St. 55. V Gorici, v soboto »lne 11. julija 1908. Letnik X. ''' Iihija Tsak torek in Moboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iside dan prej ob 6. zvečer. Stane po poiti prejeman ali v Qorici na dorn poliljan celolelno 10 K, polletno 5 K in {etrtletno 2*50 K. Prodaja BerGorici ˇ to- bakaman Sch w ar z t Šolskih ulicah, Jellenitx t NuiiBkih ulicah in Le- b a n na Vordijevem tekaliidu po 8 Tin. Uredniötvo in upravniätvo *e nabajata t «Narodni tiakarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nailoriti na uredniäUo, oglase in naročinno pa na upr&vniätvo >6orice«. Ogiasi ie računijo po petit- rritah in licer ako te tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiskajo, radu- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovomi urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgoy. L. Lukežič). V ŠkoFjo Loko! Dne 20, t. m. se vrs: v Škotji Lold :^,'gjayna \skupscina vsch ..Slo^-taAc. soclalnih zveza. Pri u| prlliki priredi „Zveza telovad- nih odsekov* j a v n o t c 1 o- v a d b o. Namen tc prircditvc je, prcd vscm ustvariti vseslovensko mladenisko qn>anizacijo. Nedtnjska prireditev sc bo vršila po tern redu : 1. Ob ;i|i. Ob 1. uri skušnja. 7. Ob 3. in pol javna telo- vadba „Zveze telovadnih odsekov" na prostcm. Nastopijp vsi telo- vadci „Zveze". S. V c s e 1 i c a (pri Balantu. Svira godba.) Dcjstvo, da bomo vsi, kar nas jc, prisli skupaj, jc ncizmernega pomena za naso or^anizacijo. Se tesnejsa vcz bratske lju- bczninasbo združcvala, vclikovccja bo nasa vztrajnost, ki nam jc po- trebna, da zancscmo našo misel v vsak kotiček slovenskc domovinc in prezenemo zlc duhovc brcz- vcrstva, sovraštva in nazadnjaštva, kjerkoli jih najdemo ! V Dne 27. t. m. pa bo v Skofji Loki p o u č n i t c č a j z a m la- de n i č c. Namen tctfa tecaja jc, ; da vsposobi in navdusi našc tantc za drustveno zivljenje in vodstvo drustev. Saj tfa ne najdeš mcnda vec Abdcrita, ki bi nc poznal važ- nosti zdruzevanja mladinc. Mla- dina v drustva ! Poscbno pri nas na (ioriskcm, kjcr so tla od libe- ralizma tako razpaljcna. jc po- trebno, da se ortfanizira mladina po postcnih krščanskih društvih. Spored je slcdcči : 1) o p o 1 d n c. I. I z 1 c t v (' r n L r o b ob 5. in pol uri zjutraj. kjcr bo sv/ maša. Povratck v Skofjo Loko. II. M 1 a d c n i š k i tec a j. 1. Od pol S. do pol i>. urc: Mladcniska in dckliska or<>aniza- cija (Dr. Krck.) 2. Od pol i>. do pol 10. urc: Socializcm. (Dr. A. Isenicnik.) Od pol 10. do 10. urc: Odmor. 3. Od 10. do 11. urc: Telo- vadba. (A. Jeloenik.) 4. Od 11. do 12. urc: Kako ', mi — kako naspiotniki. (Dolcnc, phil., clan „Danicc".) | P o p o 1 d n c. ' 5. Od 2. do 3. urc : Tajnistva v S. K. S. Z. in „Mladost". (J. Podlcsnik.) (). Od 3. do 4. ure: Apolo- gctika. 1. del: Kristus in njegovo dclo. (F. Terscglav.) Od 4. do po' 5. urc: Odmor. 7. Od pol 5. do pol (). urc: Apolotfctika. 2. del: Ccrkev in njeni nasprotniki. (F. Tersetflav.) III. S k 1 c p n i ^ o v o r. (J)r. Krck.) Vsako našc drust\o naj posljc v Skofjo Loko nckaj zastopnikov, pred vscm niladeničev! ("e Ie mo- ^'oče, naj od vsaketfa drustva saj ederi ali dva ostaneta dru^i dan tudi pri mladeniškem tečaju. Prihititc pa mladcniči in mozje tudi iz tistih krajcv, kjcr nimatc še krščanske^a društva ! „Slovcnskakrščansko socialna zveza** za Goriškr, nujno prosi vse somišljcnike. naj a^itirajo za obilno udclczbo. Poscbno pa so za to naproseni odborniki pridru- ženih društcv. Kcr pa bo trcba skrbcti za to, da sc vozimo skupno in dajc sploh mo^očc ukreniti vse po- trebno, prosimo. da vsako dru- stvo nemudoma sporoči na na- slov „Z v c z i n c ,i>a " tajnika. Fr. Krcmzar-ja, v Gorici sledecc : 1. Aliscdruštvo udelcži?- 2. K o 1 i k o č 1 a n o v o d- pošljc? 3. K o 1 i k o j i h o s t a n e tudi dr uffi dan pri mladcniskem tccaju? Drustva, ki imajo zastavo. naj jo vzamejo scboj. X listih naznanimo skupen odhod ! Nemudoma na delo! ; Bratski pozdrav! „Slovcnska krsč. socialna zveza"' ^ za Gorisko. 6ospodarska kriza v naši deželi in naš kmeL Velikanska beda rlada po nekaterih krajih na Gjriikem, posebno pa med vinogradaiki. L;adje so lanskega vina ne morejo prodati; vino nirua nobene cene. Letoa obeta biti ˇ tem ozira še slabeiše. Velika gospodarska kriza preti nadim de- želam. Najno je potrebno, da brez vi&- kega oboUrJjanja priskoči na pomoč vlada. S•¦ kakhnj^^PH^ijpi podporami se pa ta no bdprari ničeaat! Ei» jsrvih zahter je, da se za uaše dežele cvede davek na pi?o, ki tako grozno škcdaje rinogradništva in zntira vinski pridelek. Seveda je najno potrebno, da se tndi kmet sam zatedi^ k«f je njfgoTa dolž- no8t. Kaj pijo naii kmetje ? Ali pijo mar Tino ? Ne, \ ifo pijo! Kcliko kdafje 8 !em 8amim eebi, dokazoje sledeöi ˇzgled : V neki kraaki občini je bil pred kratkim semeoj. In ta je en goetiiničar iztočil 16 eodčkor, dragi 14 tretji 13. četrti 9 so/Čkovpiva, Stirje goetilaičarji so stočili skapno nad 50 Eodčkov piv?, kar pomeni na en dan r eni vasi nad 25 hektov piva. Vzemimo, da je na de- setih sejmih tako, dobimo 250 hektov pita, ki so ga izpili naši kruetje. Denar je šel v žep bogatema tovarnarja, kme- toTo rino pa še vedno čaka na knpc». To Bmo navedli, da naj Be kmettadi sam briga za razpečanje srojega pridelka ! Z visokini davkom na pivo se bo pa dalo doseči, da drsžje pi?o \ne bo moglo več konkarirati z domačim pridelkom ! Podobno je z našo živinorejo, pc- fiebno ob eaeu te hole saie itd. 7ae to glasno kliče, da je treba odločnih kora- kor za rešitev našega kmeta ! 