Poftatne olaSone v gotovini Leto XX., št. 273; Ljubljana, četrtek 23. novembra 1939 Cena 2 Din Upravništvo. uuoiiona. Knaflievo 6 - Telefon štev. 3122, 3123. 3124, 3126 3126 Inseratni oddelek: Uubljana, Selen* burgovo ul. — tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg it. 7. Telefon st 2466. Podružnico Cehe: Kocenovo ulico 2 Telefon it 190. Računi pri Doit ček zavodi» Ljubljana it 17749 izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Kncfljevo ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. času primerna izjava Resolucij« Jugoslovenskega kulturnega kluba v Beogradu, ki so jo nedavno objavili listi, je v razdvojenosti sedanje dobe kakor blagodejen svetel žarek. Potrdila je, da so povsod med nami še možje, ki se zavedno priznavajo k osnovni misli naše kraljevine in ki jih dogodki niso oslepili in zastra-šili, kakor na žalost marsikaterega dobrega domoljuba. Beograjska resolucija ie polna zdravega pozitivizma, temelji na realnih političnih osnovah, priznava ustvarjeno stanje, a pri tem ne prikriva svojega prepričanja o pravilnosti narodnega edinstva. Izjave te vrste imajo v današnjih dneh svoj velik pomen zlasti zaradi tega. ker se je po vseh naših pokrajinah razpasla navada, kriviti za vse nevšečnosti ravno ono misel, ki je temelj države in ki nam je vsem pred dvajsetimi leti omogočila pristanek v varno zatočišče državne samostojnosti. Premnogi ljudje, ki nastopajo, pišejo in govore javnosti, ne spoznavajo dejstva, da smo v skoro nepremostljive težkoče zabredli zaradi krivega pojmovanja narodne misli, zaradi svoje upravne nesposobnosti in zaradi razuzdane medsebojne politične borbe, ne p>a zavoljo reš;ilne ideje, ki je nismo znali izvesti in spraviti v sklad z resničnim življenjem. V naši ožji domovini so ljudje, ki od časa do časa zapojejo himno okoliščini, da je Slovencev tako malo. Ta modrost se ie pri nas začula že pred leti, ko je nekdo zapel žalostinko usodi velikih narodov, češ da je zelo žalostna, ker velikega naroda nikoli ne morejo temeljito preveti osvežujoči vetrovi, dočim je pri nas veselo, ker nas zaradi naše majhnosti vsaka sapica skozi in skozi prepiha. Ta ugotovitev je takrat dokončno izčrpala »problem slovenstva«. Nedavno je neka sorodna duša zopet sentimentalno zavzdihnila in podučila svoje čitatelje nekako takole: »Meni se zdi življenje v majhnem narodu v socialnem, gospodarskem in kulturnem pogledu veliko ugodnejše nego življenje v velikem narodu « Ta stavek je bil napisan v neki naši reviji v zvezi s problemom našega obstoja po dogodkih zadnjega leta, ko je ves svet že imel bridko izkustvo, da so mali narodi le prečesto samo drobiž, s katerim velesile plačujejo svoje medsebojne račune. So pač na svetu ljudje, ki iih nobena stvar ne izuči in ki porabijo vsako priliko, da dokažejo, kako grozno so tuji vsemu sodobnemu dogajanju. Oboževalcev naše majhnosti je pri nas še več in njih naziranje kaj točno in posrečeno označuje francoska fraza, ki pravi, da si taki ljudje potrebo slikajo kot krepost. V našem konkretnem primeru bi se reklo, da našo najšibkejšo točko proglašajo za srečno prednost. Politična borba pa je med nami vzgojila še neko drugo vrsto ljudi, ki se neprestano tresejo za našo samobitnost, ki jo vidijo stalno v opas-nosti in zato sebi in drugim dopovedujejo. da se moramo z vsemi silami boriti zanjo. To so tisti, ki smatrajo za svojo prvo dolžnost smešiti vse, kar veruje v moč jugoslovenstva, z »jugo-slovenarstvom«. Iz strahu za samobitnost ne verujejo več v našo trobojnico, temveč le še v trofarbnice in že leta j ne delajo drugega, kakor da čistijo slo- j vanski plevel iz naše pisane in tiskane besede ter skušajo (postaviti kitajski zid med slovenstvom in slovanstvom. Kan bi dali ti ljudje za možnost aplikacije kake gotske teorije tudi za naše kraje, toda. na žalost, take sreče slo-venoborci nimajo. Ti pojavi so na moč značilni in očitujejo otročjo kljuboval-nost ljudi, ki se ne zavedajo resnosti današnjega položaja in ne pomislijo na posledice svoje gonje, ako bi kdo smatral njihovo početje za resno in pametno. Na vso srečo za našo celokupnost njihova idiosinkrpzija napram vsemu kar je jugoslovensko, med razsodnimi ljudmi in zlasti med ljudstvom ne nahaja odmeva in razumevanja. Ljudski sloji so daleč od takih smešnih doktrin in pri njih je globoko zasidrana zavest naše moralne skupnosti. Naše narodne množice so podzavestno prežete s slovanskim čustvovanjem in na tem temelju se vedno znova vzbuja ter oživlja tudi misel jugoslovenskega narodnega edinstva, ki je v trušču političnih borb bila potisnjena ob stran in v položaj pasivne obrambe. Ravno letošnji zunanjepolitični dogodki so mnogim odprli oči. so marsikoga streznili in temu prebujajočemu se boljšemu spoznanju so domoljubi Jugoslovenskega kulturnega kluba s svojo objavljeno resolucijo izkazali uslugo velike vrednosti Imena uglednih narodnih delavcev ki so podpisali pri današnjih razpaljenih strasteh vsekakor pogumno objavo so nam dokaz, da je misel jugoslovenske skupnosti krepko zakoreninjena med nami, in to je pomirljivo jamstvo za bodočnost. Novo razdobie v pomorski voini Za Angliio se le tudi Franclia odloilla za represalile, ki bodo imele po splošnem mneniu usodne posledice ne samo za Memclio. temneč tudi za nevtralne države Pariz, 22 nov. s. (Reuter). Francoska vlada je danes sprejela sklep, da enako kakoi angleška vlada, p od vzame ukrepe za pre-streženje nemškega izvoza. Uradna izjava, ki je bila o tem sklepu objavljena, pravi, da pomeni to represalijo proti nemškemu načinu vojevanja na morju, zlasti v zadnjih dneh. Pariz, 22. novembra. AA. (Havas Listi naglašajo, da je v svojem govoru, ki ga je imel predsednik angleške vlade Chamberlain v poslanski zbornici, jasno razloži- položaj, ki je nastal po nezakonitem uporabljanju min. Velika Britanija je v sporazumu s svojimi zavezniki sklenila začeti z represalijami. čeprav obžaluje, da mora storiti ta korak. Po najnovejših postopkih Nemčije prehaja pomorska vojna v novo razdobje. Vsi pariški časopisi posvečajo mnogo prostora temu vprašanju, ker bodo represalije imele za nemško go spodarstvo najtežje posledice. »Petit Pari si en« navaja stavek, ki ga je nekoč izrekel kancelar Hitler: Izvažati ali umreti Nemčija bo v bodoče mogla izvažati samo v Rusijo in jugovzhodno Evropo. Narodi pa plačujejo v blagu in se drže sistema kliringa. »Ordre« se bavi s konvencijami, po katerih so francosko-angieške pomorske sile plenile samo vojno tihotapsko blago, poslano v Nemčijo, ter pravi, da bo v bodoče zaplenjen ves uvoz in izvoz Nemčije, ki bo prišel v zavezniške roke. Do podobnih ukrepov je prišlo tudi leta 1915 po izjavi ; od 4. februarja ki jo je Nemčija dala glede poostritve podmorniške vojne. Toda an-gleško-francoske represalije bodo zdaj mnogo resnejše kot pred 25 leti, ker so v prejšnji vojni zavezniki pazili na to. da ne bi oškodovali trgovinskih interesov Zedinjenih držav. List dalje poudarja, da je nemško gospodarstvo mnogo občutljivejše glede vprašanja izvoza kot pa uvoza. Izvoz omogoča zbiranje deviz Nemčija je prisiljena na izmenjavo blaga Anglija in Francija bosta s svojim brodovjem onemogočili tudi to zamenjave. »Epoque« piše. da polaeanie min od strani Nemčije budo prizadeva tudi Holandi-jo, ter pripominja, da je mina slepo orožje, orožje z dvema ostrinama, ki lahko zadene tudi Nemčijo samo, ki s polaganiem min še bolj zapira svojo blokado. »Exeelsior« poudarja, da ta taktika polaganja min ne pomeni nobenega presenečenja. »Figaro« piše, da Nemčija s polaganjem min želi izvajati blokado Velike Britanije in jo zapreti od drugih držav. Drugi cilj poganja min je. da se onemogoči plovba ladij nevtralnih držav tretji pa je politične narave ter hoče z njim Nemčija izvajati pritisk na nevtralne države da bi aktivno posredovale za prenehanje sovražnosti obžalovati, da se je zatekel k takšnemu načinu vojevanja. Delavski »Daily Herald« pravi, da je sklep britanske vlade popolnoma utemeljen in umesten. London, 22. nov. a (Reuter). K včerajšnji napovedi ministrskega predsednika Chamberlaina, da bo Anglija izvajala proti Nemčiji represalije zaradi potapljanja ladij potom min, naglašajo v angleških uradnih krogih, da bo ukrenjeno vse potrebno, da ukrepi angleške vlade ne bodo prizadeli onega eksporta nevtralnih držav, za katerega je brez dvoma, da je po izvoru iz teh držav. Anglija eksporta nevtralnih držav nikakor noče ovirati Sicer pa je pomorska akcija Nemčije že od začetka vojne težko oškodovala tudi nevtralne države. Doslej je bilo tekom vojne potopljenih že 39 nevtralnih ladij, od tega 14 zaradi min. Pravi namen represalij Angleški tisk o p$lo!aju London 11 novembra A A (Reuter) Današnji listi pozdravljajo sk-ep britanske vlade, da bo z drastičnimi ukrepi odgovorila na poostreno pomorsko vojno. »Times« pravi, da so nekateri nemški ukrepi očitno v nasprotju z določili mednarodnega pomorskega prava. »Daily Telegraph« piše med drugim, da bodo tudi sosedi Nemčije nevšečno občutili poostreno morsko blokado, vedo pa naj, da Velika Britanija z odgovorom na brezobzirno vojno z minami na koncu koncev brani in varuje tudi pomorske koristi vseh evropskih držav. Opozicijski liberalni »News Chronicle« pravi med drugim, da bo vojna metoda ki 1 se je k njej zatekel sovražnik, morda napravila še dosti škode Veliki Britaniji, toda j na koncu bo imel sovražnik dosti vzroka London. 22. nov s Angleški radio ponovno poudarja, da ima sklep angleške vla de. da prepreči ves nemški izvoz en sam namen da prepreči Nemčiii dotok možem skih plačilnih sredstev ter na ta način skrajša vojno Neprijetnosti teT tudi 'zgu ba dohodkov, ki bodo s tem ukrepom an gleške vlade združene za nevtralne države so obžalovanja vredne, vendar si bosta Anglija in Francija prizadevali, da nevtral nim državam povzročita čim man,' škode Angleški vladi ni za represalije ostala no bena druga pot. ker ne more dovoliti da bi Nemčija prejemala tuja plačilna sred stva. medtem pa potapljala zavezniške m nevtralne ladje v nasprotju z vsemi med narodnimi zakoni »Times« piše, da je korak angleške vla de resen ter ima gotovo svoje slabe stra ni predstavlja pa za Angliio edino možen način represalije proti prekršitvam med narodnih zakonov s strani Nemč;je »Man chestet CJuardian« pravi, da mora IMemči ja izvažati aH pa propasti Najbolj bo sa deta s tem da odslej ne bo več imela na razpolago tujih plačilnih *redstev. Ameriška so3ba Washington 22 nov. s. (Havas.) V ame riških političnih krogih pripominjajo k na povedi ministrskega predsednika Chamberlaina za represalije napram Nemčiji, da tvorijo nemške plavajoče mine res grožnjo za mornarice vseh držav. Ameriški politični krogi odločitev angleške vlade za izvajanje represalij sicer obžalujejo, smatrajo pa vendar, da je ukrep upravičen. Ni sicer popolnoma v skladu z mednarodnimi zakoni, bil pa je uporabljen že v svetovni vojni ln ko so 'eta 1917. Zedinjene države vstopile v vojno, so vzele njegovo izvajnnie na znanje ter ga tudi same podpirale. Zato je pričakovati, da bo tudi ameriško javno mnenje, čeprav stoji na stališče. da je treba ob vsaki priliki braniti interese nevtralnih držav, razumelo razloge, ki so privedli Anglijo do odločitve Izvajanja takih represalij proti Nemčiji. Nemško stališče Berlin 22 novembra. AA. (DNB) Nemški politični krogi izjavljajo v zvezi s Chamberlainovo izjavo, da bo Velika Britanija začela izvajati represalije proti nemškemu izvozu, ker je Nemčija začela boj proti nemški blokadi, da se angleška pomorska vojna v vsakem primeru lahko imenuje morsko razbojnlštvo. Ce bo Anglija začela ropati ladje nevtralnih držav, se Pomen in odmevi g^sp&i^rske povezanosti med Anglija in Francijo Pariz, 22. nov. (Presse - informations) Francosko-angleška izjava z dne 17 t. m ki sta jo podala predsednik francoske Vade Daladier in predsednik angleške vlade Chamberlain v zadevi gospodarskega sodelovanja in vzajemnega izkoriščanja Gospodarskih možnosti, je izzvala v Nemčiii živahne komentarje. V Parizu pravijo da so ti komentarji prišli nekol'ko pozno ker so morali b'ti prej po nemški navaii izdelana potrebna gesla in dana natančna navodila glede stališča, ki ga nai nemški tisk zavzema nasoroti tej novi gnsp~dar*ki povezanosti med Francijo in Veliko Britanijo. Tudi naglašajo Francozi, da ie izjava napravila globok dojem na nemške vladne kroge ter jih zelo vznemirila. Prvi uspeh nove gospodarske pogodbe je že v tem da je Nemcem dokazala, kako prazna so vsa njihova prizadevanja, da bi med zaveznicama zasejali nezaupanje in neslogo. Dalje so v Londonu in v Parizu z novo pogodbo postavili nasproti nemški avtarkiji misel mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Pogodba pa nudi tudi nevtralcem izvestne ugodnosti, ker jim daje možnost nakupa blaga v Franciji in Angliji ter otvarja ostalim državam možnost obširnega izmenjavanja blaga. Ne-vtralci bodo tudi pozvani, naj se poslužijo teh ugodnosti. To obliubo so Nemci takoj pograbili in se vsi nrhovi komentani sučejo ravno okoli te točke. Fran^ori prav1 i o. da nemškim komentarjem manjka vsaka objektivna presoja nove francosko-angleške pogodbe ln jim vse njihove izjave narekuje le težka skrb, ker vi/dijo, da so in- teresi Nemč!je V opasnost1 Z >'o 'e trudijo da bi prepričali ne toliko domačo javnost kolikor ~sta'i svet. da je pog dba naperjena baš proti njemu V zvezi s tem oi5e^o o novi »Sveti alianri« in o nov?m gospodarskem Metternichi; ter naglašajo. da si hočejo zaveznik s to pogodbo po^r-rmti ves svet. ustvariti nekak monopol, uvesti diktaturo cen in uvesti tako razdelitev dobrin, ki bo služila samo niih političn hegemoniji Po nemškem mnenju mo-ajo biti nevtralci odslej pr'prav!jen: na pritisk ki bo ogražal ne samo nrhovo nevtralnost marveč celo njihovd suverenost Vendar pa. kakor pravijo Francozi d^ei s strani zaveznikov še ni priš'a nikakršna "rožnia pač pa so se Nemci poslužili že tega sred stva '"n »Ber1in°r B6rsen7e;+un?« orav\ da bo Nemč'ja s podrobno t^zomosjo pa ila. da-li se bodo nevtralci utonili francosko-angleški igri in do kake mere. Ako črtamo nemške proteste proti novi pogodbi, ni brez zanimivosti, da so v Ameriki sprejeli novo gospodarsko povezanost med Angl-jo in Francijo z velikim zadovoljstvom, naglašujoč, da bo pogodba onemogočila konkurenčni boj med za vernicama ter zlasti zavrla borbo cen. Pogodba je po mnenju Američanov orišla ravno v pravem trenutku, ko anvr^k-* uprava še'e išče sredstev, s katerim-" bf se zab-anile sunkovite fluktua<~iie na H^ffovTn tr"u Ravno z novo pogodbo bo om^-o^ar nemotena svetovna trgovina vk"jub volni. Razen tega oa priznavajo Američani, da ima pogodba večji pomen nego vojaška in politična zveza. temu ne bo nihče čudil, ker poznajo vsi angleške metode kršenja mednarodnih pravic ln zatiranja slabih. Sicer pa bodo najnovejši britanski ukrepi najbolj zadeli nevtralne države. Skrbi nevtralcev London, 22. nov. s. Reuter. Današnje holandsko časopisje očitno v smislu stališča holandske vlade soglasno kritizira odločitev angleške vlade, da bo odslej pre-piečiia ves nemški izvoz Listi izražajo mnenje, da bosta s tem prizadeti holandska trgovina in plovba. »Telegraaf« vprašuje. ah bodo tudi holandski tovarniški izdelki, izdelani iz nemških surovin, podvrženi zaplenitvi. V istem smislu pišejo belgijski listi, ki kažejo zaskrbljenost za belgijsko izvozno trgovino, zlasti v Južno Ameriko. Ameriško časopisje zavzema do sklepa angleške vlade deljeno stališče. »New York Times« pravijo, da bodo nevtralne države s tem ukrepom manj prizadete nego v letih 1914 do 1918 Nemčija si je sklepa angleške vlade sama kriva. Nova papeževa akcija Vatikan, 22. nov. z. Tu so se danes razširile vesti, da proučuje papež načrt, po katerem naj bi se sklicala mednarodna konferenca z nalogo, da bi v bodoče onemogočila borbo z nekontroliranimi minami. I Razgovori v Sofiji Sofija, 22. nov. z. Razgovori, ki jih je imel kralj Boris z lordom Lloydom, danskim ter norveškim poslanikom v Sofiji, so vzbudili v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. Splošno sodijo, da so imeli ti razgovori v glavnem namen pridobiti posamezne nevtralne države za to, da bi v kratkem povzele skupno iniciativo za obnovo miru in sklicanje mirovne konference. Rumunska živina za Nemčijo Bukarešta, 22. nov. o. (Reuter). V pogajanjih z rumunsko vlado je zastopnik nemške vlade dr. Clodius dosegel prvi uspeh. Rumunska vlada je pristala, da bo izvozila v Nemčijo večjo količino živine (30.000 glav goveda in 30.000 prašičev), in sicer do konca marca leta 1940. Glede dobave rumunskega petroleja Nemčiji sporazum doslej še ni bil dosežen. Vseameriška finančna konferenca končana Guatemala, 22. nov. AA. (Havas). Vseameriška konferenca finančnih ministrov se je včeraj končala. Soglasno so sprejeli resoluc jo, da bo prihodnja konferenca v Quitu v Ekvadorju. Datum bo pozneje objavljen. Blokada In mine Od začetka vojne so zaplenil? Angleži 44I.OOO ton blaga, namenjenega za Nemčijo — V torek zvečer je zadela zopet ena italijanska ladja na mCno London, 22. nov. sj. (Reuter). V prete-Klem tednu so angleške kontrolne oblasti zaplenile približno 14.000 ton vojno-tiho-tapskega blaga, za katerega sum jo, da je bilo namenjeno v Nemčijo. V tej količini je vključenih 3100 ton petrolejskih produk tov, 2900 ton bombaža in 1100 ton rudnin ln kovin. Skupno so od začetka vojne doslej angleške kontrolne postaje zaplenile 141.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo. Tri ang! "* kjer se ie p^pprlčal. da peklensk stroi še gre 8 novembra ^e še -trk val v neki monak^vski gostilni v noči nrd 8 in 9 novpmb-om Pa ie hotel bliz i Konstan-ca Dobesniti čez mejo a je bil are iran Himmler tud: navaia. da ie a*pn+a' organiziral Oton Sfrasser in da je to delo angleške *aine službe Nova nemška razkritja Berlin, 22 nov i. Nemška policija je dav objavila poročilo, iz katerega ie razvidno da ie v delo zapletena angleška tajna služba Intelligence Service v Haag v Uradno je bilo objavljeno da sta bila 9 nov aret rana šef angleške tajne služb« za ! zapadno Evropo Bess in kapetan Ste-.vens, ko sta hotela 9. novembra pr1 V—lu na Hcland^kem prekoračiti nem ko m jo. Strasser Elserja ne pozna Pariz, 22. nov br. i\enišk^ emigrantski pol tik Oton Strasser, ki se mudi sedaj v Par.zu, je danes izjavil novinaijem, da Elserja niti ne pozna in da sam nikoii ni bil član tako zvane »črne fronte«, kateii naj bi bil pripadal Elser. Nemški politik Oton Strasser se je rod i leta 1897 in se je kot mlad intelektualec takoj priključil Hitlerjevemu gibanju, ko je leta 1919 ustvaril skopaj s sedmimi tovariši svojo lastno organ zaci-jo. Kmaiu se je povzpel v prve vrste organizacije in leta 1925. je spadal med naj-odi.