(«orlca1* izliaja vsaki torek in sobotc^Vko pade na ta ttneva praznififfdan poprej. 11 UrtMlniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulicä Vettitrini St. 9, kanior je naslavljati pisnia. tfefrankirana piNina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. llokuptai dopisov se ue vračajo. „tiorira* stane na letu lü K, /a pol leia 5 K, za četrt leta 2 50. UpraviiistvQ^ se nahaja* V „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za. o«Ia*»* se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoHanu'/.ii** številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili goriških trafikali. St. 63. V - stvo, ki je vtegnilo posebno v vročih dneh na obtoženko — ki je notorično razburljive naravi — prepričevalno vpli- vati namreč, da je izjavilo c. kr. ke- rn ično poskuševališče v svojem poro- čiln : „da je ostalo v letu 1909 po kon- čanem lovenju še veliko število kobilic in da je nevarno da nastopijo v teko- čem letu zopet v velikili rnnožinah." Upamo, da nam bo obtoženka priznala, da vodimo razpravo objektivno in da navajamo ne le vse, kar govori proti njej, marveč tudi to, kar bi jo vtegnilo razbremeniti, tako da si bodo gospodje čitatelji, na koje vedno kot sodnike apelujemo. vsaj enkrat napra- vili resnično na dejstvo oprto sodbo. Po teh razmotrivanjah nadaljujmo zopet naša stvarna izvajanja. Dne 3. junija t. 1. je došla dežel- nemu odboru odredba c. kr. namest- ništva v Trstu od 31. maja t. 1. Štev. 114,6 10, s kojo se je deželnemu odboru naznanilo, da je odredilo c. kr. polje- dclsko ministerstvo, naj se naznani deželnemu odboru dobesedno sledcče: C. kr. ministerstvo p o 1 j e- d e 1 s t v a n e more u g o d i t i p r e d- 1 o g o ni, s t a v I j e n i m p r i g o d o m letošnjega zopetnega pojav- 1 fe n a kobilic. ker n e o z i r a j e s e n a f i n a n č n i p o 1 o ž a j d r ž a v e. tudi postopanje interesen- t o v v p o k o b i I i c a li o k u ž e n e j coni ni bilo takšno. da bi opra- vičilo š e daljne zdatne da- j a t v e. Če tudi niso mogli vsi Kraševci držati čez zimo v svrho nadaljne reje v pomladi puranov pravi navedena od- redba dalje. vendar bi se bilo o njih pričakovalo. da bodo vsaj toliko pri lira nili od denarja. k o j e g a s o i z t o ž i 1 i z a i z j a v n i h sredstev kupljene purane, da b i si b i 1 i ž njim mogli k u p i t i v pomladi vsaj nekoje mlade purane. To pa se žalibog ni zgo- dilo, in zaradi tega utegne biti umestno, poklicati nehvalež- nemii 1 j u d s t v u v s p o mi n. da s e nesmezlorabljati — n e o z i- raje se na prihodnjost — v po- stranske dobičke podpor, ki so bile d a n e p r i g o d o m v e \\ k i h n e s r e č. Samo z ozirom na notorično ža- lostnogmotnostanje Kraševcev dovoljuje poljedelsko ministerstvo i z j e m o m a i n z a z a d n j i k r a t za nabavo 5000 puranov 5000 K in prepušča deželnemu odboru. koj em u mora biti v prvi vrsti na tern ležeče. da se uniči nevarni mr- čes. da nabavi drugo polovico od kot ne- neobhodno potrebne številke navadenih 10.000 puranov iz deželnih sredstev.'" Sic! Tako je povedal gospod mi- nister poljedelstva in menda je dovolj jasno govoril, da sedaj tudi „Soči" ni treba za danes vsaj daljnega komentarja! (Pride še.) Mas okrajni šolski sveL Naša javnost, kakor tudi naše ča- sopisje je posvečalo okrajnemu šol- skemu svetu mnogo premalo pozornosti in tako trdimo. da ni bilo tu riobene kontrole, nobene kritike. dasiravno bi bilo oboje zelo potrebno. Izvestni Ijudje so pniv izborno iz- rabljali te okolnosti sebi in svojim be- njaminčkom v prilog. utrjevali so si upliv in postali malone absolutni gospodarji v tej korporaciji. Prava karikatura je postal naš okr. šol. svet. Seje so