — .»Slovenski Narod"1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravnfstvo: Knaflova ulica ttev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo i Hnaflova nllea it. 5, I. nadatrople. — Telefon stev. 94. Poštni ia plačana v gotovini. Nevarnosti dejanj, V poslednjem času se je slovenske Javnosti in novinstva polastila neka neopravičljiva brezbrižnost, kar se tiče dogodkov v sosedni Italiji. Zlasti nekako pojema zanimanje za usodo naših neodrešenih bratov v Julijski Krajini, ki so sedaj izročeni na-miiost in nemilost divjanju iašistovske javnosti v Italiji. Ne smemo prezreti fanatičnega napada tržaškega fašizma na kulturno udejstvovanje tržaških Slovencev, ki se zrcali v tem, da so maloštevilni iaši-stovski nepridipravi preprečili vkljub izrecnemu dovoljenju pristojnih državnih oblasti kulturna predavanja ljubljanskega znanstvenika, prof. dr. Vebra o čisto filozofičnem predmetu analize vesti. Ta čin se je dogodil v času, ko si skuša italijanski generalni konzul v Ljubljani preko intimnega banketa pripraviti pot do naših državnih oblasti ter do ljubljanske družbe. V srebrni dvorani hotela Union je priredil banket ter na njem napil naši državi in naši dinastiji. Istočasno pa se je, kakor rečeno* dogodil v Trstu nad našim tamošnjim živi jem grd čin nekulturnosti. Našim rojakom niso dovolili, da poslušajo besede slovenskega filozofa o čisto filozofičnem predmetu. Taki pojavi so mogoči v nasilni državi, kjer posamniki lahko tepta o osnovna človeška prava in se ne zmenijo za svečane obljube italijanskih državnikov napram naši jugcslovenski manjšini v Julijski Krajini, kateri so opetovano zajamčili vse človeške in narodnostne pravice. Kolikokrat smo povdarjali, da bo vedenje italijanskih oblasti in italijanskega naroda napram nnšim sorojakom v Julijski Krajini najboljše merilo prijateljskega razmerja, ki se ?:a hoče z obeh strani ustvariti med Italijo in Jugoslavijo .Na to misel in to pot so pristali plemeniti predstavniki obeh narodov. Sedaj pa čujemo, kako postopajo nasilno proti našim sorojakom, kako jim zabranjujejo enostavna kulturna prizadevanja ter jih hočejo kratkomalo napraviti za brezpravne. Marinetti, tisti blazni futurist, ni mogel najti pro-zaičnejse ideje, ko je še te dni zahteval popolno uničenje naše narodnosti v Italiji, kakor da bi od te narodnosti kaj trpela Itnliia in bi sicer italijanska kultura ne bila organično ponolna? Povedati moramo gospodu italijanskemu konzulu, da bo nicsrovo oči-\1dno stremljenje, da izpadi vladajoča na^nrotstva med Italijani in Jugoslovs-ni brezuspešno, če ne bo primerno podučil državnih oblasti v Trstu o skrajno neugodnem vtisu, ki jih povzročajo med nami takšna dejanja, ka-koršna smo doživeli te dni v Trstu. To pač ni v skladu s tisto kulturo pesnika Danteja in drugih velikih italijanskih duhov, ki so vsi v svojih dušah mrzli nasilie ter teptanje človeških kulturnih pravic! Moramo odkrito povedati italijanskim predstavnikom na našem ozemlju, da na ta način ne bo ustvarjeno prijateljstvo, ki bi bilo obema narodoma tako v gospodarskem, kakor kulturnem in političnem oziru tako nujno potrebno, Forittno in priporočljivo! Končno nai si na italijanski stran; Še predočro, da vedejo taka dejan »a no nepotrebnem k sovražnemu razpoloženju in k temnim oblakom v bodočnosti! Naš narod se takih oblakov ne boji! Saj je navajen na težko borbo za obstanek. Toda v interesu dobrega sosedstva, v interesu kulturnega in gospodarskega zbližanja, ki ga iskren? žeMmo mi in tudi, kakor se nadejamo, italijanska vlada, pa tudi vsi v resnici patrijot-ki rodoljubi italijanski, izrekamo nado, da se afere, kakršna !e bi»a v Trstu, nikdar več ne ponove. Takšne afere samo škodujejo ugledu tako velikega naroda, kakor je italijanski, saj bi bilo naravnost smešno mislti, da bi takemu narodu moglo v kakršnemkoli oziru škodovati skromno predavanje v jugoslovenskem jezi-iu in še to o čisto znanstvenem pred- ve Komunisti začeli organizirati antimilitaristično oropagando. — Aretacija glavnega voditelja propagande v Beogradu« — Beograd 18. aprila. (Izv.) Politič-nim in varnostnim oblastem v Beogradv se Je posrečilo zadnji čas dobiti v roke do. kumente, na padlagi katerih so odkrili točno zasnovan načrt organizacije za destruktivno delovanje v naši vojski. Organizacija je kratko nosUa naslov: Aml-propagan-da , (AntimlMtaristična propaganda.) — Glavni Inicijator in organizator te propagande Je bit Nikola K o tur, tehnik, rodom iz Sremskih Karlovcev. Kotur je študiral najprej v P-agi. kjer je prišel v stike ■* češkoslovaškimi komunisti. V Pragi je tuli skušal komunistično organizirati tamoä-njo jugoslovensko omladino, pozneje je prispel v Beoerad ter portal eden najagilnel-Sih članov komunistične stranke. Bil Je član glavn^a odbora komunistične omla-dinsko organizacije. Za antimHitaristiČno propagando v vojski je sestavil poseben načrt po navodilu tretje internacijonai«. Načrt vsebuje 15 točk. Ta načrt je bn poslan na zanpn!kp v po^amnih krajih in gar-nizijah. Načrt naglasa: Ustanove se centralni in lokalni odbo rl za antimilitaristično propagando. Lokalni odbor naj sestavijo za tamoSnje raa-mere poseben načrt propagande. Ta načrt naj se odpoSlje centralnemu odboru. k1 «-dela nato splošn! taktični načrt. V register je treba zabeležiti vse tovariše, ki so pred novačenjem aH ki so že v vojaški shižni. Oni v vojski morajo vedno dopisovati cen- tralnemu odboru. Komunistične organizacije proletarijata najbolje podpirajo anti. militaristično propagando. Kompromitirati Je treba vojaški sistem, pazno opazovat! postopanje oficirjev proti moštvu, gledati, kakšna je hrana In obleka odnosno obutev. Sploh poročati o vseh pojavih. Posebno pozornost je treba posvečati vojakom, kmetom, uporabljati je vse metode propagande, da se med vojaki seijaki razširi duh antimilitarizma. Povsod je treba Beljaka pridobivati za antimilitaristično akcijo. Mladina s kmetov je glavni steber jugoslo-venskega mi t itariznna. Zato je treba med njo 6h*iti propagando proti novi.-n vojnam. Povsod Je treba pobijati vsako nacionalistično In militaristično akcijo. Med vojaX! je treba dal^e širiti ranimanje za rdečo armado. Uporabljati jc treba vsako stvar proti vojski, posebno Je treba nastopati proti temu, da se koncentrirajo čete v Makedoniji. Agit trati Je tudi treba proti temu, da se vojska uporablja proti delavskemu proletarijata. da nastopa proti delavskim stavkam in demonstr.icilam. Med vojaki je treba agitiratl. da se j!m priznajo vse državljanske pravice. Končno Je treba vodit! borbo proti udruz>niu četnikov. Ko Je Nikola Kot-^r zaslutil, da Je varnostna oblast prišla na sled njegovi antr. militarietlčni propaarandi, se je skril, toda končno so %& izsledili in Izročili sodišču. Bolgara v revolDCIlonarnem iMi. Brzojavka našega kralja bol£ ?r strani hermetično zaprta. — Ci sovjetsko — Beograd, 18. aprila. (Izv.) f Nj. Vel. krslj Aleksander je do-slal bolgarskemu kralju Borisu brzojavno čestitko, v kateri izraža svojo prisrčno radost, da se je ponesrečil nakleo, naperjen proti življenju kralja Borisa. —. Beograd, 18. aprila. (Tzv.) Vse zveze z Sofijo, odnosno z Bolgarsko so od včeraj popoldne popolnoma pretr* gane. Ne funkcijonira v polnem obsegu niti brzojav. Le pod največjo kontrolo prihajajo iz Sofije poročila o položaju in razvoju kritičnih dogodkov. Vaš dopisnik je včeraj zaprosil pri bolgar* kern pos'anistvu za potni vizum v So* fijo. Poslaništvo je vizum odklonilo. Gosn. dr. S u b o t i č, višji uradnik zu* nanjega ministrstva jc imel potovati v S-ofijo. Na meji pri Caribrodu mu je bil prehod bolgarske meje zabranjen in se je m^-a? vrniti v Niš. — Sofija, 1£. aprila. (Tzv.) Ministr* ski predsednik Cankov je podal novi* nrr;er*i precej previdno sestavljeno si* tuacijsko poročilo. Med drugim izjav* Ija: Boljfarska nreživlja najtežjo dobo. Komunistično aktivnost notrju*ej?> dotfodki zadnjih dni. M n^jbnlje dokazu'ejo, da se OTOti FoVarski vodi boj s cpiem norušiti mi* 5n red v ^žavi. Vlada Imm v rok?»h ne^obiine dokaze, da oSstoja co!e«$ aktr^rosti nrevrstrsih e!en*e^fov v državi moč^o sodelovanje inozemstva. Vlada si jc sv*i*a svoje dolžnost?, fn ^eda r*zn*o na razvoj situacij Ukrenila je vse varnort-ve odt^UMs v mejah z»kon*. da orem-eči dnevne nerede. V tej svoji zadači je vlada odločena norabiti vsa normalna sredstva, ki bodo zadostna, da obvladalo situacijo. Seže tudi po skrajnih sredstvih, če to zahteva položaj metu, obenem pa zastrupljajo že itak do neznosnosti napete razmere med ju-goslov. in italijanskim narodom. Koma v korist? Za to pravimo: Ta tržaška afera bodi zadnja te vrste. Naj za to skrbi italijanska vlada' sketcu, — Bolgarska od vseh Iji revolucionarjev — proglasiti republiko. Polharske, upajoč, da najde naklonjenost v*seh veüesil. Iz izjave ministrskega predsednika Cankova je med vrsticami razvideti, da Bolgarska ponovno apelira na posla* niško konfernco, da ji v interesu javne* ga miru dovoli povišanje kontingenta dobrovoljskega zbora, kakor je to za* prosila nedavno bolgarska vlada. — Sofija, 18. aprila. (Izv.) Aretaci* je revoTucijonanih elementov se povsod nadaljujejo. Število aretiranih cenijo do 3.000. V Sofiji sta bila aretirana vo* ditelja zemljoradniške stranke Al a r* kov in Belakov. — Berlin, 17. aprila. Iz Sofije pri* hajajo poročilo o revoluciji na Bolgar* skem. Splošno smatrajo, da sia bila atentat na kralja Borisa in eksplozija v katedrali svete Wedel je prve signala za splošno revolucijo na Bolgarskem in za proglašen je sovjetske republike. Komunisti so izdelali natančen borbeni načrt, po katerem naj bi njih organiza* cije s krvavim terorjem dosegle držav* ni prevrat. Natančno s^ bile razdeljene vloge posamnim voditeljem. — Beograd, 18. aprila. (Izv.) Še ved* no prihajajo poročila, ki sHkajo stra* hovitost eksplozije peklenskega stroja v katedrali. Burna, krvipolna zgodovi* na bolgarske prestolice še ni doživela takih strahotnih grozot. Bolgarsko zad* nja dneva obiskuje nesreča za nesrečo. Na aerodronu sta 15. t. m. žrtvovala svoje živlienje dva najboljša avijatika direktor Uzunov in pilot Georgijev. Ko so ju položili v hladni grob, je pri* šla vest o atentatu na kralja Borisa, ki je razburila vso deželo in posebno Sofijo, katera je nato manifestirala za kralja. Na dan atentata na kralja, skoraj isti moment, je bil ubit vladni poslanec Kosta Georgijev. 16. april pa bo globoko zapisan v zgodovini Bol« garske. Porušena je bila deloma kate* drala, nekdaj zadužbina srbskega kras lja Sv. Müutina Prvovenčanega. Naj* novejša poročila naglasa jo tudi, da je policija že na sledu napadalcem, ki so skušali ubiti kralja Borisa. — Dunaj, IS. aprila. Iz Sofije javljaj)* Med ranjenci, ki jih je zadela eksplozija peklenskega stroja v katedrall, je tudi dvor. svet. Heidenfeld, bivši orožniški ravnatelj In šef železniške policije za časa vojne. Bil je lahko ranjen. Prisostvoval Je molitvam v katedrall. Heidenfeld je bil pozvan od bolgarske vlade v Sofijo, da organizira in instruira orožniški zbor VOJNA SODIŠČA NA BOLGARSKEM DELUJEJO. — Sofija. 18. aprila. (Izv.) Po vseh mestih so začela delovati vojna sodišča. Položaj je kritičen. Takoj po proglasitvi pre-kega soda so oblasti prijele z aretacijami voditeljev korrrunfctičre in zemljoradniške stranke. Proti aretirancem je uvedeno kratko postopanje. Doslej je v Sofiji bilo na smrt obsojenih m takoj ustreljenih nad 500 oseb. ŠTEVILO MRTVIH IN RANJENIH. — Beograd, 18. aprila. Poročila so da nes iz Sofije popolnoma i-zostala. Ni niti ofi-cijelnih niti privatnih. Naglašajo, da je 200 mrtvih in nad 1000 oseb več aH manj težko ranjenih. Moskva in revolucija na Bolgarskem. — Praga, 18. aprila. (Izv.) Tukajšnji bolgarski poslanik dr. Mihajčev je podal daljšo informacijo o dogodkih na Bolgarskem. Iz izjave je jasiio, da Bolgarska obtožuje Moskvo za vse dogodke v Sofiü, da boljsevtkl neposredno sodelujejo pri nemirih In atentatih na Bolgarskem In da podpirajo ckci'o bolgarskih zemljeradn!šk!h emigrantov. Posla-nik je izjavil med drugim: Udar je bil skrbno pripravljen od strani emigrantov (zemljeradnikov v mozen> stvu). Udar ima za cilj, da popolnioma strmoglavi sedaj obstoječi režim na Bolgarskem. Emigranti imajo svoje ino-zemsko zastopstvo v Prag!. Tu izhaja tudi nji'h glavno glasilo. Vodja zemljoradnikov In bivši poljedelski minister O b o v ima tu v Pragi svoje stalno bivališče in pred nekaj dnevi je serrikaj prispel tudi Atanazov. Obs sta pred ie&oom neznano kam izgfntla iz Prage. To, kar s* danes doga!a na Bolgarskem, zveni kot au ver tura k veliki akciji, ki Jo vodijo emigranti* iz inozemstva In ki je bila inscenlrana in zasnovana Iz Moskve. Dokazi, ki jih je vlada pred nekaj dnevi dobila pri nekem aretiranem političnem osumljencu, kažejo na točno zasnovan načrt revolucije, ki naj bi imela izbruhniti dne 15. aprila t, 1. Revolucijo je organizirala Moskva. Kot uvod revolucije naj bi bila atentat na kralja Borisa in vladinega poslanca Georgijeva, istočasno naj bi bolgarsko mejo pri Vidin u in Vrači prekoračilo okoli 600 emigrantov, ki bi razvili na Bolgarskem splošen ustaftek. Avstrijska gospodarska akcija in Češkoslovaška. — Praga, IS. aprila. (Izv.) Češkoslovaški tisk in zlasti revije i*iterezivno razpravljajo o govorih dveh avstrijskih politikov finančnega ministra dr. Ahrerja ine bivšega kancelarja dr. Se p I a. Kakor znano, je dr. Seipe! v Gradcu napovedal skorajšnje sklicanje posebne gospodarske ankete vseh nasledstvenih držav In Avstrl'e, da se odstranilo vss carinske ovire ia da se Avstriji zagarantira gospodarski razmah. Češka javnost je še vedno zelo razburjena radi gospodarsko - politične akcije avstrijske vlade. sCeske Slovo« zelo prevdar-no razmetriva avstrijske načrte ter naglasa, da mora ostati Češkoslovaška mirna, ker vsa avstrijska akcija gre za tem, da bi si Avstrija priborila popolen kredit v Londonu. »Narodmi Listy« razpravljajo zelo obširno o avstrijski akciji pod naslovom: »Zahvala Avstrije Češkoslovaški*. Naglašajo: Avstrija se skuša izmotati iz svoje težke situacije s tem, da se priključi na gospodarsko močnejše ozemlje. Ker je priključitev Avstrije Nemčiji ali Italiji malo simpatična, zato Avstrijci propagirajo donavsko federacijo. Naenkrat pričenja avstrijski tisk zo-voriti o eešksl. suverenfteti kot o neki fik-ciii, se prkoževati. da Češkoslovaška avstr. ckaport bojkotira. Prot! temu moramo protestirati. Češkoslovaška izvaja zadnja leta povsod politiko rvobodne trgovine. Vprašamo, zakaj sc Avstrija ne obrne na Madžarsko in zakaj Avstrija v ravno Istem tonu ne govori z Jugoslavijo, Poljsko m Romunsko. Češkoslovaška je vedno pripravljena za skupno sodelovanje, toda nikdar ne trpi zunanjega ukazovania in pritiskanja. OTVORITEV INTERPARLAMENT ARNE KONFERENCE V RIMU. — Rim, 17. aprila. (Štefani) Na Kapi. tolu Je bila danes v prisotnosti lcralja ot-vorjena interparlamentarna trgovska konferenca Svečani otvoritvi so prisostvovali ministrski predsednik Mussolini, člani vlade, dipl orna t leni zbo% in načelniki civilnih oblasti. Konference se udeležujejo delega. cije 37 drlav. Senator Cremonese je navzoče pozdravil v imenu mesta Rima. Dalje so govorili predsednik senata Tittoai, ministrski predsednik Mussolini, ki so za stopnike tujih držav pozdravljali v imen;! italijanskega narod*, želeč jim dobrodošlico. Sledili so nato govori posamnlh zastop* nikov držav. Govorili »o delegati Belgija Francije, Brazilije, Japjrnske in Jugoslavi je (dr. Velizar Jankovih!), ki so Izraalls svoje simpatije italijanskemu naroJu rs zahvaio za prisrčni sprejem. Zastopnili Anglije je nato predlag?JT da bodi prihodnja interparlamentarna konferenca v Londoa* POSEBNA KOMISIJA DRJA. KUMANUDIJA V ZAGREBU — Zagreb. IS. aprila. (Izv.) Danes zju-traj je prispe! z letovišča v Primorju D*, vidovičev poslanec dr. Kosta Kumanudi. T« ostane nekaj dni. Politični krogi trde, d* stopi dr. Kumanudi v stike z voditelji HSS. Njegova naloga Je, da prišli MSS, naj med narodom izvede program, ki ga vsebuje h*. Java P. Radlča v narodni skupščini. Rad.»