čnejše narodne socialiste. Po neuspehu v Monakovem 1 1923 ko je bil Hitler zaprt, je Oton Strasser skupaj z bratom Ge-orgc-m n dr Gobbelsom v d ževal uporni duh v organizaciji Bil je vedno na skrajni levici stranke in ko je stranka prišla na krmilo, se ta radikalni revolucionar nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da je stranka prevzela vlado. Ko je bila v juniju 1934. odkrita velika zarota, ki so jo organiz:rali rad'kalni elementi Viarodno socialistične stranke proti Hitlerju in njegovim tovarišem, sta bila brata Oton in Georg kolovodje upornikov Dočim je bil Georg aretiran in obsojen na smrt, je Oton Strasser pobegnil v inozemstvo, kjer je z drugimi emigranti ustanovil črno fronto Ta organizacija ie imela najprej svoj sedež na Češkoslovaškem, kjer je izda ala liste ki so ostro napadali Hitlerja in njegov režim. Po septembrskih d jgodkih 1938 je Oton Strasser odpotoval v Švico, kjer je nadaljeval svojo akcijo. Takoj po monakovskem atentatu so nemške oblasti zahtevale njegovo izroč tev toda tudi to pot se mu je posrečilo pravočasno pobegniti v Francijo. Nemški očitki Angliji Berlin, 22 nov. br. (DNB). Uradni komunikeji o rezultatih preiskave v zvezi z monakovskim atentatom so izzvali v vsej Nemčiji veliko pozornost. Listi danes na-glaajo da je nemška policija v izredno kratkem času izvršila mojstrsko delo in podala nov in neizpodbiten dokaz, da je angleški Intelligence Servicc dejansko odgo- voren za monakovski zločin Listi tudi na-glašajo, da se je treba dejansko zahvaliti zgolj Previdnosti, da se Hitlerju nič ni zgodilo. »Deutscher Dienst« priobčuje tele podrobnosti o monakjvskem atentatu: Takoj po atentatu, ki se je pnpetil 8. novembra zvečer, je vsa nemška policija stopila v akcijo. Skoraj ob istem času. ko se je zlo čin pripetil, se je začelo obkoljevanje aten tatorja. Vse obmejne prehv>de je dala policija zapreti. Vse odprte meje so prišle pod strogo nadzorstvo. Ob istem času ie odpotovala v Monakovo posebna komisija Kraj zločina je dala hermetičn<. zapreti takoj po odvozu ranjencev in mrtvecev V noč' z 8. na 9. n »vembra se je začelo pospešeno delo. Proučili so podrobno vse podrobnosti. Smotrno zasledovanje in iska nje je trajalo več dni in noči. Policija ie naš'a več predmetov, ki so dali prvo opo rišče za rekonstrukcijo zločina Mogla je rekonstruirati tip ure obseg razstreliva in kraj kjer je stal pekleiski stroj. Na tej podlagi je preiskovaina komisija sestavljena iz članov tajne državne polici je nadaljevala delo Vpoštevala je tud mnogo informacij, k; so r-ispele iz vseh krajev Nemčije Zločinec ni mcgel ubeža ti Obroč okob niega se je čedalie boli zoževa! Vsa znamenja so kazala na Elser ja Rekonstruirali so vse njegovo življenje v vseh podrobnostih m se prepričali, da ie aretiranec pravi zloč nec Centra'a britanskega »Inteligence Servi c?a« za zapadno Evropo ki se nahaja * Haagu je že zdavnaj poskušala kovati za rote v Nemčiji in vprizarjati atentate. V ta namen je stopila v zvezo z dozdevnim nemškimi revolucionarnimi organizacijami pr čemer so ji služila za podlago poročila nemških emigrantov. Britanska vlada n od nje odvisn' Intelligence-Service sta si do mišlja'a da obstoji v nem:k- narodno so cia'istični stranki in v nem^k voiski opo zicija k- ji je namen povzročiti revolucijo Funkcionarji nemške policije imajo nalog da stopijo v zvezo z angleško terorističn in revolucionarno centralo v Haagu M sleč, da se pogovarjajo z nem^k.mi revo lucionarnimi častniki, so zastopniki Intelli gence Servicea sporočili nemšlim funkcio narjem svoje namene in načrte. Da bodo v sta'ni zvezi z dozdevnimi nemškimi čast niki, so jih angleški agenti opremili z emi sijskimi in sprejemnimi radijskimi apara ti. Šefa te centrale Intelligence Servicea Bess in stotn'k Stevens sta sku?a'a 9. no vembra prekorač ti ho'andsko mejo pri me stu Venlu. kier pa so ju organi nem5ke po lici je prijeli in izročili državni tajni poli ciji. Kaj para vi j 0 Angleži London, 22. nov br Listi danes živahno komentirajo snočnje objave nemške policije in nemškega poročevalskega urada, v katerih je bilo nag'ašeno, da ie bil atentat v Monakovu na osnovi podatkov, ki jih je zbrala nemška policija, zasnovan in financiran od angleškega Intelligence Servicea Pri tem objavljajo izjave angleških uradnih krogov, k' zatrjujejo, da niso imen nič skupnega z incidentom pn Venlu dne 9. novembra, ko sta bila neki Bess m Stevens ugrabljena od nemških policijskih agentov. Tudi Elser, ki je osumljen atentata, angleški policiji ni bil znan. V ostalem pravijo listi, da metode, s katerimi je bila izvršena preiskava, zelo spominjajo na preiskavo, ki je bila uvedena leta 1933 po požigu nemškega državnega zbora, katerega so bili obtoženi komunisti. Pri tem opozar jajo, da je nemška policija v smislu svojih uradnih objav Elserja aretirala že kmalu po atentatu Preiskava proti njemu je trajala celih 6 dni in šele v tem času je bil Flserjev odpor toliko strt. da ie podal popolno priznanje atentata. In spet je traja lo 7 dni. da so bili podatki o dosedanji preiskavi objavljeni. Zakaj nemška vojska še ni izvršila napada Po francoskem mnenju še ni povsem izpopolnjena je pa kljub temu stalno pripravljena, da preide v ofenzivo Pariz, 22 nov j. (Presse lnforma'ions) Eden izmed vzrokov, zakaj Nemci oklevajo z ofenzivo na zapadni fronti, utegne biti po francoskem mnenju tudi pomanjkljivost v organizaciji nemške armade Dasi so Nemci v splošnem prepričani, da je njihova vojska močnejša in bolj moderno opremljena kakor armade zaveznikov. vendar zlasti organizacija njihove stalne vojske nikakor še ni popolna Letos ima nemška armada v svojih 54 divizijah samo 20 do 23 000 aktivn;h oficirjev med katerimi pa je 4000 do 6000 takih, ki so bili leta 1919 odpuščeni iz kadrske službe Če naj bi bila nemška vojska po številu častnikov tako dopolnjena, kakor je bila L 1914.. ali kakor je zdaj n. pr francoska vojska, bi morala imeti najmanj 35.000 do 40.000 aktivn h častnikov Prav tako se občuti v nemški vojski po francoskem mnenju pomanjkanje rezervnih oficirjev Glede podčastnikov ki predstavljajo odličen material je zanimivo študirati nemške vojaške revije, iz katerih se lahko razvidi, kako hudo krizo je Nemčija po letu 1932 preživela v obnavljanju svoje stalne vojske. V novembru 1938 je bilo pomankanje podčastnikov tako veliko, da so bile posamezne vojaške edinice skoraj nezmožne kake akcije V razdobju od 1919 do 1935 nI mogla Nemčija niti vpoklicati niti vežbati svojega moškega naraščaja Od leta 1935 oa do pr četka vojne je normalno vežbala po 5 do 6 letnikov hkrati, kar pomeni 1.8°0 000 vojakov. Druga skupina njene vojske — večinoma rezervisti pripadajoči ramim tehničnim poklicem so *l"žiH v letih 1919 do 1939 trimesečni rok. tako da se ie v celem izvežbalo Se nadaljnjih 800 000 mož. K temu je treba prišteti še približno 50.000 bivših avstrijskih državljanov, Septembra 1939 torej Nemčija pri svujih 80 milijon h prebivalcev ni mogla postav t: več kot 130 divizij Zaradi tega je zdaj v vojnem času prisiljena, da izpopolnjuje svojo armado na tisto stanje, ki odgovarja številu njenega prebivalstva Glede tehnične opreme nemška voiska ni mogla dohiteti zavezniških armad Njani prvi lahki tanki so takoj snoče ka pokazali, da imajo prelahke oklepe da ?o preslabe oboroženi in da je sistem goniln;h verig prelahko dimenzioniran Sled:la sta dva nova modela tankov, pri katerih pa so bile dodane le malenkostne izboljšave Zarad tega ie začelo vojno pove^tvo lani uva jati dva nova. dosti bolje oborožena mo dela tankov ki pa ob napadu na Poljskr še niso biil na razpolago v toMkem števru. da bi že tedaj lahko z njimi nadomestil modela 3 in 4 Glede udarnosti sp tud; nov tanki po mneniu strokovnjakov še zda1°k-ne morejo primerjati n pr s francoskimi Nemško topništvo prav tako trpi na Pomanjkanju aktivnega moštva in ofi-irjev ter materialnih rezerv Nemška »Reirhs-wehr« s svojimi 100 000 možmi, ki 1ih je smela imeti po določbah versajskega miru. je imela samo 25 topniških edinic s približno 400 oficirji Današnja nemška armada bi morala imeti z rezervami vred najmanj 650 artilerijskih edinic. Nemško vojno poročilo Berlin, 22. nov br. Vrhovno pove j tvo nemške vojske ie objavilo danes nasled n1e poročlo: Na pnsunfmli t^^knb »sradn? frortf le slabotno topniško streljanje Letalstvo Je včeraj spe« t^rS*lo evo*e Izvidniške polete nad angleškim ozemljem vse do Seapa Flowa. izvtdnHfci poleti nad francoskim ozemljem so se raoBrili na Jui- I no Francijo. V svrho obrambe nemi* e za-' padne meje so bila včeraj kakor prejšnje dni v akciji številna lovska letala, ki pa niso prišla v slik » sovražnikom in tudi protiletalsko topništvo v zapadu« obrambnem področju n} imelo nobenega povoda za delovanje. Francosko vojno poročilo Pariz, 22 nov. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 158. vojno poročilo: V pretekli noči se na fronti ni pripetilo nič omembe vrednega. Topovski ogenj na fronti Pariz, 22. nov. a (Reuier). Nad zapadno fronto sta bili danes v zračni bitki sestreljeni dve nemški letali. Za tretje domnevajo. da je bilo sestreljeno nad Severa m mor-jem Nemška artilerija je danes vzhodno od Saarbriickena in pri Bliesu s topovi vseh kalibrov obstreljevala francosko fronto v globini poldrugega kflometra za prvimi linijam . Merodajni vojaški krogi mislijo, da utegne v vojaškem položaju na zapadni fronti priti do velike izpremembe, če nastopi mraz. Nemške čete so še nameščene tuli v predelu med Holandsko in Renom, ter so stalno pripravljene na pohod. Mraz bi utrdil močvirnata tla na tem ozemlju. Nemški bombniki nad Anglijo London, 22. nov. s. (Reuter). Nemški •ombn ki so se danes popoldne pojavili nad šetlandskim otočje. Metali so bombe in -.treljali s strojnicami. V nekem mestu je bil letalski alarm, vendar je že malo časa K>zneje sledil znak da je nevarnost minl-'a. V južnem TCs*exu so stopili v akc jo proti--■talski topovi letal pa ni bilo opazi tL Nemško letalo so opazili opoldne tudi ad ustjem Temze. Protiletalsko topništvo e otvorilo ogenj ter prisililo letalo, da se fe dvignilo v veliko višino Angleška lovska etala so nemško letalo zasledovala, nakai ie je to spustilo prav n zko ter se skoro -adevak) ob strehe hiš neke vasi. Ko se je °talo oddaljevalo so ga angleška letala še •edno zasledovala. Nem'ki bombnik ki je bfl včeraj sestre-;pji ob kentski obali v bližini mesta Deal i bdi hidroplan, tipa Dorn er. Neka angleška !ad*a je včeraj v Sever em morju rešila tri nemške letalce v ložlii< pm čolnu ter jih izkrcala v Angliji sili so oč'tno člani posadke enesra 'zrne«" 'emšk h letal ki so jih v soboto in nedeljo no-j-pi nad ^""Vjo. London, 22 nov s (Re"terV Današoi' bombni napad na S^M^ndsko otočje ie izvedlo 6 nem^Vh bo^bn;kov Level; so zelo nizko tpr vrgli več bomb kj pa niso na-->rav:le škode. Ves napad jp t-aial s°mr 'etrt ure Prot^etalsko too-^štvo ie nemška letala k^n*no predalo I etala so odštela v vzhodni smpri. ★ Al mir al Gepratte f Brest, 22. novembra AA. (Havas) Pod-admiral Gepratte je nocoj umrl v starosti 83 let. Ko je Izbruhnila svetovna vojna, je bil pokojni Gepratte poslan v Dardane-le. Posebno se je odlikoval 18. marca 1915 s svojo neustrašenostjo, ko je hotel tzvoje-vati prehod skozi morsko ožino Dardanele Tedaj je tudi napredoval v podadmirala Po vojni je bil izvoljen za narodnega poslanca v Flnipteru, nakar se je umaknil v Brest. Bil je tudi član pomorske akademije. * Pokojnik je bil znan prijatelj nagega naroda že izza svetovne vojne, še pred nekaj leti je obiskal Beograd in je bil tedaj zelo počaščen od kraljevskega doma vlade in javnosti. Reorganizacija fašistične stranke Rim, 22. nov br. V ses' ivu fašistične stranke so bile danes Izvršene nove pomembne spremembe. S posebnim dekretom jiinistrskega predsednika je bdi uk'njen položaj inšpektorjev stranke in so bili s tem odstavljeni vsi dosedanji njeni inšpektorji Ustanovljen je bil nov položaj zaupnikov faSistiftne stranke, ki pa ne bodo člani nacionalnega fašist čneea sveta. Odstavije- a je bila tudi dosedanja vrhovna fašistična disciplinarna komisija. V komisijo so pr šli ->ov lju."je. šveVc-nemška ' vinska pogajanja Os!« 22 nov br Tu. je bil dane? objav en uradni komunike o norveško-nemških prel minam ;h trerovi nekih pogajanjih Delegaciji obeh viad sta imeli od 16. do 21. novembra več sej na katerih sta fiksirali vprašan ia. ki bi jih bilo treba urediti z novo trgovinsko pogodbo med obema d*žava ma Včerai so b la podajanja prekiniena ir se je nemška delegrc'ja vrnila v BsrMn. Se-1a-' bosta obe vlad5 oroučili na^pta vpraša nja. nakar se bodo 1a*ko pričela n**ava po raia"la rs novo nrM!tPv trgo- ?r-^oga pr^ Tieta med Nemčijo !n No; . eško. \merTka ln ILp-stt.lr Wash'ngton. 22 nov s. (Havas). Tapon -!ki poslanik Ho inu* ie v rar-govom z novinarji Izrazil upanje da se bodo kmalv •načela japonsko-ameriška pogajanja za *klen!tev novega trgovinskega sporazuma ki na.1 nadomesti «*tnrega ki po odpovedi s strani Zasilen'h d^v v ianua-iu poteče. Ameri?ki pos^nik Grew bo v Tok'u v kratkem glede tega stonll v stik z iapon sko vlado Horinuši 1e da'je 'zraril ž®11o da bi bil medtem med Japonsko in Zedi-njen mi d'ž^vam! dosežen nrovizomi sroo-razum da se do sklenitve nove pogodbe nadaljuje Izmenjava blaga na dosedanji -»odlagi. Pomirjenje na Finskem Helsinki, 22. nov. s. 2ivl'enje v Helsinkih se naglo normalizira. Z jutrišnjim dnem se otonov4 pouk tudi na sre^n'ih ln osnovnih šo'ah Deca k' ie bila evakuirana, se bo sm^ia ?. dovoljenjem oblasti spet «rn ti v mp.«ta. Snoči ie imel *v\ »rin-n^mi •ninister Tannor k-' je ffnp-fri! orO^-gij države obeležil kot zadovoljiv. Naglasil je. da se f nski izvoz v zadnjem času ni niti najmanj zmanjšal. I Angleški vojni minister o vojaškem položaju Ekspose Hore Belishe v parlamentu — Milijon mož v Ang&ji pod orožjem London, 22. nov. s. (Reuter) Vojni minister Hore Belisha je podal danes pred parlamentom svoje redno poročilo o vojaškem položaju. Uvodoma je Izrekel priznanje poljski armadi ter izjavil, da so vojaške operacije na Poljskem olajšale zaveznikom priprave na zapadni fronti. Francoska vojaka se Je lahko koncentrirala ln tudi angleška armada je lahko nemoteno zavzela svoje postojanke. Sedaj se poljska armada reformira v prijateljski zemlji tn kakor magnet privlačuje Poljake z vseh delov sveta. Duh poljskega naroda ni Ul Izgubljen v pepelu poljskih cerkev, vasi In mest. Angleška ekspedlcllska vojska je štela v času ko je podal svoj zadnji ekspoze, 158.000 mož. Od tedaj dalje je prišlo vsak teden nekaj novih tisočev in do pomladi bo angleška vojska še nadalje pomnožena ter ojačena z novo vojno opremo. Ojačevala se bo stalno naprej do končne zmage. Sedaj Je že skoro mil«Ion mož v Angliji v vežbl. Med njimi Je 85.000 prostovoljcev. Maginotova linija je merilo za dolg. ki ga mora plačati vsak svobodni narod za svolo varnost. Franciia ie zgradila Magi-notovo linijo kllub ftnančnim težavam Medtem ko mora Nemčija braniti samo 200 milj svoje meje, je morala Francija računati z možnostjo nemškega napada na črti. dolgi 700 mili. od Severnega morja dalje proti 1ugu. Sektor, ki je trenutno odrejen angleški armadi, po veličini seveda ni v primeri z Maginotovo liniio. vendar je bil opremllen v naprel z utrdbami To dplo so naši vojaki po svolem prihodu dovršili ln IzboHšall. Opravili so svolo nalogo z voljo Oprema armade 1e zahtevala ogromne količine živeža ln oblek. Skladišča armade so razdeliena v daMavi več sto mili. V začetku vojne je angleška ekspedicijska voj- ska porabila za transporte 500 ton petroleja dnevno. Angleška armada stalno naraSča. Vsak teden ji je dodanih 300 rezervnih oficirjev in 7000 oficirjev je napredovalo iz vrst moštva. Ob priliki nedavnega obiska na fronti sem dobil ohrabrujoč vtis o pogumu in razpoloženju angleških čet, katerih zdravje je izvrstno. Procent bolnih je manjši na fronti nego doma. Vsak dan nas najde močnejše, tek časa pa nima Istega učinka na sovražnikovo gospodarstvo. Ce hoče sovražnik zmagati, bi moral prodreti skozi obrambne postojanke zaveznikov. Napad na te pričakujemo z zaupanjem. Z naše strani si lahko dovolimo, da Izberemo najugodnejši trenutek. Nobene needinosti nI v naših vrstah ln nobenih nasprotujočih si sklepov. Naša strategija Je določena v naprej in ravno tako tudi Izid vojne. Vodja opozicije Attlee je izjavil, da Je zadovoljen z ekspozejem vojnega ministra, hotel pa bi močnejšega zagotovila, da bodo vsi viri. ki so Angliji na razpolago, primerno izrabljeni. Sedaj o tem ne more biti razprave, toda v novem zasedanju parlamenta bo stavil v imenu delavske stranke predlog za tajno sejo parlamenta, na kateri bodo ta vprašanja proučena- V istem smislu je govoril v imenu liberalcev poslanec Lorrls. Podtajnik za zunanje zadeve Bnttler Je Izjavil na neko vprašanje, da vlada upa, da bo mogoče povečati trgovinski promet z Italijo. Sporazum med angleško ln italijansko vlado določa ustanovitev stalnega mešanega komiteja, ki bo proučeval vsa trgovinska in finančna vprašanja, ki zanimajo cbe državi ter stavil obema vladama v vsakem primeru odgovarjajoče predloge glede ukrepov, ki naj jih podvzameta. Razmere na češkem Vsi češki cariniki na meji in graničarji zamenjam z nemškim osebjem London, 22 nov. v. Današnji »Times« objavlja obširno poročilo nekega opazovalca o poslednjih dogodkih v Pragi. V poročilu navaja da se je intervencija nemške policije izvršila v glavnem v noči 17. novembra. Borbe v dijaških domovih, preiskave in aretacije so trajale od 3. ponoči do 8. zjutraj, ko so oddelki policije In Ge-stapo zasedli poslopja vseh čeških visokih šol. Profesorje, docente In dijake so aretirali ter jih odgnali na Igrišče Sparte, kjer so ji razporedili v posamezne oddelke, zasliševali ln kjer so bile izvršene pozneje tudi smitne obsodbe nad prvimi 9 češkimi študenti, ki so bili predsedniki posameznih akademskih organizacij. Nadalje so bili aretirani rektorji V8eh visokih šol, vsi dekani in novi profesorji. S klinike je policija odpeljala tudi znamenitega kirurga prof. dr. Arnolda Jiraska. Med prvimi ustreljenimi študenti je bil tudi mladi dr. Matoušek, sin bivšega češkoslovaškega trgovinskega ministra Matouška. Policija Je izvršila preiskave tudi na nekaterih srednjih šolah in je bilo aretiranih tudi več srednješolcev. Večino študentov, kolikor jih niso med tem izpustili, so odvedli v koncentracijska taborišča. Amsterdam, 22. nov. p. List »Het Velk« je objavil razgovor z ugledno češko osebnostjo, ki je prispela iz Prage in ki je potrdila vse vesti, objavljene doclej v inozemstvu o dogodkih v češiko-moravškem protektoratu, o justifikacijah. streljanju na ulicah in preganjanju češkega prebivalstva Kljub strogim ukrepom se je češkim dijakom vseeno posrečilo razdrti tiskan pro glas. v katerem pozivajo češko prebivalstvo, naj ne pozabi na svobodo in naj ne omahuje v borbi za domovino London, 22. nov p Reuterjev urad poroča. da razmere v čeMcomoravskem protektoratu še vedno niso normalizirane. Aretacije se neprestano nadaljujejo Na meji protektorata so bili zamenjani vsi carinski uradnik« in graničarji če*ke narodnosti. London. 22 nov. s. Angleški radio javlja da je sedaj tudi,nemškim državljanom brez posebnega dovolienja prepovedano potovanje v češko moravski protektorat. Ban dr $ubašič na obisku v Dalmaciji 7 >eb, 22 nov o Nocoi ie ban dr Su- -i 'č odpotoval na prvi uradni obisk v Dalmacijo ter bo prispel jutri v Split — Spremlia ga šef kabineta Sipuš ter predstojniki oddelkov dr Rasukin, inž. Pavešič :n Kolar. Upokojitev visokih oficirjev Beograd. 22. nov. v. S kraljevskm uka-^»m je bil upokojen brigadni general Velj-ko šapovič Dal^e so upokojeni polkovniki Djordje Petrovič Mihael Lukanc. koman, dant ljubljanskega artilerijskega polka, in Konrad Tobis. Legar v Osijeku Osljek, 22. nov. o. V Osijeku se je razširila epidemija legarja. Doslej je obolelo okoli 50 ljudi in sta dve osebi že umrli. Legar se ie največ razširil v spodnjem mestu kjer so zaprli tudi nekatere javne lokale. Menijo, da se je legar pojavil zaradi pitja vode iz Drave, zaradi česar bodo čimprej skušali Izkopati vodnjake v predmestju Pampas. od koder bi črpali vodo za mestni vodovod, ki dobiva doslej vodo Se vedno lz Drava Neurje v Travniku Travnik, 22. nov. o. V Travniku in okolici je divjalo pred snočnjim silno neurje s snegom in dežjem. Močna burja je podirala hiše ln drevesa ter odnašala strehe, vrata, dimnike ln opeko. Mesto Travnik je bilo hudo prizadeto ker Je vihar poruSil mnogo streh ter razmetal no ulicah oneko. V mestnem parku ie podrl veliko jablano, ki 1p padla na streho noslopia sreskega sodišča ter Jo močno poškodovala. Na mnogih krajih so bile potrgane telefonske ln brzojavne žice. Povzročena Skoda je znatna. Tako so v Dresdenu zadržali vse potnike, ki niso imeli dovoljenja Neurath podal ostavko ? London, 22. nov. o. (Exchanges Tele-graph). Angleški list; poročajo, da je pro-tektor Neurath podal ostavko, ker meni, da mu ni uspela naloga za pomirjenje češkega naroda, vendar ni pričakovati, da bd kancelar Hitler ugodil želji protektorja Neuratha. ★ Položaj v Avstriji uondon, 22. nov. v. Kakor poroča agencija Reuter, je državni podtajnik v zunan;'em ministrstvu Buttler danes popoldne v spodnji zbornici izjavil na tozadevno vprašanje, da se doslej še niso vršli nikaki razgovori med angleško in francosko vlado, pri katerih naj bi se bilo obravnavalo tudi vprašanje restavracije Habsburžanov v Avstriji. Iz zasedene Poljske RraKov, 22. nov. br. General guverner poljskega' ozemlja Frank je izdal vrsto novih odredb, ki urejajo finančni položaj uprave tega ozemlja. Predvsem so nemške oblasti zaplenile vse premičnine in nepremičnine dosedanje poljske države. Nadalje je bilo odrejeno, da • »stane kot plač:lno sredstvo v veljavi dosedanji poljski zlot. Pariz, 22. nov. s. (Havas). Neka nemška potova'na družba je razposlala iz Berlina v nevtralne države, tako tud: na Madžarsko, plakate z napisom: »Posetite razvaline Varšave!« Temu nasproti ugotavljajo, da so nemške ob'asti na drugi strani preprečile celo, da bi Rdeči križ iz Ženeve poslal najpotrebnejša zdravila, obveze itd., čeprav je znano, da vladajo v Varšavi sedaj obupne zdravstvene razmere. Iz državne službe Beograd, 22. nov. p. Premeščeni sta u&-teljic. Marija Pahor iz Skaručne ter učiteljica Marija Polak iz Celja, na šolo za defektno deco v Ljubljani. Premeščen je k carinarnici na Rakeku carinik 8. pol. skupine Stevan Pekič Iz Ljubljane. Iz Hrvatske nogometne zveze Zagreb, 22. nov. o. V hrvatski nogometni zvezi je prevzel tajništvo Ivo Sušte namesto dosedanjega tajnika Bogdana Čuvaja, ki je odstopiL Tekme med beograjskimi in zagrebškimi klubi Zagreb, 22. nov. a Hašk se je dogovoril za dve tekmi z beograjsko Jugoslavijo in sicer 3. decembra v Beogradu ter 8 decembra v Zagrebu, Gradjanski pa za dve tekmi z BSK in s'cer 3. decembra v Zagrebu in 10. decembra v Beogradu. Naš Izvoz v Palestino Beograd, 22. nov. AA. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je bila seja kompenzac jekega odbora, ki so se je udeležili zastopniki gospodarskih ministrstev. Na seji so razpravljali o vprašanju izvoza blaga v Palestino. Končni sklep o tem vpraSanju bo padel prihodnje dnL Vremenska napoved Zemunska: Hladno In povečini jasno vreme v primorju. Polagoma se bo vreme na zapadni polovici države ln v severnih krajih zboljSalo ln se bo tu pa tam zjasnilo. V južni polovici države bo ostalo oblačno ln bo tu pa tam deževalo ali pa W0k Osvoboditev Maribora V iutru 23. novembra pred 21 leti ie general Maister x razorožitvijo „Zelene garde" odloiil niegovo usodo Maribor, 22. novembra. V današnjih časih se Mariborčani prav posebno živo spominjamo odločilnih oktobrskih in novembrskih dogodkov leta 1918. v Mariboru, ko je šlo za usodo Maribora. Tedaj so bili na odločilnih mestih možje, ki so s svojo neustrašenostjo in s svojim pogumom riskirali lastno življenje za dobrobit in osvobojenje obmejnih Slovencev. Mea njimi je bil predvsem general Rudolf Maister, ki je začutil že med svetovno vojno v sebi veliko poslanstvo za tisti čas, ko bo preko naših obmejnih pokrajin zmagovito poletela misel svobode in zedinjenja. General Maister je že leta 1916 oz. 1917. zbiral okoli sebe zavedne slovenske častni- I ke, s katerimi se je razgovarjal o važnih stvareh na posebnih tajnih sestankih. Tako se je general Maister temeljito pripravljal na oni veliki trenutek, ko je lahko vse svoje sposobnosti in vrline izkoristil v prid obmejnim Slovencem. General Maister je izvršil predvsem dva odločilna udarca, s katerima je zagotovil usodo Maribora v mejah Jugoslavije. Prvi njegov udarec je bila mojstrska poteza dne 1. novembra 1918, ko se je z junaškim nastopom polastil vojaškega vodstva v Mariboru. Druga njegova mojstrska poteza pa je bila energična, brezhibno uspela razorožitev zloglasne zelene garde v Mariboru v noči na 23. november leta 1918. Ne bi bilo pa mogoče misliti na ta uspešen sunek v nasprotnikovo gnezdo, ako ne bi bil general Maister na lastno odgovornost odredil 10. novembra 1918 mobilizacije, ki mu je omogočila, da je v rekordnem časa formiral v Mariboru pešpolk, topništvo in razen tega oddelek konjenice. To mobilizacijsko povelje je bilo nujno potrebno, ker se je iz zasede pripravljal na napad nevaren sovražnik, »Marburger Schutz-zwehr« ali mariborska »Zelena garda«. To vojaško formacijo so namreč organizirali mariborski Nemci pod videzom vzdrževanja javnega reda in miru pred možnostjo plenjenja ter ropanja od strani vojaških oddelkov, ki so se tedaj vračali iz fronte preko Maribora. Ta skupna nevarnost je narekovala poseben sporazum, ki sta ga sklenila Narodni svet in tedaj v nemških rokah nahajajoča se mariborska mestna občina, ki je bil objavljen dne 3. novembra 1918. Toda ta dogovor je slonel na trhlih temelilh, četudi so zeleni gardisti 4. novembra prisegli generalu Maistru pokorščino kot svojemu vrhovnemu poveljniku, število zelenih gardistov je sumljivo naraščalo, tako da je zelena garda štela pred Maistrovo mobilizacijo 3 bataljone po 400 mol: pod poveljstvom podpolkovnika Kodo-lltseha. Spričo dvojnih vojaških formacij je postajalo stanje v Mariboru iz dneva v dan vse težje in neznosnejše. Zeleni gardisti so pričeli izzivati. Prvi večji incident je bil v oči na 18. novembra. V središču mesta se je razvila med Maistrovimi borci in zelenimi gardisti prava bitka. Na državnem mostu je bil ustreljen Maistrov konjenik Franc Vauhnik. V Mlinski ulici pa je bil napaden narednik Konečnik. Ti množeči se incidenti niso napovedovali ničesar dobrega. Svinčeno vzdušje je ležalo nad našo lepo obdravsko metropolo. Položaj je zorel k odločitvi. Odločilni udarec so pospešile tudi zaupne informacije, po katerih so pripravljali zeleni gardisti po graških navodilih in pod vodstvom podpolkovnika Kodolitscha razorožitev vseh vojaških oddelkov, ki so bih pod vodstvom generala Maistra. Ko se je izvedelo, da je Kodolitsch odpotoval v največji tišini v Gradec po navodila za razorožitev Maistrovih oddelkov, je bilo treba hiteti. Navzlic drugačnim navodilom iz Ljubljane se je general Maister odločil po svoje. Dogodki so pokazali, da je imel Maister prav. Razorožitev je bila izvršena točno po temeljito pretehtanem načrtu. 22. novembra je dal general Maister svojim častnikom povelje, naj bodo ob 2. popoldne zbrani v častniški menzi. Točno ob napovedani uri je prispel general Maister v menzo in nagovoril svoje zveste častnike s sledečimi besedami: »Mislim, da ni med nami izdajalca, a vendar, dragi tovariši, predno vam razložim svoj sklep, mi mora vsakdo priseči, da bo molčal ko grob o namerah, ki jih mislim izvršiti.« Po zaprisegi, je general Maister nadaljeval: »Zadnji dogodki so me prepričali, da moramo razorožiti nemško gardo, ki postaja zadnje čase vedno bolj agresivna in izigrava moja povelja. Veliki trenutek nas kliče in zato vas pozivam, da bo vsak izvršil brezpogojno svojo dolžnost napram domovini. Tisočletno suženjstvo je na tleh in še enkrat vam kličem: »Naprej do končne zmage«. Ob 21. uri so se zbrali pri generalu Maistru podpolkovnik škabar, podpolkovnik Cvirn, major Vaupotič, kapetani Dolar, Kos in Lukman ter poročniki Malenšek, Guštin in Gračner. Na tem posvetu je bil natančno izdelan načrt razorožitve, ki je bila zapovedana za 23. november ob 4. zjutraj. Noč na 23. november je bil Maister do 4. zjutraj v meljski vojašnici, nakar je šel v spremstvu svojih častnikov na pošto, in so Maistrovi vojaški oddelki prevzeli telefonsko in brzojavno službo na glavni pošti, na kolodvorski pošti in na koroškem kolodvoru. Razorožitev so izvedli Maistrovi oddelki brezhibno. Sedem minut po 4. je bila že razorožena glavna formacija zelene garde v dravski vojašnici. V 47 minutah so bili razoroženi vsi oddelki zelene garde. Krvavih incidentov ni bilo izvzemši primer schutzwehrovskega poročnika Gugia, ki je sam po nepotrebnem zakrivil, da je bil ranjen. Maistrovi borci so se po končani razorožitvi z veselo pesmijo vračali zmagoslavno v mesto. Na glavnem kolodvoru pa se je pripetil naslednje jutro zabaven dogodek. Iz gra-škega vlaka je Izstopil podpolkovnik Kodolitsch. Pri njem so našli točno izdelane načrte za razorožitev Maistrovih borcev. Sporočili so mu, da je prišel prepozno in da se lahko takoj vrne v Gradec nazaj, kar se je tudi zgodilo. Se danes nam je živo v spominu tisto hladno jesensko novembrsko jutro, ki je prineslo odločitev o usodi Maribora. Mariborčani so z velikim zanimanjem čitali razglas generala Maistra o razorožitvi zelene garde. Vojaške patrole so korakale po mestu, narodni Maribor je spontano izrazil generalu Maistru svojo globoko hvaležnost. Tedaj šele je Maribor polno zadihal svež zrak, ki je odpihnil težko vzdušje, ki je preje tiščalo na Maribor. V spomin na ta zgodovinski pomembni dogodek pred 21 leti pa praznuje mariborski 45. pešpolk vsako leto svojo slavo, ki nI samo praznik mariborskega polka, ampak tudi praznik vsega Maribora. Nove rimske najdbe v Ptuju Dela za prvi jugoslovenski vinarski muzej — Spet je narasla zakladnica iz davnine Letos se je delovanje Muzejskega društva osredotočilo okoli adaptacijskih in restavracijskih del na starem mestnem stolpu, v katerem bo nastanjen prvi jugoslo-venski vinarski muzej. Pri tem se je budno pazilo na morebitne rimske najdbe, že pri podiranju stare hiše, ki se je držala stolpa, so odkrili v temeljih kleti rimski kamen iz pohorskega mramorja, ki je spadal verjetno k ogromnemu nagrobnemu spomenku ter je imel napds M. MAI (Marcus Maius). Po jasni obliki črk sodi po mnenju strokovnjakov med najstarejše rimske napise starega Poetovija. Kamen so vzidali v zunanjo steno vinarskega muzeja. Mimogrede so tam vzidali še drug kamen, ki sicer ni rimski, ampak gotski ter je pripadal oknu nekdanje stare hiše, ki je stala na mestu sedanjega magistrata. Na napisnem traku čitamo črke SCH in letnico 1527. Končno naj še omenimo nad vhodom v vinarski muzej na novovz dani stari in pravilni mestni grb (križ na belem polju brez zvezde) z letnico 1551, ki se je nekoč blestel nad »ogrskimi vrati« pri pošti v Maistrovi ulici. V Osluševcih so letos odkopali v gra-moznfci rimski grob. Nekaj posod so baje razbili, za muzej smo nakupili plitev krožnik in slvkasto žaro s črtkasto ornamen-tako. Univ. profesor dr. Balduin Saria iz Ljubljane je letos v jeseni raziskoval na mno-gh mestih svet na gmajni pod hajdinsko ljudsko šolo, do kamor je približno tudi odkopa! cevovod rimskega vodovoda, ki ga je zgradila slavna Xm. legija Gemina. Tam so približno v globini pol metra povsod zadeli na plast gramoza, ki je niso mogli nikjer prebiti. Arheologi domnevajo, da je tam nekje stal rimski tabor, a dravski valovi so do tja odplavili v velikem loku ves svet. če bi se kaj ohranlo, leži gotovo še globlje in vsa sedanja prizadevanja, da bi rešili to zamotano vprašanje, niso imela doslej še zaželenega uspeha. Upamo, da se bodo dela nadaljevala v bližnji bodočnosti. Dela na rimskem vodovodu je g. profesor nadaljeval dva dni tudi v FramU. Na mestu, kjer so se vršila izkopavanja, leži kanal zelo globoko. Našli so ga na več mestih, pod Sokolskim domom, na vrtu župana g. Petka itd. Vsekakor prihaja voda iz »Zlatega studenca«, če bi naprava služila le za namaikanje njiv, ne bi vzeli vode iz Studenca, ampak kar iz T^ramskega potoka, M je mnogo bližji. Ravnokar kopljejo temelje za vilo g. župnika Alta tik ob vznožju severne Pa- norame. Ker je bila ta stran že v rimski dobi gosto zazidana in naseljena, ni čudno, da so žf v globini približno 60 cm zadeli na ostanke rimskega zidovja iz barbarskega lomljenca. Dobro vidni so bali še nekdanji rimski - -xii iz apna in stolčene opeke. Posebno številni so bili najrazličnejši keramični fragmenti, po največ vrčev. žal so bili večinama docela razbiti vsled plitve lege, v kateri so se nahajali, vendar se je ohranil še ličen, 15 cm visok vrček z ročajem Zanimiva je zlasti velika, deloma razbita rimska olienka. Vidimo na njej dva nasproti si stoječa rilčka, na katerih je po- sebna priprava, uScaco za obešanje. Svetilka je imela v sredini le eno luknjico za vlivanje olja. Po dolžini je menila prvotno 20 cm, premer pa je znaflal 9 cm, ter je bila rdeče pobarvana. Nima nikake tvrdkovne označbe, in doslej de niso v Poetov.ju našli podObne oljenke. Tudi v zelo izčrpnem dedu Dore Ivanyje »Panonske svetilke« ne najdemo stičnega eksem.pl ar ja, le na tabli XVI/2 vidimo podobno svetilčico, ki so jo našli v Sisku. Tudi drugod so oljenke te oblike zelo redke. Dalje se je našel še manjši rimski pokrovček z gumbom na vrhu. Tudi nekaj novcev so nabrali in sicer srednjo bronco cesarja Nerona (54—68 po Kr.), dve mali bronci cesarja Marka A vrela in malo bronco Konstansovo. Lep je majhen okrogel biser v obliki polža iz modro-belega. stekla. Dobro bi bilo, če bi se mogel tudi ta svet natančneje preiskati, kajti v neposredni bližini so letos na sosednjem posestvu našH velik, lep b ser karniol. ki spada verjetno k rimski ogrlica, in majhen rdeč kamen z vrezano sedečo osebo, ki je izpadel iz rimskega pr^ana. A. S. Elitni ples kemikov Letos poteka dvajseto leto, odkar so bil po neumornem delu prof. dr. Maksa Samca postavljeni temelji kemičnega instituta univerze kralja Aleksandra I. v Ljublja- Operaa pevka gdč. Mira Bašičeva ni. Radi tega bomo kemiki priredili v soboto, 25. t m. v veliki dvorani Kazine elitni ples, ki bo združen s svojevrstnim brucovskim krstom. Pri koncertnem delu proslave bodo sodelovali tudi člani narodnega gledališča. Naša mlada, novo angažirana operna pevka gdč Mira Bašič bo s svojim lepim dramatičnim sopranom odpela Hatzejevo »Se-renado«, Bersejevo »Robinjico« in Zajčevo »Domovini i ljubavi«. Pevka je Po rodu Bosanka in je našemu občinstvu že gotovo poznana. Kot Leonora v Trubadurju je nekajkrat radi izredne kreacije in lepega PmjaVosmye razočaranja Zalo že pri nakupu Aspirin table« pazite na »Bayer«-jev križ, kaj« brez tega znaka ni Aspirina. A S P i R I N TABLETE Ogl« m* pod %. bfoi«« 92608 od a U glasu žela že lepe uspehe. Študirala in končala je konservatorij v Zagrebu pri znani profesorici petja ge. Zlati Špeha^ jevi, ki se je našemu občinstvu pred leti predstavila v Bellinijevi operi Norma kot pevka visoke zmožnosti. Za pestrost programa bosta poskrbela plesalca ga. Erna Mohar in g. Franc Car-man, ki bosta predvajala s plesom Lajovi-čevo »Sanjarijo«. Namen te prireditve je podpora revnim kemikom — akademikom Zato pričakujejo prireditelji, da jih bo javnost podprla pri njihovem dobrodelnem delu ter se odzvala v velikem številu njihovemu vabilu. • Opozorilo na nastop popularnega pevca. Tenorist g. Slavko Lukman. operni koncertni pevec, bo nastopil v soboto 25. t. m. ob 20. v prostoru Narodne čitalnice v Kamniku, kjer bo pel arije in pesmi skladateljev Preglja, Fleischmanna, Pavčiča, Puccrnija, Verdija, Schuberta, Curtisa itd. Pri klavirju ga bo spremljal korepetitor ljubijanske opere g. Darko Zupanač. G. Slavko Lukman je, kakor smo že poročali, dovršil svojo pevsko turnejo po Holandiji in Nemčiji, kjer je v krogih naših izseljenih rojakov in tudi na vsej javnosti namenjenih prireditvah žel velike uspehe, ki so pevcu in naši pevski umetnosti v veliko čast Na njegov nastop v Kamniku opozarjamo s pripombo, da bomo te dni o nadarjenem pevcu in njegovem požrtvovalnemu delu v prospeh naše pevske umetnosti še več spregovorili. Akademski pevski zbor na novinarskem koncertu Akademski pevski zbor naše ljubljanske i univerze se je v zadnjih letih, odkar čim- I dalje bolj pogosto nastopa, tako uveljavil s svojim visoko umetniškim in izdelanim izvajanjem, da pomenja vsak njegov javni nastop kulturni dogodek prve stopnje. Posebno v zadnjih par letih, odkar je zbor podal več krasnih stilnih koncertov, v ka- predpogojem, ki jih ima ta korpus: člani so samo mladi akademiki s svojimi svežimi, neizrabljenimi in zvočnimi glasovi, njih inteligenca in izobraženost, po večini tudi posebna glasbena izobrazba članov, pripomorejo do višjega poleta in pravega razumevanja naloge. Vse to, povezano z železno disciplino in trdno voljo ter lju- ansambelsko izvezbani, že odhajajo po potrebi poklica, in prihajajo nove moči, s katerimi je potrebno začeti z vežbanjem s počet ka. Vendar z dobro voljo članov in z železno voljo in preudarkom voditelja ostaja kljub temu zbor na višini, do katere se je zasluženo povzpel. Slovenski novinarji bodo imeli to zadoščenje, da bo terih je v izborni povezanosti prikazal umetniško in narodno pesem v posameznih dobah, kar bo — kakor srno poučeni — še nadaljeval, so postali njegovi koncerti čisto svojevrsten umetniški pojav. Ni čuda torej, da so vsi njegovi koncerti tako mnogoštevilno obiskani. In posebno hvalevredno je še za zbor, da gre s svojimi koncerti tudi na podeželje, kjer s takimi prireditvami vrši direktno kulturno misijo. — Da je dosegel Akademski pevski zbor tak višek, je pripisati raznim dobrim beznijo do petja in mladeniško požrtvovalnostjo, daje njihovemu dirigentu in vodji, enegičnemu, neizprosnemu in glasbeno visoko naobraženemu Francetu Ma-roltu možnost, da do največjih potankosti izkleše vsako pesem Mnogo, mnogo neutrudnega in vztrajnega dela tiči v pripravah za vsak nastop, toliko za zbor kakor za dirigenta, tem več ko zbor radi vsakoletnega odhoda absolventov in prihoda novih moči trpi na veliki fluktuaciji. Komaj po dolgem večletnem trudu dobro na njih tradicionalnem koncertu dne L decetnbra na Taboru nastopil Akademski pevski zbor. Gotovi pa smo tudi, da bo občinstvo, ki bo — kaklor vsako leto, — tudi letos v velikem številu obiskalo ta koncert, z vesedjem pozdravilo poleg drugih posebno to točko sporeda. Zbor bo izvajal tri pesmi iz dobe Preroda in sicer? Kamilo Mašek: Mlatiča, dr. Gustav Ipa-vec: Danici in Anton Hajdrihovo mogočno »Hercegovsko«. turni pregled Razgovori in stihi v Zagrebu (V) Na obisku pri Hrvatski Matici Tradicionalna vloga Hrvatske Matice v hrvatski literaturi se je v zadnjem desetletju celo povečala in razširila, saj so se pojavile za domačo književnost nove težkoče in nova vprašanja. Zasebna založniška dejalncs- je očitno pešala, v kolikor se ni vdajala konjunkturi prevodov. V času, ki se je zdel za hrvatsko knjigo kritičen in ko je eden izmed odličnih pesnikov govoril o perspektivah ubožnice, ki da se odpirajo hrvatskemu književniku, je bilo treba mnogo naporov za povzdigo kvalitetne domače literature. V tem pogledu je Matica Hrvatska opravila — četudi morda v neki politično-idejni zaključenosti — veliko delo. Nedvomno ji gre dobršen del zaslug, če danes lahko sklepamo, da je kriza hrvatske literature premagana in da se domači knjigi odpirajo lepši vidiki. Matica Hrvatska ima svojo hiši v Matični ulici tik Zrinjevca, tega krasnega prostora v osrčju ponosne hrvatske prestolnice, v bližini Jugoslovanske akademije in drugih kulturnih institucij. Obiskal sem njeno vodstvo; namesto odsotnega predsednika g. dr. Lukasa me je ljubeznivo sprejel eden izmed Matičnih vodilnih funkcionarjev g. dr Mile Starčevič. Prešla sva prav kmalu in medias res. O splošnem položaju Matice Hrvatske mi je dejal g. Star-čevič tole: — Za časa diktature je tudi Matica Hrvatska občutila težo razmer. Zlasti se je pokazalo, da je bila njena dotedanja organizacija za nastale razmere pomanjkljiva. Posledica novih ukrepov je bila ta, da so vse šole odpovedale naše izdaje in je bilo treba iz čisto materialnih razlogov razširiti krog zasebnih interesentov. To je pomenilo reorganizacijo naše stare institucije in delo na novi podlagi. Predvsem je MH skušala razširiti mrežo svojih pododborov v vseh večjih krajih. Ti pododbori imajo nalogo, da opravljajo v malem isto kulturno poslanstvo, kakor ga opravlja MH v velikem. Predvsem pa je seveda šlo za propagando Matičnih izdaj in za prirejanje dnevov hrvatske knjige. Zlasti v Zagrebu so se ti dnevi zelo obnesli. Pokazalo se je, da lahko neposredni stik Matice s knjižnimi konzumenti doseže najlepši uspeh. Ravnodušen odnos nasproti domači knjigi je večjidel posledica nezadostne organizacije knjižnega trga. Prireditev knjižnih dni je imela ta uspeh, da je MH prodala v treh dneh za 150—200.000 knjig. Letošnji knjižni dnevi bodo od prvega do tretjega decembra. Poleg tega smo organizirali poseben sistem akvizicije. Naši akviziterji obiskujejo z avtom vse, tudi oddaljene kraje in pridobivajo interesente za domačo knjigo. — Ta reorganizacija je imela za posledico znatno povečanje naše založniške de-jalnosti. Lansko leto smo izdali 33 knjig, letos, izdamo nekaj man je: 22 knjig, ven- dar je tudi to velik napredek v primeri z leti zastoja. Izmed naših izdaj je bila posebna senzacija veliki roman Mileta Bu-daka »Ognjište«, ki obsega štiri knjige. V štirih mesecih je bila prva izdaja razprodana in smo morali izdati drugo. Nič manjša senzacija ni drugi veliki roman istega avtorja »Razcvjetana trešnja«, ki takisto obsega štiri knjige in prikazuje življenje povojnega Zagreba. Pododbor MH v Zagrebu izdaja svoje posebne izdaje. Tako je v začetku lanskega leta izdal hkrati deset knjig mlade hrvatske lirike. Vsekako je značilno za današnjo »nelirično dobo«, da so v desetih mesecih razprodali vso naklado 1000 izvodov. Vseučillščni pododbor MH je doslej izdal »Almanah hrvatskih sveuči-lištaraca« in knjigo »Lirika hrvatskih sve-učilištaraca«. MH sama izdaja letno pet knjig redne izdaje, dalje šest knjig »Sa-vremene knjižnice«, ki je posvečena bele-tristiki ( v tej zbirki je izšla kot izredna izdaja Budakova »Rascvjetana trešnja«), dalje »Malo knjižnico«, ki tudi obsega šest knjig. V nji je nedavno izšla kot posebno pomenljiva publikacija študija dr. Vinka Kriškoviča o svetovni kolonialni politiki. V kratkem izidejo naše letošnje redne knjige in sicer: Zbornik »Hrvatsko kolo«, dalje Karamanova »Umjetnost Dalmacije kroz vjekove«, dr. M. Lorkoviča zgodovinsko statistična študija »Brojčani razvoj Hrvata«, potem dr. N. Andriča »Hrvatske narodne pjesme« s posebno zanimivim kritičnim uvodom, ter roman Stepana Mlha-liča »Rakovac na Vinovrhu«. Med izrednimi izdajami Izide še pred koncem tega leta velika, preko trideset tiskovnih pol obsegajoča zgodovina svetovne glasbe lz peresa I. Andresa. Zanimiva knjiga bo tudi Dabinovlčeva »Hrvatska državna ln pravna povjest« v dveh zvezkih. — MH se smotrno pripravlja za stolet- nico svojega obstoja, ki bo leta 1942. Priprave so v rokah posebnega odbora, ki je že izdelal podroben načrt. Za svoj jubilej bo MH