pri njem le ne- kaj formalnega, ker se vse važnejše zadeve že poprej zmešetarijo in urav- najo po željah ene osebe. Voditelja sta potisnjena v ozadje in vsi sklepi se vršijo po želji nekaterih oseb. Večina poštenega učiteljstva se boji javno pokazati svoje prepričanje iz strahu, da ga zadene maščevalna roka strankarske zagrizenosti. Glavni ko- mandant pritiska na učiteljstvo ob vsaki priliki in celo v železniških vagonih preti, da bo moral v službo v gore, kdor ne bo zahajal k zborovanjem li- beralnega „Okrajnega učiteljskega dru- štva", kjer mu mora biti vse pokorno, kakor kakemu turškemu paši. Taki in enaki slučaji postavljajo naš okr. šol. svet v zelo slabo luč in kažejo, da sta voditelja kapitulirala pred enim liberalnim učiteljem. Ne smerno se zato preveč čudiii mnogim prese- nečenjem ob raznih imenovanjih. Če se povspne zastopnik učiteljstva tako visoko, da preti tovarišem s pre- mestitvijo v gore, ako se ne bodo ude- leževali zborovanj liberalnega učitelj- skega drustva. kar se je zgodilo pred dvema letoma na vipavski železnici, potem stoji pribito. da uganja okr. sol. svet politiko in zatira z nami misleče učiteljstvo. kjer le more in zna. Še z drugim lepim slučajem bi lahko servirali javnosti. da bi se kar divila nad „močno razvitem" narodnim čutom, ki ga kažejo nčiteljski zastop- niki v našem okr. šol. svetu. Na vso moč se moramo truditi, da ohranimo svoje narodne postojanke v ugroženih vaseh; „vrli" učiteljski za- stopniki v okr. šol. svetu. ki se pona- šajo s Ciril-Metodarijo. se pa pehajo za Carodejna brivnica. Burka v enem dejanju. Spisal Dragotin Lamurčan. (Daljo.) Gašper. (Prinese skledo vode in „žajfo".) Še dobro uro imam časa, med tern se bom že obril in napravil. Kam sein pa britev položil! Ta je lepa. Tu na mizi sem jo pustil! Ali bi jo del zopet v miznico ? (Jo odpre.) Tukaj je tudi ni! (Pogleda pod inizo.) Na tleh je tudi ni! Saj vendur ni igla, slep tudi nisem. To je pa vendar čudno ? Kam sein jo utaknil! Mogoče sem jo pustil zunaj. Grem pogledat. (Gre.) lzak. (Vsiopi ves prestrašen.) Joj, koliko strahu sem vžil! Kaj me je ven- dar zmotilo, da sem zgrešii vrata. Kje bi že bil lahko sedaj! lzak, vidi se. da te je začela zapuščati painet. Če bi me bil dobil mož v izbi, bi se mi ne bilo dobro goc'ilo. O sv. lzak moj patron pomagaj mi, da se izvijem iz te zagatc. (Se sliši govorjenje.) Zopet gre sem. O Salamon, luč modrosti, pomagaj mi, če ne gorje meni! Gasper. (Vstopi.) Zunaj je tudi ni! Karn je izginila. Ali jo je kdoukra- del? Ko bi jaz vedel! (Zaglcda Izaka.) Kaj pa vi iščete tukaj ? Ali ste vi vzeli britev tukaj raz mize? Le Intro povejte ! I z a k. O ljubi gospod ! Jaz nisem videl nobene britve, vzel tudi nisem ničesar! Ravno sedaj sem priŠel. Po- potni krošnjar, sem raznovrstne reči imam na prodaj, lahko kaj kupite go- spod. Prav po ceni vam prodam! (Odveže culo.) Gašper. Ničesar ne kupim. Le pojdite po svojih poteh. lzak. Lepo se zahvaljujem vse eno, gospod ! (Zavezuje culo.) Gasper. Za eno uro odide vlak in zdaj se niti obriti ne morem. Kam sem pa vendar zaloz'il britev ! 1 z a k. Kam ste namenjeni gospod? G a s" p e r. V Ljubljano ! lzak. V Ljubljano na kupčijo ? (jasper. Ne! Sina grem obiskat, ki je pri vojakih! 1 z a k. Pa zdravi ostanite ! (lloče iti.) - Gasper. Čakajte! Imate kakšno britev na prodaj? lzak. Obžalujem gospod, nobene nimam več, vse sem prodal. Ko bi ve- del, da bi vi kupili eno, bi zadnjo pri- hranil za vas! Pa sedaj se ne rabijo več brivne britve. Gašper. S čim se pa brijejo ? lzak. S takšno „žajfo" se poma- žejo po obrazu in brke kar same odpadajo. Gašper. To pa ni mogoče! lzak. Verujte mi gospod ! Gašper. Kje pa se dobi takšno ,/žajfo" ? lzak. V Ameriki jo izdelujejo. l:no imam še seboj in prav rad vam jo prodam gospod. Ako jo želite kupiti, prav po ceni vam jo dam ! (Odveže culo.) Tukaj gospod je amerikanska „žajfa". 