> čevci se izgovarjajo, da tega ne moreju storiti, ker še nI odpravljena obznana. Opo-zicja zahteva od radičevcev, da dobe za« upanje naroda. Vlada ni pripravljena od* praviti obznano, dokler radičevci praktične ne pokažejo, da resno ukrenejo v državna smer svojo politiko. POLITIČNI MIR V BEOGRADU — Beograd, 18. aprila. Danes vlada tc popolen politični mir. Dopoldne so se v ministrskem predsedstvu sestali namestnik min. predsednika minister Marko Gjuričič, notranji minister Boža Maksimovič, prometni minister Andra Stanič in poštnt minister Vukičevič. Danes popokine odpotujejo skoraj vsi ministri na svoje domove, kjer pre-žive med svojci velikonočne praznike. PRIKLJUČITVENO GIBANJE AVSTRIJE NEMČIJI. — Ducaj, IS. aprila. Diplomatični kro^i posvečajo posebno pozornost razmahu pri* ključiivenega gibanja Avstrije Nemčiji, katero gibanje intenzivno In propagatorično podpira s-Oestcrreichischdeutscher Volk*-bund«, ki ima zelo mnogo pristašev tudi v Nemčiji. To društvo je sedaj ustanovite svojo podružnico na Dunaju. Organizaciji so pristopili izraziti krščanski socijalcl nemški naeijonalci in celo socialni demo* kratje. Podružnica izda za binkoštne praj> nike velik manifest na avstrijsko prebivalstvo. NEMŠKA VELEFINANCA NASPROTUJE HINDENBURGOVI KANDIDATURI. — Berlin, 16. aprila. (Izv.) Profi načrtom monarhistov, da prodro s Minden-burgovo kandidaturo in tako počasi vzpostavijo monarhističnl režim, se Je pojavil v krogih nemške velefinance In veleindu-strje odločen odpor. Močne finančne in ve-leindustrijske skupine odklanjrjo vsako podporo Htndenburgove volilne borbe, tudi vplivni agrars! odklanjajo rllndenburga. Glavni razlog za to je, ker bi Hindenburg pomenlal močno oviro pri ureditvi in sklepanju zunanjih posojil. Hindenburg bi rudi škodoval zunanjepolitičnemu položaju Nem* čije. Kljub temu, da se je začel Luden-dorff. ki je zadnje čase ostentativno Ža1«" Hindenburga, zavzemati za njegovo kanJ*-daturo, je danes gotovo, da monarhisti pri volitvah ne prodro. Značilno je tudi dejstvo, da Je bivši cesar Viljem p »tal znsi** ne svote za Hindenburgov a?itacljski foai, Vsi znaki dosedanje volilne borbe med monarhisti in republikanskim blokom kažejo, da se na dan volitev razvije ogorčen* borba med obema taboroma, v kateri se odloči usoda Nemčije. NAMERAVAN ATENTAT NA CAILAUXA ? Pariz, 16. aürila, s. Policija le danes pred Quai d* örsayem aretirala bančnega uradnika Damesina, ki se je vedel zelo sumljivo. Vprašal je vse oseb0, ki so šle ali odhajale iz palače: Ali ste Cail-laux? Pri aretaciji je brez obotavljanja izjavil, da je hotel umoriti Caillau-xa. Res se je nri njem našel nabit revolver. Ker so bile njegove izjave precej nejasne, se bo najprej preiskalo njegovo duševno stanje. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes nI poslovala. Zagreška borza danes n| poslowla. V prostem prometu so notlrafi: Curlh 12.05, Pariz 3.26. Praga 185.—, Newyork 62.20, London 298.—, Milan 255JK, Dunaj 0.0877. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 18. a*prila. Predborza: Beo grad 8.32, Praga 15.35, MIlan 21.25, Parti. 27.23, London 24.765, Newyork 517.70. — Trst, 18. aprila. Predborza. Beograd 39.35, London 116.80, Newyork 24.40, Paris 128. Praga 72.50. Curih 473 Itolijcnskn notranja politiKa. Dokler je bfl MussoUnf bolan, je bole-Äala tud4 notranja politika. Vladal je nekak irrir. ki se >e izkazal za mir pred viharjem, itajti, kakor hitro je Mussolini ozdravel, je završčalo po fašlstovskih vrstah Ln generalni tajnik Farlnacci dela sedaj vihar med Italijanskim ljudstvom. Fašizem smatra tre-notni položaj v deželi ugoden za to, da si pribori tako nadvlado, da -mora ostati dolgo časa nepremagljiv. Mussolini Se nikdar ni pokazal volje, da bi odstopil, marveč sl»-di iz vseh njegovih tozadevnih Ujav želja, da se fašizem vstali in se vzdrži on ia svojem mestu. Nasprotniki so Se silni in komunisti se niti ne strašijo pred iz/r5evinjem rapadov na fašiste. Fašistovsk; v :d:ii»lji občutijo to s posebno nevoijo in hočejo ra-ditega poskrbeti za zakone, s kateri ni se bo dalo korenito ubiti vsako nasprotno gibanje. Pri odkritju spomenika v vo:ni padlin Junakom v kraju Robecco d' Oslio 7C imel Farinacci govor, v katerem je za^mr/l nasprotnikom z najhujšimi kaznimi. »Zahtevamo določitev smrtne kazni za izd:i*a!ee domovine. Na Francoskem. Angleškem m v ameriških republikah posluje smrtni k.t/en fzborno In vendar naziva jo na>J nasprnu ki te naroke kulturne. Hočemo, da ?adene politične zločince prisilno bivanje. Z\ vadnega zločinca se to Izvaja z največjo lahkoto, čeprav je škodljiv le posameznikom. Političen zločinec je nevarnejši. On ogroža vso družbo, ves narod. Oni pa, kl rajše služIjo Inozemstvu kakor domovini, moralo biti prlsll'enl. da zapuste sveta tla domovine, ker jih niso vredni... Upam, da bo letošnje leto ono, katero prinese triurni našemu programu, ki bo zajedno triumf naroda.« Farinacci govori odkrito ln jasno. Na-jiovedan je najostrejši boj vsem nasprotni- Rim. 16. aprila« ' kom fašizma, gotovo pa je danes, da se ne uresničijo preti ranosri. Ob jed nem se izdeluje zakonski načrt za delavsko organizacijo, kateri bi moral pripadati vsak delavec, pa če se stranja z njenimi metodami m cilji aH pa ne. Mussolini Ima pred seboj velikopotezne akcije: ;radrwkom in duhovščini je zvišal plače, ukrotil je kombatente. da ne zdrknejo na stran opozicije, delavce hoče organizirati po fašistovskem diktatu. poleg milice poveljuje sedaj tudi armadi in bo njegovo začasno vojno ministrstvo trajalo najbrže precej časa, sedaj treba Še radikalnih ukre pov, da se zaduši udejstvovanje vseh nasprotnikov fašizma. Tiskovne ln zboroval ne svobode ni več. Mussolini stopa Še dalje in misli na popolno ukrotrtev nasprotnikov. »Politični zločinci« se ne bodo smeli nikamor ganiti, preti jfon izgon m smrtna kazen. Fašizem razteza svojo moč m najširše obrežje in si hoče docela utrditi svojo pozicijo. Farinacci je v Robecco <** OkHo povedal tudi, da opozicij! nI treba misliti na volitve, ker lih ne bo do leta 1929. V parlamentu obstoji močna, disciplinirana in voditelju udana fašistovska večina. Voditelji opozicije na Aventlnu se lahko vprašujejo, v koliko so podkrepili fašizem s svo!o abstinenco, pred katero Jih Je svaril stari državnih GJoIltti. Fašizem je na pohodu in se dviga k visoki sili, nasprotniki pa izgubljajo na svoji odpadnosti. Njihovi Hsti izražajo skrb, kaj bo z Italijo, ako se izvedejo Farinaccijevi postulati in napovedujejo celo revolucijo, toda najbrže bo zmagala Mussolmiieva trdna in vztrajna volja, da se italija-nska notranjost preuredi po načelih fašizma »v dobrobit naroda in domovine.« kakor to on vedno toi tako rad povdarja. V to svrho imajo pomagati tudi Farinaccijeve grožnje. Opravičil koroških Slovencev. »Slovenski Narod« je v svoji 61. in 62. letonji številki priobčil razpravo o naroi nostnih razmerah na Koroškem pod vzgiav. jem: »Stoenajst župnij ali koliko smo Iz-gTibili na Koroškem«. V tej razpravi nam je dober poznavalec koroških prilik točno označil* kakšno je narodnostno (entnograf-eko) razmerje po posamnih dolinah in okoliših, oziraje se na župnijo kot edinieo. Z vidika versko-cerkvene organizacija v Korotanu je bilo torej natančno označeno, kako je razdeljen slovenski Korotan -r dekanije, koliko in katere župnije in <»e-ikanlje so na Koroškem, kjer žive Slovenci kompaktno naseljeni. Vsak objektiven opazovalec ko^osk'n razmer mora pripoznati, da se narodnostno razmerje prebivalstva naija«meje k^že pri uporabi slovenskega odnosno nemškega jezika v cerkvah. Vsi, tudi koroški Nemci, katerim šovinizem še nI popolnoma aakril jasnega poeleda, morajo prlpozn.itl, da jezikovne prilike po tamošnjih cerkvah veliko točnejše opišejo narodnostne razmere, kot pa zloglasno avstrijsko uraino ljudsko štetje. V tem pogledu se je korv-škim Nemcem v naši javnosti že pred kratkim dokazalo, da Je njihovo najnovejše Jjudsko štetje grda potvorba resničnega stanja (glej članek ing. Mačkovška »Najnovejše ljudsko štetje na Koroškem« r »Jutru« z dne 23. marca t. i.). Da drugega biti ne more, nam dovolj jasno govorijo 2e avstrijska štetla sama. Na sedanii-m ozemlju avstrijske Koroške «o namreč naštel! vrradno leta 1880. le 8*154 IJtl.ll 9 Slovenskim občevalnlm jezikom. leVfl 1910. !(' Se €kRko opravičilo nedolžnih razmer na Kolikem. V tem odgovoru se celovški dor-it-iik 5>oslužuje najnove'sega ljudskega "♦•;tja z ttne 7. marca 1^23 ln prihaja do zaključka, da ro na§e trditve popolnoma nev^dr^e. Verujemo, da je korošv1m Nemcem resnica »elo nepriletna, da boflo pa dokazovali nemSkost Koroške t llndskim štetjem, kl Je pravzaprav ugotovljeno le znanje i.em-gkera jezika. Je vendar nekoliko preveč predrzno. Ugotoviti jo namreč treba (ln kar njihov dr. Wiitte sam priznava), da zadnje avstrijsko štetje narodnosti n| rno. gin niti ugotoviti zbog pogreškov, ki Jih Je napravil zvezni statistični urad na Duntiyt. Popisovalo se je pri tem Štetju nadalje Se takozvano jezikovno pripadnost odnosno znanje nemškega jezika. Kako le to uko-tavljpnje Izpadlo, smo Ze videli. VedHt vmo takoj, da bodo koroški Neme! te čudno rezultate proklamlrali kot stat.stiko narodnosti na Koroškem. In ee tudi nismo mo. tili. Na pofllagl teh popačenih številk dokazuje namreč *Tagespost!n« telovSlri dopisnik, da Slovencev na Koroekem prav-»eprav sploh več ni. Tako n. pr. navaja, da je v vellkovikl idekanlji izmed 15.103 dna 11.325 Nencev (torej Je zamenjava jezikovne pripadnosti odnosno znanja nemškega Jezika t narod, nostjo že izvržena!) m le 3850 Slovencev. Na podlagi teh številk celovšk* dopisnik »Tagesposte« ne more razumeti, kako je možno trditi, da je velikovška dekanija. Iz. vzemši župnije Velikovec, GreblnJ in Go-lovico, pretežne slovenska. Ne bomo navajali ponovno podatkov iz naše zgjraj orne njene razprave, nemške trditve hočemo ovreči z nemškimi publikacijami samimi. V tem pogled- Je najboljši dokument župnijska karta, ki jo je pred kratkim Izdal dr. TVutte s pomočjo župnika Streita. Na tej karti so točno označene s oziro»n na jezik ne le župnije, marveč tudi njihove podružnice. To nemško karto uoorabljamo kot dokaz, da je najoovejee celovško razburjenje zelo depla^Irano. Na podlagi te karte lahko ugotovimo, da so v velikovftki dekan* jI nasledn*« popolnoma slovenske župnije: št. Jurij s slovenskimi podružnl. camj št. Lenart št. Lambret In Mali št. Vid, šmarjeta, Sv. Štefan 8 slovenskima podružnicama št. Martin in Voiovaica, Djekše s slovensko podružnico v šmihelu. Vovbre s slovenskima podružnicama na Dobravi in Št. Lambertu, Krčanje, Grebin), ski KJoštc- s slovenskimi podružnicami pri &t Jakobu, Podgori in Klečah. Rneia, št. Peter na Vašinjah a slovenskima podružnicama pri Sv. Martinu in št. Lovrencu, Ruda s slovensko podružnico r L#ipi In Gorenče s slovensko podružnico v Radegund]. Poleg teh popolnoma slovenskin župnij in podružnic Imamo v vellkovški de-kaniji še eno nemško ln nekaj mefianttt župnij. Nemška je Golovic.i z nenško podružnico v 6L Lenartu. Nemsko-slovenska je glasom Wutte.ie/e karte župnija v Veli. koven ter v Grebinju (z nen*ško podružnico pri Sv. Kolomanu). Slovensko - nemška Je pa župnija v št. Rupertu pri Velfkovcu s slovenskima podružnicama v čraem gra^u Id pri S v. Než*. Dopisniku »Tagesposte« ni všeč trditev, da je pliberška dekanija vsa slovenska in navaja zopet podatke zadnjega Ijudskeg* Štetja, na podlagi katerega bi naj bilo na ozemlju te dekanije 2466 Nemcev med 6628 dušami celokupnega prebivalstva. Ko pa pogledamo na Wuttejevo karto, vidimo, da so vse župnije, ki tvorijo pliberško dekanl-jo, popolnoma slovenske (Kazaze, šmihel, Vogrče, švabek in Suha) in imajo tudi sa. moslovenske podružnice.. Mešana je samo župnija PHberk (slovensko-nemška), ki pa Ima vse podružnice popolnoma slovenske (Dob. Cirkovče, Lonca ve*. Sv. Marjeta ter Zgornje In Spodnje Libuče). Nadalje pravi »Tagesnosta« sledeče: Dekanija Dobrlavea Je po trditvi »Slovenskega Naroda« popolnoma slovenska. Oziraje se na ljudsko štetje, pa prebiva na tem ozemlju 5462, to je 43.50 odstotkov Nemrev 7100, to je 16.44 odstotkov Slovencev. Za nemško manjšino se zelo malo skrbi.