med drugim izdala dr. Kombola »Povjest hrvatske književnosti« in veliki zbornik »Geografija hrvatskih zemalja«, v katerem bodo sodelovali vsi pomembnejši hrvatski geografi. Zanimiva publikacija bo tudi »Povjest Matice Hrvatske«, ker bo vsebovala mnogo še neznanega gradiva iz Matičnih arhivov in bo v marsičem nanovo osvetlila naše kulturne razmere v zadnjih desetletjih. Za jubilej pripravlja MH tudi šest zvezkov informativnih prikazov hrvatskih javnih, posebej še kulturnih in gospodarskih pojavov. Te knjižice bodo namenjene tujini in izidejo v angleškem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku. Nameravali smo izdati tudi Sišičevo obsežno »Povjest Hrvata« vendar trenutno pogajanja še niso zaključena. — Dvanajsto leto že izhaja »Hrvatska revija« ki dostojno zastopa hrvatska književna in umetniška stremljenja. Ni ga skoraj pisatelja, ki ni sodeloval v nji. Posebno pomembna je za vzgojo literarnega naraščaja, saj so se v nji prvič uveljavili premnogi mladi talenti, ld danes predstavljajo procvit ln moč naše sodobne literature. Zaslugo za to ima zlasti urednik dr. Jurišlč, ki je umel zbrati okrog revije toliko mladih sodelavcev. V prostorih MH urejamo sedaj čitalnico, ld utegne biti zbirališče naših sodelavcev in prijateljev. Prirejamo tudi diskusijske večere, na katerih se pretresajo razna pereča vprašanja našega javnega, zlasti še kulturnega življenja. Opozoril sem g. dr. Starčeviča na tradicionalne vezi MH s slovenskim književnim življenjem in ga vprašal kaj mislijo v krogu MH o kulturnem sodelovanju med Hrvati ln Slovenci. G. dr. Starčevič mi je odgovoril nekako tole: — Nekoč je res bilo med MH in Slovenci, posebej še »Matico Slovensko« živahno sodelovanje. V zadnjih dveh desetletjih smo se oddaljili bolj kakor kdaj doslej. Krivda za to utegne biti na eni kakor na drugi strani. V Zagrebu se je šolalo mnogo slovenske inteligence, prav tako so študirali v Ljubljani številni hrvatski inteli-genti. škoda je, da ta inteligenčni nara-ščaj ni pravilno razumel svojih nalog ln ni nič kaj dosti storil zato, da bi se Slovenci in Hrvatje še nadalje zbliževali in neposredno spoznavali med seboj. MH je tudi danes voljna podpirati kulturno zbliževanje Hrvatov in Slovencev. V »Hrvatski reviji« ste lahko sami opazili, da stalno poroča o slovenskih književnih pojavih. Če bi imeli čas pogledati našo knjižnico, bi opazili, da imamo domalega vse pomembnejše predvojne slovenske knjige, nimamo pa skoraj nič povojnih izdaj. MH je tudi v tem času pošiljala svoje knjige slovenskim kulturnim društvom in revijam, ni pa našla na slovenski strani zadostnega razumevanja in odziva. Mnenja sem, da bi se hrvatski kulturni krogi radi zanimali za slovensko kulturno življenje, toda treba je, da se naše vezi in stiki postavijo na trdno organizacijsko podlago ter na svobodno in pravično vzajemno izmeno kulturnih dobrin. Glasbeno pismo iz MUana MUano, v novembru Pravkar se pričenja v MIlanu in v druga. Italijanski mestih nova koncertna sezona. V Milanu samem se je otvorila s koncertom Zagrebškega komornega orkestra, pod vodstvom njegovega ustanovitelja, skladatelja g. prof. Rudolfa Matza in s sodelovanjem mladega, toda odličnega Italijan. Domače vesti * Zveza Maistrovih borcev vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki bivajo v Slov. Bistrici in v bližnji okolici in so se v prevratni dobi udeleževali pod vrhovnim poveljstvom generala Rudolfa Maistra akcij za osvoboditev naše severne meje, ki se bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob 3. popoldne v dvorani hotela »Beograd« v Slov. Bistrci. * Smrt sarajevs ega paroha. Zadet od srčne kaipi je umrl sarajevski paroh, pro-tojerej Dušan Komljenovič, ki je bil nekaj desetlet j eden izmed voditeljev in budite-ljev srbskega življa v Sarajevu. Rodil se je leta 1887. v Visokem in je postal pravoslavni svečenik v Sarajevu že nekaj let pred vojno. Požrtvovalno se je udejstvoval v vseh jugoslovenskih nacionalno-revolu-cionarnih krogih in je bil zaradi tega seveda tudi deležen maščevanja avstroogrskih oblasti. V začetku svetovne vojne so ga zaprli pozneje pa mobiliziral in je moral v raznih krajih službovati kot pravoslavni vojaški duhovnik ter prisostvovati tudi ju-stifikac jam, ki jih je krvava avstroogrska justica izvajala s posebnim sadističnim veseljem, kadar jim je moral pod silo razmer prisostvovati srbski pravoslavni svečenik, k: pa je seveda tudi ves čas živel pod senco vešal. Pokojni Dušan Komljenovič je bil imenovan za paroha sarajevskega 1. 1921. Požrtvovanje in trpljenje ter skupno delo je napravilo iz njega, v kolikor že sam ni bil tak po svoji naraivi, širokogrudnega človeka, ki ni poznal noben h narodnostnih in verskih razlik. Njegovo prosvetno in človekoljubno delo je bilo v Sarajevu posvečeno vsemu prebivalstvu in je bil tudi pri svoji poslednji poti deležen iskrene hvaležnosti vseh. dobi turških navalov. G. Toma Maksimovič se je za zgodovinsko dragocenost zanimal in že takrat, ko jo je našel n odkupil, je sklenil, da jo bo poklonil vrhovnemu poglavarju srbske nravoslavne cerkve. • Nov grob. V Ljubljani je preminila ga. Hana Mercherjeva, rojena Mikličeva. Pogreb rajnke bo danes ob 16. iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 40. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Zima v severni Dalmaciji. Med večdnevnim vharjem v severni Dalmaciji .je padla temperatura na 5 stopinj pod ničlo. Orkanske nevihte so, kakor smo že poročali, povzročile velike zapreke prometa na morju, ustavljen pa je bil tudi železniški promet Splita s Sinjem in tudi na 1 ški železniški progi so imeli vlaki velike zamude. Orkanska burja je v naseljih velebitskega pobočja napravila dosti škode. * Mladenko so prodali po 200 din za kilogram žive vage. V mostarski okolici je bila zaključena nenavadna kupčija. Prodaje in ugrabitve nevest so tam siceT še običajne, a način, po katerem je cigan Huso Rahmanlič prišel do neveste, je nekaj izrednega. Huso se je zaljub 1 v 131etno ciganko Mejro Halilovičevo in se dolgo pogajal z niemm očetom zaradi odkupnine. Mej-rin oče se je obotavljal, češ, da je hčerka še premlada, im da se zaradi tega ne more pogoditi za primerno ceno. Snubcu je predlagal, naj še počaka dve leti. Huso pa ni hotel čakati in naposled sta se s Halilovi-čem pogodila, naj se cena ali odkupnina za dekle določi — da bo pravično — po vagi kakor (pri živinčetu. Tako je bila kupčija postavljena na soliden temelj in po dolgem pogajanju je ženin obljubi, da bo izp^čal 200 din za kilogram žive vage. Ko je poka- PE1 11 x SA KRASNE LJUBAVNE DRAME z najlepšo Dunajčanko — najboljšo hollywoodsko umetnico mlajše generacije KINO UNION H n-tl Predstave ob 16., 19. In 21- Vsi. ki ste videli slavno umetnico v nepozabnih filmih »Dobra zemlja« in »Veliki valček«, si boste z veseljem ogledali ta film! Iz Ljubljane Krajevna organizacija JNS za Mest. ni trg poz va svoje člane, da se udeleže polnoštevilno rednega letnega občnega zbora, ki bo v soboto 25. t. m. ob pol 20. v prostorih gostilne »Pri Sokolu« Ljubljana, Pred škofijo. u— Predavanje. Drevi ob 18. bo predaval profesor dr. M. Roš iz Curiha, sloviti znanstvenik, o meritvah deformacij na Izvršenih zgradbah in o njihovem pomenu za stavbarstvo. Predavanje priredi Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, v svoji predavalnici v Kazini (Kongresni trg l/H, levo). Vabimo člane in ostale gg. tovar še k čim številnejši udeležbi. Po predavanju bo v salonu Slanrčeve restavracije tova-ri&ki večer na čast znamenitemu gostu ln rojaku, h kateremu prav tako najvljudneje vabimo vse gg. tovariše. SZ^ZSSZZZT. ZA NEGO KOŽE din 19»-1 * Tragična smrt uglednega beograjsRega odvetnika, žrtve v pijanstvu razbesnelega poklicnega tovariša. Poročali smo že o krvavem obračunu med odvetniki, ki se je odigral v ponedeljek zgodaj zjutraj v krčmi poleg pančevskega kolodvora. Zvečer je pr šel v Pančevo s svojimi prijatelji beograjski odvetnik Radovan Jelenič ter obhodil s svojo družbo več lokalov. V neki restavraciji se je družbi samovoljno priključil že vinjeni pančevski odvetnik Marko Fatič, k' pa je bil skregan z enim izmed prijateljev in sopivcev beograjskega odvetnika Jeleniča. Odvetnik Jelenič je nakaj časa pančevskega odvetnika Fatiča, ki je žalil in razgrajal, miril in je pri tem postal objekt njegove jeze in napadalnosti. V enem lokalu so burni prepiri ostali brez posledic, ker se je Jeleni čeva družba umaknila, a ko je zjutraj beograjski odvetnik Jelen č v krčmi pri kolodvoru čakal na svoj vlak. se je spet znašel tam vinjeni in srditi pančevski advokat Marko Fatič, ki je medtem menda že pozabil na svojega ne-navzočnega neprijatelja iz Pančeva ter je ves svoj bes zlil na kolego iz Beograda, ki je prej v burnih prem rih skušal samo posredovati. Odvetnik Fatič je beograjskega odvetnika Jeleniča grdo opsoval, a ko je bil odrinjen proč in menda tudi udarjen, je potegnil revolver ter začel besno streljati Odvetnik Jelenič je dobil več strelov v želodec n trebuh in je zdaj ranam v beograjski bolnišnici podlegel. Pri zaprtju tn motnjah v prehavi vzemite zjutraj aa prazen želodec Kozaret navadne Franc Jožefove grenčlca * Dragocen dar ravnatelja podjetja Bafe v Borovu, pravoslavnemu patrjjarhu. Ko se je patrijarh Gavrilo mudil v Borovu, mu je raivnatelj podjetja Bafe, Toma Maksimovič poklonil rokopise evangelija, ki imajo zanimivo zgodovno. Napisani so bili štiri leta pred ustanovitvijo prve srbske cerkvene tiskarne 1. 1548. v Budjanovcih v Sremu in je potem ta spis tudi dobil zgodovinski naziv Budjanovačko evangjelje«. Na posvetilu je podpis sveče n ka Vuka, a se da razumeti, da so ugledni srbski pravoslavni teologi živeli še pred preselitvijo Carnoje-vičev v Sremu. Dragocen zgodovinski ro-kops so imele v svojem varstvu mnoge stare rcdbine sremskih pravoslavnih duhovnikov, ki so ga znale tudi obvarovati v — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna » Franz-J osef o va« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako 8e jemlje zjutraj na tešče Franz - Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Otl W i M 40474/)« zal da ima tudi dovolj denarja, so mladenko zvagali in je vaga pokazala 47.32 kg. Potem je Husa plačal 9.464 din in dobil nevesto. Nekaj kupnine so takoj zapiti, po- j tem pa so se podal k šeriatskemu sodišču, kjer je bil sklenjen zakon. CIMEAN ZOBNA KREMA * Milro\lška kaznilnica brez političnih obsojencev, iz političnega oddelka kaznilnice v Sremsk. Mitrovici je bil izpuščen te dni politični obsojenec Josip Poje, kmet iz Like, ki je bil pet let na robiji, obsojen po zakonu o zaščiti države. Josip Poje je b i zadnji jetnik, ki je prebival v oddelku za politične obsojence. Zdaj po njegovem odhodu je ta oddelek prazen. * Vlom v poštni urad v Maču. Orkansko neurje, ki je v zadnjih dneh vladalo v Hrvatskem Zagorju so spretno izkoristil, predrzni vlomilci za vlom v poštni urad v Maču. Razbili in sneli so okno ter vdrli v pisarno, kjer so naskočili železno blagajno. Blagajna je bla pritrjena na pod, a so jo odtrgali, in ker ni bilo časa, da bi jo s »svinjsko nogo« razrezali, so jo kar celo odnesli. Imeli so dosti truda, potem pa tudi veliko razočararfje, kajti v blagajni ni bilo gotovega denarja, pač pa razni za poštno upravo zelo važni spisi. Vlomilci so blagajno po svojem razočaranju gotovo pustili nekje ležati in je upanje, da bo urad spet prišel do svoj h aktov. Za vlomilci še ni nobenega sledu, gotovo pa so to isti strokovnjaki, ki so lani, tudi v neki viharni noči odnesli iz občinskega urada blagajno, v kateri pa je b lo precej denarja. * Tihotapsko blago. Orožniki v Moz'rju so te dni aretirali Franca Škrabla od Sv. Florjana pri Logatcu, ki je predajal vtihotapi jen saharin. Orožn;kom je dejal, da so mu dali tihotapci saharin v prodajo. V zvezi s tem so orožniki napravili preiskavo in so našli pri posestniku Razborčku na Dobrovi pri Slovenjem Gradcu 9 5 kg, pri posestnici Katarini Petkovi v Podgori pri Slovenjem Gradcu pa 3.5 kg saharina. Blago so zaplenili. Miklavževo darilo za BCn 20.— 1118icer: 1 punčka, 1 zibelka, 1 steklenička z dudko. 1 sesalka, 1 ropotulca, 1 muzikal. cigareta, 1 srce, 1 strelec — zabavna igra za mlado in staro, 1 zapestnica, 1 sirena Vplačajte na ček. rač. št. 13285 ali pošljite v znamkah na naš naslov Din 24.— nakar Vam kot paket odpošljemo darilo na Vaš naslov! Fotoaparate — filme plošče brez vsakega poviška vse dotlej dokler traja stara zaloga, pri FOTO TOURISTU LOJZE SMUCU Ljubljana, Aleksandrova 8. u— Revijo starci slovenskih n°š bi lahko imenovali predstavo »Kuren*a« v šentjakobskem gledal šču. Nekatere obleke sodelujočih so bile na tekmah narodnih noš že večkrat nagrajene kot najbolj originalne. Oglejte si v soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. ob 20.15 uri »Kurenta« in uživali boste, kot že dolgo ne. Dosti smeha, lepega petja n godbe vam nudijo šentjakobčani za mal denar. o »o ■<=> to a <=> bo »o »o ao aer ŠALJIVI PREDMETI NOVOSTI I. 1940. v veliki izberi v drogerijl RANC, Ljubljana Židovska L Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno Tovarlškl sestanek dijakov Inžener-jev IV. pionirskega bataljona iz leta 1927/28 skupno 8 takratnimi prestojniku — polkovnikoma gg. Kovačičem In Golo-vičem — bo v soboto 9. decembra ti. ob 20. na skupni večerji v hotelu »Bristol« v Beogradu. Prijave za udeležbo tprejema do 3. decembra ti. tov. Bogdan M. Baškovič, uradnik ministrstva za promet v Beogradu. u— finskim vodstvom v vednost, Akci-za za obdaritev najrevnejših šolskih otrok za obmejne kraje je v teku in so združenja trgovcev to akcijo prevzela ter jo izvajajo po določenem načrtu, zato prosimo, da se posamezna šolska vodstva ne obračajo Se posebej na trgovce za darila, ker s tem samo ovirajo uspešno akcijo. Združenje trgovcev v LJubljani. (—) u— JNAK Edlnstvo. Drevi ob 20. bo redni članski sestanek. Predava g. Ostanek. Udeležba Obvezna! u— Dr. Fran ta Mls bo predaval drevi Ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta, o snovi: Uspeh in neuspeh otroka domainvšolL Pridite! — Splošno žensko društvo. skega čeli sta g. Antonija Janigra, ld je v letošnjem septembru prevzel mesto profesorja za čelo na Zagrebški Glasbeni Aka-dem Ji. Spored koncerta, ki ga je lepo in dobrohotno sprejela mnogoštevilna publika, enako kot kritika, je obsegal dela Purcella-Pavana in Ciaccona za tri violine in čelo, Boceherinija — koncert v B-duru za čelo in godalni orkester, Bacha — peti Bran-denburški koncert za flauto, klavir ki godalni orkester, in dela hrvatskih skladateljev: širole — Andante grazioso in Allegro molto iz Simfoniette v G-duru za godalni orkester, Matza — Elegia in Humoreska za čelo in godalni orkester in Odakovo Paasacaglio za orgle, instrumentirano za godalni orkester. Naj navedem nekaj kritik glavnih milanskih dnevnikov: Kritik »Corriere dela Sera« piše o orkestru, da je »homogen ln dovolj ubran«. V Brandenburškem, da se je izkazal ob uspešnem sodelovanju solistov flautista Luke V doviča, violinista Ivana Pinkave in pianista Iva Mačka »pripravljen in prožen na povelja dirigenta Matza«. — Glasbeni poročevalec »Ambro-siane« piše da je bil otvoritveni koncert koncertne agenc'1e »Grandi Maestri ed In-terpreti«, v čije režiji se je vršil koncert, »na nesporni umetniški ravni«. Orkestralne izvedbe da so dale dokaz o »discipVjni in zrelost1 malega združenja godal, ki se je oredvsem afirmiral v Bran^enbnrškem koncertu«. — In še »Popolo d' Italia«: »Prisostvovali smo glasbeni preizkušnji mladega naroda z interpretaoijske in 'ustvarjalne plati, in ne da bi jo moral povzdigovati v zvezde moremo pisati o nji z odkrito prisrčnostjo. — Zagrebški komorni orkester, sestavljen iz samih godal, nI po štev lu izredno združenje. Mogoče ni med njegovimi člani nikogar, ki bi se bog-ve kako odlikoval, pa vendar kaže v svoji ' skupnosti to, kar je bistveno in značilno za orkester, ki stremi k pomembn m umetniškim lastnostim, k ubranosti, intonaciji in k živemu sodelovanju, ki se občuti, kadar igra. Njegove izvedbe, kakor je bila včerajšnja, se poslušajo s simpatijo. — Kar se tiče avtorjev in njihove glasbe, gre za mojstre in za skladbe, ki hodijo po poteh formalnega klasicizma, ali bolje klasicizma po man ri, kar jih rešiuje, da se ne zatekajo k nepremišljenosti, brez zgradbe, po poteh najbolj zaslepljenega revolucionar-stva. Bolj kot kje drugod moremo poudariti ob tej priliki, da je dolga pot k umetnosti, dolga za ljudi, še daljša za narode.« Celist Janigro, mladenič enaindvajsetih let, je presenetil s svojo umetniško zrelostjo in z elegantno, zelo visoko razvito tehniko. Njegova interpretacija je polna življenja, polna mladega, zdravega temperamenta. Kot pravi Italijan ima že po naravi smisel za »bel canto«, za vprav pevsko fraziranje na instrumentu, za melodične in ritmične akcente; skratka, njegova interpretacija je plastična, izrazna, in Bog daj. da bd mu nekaj od tega uspelo presaditi na naša v tem pogledu skoraj še neobdelana tla. — Vsekako bi kazalo povabiti mladega umetnika ki je zmagal na tekmovanjih čelistov v Parizu, La Spezia, v Rimu, v Cremoni, v Taormini, in ki je koncertiral z vel kim uspehom skoraj že po vsej Evropi, naj da tudi v Ljubljani svoj koncert.) Koncert Zagrebškega komornega orkestra se pridružuje po ler>em uspehu in afirmaciji pri italijanski publiki n kritiki ostalim našim koncertnim uspehom v do-movni Verdija, na pr. uspehom zagrebškega viol nista Szegedyia ln pianista Mačka ter uspehom slovenskih umetnikov pianistov Noča in škerjanca. Ta vedno pogostejša izmenjava koncertov med sosednljna narodoma dopušča lepe upe v skorajšnje tesnejše glasbeno kulturno sodelovanje med obema državama, sodelovanje, ki bo nam Jugoslovenom pač samo v veliko korist. Glasbeno sodelovanje z našim romanskim sosedom bi bilo posebno za nas Slovence važna prot utež zoper enostranski vpliv Dunaja in Prage v naši glasbeni kulturi: Prineslo bi nove poglede v našo glasbo in nove prvine v. našo produktivno in reproduktlvno glasbeno umetnost.