0 položaju T naii deželi in 0 znhteT&h kmec^ega stana se bodo fršili po deželi shodi „Kmečkih zveztf. V nedeljo 5. t. w. je odbor „Kmečke zvezeu za goriiko oko- lico Bkleni), da bodi občni zbor „Kmečke zveze" T nedeljo 26. t. m. dopoldne t „Centralu". Na tem obcuem zbora se bodo obravnavale tndi Tažne politiškein gospodarske razmere t našem kmečkein stanc. Shodi drogih „Kmečkih ziez„ siede. Kmelijske vests. Predpretekli teien vršila bo se rama posvetovanja pri poljedelskem ministr- stva. Zborovali so kmetijski svet, osrednji konjerejski odbor in re te rinarn i svet. V kmetijekem sieta, katerema je kmetijski minister dr. Eoenhoch sam predaedoval, se je med drogim razprav- Ijalo o nasiretih in poroči;u posebnega odseka, ki jo imel proaöevati 0 sredstvih LlSTEK. Iz življenja graščakou. Zgodovinska epizoda. — Stefan Levkos. (Üjiljc.) Ko so fclsali knattje na cesti, da bo ˇJovili fanti meslo za^ca samega Jarija, so pridrveli vsi za njim*. Jarij je videl, da ma ni upali milofati ; z obopno silo fi0 jo iztrgal želeanim pesten», ki so ga držale, in se hotel rešiti. Dyakrat je za- mahnil b t An». — Nekoč se je slaöajno seznanil z njo soneaki grasöak Erazem in se z vso strastjo zaljabil t njo. Pogofctokrut je prijezdil Erazem na Gabrije, graščak ga je vselej Jjabezaivo sprejel in bil zelo prijazen proti Djemu ; slut/1 je, da vleče Erazma Ana na grad in on ni imel nič pro i tema ; vesel bi bil takega zeta. Čakal je, da iz- pregovori Erazem kaj 0 tem, a mladi baron je pnhajal in molöa!. Eakor pa je grašlak rad gledal Erazma na Gabrijah, tako nerada ga je gledala Anp. Pogostokrat je slačaj na* neael, da sta se sešla, ali da sta oatala za hip čaBa Bama in Erazem je vselej porabil priliko in začel z vso vsiljivoBtjo govoriti o svoji Ijabezni, ona ga je tiho in mirno poalašala in ost&la proti njema mrzla in trda kakor skali*. Dokler jo je nadlegoval samo s svojo ljabeznijo, je molčala, ko je začel pa s prošnjami, ga je odločno zavrnil». — Bila je mlada in odkritosrčna in zato ma je haravnost v obraz povedala, da ga ne more nikoli vz'jabiti, ker g» mrzi, od kar gd pozna. Ss njkoli v življeoja ni srečalačlo- vek», kibi ji bil tako nasproten in zoprn ; črtila in aovražila ga je skoraj, dasi sama ni vedela zakaj. — Erazma pa ni čisto nid oplaši! prvi nevspeh, njen odpor je Ie še pomnožil njegovo strastin podžgal njegov ogenj. — Prihajal je kakor na- vadno, bil prijazen z njo in z vsemi ka- kor navadnr, — ko sta bila sama, kar Be je pa Ie včasih slačajno in zelo redko zgodilo, — je bil vsiljiv in nadležen do neBramnosti. — Ko je Ana izprevidela, da ne bo imela mira pred njim, ma je v obraz povedala, da ga sorraži in zani- öaje, naj jo pnsti torej za vselej na mira. Erazem se ji je nasmehnil in molčal. Pri veöerji sta sedela z grofom Bama in Erazem ga je vpraial: „Gospod grof, kaj bi mi odgovorili, če bi priiel nekega dne in zasnabil Aao?4 xa izboljianje deželne kallure t Dalma- ciji. Poroöilo je bilo razdeljeno ˇ itiri 8kapine: s) sploiao kmetijstvo, vinarstvo, in žitinoreja; b) sadjereja in vrtnaratvo, pridelovaoje cretlic; c) gondarstvo; d) radarstvo. 0 prvi sknpini je poročal poslanec Povie, ki je tadi za oaUle tri skapine bii g)a?ni porcčevaltc. 0 drngi skapini je poroöal vladai bvetnikravnatelj Laoche, o gozdarstvu baron B^rg, o radarstva vrbovni direkter montanist Eter, ki je rankril splošno mab poznato bof.astvo Dalmacije tadi na mdninah in osobito na premega. Vsi nasveti so bill sogla^uo spre- jfÜ. Vleda pa boče t izvršitev tega pro- grama aporabiti več milijonov kron. V tej seji je sta?ii clan goapodar- skega sveta gospod SchDUnsyr nasvet, da se izbere poaeben pododsek za prc- nčevanje, kako bi se izboljiaii pašniki po kraikib tleh. Najno polrebno je, da ae ne izboljäajo ie planinski paSniki, ampak tadi oa stotiscče hektarov zane- marjenih dolinekih in kraških pašnikov. S tem bi ae dalo na atotisoče centov tec dobre krme pridelati in tako pov- zdigniti živinorejo. — Minister dr. Ebea- hoch je team predloga pritrdil ia se bo izvoljeui pododsek skiicsl k posveto- vaojo. Važen je bil tadi sklep, da se za- konitim potom prepreči razkosavaoje kmetij, osobito, pa, da se špekalacijske parcelacijske prodaje najostreje kaznujejo. Iatotako se bode napravil zakon, ijki za- braujuje rszkosanje zemlje, kapijene pred manj kot petimi leti. S tem, da ne bo kapec pet let mogel mproiati kap- Ijene kmetije, se bodo vsaj deloma ome- jtie take špekalacije. kvolil se je tadi odsek za proačeva- nje vprašanja, kako bi omejit beg kmeč- kih delaicev a kmetij v meat» in k in- duatriji. Konečno je omeniti še nadaljnega sklepa, a katerim kmetijski svet zahteva, da se starostno zavarovanje raztegae ¦tadi na kmetijske delavcr. Zborovalje tadi o sredaji k on je- r e j 8 k i o d se k, ki je razpratljai o raz- delitvi dež)i v pasmiae pokrajine. Za- stopnik Kranjake, poalanec Povše jjje oaobito svari), siliti