« — Toda ta nemška manjšina 1e res Izredno mala, kajti izmed 14 župnij je le ona v železni Kapll mešana (slovensko - nemška), katera pa ima v ost\lem vse trt svo. Je podružnice na Wuttejevi karti kot slovenske označene. Popolnoma slovenske ro pa župnije Obirsko, Apače, Galicija, Mohli. če, št. Vid, Kamen, ŠkociJan, Dobrlavea, Štebenj, Globasnica Žltara ves in Na Re. bevcl ln št. Lipi. Vse številne podružnice teh župnij so samoslovenska. In tako lahko zaporedoma ovržemo vse uradne podatke, ki jih »Tageipostln« ce-lovski flonlsnlk navaja kot dokaz za resničnost svojih trd'tev. Ovržemo Jih lahko na podlagi nemških publikacij. Enako kot prt navedenih treh, dobimo pri vseh oslaMh koroških dekanijah. kl ležijo na strnjenem slovenskem ozemlju, sllčno nesorazmerje med najnovejšim štetjem in podatki Wut-televe župnijske karte. »Tages posti ne« ugovore proti naši razpravi Je torej orrir*! sam njihov strokovnjak. Koroški Nemci uporabljajo pri svojem opravičevanju forslrane germanlzaeije cerkve ln šelstva, to najnovejše »štetje«, kate. rega noben pameten in koJikortoliko pravi- čen poznavala« ne more prlposnntl. da je resno. Formiranje germanlzaeije v cerkvi In posebne pri ljudskem šolstvu na Koroškem ps dsje na« državi povod, da tudi s svoje strani reče svojo besedo. V to naša kralj j. vina ni le epravičena, marveč je to njena dolžnost, katere ne sme nikdar pozabiti, kajti na plebiscitnem ozemlju, v kolikor ga leži med Karavankami in Dravo, je dobila Jugoslavija dne 10. oktobra 192D večino za sebe Ob 30 letnici IjubUnnshega potresa. Živimo pravkar v zelo žvalmi selzmič-kf perijodl, kar sem pred kratkim tu opisu Velepotres z dne 29. marca t. 1. z ognjiščem v Guadaloupi na An'.ilih je p-w živil potresna oznj!5ča v Evropi: moji api-rati v Beogradu in tu pod Triglavom Imajo sedaj obilo posla, k sreči le z malimi pu« tresnimi pojavi na Balkanu in v Turke-stanu. Nov velepotres, bržkone iz Mehike, so zaznamovali naši seizmografi J. in M. aprila 1., pa je nastopM oko'i poldne v pravem pomenu besede »velepotres«, katerega zadnji odmevi so popo»noma umolkn:'i šele proti večeru. Sodimo da ja bilo ognjišče tega tu nad §est ur trajajočega potresa v globočinj pacifične^a morja. Poi^z teh potresov zaznamujejo aparati v nap*tj "zdihljaje zemlje, tako imenovano vznemirjenje zem!Je: to so neknki odmev? ciklonov v ve'ikl daljavi. Nedavno tega je Italijanski učenjak napravih podrobno statistiko vseh potresov ki so se polnvili na svs-tu leta 1904 tekom de?et dn:, t. J. od I. dc do 10 aprila. Našte! Je 170 potresov. NI pa dvoma, da se Je v istem časti pojavilo veliko več stresljajev zemlje. Tako nekako Je bilo pred 30 Isti, ko le Ljubljančane prep'asll si'ovlt potres. Bi'o Je eliko presenečenje, kl me živo spominja na klasični opis potresnih dogodkov učen?aka Humbildta, kateri opisuje približno potrese tako-le: »Z otroških let so se v nas vkorenlni i pojmi, da je voda nemiren element, a zemlja nekaj stanovitnega nepremakljivega. C« se pa naenkrat pojavi kak potres, so vs; t! pojmi splavali po vodi in presenečenje n* malo In nei7brisno. ne verujemo več v as* premakijivüst — stnovftost zemlje.« Po ljubljanskem potresu si j? LJubljana, Kakor znano, v vsakem oziru pomagata sama — postavili smo v LJubljani prav iz lastne moči seizmosrrafe in beležili doma*«s in tuje potrese. Prišli so k nam učenjaki z vseh vetrov proučevati naš: naprave, katere so potem znosili v dallni svet Tnko je na Ljubljanskem po^ju pred 30 leti vzk'*-fa veda — seizmoiogija —, ki se je kaj 1:1-tro razširla po vsem svetu. Naše domače več let aktivna potrebno ojrnj*šče pa nam Je da'o to'iko Infcresnm-nega prosvetnega materiia!a, da smo k-ij brzo pridobili ključ za zn ns'veno raziskovanje potresnih diagramov, to s^ avtom i-tični zapi-ki potresov na na^ih sezmngrnfih. o katerih smo obveščali čitatelje vseh večjih svetovnih listov z besedami In instruk-tivnimi s?Ikami. z^an^tverike pr^ z nnšito rrotijo, če mislilo, da ostane ta prisilni rekor.vatescent vedno v rezervi. ?por med pristaši 15etlinizma in trockizma Je pojmal v komunističnih vrstah tako globoke korenine, da se lahko vsak čas pojavi močna struja, ki spravi Trockega zopet na krmilo. Sodišče. V Ljubljani, dne 17. aprila. Drag »malerln«. Ižanci (menda Notran*-cl sploh) imenujejo malerin kratkoročno se-kiro-tesačo. Tak nesrečni malerin je postal usoden za dve rodb'ni v Tom:5iJ:» (Svete ln Peršin) In provzročil že celo vrsto pravd. Oosti'nicar Ant. Svete je lani pozabil na pašniku ob cesti tako sekirico, a ko se le vrnil, malerina n; bilo več. Sv»> tetovl so takoj na tihem o-umili P-rštnovd pastorka, brata Jankovič, ki sta v tem času gnoj mimo vozila. Obdolžirve pa Sv> tetovi nrso izrekli, dokler l:h nI Fr. Jankovič v pijanosti pozival, naj Jim Svete*o-vl vrnejo Izposojeno peso. Nato sta Ivan Svete ln njena hči Antonija odgovarjali: »Vi pa nam vrn-te malerin, ki ste nam ga ukradli!« Obe sta bPl toženi zaradi nz-?aljenja Časti ter obsojeni vsaka na 300 Din kazni. Obe sta vloži1! prlrlv proti krivdi in kazni. Senat je zn:Žal kn2en mahr! na 200 Din, hčeri pa na 100 Din. — Takoj nato so se vloge zamenjale. Obsojenki sf* se vsedli med priče, na zatožno klop pa se je vsedla Marija Peršin, ki je rekla Sve*e-rovi hčeri Antoniji, ko Je ta po prvem dj-godku prišla k nJem peso terjat. Vso »an-trljo« le napravila tvoja mat; s svoJ?t» dolgim Jezikom!« Peršlnova Je tudi bila pri prvi razpravi obsojenia na 3oo Din kazni. Njenemu vzklicu se Je ugodilo ter so «?e akti vrn'll preiskovalnemu sodniku, da vi razpile nova obravnava. Pravdni stroški bodo kmalu lahko pozlatili usodni »malerin«. Draga poskuSna vožnja z avtom. Oro-belnikov potnik Pavel česnik Ima na razpolago gospodarjev avtomobil z izprašanlm šoferjem za službena potovania. Na dan Vseh svetnikov 1. 1. pi Je na cesti od Škofljice proti Ljubljani česnik sam krmilarU avto, toda tako nerodno, da le avto kolovrati! od desne na levo ter pri tem radii v voz In konja posestnika Al. Kasteilca, kl se je peljal z ženo In 3 letno hčerko od maše v Ljubljani. Pri tem se le vos pre- vrni lin poškodoval, žena je še pravočasno skočila z voza, tudi or^ka Je oče šc zadnji hip ujel. a sam Jc bil poškodovan ia nogi. Konj se je pri tem tako preplašit, da baie ni več mogoče ž nlim voziti po glasni cesti. Ccsnk je bil prvo'no ob ojen na 1000 Din globe, 100 Din za poškodovani voz in 500 Din za prestrani strah. Priz?"-no sodišče mu Je kazen znlžtlo na 500 Din, glede odškodnine pa ostane vse pri starem — Hud?če Je pretepal. Brezposelni delavec Al. Skubtc v Vevčah te obtožen, da je pred Bencinovo gostilno v Mev. Mar. v Polju ustavil našem'.ieno družbo mladTh dečkov, ki so predstavljati sv. Miklavža m hud!če. »liudiču« Tomšiču je iztrgal verigo ter ž njo namahal njega In ostale parklje. Tomšiča je tako poškodoval, da se je hipno onesvestil. Skubic se je izgovarial. da je bil jezen, ker so hudiči na cesti neko mlado deklico splašili. Obsojen ie bil na 3 dni zapora, katero kazen je tudi vzklicni s&nat potrdil. — Neupravičen zobotehnlk. Karol A. ima sicer iz Berlina diplomo dentista, toda v naši državi Še nima koncesije za samostojno izvrševanje zobotehnr.štva, vkljub temu pa izvršuje ordinacije. Franji V. je izvršil na bolnem zobu neko operacijo, ki je ne sme delati niti koncesijorvirani zoboteh-rrfk, temveč edinole zdravnik, povzročil z neveščim ravnanjem silne bolečine vsled vnetja kostnega mozga, da je morala V. iti k zdravniku in v bolnico ter je nad teden dni trpela neznosne bolečine. Društvo zobotehnlkov je napravilo trot! A. ovadbo. Sicer je neki zdravnik izjavil, da bi se enaka nezgoda lahko pripetila tud! vsakemu zdravniku, vendar je bil A. obsojen na en teden zapora. Njegov priliv je bil zavrnjen. — Od tatu Je kupoval ukradeno pšenico Anton Kovač v Zagorlci. Janez Ježek, ki mu je prmesel ponoči v nakup vrečo pšenice, >e v okraju znan tat, da je tudi Kovač moral dobro vedeti, da je pšenica ukradena. Kovač je bil obsojen na tri dni zapora ter mu tudi prlziv ni nič pomagal, i R o k e OD MESTNI TRQ 9 • DCRNATOVIC Politične v&sti =- NaDnčen sklep klerikalnega poti-ilkn. Dr. Gosar Je ob'avil v »Slovencu« nekako samoobrambo zaradi govora ki ga je imel v Narodni skupščini in v katerem je zagovarjal posebno slovensko, scve. klerikalno avtonomijo. Nt podo;a nohf-rtiVi novih arg^ment^v. PnČ pa se temeljito moti v konkJuziiah. Tako priznava, da so Slovenci, Hrvati in Srb. en političen narod. Ce je to res, potert mora dr. Oosaf priznati, da odpadejo S tem ta\'o samoslovenski kakor «amobr-vatski in samosrbski strogo politični d-Iii- Potem hrvatstvo, slovenstvo in srb-stvo ne sme pomeniti politične aspiracl-je, marveč kvečjemu zgodovinsko kon-statacijo ter negovanje pokrajinske a! še bolje dialektične književnosti, kakor pišejo n. pr. Švicarji v svojib švicarskih narečjih in so prav lepe pesmi ki jih zlaea v kaikavš^cm narečni znani zagrebški lirik. — Vi pa hočete na podlagi naše slovenske preteklosti in jezikovne sedanjosti diktirati naš bodoči duševni in politični razvoj in si na podlagi tega zasrgurati politično diktature v klerikalni avtonomiji. = Kaj se pravi raznarodltl? Na tc vprašanje odgovarja »Slovenec«: Raznaro-diti se pravi združiti Slovence v veliko državo s Srbi in Hrvati, da si na ta način za-jamčijo samostalnost in omogočijo primeren gospodarski in kulturni razmah! Kakor se vidi. postavlja »Slovenec« stvari, odnosno besede na glavo! Kar je za Slovence največja pridobitev, odkar eksistirajo, imenuje »raznaroditev«! r= Načelstvo demokratske stranke Inn v ponedeljek dne 20. t. m. ob 15. sejo v prostorih tajništva v Kazini, nakar člane opozarjamo. ------ Usmiijenka zastrupila 7 oseb Pariški Isti obravnavajo strahovit slučaj, ki je bil odkrit te dni in ki Je siln«> razburil prebivalstvo malega provincrjalne • ga mesteca Nieues. Prijeta Je bi'a usmiijenka Anto:netta Siierl, ki Je namenoma zastrupila sedem oseb. Zločinka bi verjetno poslala še več ljudi na or.i svet, da nUo bili njeni zločini slučajno razkrinkani. Scierrijeva Je rodom Itaüjrnka ln Je pršla šele pred letom dni v Francijo t^r se nastanila v mestecu Saint Hilles. Preteklost te žene Je zagonetna, gotove okolšči-ne pa dokazujejo, da ima na vesli gotovo še več zločinov. Francoske oblasti so se v svrho informacij o preteklosti zločinke obrnile na Italijansko policijo. V metecu Sant OUIe Je živela Scierrijeva skupno z nekim R s^igrolom. Med prebivalstvom nista bila boRvcknj priljubljena z?kaj oba sta bMa precej nasilna t»r sta se redno vsnk dan prep?ra'a. Scierrijeva se je izdajala za brniško strežnlko t«f je naglašala, da je za časa svetovne volne sama vodila celo vojaško boln'co. Posrečilo se jI je priboriti mesto usmiljenke v mestu. Nekega dne Je obolela soseda Scler*l-Jeve, postarno d^ma Varij? Oudan. Bolnico je oskrbovala Scierrijeva. Zdravniki so bi'1 trdno uverjeni, da bo starka kmalu trsti**. Toda ta ie nenadoma umr'n. V oporoki le Oudanova zapustila usmillenV svole, ne baš obsedno imetje. Naravno, da J? v Sa'nt Gillu vsakdo smatral, da le starka umr't naravne smrti. N^kaJ tednov za tem pa st* po kratki bolezni umrla trgovca brata La-chapelle. katerima Je isto'ako stregla Sc'er-rijeva. Že takrat se je sumilo, da sta bi'* zastrupljena. Zdravniki so ugotovil' zastrua-ljenje z mesom in zadeva je bila odpravljena. V začetku marca je bila Scierrilevi pozvana k vdovi Marlin. Tudi to Je doletela Ista usoda. N?kal časa po obolelosti Je umrla. NieJ Je sledil sam ljubček Scierrll-»-ve. Zastavni :n komati Rosignol Je n-keg^ dne podlegel misterllozne*nn zastrupljenju Sedaj so pričeli Ttallianko nadzorovati Ljudje si Jo niso upali ovadit!, ker so i . smatrali za čarovnico. Končno pa je zl*>-činko doletelo. V dveh dneh sta kar zaporedoma umrli neka m'ad nka in neka 70 letna starka, katerima Je streg'a Sc:ernj> va. Na obeh Je b;,o opa?a'l simptome za-trup'jenja. Zdravnik, ki je bil pozvan k štiri dami, Je preprečil, da -se truplo pokopl'c ln Je odredil, da Je preišče sodno zdravniška komisija. Dva dn: za tem Je bila *.a-strupljeva'ka prijeta. Z nenavadnim cinizmom je Italijanka pMzna'a, da Je umori'i vseh sedem oseb. Zasrupila jih Je z arza-novo tekočino. Imela Je tudi pomočnico v osebi kmetice Rozalie Gire, kl Je bila tudi prijeta, Motiv, kl Je dovedel Ita'llanko do orno-rov, ni znan verletnn pa le, da so Igrali vlogo dedščlne N kateri pn so mnenja, da je Italijanka sadis'ka, kl se le naslajala ai mukah svojih žrtev. Inseriraite v., JSIcv. Narodu"! ■Ha^Biaiaia^B^BH^B^B^B^B^BEH Pozdravljeni, državni nameščenci! Danes in jutri prispete — državni nameščenci — iz vseh krajev širne jugoslovenske države v belo Ljubi j a* no, da tukaj obravnavate na vašem strokovnem kengresu vprašanja, ki te* žijo vaš stan. Velika so ta vprašanja, idealna, ker so bistveno združena z dobrobitjo države kot take, ker je po* Z vami pozdravljamo torej tudi vaše plemenite misli, vaša visoka stremlje* nja, vaše ideale! Saj ste prevzeli v varstvo in nego tisto največjo tvorbo, ki se je porodila iz krvi in iz najplemenitejšega hrepe* nenja milijonov mrtvih po tisočletni suženjski dobi, našo toli ljubljeno ju* ložaj državnega nameščenca, čigar in« ^»slovensko majkosdržavo. terese in sališče boste branili, tesno spojen z dobrobitjo države. Odtod izhaja splošno zanimanje javnosti za vprašanja, k: tarejo vaš stin. Javnoot ve natančno, da sestavlja državo ne samo narod in teritorij, mar* več v prvi vrsti državni aparat, držav* Ha uprava, torej skupnost državnih nas mešcencev. Od razvoja, od življenskih sposobnost:, od gmotnih razmer, od tehnične priprave tega državnega na* meščenstva zavisi notranja usoda drža* ve! Te usode se v polni meri zaveda naše državno nameščenstve in hoče, da se izpopolni po najboljših vzorih in primerih državnega uradništva zapad* nih kulturnih držav. V tem smislu prirejate vaše kongre* se, zato ste deležni ljubezni in hvalež* nosti celokupne javnosti. Tu leži najgloblji razlog simpatije, katero spremlja naša javnost, vaša gmotna prizadevanja. Državni uradnik še dolgo ni dosegel materijalne in moralne stopnje, ki jo je užival pred voj* no. Vlada bo morala pri predstoječem sestavljanju državnega proračuna za 1925. leto kar najbolj vestno postopati napram državnemu .ameščenstvu ter mu enkrat za vs~!