« Ko se dot kam tega važnega vpraša nja, naj ob tej prilik: obesim na veliki zvon nekakšno nezanimanje in nerazpoloženje jugoslovenskih koncertnih agencij nasproti italijanskim glasben kom. Tako sta n. pr. pretekli že dve leti, polni dve leti, odkar potekajo pogajanja med slavnim »Italijanskim triom« in med našimi koncertnimi agencijami, da bi se priredila turneja tega odličnega komornega združenja po Jugoslaviji, toda v vsem tem dolgem času se koncertne poslovalnice v Beogradu. Zagrebu fn v Ljubljani niso mogle zediniti pravočasno niti glede načelnega pristanka, niti glede terminov. Zavlačevale so s svojimi odgovori, dokler ni na koncu sezone morala stvar ponovno pasti v vodo. In tako se postopa s triom, ki ga tvorijo trije naj-slavnejš' italijanski umetniki: največji sodobni italijanski komponist, pianist Alfrede Casella, čelist Bonucci in violinist A3-berto Poltronieri; a triom, ld predstavlja vrhunec italijanske komorne umetnosti!!) Uroš Prevoriek (MOanO) Cečkt roman o VomaSu Bati. ustanovitelju sloveč h podjetij v Zlimi je spisala FrantlSka Pechščkova z naslovom »ChlSb nšS vezferči«. (Naš vsakdanji kruh). Je to slavospev češki podjetnosti, delu ln energiji- Samo še danes ln jutri ob 16., 19. in 2L uri KINO SLOGA, tel. 27-30 TARANTELA JEANETTE MAC DONALD v sijajni, razkošni in melodljoznl opereti DANES PREMIERA FIlm mladosti, lepote, pesmi ln ljubezni. LJUBAVNO TABORIŠČE KINO MATICA 21-24 DOROTHY LAMOUR. Ob 16., 19. in 21. uri I Pevski zbor Glasbene Matice Ima drevi ob 20. važno vajo vsega mešanega zbora Izvedeno prvotni načrt brez preložitve. Odbor. u— Redek primer veteranke dela. Med bolnik, ki so jih v teku včerajšnjega dneva sprejeli na razne oddelke splošne bolnišnice, je bila tudi pacientka kakršnih ! naša bolnišnica ne sprejema vsak dan, čeprav so sprejemni urad, operacijske dvora-1 ne in bolniške sobe dan za dnem priče najrazl čnejših tragičnih, pa tudi veselih primerov življenja. Včeraj so na internem oddelku sprejeli v oskrbo 871etno služkinjo Uršulo černetovo, zaposleno pri upokojenem računskem ravnatelju Hočevarju na Poljanski cesti 10. Starka, ld je kljub visokim letom še zmerom precej čvrstega j zdravja, služi v družini ravnatelja Hoče-; varja nepretrgoma 60 let, kar predstavlja ' vsekakor spoštovanje vredno redkost Službene dobe. Pa ne samo to, Uršula černeto-. va vse do včerajšnjega dneva še nikoli ni v bolnišnici iskala pomoči svojemu zdravju. Sivolasi bolnici želimo, da bi čim prej okrevala in bi se lahko še dolgo veseLla življenja. DANES JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«. u— Sadjarska podružnica na Viču vabi vse člane in goste na predavanje, ki ga bo ime! pr znani strokovnjak v sadjarstvu g. Breceljnik. Prinesel bo s seboj razne vrste sadja in bo namačil posebnosti posameznih vrst Kateri ne vedo imena svojim jabolkom ln hruškam, jih bodo jutri lahko primerišli s plodovi, ki jih bo imel g predavatelj. Pričetek ob pol 8. Datttski la moški plašči po ugodnih cenah pri »LAM A«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. Karamboii brez Konca in kraja. V mestu in na periferiji se je zadnje dni pripetila spet cela vrsta prometa: h nesreč, ki kažejo, da bo treba redu na cestah posvetiti nekaj več pozornosti. Včeraj ob 14 20 je na križišču Gosposvetske m Blei-weisove ceste za vozil avto. ki ga je šafi-ral zdravnik dr. Gregor« č od Device Marije v Polju, v mladega kolesarja in ga podrl. Dr. Gregorčič je ponesrečenca takoj odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so v njem spoznali 19-letnega hlapca Ivana Gorenca iz Stožic. Na srečo Gorenc ni dobil hujših poškodb. Pri padcu si je nalo-ml nekaj reber. HujSa nesreča se je v torek zvečer pripetila pred palačo Grafike na Masarykovi cesti. Tam je 27-letnl mehanik Ivan KruSec iz Tacna pod šmarno goro, zaposlen v garaži »Lojze«, z mo-tociklom zavodi v pleskarja Emila Ko-privnika. Reševalci so Krušca in Kopriv* nika odpeljali na kirurški oddelek, kjer so dognali, da imata oba hude notranje in zunanje poškodbe. Na Celovški cesti pa je hlapec Ludvik Klan čar iz Rožne doline na vogalu Aleševčeve ul ce z vozom trčil ob tramvajski vez. ki ga je odbil, da je Klan čar padel na cesto ln se hudo potolkel po glavi. Nekaj Škode pa je utrpel tudi tramvajski voz, na katerem so se razbile Sipe in se je utrla prednja stena. DREVI OB 20. URI REDNA PLESNA VAJA Akademske Jadranske straie v Kazini NAGRADNO ŽREBANJE! Darila je darovala tvrdka V. LesJak u— Smrtna nesreča na stavbi. Na Ruski cesti pri gorenjskem kolodvoru, kjer je v kratkem času zrasel cel blok lepih, novih stanovanjskih hiš in kjer nova poslopja še zmerom rase jo iz tal, se je včeraj zjutraj pripetila huda obratna nesreča. Jože Ker-nlč 39 leta tesar iz šmartna po šmarno goro, zaposlen pri stavbeniku Francetu Fur-lanu, je imel opravka tik pod dvigalom pa mu je dvigalo iznenada a precejšnje višine z vso silo padlo na glavo. Kernlču ni bilo videti zunanjih poškodb, a ko so ga mestni reševalci z vso naglioo pripeljali na kirurški oddelek, je poškodbi podlegel kmalu potem, ko so ga položili na operacijsko mizo. Moderne pletenine — Karničnik Nebotičnik JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. uri bo v čitalnici predavanje g. dr. Lava Cer-melja. Gospod doktor bo govoril o problemu preseljevanja manjšin. Po predavanju članski sestanek. Odbor. SANOPED i u— Tvrdka K. Soss. Mesti* trg Vas vljudno vabi v nedeljo 26. t. m. na razstavo. (—) u— Danes in vsak četrtek ob «o| 21. v ! mali dvorani »Kazine« zaključeni družabni plesni tečaj za vabljene in vpeljane goste. Vodstvo mojster Jenko. (—) u— V»ak petek namočena polenovka prt »Bobenčku«. (—) u— V vrsti sodobnih violončelslrfh vir-j taozov zavzema Enrico Majnardi zelo vidno mesto na svetovnem koncertnem trgu. Poleg Španca Casalsa, ki velja še vedno za nedosežnega in nedosegljivega mojstra na svojem instrumenta, čujemo danes v koncertnih dvoranah Rusa Pjatogorskega, Francoza Mlchelena ter oba Italijana Cas-sadoja in Majnardi ja. V zadnjih letih je v Jugoslaviji posebno dobro znan Majnardi, ki ima velik krog zvestih in navdušenih poslučalcev v Beogradu in v Ljubliani. Povsod je spoštovan kot zelo dober gost-umetnik. Vsi kritiki pišejo o njem. da je sijajen v rtuoz in muzik, ki že v prvem zaletu zavzame in navduši publiko s svojo do kraja izglajeno umetnostjo. V Ljubljani bo nastopil Majnardi v drugo v petek, dne 24. t. m. ob 20. uri v vel:ki filharmonični dvorani. Prv č je koncertiral v našem mestu novembra 1. 1937. Za svoj spored je določil dela naslednjih skladateljev: Bocche-rinija, Bacha Schumana, Majnardi ja, Ros-sellinija in Caselle. Vstopnice za jut-šnji koncert so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. P_av tam se dobi tud podrobni spored. (—) Iz Celja e— Priplava Bratinovega jubileja v celjskem gledališču. Gosp. Valo Brat! na, član Narodnega gledališča v Ljubljani to proslavil tudi v Celju 25Ietaico svoe^a gledališkega udejstvovanja. Ob tej priliki bodo uprizorili členi ljubljanskega Narodnega gledaršča v torek 28. t. m. ob 20 v Mestnem gledališču Bevkovo komediio v 3 dejanjih »Partija šaha«. Režiser in igralec glavne vloge je jubilant sam. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice se že dobijo v predprodaji v Slomškovi tnfgar-ni. Cene dramske. Ker je g. Bratina Celjanom dobro znan še iz časa svojega udejstvovanja v Celju in s preišnuh gostovanj, pričakujemo, da bo občinstvo tudi tokrat napolnilo gledališče. e— Zveza brivskih pomočnikov v Celju bo priredila strokovni tečaj iz dairsko frizerske stroke. Brivski pomočniki, ki se želijo tečaja udeleži«'. naj se prijavijo do torka 28. t. m. zvečer v pr« Jtorih Zveze v poslopju Delavske zbo&oioi v Celju v prvem nadstropju. e— Umrl je v torek v Novi vasi pri Celju s nček pekovskega pomočnika Pavel Moderc. e— Sneg je padel v torek in včeraj spet na hribih okoli Celja. Včeraj je tudi snežilo v Celju in celjski kotlini sneg pa je bil zaradi mraza zelo redek in so kosmi-& sproti skopneli. e— Nesreča na cesti. Ko je 63-letni cestni delavec Valentin Kotnik z Dola pri Hrastniku vlačil v ponedeljek v Hrastniku s konjem hlode, se je konj splašiL Hlod se je zvalil Kotniku na levo roko ter mu zmečkal trt prste in poškodoval zapestje. Kotnik se zdravi v celjski bolnišnici. e— Stroj ga je zgrabi. V ponedeljek dopoldne se je ponesrečil v Zabukovci psi Grižah 16-letni mizarski vajenec Josip Kumerc. Pri delu ga je zgrabil stroj za levo roko in mu prereza! tri prste. Ku-merca so oddali v celjsko bolnišnico. Iz ohrani zdrave, suhe. tople ooge. fttedl nogavice ui čevlje - Vrečica samo 2.- din u— Združenje trgovcev ponovno opozarja članstvo, da spadajo pod določbe o pobijanju draginje med drugim tudi tiv-lenjSke potrebščine, otfeka obutev ln i kurjava, zato mora vsakdo, ki te predmete prodaja brezizjemno označiti vidno s penami. _(—1 | a— Zveza kulturnih druHev v Mar b-ru sporoča, da ima za ustanovitev novih knj žnic, oziroma za zamenjavo že obstoječih knjižnic precejšnje število knjig na razpolago. Društva v krajih, kjer še ni nobene knjižnice, zlasti iz obmejnih k ajev, se naj obrnejo na ZKD v Mar boru, da jim dodeli knjižnico, obstoječo iz 60 do 100 knjig, pod ob čajn!mi pogoji Društva, ki pa imajo že knjižnico ZKD. a io že ijo zamenjati, naj to čimprej javijo Zvezi ter stare knjige vrnejo. Treba je Pa pohiteti, ker je sedaj čas, ko si želi naš č ovek dobro knjigo, da mu krajša dolge zimske večere. Zveza ima na ra7polago tudi predavatelje iz najrazličnejših pan^g. Društva ki želijo, da jim pošlje Zve-a predavatelja po običajnrh po?oj'h. naj to javijo Zvezi z navedbo kraja, lokala, časa, dne in rre, ter teme najmanj 14 dni poprej. Ker se bliža poslovno leto h koncu in mora Zveza zaključiti računske knjige, se vabijo vca društva, ki so še v zaostanku s članarino, da isto tekom meseca decembra poravnajo. Nakažejo naj Zvezi tudi znesek no najmanj 5 d;n od vsake prireditve za izpopolnitev dramske knjažnice. kakor je b'lo to Sklenjeno na občnem zboru leta 1937. a— Manj splavov. Letos je plulo skozi Maribor samo 757 splavov, število skozi Maribor plujoCh st»'avov je bilo doslej letno zmerom preko 1000. 8— Razbite tvorniške Upe. Skrivnostni neznanci ao v noči na sredo -azbiU več šip na oknih Ehriichove tek$t-"n? tvornice. Policija poizveduje za storilci. A a— Srebrno poroko praznuje v ožjem rodbinskem krogu delovodja falske elektrarne g. Ivan Trojak. Siavljenec je vsepovsod priljubljen, zaveden nacionalist. Svojo službo opravlja z največjo vestnostjo in natančnostjo. Pred leti se je iz svojega rodnega kraja Lendave preselil na pa-k), kjer si je skupno s svojo zvesto življenjsko družico go. Fani ustvaril svoj novi dom. Vrlemu narodnjaku in dolgoletnemu naročniku našega lista :skreno čestitamo! a— Mariborski Sahisti so se preizkusili na predsnočnjem šahovskem brzem turnirju v Železničarjevih prostorih na stadionu. Turnirja se je udeležilo 15 šahistov. 11 in pol točk je dosegel Kukovec (UJNŽ) in s tem prvo mesto, drugo inesto z 11 toč kami Macorati (SK Železničar), 10 in pol točk Certalič (UJN2B), 9 točk pa Gerželj (MŠK). a— Kakšna bo zasedba v opeii »Lepa Vida« Novost pri blžnji premieri »Lepe Vide« bo prvi nastop nagega baritonista Ka-mu:iča v vlogi gospodarja Antona. Naslovno vlogo poje J lg'ičeva. V nada'jniih g'avnih vlogah nastopijo Zamejič-Kovičeva kot Neža, gospodinja pri Antonu, Pavle Kovic kot Grega njen oči Manoševski kot Alberto (m'ad Benečan), VI. Skrbinšek kot Pietro, Albertov prijatelj. Lubejeva pa kot služkinja Nmeta. a— Predavanja V Ljudski univerzi bo predaval ob 20. univ. prof. dr. Ljudmil Hauptman iz Zagreba o temi »Revolucija in militarizem«. — V studenški Ljudski univerzi bo predava! drevi ob 10 Jaroslav Dolar o umetnosti in ljudstvu. — V Narodnem domu bo predaval drevi ob 20. v okviru društva »Jadran-Nanos« urednik dr. Fran Vatovec o osnovah sodobnega življenjskega nazora. a— Lisica promenira po mariborskih ulicah. Službujoči stražnik je opazil v noči na sredo v središču mesta v Slovenski ulici krasno Msico, ki se je zatekla v mesto oči-vidno z bližnje Kalvarije Lisica je brezskrbno promenirala po Slovenski ulici. Ko je zapazila bližajočega se stražnika, pa jo je ucvrla proti mestnemu parku. a— Precej draga zabava. Trgovski potnik Herbert L. je bil po opravkih v Mariboru Zašel je v neki lokal, kjer se je seznanil s prijaznima zabavnima deklicama. Svojo zabavo je nadaljeval z ljubeznivima spremljevalkama v neki pobreški gostilni. V ugodnem trenutku sta deklici izginili, kmalu zatem pa je razočarani ka-valir lahko ugotovil, da mu je zmanjkala denarnica, v kateri je bilo okoli 2500 din. Varnostni organi so deklicama že. na sledu. Domnevajo, da je ena od obeh zloglasni Marija P., ki je bila doslej že 18-krat predkaznovana.' a— Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi Sokol Maribor matica 30. t. m. v So-kolskem domu telovadno akademijo na kateri bodo sodelovali vsi oddelki. (—) siv Vprašanje brezmesnih dni in enotnega črnega kruha Za omejitev potrošnje ni upravičljivih razlogov V zvezi z vestmi o nameravani uvedbi brezmesnih dni prinaša včerajšnja beograjska »Politika« naslednje informacije: Te dni proučujejo na pristojnih mestih vprašanje omejitve potrošnje v naši državi. To vprašanje se ne postavlja na dnevni red zaradi morebitnega pomanjkanja, ker imamo živil v naši državi preveč, temveč se to vprašanje načenja iz čisto gospodarskih razlogov. Naši državi se danes nudi možnost, da ugodno vnovči svoje številne proizvode v inozemstvu. Zaradi vojne je izvozna konjunktura za živila zelo povoljna in ponekod so mnenja, da je treba to konjunkturo iz nacionalno-gospo-darskih razlogov čim bolj izkoristiti. Na drugi strani pa je povečanje izvoza potrebno da si zasiguramo devize za uvoz suro vine in industrijskih izdelkov iz druge d^-žav. Pred dnevi se je pojavil predlog, da bi se uvedli brezmesni dnevi in sicer enkrat ali dvakrat na teden. Ta predlog se sedaj proučuje v zvezi z nameravano šted-njo pri potrošnji živil. Predlog gre za tem, da bi se sreda in petek proglasila kot brezmesna dneva. Nadaljnji ukrepi se tičejo klanja mlade živine, zlasci prascev, jag-niet in telet. Klanje prascev in jagnjet je prepovedano v številnih državah, tako tu di v Danski in Nizozemski, ki nista izrazit" industrijski državi. Beograjski list je mne-nia da bi bilo treba nekaj sličnesa »"e-sti tudi pri nas, dokler obstoja ugodna izvorna konjunktura. Prav tako obstojajo predlogi za štednjo kri kruhu in krušnem žitu. Baje je že pred dvema mescema neka uradna komisija stavila predlog, da se uvede enoten črn kruh v vsej državi, medtem ko bi smeli bel kruh dobivati le bolniki v bolnišnicah in rekon-va^scenti. ki jim to predpiše zdravnik. Vsi ostali naj bi dobili le črn kruh. Nadalje obstojajo predlogi za mpš^nie pšenične moke z moko drugih vrst žita. Razlogi, ki jih iznaša beograjska »Politika« za omejitev potrošnje mesa in zu uvedbo enotnega črnega kruha se morda lepo čujejo, vendar je treba v takih primerih proučiti, če take utemeljitve tudi drže. K temu vprašanju smo prejeli značilen dopis, iz katerega posnemamo nasled-nie ugotovitve: Ze od poletja sem je velika ponudba goveje živine po vsej državi. Ta obilna ponudba je skoro spravila živinske cene na stopnjo, kamor jo je bila potisnila zadnja gospodarska kriza. Srednji voli se prodajajo po 4, krave po 3, teleta po 6. opitane svinje pa po 7 din za kg žive teže. Vzrok prevelike ponudbe so letošnje neuime: suša, povodnji, toča, slinavka, itd. Po teh cenah kupujejo blago izvozniki. Ta živina pa nI za izvoz primerna, ker ni dovolj pitana. Kupci pravijo, da je bila celo ob koncu svetovne vojne živina lepša. Čuditi se moramo, da pri teh cenah še kdc govori o konjunkturi pri Itvozu živine. To more govoriti le izvoznik, ki živino brez težkoč proda v inozemstvo, ne pa produ-cent, ki le po nizki ceni lahko vnovči živino. Prva njegova nesreča je. da mnra zaradi silnega pomanikanja krme prodati živijo, tako da odnrodaja s tem že inventar kmetfie: brez živine ni *mo1a. ne setve, brez gnoja in setve ni pridelkov. Kaj stane, vtv.o+n 1 5ive teže vola, si kar ne upamo računati. Uvedba brezmesnih dni pri takšnem položaju ne nudi nobene narodno gospodarske koristi Kmet mora prodati živino, za katero nima več hrane, dokupiti jo pa pri teh cenah ne more in tudi ne sme, če noče samega sebe upropastiti. Zdi se, da vodi izvoznike, ki so navdušeni za takšne gospodarske eksperimente, skrivna želja, da bi z uvedbo brezmesnih dni zavrli eventualni dvig cen, ki bi utegnil nastati pri živahnejšem izvozu Kmet naj še naprej pod ceno prodaja, vsi ostali sloji v državi naj pa pomagajo z brezmesnimi dnevi obdržati to iepo konjunkturno v imenu narodnega gospodarstva. Ce bi se pa cene živini primerno izboljšale in bi nastopila v interesu kon-zumentov potreba preprečiti nadaljnje naraščanje, potem tudi ne bi bila potrebna uvedba brezmesnih dni, ker bi zadostovalo primerno skrčenje izvoza živine, ki je itak v celoti pod kontrolo. Drugi ukrep, pri katerem naj bi se zaradi štednje odnosno v interesu povečanja izvoza prepovedalo klanje mlade živine, je še dvomljive j še. Pri nas koljejo mnogo mladih prašičev, jagnjed in telet. Pravijo, da se na ta način uničijo milijoni živine, ki bi čez nekaj mescev podvojila ali celo potrojila svojo težo. Navidez so ta dokazovanja prav lepa in bi bili tukaj ukrepi prav umestni, žal pa manjka vsemu temu vsaka podlaga. Več prašičev ne moremo rediti, ker primanjkuje glavnega krmila, krompirja, celo že za ljudi in so kmetje v skrbeh, kje bodo spomladi dobili semenski krompir. Mladi prašiček potrebuje poleg tega še dragega žita, mleka in močnih krmil, česar vsega danes naš kmet nima, kupiti pa nima s čim. Ce niti za odraslo goved, ki ni izbirčna v hrani, nima dovolj krme, kje naj potem vzame kmet še pri-boljške za teleta. Ce pa tele teh nima, pa ne bo dvo- do trikratnega prirastka v nekaj mescih, kakor so to nekateri izvozniki lepo predstavljajo. Omejitev klanja mlade živine bi pri nas dosegla, če se uvede vprav nasprotno še večji padec stanja živine. Kdo bo še spravljal živino v brejost, če ve, da ne bo smel telička ali prešička zaklati, rediti ga pa ne bo mogel. Spet bi znali pri sedaj že skotenih živalih le izvozniki lepo zaslužiti, če bi po nizki ceni kupovali za domači zakol prepovedano živino in jo izV3Ž3ll« Enako neutemeljen je tudi predlog, da bi se v naši držav: uvedel enoten črn kruh. življenski standard večine našega prebivalstva je tak, da morajo mnogi štediti pri kruhu in jim ni treba še predpisovati da už vajo le črn kruh. Kakor se zdi je v ozadju tega predloga izvoz moke v Nemčijo. Po zadnjem sporazumu bodo naši mlini izvozili v Nemčijo 2500 vagonov bele moke. Ker pa se pri mletju pSen ce ne dobi samo bela, temveč tudi črna moka, hi se na trgu pojavile večje količine črne moke, kar bi morda povzročilo pocenitev črne moke. Iz resničnih narodno gospodarskih raz^gov bi bilo le pozdravit1, če bi se pocenila črna moka, ki predstavlja najvažnejšo hrano siromašnih slojev prebivalstva. Kakor vse kaže so na uvedbi enotnega črnega kruha interesirani zgolj vojvodnski ml ni, ki se hočejo na ta način po dobri ceni tenebitd črn 3 moke. ki jo bodo zaradi izvoza bele moke v Nemčijo imeli v večjih količinah. V okf.bru smo Imeli zaradi povečanega Izvoza znatno aktivno trgovinsko bilanco V prvem vojnem mesecu, t. j. septembru, se je, kakor znano, naš izvoz prav občutno skrčil, in sicer od 595 milijonov din v avgustu na 241 milijonov din v septembru. Nazadovanje v primeri z lanskim septembrom znaša sicer le 39.4%, vendar je treba upoštevati, da je bil naš izvoz v lanskem septembru zaradi sudetske krize prav tako slab. V primeri s predlanskim septembrom je letos v septembru naš izvoz zaostal za 60%. Najnovejši podatki carinskega oddelka finančnega ministrstva za mesec oktober pa nam kažejo, da se je v preteklem mesecu naš izvoz zopet naglo popravil in je po vrednosti celo prekoračil lanski Izvoz v Istem mesecu za preko 10%. V preteklem mesecu smo Izvozili vsega 247 <75 ton blaga flanl 303.324) v vredno sti 512.0 milijona din nasproti 463.9 milijona din v istem mesecu lanskega leta ln 558 7 milijona din v oktobru 1937. Nasproti lanskemu septembru le izvoz sicer po količini nazadoval za 18 4%, po vrednosti pa je bil večji za 48.1 milijona din ali za 10.4%. Statistika za oktober nam torej potrjuje napovedi, o pričakovanem naglem zboljšanju izvoznih možnosti po zastoju v prvem mesecu vojne. V primeri z oktobrom 1937. pa je bil letos v oktobru nad izvoz po vrednosti še za 8.5% manjši. Tudi uvoz se je v oktobru v primeri s septembrom nekoliko povečal, vendar pa še vedno precej zaostaja. V oktobru smo uvozili 73.652 ton blaga (lani v oktobru 81.119) v vrednosti 357.1 milijona din nasproti 375.4 milijona din v lanskem oktobru. Naš uvoz je bil torej v preteklem mesecu za 17.3 milijona din ali za 4.6% manjši nego lani, pri čemer je treba upoštevati, da je bil tudi lanski uvoz v oktobru razmeroma slab. V primeri s predlanskim oktobrom je bil letos v oktobru naš uvoz za 26.6% manjši. Nadaljnji zastoj pri uvozu je pač posledica velikih težkoč, ki so nastale v zvezi z vojno pri uvozu raznih surovin. Ker se je vrednost našega Izvoza v preteklem mesecu precej dvignila, medtem ko je uvoz Še več ali manj zaostajal, nam kaže trgovinska bilanca za pretekli mesec znaten Izvozni presežek, tn sloer v višini 154,9 milijona din nasproti 89.5 milijona t din v lanskem oktobru. Naša trgovina s inozemstvom se je letos v prvih 10 meae- cih gibala takole (v milijonih din): Izvoz uvoz razlika januar 1939 319.1 378J3 — 59.2 februar 1939 339.5 402.1 — 62.6 marc 1939 423.0 476.3 + 53.3 april 1939 433.3 418.8 + 14.5 maj 1939 466.5 424.1 + 42.4 junij 1939 432.5 428.3 + 4.2 julij 1939 408.0 433.8 — 25.8 avgust 1939 594.7 415.9 +178.8 september 1939 240.5 253.2 — 12.7 oktober 1939 512.0 357.1_+154.1* jan. - okt 1939 4169.0 3988.0 +181.0 jan - okt. 1938 3993.2 4199.0 —205.8 jan - okt 1937 5110.6 4265.2 + 845.4 jan.