male kmete k reji vročekrvnib lahkih kooj, ker kmetje t današnjih goapodarskih razmerah že za- radi dragib poaiov ia pomaajkaaja istih ne morejo baviti se s to rejo, ki se le zelo siabo izplačaje. Z*to naj vojna uprava ne sili na to, ampak javažaje, da mora kmečki goäpodar rediti le tisto paanoo, ki ma zagotavlja primer en dobo- dek, in to je le reja težkih noriikih konj. GoTornik je tadi priporočal, da naj miniatratro konjerejskim dražbam deli tadi za naknp kobil primerne pod- pore, ker le tako je apati, da bomo v . doglednem časa izboljšali našo konjerejo. IzTolil se je potem cžji odbor, ki bo ˇrail razpravo ia pripravljal za ekapni odbor primerne predloge. Za skapino (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko in DAimacijo) izbran je v ta ožji odsek g. vitez Haapt, predsednik konjerejske dražbe Štajerske. Preden Be bo novi pasmini načrt sklenil, zasliäale se bodo vae konjerejske družbe, da morejo k načrta staviti svoje zabtefe in nasvete. Tema predloga za- stopnika posl. Povieta je Tea odbor pri- trdil. Zbran je bil tudi veterinarni svet da se je izrazil o zakonskem načrta proti kažaim živalskimboleznim. Dotiöna razprava je trajala v pozno noč, a aapeh ni mogel biti povoljen, ker so bili v na- črto izpaičeni ra?ao oni paragrafj, ki določajejo odškodnine, katere bo morala država placerati onim, katerim se pobije žival. Toliko je zagotovljeno, da se bodo plaßevale odäkodnine prizadetim gospo- darjem, ako bodo pravočaano prijavili bolezen živali. Tadi konjski smrkelj je eedaj v novem zakonu gprejet med one kužne bolezni, pri katerih naBtopi dolž- noat drža?e, da goapodarju plača od- škodnine za okažene ali aamljive smr- kave konje. S tem jemnogoletna zahteva živinorejcev vendar konečno asliiana. B 1 pa je tadi skrajni čas, ker le tako bo mogoče to konjsko neraroo kazoo bolezen, ki je pogostoma za dotičnega posestoika bila osodepolnih posledic, praročasno omejiti in zatret'. — e Polifični pregled. Državni zbor. Nsš avstrijski Državni prora- con je reieo. Viada p% želi, da bi pred počitnicami državni zbor š-) rešil : poi- pore dražiaam rezpryistov ; doroljenje 8 milijonor kron poljede'skema ministraza melijoracije ;sü&vek na žganje ; volite* delegatov in še nekaj dragih točk. V^e to skapaj bo težko rešiti, pisebao, ker so poslanci utrajeni. Darek na žganje naj- brže pade, ker bi bili po oj9m prizadeti reveži in ne to?arnarji. Te dni je zbor- nica razpravljala predlog o preosnovi de- lavskfga zavarovanja za slaeaj nezgad. Ta prediog je bil sprejet v tem smiala. da pozirije vlado,"^naj knoala predloži Bfoj načrt. VJada je obljubila, da 3. no- vembra predloži načrt za atarostno za- ˇarovanje delavcev, kmet>v in obrtoikov. Dne 6. t. m. je poel. Žtnik interpeliral vludo radi zapoatavljanja slovenšči tie pri 8odii6ih. V sredo je zbornica nadaljerala razpravo o najnempredloga, naj ae a^ede sploina in enaka voliyns pra?ica za de- želne zbore. Rusiiiskih pos'ancfjv ne bi k vseslo- ^anskemu kougresu v PrBgo. Kasinaki poslanci so sklemli, da se T869lovaa3kega koagresa v Pragi ne ndeleže. Jadraaske italijaaske vije. V Jakin je 8. jalija dospel ief ge- neralnega štaba, general Poilio, k veli- kim vajam. Namen teh taj je, proaöiti, kako ae da abraaiti dolinjegornjeTihere pred 8ovražaikom, ki se je jzkreal na jadranski obali, ki nima nobenib bro- dovoih oplrališč. Gre se za to, da se proači, kakšnega pomena je jakinsko pri- staniJče, katero so pred leti začeli razo- roževati, dočim ga zdaj zopet popra»ljajo. čei, da je dobro opiraliäce za brodofje, Mladočeški poraz. Pri dsželnozborakih volitrah v Kra- Ijevih Vinohradib je zoaagal češki na- rodni socialec Gboc s 4i97 glasovi proti miadočeškema kandidata dr. Vejrara, ki je dobil le 3819 glasor. Prej je zastopal Kraljeve Vinohrade rajni dr. Harold. Pretresljiva tragedija je razprava proti knezuEilenbarga t B3- rolina. Maž, ki se je s a?vjimi izranred- nimi zmožnostmi in svojim znanjem tako ˇisoko poyspel, da je določeval gotovo dra desetletja notranjo in zananjo poli- tiko Nemčije in je namah tako globoko padel, vzhc jasnema pričeFaaja proti njema trdorratno vse taji inzavija. Knez Ealenbarg je sroj das s svojimi intrigami npropaatil maogo Ijadi; znano je, da je r&f no on očrnil pri cesarja poljak. vodi- telja grofi Koscielskega, ki je bil nekdaj Viljemor Ijabijenec. 01 t^kratdatira pro- ti poljska politika cesarjeva. Knez Ealen- barg je med dragim očrnil tadi general- nega intendanta Piersona. Ziaj pa ob priliki procesa objavljajoliati neko pismo, ki ga je pisal v zadeti Pieraon kneza Ealenbarga knoz Dobna-S:blobilten. V tem pisma se nahaja na Ealenbargoro adreso tadi sledeči zoačiini starek : „Ti (Ealenbarg) si tab lažnjivec, da me zelo peče vest, ker sem te ravno jaz spravil ˇ intimno dražbo naiega miloatnega ca- aarja in kralja". Na nižje državne uslužbence. V aeji državnega zbora dne 8. t. m je zabteval fmančni minister naknadni kredit 472 milijona kron za poboljäanje položaja držarnih slag ˇ ožjem smisla, za katere ie nameravana popolna re- forma plaöilnega siatema in zboljianje plač za Tse kategorije nižjih poitnih OBlažbencer, farnostne straže v širšem pomena, za kancelijake ofcijante, šte- filne kategorije