1 in a namreč tako lastnost v sebi, da če se le enkrat namažete po obrazu, je ravno tako, kakor da bi se z najostrejso britvijo na svetu obrili. Ku- pite jo gospod, vam ne bo žal. Veliko dela si prihranite in za deset let vam bo zadostovalo. Gasper. Pa če bi ne bilo res, kar pravite? lzak. Sedem makabejskih bratov vam kličem za price, da ne lažem! (jasper. Koliko' pa stane? (Jo ogleduje.) I z a k. Ne veliko gospod, prav po ceni in pod zgtibo vam jo dam! Samo deset kronic bodete dali zanjo ! Gašper. Preveč je! Za deset K kupim kar eel voz „žajte". I z a k. Seveda ! Navadne ampak ne takšne, ki bo sama brila. Za manj pa vam je ne morem prodati, ker še tako imam veliko izgubo. (jasper. Osem kron, da ne bo veljala ne moja ne vaSa. I z a k. Ne, gospod. ne morem, dajte mi „žajfo" nazaj. lahko jo tudi kje drugje prodam ! Gašper. Deset kron je preveč Še eno krono vam primaknem. lzak. O gospod! Ne bodite tako trdosrčni in ne spravljajte me na be- raško palico. (Dalje pride.) to, da se nastavljajo na takih krajih najbolj zagrizeni italijanski agitatorji. Radi tega bomo gospode že še otipali. Sedaj še nekaj besed glede pen- zijoniranja. V nekaterih slučajih se okr. Sol. svetu zelo mudi z upokojitvijo manj zdravih učiteljev, a prigodi se tudi, da pusti učitelja 3 do 4 leta ne- prelrgoma na dopustu. ne da bi se spomnil, da spadajo taki ljudje v pokoj. Zadnji slučaj se nahaja nekje v Brdili. Razni dogodki v okr. Sol. svetu so vzbudili tudi v učiteljskih vrstah precej nezadovoljstva. Pritožbe se vedno bolj množe in nezadovoljnost narašča. Sko' ra] vse učiteljstvo soglaša v tern, da so pri našem okr. Sol. svetu žalostne razmere. Alnogo učiteljev je začelo bolj trezno misiiti. Dal Bog. da bi spoznali svojo zmoto in bi se večinoma tudi pri nas zjasnilo. V. Dopisi. Z dežele. üosp. urednik! V eni zadnjih številk ste rotili slovenske sta- riše, naj vpišejo svoje otroke v sloven- ske sole, kar je samoobsebi umevno hvalevreden opomin, da se nam naša mladina ne poizgubi po raznih razna- rodovalnicah. Ta Vaš opomin pa je ve- Ijal večinoma nekaterim goriškim slo- venskim starišem. ki v svoji omejeni narodni zavednosti se ne zavedajo ve- likanske važnosti trenutka, ko se od- ločijo, v kako šolo naj vpišejo svoje otroke. Nam starišem na deželi takega opomina ni treba razen tistim, ki pre- bivajo v občinah, v katerih imajo Slo- venci in Lahi lastne sole, kakor recimo v Louiiku, v Podgori, v Korminu, v Devinu itd. Nekaj drugega pa je nam starišem na deželi potreba, ko pošiljamo svoje sinove in hčere v mestne sole. Vsi vemo, kako težko se odločirno za to, da damo nna ali hčerko od doma v svet, ki so prepuščeni samim sebi. Ena glavnih napak, če sin ali hčerka ne napredujeta tako, kakor bi morala, je gotovo družba, v kateri se nahajata. Dandanes se do- bijo taki gospodarji, ki sprejemajo na stanovanje in hrano, ki giedajo le, ke- daj poteče mesec, da dobe dogovorjeno svoto za hrano. Nič ne skrbe, ali se dijak uči, kako se obnaša v soli ali hodi redno domov, š kom zahaja po mestu, v kaki družbi se suče. Da, smelo trdim, da v mnogih slučajih so ravno gospodarji, pri katerih so dijaki na stanovanju in hrani, krivi, da je postal dijak nemaren, razbrzdan, mehkužen, in sploh izprijen. To je za nas stariše velike važ- nosti, komu zauparno mladino. Bodimo skrupolozni, ko iščemo stanovanje za svoje nilade v mestu. PouČimo se po- prej o tern in onem gospodarju, ki spre- jema na stanjvanje in hrano učečo se mladež. Posebne važnosti je, ali so