-okt 1936 3306.4 3286.6 + 19.8 jan. - okt 1935 3268.9 3006.5 +262.4 jan - okt. 1934 3042.4 2963.0 + 79.4 Naša trgovinska bilanca v prvih 10 mesecih letošnjega leta je zaradi aktivnosti v oktobru narasla na 181 milijonov din, medtem ko smo imeli lani v istem razdobju za 205 milijonov din pasivno bilanco, predlanskim pa je izvozni presežek v 10 mescih znašal 845 milijonov. Podrobnosti o našem izvozu V preteklem mesecu je zopet oživel naš izvoz pšenice. V tem mesecu smo izvozili 3702 vagona pšenice v vrednosti 63.4 milijona din. Skupaj smo v avcrhstu, septembru in oktobra izvozili 11.345 vagonov pšenice v skupni vrednosti 193 mtHfonov din. Izvoz koruze pa je bil v preteklem mesecu minimalen in je znašal samo 26 vagonov (lani 155). Izvoz svežega sadja je bil tudi v oktobru prav znaten in je dosegel 1979 vagonov (lani 1331) v vrednosti 43.9 milijona din (30.4). Vrhu tega smo izvozili 970 vagonov suhih češnelj (lani 153) v vrednosti 31 mi lijonov din (7.9). Zaradi slabe letine pa se je docela nstavil izvoz fižola, ki smo ga iani v oktobru izvozili za 9.5 milijona din. Znaten je bil v preteklem meseni tudi tovor vina, ki smo ga prodali v inozemstvo 73 vagonov v vrednoti 2.3 mi1?iona din. med+em ko lani v oktobru vina skoro nismo izvažali. Med osta^mi prid^ki je omeni« znaten Izvoz hmelja, ki je dosegel v oktobru 128 vagonov (lani 69) v vrednosti 50 milijonov din (lani 15). Nadalje smo izvodi za 13.5 miHjona din tobaka (lani za 20 5V za 14.4 miiiiona din kononU* flanl ra 17.9) in za 11.1 milijona din opija flanl 0). Zboljšan izvoz živine Medtem ko je naš izvoz živine v septembru skoro docela zastal, beleži statistika za oktober zopet znatno povečanje zlasti pri izvozu goveje živine, ki se je dvignil na 5016 glav (lani 3053) v vrednosti 15.4 milijona din (8.2). Tudi izvoz svinj se je povečal, vendar je še zaostajal v primeri z lanskim oktobrom. Svinj smo izvozili 22.260 (25.271) v vrednosti 34.1 milijona din (38.4). Zaradi izvoznih omejitev pa smo v preteklem mesecu izvozili le 245 konj v vrednosti 0.8 milijona din (lani 6.5) Nadalje smo izvozili za 3.0 milijona din žive perutnine (3.8), za 6.4 milijona din drobnice (2.4) za 18.1 milijona din mesa (12.9), za 15.5 milijona din masti (5.6) in za 5.3 milijona din mesnih izdelkov (2.7). Končno se je povečal izvoz masla na 1.0 milijona din (0.2), izvoz sira na 1.3 milijona din (0.06), izvoz kaškavaljskega sira na 4.3 milijona din (3.3) in izvoz jajc na 9.5 milijona din (5.5). Izvoz perja ln puha pa je nazadoval za 1.8 milijona din (5.9) in izvoz surovih kož na 8.6 milijona din (11.4). Tudi izvoz lesa se je sbol£al Medtem ko je v septembru naš Izvoz gradbenega lesa padel na */» izvoza v avgustu (od 79.3 milijona din v avgustu na 29.0 milijona din v septembru, nam kaže statistika za oktober zopet povečanje vrednosti izvoza gradbenega lesa na 59.6 milijona din (lani v oktobru 55.7). Količina izvoženega gradbenega lesa pa Je znašala v oktobru 6.822 vagonov (lani 6533). Znaten Je bil tudi izvoz drv, ki se je povzpel na 1546 vagonov (680) v vrednosti 3.6 milijona din (1.8). Lesnega oglja pa smo v oktobru izvozili le 29 vagonov (196), železniških pragov le za 1.7 milijona din (3.8) in lesnih izdelkov le za 1.5 milijona din (2.9). Slab le bil v oktobru tudi izvoz ek-straktov za strojenje, ki je dosegel samo 3.3 milijona din (lani 7.5). Bakra tudi v oktobra nismo izvažali " 2e v septembru se Je docela ustavil naš izvoz kovin in izvoz rud se je občutno zmanjšal, to pa ne morda zaradi ker po tem blagu ne bi bilo povpraševanja, temveč zaradi tega, ker je naša država zadržala izvoz kovin, da ima na razpolago važen kompenzacijski predmet za trgovinska pogajanja s posameznimi državami. V septembru nismo izvozili niti kilograma surovega bakra, najnovejša statistika za oktober pa nam priča, da tndi v tem mesecu bakra nismo izvažali, medtem ko smo letos do konca avgusta izvažali na mesec povprečno za 54 milijonov din bakra. V septembru tudi nismo izvažali svinca, pa tudi v oktobru je bil izvoz svinca razmeroma majhen ln je znašal le 1.9 milijona din (lani 6.6). Ta dvomesečni za stoj v izvozu kovin bo imel za posledico, da bo pozneje, ko bo vprašanje izvoza kovin urejeno, izvoz tem večji. Izvos rad, ki se je v septembru prav tako skoro ustavil, je v oktobru dosegel le 3.4 milijona din, medtem ko smo lani v oktobru Izvozili za 37.6 milijona din rud Ce bi v preteklem mesen v normalnem obsegu izvažali kovine in rade, bi bila vrednost našega celotnega izvoza še znatno večja in bi aktivnost trgovinske bilance v tem mesecu dosegla skoro četrt milijarde din. Nadalje je bil slab v oktobru naš Izvoz cementa, ki je dosegel le 605 vagonov (lani 2654) v vrednosti 2.1 milijona din (6.6). Končno smo v oktobru izvozili za 16.4 milijona din kalcijevega karbida ln ciana-mida (lani za 7.1) in za 3.3 milijona din sode (lani za 4.1). Nezadosten nvoz surovin Razmeroma majhen uvoz v oktobru je, kakor rečeno, posledica nezadostnega uvoza surovin zaradi znanih težkoč pri oskrbi s surovinami, ki so nastopile v zvezi z vojno. Medtem ko smo v avgustu uvoz:li še 236 vagonov bombaža in bombažne preje se Je v septembra ta nvoz skrčil ra 142 vagonov, v oktobra Pa Je znašal tndi le 174 vagonov (lani v oktobru 334 vagonov). Uvoz volne in volnene preje se Je »krčil od 52 vagonov v avgustu na 25 vagonov v septembra, v oktobru pa Je znašal le U vagonov flanl 37), Uvoz svilene preje, ki Čuva oci in zdraofe ^ . ustaarfa dobro ra2po(ozerye © TUNGSRAM Kryf\ton je nazadoval od 22 vagonov v avgustu na 16 vagonov v septembru, pa se je v preteklem mesecu zopet dvignil na 32 vagonov. Na drugi strani pa zaznamuje statistika večji uvoz tkanin. Tako se je uvoz bombažnih tkanin povzpel na 15 mil jon„v din (12.5) in uvoz volnenih tkanin na 26 6 milijona din (17.8). Uvoz preje od ostalih rastlinskih vlaken (juta) je znašal v oktobru le 18 vagonov nasproti 33 vagonjm v lanskem oktobru. Znaten je bil v preteklem mesecu uvoz surove nafte, ki je dosegel 1525 vagonov (lani 920) v vrednosti 12.5 milijona din (6.8). Surovih kož smo v oktobru uvozili le 18 ton nasproti 446 tonam v lanskem oktobru, premoga pa 1727 vagonov (lani 1862). Znatno je v pr meri z lanskim oktobrom nazadoval nvoz riža, ki je znašal v oktobru le 27 vagonov (lani 256). surove kave pa smo v preteklem mesecu uvozili 480 ton (lani 581). Konferenca zaradi omejitve potrošnje bencina Za povabilo Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gcrivl pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine je bil včeraj v Trgovskem domu sestanek interesentov, na katere-n so razpravljali o nameravana omejitvi potrošnje tekočih goriv. Zborovanje, ki je bilo v veliki dvorani Trgovskega doma, je vodil predsednik Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gor vi g. Viljem Laznik. ki je najprej podal zanimivo poročilo, nakar je tajnik Osied-njega odseka g Albert Kiler poročal o stanju preskrbe naše države z nafto in bencinom. O vsebini teh referatov in o razpravi, ki je sledila, bomo še poročali. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki pravi na koncu naslednje: 1. Uredba o tekočih gorivih, a katero daje kartelski zajednici privilegiran položaj, naj se takoj ukine, Obenem naj se ukinejo vsi s to uredbo zvezani ukrepi glede tekočih goriv. 2. Država naj uvede najstrožjo kontrolo nad poslovanjem kartelske zajednice, zlasti pa še kontrolo nad zalogo, ki jo mora kartel ska zajednica vsak čas '.meti. 3. Uvede naj se stroga kontrola glede lzsledovanja nad h pri rodnih ležišč nafte. 4. Država naj postavi več rafinerij za predelavo oljnih škriljevcev. 5. Domačim trgovcem in uvoznikom naj se dovoli prost uvoz nafte in bencina (o tem, kdo je domač trgovec, naj se zaslišijo pr stojna trgovska združenja in zbornice). 6. V odbor za določanje cen bencinske mešanice naj se za dravsko banovino določi tudi predstavnik Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gor.vi. Gospodarske vesti = Povečanje kontingentov za nvoz Surovin. Zaradi lažje preskrbe Industrije s potrebnimi surovinami za domače potrebe je odbor za uvoz pri Narodni banki izdal sklep, da se industrijskim podjetjem povečajo določeni kontingenti za uvoz surovin za leto 1939. To povečanje se nanaša na kont ngente, ki so bili odmerjeni v tekočem letu. V zvezi a tem sklepom poziva odbor za izvoz zainteresirana industrijska podjetja, ki hočejo dobiti dopolnilne kontingente za uvoz surovin, da predlože konkretne prošnje za uvoz na običajnih formu-larj h, ki se dobe na vseh sedežih Narodne banke. Prošnje zainteresiranih tvrdk za dopolnilno odobritev uvoza v mejah razpoložljivih naknadnih kontingentov bodo takoj vzete v pretres, da se omogoči redno delo v domačih podjetjih. Borze 22. novembra Na Jugoslovensklh borzah notirajo nem-Ski klirinška čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so ae trgovali v Zagrebu po 36.77 ki v Beogradu po 35. Svobodni devizni tečaji ae nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri rrt rni tendenci nudila po 438 (v Beogradu je bil promet po 437). Devize Ljubljana, oflcielni tečaji; 173.90 — 177.10, Pariz 98.35 — 100.65, New York 4421.25 — 4481.25, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2347.20 — 2385.20, Bruselj 734 — 746. Tečaji na svobodnem trgu: London 215 — 218.20, Pariz 121.65 — 123.95, New York 5480 — 5520, Curih 1229.22 — 1239.22. Amsterdam 2901.41 — 2939.41, Bruselj 907.32 — 919.32. OuHh. Pariz 9-94. London 17.54, New York 445.75, Bruselj 73.90, Milan 22.50, Amsterdam 236.60, Berlin 178.62, Stockholm 106.12, Oslo 101.25, Kčbenharvn 86. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 bi., 4°/» agrarne 53 den., 4°/. severne agrarne 51 — 53. 6% begluške 80.75 — 8150 6"/o dalm. agrarne 76 bL, 6% šumske 75.50 bi., 7«/« stabliz. 94 bi., 7*/, invest. 97 — 99.50, 7»/. Blair 90—91, 8*/t Blair 93.50 — 95; delnice: Narodna banka 7100 den.. PAB 202 dan., Trboveljska 215 den., Gutman 45 — 53, BeOgmd. Vojna škoda 435 — 436 (437), 4«/« agrarne 54 den, 4®/» severne agrarne 52 — 52.50, 6*/, begluške 80 — 80.29 (80.50), 6% šuimske 73 — 74, 7«/0 Invest. 100 — 101, 7«/» Seligman 99 den., 7®/. Blair 89.75 — 90 8®/0 Blair 93.50 den (94) Narodna bnaka 7200 den., PAB 200 den. Blagovna tržišča Žito + Chicago, 22. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 88.50, za maj 86.125; koruza: za maj 52.50, za julij 53. -j- i>uvosad:»ia u.«ouvna borza (20. t. m.). Tendenca mlačna. Pšenica: baška okol Novi Sad 184 — 186; gor. b. 185 — 187: srem. 184 — 186; slav in bar. 185 — 187; ladja Tisa 186 — 188, rž: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 139 — 140; banatska 136 — 137; pariteta Indija 139 — 140. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 285 — 295; »2« 265 — 275; »5« 245 — 255; >6« 235 — 245; »7« 195 — 205; >8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 360 — 370. Otrobi« baški in sremski 117.50 — 120. Naše gledališče D B /i M A Četrtek, 23.: George Dandin. Premier ski abonma. Petek 24.: zaprto. Cobota. 25.: številka 72. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 26 ob 15.: Emil in detektivi. Mladinska predstava. Premiera. Izven. Drevi bo premiera Molierove komedije »George Dandin« z Danešem v naslovni vlogi. Podnaslov dela je »Varani soprog«. Mol ere razgrinja na njemu lasten duhovit in kritičen način družabne razmere svoje dobe. V delu nastopijo poleg nosilca glavne, tragikomične vloge Daneša, še Danilova v vlogi goljufive žene aristokratke, Na-blocka in Lipah kot njena mati n oče, Gre-gorin kot njen ljubimec, Gabrijelčičeva in Sancin kot hišna ln sluga — dve tipični mollerovsk figuri, in Breeigar. Igro je zrežiral dr. B. Kreft. Insoenator inž. arh. Franz. Premiera bo za premierski abonma. OPERA Četrtek 23.: Sabska kraljica. Red četrtek. Gostuje Josin Gostič. Petek, 24. ob 15.: Werther. Dijaška predstava. Gostovanje Jospa Gostiča. Globoko znižane cene. Sobota, 25.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane vene. Danes ln jutri bo gostoval na našem odru naš rojak in član zagrebškega gledališča g. Josip Gostič, pevec in igralec izrednih kvalitet, čigar vsako novo partijo beležijo v Zagrebu kot nov triumf. Nocoj bo pel v Goldmarkovi »Sabsk kraljici« izredno težko tenorsko partijo Salomonovega vojskovodje Asada, s katero je zaznamoval že na premieri vel;k uspeh. Razen njega nastopijo še Janko. Betetto, Kogejeva, Vidalčjeva itd. Dirigiraj bo kapelnik Stritof, ki je opero tud izredno tenkočutno prevedel. Režiser C. Debevec. — Pri jutršnji popoldanski dijaški predstavi pa bo g. Gostič nastopil prvič skupaj z go. Kogejevo v lirični Mas-senetovi operi »Werther«. Sodelovali bodo fie Rbičeva, Zupan, Dolničar, Sladoljev in Perico. Dirigent Neffat, režija Zupanova. Cene dijaške od 16 din na/vzdoL ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek Ob 20.15 Sobota, 25.: Kurent. Nedelja, 26.: Kurent. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 22.: Neopravičena ura. Red B. Petek, 24.: zaprto. Sobota, 25.: Celjski grofje. Znižane oene. Zadnjič. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda. 22.: Neopravičena ura. Gostovanje mariborskega gledaiišča. Cetitek 23. novembra Ljubljana 7: Pozdrav, napovedi in poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Poljske narodne ln umetne skladbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —13: Napovedi in šramei »škrjanček«. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Sokolsko preda-! vanje. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran koncert simf. glasbe. — 21.15: Poljske nar. pesmi, poje gdč. Vida Rudolfova. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Beograd 18.30: Orkester. — 20: Humor. — 21: Popevke. — 2150: Klavirske skladbe. — 22.20: Plesi s plošč. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Prenos opere iz Nar. gled. — Praga 19.50: Moravske peo-mi. — 21: Simf. koncert. — 23: Češka glaftia. — Sofija 17: Lahka in plesna muzika. — 18.30: Orkester. — 20: Sonate. — 20.30: Petje. — 21.20: Lahka glasbo. — 2130: Plošče n plesi. — Dunaj 18: Godalni kvartet — 20.15: Pester spored s plošč. — 20.50: Zvočna igra. — 22.50: Lahka glaSba. — Berlin 20.45: Iz /eseSIh oper. — 22.30: Klavirski trio. — 23: Orkester. — 24: Nočni koncert Zane Grey: 21 Zakon zapada Bo man Ob nedeljah so bili Thurmanovi mnogokrat povabljeni k prijateljem ali sorodnikom na kosilo, in tedaj si je učiteljica navadno sama skuhala kaj malega. Danes je Georgia rekla, da ji odvzame to dolžnost, ko ve, da ji je samo v nadlego, in si je • ta namen najprej privezala mičen bel predpasnik. • v*idiš, ljuba sestra,« je smeje se dejala, »tudi p tp možnostjo sem računala — oh, kadar je treba, znam biti prekleto spodobna gospodinja.« Ko je gospodična Stockwellova čez pol ure prišla v kuhinjo, se je mogla prepričati, da je kuharski tečaj, ki ga je bila Georgia na materino željo obiskovala, vendarle nekaj zalegel. »Imenitno « je rekla, ko je pokusila, »veš, dekle, čez kaj časa boš še izvrstna gospodinja?« »Vsekako boljša od staroverskih tontskih tetk, ki jih imaš ti za vzor,« je zelo zviška odgovorila Georgia. »Torej vendarle misliš na to, da se kdaj orao-žiš?« »Seveda — brez moža si dekle ne more privoščiti lastnega gospodinjstva in otrok.« »Seveda — brez moža si dpkle ne more privoščiti lastnega gospodinjstva in otrok.« Zunaj, po trdi cesti, se je bližal konjski peket. Georgia je prisluhnila in rekla: »To je Cal — radovedna sem, zakaj se vrača.« »Najbrž zaradi tebe « »Izključeno, midva sva sprta! Če ostane tu. ga morava pa vendarle povabiti na kosilo — se pravi, ti ga povabi.« »Rada,« je z nasmeškom dejala Mary. »Odkod pa veš, da je Cal?« »Korak njegovega konja poznam.« Učiteljica je začudena stopila k oknu; jezdec je pravkar odpiral leso konjske ograde — res je bil Cal. Ko se je obrnil, je videla, da je v obraz krvav, in nehote zavpila: »Bog nebeški!« Georgia je prestrašena planila k oknu in pogledala venkaj, a ker jima je Cal zdaj obračal hrbet, ni mogla videti, kaj je vzrok sestrinega vzkrika. »Kaj je pa bilo?« je vprašala. »Calov obraz je ves krvav.« »Oh. če'ni hujšega,« je menila Georgia, skomignila z rameni in se vrnila k svojemu delu — a čez nekai časa ie vendarle rekla kakor sama pri sebi: »Radovedna sem ali pride noter.« »Gotovo ne.« ie odvrnila učiteljica »toliko moraš fanta že poznati « »Poznam ga znotraj in zunaj draga s°s^ra — za nesi se!« Mary Stockwellova ni nič odgovorila marveč ie smehljaje se onazovala sestro, kako ie nostaiala čedalje nervoznejša, dokler ni nazadnje stopila k odprtim zadnjim vratom in zaklicala čez dvorišče: »Cal! Hej, Cal kaj pa je s teboj?« »Prav nič — zakaj?« »Saj si ves krvav « »Oh nesmisel — to je samo rdeča tontska ilovica.« »Mene ne zvodiš za nos — nisem tako neumna!« »Nu torej zakaj potem vprašuješ?« »Ne bodi predrzen, sinko — mar pridi semkaj.« »Kaj pa hočem tam?« je čemerno odvrnil Cal, a vendar se je počasi približal. »Res si lep.« je rekla Georgia in nejevoljno vrgla oči po njegovi prašni in umazani obleki; »vidim, da si se spet pretepal!« »Mi imaš še kaj povedati?« ?Najbrže.« je dejala in potegnila roko, s katero si je pritiskal okrvavljeno rutico na lice, v kraj. Pokazala se je praska, ki je močno krvavela. »Oh, to je strašno — in tako blizu pri očesu — to morava takoj izmiti in obvezati!« S temi besedami je stekla nazaj v kuhinjo, tako razburjena da je aMry. ki je bila med tem stopila iz hiše, ni zlepa pomnila enake. »Ali ste se res pretepali?« je ta vprašala Cala. -S kom pa?« »Oh to ie pač vse eno « ie smehliaje se odvrnil, coV-Vo ?e tud1' on dob'1 svoi delež.« Prorlpn ie mo^la nadalievpti izpraševanje, je nrišla iz hi?<=- Georgia z obvezivom. skledo in brisačo v rokah Skrbno mu ie izmila rano. ki je sicer bolela, a ni bila globoka, in mu jo hotela po vseh pravilih obvezati. Cal se je temu odločno uprl, vendar je na njeno prošnjo dovolil, da mu je obložila prasko z vato za ustavljanje krvi. Ko jo je pritrjevala z lepljivim trakom, ga je vprašala; »AJi si tudi ti nasprotnika tako zdelal?« »Ničesar mu nisem ostal dolžan — to pot je bilo ena proti eni.« »In kdo je bil to?« »Tebe pač ne more zanimati.« »Nu, saj že vem — meni ne prikriješ ničesar.« »Ce je tako, ti mora biti zelo prijetno pri duši,« je posmehljivo dejal. Georgia je bila pravkar prilepila poslednji tra-kec, in Mary je pričakovala enega njenih obreg-ljivih odgovorov, pred katerimi je vsakikrat trepetala; a to pot se je v njeno brezmejno začudenje prijazno nasmehnila, rekoč: »Eno dobro stran ima zadeva vendarle — to, da me danes spoznaš v drugačni luči. Povabljen si namreč, da deliš z nama kraljevski obed, ki sem ga blagovolila sama pripraviti! Kaj strmiš? O, jaz znam vse — če le hočem!« Ne da bi poslušala njegovo upiranje, ga je kratko zgrabila za komolec, ga odvedla v sobo, kjer je bila Mary že pogrnila mizo, in se nato vrnila v kuhinio. da bi dokončala jed. Med tem, ko je učiteljica, ki je bila maiaie z glavo krenila za njim hitro prinesla še tretji pribor. io je Cal mahoma vprašal: »Georgia vam je gotovo vse povedala — ali odobravate moje ravnanje, gospodična Stockwellova?« »To je, vašo--nu, kar sta ondan govorila z Georgijo?« Oče Messerschmf dto vfh letal Izumitelj nemških bombnikov, katere pa že prekašajo najnovejši konkurenčni izdelki iz Francije in Anglije Kosilo na podmornici Posadka nemške podmornice pri obedu »Mirna noč" na bojišču Komentar k poročilom francoskega generalnega štaba V poročilih vrhovnega vojnega poveljstva se često čita, da so bile čez dan bolj ali manj živahne operacije, noč pa da je bila popolnoma mirna. Kako' je prav za prav s tako nočjo, ki jo vrhovno poveljstvo proglaša za popolnoma mirno, nam slika v »Figaru« francoski novinar Mauri-ce Noel, ki je nedavno prebil na fronti eno noč in se je drugi dan silno začudil, da je bila prav ista noč proglašena za popolno ma mirno. Pisatelj sam ni Imel občutka mirnosti, pač pa je o dotični noči odnesel prav nasprotni dojem. Maurice Noel takole opisuje »mirno« noč na fronti: »Bataljon novih vojakov je baš v popolni temi zasedel odkazane mu položaje. Ljudje se gibljejo v dveh neprijetnih elementih: v črni temi in v blatu do kolen. Poveljnik bataljona vznemirjeno naroča svojim mladim vojakom, ki še niso bili prejeli ognjenega krsta in so seveda precej nervozni: »Vogalna straža me skrbi. Vedite, da ne smete otvoriti streljanja, dokler vam ne dado znamenja z raketo, če boste začeli streljati ln vas pri tem prevzame nemir, bodo vaši izstrelki zadevali tovariše na levem sektorju«. Poveljnik sam odhaja proti vogalni straži. Komaj pa stori nekoliko korakov v označeni smeri, že se iz grmovja začuje vznemirjen klic: Stoj! Kdo tu? Poveljnik odgovarja: »Ne streljaj! Jaz sem tvoj poveljnik«. Toda nervozni vojak, čigar živci so napeti do skrajnosti, ne čuje teh besedi, marveč ponavlja svoj klic in obenem se čuje ropot zapirača na puški. Par mučnih sekund, toda vojak na vso srečo nI streljal. Poveljnik prodira v grmovje, se sklanja nizko k zemlji ln nekaj šepetaje dopoveduje straži. Ko se vrne, se napoti z novinarjem proti jami, v kateri sedi vojak z namerfeno stroj no puško. Začuje se zopet isti klic: mirna noč je napolnjena z nervoznostjo. Vojaki, ki so v tej temi prvič prišli v prednje položaje, se spominjajo pripovedovanja starejših ln izkušenih tovarišev o sovražniku, ki se tiho prikrade ln vrže ročno granato v zaklonišče, zato so preveč previdni. Vznemirjajo jih sence, resnične ali namišljene. Tu pa tam se oglasi strel, ki takoj povzroči splošno streljanje. Novinci streljajo na slepo v temo, dokler naposled kapetan ne izgubi potrpljenja: »Ne streljajte na slepo. Za vsak strel hočem imeti mrtvega sovražnika in kdor strelja, pojde iskat truplo pred našo črto«. Opomin je nekoliko pomagal in streljanje polagoma ponehava, toda samo za kratek čas. Zopet nekdo ustreli in takoj je vse na nogah, vsi zopet streljajo kakor iz uma. Morda je to zopet posledica nervoz-nosti ali pa je kdo kje res opazil nasprotnikovo izvidnico. Zdaj je ogenj še težje ustaviti. Zaregljale so tudi strojnice in besed častnikov sploh ni čuti, dokler streljanje samo od sebe nekoliko ne potihne. «Veste,« pravi poveljnik bataljona novinarju, »ne smete se čuditi. Prvo noč so vojaki vedno nervozni. Cez kakih 15 dni pa se bodo toliko privadili nenavadnim okoliščinam, da jih nič več ne bo moglo spraviti iz ravnotežja. Naučijo se razločevati nočne glasove, sluh se jim poostri in dejal bi, da jim tudi voh postane boljši. Ko je to doseženo, imamo potem prave frontnike, hladnokrvne in izkušene.« V tem prihaja narednik in javlja: »Bili so kakih deset korakov pred nami, videl sem žarek žepne baterije. Tudi streljali so na nas, mi smo le odgovarjali.« Častnik ve, kako je s to stvarjo, zato mirno odvrne: »Nikogar ni bilo. To je živčna prenapetost, bo že minula.« Medtem se je na vzhodu začelo daniti in novinar je preživel na fronti noč, nemirno in razburljivo, ki pa je uradno proglašena za popolnoma mirno. Ruske sportistke ski tehnik, po vojn: so prišla leta brezposelnosti in bede. Vendar pa je naposled le imel toliko sreče, da so ga vzeli v službo pri neki kemični tovarni. Vodstvo tovarne je kmalu postalo pozorno nanj. Ker pa kemija ni bila njegova prava stroka, je L 1929 prestopil v službo h Kruopu, kjer so ga zaposlili v odddelku za letala. Tu je delal pet let in iz te dobe ie znano, da se ni vdal nikakršnemu prigovarjanju, da bi stopil v stranko. »Pustite me pri miru. jaz delam,« ie odgovarjal na vsa snubljenja te vrste Toda miru mu le niso dali Strankarska celica si je prizadevala toliko časa. da ie tovarna Messerschmidta odpustila Medtem pa si je bil varčni mož že prihranil majhno premoženje, da je lahko odprl svojo tovarno za letala in ie izdelal prvi aeroplan tipa MesserschmMt. ki so ga kmalu priznale za najboljši nemški tip. Zaradi tega je država večino svoiih na-ročb vzela Heineklu in jih poverila Mes-serschmidtu. Nekoč ie moral po zelo nujnem poslu v Berlin, zato se je odločil in prvič v življenju sedel v letalo. Spotoma pa ie doživel silovit vihar in letalo je moralo zasilno pristati daleč od Berlina. »Nikoli več ne sedem v kako letalsko škatlo,« ie sklenil Messerschmidt in se je tudi par let držal tega sklepa. Toda zarečenega kruha se pač menda največ poje in tudi Messerschmidt je moral svoje življenje še enkrat zaupati letalski škatli. Iz Berl;na je namreč prejel obvestilo, da ie svoje delo dobro opravil in da njegovi izumi prehajajo v last države. Zanj samega pa da bo najbolje, ako čimprej vstopi v stranko, ki je že sčta njegovega k ibovanja. Messerschmidt je razumel, sedel še enkrat v letalo in po krajši vožnji pristal na Nizozemskem. Naselil se je v tej državi in postal nizozemski državljan. Dokler ie bil Messerschmidt na Nemškem, ie Nemci i a imela najhitrejše aeroplane. odkar pa mož živi zunaj, so se . tako v Angliji in Franciji pojavile novi tipi. ki so biliši in hitrejši od prvotnih nemških »Messer-schmidtov«. Pogled v angleško lazaretno ladjo Pri vsaki paradi v Moskvi pokažejo poleg vojaštva tudi športno mladino. Dekleta eavzemajo v teh formacijah odlično mesto A N E K DOTA Skladatelj Ponchielll je bil grozno raztresen človek. V milanskem predmestnem vlaku se mu je nekoč zgodilo, da je s svojo aktovko prijel tudi tuj dežnik, ko je hotel izstopiti. »Gospod, ta dežnik je moj!« je za vpil njegov sosed. »Ah, oprostite,« je odvrnil Ponchielli, »prijel sem ga samo v raztre-senosti«. — »Poznam te trike,« je dejal oni kratko, »a za danes naj bo«. Zunaj je lilo kakor iz škafa. Skladatelju ni preostalo drugo, nego da je stopil v neko trgovino z dežniki in ker je bila tam baš razprodaja, je kupil poceni kar tri, zase enega, drugega za ženo, tretjega za rezervo. Ko je v mestu opravil svoje posle, je zvečer z vsemi tremi dežniki pod pazduho stopil v predmestni vlak. Slučaj je hotel, da je sedel nasproti možu. ki mu je hotel zjutraj nehote odnesti dežnik. Mož je pomembno pogledal Ponchlellijeve dežnike in je dejal z nasmeškom: »Nu, torej, gospod sosed, vidim, daste imeli danes več nego srečen dan. . .« (»Passing Show«) Kadarkoli se obravnava nemško letalstvo, se gotovo imenuje tudi ime Messerschmidt. Vsakdo se sprašuje, da-li je ta mož kak znamenit letalec ali kak znamenit oolkovodec, ki so mu na čast imenovali nemške bombnike z njegovim imenom. Niti general, niti letalec ni ta mož. marveč čisto navaden inženir z mesečno plačo 300 mark Mož je nizke postave, nekoliko zavaljen, glavna njegova lastnost pa je ta, da ga za nobeno ceno ne spraviš v letalo, pa nai se tudi najboljši nemški tip imenuje Messerschmidt V svetovni vojni je služil kot artilerij- V vseh angleških irlstanlščlh so zdaj zasidrane takšne plavajoče bolnišnice — kjer nudijo ranjencem in bolnikom v stiski prvo pomoč Mine iščejo Težko je obložen! Nemški vojak nese municijo na bojišče Konec korziškega bandita Po poročilu iz Pariza so ubili korziškega tolovaja Venturinija. ki je nekoliko tednov strahova] ves otok. Proti njemu so morali poslati celo armado policistov. Se pred petnajstimi dnevi je bandit v spopadu ustrelil nekega orožnika, drugega pa ranil. Te dni so ga zasačili v gorovju ln ustrelili. Prej je še ranil enega izmed svojih zasledovalcev. Ruske podmornice Britska mornarica razpolaga s posebno flotiljo iskalcev min, ld so po dogodkih zadnjih dni marljivo na delu Opazke k vestem, da bo Rusija dala svoje podmornice Nemčiji na razpolago V »Petit Parisienu« se bavi Renč La Bruyere z možnostjo, da bi Rusija proda jala Nemčiji podmornice. V zadnjih dneh so poročali, kakor znano, celo o tem, da bi ji Rusija prodala vse svoje podmorniško brodovje na Daljnem Vzhodu in ji dala v Vladivostoku oporišče za njeue akcije na Tihem oceanu. Vrednost ruskih podmornic, pravi La Bruyere, pa je zelo negotova. Točnih številk ni bilo mogoče nikoli izvedeti. Japonski tisk je trdil pred dvema letoma, da imajo Rusi 150 podmornic s 70.000 tonami. To je nedvomno močno pretirano. Po drugi strani pa je res, da se je Rusija zelo Če še ne veš, zdaj Izveš: da se bodo še ta teden v černovicah sestali predstavniki ruske in rumunske vlade k posvetovanju zaradi ponovne vzpostavitve železniškega prometa na proga Cer-novice— Krakov; da je odjavljenih v Stockholmu zaradi racioniranja bencina nad 4000 avtomobilov; da so odkrili na Krimu nova ležišča petroleja in bodo na njih postavili 250 petro-lejskih stolpov; da so minuli četrtek pokopali štirinajst žrtev podmornice »Thetis«, ki so jo medtem dvignili in jo bodo zopet uvrstili v angleško podmorniško službo; da so turške državne oblasti zaradi vohunstva aretirale osem Nemcev; da se francoski prekomornik »Norman-die« in angleška ladja »Queen Mary«, ki se izza izbruha vojne zadržujeta v njujor-škem pristanišču, pripravljata na povratek v Evropo. trudila za to svoje brodovje. Po nekih zanesljivih vesteh bi bilo v Vladivostoku v maju letošnjega leta 43 podmornic s skupaj 18.000 tonami. Po previdnih cenitvah bi Imeli sovjeti 80 do 100 podmornic s 40 tisoč tonami. že iz tega pa izhaja, da je večina teh ladij manjšega tipa in da zato nimajo velikega akcijskega radija. Deloma so zastarele in slabo opremljene. Ce bi jih Rusija prepustila Nemčiji, pa je domnevati, da bi jih ta znala še zelo izpopolniti. Vpliv na vojne dogodke bi imel odstop ruskih pomornic Nemčiji le tedaj, če bi te operirale na Daljnem Vzhodu in v Črnem morju. To bi bilo mogoče le tedaj, če bi Rusi prepustili tudi svoje podmorniške baze, kar bi se ne dalo izvesti, če bi se Rusija ne odpovedala svoji nevtralnosti. A v tem primeru bi Rusija svoje podmornice zopet potrebovala sama. V restavraciji Naši prometni problemi Izjave ministrov inž. BesUiča in dr. Kreka 3 I Katastrofalen požar v Prekmurju Beograd, 22. nov. a. Prometni minister inž Beslič in gradbeni minister dr. Krek sta danes sprejela novinarje ter jim dala nekaj izjav o važnih in perečih zadevah svojih resorov. Minister Beslič je med drugim povedal, da so imele naše državne železnice tako velik promet kakor še nikdar. V zadnjih dneh je bil ta promet včasih za po nih sto odstotkov večji od prometa v letu 1929., ko je bila naša gospodarska konjunktura na višku. Železnice so tudi ta izredno povišani promet brezhibno obvladale in minister je izrazil svoje zahvalo vsem železniškim uslužbencem od najvišjih do najnižjih. Daije je minister govori o nujni potrebi, da se najdejo finančna sredstva za vzdrževanje, obnovo in izpopolnitev našega železniškega omrežja. Kdor se še ni zavedal ogromnega pomena brezhibnega funkcioniranja železniške službe, temu so se morale oči odpreti v teh težkih dneh, ki jih preživlja Evropa. Zato je minister odredil, da morajo vse železniške ustanove čimbolj varčevati in da se do nadaljnjega ustavi vsako sprejemanje novih uslužbencev in delavcev. Ti odloki, ukinjenje številnih vlakov in drugih varčevalni ukrepi bodo pripomogli da bo doseženo ravnotežje med dohodki in izdatki naših železnic. Na pritožbe o velikih zamudah nekaterih vlakov je minister odgovoril, da so te zamude predvsem posledica neurejenega prometa iz tujine. V kolikor zavisi od našega osebja, se promet razvija točno po voznem redu. Tudi inozemstvo nam priznava popolno kulantnost in sposobnost v našem poslovanju. Gradnja novih prog se po programu nadaljuje, ravno tako obnova starih prog. Tempo tega dela. pri katerem ima zaposlitev več tisoč ljudi, se ne bo zmanjšal. Z domačimi tovarnami v Kruševcu, Smede-»evski Palanki in Bosanskem Brodu se železniška uprava pogaja o načrtnem izdelovanju lokomotiv in vagonov.. Zaenkrat je v ta namen določen kredit 190 milijonov dinarjev. Minister Beslič je dalje govoril o rečni plovbi, ki je tudi polno zaposlena, ter napovedal obnovo plovnega parka. Naše morske ladje vozijo po vsem svetu. Kriza, ki se je pojavila zaradi' izbruha vojne, je po velikem delu že premagana. Naša trgovska mornarica nadaljuje s svojim delom tudi pod temi izrednimi okoliščinami, pri čemer se strogo drži mednarodnih predpisov m skrbno uno^teva striktno nevtralnost naše države. Razume se posebej, da se izogiba vsem nepotrebnim nevarnostim. Mornarji imajo za vožnje v ogroženih vodah posebne doklade in so vrh tega zavarovani za življenje po 200 do 400 funtov f50 do 100 tisoč din). MmisteT je ob tej priliki omenil izgubo parnika »Carica Milica« ter izrazil svoje zadoščenje, da je bdino dr Dude Boškoviča. V tem pismu, ki ga je poslal raznim ministrom, opozarja dr. Boškovič na to, da morajo plačevati vsi poljedelci v Vojvodini po 6 dinarjev za oral zemlje kot obvezen prispevek za banovinsko zavarovanje proti toči. Nato piše: »V Vojvodini nismo imeli že dve leti toče Zaradi tega se je nabralo v skladu za zavarovanje proti toči že nekaj milijonov. Bivši ban dunavske banovine Svetislav .Ra-jič je pred decembrskimi volitvami trikrat menjal pravilnik fonda za zavarovanje proti toči. Te spremembe je izvršil samo zato da bi lahko razdelil denar iz sklada za za\arovanje proti toči v strankarske namene. Tako je bilo pred lan«kimi volitvami razdeljenih med 912 oseb rs račun tega fonda 5 41S 158 dmarjev Med obdaro-vanci niso bili zastopani siromašni poljedelci, temveč skoraj izključno ljudje, ki nimajo nobenega posla s kmetijstvom ter so povrh še bogati. Denar so delili na debelo. V knjigah za" izdatke 'z fonda so naveden: pri imenih srečnih obdarovancev navadno falzifičirani poklici. Vpisane pa so med njimi tudi osebe ki sploh nikoli niso dobile prebite pare iz tega fonda « »Zahtevamo in pritaku,cnio — pravi dalje dr Boškovič —, da bodo odgovorne osebe zaradi teh falzifikatov in poneverb poklicane na odgovor. Obenem pa predlagam. da se uvede proti bivšemu banu Sve-tislavu Rajiču in njegovim pomočnikom kazenska preiskava. Vsa Voivodina ve za to postopanje bivšega bana Rajiča in upravičeno pričakuje uvedbo kazenske preiskave Letošnje leto je pobila teča cel' vrsti poljedelcev v Vojvodini vso ietino. Pričakovali so da jim bo izpiačnna zavarovalnina iz banovinskega sk'ada Njihovo pričakovanje pa <»e do danes še ni izoolni-Io.« Kar je res, je res Iz Tižča nam pišejo: Kar je res je pa res, — pravijo Tržičani. In kar je res, naj se tudi napiše. Peto leto izhaja v Kranju list »za socialno politiko, gospodarstvo in prosveto«. Vsa leta sem čitamo v tem listu dapse iz vseh kraiev našega obsežnega sreza. Vse »Gorenjčevo« i pdsanje je en sam boj za pravico; zlobe, hudobije, sovraštva, maščevalnosti, škodoželjnosti in laži ta list ne pozna. Z vso vnemo se zavzame za nasprotnika, če ga kdo po krivici napade, medtem ko vselej in povsod junaško izdira pezdir iz lastnega očesa. Grešnike iz lastnih vrst je na ta način izločil al; pa poboljšal, tako da so ostali sami pravičniki. Od vseh dopisov, kar smo jih kdaj čitald v »Gorenjcu«, pa so se vselej najbolj odlikoval po svoji resnicoljubnosti in vseh drugih čednostih oni iz Tržiča. Kdo se ne spominja, kako v teško se je potegnil ta list za našega bivšega župana Lončarja, ko ^e zašel v nesrečo! In za časa naše slavne mestne trošarnske stani ce, kako vehe-mentno je napadel občinskega odbornika iz J lastnih vrst, ko so ga trošarinski organi Murska Sobota, 22. nov. V noči od ponedeljka na torek je pogorelo v ZLtkovcih ob madžarski meji 8 niš s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Ogenj je bU tako silen, da so ga videli tudi v Murski Soboti, žitkovci ležijo ob cesti iz Mursko Sobote v Dolnjo Lendavo, komaj dober kilometer od meje. Prebivalstvo te vasi pripada madžarski narodni manjšini. Kakor trdijo prva poročila, je ogenj po neprevidnosti zanetil cigan, ki je nodtf z lučjo po hlevu. Silen vihar, ki je že cel dan divjal nad Prekmurjem, je ogenj hitro razširil naokrog. Hiše so stare, krite s slamo in stojijo na kupu, skoro v strnjeni vrsti. Ljudje so se preplašeni zbudili ob klicu o ognju in komaj rešili golo življenje iz hiš, ki so se že rušile. Divji ognjeni element je objel vsa gospodarska poslopja in 8 hiš, nad katerimi se je plamen združil v ogromen ognjen zubelj. Prizori Ob tem nenadnem nočnem požaru so bil- pretresljivi. Ljudje so v obupu morali gledati kako jim ogenj uničuje vse, kar so si s trudom in mojem pridelali poleti. Nič niso mogli rešiti iz ognja, niti obleke niti živeža. Samo živino so prvi, ki so prihiteli na kra j požara, spustili iz hlevov. V svinjakih je pogorelo 14 svinj, v kumikih pa vsa perutnina. Gasilci, ki so bili -z vse okolice takoj na mestu, so pomagali samo pri reševanju' In omejitvi požara, ker je bilo gašenje vzpričo pomanjkanja vode in silnega vetra nemogoče. Ker so imeli posestniki v gospodarskih poslopjih nakopičenega, mnogo sena in slame, je imel ogenj dovolj netiva In je brezobzirno nadaljeval uničujoče delo. Posestnikom je pogorelo vse premoženje. Osem družin je ostalo na cesti brez sredstev, nekateri niti obleko niso mogli rešiti. Škodo cenijo samo na poslopjih in hišah, ld so bile stare in s slamo krite, na 200.000 din. ujeli pr: tihotapljenju vina! In zopet nekega drugega svojega pristaša, ki je prenašal špirit v Tržič! Kako objektivno je poročal o občinskem gospodarstvu prejšnje uprave, medtem ko pri sedanji občinski upravi graja vsak najmanjši nedostatek! Odveč bi bilo naštevati vsa Slavna dela naših tržd&kih dopisnikov ▼ njihovem boju za resnico in pravico. Splošna sodba po do-p su. priobčenem v zadnji številki Gorenjca pod naslovom »živel je nekoč kralj«, pa je, da so gospodje, ld tiskajo, pišejo, širijo in priporočajo »Gorenjca«, kavalirji, ki jim ni para, in da daje ta list svetel zgled, kakšna naj bo naša slovenska prosveta, pa kako naj se vzgaja narod, da bo srčno dober in plemenit. Kdaj dobimo volilni zakon Beograjska »Politika« objavlja razgovor novinarjev s podpredsednikom dr. Mačkom na njegovi poti v Niš. Novinarji so ga med drugim vprašali, kdaj bo sprejet in objavljen novi volilni zakon. Dr. Maček jim je odgovoril: »TO ni odvisno samo od mene«. Nato je zmignil z rameni in se poslovil od novinarjev. Aretacija duhovnikov v Avstriji Zagrebška »Hrvatska straža« glasilo msgr. šimraka, poroča po angleških listih o številnih aretacijah katoliških duhovnikov na Dunaju in pravi med drugim: »Med aretiranimi se nahaja tudi osebni tajnik dunajskega kardinala Innitzerja dr. Weisbacher, ki je kljub vsem intervencijam visokih cerkvenih funkcionarjev še vedno v zaporu. Ista usoda je doletela znanega dunajskega propovednika, jezuitskega patra Dieselmayerja. Na Dunaju ln po ostalih avstrijskih mestih so prepovedane vse duhovne vaje. Računajo, da je bilo zadnje tri tedne v Avstriji aretiranih najmanj 200 katoliških duhovnikov.« Ostri ukrepi proti komunistom v Franciji Francoske »Službene novlne« Objavljajo obsežna pooblastila ministroma za narodno obrambo in notranje stvari glede pobijanja podtalne komunistične propagande in drugih defetističnih pojavov. Na osnovi teh pooblastil bo lahko notranji minister odredil preselitev za narodno obrambo nevarnih oseb iz ogroženih obmejnih pokrajin v notranjost države in njih konfinacijo v določenih mestih. Kdor bi se taki preselitvi upiral, bo uvrščen v posebne delavske kolone, kjer bo moral opravljati prisilno delo v korist narodne obrambe. Osebe, ki bi brez dovoljenja zapustile kraj, kjer so konfinirane, bodo obsojene na zaporno kazen do 5 let. Po novih pooblastih lahko dalje odredi notranji minister stalno nadzorstvo nad vsemi osebami, ki so pripadale komunistični stranki ali kaki tajni organizaciji. Ta izredna pooblastila so Izzvala v francoskih političnih krogih največje zanimanjem, ker so z njimi upeljani v Franciji doslej neznani ukrepi za pobijanje komunizma. V njih utemeljitev navajajo listi, da so vojaške oblasti nedavno odkrile široko zasnovano komunistično zaroto za zastrupi jevan je morale v francoski vojski. Pri aretacijah, ki so bile ob tej priliki izvršene, so odkrili tudi cela skladišča pro-tidržavnih letakov, ki pozivajo francoske vojake, naj odlože orožje in zapuste bojne jarke. V skladiščih so našli tudi letake, ki so bili po vsebini povsem sličnl letakom, kakršne so metali na Pariz nem Ski letalci. Mesre&ia žrtev divjega lova Murska Sobota, 22 novembra. Na begu pred orožniki je na tagičen način izgubil življenje d v ji lovec Janez žilavec, 29-letn posestnik iz Domajincev v obmejni cankovski občini. V topolov-skem gozdu, ki pripada k lovskemu revirju podzakupnika Pita Wernerja iz Topo-lovcev, so bili že dalj časa na delu divji lovci, ki 90 se znali spretno skrivati pred orožnik. Tudi opazovanja sumljivih ljudi v okoliških vaseh niso prinesla nobenega uspeha. Ko so orožniki, razbeljeni v Ive patro-li, spet pregledovali topolovski gozd. so nenadno začuli strel iz lovske puške. Zagledali so posestnika Janeza žilavca ln ga pozvali, naj se ustavi, žilavec pa poziva ni poslušal, ampak je začel bežati proti izhodu iz gozda. Puška ki jo je držal v roki, se mu je nenadno sprožila in strel ga je zadel v trebuh. Orožnki so ga našli na tleh brez moči. Pozvali so zdravnika dr. Ivana Kauklerja iz Cankove, ki je ranjencu nudil prvo pomoč in ga poslal v boln'šnico v Mursko Soboto. Poškodbe pa so bile smrtne. Nastopila je notranja krvavitev in žilavec je med prevozom izdihnil. Prepeljali so ga nazaj na njegov dom v Domajince št. 26. Tu je bila včeraj obcukcija. Pokojni Janez 2'lavec, ki je poeta! nesrečna žrtev lovske strasti, je bil delavec rn mali posestnik. Zapušča ženo in 3 leta starega otroka. Za prepovedan lov si je nabavil novo lovsko puško, ki mu je postala usodna. Njegova žalostna smrt je vzbudila v vsej okolici splošno sočutje. Vrnitev 500 sezonskih delavcev Maribor, 22. novembra Sinoči je prispel prvi letošnji večji transport vračaječih se sezonskih delavcev in delavk, ki so bili na sezonskem delu v Nemčiji. Prihod posebnega vlaka je bil napovedan ob pol 17. vendar pa je prispel vlak v Maribor z dveurno zamudo. S tem prvim letošnjim večjim transportom se je vrnilo v Maribor nekaj več kakor 500 delavcev in delavk. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki Borze dela z ravnateljem g. R. Golouhom, Putnika in drugih ustanov, ki posredujejo v korist naših sezonskih delavcev. Na kolodvoru so bili pogoščeni z guljaževo juho, krompirjem in štruco kruha. Na sličen način bo pogoščenih vseh 12.500 sezonskih delavcev, ki se bodo vrnili v etapah do božičnih praznikov v domovino. Pogostitev gre na račun zagrebškega izseljeniškega komisarijata. Med vrnivšimi se sezonskimi delavci so bili pretežno Prekmurci, razen tega tudi iz Zagreba, zagrebške okolice in samoborskega okoliša. Do polnoči so bile opravljene vse formalnosti, nakar so nadaljevali vožnjo v svoje rodne kraje. Tisti, ki stanujejo bliže, imaio 50% železniško ugodnost, ostali pa 75Va. Letošnji zaslužek naših sezonskih delavcev je bil v splošnem boljši, kakor je bilo pričakovati. Vračajoči se sezonski delavci so z njim povsem zadovoljni. Sicer je zaslužek poedincev različen, saj je odvisen od tega, ali je bilo delo akordno. nadalje ali je bilo akordno delo trajno ali pa omejeno itd. V splošnem pa je računati, da znaša povprečen letošnji čisti zaslužek in prihranek vsakega sezonskega delavca okoli 5000 dinarjev. Ce upoštevamo, da je vseh naših sezonskih delavcev v Nemčiji 12.500 — med njimi okoli 10.000 Prekmur-cev — potem dobimo skupno vsoto prihrankov v znesku 62,500.000 dinarjev. Ce računamo, da je šlo letos iz našega murja na sezonsko delo okoli 10.000 delavcev in delavk, potem se dosedanji skupni povojni prihranek prekmurskega sezonskega delavstva, t. j. 430 do 470 milijonov dinarjev, zviša za 50,000.000 dinarjev, tako da ta skupni povojni prihranek na vsak način preseže znesek 500 milijonov dinarjev. Sezonski delavci in delavke so izrazih, tudi svoje zadovoljstvo z doseženo ugodno zamenjavo mark, o čemer smo te dni poročali. Mnogi so pripeljali s seboj tudi razne predmete, ki so jih kupili, zlasti kolesa, pa tudi radijske aparate. Sezonski delavci namreč lahko pripeljejo s seboj predmete do vrednosti 10.000 din, ki se do te vrednosti ne zacarinijo. Nek sezonski delavec je ponujal na kolodvoru lep, nov radio za 2000 dinarjev. Veseli in zadovoljni, da so spet v domovini, so naši sezonski delavci nadaljevali svojo vožnjo domov, kjer jih čakajo ljubljeni in dragi svojci. V soboto 25. t. m. se vrne okoli 600 sezonskih delavcev in delavk z drugim večjim transportom Tudi med njimi so pretežno Prekmurci. Volitve na pravni fakulteti Spoštovani g. urednik! V Vašem cenj. listu z dne 17. XI. 1939 je pod gornjim naslovom izšel popravek JNK »Edinstva«. Ta popravek povsem pristransko prikazuje volitve v »Društvo slušateljev jurfU dične fakultete«. Vztrajamo na trditvah, ld smo jih navedli v svojem informativnem letaku, ker so utemeljene, pridajajno pa popravku »Edinstva« nekaj ugotovitev. Takozvano »Nacionalno listo« je vložila skupina Zborašev, kar potrjuje dejstvo, da so njeni predlagatelji v veliki večini člani Ljotičevega Zbora in da so kandidati Obenem z nosilcem liste pristaši tega gibanja. Liste pa ni vložilo >Edinstvo« kot klub. Zanikamo, da bi dva zastopnika v Imenu »Edinstva« ponudila skupen nastop našemu društvu, pač pa sta dva člana »Edinstva« to storila po njuni izjavi v imenu juristov. Ker te ponudbe nismo smatrali za oficielno s strani »Edinstva« je tov. bivši predsednik izrazi željo, da pošlje v društvo tozadevno izjavo pismeno do našega občnega zbora, na katerem bi članstvo zavzelo stališče, ker po vseh neprilikah, ki nam jih je prizadelo »EdTm-stvo«, nismo mogli postopati drugače. T® ponudbe »Edinstvo« m poslalo in je bil zato Skupen nastop društev »Jugoslavije« ln »Edinstva« že v osnovi nemogoč. Neresnična je trditev o kakšnih drugih dogovorih v tem smislu, kot jih »Edin-stvo« v svojem popravku navaja. Obširneje o naših odnošajih in razmerju do JNAK »Edinstva« radi časopisne politike ne moramo na tem mestu poročati, bomo pa javnost informirali na drug način. Prosimo Vas, gospod urednik, da gornje Objavite v Vašem cenj. listu. Jugosloveasko nacionalno akademsko društvo »JUGOSLAVIJA« Ljubljana, 22. nov. 1939. ŠPORT Pokalni brzi turnir SK Reke V nedeljo ves dan na igrišču v Koleziji Za zaključek nogometne sezone so se na Viču odločili za prireditev večjega turnirja, ki naj bi bil poslednja revija najboljših ljubljanskih enajstoric. Sodelovali bodo Jadran, Mars, Svoboda in Reka, razen Hermesa torej vsa ljubljanska prvorazredna moštva. Turnir bo na igrišču Jadrana, In sicer v nedeljo ves dan. Kot prvi par nastopita Mars in Jadran — nasprotnika, ki imata še neporavnane račune iz nedavnega prvenstvenega srečanja. V drugem srečanju pa naleti Svoboda na svojega dosedaj še nepremagljivega nasprotnika Reko. Kakšni so izgledi za plasma v finale? Na papirju bi računali, da bo v finalu srečanje med Jadranom in Reko. Jutri kaj več o posameznih moštvih. ^ostani i va ostani član Vodnikove dr u I b el b2 min. prvenstvene tekme v Celju Moštvi Celja in Hrastnika v nedeljo na Glaziji Prihodnjo nedeljo bo na Glaziji v Celju odigran zadnji ostanek letošnjega prvenstvenega tekmovanja celjske skupine ter bosta SK Celje in SK Hrastnik zaključila tekmo, ki je bila zaradi poplave prekinjena 5. t. m. Čeprav gredo Celjani na tekmo s prednostjo enega gola, je po nedeljskem srečanju obeh moštev v Hrastniku ugibanje o končnem izidu tekme nemogoče. Tudi preteklo nedeljo so Celjani v Hrastniku dolgo vodili in bili stalno v premoči, a so na koncu odšli premagani z igrišča. Hra-stničani so žilava in požrtvovalna enajsto-rica, ki bo še marsikomu pripravila presenečenja. Tekma se bo pričela ob 15. In bo trajala 62 minut. Predtekmo bosta odigrali mladini Celja in Olimpa s pričetkom ob 13.45. Postani I>t ostani itan Vodnikove družbe! V nekaj vrstah V poslovanju drsalnega saveza so se že pokazale prve posledice nezadovoljstva med njim in ljubljansko Ilirijo. Kakor slišimo je v teh dnevih novoustanovljeni tehnični odbor pri zvezi v Zagrebu poslal SK Iliriji razne razpise za vsa državna prvenstvena tekmovanja, ki naj bi bila seveda v Ljubljani. Ilirija je vse te razpise zavrnila s ponovno izjavo, da smatra, da so do potrditve novih pravil Se v veljavi stara pravila, tako da je do nadaljnjega še v funkciji tehnični odbor JDS v Ljubljani, ki bo tudi pripravil in izvedel vse prireditve letošnje zimske sezone. Na vse to in tudi na vse proteste in podobne vloge zaradi dokončne ureditve razmer v drsalnem športu pri nas, Vrhovni drsalni savez v Zagrebu ne da nobenega odgovora in tudi sicer ni nikjer zaslediti nobenih znakov, kaj prav za prav dela in kako misli začeti z delom, če ga njegov najmočnejši klub in predstavnik velike večine drsalcev v državi sploh ne priznava. + Naš državni prvak BSK je vse pripravil za veliko turnejo v Južno Ameriko. Američani so pristali na vse pogoje, poslali tudi 5.000 dolarjev denarja v naprej in obenem vozovnice za pot od Genove do Buenos Airesa. Po vsem tem bi moral torej BSK na dan 12. decembra z italijanskim parni-kom »Conte Verdi« iz Genove nastopiti potovanje v Južno Ameriko. Kljub vsemu temu pa še ni gotovo, ali bodo BSK-ovci zapustili domove. Njihova odsotnost bi trajala tja do konca mesca marca, kar je vsekakor precej, razen tega pa je potovanje po morju v teh nemirnih časih več ali manj nevarno. Zaradi tega se predsednik BSK Filioovič, ki ima zdaj zadnjo besedo in odločitev o tem, brani, da ld prevzel odgovornost za to turnejo. Nogometni spored za praznik 1. decembra v Beogradu je zdaj sporazumno vendarle določen, in sicer s tradicionalno medmestno tekmo med Beogradom in Zagre- bom, kakor jo igrajo vsako leto. Letos bo ta prireditev še bolj privlačna zato, ker gre prav za prav za tekmo med reprezentancama SLS in HLS. Zaradi te reprezentančne tekme sta moral BSK in Gradjanski odgoditi svoji dve prijateljski tekmi, ki sta jih hotela imeti na dan 1. in 3. decembra, Po novem načrtu bo BSK gostoval v Zagrebu 3. decembra, revanža pa bo nato 10. decembra v Beogradu. Kako bosta svoji prijateljski srečanji v teh dneh spravila pod streho Hašk in Jugoslavija, ki sta se pripravljala za skupno prireditev z BSK-om in Gradjanskim, še ni znano. Te dni je nogometna reprezentanca Anglije zmagala nad reprezentanco VValesa s 3:2 (0:0). Igralci Walesa so bili dolgo v premoči in šele proti koncu igre so Angleži zaporedoma zabili tri gole. Pri tem je vredno zabeležiti, da je bilo angleško moštvo zaradi vpoklicov v vojno nekompletno. Dohodki te prireditve so šli v korist Rdečega križa. Izvršni odbor mednarodne amaterske boksarske zveze namerava v primeru, če prihodnje leto ne bo olimpijskih iger v Helsinkih, za nadomestilo prirediti svetovno prvenstvo za amaterske boksarje. Zveza je že razposlala okrožnico, v kateri vprašuje, katera izmed držav bi bila pripravljena prevzeti izvedbo takšnega prvenstva. Nemški listi ugotavljajo, da ta prireditev v primeru, če bo prihodnja olim-pijada res postala žrtev vojne, nikakor ne bo smela imeti naziva svetovnega prvenstva. Razen tega naglašajo, da Nemčija zaradi vojne te prireditve nikakor ne bo mogla prevzeti sama, bila pa bi pripravljena odposlati na takšen turnir, ld naj bi bil v eni izmed nevtralnih držav v Evropi, svoje najboljše zastopnike. Italijanski teniški Igralci, ki so pravkar odpotovali na daljšo turnejo v skandinavske države in na Holandsko, so prejeli tudi od Španske teniške zveze vabilo, naj bi prišli za božične praznike na kratko gostovanje v Barcelono. Ce bodo primerne moči na razpolago, se bo Italija odzvala temu vabilu. / Tovarniška razprodala motornih kolesi VSAK DAN dokler traja zaloga, se bodo prodajala motorna kolesa 900 cem ARDIE v javnem skladišču špedicije Tnrk v Ljubljani, Kotnikova ulica lt in to po izredno znižani tovarniški ceni Din 5-980.— v gotovini MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ca besedo. Din 8.— davka ca vsak oglas tn enkratno prt ■tojblno Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. Id iščejo služb. Najmanjši zneaek sa enkratno objavo oglaiia Din 12.—. Dopisi In ženltve ae zaračunajo po Din Z.— aa vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din tt— Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din 1«— sa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 8-— aa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratne objavo oglasa Din 17._. Službo dobi Briv. pomočnika dobrega, z nekaj gotovine, sprejmem v stalno službo. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Takoj«. 30957-1 Gospodinjska I pomočnica ki ima vsaj 4 razrede meščanske šole, zmožna nekaj šivanja, dobi 1. decembra stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Marljiva«. 30959-1 Fanta do 17 let starega, iščemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30938-1 Učiteljico sa tečaj šivalnih strojev, potrebujem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30958-1 Gospodično r veliko maturo, staro 18 do 22 let sprejmemo kot začetnico v službo za ves dan. Imeti mora dar opazovanja in pripovedovanja (event. smisel za žurnali-stiko). Prav dobro mora obvladati slovenščino in vsaj pasivno dva tuja jezika. Vestne in iniciativne naj pošljejo ponudbe s curriculum vitae na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva in vestna«. 30935-1 Frizerka dobra moč, dobi službo v boljšem salonu takoj. Služba stalna, plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30944-1 šiviljo za perilo spretno in samostojno, — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30937-1 Glasbena Matica v Ptuju razpisuje mesto glasbenega učitelja na glasbeni šoli. — Zborovodje imajo prednost. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi spričevali o učni usposobljenosti in e dosedanjem službovanju, je nasloviti na Glasbeno Matico v Ptuju, najpozneje do 31. decembra t 1. Odbor Glasbene Matice v Ptuiu. 30889-1 Službe išče Manufakturist verziran, tudi v galanteriji, modi, konfekciji, agilen in pošten, z večletno prakso, dobrimi referencami, vešč nemščine, išče nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 272«. 30825-2 Dama oučuje angleščino in nem-~ino po zmerni ceni in uspešni metodi. — Naslov: Levstikova 16, telef. 3096. 30936-4 po šč Pisarniška uradnica Mariborčanka, Ki ima že nekoliko prakse, dobi službo v Mariboru. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pisarniška uradnica«. 30922-1 Šivilja gre Svat na dom. Sprejme tudi vsakršno delo domov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30929 2 Žagovodja zmožen manipulacije z lesom in konstrukcije nove žage, išče stalno službo. Naslov Toson Ciril, Murska Sobota. 30924-2 -■••■■■■■■■■■■■■■■■■a Vajenci (ke) Učenko za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Učenka«. 30945-44 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Zaslužek Agilne potnike na deželi za prodajo redil-nega praška za prašiče — iščemo. Potrebna kavcija 200—400 dinarjev. Mesečni zaslužek najmanj din 800. Na pisma ne odgovarjamo. Zglasiti se osebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30915-5 Prodam Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan Šiška, *------ --L-- Metelko tovarna parketov va 4, telefon 22-44 2449-0 Kupim Mesarji in črevarji! Kupujemo vse količine želodcev, siriščnik, telečjih, stihih, napihnjenih. Hemija, Beograd, Podrinska I a. 30947-7 MlIMfllHf) Ford Eifel in Opel mala, dobro ohranjena, ka-briolet in limuzina naprodaj za skrajno nizke cene. Informacije, ogled: Ostrož-nik, pasaža. 309511-10 Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostne oaplrje kupuje in plača najbolje Bančno kom. zavod Aleksandrova c. 40 Maribor. Lokali Skladišče v pritličju, z ugodnim dovozom, iščemo za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 200«. 30950-19 Manjšo trgovino z mešanim blagom, s stanovanjem v hiši na prometni točki, ob glavni cesti v Ljubljani, radi odhoda zelo ugodno oddam. Pripravni, za začetnika (co). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »December«. 30928-19 Pohištvo Kompletno spalnico in kuhinjsko opravo za din 4.200 proda mizar, ki nujno potrebuje gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 30946-12 Prazno sobo prostorno, solnčno, s posebnim vhodom ' in souporabo kopalnice oddani. — Ogled od pol i. dalje Fiignerjeva nI. 6, III. levo. _30930-23 Sobo s posebnim vhodom, mirno oddam 1. decembra. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. _ 30923-23 Dve prazni sobi za stanovanje ali pisarno, s kopalnico, oddam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. _30932-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice in telefona oddam na Miklošičevi cesti. ; Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 30948-23 DVONADSTROPNICA, 5 stanovanjska, 1000 kv. m, donos 40.000, hip. 100.000, cena din 500.000. HIŠICA ala vila. 7 km od Ljubljane, romantična okolica, 3 sobe, kuhinja, elektrika din 45.000. — Razen gornjih imamo v prodaji ie veliko število hiš, vil, posestev, gostiln, gozdov, stavbnih parcel. Realitetna pisarna, Gosposvetska 3, I. n. 30748-20 Kupim hišo y strogem centra Ljubljane. trgovsko ali stanovanjsko. cena od 1,<00.00C do din 2.000.000. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabel« 30898-20 Večje število parcel kompleksov, parcel gozdov trgovskb in stanovaniskih h is in vil una na prodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29- oktobra 6 Telefon 37-33 Pooblaščeni jtraditeJj ta sodni ceottelj a nasvete brezplačne na razpolago. 125-36 PREVOZE premoga, drv, moke, selitve Itd v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno m po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. SEMENIČ Privoz št. 13, Ljubljana TELEFON 36-92 Pri industrijskem podjetju v Beogradu dobi službo perf ektna a znanjem slovenskega, srbo-hrvatskega ln nemškega jezika. V poštev pridejo samo prvorazredne in samostalne moči. Ponudbe s spričevali poslati pod »Industrija 7« na na oglasni oddelek »Jutra«. Ujetnika v deželi lar Že po prvih besedah se je oglasilo iz množice glasno pritrjevanje. Očividno so mislili, da je novi veliki lama sklenil storiti svojo dolžnost. A mahoma Je dal John očetu dogovorjeno znamenje, in kakor blisk sta planila za za-stor in skozi skrita vrata, ki &ta jih takoj zapahnila za seboj. Se nekaj trenutkov, pa je vrgel John dolgo haljo s sebe in se v dokolenkah in srajci pridružil očetu, ki ga je jadrno potegnil dalje. Na žalost se doktor ni mogel rešiti vezi, ampak je moral teči z zvezanimi rokami, kar ga ni malo oviralo. Toda ljudje v dvorani so bili tolikanj presenečeni od nepričakovanega dogodka, da so se celo najhrabrejši šele tedaj spustili za beguncema, ko sta bila pretekla že ves hodnik! Motorno kolo dobro ohranjeno od 180 do 200 ccm, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30960-10 Kmetske posojilnice hranilne knjižice kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150.000«. 30954-16 Vfalo rabljene trgovske nreme jedilnice - spalnice novf 'perane spalnice In razni drago oohIStvu p« telo u god nt ceni naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Uathian LJnbltana Tir eva 12 dvorišče 17-n-iv Stanovanje Enosob. stanovanje solnčno, v drugem nadstropju, oddam 1. decembra. — Vprašati: Židovska steza 4, III. 30940-21 Sobo odda Sobo čisto in solnčno, z 1 ali 2 posteliama. oddam. Tyrševa 35a, III. desno. 30949-23 Sobo v mestu, opremljeno, s posebnim vhodom takoi oddam solidni osebi. Kveder, V Rebri št. 5, vprašati pritličje.) 30941-23 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir. Ljubljana. Wolfova Razno Za vsakega nekaj HOTEL, nov 14 sob. 7 ka od Ljubljane 270X00. — VILA, enonadstropna, krasna, 1500 kv. m vrta, 7 min. od centra, samo 250.000 din gotovine; HIŠA, enonadstropna, s trgovino, 11.000 kv. m, din 260.000.—. HIŠA v Šiški, 4 stanovanjska. 1000 kv. m — din 180.000.—. HIŠA, 7 km od Ljubljane, 4 sobe, nova, din 3'.000. HIŠA v Višnji gori, 4 sobe, kuhinja, din 85.000. DVOSTANOVANJSKA hiša v Mostah, 500 kv. m ENONADSTROPNiCA, bH Smejali bi se radi? zu centra, gostilna, krasna j Pišite nam dopisnico in na-stavba 2000 kv. m sveta, ročite brezplačni cenik hip 230.000 din 560.000. »Mnogo smeha«. Drogerija HIŠA v Rožni dolini, dve GREGOR Ič, dr. 2 o. C., dvosobni stanovanji, samo 1 Ljubljana, Prešernova ul. 3. 20.000 gotovine 1 f • 30952-37 Tz življenja na deželi Iz Kranja r— Na Ljudski univerzi bo predaval drevi ob 20. univ. prof. dr. Stojan Bajič o te-ni »Aktualni problem" socialne politike«. r— Tujskoprometno društvo ima drevi ob 20. redni občni zbor v hotelu »Kranjski dvor«. Vabljeni so. tudi nečlani! Iz Novega mesta n— Drevi ob 20. bo v sokolskem d~mu v Novem mestu plesni večer Maksa Kiir-bosa in Irene Litvinove iz Ljubljane. Ta dvojica slovi ne samo pri nas ampak tudi po drugih državah, zlasti §e v Ameriki po svoji plesni umetnosti. Novomeščanom se nudi poseben, ne vsakdanji užitek, ki ga naj nihče ne zamudi. Naj bi se sokolski dom ta večer napolnil, da so pokaže spoštovanje in priznanje dolenjske metropole za lepo umetnost (—) ZAHVALA Vsem, ki ste se tako požrtvovalno trudili s svojo strokovno spretnostjo ohraniti pri življenju našega soproga, brata, strica, svaka dr« Stajnko Mihaela odvetnika v Mariboru vsem, ki ste ob mnogo prerani njegovi smrti sočustvovali z nami, nas tolažili, vsem, ki ste počastili njegov spomin s krasnimi venci In cvetlicami in iskrenimi poslovilnimi besedami, ki ste ga prišli kropit od blizu in daleč in ga spremljali na zadnji njegovi poti, vsem zastopnikom oblasti in uradov, stanovskih organizacij, korporacij in društev, vsem prijateljem in znancem, ki ste ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje, izreka naj-iskrenejšo toplo zahvalo vdova STAJNKO PAVLA in sorodstvo Maribor, Ljutomer, Pakrac, dne 20. novembra 1939. wto Je pustite redni kemično Mat I ti al barvati * tovarni JOS. REICH Poljanski nasip «-6 Sveže najfinejše norveško ribje olje b tekarne dr. G. PICCOLIJA t LJubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Daje Zakrajškova otomana najboljša dokazujejo ostali tapetnlkl m to celo stare firme — katere našo OTO M ANO pridno kopirajo. Kupite si jo tudi VI — stane samo Din 360.— pri Egon Zakrajšek. tapetništvo • Miklošičeva 23 — tel. 48-70. MOČ IN ZDRAVJE se ne smeta zanemarjati, temveč ju je treba stalno negovati. Popolno in enakomerno razvijanje mišičevja, okrepitev celotnega organizma, oživljanje cirkulacije krvi so za to predpogoj, ki ga dosežete s stalno uporabo D I A N A FRANCOSKEGA VINSKEGA ŽGANJA SbliKa / v Ct ko oš komu. kai nokfoui-li. i /} • /O 6 •/ & * pjCrkzo^lHeu kaM nalivno -pjzJia! INSERIRAJTE V »JUTRU«! ZAHVALA Vsem, ki so s sočutno besedo, s cvetjem ali s svojo navzočnostjo pri pogrebu počastili spomin našega dragega pokojnika, gospoda JOSIPA VILFANA prokurista Kranjske industrijske družbe v pok. se na tem mestu od vsega srca zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo Kranjski industrijski družbi za venec, ki ga je položila na krsto svojega dolgoletnega, zvestega sotruJnika, in njenemu odposlanstvu, ki ga je z gospodom generalnim ravnateljem Nootom na čelu, spremila do groba. Enako hvalo smo dolžni Društvu nameščencev Kranjske industrijske družbe za spremstvo na zadnji poti ln za cvetje, ki so ga prinesli odposlanci svojemu vzornemu tovarišu za zadnji spomin. Posebno čast pa sta pokojniku s svojo navzočnostjo izkazala predsednik Akademije znanosti in umetnosti gospod univ. prof. dr. Bajko Nahtigal ln tajnik Akademije gospod univ. prof. dr. Gojmir Krek. Naj ostane nepozaben pokojnikov spomin in svetal njegov zgled! V LJUBLJANI, dne 23. novembra 1939. Družini GROŠELJ fconaorci) »Jutra« Stanko yirant, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaaHLtni dal ie odgovoren au»j. _ vH T