držarnih [uslažbencev, kar bi znaialo za državo na leto 18 mi' lijonov kron novib izdatkor. Finaačni minister je izjavil ˇ imena rlade, da je ta srota najakrajnejše, kar more vlada dati in da je za dolgo öasa s tem vsako zboljianje plač odpravljeno. V«jaška vstflja v Paragvaju. V Parsgraja je izbrahnila vojaška ˇ8taja. Predsednik in rojni minister sta nastopila z zre^tiini četanrr, s policijo in z ogijega8ci proti vstaäem. V ponličnih bojih je bilo baje nbttih in ranjenih v Asamptionn veö «to os«?b. V Buenos Ay^es je doilo poroöilo argentinškega poslaništra t Assimptioria, ki potrjaje, da so zmagali nporni vojaki, da je poražena ?iada in da je pobegnilo več ministror v poslaniätro. Darovi. Za „Sol ski Dom« je došlo našemu apravništva: Dražina Koderrasc iz Sivodenj nnmesto ntopnine k ˇeselici 4 K; Eluard Štrekelj, vikar y Vrtojbi 5 K; „Narodni kogljašfei klab" v „Centrala" daraje domači deci ˇ „Šol. DomaM 26 K 20 v; nek nepozaan g. žapnik plnl^al lanako leto v trgovini g. trgovini g. Zornika v Girici račan gld. 6 nsmesto R 6. Rer g. Zirnik ne pozna dotičnega g. župnisa, daruje „Š 1. D »maa" ostalih 6 K. Preplačila za \V. zvezek S. Gregor- čičevih roezij: El?. Štrekelj, vikar v Vr- tojbi 180; Ait. Bjrce, žapan v Dorn- berga 180 K; lr. FiMpif, dekran in častni kanouik v Ločnika 8 80 K. Za Gregorčičev dom: je došlo na^emu apravništ^a: V dražbi med dijaki se je nabralo 2 K; po pre- davarja ˇ ,S!of. kat. izobraž. drašt?aa v Deskljah se je nabralo K 360. Za Gregorčičev spomenik: Uprava „Slovenca" 2 K. „S 1 0 v. d i j a š k i z vez i" so darovali: Prebiagorodoi g. Anto Rebek, c. kr. nam. svetnik v Sažani 14 K. — V knjigah so darovali: Preč. g. Jas. Li- Can, tajnik knezonadškof. ordinarjata, prof, bogos!. ltd.; pred. g. Karol Ggon, vikar v Vojščici; preč. g. Ivan R )jec, žapnik ˇ Mirna; preč. g. Anton Pahor, vikar v SoFodnjah; preč. g. J >s. Wanöiö, kaplan v Kanala ; preč. g. Ladvik Kamar, žapnik v Biljani in Mitko Klavora, dijak v Gsrici. Vsem imenovanim gospodom iskrena h?ala! Novice. Cenjenim naročnikom ! — Polovicii leta je že minula. — Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali letosnje naročnine. So tudi nekateri, ki niso še plačali za minula leta. Zato prosi podpi- sana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti list ima mnogo stroškov. Obenem pro- simo svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Uprava „Gorice". Osebne vesti. — Danes opoldne je promoviral na danajskem vseužilišču doktorjem teologije preč. g. Jasip Ujčič, profesor moralke t goriškem semenišča in ravoatelj Alojzijerišča. ,Veleaöenema gospoda naše iskrene častitke. Naj ga Bog odalej obrani le ˇ naši sredi v čast STOJe carkve in blagor naša mladine ! Duhovska sprememba. Preč g. Bogomil Nemec, dosedaj vikar v Gabrovici na Krasu, gre na željo knezonadškofa za župeupravitelja v Zgonik. Govorica sc 6in, da nameravajo goriški Lih\ jatri ob priliki dirke napa- dati posamezne grača Slovencer, ko se bodo vračali iz „Veldroma" domov. Ali je politiöni oblasti znano to ? Ali pozna politic na obiast napadalce, ki namera- ˇ8jo ta napad na Slovenes? Raj akrene politična oblaat, da bodo jatri na rečer Slorenci varno hodili skozi mesto do- moT? Raj «e pasöa na svobodi znane laiko napaialce Gorjane, Saple, Obizzije Boneae itd. ? Ako bi bili Slovenci izvršilj take napade, kakor so jih ti -le, bi bili kedaj že pod kljačem! V laknjo s ta- kimi eiementi, ki žogajo v za^ebnib po. govorih z napadom na Slovenes! Ali naj politična obiast dele potem vrii aretacije, ko bodo imeli Slovenci laknje v glavah? Kaj jim bo s tem pomagano? Imenovani napalalci so se žs večkrat pozali kot take. Torej? Kako delft laski lekarničar 8 Slovenci. Poročati nam je o skrajno žaijivem slačaja, ki se je pripetil te dni neki naši okoličanski ženici, ko je šla kapovat zdravila v lekarno Pontoni v Rištela. Verovati niamo* hoteli, da sega laška zagrizenost in »ovrastvo do Slo- V6QC8V tako daleč. Z gajevom v srcn mora vsak, pa naj ei Loii Sloveaee al ltalijan, obaojati t ko zagrizeno-U, 0 kaVoršni popočarno sedaj. Žen ca, po- štena slovenska ženica, dooaa iz Opat- jega^ela je ša kopit zdrarila v lekarno PontonijeTO v Raštela ter seveda go- vorila svojo ijabo nraterinščino. Popol- noma nedolžno je ftala pred aslažbencem ter čakala, da jo poatreže. Ro ji napravi zdravilo, vsame mal papirček skoči k pisalni miz;, prime /a srinčnik in na- piše nekaj na papir. Ž^nica je mislila, da ji piše navodilo, kako naj se zdravilo rabi. Ko je plačala, ji je d*l aslužbenec zdravilo in omenjeni listek v roke, na- kar je odšla. Ž mica je ta liatek pokazala moža. Ii kaj je bilo napisaao na njem? Nič dragpga kakor — čnjte: „Maladetta porcha sctava". Listek smo viieli na lajtne oči, prineael nam ga je pokazai mož omenjene ženica, ki je poštea slo- venöki narodnjak. Raj naj rečetno o tem čina laükega zagrizenca, ki je itlil sroje sovraštvo do Sloveoce? nad pošteno slovensko ženico I Kaj pravi k tema le- karnar Pontoni? Ali odobrava ta snrov čin svojega aslužbenca? Ako so Slo- vene: „porchi fciavi" in jih ne more trpeti, naj jih nažene iz stoje lekarae, ko pridejo kapovat zdravila. Denar Slo- vencev ma ni »porcho" pao pa Slo- vene', ki ma iatega nosijo. Da pa ne bo veö ne prvi ne drogi „porcho" v očeh Pontonijeve lekarne, za to naj poskrbijo Sloveoci 8ami. S tem bo najbolje nstre- ženo Toneta, ki ma ne bo treba več pisati na lištke „Maledetti porchi schiavi". Slovenes, bodimo pametni: Slovengki otroški \rtec pod Kostanjevipo so te dni otroci lastnika ka- varne „Belli" napadli s kamenjem. Po- strežnica je morala zapreti okiia. Ko je opozorila otroke, jo je začela kavanarica zmerjati. Ta kavarna se vedno rada pri- poroča Slovencem. Lahom prodani! — Četrtkova „So- ča" v hinavskem tonu kriči, da je „Gorica" prodana Lahom, ker smo pisali, da ni pa- metno, če delo nekaterih laških rogoviležev smatramo za preveč važno. „Soča" sama pravi, da te demonstracije prirejajo le neka- teri laški plačanci. Saj to je ravno naše mne- nje. In to je potrebno povdarjati xvedno in povsodi! Tistih par kričačev mora pač po- licija imeti v „šahu". Če tega ne stori, obra- čunimo ž njo! Da bi pa mi Slovenci pisali sedaj radi teh par plačancev 0 velikih iz- gredih itd., bi bilo gotovo neprimerno. Menda že vsak ve, da Lahi groze radi slovenskega učiteljišča z izgredi. Tej svoji grož- nji hoče tista klika dati povdarka s tern, da pusti demonstrirati svoje plačune hlapce. Če se mi vsedemo na ta lim, bomo nape- ljavali vodo na laški nilin. Italijani bodo lahko kazali na pisanje slovenskih listov: „Glej vlada! taki netniri so že sedaj v Go- rici! Toda pride še hujše!" To izprevidi vsak trezen človek. In zato naša notica ni bila nikak Skandal; ampak le opomin, da bodimo previdni. Ali menite, da bomo mi pustili da bodo Lahi naše ljudi po mestti pretepali? 0 ne! Naša odločna zahteva je, da policija spravi na hladno tisfe vročekrv- neže, sicer bo vlada občutila, kaj se pravi, prodajati kožo slovenskih podanikov. Cvetke z Mazzinijevega groba so spravile Gabrščeka v sentimentalnost. Ta mož, ki je na binkoštni ponedeljek na Ve- lodromu trdil, cla Lahi poginjajo in da so te demonstracije njihovc zadnje brce, ta mož, je v laškem list« „Gazzettino" na- pisal 1 a š k o pisnio, v katerem sc Lahom sladka, laska, se hvali ter dcla za n a j- boljšega prijatclja Laliov. Znano je, da so ti Ijudje, ki demonstrirajo sedaj po mcstu, takozvani „Mazzinijanci" pri- vrŽLMici Mazzinijovih idcj. Gabršček pa piše v laškem listu, da je bil on žc od nckdaj goreč častilec Mazzinija ter cla -je z nje- govega groba vtrgal cvctico, ki jo še danes lirani. Tako toraj! Gabršček časti in obožujc tistega puntarja Mazzinija, čegar nasledniki danes pretepajo Slovcnce po inestu. In to smatra on za velenarod n o! ? Če pa mi svarimo rojake, naj bodo previdni, da ne bo ravno sedaj narodna stvar trpcla škode, smo pa prodani! Bes teplentaj! üa- beršček zna, odkar je postal laški „deputato provinciale"! Öbenem pravi ta „A. Ga- berscek, deputato provinciale", da je po- glavar zmagujoče, močne slovenske stranke. Toraj ni več nobene razlike med agrarci in liberalci, ampak obojim komandira „A. Ga- brscek, deputato provinciale". Ko smo a- grar^em to očitali mi, so se jezili, sedaj pa molče, ko to oznanjuje ,,deputato A. Ga- brscek". Vse to pa si bonio dobro za- pomnili. — Pomajkauje krine ua Gori- škem. — Dae 8. jal. so podanci dr. Gregoroič, Fon ia tovariši v drž. zbora z najaim predlogom opozorili vlado na izredno veliko pomanjkanje krme na Gj- riškem vsled reliko saše. Vlada naj na podlagi natančnih porocii akreae vse po- trebno, da probivalitva olajša ia oaio- goči nakap polrebne krme. ^SIoveuski klub" odnlonil ude- ležbu pri vseslovaaskem kongresu. — „Slovenski klab" je dobil 8. jalija od dr. Kramara of.c.elno vabilo, naj na vale- slovaneki kougres, ki se vrši 12. jalija, odpošlje dva zastopnika. — „S;o?enaki klubM — ie po temeljiti debati so- glasno b.oril sied&či eklep : „Sbvenski klab" se zahvaijaje za vabilo in obžn- laje, da s» ne more cdayati, ker se je, v kolikor ae liče zastopstva sloven- skega Ijadstta, dalo vsesloyanaki prire- ditvi že izpoöetka izrečno strankarsko- politični zaačaj. „Sioyenski klab" bo pa z odkrito8r<5nim veapljem pozdravljal, ako bo kongres za slovanske rodove doaegel kak realen uspeh. Rudi pomaDJkauja scna, ki je občatijo kmetovalci po Goriškem, htri, Daimaciji, Kranjakem, Stajerakem, na Moravskem, v Bakorini, je bilo 7. jalija poavetofanje v poljedelskem ministerjtya. Sklenilo se je na predlog posl. Povšefca naj vlada takoj poskrbi, da bodo kmetje dobiyali pu cani seno in alamo od dra- god, oljnate pogače in otrobi. Djbra koänja je bila letoa t Giliciji, na Pra- darlskem, Tirolskem, Gor. Aratrijskera, Solnograškem in Čtfkem. Zihteyalo se je, naj železniški minister zoiža tarifa za prevoz živine, da bodo trgovci iz se- vera lahko hodili na jag kapovat živino. Zahtevalo ee je tudi od ministerstva, naj prepove izyoz sena in drogih ži- valskih krmil. Velikodušen dar. — Neimenoyani dobrotnik je daroyal za knjižnico „Slo- *ensko krščanako aocialne zreze" 100 kron kot jabilejni dar. Obenem je daro- *al nekaj pray krasnih knjig, ki so ?i- soke yrednosti. Blagemn dobrotniko naj- prisrenejia zahvala ! Droge somiäljenike pa prosimo, da bi po BvoMh močeh posnemali ta yeli- kodasni č\ Ljudstya zdra?ega dobrega ötiya ! Ljud8tvn prave krščanake izo- brazbe I Bratska druStva opozarjamo, naj n»m takoj javijo, koliko clanoy se udeleži »kapščine y Škofji Loki, koliko mladeni- ce? catane pri raladeniSkem teöaju, ki "° 27. t. no. Če ima draštro zastayo naj pride ž njo! udeležite se t obilnem Ste- Tlla, da bomo Goričani prav casino zastopani. Somišljeniki, posnemajte otroka! z* Uabljansko „Slov. kršf. 8oc. ztozo" je darovalo malo dekleto Micika Era- mariič 1 jabilejno krono. Naj bi našiad- mišljeniki poanernali tega otroka in da- rovali za goriško S. K. S. Z. saj eno ja- < bilejno ali nejobilejno krono ! V nedeljo vai v Gorico k prvi narodni dirki! Kakor že jatljeno, vršila se bode jatri t nedeljo 12 t. m. Bvojedobno prepo^edana narodna dirka na goriškem „Velodroma". Ta dan se zbero Slovenci od vaeh Htrani lepe Go- riäke na Sirnem „Velodroraa", ki bo j slayno^ti primerno okrašsn. V Gorico, i na naroduo dirko naj namenijo svojo , pot T nedeijb 12. t. m. rsi Slovenci cele j Goriške. J Vclike priprave se delajo za j prvo narodno dirko. Na yeselicaem proHtora se poatavljajo paviljoni, kj ^r bodo n»še narodne dame prodajale vaa- koyrstnega blaga ˇ prid „Šil. D )tnau in dražbi „S'. Grila in Metoda". Ri- doljabi, pridite ?»i! Vspored prye narodne dirke dne 12. t. m.: Točno ob 4. uri /%öetek brzohoje in dirko z kolesi. Oo 8. uri srečkanje za eno novo dyokolo, yredno 300 K. Oj 10. nri aooetni ogoji, katere priredi znani sloveaski pirotsboii Ferdo Makac. M^d ^eielic? delaje na- rodna pošta. Vhtopnina na te^elični proctor 40 yin. Brecke komad po 40 yi- narjev. S kolesarskim „Zlrafo'! tar na veselo stidenje jatri na „Velodroma" ! Zdražena odbora. Kalesarskü druHvo „(inricaM si moja praaiti yse peace in dirkaöe, gospode ölane jar je ter ostale öUng drastva, da se snidejo na feseličiem proatora najpozaeje do 3. are pDpoldae. O d b o r. Ztianega Jajcarja, to je tiatega moža, ki tik mazeja na Eorna prodaja limone, poauranče, sladoled i. dr., pri- poročamo elavnema oböinatfu y maogo- brojen obisk, kajti dotižni mož in nje- gova dražtoa se najboij odlikajet* strga- njem slovenskih plakator in zizzivanjem mirnih S'oyencay, k&kor a „porchi di ščttvi", „abba88O i š6ayiu in z dragimi žalečirai psoykami. Sloyenci, kar v yrstah derite k torn sfojim „prijateljem", da yas čimprej agoaobijo ! Prizadet1. Razstava v „Solskem Do rail".— L^tošnja razstaya ročnih del in risarij očenk dekliške dole in one mešane iz „Malega Djma", obeh pripravljaynic za ž. izobraževališča in dekliške obrtno-ia- daljeyalne sole je bila letos obširnejia od minulih äolakih let. Izdelki so bili raz- etavlj^ni po mizah in obešeni ob stenab y 7 šolskih sobah. Ne namerajemD opi- sati razstaye, ker oni, ki so 4. ali 5. ja- lija obiskali razstavo, so si prisvojili bolji in jasnejši vtis, nego jim ga more podati beseda. Oiim pa, ki si niiao vtegnili ogle- dati razstayljenih predmetov, bi se zaman tfudili, jim na dolgo in iiroko popisoyati; tudi bi g. arednik težko dorolil toliko proBtora, kolikor bi ga želeii. — Razitaya je bila pončljiva toliko za ačenke same, kakor tadi za dotične roditeije in y oböe za vsakega rodoljaba. Slehern obiskoya- lec jo je zapnatil z zadoyoljatyom in pre- pričanjem, da se nčenke izarijo y pred- pisanih ročnih delih kakor tadi, da se v obeh strokovnih solan urijo v potrebnem krojenja in siyanja belegs perila in vrh- nih ženakih oblek, kakor tadi t najß nejšem yezenja in slikanja z iglo. 0 rL- čenem se je razridelo sosebno na pred- metih razBtayljenih v sobah II. nadatropja, kjer so bili razstayljeni izddlki ačenk 5. in 6. razreda obeh letnikov pripravnice za izobraževališča, sole krojenja in si- yanja belega perila in ametnega ye sen j a in sole krojenja in šivanja yrhnih žen- skih oblek. O poslednjih moramo omenili, da ˇ sobi razstayljenih oblek je izdelek učenk 3 poslednjih tednov; kajti kar bo med letom izdeloyale bodisi za ee, za syoje, ali pa naroöila, se je koj iz sole dalo in porabilo. Obilen obisk razstaye je priča, da se goriiko mešoanstvo zanima za napre- dek nčenk in za razyitek Sol. V risarski dvorani so bile stene in mize obložene z rigarijami očenk pri- prayljaynic (7. in 8. i. leta) in ačenk dekliške obrtno-nadaljevalne Sole. Kisa- rije so bile večinoma barvane z narav- nimi barrami dotičnih preemetoy n. pr. lhtov, cyetja, posod, orodja, hii, krajii itd. Te risane po naravi ali poyecane po razglednicah ild. so bile r ob^e pray dobro slikane ter so pričale o apretnosti ufenk in ačiteijic. Sklepam in trdira: V^a razstaya je kazala, da učiteljice yzbajajo, negojejo in ytrjajejo y ačenkah čnt točnosti, snage, reda, f ste tike, yarcnosti, delaynosti in potrpeiljivo8ti; to je arijo jih v yrlinah in čednostih yzor žine in g3?podinje. Giriški S oyenci se radujemo ter smo ponosni, da imamo ,Š)l9kiD)mu, v katerem se naäa mladina aöi v prepo- trebnih naarih za življenje in ari v yaakorratnih ročnih delih y naši m:li materinsöini; .ako apamo in pričakajetnD, da nas naii otroci ne bodo kedaj znara- moyali, kakor se žalibog opazaje na mnogih aezayedn;h rodit^ljey; ampak di narn bodo h^aležoi ter ostali zreati syo- jema pokoljenja. Žrtve za „Silaki Dom" bo re? ve- like, y naše toiažiio naj p* bole, d* bodo z Božjo pom3Čjo plodonosne in ne breznspešne ; zatorej ne odkegajmo „Š jl- skeroa Doma" prepotrebaih podpor bo- disi pod katerokoli pretyezo. S ehoraik naj skrbi najpryo za se in 873je bližaje, potem še le pom&gnm') daljnim bratom. Vzgled, kakšno je liberalao ča- sopisje. — V Pariza izhajalibsralni list „MUin". — Eakor zoano, je „Matin", najhajši senzačni list in je yedno na „razpolago kaltarnim borivcem", ter je bil zelo ynet za boj proti katoličanoii. Ta list je atal zadnji öas na strani yeli- kpga goljaf*. faaačaika Richette, ki so ga zaradi njegoyih amazanih giljnf j zsprli. „MitinM je sroj čas delal yeliko feklamo zh R^hettoya podjetja, da bi ga yzdrzai. Z*to je Rochette „Matina" plačal za eno yrsto 300 f ankoy ! Ko je pa R >- sibetle že sedel y jeöi, ma je „Matin" pisal, da bo oprosöen, ako da rMitinnu na razpolago materijala proti senatorja Hamberta, ki je „Mstinau neysecen. Vlada se namreč „Matina" »elo boji in mnogokrat se je zgodilo, da so „MUi- noyi" — Ijabljenci postali aradaiki in ministri. To pot pa je senator Ham* bert „Matina" toLil, ko je izyedel, kar ta Hat zahteya od R)chetta. Pri sodisöir so raz8odili tako-le : „Matin" se obaodi na glebo 50.000 fVankoy. Ojsadbo moraob- jayiti na pryi strani, öe ne, plača za ysak dan zamnde 100 frankoy. Obsodbo mora „Mitin" na syoje stroike objayiti y 50 pariških, 100 proyinönih in 50 inozemakih listih.^Ta obäodba je „Mitinn" strašno Skodoyala. 01 500.000 naročni- koy jih je izgabil 300.000! Tj je pač začetek konca. Pri razpravi so priile na dan ye- like nmazanoati, ki jih je aganjalo to glasilo liberalne inteligence. Na jubllejao razstavo v Prago odpeljejo se udeleženci dne 8. avgusta t. 1. Sestavil se je velezanimiv in lep program za ta izlet, ki ga priobčimo v torek. Pro- gram nudi res mnogo udeležencem in za nenavadno nizko ceno, katero je mogb dru- štvo izposlovati s tern, da je doseglo zni- žanje pristojbin za vožtijo in za bivanje v češki stolici. Nadejati se je, da se udeleži izleta čim več udeležencev, da s številnim nastopom raprezentujejo Slovence na niejah Avstrije. Vsa pojasnila daje izletni odsek Tr- govsko-obrtnega društva v Gorici, ulica sy. Ivana 7. Priglasila se sprejemajo do 25. t. m. — Letošnje vojaške yajc mc bodo yriile v tern le reda : Pešpolk it. 17. iz Celovca bo irnel z ljabljanskim |bataljo- nom od 11. avgaata yaje okrog Bele peči, Rated in Kranjske gore na Gorenj- skem ; od 21. avgusta pa v beljaški oko- lici. Peipolk at. 27. iz Ljabljane bo ma- nevriral z gražkim bataljanom od 17. do 21. aygUBta okrog Ajdoiäöine ; od 22. ar- gasta nadalje pa y goriiki okolici in okrog Kormina. Trž»iki pešpolk ät. 97. bo imel iroje yaje od 20. jalija Jmdalje okrog Datoyelj, Pliakovice, zgornji tiždški oko- lici in okrog B tzovice ; od 28. aygaata nadalje pa okrog Zigraja in Tržiča. Loy- ski bataljoni 7., 11. in {29. bodo yadili od 4. do 21. aygnsta okrog Kanala, Tol- mina, Gradiške, Tržiča, Ronkoy in od 22. avgasta nadalje y goriiki okolici ter okrog Kormina. Vaje se zaklja5ijo 2. septembra. R'zeryiati se ypoklicejo nal3 dm v d?eh temninih : 16. in'20. arga »ta Tretjeletniki se odpaste takoj po vajah. Piahrniško osobje pa Se lelfl. septembra. Tadi drsgonski polk St. 5. ho od 18. t. m. nft vajah. — Kapelnih R pi Benczur, ki se ma je pred meseci zmešalo stv /Ar&rl f zayod'a Steinhof pri Dinaja. Pravijo, da je bila bolezen le hipna ysled napor- nega dela. Njegoyo meato pri go^bi 47. peäpolka še ni zissdeno. Bije se ˇrne na to meato meaeca oktobra. — Na c. kr. priprrrn'ci za uii- telji^a v Tolminu je bil sklep šol. leta 8 sy. mašo doe 27. janija. Vaeh ncencay je bilo 18, izmsd katerih jih je 15 izyr- šilo z dobrim yapehom. Z odliko je na- prayil Habert Mjčnik s Carna. R sprejemnema izpita za I. t35a c. kr. nčiteljišča Koprn jih je šlo y sprematva yoditelja 13; aprejeli so jih 12, zavrnili enega. — Sveta stoliea je potrdila iz nora goriškema kapitela praties, ki ma jo je podelil že Kloment XIV. I. 1772 da irnajo namreč vsi njegovi člani (cadi častni kanoniki) nasloy „protjnot&rii sa- pernamerarii". Eot taki so vsi prelati in pristoji jim tadi prayica do mitre. — -Strela. V soboto yeöer 4. t. m. je med močnim nalivom treäöilo na Otlici y hiio na S njem yrhu. Celo nod ja gorelo. Zjorelo je yae pohiätfo in i'\- I zing. Ubogi ljadje 1 — fcimrtna kosa. V St. Križnso pokopali v torek 7, t. m. oöeta A'ekaan- dra Menic iz tamošnjega kapneiüskega , samostana. Rojen je bil y Grgarja 14. j aprila 1844. Šolal se je y Gorici, kjer je napravil zrelostno skainjo z odliko. Bil je 8oiolec pok. pesnika Gregorčiča. V samoatann je prešivel 44 let. Biljelektor ali profasor na samostanskih šolah. Ž9 yeč let je tako bolehal, da ni mogel iz* vrsevati dašnega pastiratya. Velika nde- ležba pri pogrebn, posebno muikih, je priöala, da ljaditvo braz razlike stana spoštaje redornike. — Toča je pobila preteklo sredo pD noöi y Podmelca, na Selih, od tam je menda šia preko Rakoyca na Poaikye, kjer je menda dosti škode napravila. — Potres so čutili yöeraj po raz- nih krajih. | Nekateri prayijo, da so ga čutili taJi y Gjrici. — Is Baške doline. Krea v cast sy. C rila in Metoda je gorel nad yasje Kneža, vmes so pokali topiči. V katastralni občini KoeŽa je jako zmeäan položaj, t zaderi razdelitva obč. zemljišča. Prayijo, da imsjo nekateri pirecej na yesti. Pomanjkanje delayc3y, posebao kme- tijakih je od leta do leta v°čje. Naši hribi ne dajo doyolj kraha, zato gre i mnogo Ijadi, posebno mUdenicey na yse I' strani za zaslažkom, liki čebelicam. Ž U Bjg, da jim trotje mnogo aniöijo. Saia je naprayila ogromae škode, košnja je po nekaterih krajih akoraj yniöena, tali pridelki so močno poiko- doyani. Potrebajemo podpore! Poslanci, pomagajte ! — Luc tržaškega svetilnika. — Že par dni aem ima tržaški sretilnik nor ayetlobni aparat mesto dosedanje aceti- lenske laöi. Nava lac je petrolejeya žar- nica B syetlobno silo 112.000 syeö, torej Bedemdesetkrat močnejfta nego prejänja Inc. V teoriji bi se moralo yideti nai syetilnik že y daljayi 52 milj; ˇ prakei pa, radi okrogle oblike semlje, se vidi le y d&ljavi 16 milj, ker je syetilnik yiaok le 335rn nad morako gladino. Vsekakor bo ponoöi svetilnik yidljiy ob ysakeoi yremena že iz Rtiča Savadrija. — Prepovedane ciparete. — Vse iapaoije na Ogrskem onitran Donave bo strogo prepotedale ctrokom pod 16 leti pnšiti cigarete ali tobak. Taii so sapc- ˇedale tn fikantoro, da ne stnejo otrokom pod 15 leti ncbcnega tobaka prodajati. Ta prepoved bi bi!a tadi pri naa na me* sta. IzosUl bi noareikak pciar. — Skrivališče I uulonsk h lope- žev. — V Londona leto za letom podi- rajo celo vrsto btarib, teramh in ame- sanih hid, takoztanib .Slams", da potem na njih noes to postatijolepe note, zračne in prijazne^hiše za delavska Btanovaaja. Tako : e je T iratkexn igcdilo tadi mest- nemn oddelka Jago, kjer bo t tale oaja nonztn^jse in ns.zapničenejie ttare kc- | libe, da je bilo človeka groza pomist t;. j da T takh brlcg h Etacajejo Ijadje. No, pri pcdiranjn in rezkopavanja pa se je pckazalo, da to niso bila toiiko etanovt- lišča retežev, kolikcr skritališfa london- skih tatOT in dragih lap<ž)r. H.šesobile nsmrec zvezane med aebopo podzemel'- ekib ro?ih. V te rote so zginili lopovi, ako jib je pri „poeiu" zmctil in zasledc- val kek mcž praTice. V Jagu je sedaj rszdrto Inpežko ncravljiičf, a kaj po- lmga ! Lopcvi so ee le preselili nekoliko tolj prcti izhcdn, kjer bcdo zopet kopali rote in iz»rševali svojo „obrtM, dokler jib tndi cdtcd De prtžfco. Tcda minno bo pač preje 20. ttoletje, predno bo t LcEdonu podrta zadnja „Sinn.". Boj prcti aikchohi v italij». — V obče je Italija glede alkohche knge na boljšem cd sosednjih držav ; veodar pa je alkcbrüzcm tadi v nek h krsjib, zlaati teverne Italije, pcsJal prato zlo. Nsd 20 , cdßtotkoT 2lcčincv ptipieajejo alkoho- i lhmn. Drnštvo rScaola pcpolsre" (na- I rodna sola) Be je sedaj lotiio boja proti . alkcholo. Prcšlo nedeljo je imelo shod j ter sprejelo resolacijo, ki ž njo poziva J vlado, da ne izda novih dovcljenj za to- čen;e cpojoih pijač. Pcleg tega bi imeli poaebti nadzcmiki psziti na to, da se pijan'm Ijodem oe bi točilo več alkobol- , n h pijač. i — Asfaliov uidnik \ Da'mecji ! — Dr. Marašič in dr. Nfgrici sta odprla j v StikovQV Dalmsciji a» faltcv radnik. Znani geolcg dr. Kerner se je jako pc- Toljno izrazil o novem rodnika, ki se ! zanj zaniina dioät?o .Monte Promina", j Bržkop« napiavijo v Stiko^a trornfco brik'.lor. — Sardel ulotijo v Dalmeciji čt- dhlje ^eč, — V poletju 1905 so jih na- lovili 91,264.200 glav, leta 1906 že 97.874.400, lani pa 136;253.290. Z ribo- lovcm ratle tadi število tvornic za kon- serve. Leta 1905 jib je bilo 14, leta 19(6 že 19, lani pa 20. Žtlostno pri tem je le tr, da FO tvernice vee ? rokth Nemcev in HalijanoT. — S s'adoledom zeBirupfjeni. — V Trstu se je zastrnpilo 6 oseb, ki so kapile in jedle sladoled od n^krga pc- ceetDfga prodej»lca siadoled*. Zastiap- ijeLe oeebe co prepeljali v boln;co. IzTrstno peciro priporoča spoštovanim mešČanom in okoličanora pekovski mojuter 3SR0B BRflTUŠ v &oric*i ŠoInka ulica St. O. V zalogi irna in prodaja moko prve vrste Majdičcvega niliua. Ml eevljar I v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoca se za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročfla se izvpsuje hitro. Slovenci, sponiinjajte se našega šolstva v Gorici! Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gospcska tlica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deieli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Prva goriška tovaraa umetuih www swww ogujev s strojrzim obratom izdeluje: raketc, bcngalič-ne Iuči, rimskc svcče, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120cm\ 200cm s ¦ pcdobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotelinik Gorica, ('. F. G. 34. (Iz piijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana." tik sodnijske ----------palače.)---------- Odlikovana mizarnka delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA - Tržaška ulica 18 - ANT. CERNIsiOJ izdeluje: Za stavbe:' Za sobe: ; Za cerkve: Vrata ¦ Omare Altarje okna ' postelje klopi podove ¦ mize prižnice stornice umivalniko ; pulti pregraje ponočne \ klečalnike i. t. d. omarice \ i. t. d, , stolice i _____________! i. t. d. |_____________ ZÄl^ÖGA^ vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čcv, važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji n«a električno gouilno silo.