di- jaki, ki so bili prejšnja leta pri njem na stanovanju, lepo napredovali v soli, se obnašali lepo zunaj Sole, se varo- vali znanih umazanih zakotnih gnjezd itd. Kajti boljše je, da imamo nešola- nega sina kot pa „izšolano" barabo, ki žre in žre, ki ne pozna ne olike, ne dostojnosti, ki mu je krokanje ideal. Dandanes, ko svet drvi po slabi cesti kakor drsač po ledu, je toliko bolj potrebno, da obvarujemo mladino mestnega blata, da vzgojimo svoje si- nove v značajne mladeniče, vnete za lastni dobrobit. Več bridkosti napravi pokvarjeni sin starišem, kot pa če bi ležal bolan. Neka mati je rekla sinu, ko se je poslavljal od nje v mesto: „Sin, raje nirtvega na parah nedolž- nega bi te videla, kot pa visokošola- nega, a pokvarjenega, izprijenega". Zatorej, stariši! Pazimo, in sicer strogo pazimo, komu zaupamo svoje otroke v mestu. Prilika napravi človeka tatu, pravi pregovor! Poizvedujmo po življenju o gospodarjih, ki sprejemajo učence in učenke a# stanovanje. Dob- rim, krščanskim gospodarjem zaupajmo naše mlade, našo kri, naš ponos 1 Sicer si samo nakopljemo grenke ure in pre- zgodnji grob. 0 č e. Kostanjevica. — Prihodnji ponde- Ijek bodemo imeli lepo veselico, katero nam oskrbi naše „Delavsko izobraže- valno in podporno društvo" na vrtu g. F. L'rdilia. Po dolgem casu se nam obeta spet lep popoldan. Upamo, da nas po- setijo naši sosedje, da bo res veselica vredna vrstnica minulih veselic, katere nam je pred časom to društvo priredilo. Vspored veselice je jako izbran in sicer: öovor, petje domačega in škrbinskega zbora, deklamacije in igra „Tri sestre". — Po veselici pa bo tombola, katero priredi društvo za zavarovanje goveje živine, kakor navadno vsako leto. Cisti dobiček je namenjem imenovanemu pre- potrebiumu društvu, ki po očetovsko skrbi za svoje Člane in je uže mnogim pomagalo v nesreči. — Pridite torej, ljudje, v pondeljek k nam na kršni Kras. Kesali se ne bodete! Sovodnje. — Po noči se klatijo po občini mladi frkolini s „polžem" pod nosom ter prepevajo umazane pesmi. Vprašamo stariše dotičnih frkolinov: Ali pazite, kam zahajajo ti novodobni „mo- žaki" v poznih večernih urah ? Še ne 16-letni frkolini rjovejo o polnoči po vasi! To je graje vredno! Stariši, ako tem mladičem s šibo ne ukažetepo noči doma ostati, bodete na stara leta britko čutili, in bodete videli, kako vas bodo komandirali in zaničevali. Še je čas. da se mlado drevesceupogne. Neki večer smo naleteli na grtičo teh golo- bradcev, ki so kot turki kadili, se po- govarjali o oštariji in o Iitrih. Potem pa so jo udarili po občini in zapeli : „Ljub'ca moja". Šibo. stariši. ako ne po- maga lepa beseda ! Saj čujete vsaki dan, kako tarnajo stariši, da jih otroci nič ne ubogajo. V vaše dobro strahujte otroke ! Polifični pregled. Zasedanje deželnih zborov. Vlada še ni definitivno odločila o sklicanju deželnih zborov. Dne 18. t. m. pride Bienerth v avdijenco k vladarjuin takrat bo razgovor o tem, kdaj bodo zborovali deželni zbort. V drugi polovici meseca avgusta se bodo vršili potem razgovori vlade z voditelji strank in iz tega si uredi potem vlada svoje nadaljne postopanje. Hrvatska kriza. Uradne „Narodne Novine" objav- ljajo uvodni članek o konferenci hrvat- sko-srbske koalicije. 