*j ugoditi tako, kakor je že sama obljubila. To je minimum vaših zahtev in ž njimi se strinja vsa na*a javnost, ker ve, da je d«nes za* postavljen državni nameščenec v na* 5cm javnem življenju. Kažejo se sicer znaki preobrata. Morda le ni daleč čas, ko zavzame v družbi in javnosti zopet tisto splošno spoštovano tališče, kakor ga 5e užival pred voino. Morda doži* vimo v par letih tudi zlato valuto in tedaj bo naenkrat rešeno vprašanje državnega nameščenstva v gmotnem oziru V moralnem oziru pa vemo tudi, da je že danes državno nameŠčenstvo voditelj naroda, vzgojitelj naše javno* sti k pozitivni državnosti, k patrijotiz* mu, k dolžnosti do države, k podreja* nju pod splošne javne zakone, k smislu za skupno državljansko akcijo, brez katere ni velike državne in nacijonalne bodočnosti. V tem smislu spremlja naša javnost vaš kongres in mu želi najboljše uspe* he. Pozdravljeni v beli Ljubljani in v zeleni Sloveniji pijonirji naše državne misli iz vseh krajev naše države! H kongresu državnih name-ŠGoncsv Prejeli smo: Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev priredi v torek, dne 21. aprila »kupen izlet vseh udeležencev kongresa državnih nameščencev v Ljubliani ter njihovih svojcev na BJed. Za ta izlet se izdado nastopna navodila: 1. Prijave: Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj se prijavi izletnemu odboru, ki bo posloval na Glavni skupščini »Save-za* v nedeljo dne 19. aprüa od 8. do 12. doooldne pri vhodu v dvorano društva Kazino. Kongresrrf trg, I. nadstr. levo. Ministrstvo sa obrača ja je dovolilo za udeležence ?z!eta četrtinsko vožnjo. Znižana vozntsa !z Ljubljane na Bled in nazaj stane 14 Din. Kdor se prijavi izletnemu odseku za izlet na Bled, prejme od članov tega odseka, ako je še nima, legitimacijo, na podlagi k^ tere s] sam omisli polovično vozno karto do Bleda, ki velja za vožnjo tja in nazaj. Zato opozarjamo izletnike, nai na postaji Bled, odnosno Dobrava ne oddao svojih voznih listkov, temveč naj tih hranijo za povratek. 2. Spored izleta samega je: Odhod na Bled iz Ljubljane, glavni kolodvor v torek, dne 21. aprila ob 6.40. Prihod na Bled ob 9.36. Odtod ob lepem vremenu vožnja po jezera do otoka in k Zdravniškemu domu. Ako se priiavi za izlet v Vntgar več kot 10 udeležencev, se vrši ta izlet iz postaje Blejska Dobrava, seveda le ob lepem vremenu. Dohod teh fzletnfkov na Bled ob 13. uri. Ob t3.30 skupen obed v Zdraviliškem domu. (Metra a 30 Din.) Po obedu prosta zabava. Odhod s kolodvora Bled ob 19 nri, prihod v Ljubljano, Glavni kolodvor ob 21.50. Vo7n>5 listki se dobijo tako na glavnem kolodvoru, kakor v pisarni »Pptnik* (palača ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta štev. 3). V Lescah ne izstopi nihče. S to objavo, po kateri naj se ravna vsak izletnik, se priprave za izlet zaključujejo. Pros ve ta. Repertoar Narodnega gledališča J v Ljubljani* Drama. Začetek ob 20. zvečer. Sobota 18. aprila- Lrizistrata. Red A. Nedelja 19 aprila: Viora RoSliaTca. Izven, j Ponedeliek 20. aprila- Misel. Red D. Torek, 21. aprilla: Zaprto Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Sobota 18. aprila. Boheme. Go3taje 5. Maja de Strozzi. Red B. Nedelja, 19. aprila. Cavalleria rns*icana. V vodnjpku. ljudska prestava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. aprila: Trlviata. Gostuje ga. Mai- de Strozzi. Red C. Torek. 21 aprila: Zaprto. * * ★ Novosti moskovskih gledališč. Moskovski »BoiJJsoj teaterc je uprizoril te dni v moderni opremi novo naStudi-rane Meyerbcerove *Hungute«. Premijera | je imela sijajen uspeh in inscenacija je pre- \ kosila vse, kar Je bilo doslej igrano na tem j odru. Moskovski glasbeni krogi pa nlao l sadoroljni s to uprizoritvijo, temveč protestirajo protJ iakcmn za pra vi.* an jn denarja in časa. Po njihovem mnenju je Škoda ogromne vsote, ki je šla za »balzamira-nje opernega trupla*. Moskovsk: gledali gkl radikali smatrajo to preoilj^ro za osnovo »take prot5 Velikemu teatru in lmenujpio uprizoritev »draga igrača«. Ker Imajo ti tn^Tkontentl politično moč v rokah, ni tsV!^ifpno, da pTÜe do sprememb v vodptvu VeUVeea teatra. Dirigent V. 5*uk, rojen ^eh, pripravlja na i.stem odru Straus-sovo »Salomo« Premiera J*" bila n^-povo-dana 2. aprPa, pozneje pa so jo nrelo^iU do začetka maja. Obenem pripravlja dtri-grent Stein mann Wagnerjero oero »Walküre«. Hudožestveni teater prlpi-avlja Tre-njevovo »Pu^ačevščinoc, zgodovinsko dramo, polno sve?.esa koloni ta. Dalo Je posvečeno osebnosti Pugačeva fu njegovemu kmetskemn punta ter sprotno r^rakterizlra tipične figure, ki posiegijo kot epizode aktivno v de^nje. Do uprizoritve v letoSnjI sezoni trEkone ne pride. Dramo s11č.t«» vsebine je uapidal tudi dramaturg D. Smol'n pod naslovom »Piigačev in Ka+ariua II «. Dramo je ponudil »Kompitii«, ki že mesec dni z uspehom isrra Tcl«toj-ščx?gilovD »Ca- t ričino zvestobo«. Srnolin ja uporabil za svoje delo vse zgodovinske dokumente, fci so »hranjeni v muzeju revolucijo. Opisuje dclx>, ko je Katarina prlšia. na carski prestol, njena prva vladarska leta, nastop Pugačeva, njegovo slavo in tragičen konec Vlogo Katarine bo ip*aia Bor^ka, Pugačeva Štefanov. Drama se uprizori koncem letošnje sezone. Meieraoldovo gledališče pripravlja noro senzacijo »Mandat«, delo N". KrJmanna Režirai bo avtor »am. Sujet je vzet iz življenja sodobne Rusije in slika današnji ruski svet. ki se še vedno ni sprijaznil z novim družabnim redom in sovjetsko vlado. Avtor se norčuje iz teh zakrknjenih konservativcev, ki se pogovarjajo med seb i približno tako-le: Tarnava — ilež rni jo zjutraj rekel: ^Tamarocka, poglej ekozi okno — ali je že konec sovjetske vlade?« — »Zdi se mi. da se Se drži.« — »Kaj početi. Tamaročka?« — »Spusti zaveso, da počakava do jutri«. — »Oh, kdaj pa prlae jutri?« — Meier^old hoče in^cenfrati to sa-tiro deloma realistično, deloma pa s premičnimi kulisami. Glavne vlogf2 so pover-jfci.e prvakom Melerholdovegi srlodars^a: Carinu, Zajčilrovu. Muhinu, Berczovškemu, Tamarinu, Serebajanifcovl, Reichovi, Kega. novi in Tapltlnovi. Le „MIR I M" foKolntfn najboljša je naslada, če boste jo kupovali, ne boste se kes^lf. — Danes zvečer gostuje v Puccvrrijevi operi »Boheme« odlična umetnica ga. Maja de Stro-zzi in sicer v vlogi Mirni. Gospa Strozzijeva je znana daleč naokoli v umetniškem svetu kot ena naših najodličnejšlh pevk. Tako se nam obeta da»nes zvečer prvovrstna predstava tega izredno lepega Puccinijevega dela. Predstava je za red B. — V nedelio zvečer sta v Narodnem gledalcu v Ljubljani dve predstavi. Po daljšem presledku se poje zopet Mascagni-jeva opera »Cavalleria rusticana« In pa komična Bloudekova opera »V vodnjaku«. — Predstava je ljudska pri znižanih cenah. — Drama pa vprizori ob 8. zvečer Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. — Gospa Maja de Strozzl gostuje ponovno v ponedeljek dne 20. t. m. In sicer v operi »Traviata«. To vlogi) prišteva gospa med svoje najboljše partije. Predstava se vrši za red C in sicer je to ena Izmed onih šestih predstav z gosti, od katerih dobi vsak abonma po eno prestavo. V torek sta drama in opera zaprti. — Našla se Je ženska ura, črna, kovinska. Dob! se pri Josipu Kramar, Trgovska banka. 776n — Koncert Milena in Duš~na Jovan*j-viča. Ker se je moral koncert virtuozov bratov Jovanovfčev preložiti ©d petka na torek 27. t. m., vij'dno obveščamo p. n. občinstvo, da ostanejo že kupljene vstopnice v veljavi za torkov koncert. — Umetniška razstava francoske grafik« XIX. atal. v Jakopičevem paviljonu. Ker materi ja 1 te razstave, ki je blTa v ponedeljek zaključena, še ni odposlan in emo-dobili od več strani vpra^nja, če bi bilo Se mogoče razstavo p>s«»titi, sporočamo, dn je raz*fava izjemoma oiprta Se v nedeljo 19. aprila. — Iz rax«tave so bili prodani trije listi: DaubJsrny: Trgatev: ^antin.T^a-tour: Sanjari ;8; Steinle-hv Pošteni delavec. — Nnr. Galerija. — Jugo6#-% ~ske Njive 8. brej od 1*>. ar>rlT3 rtono*i ÄVtuplrc Članica dr. V. Dvomikovlra (O Masarykovi filozotiji) i dra. P. Skoka (O plavffstn), te svrSetak Radojčičeva članka »Karadjordieva vojska« I jedan dio rasprave dra. G. Novaka (O o^nosima P.nlije pr^ma stvaranju Jugoslavije). — U pregrle3u ptšu A. Haller, A. Wenxelldes, J. Demetix>vič i dr. o različltirn književnim, navčnim i političkina proble-mima. — Razprave H. Znanstveno društvo v T.'ubHani je Izdalo pravkar drugi letnik svojih ^Razprav«, ki prina^aio na 377. straneh sledeče sestavke: 1.) N. Radojčlč: Ran-keova nova koncepcija srpske istorije. 2.) K. Ošf;r: Baltoslovanska metatonija. 3.) I. Prijatelj: Levstikov politični list >Naprei«. 4.) R. Nahtigal: Starocerkve-noslovanski evhologij. 5.) M. Kos: Ljubljanski rokopis Lntbcenove »Echloga de rrrorallbus »Job«. 6.) Fr. Ramovš: Pra-slovensko kasegro »Edling«. 7.) A. Bajec: »Pilus regi* Roman. — »Razprave« se prodajajo v vseh kniigarnah. Izvod stane 2>0 d*nar5ev. ležbi. Popoldne ob 1% uri kratki Izlet ob lepem vremenu. Zb:rališče Sv. Jakoba trg. — Avstriia - Frauiclja. V nedeljo 19. t. m. se vrši v Parizu tekma Avstriia -Francia. Avstrija postavi sledeče moštvo: Aigner - Rainer, Blum - Kurz, Rese h. Nietsch - Cuttl, Gschmeidl, Swatosch, Wie» ser, Fischer. Rezerve: Horwath hi Janeztk. — Connihians na Dunaju. Včeraj iö igralo amatersko moštvo Corinthians na Dunaju in je podleglo dunajskemu teann jz 0 : 2. Angleži so piecej razočarali Postava Dunajčanov je bila sledeča: Edi Kannhäuser, Tandler, Popovlch, Schneider, Klicpera, Wondrak, NeufeW, Häuslsr, Haiti, Höss, Fiala. fr, Ž.: Šenerazad Seherazad je bila jako znamen'ta dama in še čudim, da »Ženski svet« se ni prinese! n;ene slike in njenega votopisa. Posebno je bila znamenita, kar se tiče pripovedovanja. Pripovedovala je kralju Šahriarju pravljice in jih je pripovedovala neizprosno, kakor mož jeklen, živo in broz prestanka — med pripovedovanjem mu je povila kar tri otroke in ni prišel nobeden pred časem na sveti Kralj jo je jako ljubil in kadar mu je vzplam-ie'o srce, ji je rekel: »Šehcrazad, sobice mojesra življenja, daj, da te cbja-roem!« Pa je prijazno odgovorila: »Lepo, to ne more škodovati!« in jo je objemal. Vmes sta srebala dehteče vlro in vživala najslastneJSc jedi In je ves Čas naprej pripovedovala svoje povesti in je ni motila prav nobena stvar. Resnično je biTa znamenita ženska. Toda se je primerilo, da je dobri krali Šabriar nenadoma umrl in je bila Seherazad, mlada Se in lepa, brez službe in opore. Usmilil se je mlade še in lepe učeni Kaiam od Pika effendi in ji je nudil zavetje. Imel je odličen šiljari bos, na koncu se mu je zibala kapljica liki biser; redka siva brada mu je obrobljala častitljivi obrnz, o neizmerni modrosti pa so mu pričale velike črnoobrob!jen2 očale in je dejal in rekel: »Šeherazad. pripoveduj!« Seherazad je odgovorila: »Čujem in slušam.* Sprožila je pero svoje zgovornosti in pričela povest o ribiču in o obrfteni beraču z enim očesom. Govore, da je živel svoj čas rib:č: toda je le Bok edini vsesavedoč, in *.e je primerilo, da je šel na ribji lov. Vrgel je mrežo, priporočil se je Bogu in čakal — mreža je postala silno težki, skoraj je ni mogel potegniti na kopno. Slodnjič se mu je posrečilo. Omedlel je: mesto rib je našel v mreži berača, bil je obrit, tledal je na eno samo oko. Ribič se je razjokal: »Joh in prejoh, ribe bi mi dale hrane in vsega, meni in moj-cem. Kdo bo tebe jedel, »o berač«, kdo te bo kupil obritega in z enim samim očesom!« Od neizmerne žalosti si je raztrgal obleko in si glavo potresel s pepelom. Potem se je potolažil in je rekel: »Ni oblasti in moči razen Boga prevzvišenega!« In še je dejal: »Povej mi, berač, kako si prišel v morje, da še živiS La da ti i« ujtl v mojo mrežo I« Berač je skočil kvišku, sedemkrat je poljubil zemljo, potem je pričel in j povedal. povest o začaranenf kralju. Vedi, moi gospodar in dobrotnik, da nisem bil vedno tak, kakršen sem, nego sem bil nekoč mogočen kralj. Na vsaki strani prestola so mi stali štirje vezirji in bogat je bil moj harem. V moji deželi je vladala pravica, na vseh križpotih so se dvigala vešala in riso nikdar praznovala, moji vezirji so vsa- Odgovoril sem: »Ne bom te sodil dokler te ne čujem« in oni je pričel in pripovedoval povest o tatu brez rok. O, kralj, žaromet vere, lonec vsnh milosti, vedi, da sem doma Iz Basrc. Moj oče je bil bogat trgovec, dal mi je trideset tovorov dragocenega blaga za vsakovrstna oblačila, z blagom sem potoval v Kairo. Naselil sem se v hanu Mezrurju in otvoril trgovino. Dobro mi je uspevalo, zahavljen bodi Bog, ki ic ko jutro prejemali dvanajst palic na t vir vseh dobrot! Ne preteče teden drr., podplate, da so lažje vztrajali na poti j rni pride v lopo dama. Prekrasno je poštenja in nesebičnosti. \ dehtela po olju in mazilih, odkrila je I tančico: njeno lice je bilo polno kakor mesec v štirinajsti noči, oči so ji b«fe temne kakor od gazele, obrvi lepo zaokrožene in z antimonom pobarvane. Gledal sem vso divoto in sem omedlel. Vprašala me je, ali imam blaga taksnega in takšnega, in je bil njer glas rahel in mil kakor cefir. Izbral sem ji najlepšega in najdražjega, pa roi je povedala, kam ji ga naj prinesem, ko mrkne dan in napoči večer, pfiiatelj ljubezni. Zopet je odkrila lice, da sem omedlel, in sem pozabil ji povedati račun. Zvečer sem se opral v mošuševih dišavah in rožnih vodah in krenil z bla-y fojo. kamor mi je bila Tekla. Komaj Šeherazad je prekinila svoje pripovedovanje, črne oči so se ji ozrle naokoli. Vprašal je effendi, kaj jo moti? Šeherazad je odgovorila, da nič. Nadaljevala je svojo povest. Nekega dne, tako je ri iču pravi! berač, mi priženo v palačo moža, da ga sodim, ker je kradel. Mož je bil brez rek. »Kako je kradel,« sem dejal, »ko nima rok?* Straža je popadala na ti? in se s čelom dotaknila zemlje, glavar straže pa je govoril: »O, kralj časa in vseh vekov, kradel je z usti!« Tedaj je mož brez rok neznansko zavekal: »O, kralj časa in čudo stoletja, ne daj me obesiti« dokler nisi slišal moje zgodbe!« sem ustopil, že se je prikazala: kras* ne so bile obilne oblike njenega Životaa nohti na rokah in nogah so ji bili pre-lestno pordečeni s peno. Takoj mi je padla okoli vratu in mi nežno poljubljala ušesa in oči in ustne in jezik in roke. Njena slina je bila slajša od medu. Tedaj se je pričela najina ljubezen in trajala, dokler nisem bil ob ves denar in ob vse blago. Šeherazad je prekinila povest, črne oči so se ji ozrle na effendija. Effendi jo je vprašal, kaj? — Šeherazad je odkimala, da nič. Malo se ji je zeh-nilo. Dejal je effendi: »Nadaljuj!« Šeherazad je rekla: »Čujem in slušam*, in je pravila, kaj je kralju iz Bas-re 5e povedal trgovec kairski. Silni kralj, je dejal, obupan sem taval po cestah kairskih brez dinarja, brez dirhema. Kar me je zanese usoda v gnječo ljudi, nisem mogel ne napref ne nazaj in se je zgodilo, da mi je bita roka potisnjena v žep vojaka, v roki se ml je znašel mošnjiček cekinov. Tisti hip je gneča odnehala, pa predno sem mogel vojaku vrniti mošnjiček, že so kričali: »Glejte tatu!« in me pehali pred kralja. Kralj je dejal: »Z roko di kradel, q\ roko boljr 1 sttan 4 r1 »SLOVENSKI NAROD« ~3ne 19 aprila 1925. štev 88 Dnevne vesti. V LiubiianU dne Ne cepimo naših sil! Na ločitve, združitve zdaj so čast. > Po Prešernu. Slovani smo čudni ljudje. Stoletja ze težimo za tem, da bi potom slovan* ske vzajemnosti ustvarili na kulturnem, političnem in tudi gospodarskem polju take razmere, da bi iz njih končno na* stala močna slovanska enota. Temu cilju posvečamo vse svoje moči. Snu« jemo skupne organizacije prosvetnih, gospodarskih, stanovskih, narodnih in drugih društev, zavedajoč se, xla so samo velike združitve ona sila, ki jamči za uspeh in ustvarja pogoje za mogo* čen razvoj posa. inih slovanskih narodov Te organizacije imajo v bisvu samo idealen, teoretičen pomen. Ker gorimo za ideale, smo navdušeni za take orga* nizacije. Čim pa bi se naj ti ideali pre* sadili na realna tla in izvajala načela združ:-*anja in složnega delovanja tudi na domačih tleh, je takoj konec navdu* šer.ja za ideale, kakor i*i bi ne bila sloga, složno delovanje doma predpo* goj vzajemnemu delovanju z ostalimi slovanskimi narodi. Med Slovenci je ta bolezen najbolj razširjena. Zlasti v zadnjem času. Imeli gmo lepo število močnih, skupnih orga* nizacij, ki so kot take v polni meri iz* polnjevale svojo nalogo. Pa so se poja* vila nesoglasja. Mesto da skušamo ta nesoglasja, sloneča ponajveč na malen* kostnih osebnih občutljivostih in ne* sporazumljenjih izgladiti in izravnati, razbijamo skupnost, se cepimo in snu? jemo pod pretvezo osamosvojitve se* i paratne udružitve, ki so sicer vnaprej i zapisane smrti, vendar pa stvari kot | taki močno škodujejo, ker rušijo po* trebno slogo in cepijo sile. Vsi trezno misleči činitelji med nami že danes uvi* devajo, da ni to prava pot, ki bi nas vodila k ciljem, ki jih hočemo doseči s svojim delom. Zato se vedno močne« je uveljavlja stremljenje, da se povso* di, kjer se je pojavil razkol, zopet vzpostavi v interesu dobre narodne stvari prejšnje stanje — skupna, enot* na organizacija. In to je prav! Vse ob« sodbe vredno pa je, ako se v teh časih, ako tudi samo v hipnem borbenem raz* položenju, pojavlja misel, da bi se raz* kol zanesel v eno naših najzasluženej* šib, naših narodnih organizacij, ki je ostla močna pač zategadelj, ker so bile v nji združene in osredotočene vse, prav vse naše sile? Ne ločitve, združitve zdaj so časi, to velja sedaj bolj, kakor kdaj preje, tudi na polju naše turistikel ★ ★ ★ i— Prijave za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah. Absolvent je Filozofskih fakultet, ki nameravajo vsto* piti v učiteljsko službo na kaki državni srednji šoli ljubljanske oblasti, naj se pismeno prijavijo pri velikem županu ljubljanske oblasti vsaj do dne 1. ma* ja 1925. V prijavah naj se navede: učna stroka ter stanje izpita (ali kandidat že izprašan, ali ima odobrene domače na* loge. ali ima samo abso!utorii). Pro* svetni oddelek sestavi na podlagi teh prijav seznam učiteljskih kandidatov, ki pridejo v Šo?skem letu 1925/26 pri oddaji službenih mest v poštev. t Notar Jurij Petlček. V četrtek ponoS* Je preminul v Celju po dolgf>tra»n? bolezni notar g. Jurij D e t i C e k v 79. letu svoje starosti. Rojen je bil 5. aorila leta 1847. v Koblah blizu oč pri Poličanah. QimnaZrJö je absolviral v Celju. Po maturi je odšel v bogoslovje na semenišče v Mariboru, iz katerega pa je kmalu izstopil in nato pri raznih rodbinah v LiubljanI (Kosler), Velenju (baron Adamovich) in Gradcu opravljal slu-* žbo domačega učitelja. Med tem časom je J. Detiček absolviral svoje pravoslavne študije In vstopil kot notarski kandidat v pisarno notarja Högelsbergerja v Gradcu. Dne 18. januarja 1879 je bil imenovan za notarja v Gornjem gradu, kjer te ostal do 8. iulija leta 1888. Tu le bil izvolien tudf 18 aprüa 1926. v okrajni zastop. Leta 1888. te Je notar Detiček preselil v Celje, kjer je nato izvrševal notarsko prakso do svoje smrti. Njegovemu imenovanju za rotarja v Celju so se silno protivili Nemci in »o vprlaorlH proti njemu celo kampanjo v parlamentu. Takratni pravosodni minister Pražak, Ceh, pa se ni vdal in tako je Detiček ostal na svojem mestu. Pokojni notar Detiček je bil v Celju med drugim dolgoletni član načelstva Južno - štajerske hranilnice in član upravnega sveta Celjske posojilnice. Z notarjem Deti-čekom je legel v grob zopet eden naših od-Ličnih narodnih mož iz dobe našega narodnega probujenja. Notar Detiček je bil iskren in kremenit značaj ter med ljudstvom splošno priljubljen. Bil je mož odločno narodnega in naprednega mišljenja. Naročnik našega lista je btl nad 40 let. Vso svojo rodbino je vzgoiil v krepkem narodnem duhu, kar je treba posebe zabeležiti, ker je bila njegova soproga rojena Nemka in so celjski Slovenci v času, ko je njegova deca odraščala, večinoma še med sabo nemško občevali. Politično se pokojnik ni udejstvoval, a bil je kremenit in neomahljiv pristaš napredne stranke. Bodi n.u ohranjen časten spomin, njegovi rodbini naše iskreno soža-Ije! — Pogreb se vrši v nedeljo ob 16. uri popoldne na okoliško pokopaHšče. Popravoslavitl hočemo baj> Slovence, ker smo proti klerikalni avtonomiji! To si je izmislil »Slovenec« kot edini odgovor na našo trditev, da je v našem gmotnem kakor kulturnem interesu, ako se tudi med Slovenci razvija istočasno kot med Srbi in Hrvati skupna državljanska zavest. Čudno da »Slovenec, ki sicer pridiguje celo leto o potrebi sWpne vsekatoliške za/esti med najrazličnejšimi narodi sveta, ne more razumeti potrebe skupne državljanske zavesti Srbov, Hrvatov in Slovencev?! Skupna katoliška zavest s turškimi in kitajskim! katoličani ne nasprotuje »slovenski individualnosti«, skupna državljanska s Srbi in Hrvati pa da naravnost uničuje slovenski narodni »duh«! In da ga hoče celo popravoslavitl!! »Slovenec« si pač misli, da je za lahkoverne klerikalne backe po dežeM vse dobro, da jih le ustraši pred mvo državo in še tesnejše priklene na razdiralno m protinarodno politiko SLS. Od tod hi na ta način tudi najnovejši strah z nevarnostjo spopravoslavljen ja«! ■*» Spored otvoritve vajeniške razstave 26. aprila 1925, Ob pol 9. dopoldne zbirali-šče vajencev, razdeljenih po obrtnonadalje-valnih Šolah, pred Ljubljanskim veleaej-mom. Ob 9. dopoldne sprevod prot! Južnemu kolodvoru, kjer se priključijo obrtnona. daljevalne Sole iz mariborske oblasti In Iz krajev, ležečih ob bivši južai železnici. Nato obhod po mestu. Ob pol 11. dopoldne otvoritev razstave. Ob pol 12. dopoldne si gostje ogledajo razstavo. — Vajeniško pre-davanje. — Pazdelltev nagrad. Ob pol 1. popoldne skupen obei vajencev. Ob 2. po-poldne si vajenci ogledniio razstavo. Ob 2. popoldne učiteljska konferenca. Ob 3. po. poldne obrtniška veselica v proeterih Narodnega doma. — Ucltel'ske vesti. V višjo položajno grupo so postavljeni: Marija Ramovševa, učiteljica, Ljubljana IM; Zlata Mrak - Levstkova učiteljica, Vič II-2; Marl'a Ke 1 a v s - Flandrova, učiteljica, Vel. Gaber II-2: Josloina Smoletova, učiteljica. Sv. Gora II-2: Olga D e 1 C o 11 o v a, učiteljica. 2alnia 11-2: Milena Bratlncva, učiteljica, Voklo 11-2; Miroslav Sušni k, učitelj. Trbovlje II-2; Marija P 1 e š k o v a, učiteljica, Vrhnika H-2; Marija R a n t o v a, učiteljica, škof ja Loka 11-2. — Izpit! za učitelje meščanskih šol se polagajo v letošn-jem pomladnem terminu zadnjkrat po obstoječih predpisih. Vse kasnejše take Izpite se bo polagalo na beo-gradskem pedagogiju. — Nova gonja proti učiteljstvu? V vodstveni seji fa&lstovske zveze v Vidmu so se bavill na široko zopet z učiteljstvom v Julijski Krajini. Spr?Je1I so resolucijo, v kateri se naglasa, da mnogo učiteljev ne Izvršuje one misije visokega Italijanstva v novi pokrajini, katero od njih zahteva država. Fašisti vidijo pred seboj samo itall-janstvo In nič drugega. Sola bi morala po njihovem mnenju služiti samo italijanstvu. Slovenskega otroka naj se v soli muCl » italijanstvom, vtepa naj se mu v glavo, da mora postati Italijan, nauči se peti »Giovi-nezo« in nekaj Italijanskih besed naj se privadi, pisati iti citati ter vse drugo, kar ima dati otroku osnovna šola, to je postranskega pomena. Učitelj bi moral zatajiti avojo Raztrgal sem obleko in zakričal: »Ni oblasti in moči razun Boga prevzvi-šene^a! Ne sodi me, silni kralj, da se ne boš kesal, kakor se je kesal kralj govorečih rib!« Kralj se je zavzel: »Kdo je bil ta kralj? Kakšne so bile te ribe? Govori in pripoveduj!« Pekel sem: »Cujem in slušam.« in sem pričel povest o kralju govorečih rib. Govore", da je živci svoj čas ribič, toda je le Bog edini vsegavedoč, in se je zgodilo, da je šel na ribji lov. Vrg«>l je mrežo, glej, mreža je bila tako težka, skoro je ni mogel potegniti na kopno! Slednjič se mu je posrečilo — pa je omedlel: mesto rib je v mreži našel berača, bil je obrit, imel eno samo oko. Effendi je pogledal Seherazad preko svojih velikih očalov in siten in nestrpen mu je bil glas: »To smo že Culi!« Je odgovorila Seherazad: »Povest ie taka in ni drugačna. Tudi kralj je dejal . . .€ »Kateri kralj?« »Kralj v povesti!« »V kateri povesti? Povesti si pričela že tri ali štiri, končala nisi nobene, v vsaki Dovesti ie krali. Kateri krau? V kateri povesti? Takega pripovedovanja še nisem čul svoje žive dni! Vse je brez tehnike in etike in višje Meje! Sploh ne razumem rajnkega kral-a Sahriarja. — Kratkomalo, niti pojma nimaš v umetnosti pripovedovanja.« Pa je vstala Seherazad, kakor palma je bila ravna in visoka, nasmehnila se je in kakor biseri so ji zablesteli zobje. »Ne znam ti pripovedovati, effendi, ker me ne znaš poslušati: niti pojma nimaš v umetnosti poslušanja! — O kralj Sahriar, sladek mi je tvoj spomin! Pripovedovala sem ti in ko sem ti pripovedovala, si mi stregel z zlatih plošč in iz čaš iz dragega kamenja in si mi stregel sam in s svojo ljubo roko. O Šahri-ar, kako vroči so bili tvoji objemi! Effendi. tebi ne znam pripovedovati, ker me ne 2naš poslušati! Vrh bele čre-Šnje se v vetru suče klepetec: ta bo zate, ta bo znal, njega naprosi, naj ti pri* poveduje!« Sla ie, da si drugod poišče zavetje. Zadehtelo je za njo in effendi se je usek« nil. — Ne vem, ali je potem našla zavetje in ga je našla divna Seherazad. Pri nas ga nema!*.** slovensko kri in biti v šol t samo faštetov-■ki priganja« p& ne bo tako, kakor et mi. slijo gospodje t Vidmu! — ts Škofje Lok«. Pretzen! petek Je obhajala lOletnico svojega službovanja kot kuharica pri g. R. Tha'erju gdč. Mlnka J a m n i k p. d. Balantlnčkova Micka a Trate h. 6t. 40. Veliko dobrega je skuhal* ▼ tej dobi In zato JI Je Thalerjema družina priredila svečan obed, k! pa so ji ga sedaj skuhale druge kuharice. PH Isti tvrdki se nahaja t službi tudi trg. sotrudnica gdč. M. Poj k ar. ki Je fe pred trem! leti praznovala 401etnlco svoje službe. To ste pae vzgleda vredni uslužbenki, kakršnih Je najti malo. Gotovo pa vlada tudi dobro razmerje med njima ln gospodinjo, ker bt sicer ne bile toliko časa skupaj. 774.ii — Oriuna v Kranja razvile dne 19. t. m. svoj prapor. Razvit*e bo združeno z veliko ljudsko veselico. Zveza z vlaki nadvse Ugodna, na kar oporariamo. 761 — Združene papirnice Vevče, Goričane /n Medvode d d. v Ljubljani so imele dne 17. aprila 1925 pod predsedstvom g. drja. Karla Trillena svojo bilančno sejo za po* slovno leto 1924. Iz bilančnega zaključka, predloženega upravnemu svetu izhaja, da je imela družba v minulem poslovnem letu Din 3.648 506 20 čistega dobička napram Din 3,478.672.46 v letu 1923 Posamezne bi-lančne številke izkazujejo, da so dmžbina podjetja kljub težki krizi, ki je zavladala koncem minulega leta v naši industriji, za« d o vol j i vo obratov«1*. Upravni svet je skic* nil predlagati občnemu zboru d 'Iničarjev, ki se vrši v soboto dne 16. maja 1925 ob 15. uri popoldne v veliki sejni dvorani Liunlfanske kreditne banke, naj se izplača za leto 1924, kakor lansko leto,' \\ % dividendo napram 10 % za leto 1922 in 8 % za leto 1921. Dmž* bina nodjetja so proizvajala v letu 1924. panirja 943 vagonov (za 11 % več, nego leta 1923), celuloze 296 vagonov (za 24 % več nego 1923) in lesovine 322 vagonov (za 92 % ver nego 1923). Zvišnna proizvaia papirja in celi^oze ima svoj vz*">k v boljšem izkori* ščanjn družbenih naorsv, ki ie bilo potreb« no zlog izdatnejše oddaje blaga v inozem« stvo v viša ni proizvaji lesovine se pa zr^Ii okolnost, da je no^n družbina vele* brusilnica v Vevčah v minulem poslovnem letu pričela obratovati. 786/n - Vremenska napoved. Vremenski opazova'nice napoved Jeio za nedeljo: Menjaje jasno in oblačno, toplo vreme, tu-intam nekoliko dežja. — Za prestop v strokovne šole. Minister prosvete je z odlokom z dne 18. narca t. 1. št. 13.867, odločil, da morajo tudi učenci srednjih šol imrM zr* prestop v strokovne šole nižji tečajni ?zr>It. — Naši v Ameriki. Pretekli mesec se je v Lorainu smrtno ponesrečil 371etrri rojak Janez T o m a ž i n. Na poti na dele se je s svojim avtom zadel v drug avtomobil, pri čemur je dobil tako težke poškodbe, da je uro kasneje v bolnici umrl. Dokojnl je bil doma iz Podbukovja pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je bival 18 let. — V kraju Primero, Colorado, je umrla Frančiška Kos, II dni po porodu. Stara je bila 22 let. — V kraju Denvec. Colorado, je premtnu'a 241etna Frančiška E 11 e r. Pokojnica je bila učiteljica. — V Youngstownu je umrl feNetol Fran T a v ž e 1 J. Postal je žrtev jetike. — V kra*ju Barbeion, Ohio, je umrl Fran P o 1 z, star komaj 20 let. — V Clevelandu je umrla Agneza Vrček, stara 24 let. — Pljučnici je podlegla Marija U d o v i č, doma iz Šoštanja na Dolenjskem. Pokojnica je dočakala 34 let. — 23. ma/ca je v Clevelandu umrla Elzabeta V i h t e 1 i č, stara 61 let. Pokojnica je bila z Vrhnike. — Dne 27. marca je umrl Pran K o z o 1 e. star 63 let. Pil j* doma iz Zdol pri Brežicah. — Obesili bogato Američanko. V sebi Tordhic' #rl Vukovarju so našli dne 5. t. m. obešeno bogato Američanko Terezijo Horvat, ki Je stanovala pri Istvanu Szaba. Osumljeni bo bili takoj Istvan. njegova zona in njen aln Andrlja Vsi trl*e ao bili pilleti ter Izročeni sodišču Zaradi pomanj kanja dokazov Je državno pravdništvo od. stopilo Od obtožbe ter so bili vsi trije Izpuščeni. Sedaj 1e državno pravdništvo znova odredilo aretacijo v*eh treh. kakor tudi Gjura Vidonoviča in Danice Kožar, ki sta osumljena soudeležbe pri umoru. — Žrtev spalne bolezn». V mestu Bati-novci v Bosni je umrla 231efna Mara Adrič, ki Je spala tri tedne, ne da bi jo mogli prebuditi. — Tihotapstva na vse strani. Poročali smo včeraj o obširnem tihotapstvu v Zagrebu, danes pa Javljajo Usti o poskuSenen. tihotapstvu tobaka Iz Sarajeva v Zagreo. V skladišča v Zagrebu se je nahajalo ISO zabojev, ki so bil! deklarirani z vsebino: »suha čreva«. Namests suhih črev je bil v zabojih tobak. Oblasti so tobak zaplenne, za krivci pa Je odrejena preiskava. — Samomor na grobu očeta. Na katoliškem pokopališču v Subotici se Je v torek zastrupil na grobu svojega očeta trgovec Pran Kutelek. Vzrok obupnega dejanja ni znan. — Sneg v Sarajevu. V Četrtek je v Bosni divjal hnd snežni metež, kt Je pobelil tudi Sarajevo. Mesto Je Imelo v petek zjutraj popolnoma zimsko lice. — Proti odebefost! deluje s koloaalnlm uspehom samo »VILFANOV CA I«. Dobiva se v vseh lekarnah In drožerljah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. — Najnovejše bluze, otroške plaščka, cblekce priporoča Krištofi^-Bučar. 80 — Slovenski penzlon »Triglav« v Crl-kvenfcl bo letos omogočil mnojjim, da popite na plavi Jadra«i. Dobra hrana in soba dnevno Din 65. Lep položaj, odprto c*'o leto. mi — Pri živCnlh bolečinah, revmatUmu, rotinu, odebeleloatl, sladkosečnostl ee Izkazuje pri rodna grenčlea »Franz Josef« za resnično zanesljivo odvajilo. Raziskovalci na torišču presna vi je valnec?* idravljenja tejavijao. da ao i vodo »Frane Josef« dosegli sijajne uspehe. Dobiva se po vseh lekarnah ha drogerijah. — S Hrastnlšklm pralnim praškom [ orati Domeni ves trud In napor pregnati. 60/L Prekajeno meso prekajeno slanino prodaja, dokler traja zaloga, ä 25 Din 1 kg — MATIJA H AM» Solski drevored, Liublpna. tisa Iz Ljubljane. — Prihod delegatov na uradniški kongres. Danes s beosradsklm vlakom so prispeli v Ljubljano prvi delegati uradniških organizacij na koneres. Iz Beograda je prispelo 20 delegatov Savesa uradniških organizacij. Na glavnem kolo tvoru so jih pozdravili in sprejeli funkcijonarjl tukajšnje organizacije. V imenu Osrednje zveze državnih nameščencev je pozdravil došle delegate predsednik g. Makso L 111 e g, v imeuu veiikega župana dr. V. Baltiča pa vlad. svet. dr. A n d r e J k a. Za pozdrave se je prisrčno zahvalil v imeuu Saveza dr. Mika Jovanovič. — Diplome gerenta g. Turka, ki so mu bile izročene povodom njegove 601etnlc^. so razstavljene v izložbi trgovine J. Kette na Aleksandrovi cesti. — GasTl3!:a brk-jada. Povodom 60let. niče svojega načelnika g. Josipa Turka priredi Ljubljansko prostovo'jno gasi'no In reševalno društvo danes zvečer ob 2). baktjado po mestu. Zbiraišče za gisi!-ce je ob 10. pred Mestnim domom. Pri bak-Ijadi svira godba. — Prireditev špecljalne športne razstave na letošnjem veleselmu od 29. avgusta do 8 septemb. Kakor čujemo. se namerava na letošnjem velesejrru prirediti špe-cijal-na razstava vsakovrstnih športnih predmetov s sodelovanjem vseh športnih društeiv. Razstava, ki naj bi podala pregled delovanja naših športnih klubov, bo vsekakor največiega vzgojnega in propagandnega pomena. Obenem bi podala revijo najmodernejših športnih potrebščin. Naš šport se nahaja Še v povojih m nikakor Se nI tako razširjen med narodom kot v drugih drŽavah. Ideta razstave bo sigurno pripomogla k mdalinemu razvoju in velikemu razmahu moderne Športne misli, ker je uspeh z ozlrom na ogromni obisk, ki ga izkazujejo naši vsakoletni veleseimi, zasiguran. — Želimo, da se ideja realizira in donese našim športnikom obilo sadu za veliki trud, ki bo s to prireditvijo zvezan. — Ljudska higijenska Sola, Prvi tečaj IjudBke hlgijenske šole v Ljubljani bo otvorjen v sref.o dne 22. t m. ob C. uri zvečer v risalnici drž. višje realke v LJubljani, I. nadstronje. Predavrrnja se bodo vršila vsak ponedeljek od 7. do 9. ure vsako sredo in petek od «S. do 8. ure do 23. maja t. 1. Oni, ki hočejo obiskovati ta te-čaj kot redni slušalei aH hospltanti, na| se še pravočasno javijo v higijeuskem zavodu ▼ LJubljani, splošna bolnica. V koli. kor bo pripušča! prostor, lahko prid .i J o i»« posamezna predavai ja tudf gosti*. Hedn! udeleženci in hospitanti dobe urnik pn otvoritvi. — Jurfevante. V nedeljo dne 3. maja se vrši na ljubljanskem Gradu običajno Jur je vanje. Za ta res narodni dan se vrSe obširne priprave, ki so v polnem teku. Točila se bodo najboljša pristna vina bi bodo na razpolago vsakovrstni okusni prigrizki, kakor: Šunka, kranjske klobase, sir itd. Da nam ne bo dolgčas, bosta skrbeli kar dve prvovrstni kompletni godbi. Poleg tega se pripravlja še marsikaj i7rednega, kar pa danes še ne smemo Izdati. Torej rodoljubi iz mesta In okolice, na svidenje v nedeljo dne 3. maja na ljubljanskem Gradu — Zgub?! se le ps?ček po imenu »§'p-sel«, črn. Sporoči naj se na Repič, Liub-Ijana, Trnovo. 782n — Prosvetni odsek Sokola I. priredi v sobo*o dne IS. t. m. ob 20. uri v SvoFh društvenih prostorih na Taboru Masnrvkovo oroslnvo. Predava g. dr. Krivic. Po pr«; davaniu Je prosta zabava. Vabli?ni v«?i bratie in ses're ter druStvn naklonjeno občinstvo. — Odbor prosv. ods. 77Q;n — Odbor udruž. voinih Invalidov, vdov In s'rot podružnica v LJubljani izreka prt. srčno zahvalo vsem, ki so se udeležil? naš? prireditve dne 13. aprila t I. ▼ društvenf dvorani v Men«ršu. Posebno zahvalo izrekamo vodstvu izobr. društva ter g. kaplanu A. Demšarju, nadalje cenj. igral-em Me^ ge&ke godbe in končno vsem, ki so priredi, tev posetlli ter s tem pokazali sočutje do ubogih vojnih žrtev. — V društvu Soča v LJubljani pro. dava danes v soboto 18. aprila v salonu pri »Levu« unlv. pro?, g- dr. Lejnld Pita. m I c o »političnih institucijah na Angi«. škem«. Po predavanju nastopi iz prijaznosti »nov Kozlnov kvartet« Vabljeni so člani ln prijatelji »Soče«. Začete* točno ob pol 9. zvečer. Vstop prost. — Orjunaill Mestna OrJuna LJubljana poživlja zadnjic svoje članstvo, da poravna do 15. maja t. I. članarino za 1924— 1D25. članstvo, katero se ne bi odzvalo temu pozivu do te?a roka. se bo javno Izključilo Iz organizacija na po.Haei člena 7. rta-tutov. Blagajnik je članstvu vsak dan na razpolago v prostorih organizacije na Dunajski cesti 40 od pol 9. do pol 10. Odbor. 784-n — Vsled tehničnih ovir tombala prelo. žena. Odbor nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani. 783-n — Gostilna na TržošM cesti š'ev. 4, popolnoma prenovljena, na mvo otvorjen-i. Točijo se mjbVjŠa domača in dalmatinska vina. Za obPen ob'sk se priporoča Pran Medica, lastnik. 77^/n — Tatvine v stolnici. V stolnici Je btl prijet neki potepuh, ki Je kradel denar U puSic. Izročili so ga sodišču. — Novost za LJubljano se obeta sa prvi majnik na rež.bališču »Atena« v Tivoliju. 785-n — Promenadni konce-t muzike Drav. ske dlv. obl. v »Zvezdi« v nedeljo 19. t. m. ob 11. Spored: 1. Pokorni: »Iz Beograda ln okolice«. 2. Stra^ss: Ouvertüre k opereti »Princ MetuzaTem«. 8. Gleisner: »Operne melodije«. 4. Jake: »Slovenski biseri«. Iz Getia. —c Ljudsko vseučilišč« v Celju. V ponedeljek 20. t. m. prebava profr-por g. N. Orožen: »Osnovni problemi etike«. Zače-tek ob 20. zvečer v risalnici deške meščan, ske šole. —c Znakovni dan rr»-stna O^fune v Celju se vrši v nedeljo 19. t. m. Izkupiček J« namenjen v kritje stroškov razvitja prapora, dne 3. maja t. 1. ■~^» Podružnica FeHJalnega Savera na gimnaziji v Celju pripravlja za 24. in 26. t. m. svojo akademijo v mestnem gledališču. Spored akademije bo zelo zanimiv. —c Nočno lekarniško službo Ima ta te. den lekarna »Pri Orlu«, Glavni trg. Iz Maribora. —m Ljudska univerza. V četrtek zve. č«r je predaval na Ljudski univerzi dr. Fr. M e s e s n e 1, profesor na ljubljanski univerzi. Predavatelj je obravnaval temo: »O češkem stavbarstvu in kiparstvu«. Orisal je v širokih In krepkih obrisih razvoj etav. barstva ln kiparstva na češkem tekon* dobrega tisočletja. Predavanje je bilo iz popolnjeno s skioptičnimi slikami, žal, ds je bil obisk zelo slab. mnogo slabši kakot običajno. Krivo Je bilo temu slabo vrem« V četrtek dne 23. t. m. bo dr. Mesesn« predaval »O češkoslovaške-ji slikarstvu«. — V ponedeljek 20. maja bo predaval na LJud skl univerzi »o češki literatuiic lektor če. škega jezika ln literatoure na ljubljanska univerz! prof. dr. Vaclav Burlan. • v inrviti nuitul — ženski sv*t , glasilo ženskih dri. štev v Julliski FCrajini. prinaša ▼ aprlUki številki to-le vsebino: Obrazi ln duše XXII. — Eellzabeta Brownin fdr. Alo1zi1 Res). — Voč na vasi (pesem, Poldl Leskovčeva). — TJbožlca (France Pevk). — črne rože (Gustav Strniša) .— PomMda (Tvan Zoreč). — Resen probTem (Janez RoŽenevet). — V plovo pfairea Pnm«ovft). — Jnernslorenske umetn'ee (Marija Vera). — O detetu in za. konn (Friderik Nietzsche). — Prem i šl leva. nja m^moerede (Andrej a-Vera). — 2ena in podtika fPolč! žvan). — Sad spoznnnja (Mak«* Snmsova). — Pesem o noči (Marl, 'sna KokaTleva). — Izv««t1a* N*še delo. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Hi. piten*. — Gospollnjstvo. — Rararnvorl. — Kuhln'a. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. PALMA Ravftk podpernihi in PODPLATI vzdr*iIo wko vrtmu. io prožni ln htslienltnl Gospodarstvo. Naša zunanja trgovina in carinski dohodki v 11924-1925 Generalna dikrekcija carin je izdala statistični pregled nase zunanje trgovine od leta 1919—1924. Izvoz je znašal leta 192). 439.563 ton v vrednosti 746.943.80« zlatih dinarjev, leta 1921 733.638 tone, vrednost 538,132.851 Din, leta 1922. 1.232.414 ton, vrednost 452,378.945 Din, 1. 1923. 1.123.019 ton, vrednost 493.446.2S6 Din In leta 1924. 1,127.686 ton, vrednost 578 588.568 Din. — Vrednost izvoza po letih navidezno pada, kar je pa posledica porasta dinarja. V papirnatih dinarjih je namreč na»-astel naš uvoz* od 3.465,819.727 Din leta 1923. do 8.221,743.552 Din leta 1924. — Izvoz je masa! leta 1923. 915.186 ton, vrednost 284, 613.373 Din, leta 1921. 1.583.658 ton, vrednost 321,245.112 Din, leta 1922. 2.213 881 ton, vrednost 259,211.106 Dine, leta 1923. 3,085.914 ton, vrednost 477,959..S53 Din rn leta 1924. 3,915.700 ton, vrednost 671,271 951 dinarjev v zlatu. Od leta 1923. do 1924 smo torej napredovali v izvozu od 1.321, 606.055 na 9.53S,774.4c2 papirnatih dinarjev. Odstotna vrednost izvoza napram uvozu ?e znašla leta 1919. 23.03%, leta 1921. 38 10^, leta 1921. 59X9%, leta 1922. 57.29%, leta 1923. 9S.86% in leta 1924 116.02 %. Carinski dohodki so znašali leta 1919. 111.5r9.798 Di*i ali po odstotni vrednosti 3.03^, leta 192). 472 156.913 Din ali 9.8'^, leta 1921 1.001.187.224 Din ali 15 23%, leta 1922. 1.143,434.878 Dine aH 11.28%, 1. 1923. 1.G98.092213 Din ali 10.38% in leta 1924. 1,673.279.25 Din ali 9.42%. V januarju 1925 smo Izvozili 334.462 ton v vrednosti 762.171.000 Din, v februarju pa 313.564 ton v vrednosti 693.019.000 Dine. Največ smo Izvažali iz Italije (leta 1923. za 1.470.004.000 Din, leta 1921. pa za 1.687.588.000). dalje iz Češkoslovaške (1.537,580.000 in 1.649 780.000) itd., uvažali pa zopet največ v Italijo (leta 1923. za 2.306,607.000 Din, leta 1924. pa za 2.757,305.000), dalje v Avstrijo (2.32S.3S9 000 In 2.332 917.000), na Češkoslovaško (Din 629,115.000 in 943.747 Din) itd. Carinskih dohodkov je imela država leta 1924. od ca-nlrarnice v Ljubljani 135.706.094 D (8.17r), v Mariboru 98 228.369 Dine (5.3%), na Rakeku 27,763.275 Din (1.7%). v Celju 16,437.582 Din (1%) in na Jesenicah 16,195.110 Din (0.9%). 0 prevozu in izvozu premega Prometno mnistrstvo Je odredilo: 1. da se klasifikacija premoga za 10 ton oo-pravi od »izjemne tarife I« na razred *C« Ta naredba stopi v veljavo 15. maja 1925. 2. Za notranil prevoz premoga ostane v veljavi »Izjemna tarifa I«. Deljeno računani* vozarine med državnimi in bvšlmi južnimi železnicami se odpravi. Ta naredba le Stopila v veljavo 15. aprila 1925 in velja za nastopne postale: Od postaje Adrovac Arandjelovao, Banla luka me<=to. Banja lu'd postaj, ki so zgoraj naštete in do vseh obmejnih in prehodnih postaj kakor tudi Jo vseh morskih pristanišč. 4, Za vse ostale postaje veljajo še do 15. maja 1925 sedaj obstoječi predpisi glede računanja vozart-ne od premoga. Revizija kreditov Narodne banke. K nagi tozadevni vesti smo prejeli od slovenskega Statt glavnega oibora Narodne banke. g. dr. Karla TriUerja, sledeče pojasnilo: Vest. "a se Ima revizija kredi tov pri ljubljanski in mariborski podružnici stoprav izvršiti, je netočna. Faktično se je ta revizija že izvrš.a dne 3. aprila 192 v Ljubljani pa posebni fc&fc **«fr«}Jh£| Iz gmeralnega direktor!ja dr. Njvakoviča dežurnega člana ožjega upravnega odbora Td- Srečkovičn "n Inšpektorja Carica v prisotnosti člena, glavnega odbora "r. K. Trii lpr;a. Rezultat revizije J*» bil a, '?a **o Mti v LJubljani r^-brpnl r'o malega vsi krediti, dočim se Je pri marfborsk' podružnici re. duclralo nekaj večjih kreditov, nekaj pi Jih j«* bilo c^o popo'mma ^rMnih. Za*o Je bilo odobrenih pri obeh podru$n!oah ne!: -j novi'a kreditov, ki bodo pa prišli na vrsto *ele, ko bodo črtani in reducirani plača al! Tela Slovenija irfcfva dares okrogio 125 mi-.ijonov Din kredita pri Narodni banki, ka-odgovarja približno 9 do 10 odstotkov vs«-h redite/, torri riti številu orrblva^tva. kjj pa Se gospodarski vn'nost.1 in jakostl na*e industrije in trgovine. — Nič bolje se n*> wo*% Bosni. Dalmaciji in Južni Srbiji. Glarni del kreditov absorbira pnč o ga-nizaeije izvoza žita m drucrih zem.*r*,vih pridelkov v Beojrradu. Temeljita r^m^dtira bi bila zlasti spričo nujnim potrebam pre-6an ke industrije in izvozne trgovina nujno potrebna, toda doslej se je vse tnzddev-r 3 prizadevanje rezbilo ob razmerah. Trgovska banka d d v Ljubljani Dne 17. t. m. se je vršil 8 redni občni zbor, ki je odobril po upravnem svetu predloženo bilanco za leto 1924. Iz predloženega letnega poročila je posneti, da se je ta zavod, ki se nahaja v trdih, izključno slovenskih rokah, v minulem letu zelo lepo razvijal. Posebno vesel pojav za Trgovsko banko pa je naraščanje hranMnih vlog, katere so v razdobju enega leta poskočile za okroglo Din 28.000.000.—, iz česar sledi, da uživa Trgovska banka vsestransko zaupanje. Bilanca za leto 1924. izkazuje sledeče postavke: Aktiva: Blaga^a 4,594.081.26. Valute: Din 227.500.11. Menice in devize Din 17,059 S64.66. Vrednostni paprji Din 2 854.910.49. Dolžnik? Din: 93.759.601.40. Re-altete Din: 4.701.C27.25. Inventa* dinarjev 814.473.76. Skupaj Din: 124,011.458.94. — Pasiva: Delniška glavnica in rezerve Din 18.300.000.—. Vloge na knHžice 26.879.872 58 Din. Upniki Din 71.893.192 21. Neizplačana dividenda Din 44.495.000. Prehodne postavke D;n 1.547.310.80. Reeskont 2,348.794 Din. — Cisti dobiček Din 2,997.794.35. — Skupaj Din 121,011.45S.94. Od izkazanega čistega dobička se je sklenilo izp'acati od I. mae za slovenske šole imenovali italijanski učitelu. Naši učitel>i ne Iščejo služeb ne po elegantnih uč Inicah v Rimu, p? tudi ne marajo iti v Kalabrijo, kjer so šolski prostori največ svinjakom podobni, marveič hočejo ostati v domači šoli med našim preh valstvom! Italüanska Igra s Šolo med Slovenci in slovenskimi učitnljstvom je že do skrajnosti ostudna in predstavlja ogromno sramoto kulturne Italije 1 — Bloudckova opera »V vodnjaku« se je igrala v Trgovskem domu v Gorici v torek v drugič z enako dobrini uspehom kakor prv č. Opera se ponovi 18. in 19. trn. — V Podgradu v Istri jc umrl g. Mihael M i k u 1 e t i č, oče g. dr. Fr. Mikuletiča, odvetnika v 1'irski Bistrici, kateremu izrekamo svoje sožalie. — Predavanja pref. Vehra. VseuČiliški profesor dr. Vener je predaval v torek pri Sv Mariji Mr.gdaleni pri Trstu v prostorih mladinskega društva »Obzor«, drugi dan pa v dvoran1 obrtnega društva v Barkovljah. Obe predavanji sta se izvršili nemoteno. Ko pa je hotel prof. dr. Veber predavati v ulici Chiozza št. 7 v mestu, so nastopili fašisti in kakor je znano, so se proslavili o preprečeniem predavanja. — Nov izvozni trg v Gorici. Tz Rima je priš!o poročilo, da je notranje ministrstvo naklonjeno načrtu za zgradbo novega Izvoznega trga v goriškem mestu. Na prostoru sedanjega izvoznega trga in vojašnice zraven njega bi se zgradil nov sadni In Izvozni trg. Na sedanjem sadnem trgi bi se postavila poslrp:a. Po tem načrtu bi se ulica Caserma pocV.jšala do Koma. Da pa bo aiogel izvozni trg živeti in poslovati, treba ored vsem poskrbeti za izvozu neobhodno ootrebne železniške zveze, zlasti v Srednjo Evropo, ki so bile pred vojno že fzborno urejene, katerih pa sedaj nI v ogromno škodo goriškega kmetijstva posebno v goriški okolici, v Brdih in v Vfpavski dolini. Izvozni trg naj bo lep in higneničen, za izvoz pa na razpolago vbki. posebno zvečer, z na:ugodnejšimi stiki, tako pač, kakor pred vojno. Trgovska zbornca je vse to že neštetokrat obrazloz.ua kompete.itnim oblastim. — Drzni tatovi so odgnali pred dnen Iz hleva Ivana Tušarja v Pohčah pri Cerk. nem šestletno kobilo, po poti so nekje ukradli še voz, vpregi! kobilo i* se odpeljali dalje. O tatovih ni sledu. Najbrž so Pili cigani. — Orjaško deblo Je pripeljal na gorISko postajo posestnik Pavlin s Trnovega. Dolgo Je bilo 3 m, težko z vozom 51 kvintalor. Ta hlod Je bil spodnji del ogromne Jelke. Poslali f>o ga v lad'edelnico v Tržič, kjer ga porabijo pri gradbi brodov. • Darila. Dru/ba sv. Cirila In Metoda Je oreji'tf meseca marca 1925 slcdtČe prispevke? I. Podružnice: Raka 100 Din; Sv. Pmi. Pristava 450 Din; Trbovlje ž. 566 Din; Sv. Pavel pri Prebolda, ž. 250 Din, Ribnica na Pohorju 1.354.25 Din, Sv. Puh na O. v. 341 Din. Hrastnik ž. 500 Din, Hrastnik m 4^0 Din. Stari trg 6°1.2S> Din, Vransko W DTn, Celje m 1000 Din, Št Jurij ob Iu> ž. 225 D*n, T jubljana: I. mesna ž. 2? D!rt šentlekobska ž. 4 869 Din, skupaj 11.323 50 dinarjev. I. Nabiralniki: Podruzn'ca Ribnica nä Pohorju 14 Din, V. VonČina, l.lubllana Iz Ijiblianskih nabiralnikov 207 55 Din, p*i?'-*i urad na glavnem kolodvoru Ljubljana 2? 23 Din trgovina i.eskov'c-Meden, Uuhj'.aua 91.25 Din; sirupa! 337 05 Din. ITI. Obmmhcnl sklad: Aienčica, Tugj« mer Tn Branko PrekoršVk, Celle 150 Din. IV. Dr. Ivana ~rvčarja sklad: Alo'zil Vernik, Ljubljana 100 Din. V. Razni prispe\W: Dr. Iv. Dimn'k. Kr. ško, mesto venca pok. dr. A. Medved-i 2*0 Din: okraina posoTi1n'ca I ?fTla 100 Din, u?l-te'iski zbor Sv. Jurij ob Sčavnlu v ipo-min pok. M a riie Kocmut 1H0 Din, Slovanski Narod, Ljubljana, 100 Din, Frank Sakscr. Newyork 925 Din. neimenovan, I jubljani, 100 Din. neimenovana, L) ubila na 4 Din; sVt-pa} ! D'n. Vscta vseh prLpevkov le: 13.439 55 Din. OSKAR U. (Razpad carsfaa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Nadvoj'voda je stisnil na lahko razprti ustnici. V njecovi notranjosti je zavrelo proti cinizmu «I** svetnika, vendar ga ni mosel prav zavrniti. Kri Horting ni navedel nobenega imena, sc ni ho'*! samega izdati. Dvorni svetnik se ni oziral na viJr.o rtcvo'io svojega gojenca. Prešerno je pripovedoval dalje: »Stvar je tem boli pikantna, ker Imenovani mali princ ni bil niti spodoben za to, da bi s« sam pridobil svojo dulčinejo. N'ecova zelo pobožna in krepostna mama je morala igrati zavod-nico in kupiti svečenico greha za svojega nadebudnega sinčka.« Nadvojvoda je ves razjarjen prekinil njegovo pripovedovanje. Š pestjo je udaril po mizi in di'Jc zaktical: »To ie !a?t to nI res! Dvorni svetnik, ali veste, kaj govorite?« »Ne razumem, zakaj se, cesarska visokost Dri tem tako razburja. Pripovedujem vendar sar*\i zgodbe, ki krožijo po družbi. Ce se ne motfm, lioce sptirik dr. Köster iz tega napraviti libreto pod naslovom »Vzgoja prlncev«. »To je podlo, to je brutalno! Bomo vid »I, sem-li brez zaščite izpostavljen takim natolcevi-njem! Vi, gospod dverni fvetnik, bost« morali oo- 28 vedati imena razširjevalcev takšnih laži. Hočem vedeti kdo tiči za to stvarjo.« »Ali se ti;e stvar cesarske visokosti sam2?* je Tiortin^ naivno vprnsal in pridržal vlogo nevednega. Nadvojvoda ga le pogledal z dvomijiv;n pogledom. Nato ga je hitro in ravnost vpraša!: »Povejte mi, gospod dvorni svetnik, ali ve za !c stvar tudi moj ljubeznivi gospod stric v Belve-deru?* Dvorni svetnik se je za trenotek boril z nenadno zadrego. »Kar je res, le res,« si je mislil. * Ljubezen med stricem in nečakom mora biti velika, ako se celo v preprostem KarlČku po»"ne moči, katere onemu, k1 jih zna porabiti, lahko mnogo koristijo. Adam Lanier« je izdal v sedemnajstem stoletju neko knjižico o dragih kamnih in zdravilnih rastlinah. Tam opisuje one tajne moči dragih kamnov. Dijamant so smatrali kot sredstvo proti blaznosti, hudobnim mislim, prepiru In vojni. Ahat je pomagal proti piku kač in škorpijonom. Kdor Je nosil pri sebi ahat, ta je rmel dar lepega m prijetnega govora. Topas se je uporabljal proti nečistosti. Verjeli so tudi. da vstavi kri, ako se ga položi na rano. Rubin je bil izboren proti hudim sanjam. Nekateri so rekli, da se ž njim očisti glava. Ako se kamen podrgne ob lasu, potegne nase luskine in drugo, kakor magnet železo. Beril je poostril razum In obdržal ljubezen In edinost med zakonci. Ametist je imel lastnost, da je izpreobmil pijanca v treznega člsoveka, ako je nosil s seboj na prsih ta dragi kamen. Tako je bilo pred stoletji pa ali je dandanašnji kaj drugače? Ali rti Še vedno vse-povsodi polno na»raznovrstnej$ega praznoverja? Okoli dragocenih kamnov pa se bodo vile, najbrže dokler bo svet stal, »tajne moči.« Tovarna testenin 90L 9Pefcaf@f@* v LJubljani je že gjiga o^otetž! Siaznež ozdravil paraSiiika Ameriški Usti poročajo o skoraj neverjetnem s'ucaju. ki se je primeril dne 31. marca v Memorial bolnici v Kearneyu, država Newyork. V bolnici >e ležal že več mesecev 281etnä Fred Keiber, dema Iz Lynd-hursta. Povodom avtomobilske nesreče, ki se mu je primerila pred Šestimi leti, je bil težko poškodovan. Poškodovanje hrbtenice je imelo za posledico paralizo. Od dneva nesreče dalje je Kleiber ho/dil samo po berg-Ijah. V isto sobo je bil dan popreje priveden neki Peter Granato, ki je nenadoma zblaznel. Ko se je ta zbudil iz svojega mrtvila, je skočil s postelje ter napadal vsakogar, kdor mu je prišel nasproti. Naskočil je tudi Keiberja In Je nesrečnega moža skoraj zadavil, predno je prišla pomoč. Nato je Orani to naskočil drugega bolnika. Imeli so težko borbo 2 njim predno so ga ukrotili. Seveda se med srdkim bojem ni n*?hče zmenil za Keiberja, katerega so sedaj nenadoma pc- ~§Ä Pričeli so ga iskati ter ga končno našli v nekem drugem oddelku, kjer se je skrival pod neko potseljo. Naravno, da so s; zdravniki silno čudili, da je prišel tja Keiber sam se ni niti zavedal, da je brez bergelj. Na nasvet zdravnikov se je nato vrnil popolnoma sam in brez vsake pomoči v svoj oddelek. Bil je ozdravljen, zakaj po Šestih letih je prvič zopet hodil. Tako je Uaenei aeeotc ozdravil parali tika. PAUL P Al S LEVE, novi francoski ministt ski predsednik. Dunajski prater, Ko bi ljubi Bog v nebesih bil vprašat da pove kje in na kaicreni količku tc buž jc zemlje se največ greši, tedaj bi zanesj* vo pokazal na dunajski prater in na brez Številne milijardne grešnosti, ki so se dogradile v zadnjih dveh, treh stoletjih v listi! prelestnih praterskih gajih med Donavo i* Dunajem. Posebno bučno In grešno Je bilo živ ljenje v dunajskem pratru pred sevtova* vojno, ko je Dunaj dosegel višek svojeg bleska in bogastva, obenem višek babilor ske zmešnjave. Saj so se tam stekale vs. mogoče avstrijske narodnosti, mednarodi potepuhi, služkinje iz vseh slovanskih ve trov. Prav posebno so sloveli vojjki, ki sr služili v dunajskih vojašnicah in ki so ok nedeljah in praznik.h polnili pr^tciske lege. Na tem količku dunajskega velemestnega življenja si našel vse! Tam ziinai n? konjskih dirkališčih izmečke avstrijske ari stokracije, ogrske magnate, nemške l* madžarske lepotec z ga:an:ni ni krdeli, kjrf so se pristavljale visoke stave na konje, u se vršili sleparski škandali z otrovaniuz. dirkalnimi konji itd. Dunajski prater je bil pravi Babilon p-j hušljivega življenja. Kaj čuda, da *e ie te ga pratra polastila sedaj tudi filmska um;t nost Najprvo je dolgo Iskala primerne sno vi, v katero bi bila mogla vplesti veni slike nekoč pohujšljivega Življerja v prd tru. Končno se Je neki dunajski tvrdki p., srečilo sestaviti prekrasni tilm o življenlt m'ade Dunajčanke, ki vzbuja na Dunah splošno pozornost. F*lm Je tvrdka tak-? prodala v Ameriko, kjer se purianski Am^. rikanci opajajo na slikah iz nekdanjega du najskega pratra. Ta sila realistični film os je bil baje prepovedan za Jugoslavijo! sirom domovine — Mož zaklal svojo nosečo ženo. kraju Iloslč v Bosn4 se je pred nekaj dnev zgodil nečuven zločin. Seljak Siledžija Mrkf je med prepirom zaklal svojo ženo, ki je bi* Ia v blagoslovljenem stanju. Sunil jo je * nožem dvakrat v trebuh, da je nesrečnict takoj izdihnila. Razjarjeni kmetje so hotels zločinskega moža Hnčati in so ga orožrrllc komaj obvarovali pred tem. V žepu možs so naršli 10.000 Din in obstoja sum, da je bS od nekoga podkupljen, da Izvrši krvavo dejanje, zakaj bil je v ostalem mirne naravi, ter je živel v slogi s svojo ženo. — Iz zemlje krvne osvete, V Cmi gori še vedno vlada običaj krvne osvete. Okc za oko, zob za zob, to geslo, ki slrč4 prerij* skemu kamenu, je sveto vsakemu Črnogorcu in tudi ena mrtva glava ne ostant nemaSčevana. S+cer je opažati, da star običaj krvne osvete med rodbinami ali celimi plemeni propada, vsekakor ra je sc vedno zaznamovati individualne slučaje Sličen slučaj krvne osvete se je obravnava* pred dnevi v Podgorici. Starček Stevan DamjanovIČ, rojen let; 1843., se je, kakor pravi Črnogorec, proslavil v neštetih bitkah in bojih. Bil je večkrat odlikovan ter nosi Oblieev red iz leta 1376. Števan je imel šest junaških sinov rc tri ponosne hčerke. Živel je srečno v krogt svojih otrok, dokler ga ni leta 1912. pričela preganjati zla usoda. V balkanski vojni sta mu padla dva sinova, malo časa za tem sta vs'ed poSkodb, zadobljenih v vojni, umrla že dva. Dve hčerki sta se poročili in starček je naposled s tremi otroci ostal sam Za Časa svetovne vojne sta oba sina pobegnila v planine, kjer sta se skrivala prea človeka, v katerem je spoznaJa mladeniča, ki je zvodil brata. Brez vsakega pomisleka je potegnila samokres m oddala na zločinca štiri strele. Bil je takoj mrtev. Te dni je bila devojka obsojena na 15 let ječe, njen oče, ki je bil sprva obsojen na pet let ječe, je bil pomiloščen. papir v mapah In Skatljah po zniUnl ceni nudi Narodna knjigarna, Prešernova ul ca 7 Glavni urednik: RAST O PVSTOSLEMSEK. Odgovorni uredil • VLADIMIR «'ev. 88. »SlOVfNSKI NAPOH. ffrie 19. aprfla 1925. Siran 7. ÜNDEHWOODj pri LPP. BABAOA, t]nM|ana, Selenburgova ulica 6\l. gg UiVOERWOOD F8. P. ZflJEC IzpraSan optlk Li ublj an» Stari trg st. 9. ! Najnovejša iznajdba! Brez kvffreni* blapa kemično •naženie fn vsakovrstno barvani« ohleV. ANTON BOC 56 L Lfnblfsna, Selenbureova ulica 6 1. nadstr. Glince-Vič 4fl Ed'to prave „Go?ser" čevlje In lovske čevlte d<>bod Šifro .Soba 13/It62. ŽeležniTpostčIle1^ zložljive, z mrežo, 325 Din, dimnice (modroce), otomarte in tapetniške izdelke ima v nalogi na'ceneje Rudolf Radovan, tanetnik, Llnb-Ijana, Krekov trg št. 7 Teod.Korn, UubPana Polfeneke renta 3. ' In mestni stavbenik Rimska cesta ? ?z<'r$ti?e načrte fn proračunc, prevzema stavbna dela vseh vr«t kakor trdi nreso'evanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in "an^dneiS-m' roloji. Zidna ooeka od las'ne onekame na Viču, priznana kot nai^oliša kakovost, in od skladišča. Opfkarska cesta 18 po najnižji dnevni ceni. - Iscptna - te s kavcijo za lomljenje ka menja in sodra iz naš h ka-menolomov, v katerih se nahajajo drob'la in kompresorji. Dela se vse leto in zaposlen h je večje število delavcev. Ponudbe samo od prvovrstnih podjetnkov se nai prs'jejo pod : lnriustriski organizirani k menolomi4* na oglasni zavod Schmolka, Novi S ■••d, Fntoska 2. ton prihranite, ako pred nakupom blaga za obleko, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, Serp, obrisa'k, nogavic, odel, naj-razl čnejšega drugega blaga Ter usnja obiščete trgovino, kjer so cene najnižje. In 77-L sicer prt trgovini DANICA" M a i aVa t j ARajlelj LJÜHUUfiü, InrlaJki trg t. GEMIC Zahteva i te vrdno in povsod „VINO BERMET, napravljeno popolnoma teh nično s pravim! dalmatinskimi vni. zaradi česar nadkriljiije vsak italitan-ski vermut Izkoristite Za reklamo po$l emo po povzetju 4 orig'nntne steklenice po en liter vina Ber-met belega, temnega aH mešanega na z^h'cvo za samo Din 150 franko na dom. Pišite ?e danes na firmo „SLAVIJA" prva iv ca likera, sJruna i dezert. vina M Gemlč. Split. STajaooejši damski klobuki doStt v ma€lnetn salonu J/da Shof~ Wanek """LZ n. Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje se izvršuje točno,. 67 L «alt aatael« ki tlutio v oo»r«»cfow»lne in social* ne name«« ©*>ein.tva, vsaka baseae 50 pav*. Malntanjftl anasek Din t. IUHLI © Zwnstw«, d-»ni so v-n ter octtssi strogo tnov« •kei« »niči:a, vsafca bosaüa Din 1"—> Kaimanl&i znesek D'nlO I FroDam ( Pororf V deliVatesni trgovini pri J. Primcu ns Drina i« »ki cesti *t. 5 — «e bo produ »a'i *'pka na de* belo in drobno —■ 10 dVg Din 8.—; rob šunke 6 — dinarjev. 1167 1 Službe I Mehcnik. zmožen prvov stnih del — se sprejme taVoi. — Avto FlorjanČič, Li^b* Ijana. 91/L Isc<» se sr^i ja za Lji'^ijano, kamera se je p^ed kratka časom iz» i i;i!a — Na«lav pove uprava »SI. Nar.«. 1185 uvožena b?šjca z motnostjo dozidave podstrečneg« stanovanja — ▼ Li''r"'iar«i — se ugodro proda — Naslov pove uprava »Slovenska* ga Naroda«. 1172 Užarske comočnike 'vrvarske^ vierte prcf^b« lačilce (Üoerziehcr) t^a« ?t Tvornica konoplje Srpski Milctič (Račlca) Nastup rdmah. Neože« nieni ima du atan *i tvor« niči. Pravac pirta: Ljub« liana * ZatjrchA';nkovci* DaIj*Sonta*Srpaki M'l»^ tič. 1157 Jcdna velika bosanska tvornica tra/i za cdmah jednog mladie^ potpuno apremnog olovopajača ''BTcilöterV — Prednost imaju neomenjeni. Držav* ljanstvo SHS uvjet. — Po* n"dc slati na upravn «S1. Naroda* pod »P. S. 36 Dobra kuharicu. čistu, urednu, koja u ku* čanstvu pomaže — traži mania obitelj; postupa'<, plaea dobra. — Poptide: Riholt. »Vila ^lisabetha« Kantrida pri Rijeki. 1181 I Stanovanja | Mcblovana soba (mala) se takoj odda. — Naslov pove upiava »SI. Naroda«* 1174 I £oka!i Lokal s na prometpem krajt», ve* liV, ohsf"ieč iz prodaji* ne rn ene sob- za d-lav* nieo — s* z vs*-*^ inv»n* tariem ocd* v rajem. — Pomdbe na upravo »SI Nahoda« pod »Krojač 1 I Posojila I Kdo co^odi začetniku z dobro idr>čo t'v2ovipo v trgu — 100 tisoč diparjev proti po* polni varnoati Ohresti po dogovoru. — Ceoic« pc ponudbe pod »Sol?« d?nM158« na upravo »SI. Naroda«. v upravi »Slov. Naroda«: »P. K. 883«; »Irmaa; »Malo raMjeno»; »Mir 662«: »Potnik 1051«; »Prvovrstna gostilna«; »Plačam d oro 7S/L«; »Remšak Angela« I ?^ i Krr"ašM v?"enec se sprejme. — VeČ se *>oizv" v trgovlpi r;esker. Sv. Petra exsta. I17Ö tečaj za n " a r. 13 O j" V za Onanie razr»o vrstn'0 ob* lek, l*ost**-nov in plašrev. SnrejemHrn ^amc v praV* Ha«*f| ro«V: ter prezvjern t' »41 or-'^ke; pri^'avim 'a i/.g^^^vir^v. — Modni ?*»* ^opisi ps r.-irpol^o. — E Schl"ha". Vnnces š<^la za H'ania krojev in 5?vnnie dams^ih '"Sle'-. Ljubi '"i-na. Stari trg 2111. 1173 I Dopisovanje | Mlad gospod, v*-an v zakonu, želi zna* nia s lojeno *eno ali vdovo — izključene niso samostojne g^**3odične. Le resne ponudbe s t»~>1« »*;m naslovom pod šifro »Majaka noc/11^3« na unravo »Slov. Naroda«. ■— S Panino v naiem i^če bol;5a *;tranVa b>rz •>*rr>k. Ponudbe na upraw<' Slov. Naroda pod .Pianino-11«8' Ravnokar došle cfalife in gladijcle! O ladij nie v osmih bir vah. vel kocvetne, d a I i i e 30 različnih vrst. ma v zalogi Ivan Šimei e, trgovck vrtnar. L:ubljana, Gradi<* M. 12. 1189 »v/on«, nov preizkuSen in edino sigtiren lek proti kana vici (triner) tei /astarc^ lemu (kroničnemu) tri perju ter vnctiu mehur* ia Za popolno o/n — Proi/va • a in po po^ti razpošilja h»di na zdravniški pred' nis lekarna Pcnič, Zanrfv nrešič. 1 Hrvatska 09 '1 Društvom *n zasebnikom prevala in nrepisrje spi* *e »POSREDO\TALEC«. Ljubi iana Sv. Petra ce* sta 23. 16/L Pri »Sol^cu« 'a vodo I K. Widmnycr. PcrMo za g^spe, c^snod? in otroke ^Tsa oprava za novorojenčke. Venske za nrveste ir Mirnso^*". — Tc'/na 7aloaa abtahov (peče). Kravite, rouavic?, rokavice. nl.Iekce /a o*ro* ke itd. Tovarni^':« zalo* r§* vsc^» v-st pletenega blaga. Vsakovrstoc jopi* ce in pr^perji en gros — en detaill 83/L Vrtne stole irodaja na'»cepeic R o z^ mape Sc Komp., L'"b« liana, Mirjc 4. 78/L Več ot^oš^cih vozičkov in dvoVol^s prei^ni'S n^f^lo*» — »>»otl^ počni pi/kih cenah. — Pred škofijo l/l. 61,L Najceneje ^e prdpletajo razpovrstnt no?*\°ice — Pred Skofi# jo l/L 60/1 Dobro ohranjen dvosedežni avto se zamenja za Stirisedež« nega. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1159 Posestnikom gramofonov! Ker se m nože slučaji da lo-^vljaio gramofone ze to delo popolnoma nevešči (•udje in to celo r.a domtt pri str--nk?h. z izrecnim zatrdil m, da so iz moje de'a»n;r*», ^ziavl'arr». da se orl men« po^rav'iaio gra-mofoni in dru^i mehanični rn^'riirnenfi sapo v moji delavriri. N;h*e ni pooblaščen od mene 'zvrniti kako opravilo na gramofonih rod "^oim imenom. Posestnike -ramofonnv pa prosm, naj ^e nač?te ea v moli drlavnlct Popravilo se izvrSf suo-'ovno rod jaastvom in ceno. V za'osi imam vse nosa me ? ne dele za raznovrstna kolesa raz 'čnih grn-mr'onov, vsi nadomestni deli se. do1 i jo pti meni. A. Pasberger, Lteblfff n». Sodne nI. 5, tvornhka zaloga grarroionov, ploSč, gfl. rere« »n nadomestnih dilov. L.-.stna de'avnica za popraxo vseh vrst gramofonov in drjtrih mehaničnih instrumentov. 1I9C SOBOSLIKARI! Ne tre bate vis« namčvati Šablone a onostranstvu ? Prva Jug oslov. umjetni£ka fabrika šablona F. Bender i ?. Jupovič u Sarajevu izradjnju sve vrste najmod^rnljlh nm|etntčklh šablona. Kao osobit snecl'alüet: Sablooe za sa'one, turške i japanske sobe. mtistre za goblene, brskat i ivilenu tmitaciju. 1182 Traže se zastopnici u sv'm mjestima. Postaja Fe'dbach. Staienko. Sczja: mal - oktober. Sijainl zdravilni uspehi pri bronhialnih katarjih, gripi, naduhi, emfizemu, bolezni uca L t d. 95-L WoCne nrirodn« o^likovok •> kopeli. Inhaincij*, nov* pr*vfhMske f*"ti^ne n^nrave, »vettnhne kop«!' Ud. Cena ca penrlio od 8 $Hineov na d-n naprel. Pojasnila: idratlliscni kom!si;a GLEICHENSECO^y NAZNANILO 0TV03ITVE. Čast mi je tem potom vljudno naznanjati, da sem v Fiorifanski ulici štev. 1. v Lfabljaal : ofvcr 1 galanfsriisKo in modno trsoulno ter «e cen), občinstvu pripor čam za pr^azen obisk, zagotavljajoč vestno in sol dno postrežba. Z odličnim spoštovanjem Benf&m^n Pcrušek Ugodna prilika za nakup P#K knfigarne in trifovlne a papirjem v Liub^ani na najlepšem kraju v sredini mesta. Proda se celotna zaloga z vsem Inventarjem. Več se poizve v upravi Slov. Naroda. 1180 lma KNOCH jermena za pogon sr vedno ne iltladlica A. LAMPRET, UUBUßNA. Krekov trg 10, Te!ef. 247. ISajboljši šivalni stroji Janaav so edino le znamke C3ri$sner in Adler za rod&insko in obrtno rabo g l L «fcl'ana blizu Prešernovega spomenika Vei*iefr» r»rrticf*a - Pmlt v -c^zeniti brertilafteii Naslov brzojavkam ^Cro Naslov briojavkam ^ Telefon mi. 454 DUllHB-PflSREBlIRI lü SPEEICIJSRI Ultll LJubljana, Kolodvorska u!. 41 Podruinice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK Obavite vse v to strogo spadajoče posle najhitreje In pod kulantnimi posoil. Zastopniki družbe spalnih vaz S. 0. E* za ekspresne coüiji:©. \\7ti a « * © t* «s Ä ■ 3 ° Vi U -2 n > rJ g .s S 5 « « • 5 S t * a CS o sli Podružnice: Beograd, B'elovar, Brod n. 8., Celje. Dabrovfiik, Gornfa Radgona, Erao|, Ma« r:bor. Morska Sobota, OsHek, Saraf e v 3, Sombor, 3u6ab, S*bae, Sibenik, VrSac in Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska) In Jesenice* Afilijacijis Slovenska banka LJubljana In Jano« slovaAftka iaAuttr, b^nka d. d. SnUC Slavenska banka d. d* Centrala Zagreb Podružnica Ljubljana VuIeiSana delna alavnica in rezerve naši 120e000.009 Diir Lastni agenciji v Južni Ameriki Buenos Aires« Rosario de Santa Fe V Severni Ameriki ▼ vseh veftrh mestih direktne bančne zveze. 1170 o e Posrednle vse bančne trnovsto posle i inozemstvom, posebno TT — z Italiio in Avstrijo. — «T Olajšuje posle eks- i*t imiorter em s tem, da jim es'totnntifa menice v Igrali ' akor tu Ji v dVuyili inozemskih valutah. •9 B> o o a* cd ■* lillllllllllMUIlJlllini»HIIIHIIIIHIUtillllllllMlllHll Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Preoblikovanja in popravila se točno izvršujejo, žalni klobuki vedno d zaiogi. SOLIDNE CENE! SOLIDNE CENE! _1168_ _________ Naicenejše in največje aktadiife dvokoles, motorjev, o troSk h voz Čkov. livalnlh strojev, raznovrstnih nado-meptmn delov, pnevmatike Posebni oddelek za popolno popravo, emajiiran e in pon klanjedvo oles, otroä^fh vozičkov, livalnih stro ev f «L prodala na obroke. Ccmki frank«. »TRIBUNA", F. B. L. \mm miti il Ihlütt IKilkll Ljubljana, Karlovska cesta ftt. 4. 4S L Isla nlkriiüti z iputieko f0JA* ,0Jfl krama za lica Cofi krama * pndar m.la „OJA" Eaa #a Calojrc i* lak za nohta oasta za noh'a Je TÄJM33T hi^h Dobi se v veeh p.iim arija h. »Ivši uJKen Glasb. Kav?« in sodni l-vadenet Kalstarelša in najsposobnejši tvrdka Jugcslavüe Ljubljana, Mestni trg 3 £S£E Zafoft fn ?rpo«o?evaln*ca najbolpih klavirjev, P'aninoy in l^rmoni ev S'ürw? Förster, a?o*ei»derfer. ffölzf, Ruleaaa Original Stfrgl, Cx*?»ka e o. — Prodata fw«15 aa obrobe. — Ugodna zameim. — 10 letno jamstvo. — Popravila in ugla evanie najceneje. Ha&BOgsteida izbira vifeila. vseh ostalih instrumentov in piha). mtlzfValfl fn a?rrrw enpros, riefe.1. srl i m mu n mm\m nimm ■ a y .OJA p VIJ H voda za zobe PA3FUNSRIJ; ,OJA* PARIS Oaasvttü: m. Vis. rontunskf kraljica, Nj Vis. fcnegrv Udttaastab. Ji- \ Jffoderni öamsH slamniki! Bratje Öbawaläer, Domžale. 104S Sanatorium Dr. K. Szesü EM t dr a sla 1 £>oe. — Abbazla (Italija). Dietno liječenjc za debijanje i kieolitnje. Prvorazredn zavod ia bolesne na srcu, na ovapne.iju žila. — Pfomtette iS'off-wechsci) za ženske i živčane bolesti. Djcca od 7 godina primaju se i bcz pratn'e. 69 J RAST LAS ZAJamCUJE „LED A" zakonito »iv nnstnina- razpoii.fa Rozmat. laboratorij ,,L£DA", Zsweb. !f :*oSčeve f. 29 L Qtvorana sezena. PoStanski mitničk' automob'H nocm ju aa vožnjam od fe-Ifezn Čke stenice Bih^č I Vrhov ne na 15. IV. 1925. Po-ferlnuli smo se za p an'nare i izletnike s» *aznim Mednim jelima kao: salame. Konzerve, sardine, a»ra te Mkera itd. sve uz umjetene dnevne trgf vačke djene. Kuhinja prvorazredna. Podrorba brza i točna. Svc na-pojn'ee «Uln :te. Ofene bez konUnrenciJe Na zahtev dostavljamo prospekte. Hotel i restautacija otvorena djelu godinu. UPRAVA. ^ Mehanično umetno vezenie perila, zattorov, monogramiv, oblek bluz itd. v plo SCatcm in ver Žnem vbodu, madalra, richell« z belim in naj railičnejšim materialom. — •Entlatije airedfiekainjew MßTEK, Ljublana, 9ovecf ftetefa „Strukelj*4. o -J to 18-L iristnö Ißfitjfvo narpopoineji STOEWER šivalni stroji s pogrezliivim iransporteitem fjjrabeljc); z enostavnim prem kom je pripravljen za stopa n) e, vezenje ali šivpnie LUD. BARAGA UUBUANA Selenbur^ov« nI. 6, i. 116 T T^l^f^n s«. 980. specllalol predmstl lirei atejeUxr^aos blr^o za gospoda in dama, za?aia$8go Is 6!s2a eolna čvrste kval:tete in na:modernejŠih vzorcev razpošilja po ;ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot ahojjo solidno svetovno znano ivorniiko skladišče sukna SIEOEL • IMHOP« BRNO, Pa lacke ho tHdö 12. ¥«orot gratis in franko. Isto tudi prUatas" Kajatare/sa slovenska da!ava!ca Ivan Brfeel). Oaaa's^i e. tO, se priporoča. Izvršitev točna, e^ne zmerne. 179»! ■aeeaeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeea Prvovrstni 49 L Crepe de Chinc m Cr6pe Georgette v vseh barvah za n e«~e obleke po skrajno arnl^anlh cenah pri JOS. PODKRAJšEK Uubliana, Jurčičev trg Surova svila v vseh barvah 90 en* široka meter i Din 120. Indni Iii MOS JUBLJAN/ Sizvl trg 21 ia vedno v zalogi nainovejše damske in d kliške mnike in klobuke. — Žilni klobu'i vedno v zalogi. HI Popravila ertus*tnltols nadkriljula v Hb kovottl vse dotedanjo prolz- vä»4o It* c«*^ dobavila r>« f IsonM**^»»»?«'»!! senemi f»^d ^*»Ä>f!sVt>« Hubertirs 3Ti ^Ä^WÄTTJArvi, fla sem otvorll tudi JAUH0 PRAUHQ 7iSTfl?SEB0 t fliaočntB istfevah davče Knde;e, prisfof* h a/ne, ijrpvnl svetff »nisi, vicga I. t. d. Dr. Rcb@ri Hermanne*?, fln^ioönl komisir t p. Lfiiblfana, Goaposvataka caata št. 8. 1092 " % * . (M1©(F uništava MOOSE i jaja istih 0^Q @F čuva krzna, čilimove, odela IM)®? je prijatnog mirisa i antiseptičan (MJ©!F ie pokazao 25 godina uspeha 0^J©1? se može svuda dobiti 1171 Celjska m iS ar na d. z o* z. v Celju perutnino Veliko odprodajo rezna poaod* In Tseb v želssntaslso atrolio ana« daječsh predmetov po W znatno znlianlii cenah nudi tvrdka Stanbo Florfanolč. - železnim • Sv. Petra cesta 33. ios4 C^lji i Samo 300 Din tra^°,ia Ta garnitura kuhinjske posode je iz na boljšega aluminija, snežno b la in desetletji troežnr Dobavlja se proti predplačilu ali povzetja. el kupuje stalno v vsaki množini in sicer 8 pohance* kure za peči, kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah E. VAJ D A, CAKOVEC, MEDJIMURJE9 teEef.59,394. Ifli T 91SBHI1S Za lepe spomladanske dni gospe, ki se brigajo za svojo eleganco, 1169 zahievaio samo Trgovci, ne opustite, da jih pravočasno nabavite ter da zadovoljite ^ svoje odjerralke. — Prodaja samo na veliko: ^ ZAGREB, JELAčlCEV TRG 20/IIL TELEFON 6^99. || R O ev ■5 Kovinska industrija INŽJJ^ H. B DHL. Maribor SJIS 5 aa Pohode drsijo in to pornla vrs*a od leve na desno no ^ *4 ca 2V4 Vh\ fn P/4 litra In «podnla vrsta po ra 1. Wt, H ^ llft, V U litra, ponev ima 20 cm premeri. Naročite ta- 5— j koj, k^r ne vemo, ako nam bodo razmere dovo'ile, P vzdržati traino to ugodno ponudbo. Cenik brezplačno. Inserat priložite Ako ne ugaja.se vzame radevolje nazaj. Najboljša „PUCH" kolesa po selo ugodnih cenah dobltn lo prt Ign. Vok, Ljubljana, Sodna u!J Popolnoma varno naioZIte denar v I jubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 DFn jamstvAne elavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneiee Stalne vloge z odpovednim rokom ohrestule po dogovoru Sprejema v inkaso fakture in ce^ije terjatev. Posojila daje ie proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. ml Telefon štev. 9. SKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICE i Maribor, Kamnik, Slovenske Konjice, fdovo mestoi Ptuj, Rakek, 6ieventgrad«e« Cv lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19.000.000-— i3 l x Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-: Brzofawlt Trgovska Telefoni: 139,140,438 EKSPOZITURI s Log a te o, Prevaljs. l lastnina in tisk »Narodne tlskarnec,