1z omenjenega članka je razvidno, da je razpust sabora in razpis novih volitev neposredno pred durmi. Gehi na katoliškem shodu v Inomostu. Giasilo poslanca Hrubana „NaŠi- nec" javlja, da je klub čeških katoliško narodnih poslancev sklenil, da se me- seca septembra udeleži splošnega av- strijskega katoliškega shoda, ako bodo na shodu dovoljeni tudi češki referati. Komenskyjeve sole na Dunaju. Dunajski okrajni šolski svet je poslal Kornenskyjevemu društvu na Dunaju odlok nižjeavstrijskega dežel- nega šolskega sveta, da sene dovoljuje omenjenemu društvu, ustanoviti zasebno Šolo s češkim učnim jezikom v 12. in 20. okraju, ker dotični šolski prostori ne odgovarjajo zdravstvenim in drugim predpisom. Prepovedan shod „svobodne sole". Okrajno glavarstvo je prepovedalo shod „Svobodne sole", ki je bil sklican nedelio v Chlumu. Španski kralj In protlcerkvena gonja. Kardinal Ferrari je izjavil dopis- niku „Corriere d' Italia", da ne dvomi, da kralj Alfonz ne bi nastopil proti po stopanju ministerskega predsednika, ker ve\ proti komu je naperjena končno vsa liberalna demagogija na Španskem. Kralj bo gotovo varoval svoje koristi, predno bo prepozno. Oomače in razne vesfi. Smrtna kosa. V ponedeljek je umrl v Gorici sodni oficijal v pokoju gospod Jožef Wal as, ki je služboval kot tak dolgo vrsto let v Gorici. Pogreb bo jutri ob 8. iiri zjutraj iz ulice Alvarez. Truplo pokojnika se prepelje v rodbinsko grob- nico v Tolminu. N. p. v m.! Imenovanje. Praktikant v račun- skem oddelku c. kr. gozdnega ravna- telsjtva v Gorici Hermenegild Jakončič je imenovan računskim asistentom. Nameščenje razpisanih učiteljskih slnžb v goriškem okrajnem glavarstvu. Učiteljem-voditeljem so imenovani: Maks Kuntih za Dol pri Opatjemselu; Karel Fiegl za Plave; Viktor Zgonik za Sv. Tomaž; Pavel Toroš za Vedrijan; Rihard Orel za Višnjevik; Filip Podgornik ža Gor. Trebušo; Andrej Vodopivec za Go- jače; AI. Vodopivec za Podlako; Kaca- fura, ucit. kand., za Kostanjevico; Ant. Tušar za Vrtovin; I. Reja za Levpo Za- vrh; Franc Podgornik za Vrata-Gor. Lo- kovec. Na mesta nadučiteljev pridejo: Jos. Zajec v Lig; Rih. Orel v Šmarje; Franc Troha zač. v Lokovec. Na mesta učiteljev pridejo: Pavel Plesničar v Aj- dovščino; Franc Zorn v Št. Andrež; Al- bin Stritar in Emil Zorn v Solkan; Fr. Gabrijelčič v Ložice; Furlani ml. v Pr- vačino. Na učiteljska mesta so imeno- vane: Ljudmila Gulin za Grgar, R. Kun- tih za Skrilje; Otilija Strel za Šmarje ; I. Tomažič za Vitovlje; abs. Mlekuš za Lokovec. Novi tržaški škof. — V zadnji številki našega lista smo po tržaškem „Piccolu" posneli vest, da je bil v četr- tek imenovan za tržaškega škofa msgr. Castellitz, profesor veronauka na tukaj- šnjem zenskem učiteljišču in ravnatelj centralnega semenišča. Pristavili smo tudi, da je bil „Piccolo" s tem imeno- vanjem zadovoljen. Tukajšnji list „II Corriere Friulano", ki je v svoji sobotni številki tudi po „Piccolu" zabilježil to vest, pa pravi, da mu je iz najbolj verodostojnega vira znano, da je msgr. Cestellitz že pred ča- som ponujeno mu škofovsko cast od- klonil in da vstraja pri tej svoji odklo- nitvi tudi še danes. Zaradi tega, pravi omenjeni list, ni imenovanje novega tržaškega škofa še nikakor dognana reč. Štrajk v Hilarjanski tlskarni traja dalje in ni upanja, da konča v kratkem času. Stavci so imeli posvetovanje in so sklenili vstrajati pri zahtevi, da mora vodstvo tiskarne odpovedati službo ü Original Victoria stroj! so najpnpravnejSi ta urnetno vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brez- plačno. Original Victoria stroji so najboljši lzüeieh /seh do- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina /laloga „Original- Vic torja" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles ,P u c li " orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševani & Čuk -- Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. jMaznariilo. „Centralna poHOJilnlca regintrovaiia zadruga z Olrtcjüiio zavez«" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41,j°ü (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po S1^0^ (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR.