237. številka. Ljubljana, v torek 14. oktobra XVII. leto. 1884 Ishaja vsak dan mve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstrij sko-ogerske dežele za vat leto lf> gld., za pol leta 8 eld.,>*a četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 tfld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za če»rt leta. — Za tuje dežele toliko ved, ifcolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., fie se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračnjo. Uredništvo in upravniStvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Tisočletni spomin smrti sv. Metoda. Prihodnje leto, 6. maja bode tisoč let, da je v moravskem Velehradu preminol vladika sv. Metod, ki je v tisti mračni dobi poleg brata svojega sv. Cirila bodil po slovanskih pokrajinah in rodovom slovanskim ueepljal prve resnice svete vere, ob ji.dnem prve kali omike. Življenje teb dveh svetih bratov popisano je na prvi etraui slovanske povestnice kulturne, ker ta povestnica se pričenja baš s tem znamenitim življenjem, iz življunja njijinega je priklilo slovanskemu rodu versko in narodno življenje. Vsak Slovan se torej s sveto zahvalnostjo ozira nanje, in kadar je bilo treba proslaviti je, vsikdar bili so VBi Slovani radostno pripravljeni, /namen t, h dogodkov v življenji svojih prvoučiteljev in narodnih svetnikov spominati se j vuo in |kvdo obradostiti 86 posvečenemu pričetku svoje prosvete. Kdo bi našteval vse slavnosti, ki so j h slovanski narodi Že napravili v sponi in svojima apostoloma? Saj je veliko teh slavnoifrj, teh slovanskih praznikov bilo v polupre-teklem Gasu, osobito v drugoj polovici sedanjega veka, tako da so slehernemu se v dobrem, radostnem spominu. In znova prihaja bliže in bliže vesela prilika, da Slovani morejo oživiti spomine svoje na sveto, a tudi hlagovito živlcuje bratov Solunskih, da bod) v krilu sv. Cirila in M-toda zbrani vsi, kakor svoji brutje, zjedinjeni v njijiuem, kakor čar delujočem imenu. Že se oglašajo prve vesti, kak6 se ima proslaviti tisočletuica smrti sv. Metoda po vsej širni slovanski zemlji — kajti da se sploh ima proslaviti, o tem dandanes mej prohujenirai Slovani nikjer ni nobene dvojbe. Borbe, ki jih avstrijski Slovani bas sedaj imajo v svojih deželah po raznih zastopih z zoperniki svojimi, te so sicer še krive, da se vprašanje o tisočletnem spominu blažen« Metodove smrti še ne razpravlja v javnosti in da so le posamezni glasovi pri- li v časopisih, kaj da ae za slavnost ukrepa v tej uli onej, od Slovanov za svoj dom spoznani avstrijski kronovini. Sigurno pa pride o svojem, pravem časa to slovansko vprašanje tudi v Avhtriji v pretres in najmanj pozabimo Slovenci rodoljubne in svete dolžnosti, tudi mi bodemo z navdušenjem gledali, da Be v naših prastarih domovih z vao častjo praznuje smrtni dan, ki je bil svetemu Metodu napotil pred tisoč leti. Danes Dhm je poudar|ati, da so si Rusi že zamislili nekohko črtćža za rečeno proslavljanje ter učinili za njo veliko priprav. Poroča se, da je sveta ru k,t sinoda na prošnjo blagotvoriteljnega slovanskega društva v Petrcgrodu odredila, da ima vsa pravoslavna cerkev v 6. dan maja 1885 proslaviti ipomin Metodove smrti. Vse cerkve, vsi samoHtani imajo ta dan obbtjati posebno slovesno službo božjo, šole bodo imele prt/nik, a mej narod se zastonj razdeli životopis sv. Cirila in Metoda. Vse to bode poskrbelo rečeno društvo, kateremu je nalog, prirediti druge slavnosti Tudi drugodi, na Češkem in Moravsfcem delajo se velike priprave za dostojno proslavo te tisoČIetnice. cerkvena oblastva hodijo naprej, a rodoljubi jim pomagajo. Prošli teden spominal je tudi „Pozor" rodo ljubne te dolžnosti svoje, hrvatske rojake in pikro je pripomnjeval, da se v Hrvatih še nihče ne gane v tem oziru, .menda zato, ker vso skrb absorbuje bliž. proslava tiBOČSetnice postanka madjarske države"! Izrazu;e kouečno še nadejo, da se naši slovanski rojaki VBi h rod radi poprimejo prilike, zvezane z rečeno tisoiletnico, prilike namreč, pokazati svoje jedinstvo s Slovani — dodajemo še vest, kuj so si nemški šumiglavci i/umili 'z privatne želje, ki jo je pri obedu, torej privatno i/rnzil Poljrk Pilje v Petrogi adu. Poroča no je že v tem listu, da so s pravo bratovsko ljubeznijo Poljaki in Rusi počastili gospoda dra. Frana R<čkega, prvosi duiaa jugoslovanske akademije, ko je bival v Petrogradu. Njemu v čast bo napravili gostijo in sedaj se m zdravico oglasi tudi rečeni poljuk, urednik poljskega „Kraja14, v imeuu „Petrogradskega poljskega krožka" ter o svojem govoru vpraša, ali ne bi kazalo, k letu napraviti v Zagrebu vseslovenski shod, češ drugo leto bode se proslav 11a 1 u tisočletnimi Metodove smrt', potem dvestoletnica osvobodienja vzhodne Hrvatske od turškega jarma in petdesetletnica hrvatskega duševnega preporodi. Navzočni gosti so pohvalili to misel, a odločilo Be ni ničesar, ker bil je to samo obed, a nikakeršen shod. Govorilo se je pač natančno le o tisočletuici Metodovi. I/, onega privatuega predloga pa bo napravile nemške novine sklep — ,,vse-slovanski shod v Zagrebu." In ves neslovanaki svet so hotele vzeti v Btrtrh s to novico. Raca na vodi, to znajo! —n. LISTEK. Ulična pevka. Povest. Ruski spisal N. K. Lobodo v. Preložil Kmetov (Dalje.) II. Jaz verjela sem tem praznim besedam. Gorje moje bilo je tako veliko, da nisem imela več solz. Zmedeno dejala sem: — Kako bodem vender živela sama? On pomislil je, predan je odgovoril: — Vidiš", sedaj popeljem te jaz v nek kraj, kjer si spočijeva, a zjutraj bodeva si uže kaj izmislila . . . Jutro je modrejše od večera, pravijo umni ljudje. Še danes ne morem ume ti, kal. o se je to moglo zgoditi z menoj, kar be je zgodilo v resnici. Mesto naše, recimo, je veliko, no ono nikakor ni tako ogromno, kakor London ali Pariz, kjer je podoben Blučoj, kakor se je pripetil z menoj, popolnoma mogoč. Slučaj, da sem se mogla zgubiti, ob- jasnujein si s tem, da me n hče ni iskal. Pozneje /.vedela sem, da sta sestri vlastelici, zgubivši v požaru vse svoje imetje in ne imajoč s čim veti, odpotovali s prvim paro hodom k svojemu oženje-nciiiii bratu, poklonivai za slovo duhovnemu očetu iz plamena rešena lončka žeravca. Kje tedaj bilo jima je do tega, da bi bili iskali bedno deklico, katera je vender-le imela nekaj avojih? Mačeha bila je vsakako vesela, da sem izginila, prav kakor da sem se udrla v zemljo. Kar se tiče Aleksandre Pavlovne, jej isto tako ni bilo do tega, da bi me iskala, kar sem tudi pozneje zvedela, kajti takoj po požaru, v katerem je zgorel njen prekrasui glasovir, zbolel jej je oča za prehlajenjem na plučih ter je, prebolevši kake pol leta — končal pri nastopu zime. Na ta način zgubila sem se iz vii v utemeljenje svojega mnenja ozirati na žalostni usus, k) se je skoro že začetkom prejšnjega desetletja ugueidil pri odmerjevanji pristojbin. Ako se izroča premoženje mej živimi in sicer pri i/.ročitvah med stariši in otroci, določa postu va, da se ima od vrednosti brezplačno izročenega premožeuja plutati l°/o razuu tega posebej Se lVa°/o vrednosti nepremakljivega premoženja. Po določbi finančnega ministerđtva, ima ta izjema, kajti drugi plačujejo po 3Va°/oi biti veljavna tudi tedaj, če je dotičuo premoženje, nekoliko ali pa čez vrednost zadolženo. Iste postavne določbe veljajo tudi o dedščinttk Ali ta postava je le na papirji. Pristoj-bioske oblasti vidijo povsod le kupno pogodbo iu računi,o po 31/a°/o pristojbine. Govornik trdi, da ko Oi imel čas, bi pojasnil, kako finančne oblasti iz- noč, svetiluice postajale ho redke, a srečujoči uaji še redkejši. V molčanji dospela sva do nekega jarka ter se jeiu spuščati vanj; ua dnu tega jarka lesketalo se je nedavno od ledu oproščena rečica, na bregu kateie so bile postavljene majhne hišice, v oknih katerih, ne glede na pozno uro, svetile so se luči. Mi dva stopila sva v jedno takih hišic, pri čem n;* j i je hipoma objel duh tobaka, smrad iu v obče nekaki težeči zaduhli zrak. J: z sem zakašljala. Mojega spremljevalca spoznali so takoj iu vsprejeli ne ravuo ljubeznivo. — Poberi se, poberi, dečko — gnal ga je stražnik — brezplečno ne puščamo, a ti si še dolgu. Delavec se za to ni zmenil, postavil je mene ua Ga iu Brnelo snel z mene mamino žalno ruto. — Čemu brezplačno? Za ta in za prošli krat dobite. Na-te, vzemite. On dal mu je moj šal. Stražnik ogledal ga je skibrio, potem, zatisnivši jedno oko, a z drugim poredno pomežkovaje težaku, vprašal ga je: — Si ga že kje izmaknil, je-iiV Delavec razžaljeno: Belgijska vlada je upeljala tajno policijo in je začela uporabljati žandarje v civilnoj obleki, kar poprej tam ni bila navada. Proti temu se je pritožd Bruseljski župan kot zastopnik zakonite policije. Afriška konferenca, kojo skliče Nemčija v li<-rotili, vzbuja veliko zanimanje v državniških krogih. Njega program bode neki precej obši-reu, četudi se bode konferenca posvetovala samo o ouili krajih, katerih si še ni popolnem prisvojila nobena država. Najmanj je Angležem po volji, da se skliče taka konferenca, kajti dosedaj so si mislili, da imajo oni neko prednost v vseh afriških zadevah. Sicer se ne ve, kaj bode Anglija odgovorila na povabilo h konferenci. Popolnem ga uajbrž ne bode odbila, kajti tako ostro nasprotovati Nemčiji, tudi angleški državniki ne bodo hoteli. Angleški časniki izražajo že zato svojo nevoljo, zlasti jim ne ugaja, da se je konferenca sklicala v Berolin, ne pa v Loudou, ko imajo Angleži vender desetkrat toliko gmotnih interesov v Afriki, kakor vse druge evropske države. Angleški minister Harcourt je v četrtek v Derbvji v nekem shodu govoril o volilnej reformi. 1." kri je, da jo vlada trdno sklenila prodreti z volilno reformo, nikakor se ne udati pred opozicijo. Lorda Salisbury-ja misel, da bi se pred volilno reformo moral zbornicama predložiti zakon o delitvi volilnih okrajev, je iieo|>raviceoa. Vlada ueče nobenega kompromisa z zgornjo zbornico, po katerem bi bila volilna reforma zavisna od nove razdelitve volilnih okiajev. Dopisi, Tj Iga 10. oktobra. [Izv. dop.] V ponedeljek 6. t. m. se je pri nas vršila volitev v glavni odbor za obdelovanje močvirja. Izvoljeni so bili gg. : M. Perući, V. Ogorelec in A. Minati. V prvo mi je omeniti, da tacega volilnega imenika nesem videl svoje žive dni, kakor je bil ta. V njem se nahajajo imena posestnikov, ki so umrli že pred 10 ali 20 leti; druga imena pa so se nam brala po trikrat ali še večkrat. To ni druzega, nego potrata dražega časa, katerega našemu z delom preobloženemu kmetu j že itak vedno primanjkuje. Želeti bi bilo tudi, da se v prihodnje iz imeniku izbrišejo imena tistih mož, ! ki nemajo ne pedi zemlje na močvirji. Menim, da j me uroejete, kaj hočem leči. Volilna borba je bila huda. Vse sile so bile naperjene proti novej izvolitvi g. M. Perucija. Kdor posna tega gospoda vsestransko delavnost in žila- ■ vost, komur so znane njegove obilne zasluge in nje-gova velika skrb za našega tlačenega kmeta, mora se čudom čuditi, kako je bilo možno nasprotovati njegovej kandidaturi. Ko bi nam g. P. druzega ne bi) pridobil, kakor to, da je ob svojem času neustrašeno in možato pobijal nasvet, naj se zida novo kaplansko, oziroma šolsko poslopje, ter nam na ta način prihranil kakih 10 tisočakov, morali bi mu biti hvaležni. A kdor le količkaj pozna naše razmere, lahko takoj sprevidi, da strastno nasprotovanje g. P. izvira od tod, ker mož ne pozna nika-kega blineuja in prikimavanja, ampak se povsodi neustrašeno in neupogljivo poteguje za pravice našega zatiranega kmeta. Zato si je nakopal sovraštvo pri našej gospodi in njenih kimovcib. Izdala se je bila v onej visokej hiši parola: »Volite kogar hočete, le g. P. ne!" in ta glas je odmeval celo tam doli nekje za Ljubljano. A kljubu silnemu naporu od nasprotne stranke, kljubu tenra, da se je še v poslednjem trenutku skušalo na volišče pritirati vse, .kar leze in kar gre", — ta posel je opravljal, kakor se govori, mož, ki bi bil belje storil, da je po svojem nalogu strgal preobilo cestno blato, — kljubu surovemu osobnemu napadu na g. P. od neotesanega »petakarja* — „rokavarja", ga je imenoval zaveden voiilec — zmagal je g. P. s svojo kandidaturo. Novoizvoljeni g. odbornik sme pa tudi po vsej pravici ponosen biti na svoje volilce. Lepa vrsta jih je bilo, in kakšni možaki! Vsi zavedni, neodvisni in veljavni posestniki, katerim ne treba kupovati drv v graščinskih gozdih ter v najem jemati graščinskih njiv in travnikov; v njihovem številu si zastonj iskal „pe-takarja". S kratka: Na g. P. strani je bil zastopan kapital in inteligenca, — inteligenca se ve da le v tem smislu, kolikor se more pri uas o njej govoriti. Priznati moram, da se je uasprotna stranka v obče vela dostojno, izimši prej omenjenega „peta-karju" neumestni napad na g. P.; osobito se je g. župau s Studenca obnašal pri volitvi prav objektivno. Vender se nesem mogel smeha vzdržati, ko sem od vol.i ve gredoč, videl še osmerico ali deseterico volilcev, ki so, pokorni „gospodo vemu"1 povelju, hiteli na volišče, da bi onemogočili g. P. izvolitev. A sinčaj je hotel, da se je uresničila znana prislovica: „Ne boš, Jaka, kaše p'hal!" Kajti bilo je že prepozno. Nehote mi je prišla na misel znana evaugeljska povest, ki pripoveduje, da je gospod, ne imejoč dovolj sposobuib svatov, poslal svoje hlapce na razpotja ter jim velel privesti k ženitniui kruljeve, hrome, slepe in z drugimi nadlogami obtežene. Prijetno je bilo tudi, gledati očeta U., ki je s sveto jezo pogledaval po nasprotnej stranki ter ondu iskal tistega „ nesramnega tu ostudnega dopisima, ki 86 je ob svojem času drznol dati v „cajtengeu našega gospoda, ki so vender tako skrbni za „zapuščeno" Ižansko furo, da ho vsaj nekoliko popravili farno cerkev, saj se je bilo bati, da se bode zdaj pa zdaj zgrudila v razvaline. (Primeri „poslano" v BLj. L." št. 171.) Čudim se le, da se ta mož še do danes ni pobriool, da bi se vzdignil ter po vaseh šel nabirat mdž, ki bi kot deputacija izrekli najsrčnejšo zahvalo „iskreno ljubljenemu" gospodu, da je nekoč mej propovedjo že itak preveč zaničevane Ižance blagovolil počastiti z laskavimi besedami: „Ižanci ste sami berači!" Oča U., naredite nam to ljubav in pošljite to zahvalo makari v vse slovenske časopise! Rad bi napisal še nekaj besed o decentralizaciji našega obširnega volilnega okraja, o skrivnem vojskovodji nasprotne stranke ter njega adjutantih, o „poslanem" v „Lj. L.u št. 171 priobčenem ter njega deloma nepristnih podpisih, a dopis se je itak preveč raztegnil. — H koncu le še to: Slava vrlim možakom iz Matene, Bresta iu Tomišljega, ki se neso dali vjeti v „skrbno nastavljene mreže", ampak so po svojem prepričanji volili v močvirski odbor vrednega zastopnika g. P., moža, ki po svojih teoretičnih in praktičnih vednostih toliko nadkriljuje svoje nasprotnike, da neso vredni, da bi mu jermena odvezali od njegovih čevljev ! Možakom Ižanskim hvala na njihovem v obče dostojnem obnašanji pri volitvi, katerim bi bilo le želeti, da se vender jedenkrat otresejo uepotrebne vlečejo kolikor le moči, iz žepa potrpežljivega kmeta, soseboo kmeta, kajti drugi, meščani, veliki posestniki itd. si pomagajo po svojih pravo-srednikih. Res je, da se v tej zadevi dobo pravica pri finančnem ministerstvu, ali v zadnji instanci pri upravnem sodišči. A kmet io mali posestnik ne more lahko nastopiti tega pota, drag je in dolg. Odkar se je pričela ta neposUvna praksa, ra-Btejo kako destt;etje sem dohodki države. L. 1870. je bilo prelimiranib dohodkov iz pristojbin: 20.185.000 gld.; 1871. že 23 000000 gld. dočim je I. 1868. bilo le 17,563.000 gld. Leta 1873, 1874 in 1875, pa se je pričelo preziranje oiajše-ievalnib doiočeb in od I. 1876. počenši prelimi-niranih je vedno do 32,000 000. Govornik pravi nadalje, da nema statističnih podatkov glede Kranjske, ali glede malega Brdskega okraja jih ima. Brdski okraj Šteje 16 000 duš. L. 1868 plnčal je direktnih pristojbin 7762 gld.; 1. 1874 7900 gld.; 1. 1883 že 9613 gld. in 1. 1884 bo prišlo Ud 10 000 gld. Mjglo bi se v tej zadevi marsikaj neprijetnega reči, kukor to izjavlja prosti narod, a govornik tega neče, le toplo priporoča resolucijo in nasvetuje pristavek: „Da se bode vedno oziralo na določbo finančnegi ministerskega ukaza z dne 23. avgusta 1855 št. 13.060." (Konec prih.) Politični razgled. Hlof raiije dežele. V Ljubljani 14. oktobra. Klub česklli veleposestnikov pripravlja predlog, da bi Be v vse srednje šole na Češkem uvel tud> drug' deželni jezik kot obligUui predmet. Načrt tega zakona je neki žo precej časa izdelan in tudi nas list je že jedenkrat govoril o njem. Kadar pride pred zbor, bode navatal velik krik v nemškem taboru, pa tudi uekat ri Čehi neso, kakor se govori, i nj m prav zadovoljni. — Včeraj se je češkemu deželnemu zboru predložil Kvičale /.ikon, kakor ga je spremenil klub veleposestnikov. Spodnjea« strljskl d-želni zbor je zavrgel predlog konservativca Oberdorferja, da bi nikdo ne smel biti ob jednem deželni odbornik in državni poslanec. V obeh zbornicah oggerskega državnega zbora začue se ta teden adresna debata. Najbrž bode razgovor o tem jako razburjeu, zlasti antisemiti bodo porabili to priložnost, da bode pojasnili, kaka nevarnost preti Ogrom in njih državi od židovstva. V adresi, katero bodo predlagali, na dolgo razlagajo, kako židovstvo povsod podkopuje narodno blagostanje, in da židi na skrivnem celo podpirajo anarhizem, da le sam* po raznih spletkah pridobe kaj dobička. Y nanje države. Budgetni odsek francoske zbornice je končal svoja posvetovanja o proračunu za bodoče leto. Dovolil je finančnemu ministru, da se povišajo nekateri davki Sklenil je tudi, da se v Algieru tudi upelje davek od dedščin. Po prvih predlogih vlade bi bil primanjkljaj znašal 50,371.210 frankov. Ko je pa odsek izčrtal pri izdajah vsega vkup 52,291,072, kaže proračun še 1,919 862 frankov preostanka. Nema k i socijalni demokrati jako pridno bgi tujejo za prihodnje volitve v državni zbor. Pa tudi socijalisti drugih držav podpirajo to agitacijo z denarjem. Tako se je že v Ameriki do srede septembra nabralo 10.700 mark za volilni fond nemških socijalnih demokratov. Sploh kar se delavnosti iu požrtvovalnosti tiče pri raznih volitvah, mogli bi bo-cijalni demokrati marsikaterej strank' biti v vzgled. — Ali ue vidiš, da sem ga raz Bvojega otroka snel ? — No! . . . Trideset. — Malo je. Stražnik zravnal je šal, nekoliko pomislil, vzel iz predalca dvajsetico in jo pomolil težaku. — Vzemi: deset obdržal sem za prenočišče, dvajset imaš za pogrevauje. Jaz sem molčala. Stražnik vzpomnil se je mene. — Aj, pozabil sem: od otroka je tudi dve kopejki. Delavec stisuil je dvajsetico v pest in se nizko priklonil stražniku: — Pustite jo, vaša milost, ubogajme. Je sirotica: oba roditelja zgorela sta jej ua požaru. Stražnik mahuil je z roko in midva šla sva za pregrajo, stopila v dolgo sobo s pobeljenimi stenami, napolnjeno malo ne popolnoma s prenočevalci, izmej katerih so mnogi že spali, drugi pili, tretji besedovali drug z drugim. Vse to bil je razcapan in blaten narod, od potrebe iu stiske pritiran do beračenja, klatenja in tatvine. Se zna, da tu ni bilo žensk iu mene pustili so semkaj le radi tega, ker sem bila Še tako mala. Vsled vsega, kar sem ta dan preživela, postala sem nekako omamljena in brezčutna k vsemu. Usedla sem se, kamer mi je pokazal moj novi pokrovitelj, mej steno in neki kovčeg s stekli in slikicami, iz Btranice katerega je molel ročaj. Kmalu spoznala sem, da je lajua, spoznala skoz sen, ki mi je zatiskal trudne oči. V poluspanji, sredi vsakojakih kratkih, motnih prizorov Banj, v katerih so se mi kazali zdaj obraz Aleksandre Pavlovue, zdaj razsvetljeno svitom požara očetovo truplo, zdaj sestri-vlastelici, bežeči z lončki žeravca, — v poluspanji lovila sem pogovor delavca s starim lajnarjem. Pogovor pričel je delavec: — Vi igrate v lajno ? — Da. — Brez opice? — Je poginila. — In tudi deklice nimate s triogelnikom? — Je umrla, — bil je odgovor, — triogelnik in rudeč plašč s kapico imam še. — Tako. Tu sem z nova zadremala in se prebudila na sledečem mestu. Laj nar je govoril: — Ona je še majhna. —■ V triogelnik igrati pač ni nobena umetnost. — V triogelnik, se zna, bode se naučila; a ona ne poje. — Kakor kanarček. Najčistejši Kuraki slavček. — Nikar lagati. — Prosim, dokažem ! Mene so dregnili iu odprla sem oči, ne vedoč za kaj tu gre. Delavec stresel me je za ramo in ukazal: — Poji Jaz sem molčala. Ou nikakor ni mogel vedeti, da jaz pojem, da so moje sposobnosti celo izvanredne za sedemletno starost. On trdil je, da znam peti, iz prekanjenosti, iz obupne drznosti, katere je, vidno, imel dovolj v svojej vlasti. Čuvši moje molčanje, prišel je iz sebe, zablisknil z očmi in zamahnil a pestjo, namerjaje mene udariti. Jaz strdila sem bo od strahu biti tej»ena in na jedenkrat, v nekakem pri-padku poluzavesti, zapela sem arijo paža. O! Bože moj! Kaki nenavadni, kaki nevzmožni zvoki za kraj, kjer sem se nahajala. Kaka čudna slika tega mračnega bivališča pijancev, potepuhov in brezdomnih, sredi katerih sem pela inozemno, čudesno pesen, če tudi sem jo pela zibaje se po svojem običaji iz jedne strani v drugo, oblivaje se s solzami, stiskajo svoji suhljati roki k ravno tako bojazljivosti in nespametnega jerobstva ter se pokažejo samostojne možake! Vam, oče U., bi svetoval, da se preveč ne jezite nad .pregrešnim" dopisnikom" ; saj veste, da jeza škoduje; pa kaj pravim škoduje? greh je, greh, in Če se ne motim, Se naglavni greh. Le verujte mi, da so ovčice naše fare sploh dobre, io da le nekateri koštruoje „go spoda" v nos dregajo. Tebi pa, dragi Martine, kličem od Bredišča „obširneu Ižanske fare: Ne ustraši 80 nasprotovanja, naj Že prihaja od zdolaj ali od zgoraj; ne zmeni se za napade tega ali onega ua-hujskanega „petatarja"; bodi preverjen, da ti je večina, kolikor jaz po/nam ljudi, v srci hvaležna, da časi podrezaš v sršenovo gnezdo, a uaši ljudje so, saj ti je znano, boječi; neustrašeno se drži še na dalje lepega gasla: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, — Kadar braniti je čeati in pravde" zatiranega Ižanskega kmeta. Iz Litije 13. oktobra. [Izv dop ] Kje iu zakaj se neki danes tako mogočno strelja, vprašal bi bil dne 12 t. m. marsikdo. Ali, ako Bi dragi prišel v uaš trg, prepričal si se, da tu mora neka nenavadna slovesnost biti. Ljudstvo iz blizine in oddaljenih krajev videlo se je trupama prihajati. Kaj nek- mora biti! Dtues obhaja Litija nenavadno slo vesnost, slovesnost blagoslovljenja novo predelane cerkve. Kdor jo bil prejšnji čas v našem trgu, čudil ee je gotovo, du ima tak trg tako priprosto slabo cerkev. Uuanja oblika ni bila več podobna cerkvi, streha s aha, da je skoraj ozidje o deževji škodo trpelo, z\ouik pa ni imel že več pi m ve podobe, mar več bil je najbolj podoben staremu stiganemu klobuku. Toda danes ni več tako! Na prizadevanje vi-sokočastitega za naš trg zelo vnetega g. župnika Jerneja Zupančiča pričelo se je letošujo pomlad prej tako zapuščeno cerkev popravljati iu predelovati. DfSi tudi je letošnje slabo vreme delo zelo oviralo, zdelal je gospod stavoeni mojster Zupančič, pod vodstvom neumrljivo delavnega pol.rja g. Antona Jevnikarja novo delo tako prečimo iu lepo, da sme Litijski trg na to isvojo cerkev ponosen biti. Pročelje cerkvi vam je uajokusneji sestavljeno iu spominja „en miniature-' na frančiškansko cerkev v Ljubljani; zuii,.jm obliki primerna je pa tudi notranja opravu. Prej strašuo zanemarjeni zvonik, ozna nuje v sedanji veličastni podobi od daleč, kuko uneto za lepoto božje hiše ob jednem pa za kiuč Bvojega trga je našo ljudstvo. Toraj vso čast našim tržauoin, g. župniku, g. mojstru in vodji dela, kakor tudi g. župniku Ko-privnikaiju za uuprava natisa, da se je to delo tako veličastno iu lepo izvršilo. Pri včerajšnjem blagoslovnem opravilo čuli emo zopet jedenkrat naše izvrstne pevce, tako lepo in precizno svojo nalogo izvršiti, da zamoremo tudi na nje ponosni biti. Ako pomislimo, da gospode pevci večinom rokodelci v prostih urah se tako trudijo in v petji vadijo, priznavati moramo njih trud in marljivost očitno. Pohvalili moramo pa tudi g. pevo-vodjo orgauista Gostiča, da se toliko trudi iu petje tako izvrstno poučuje. Ne snu m pa pozabiti, da so praznično veselje - —-=-------- suhljatemu telu! . . . Nihče me ni ustavil, dasi sem prelomila s svojim petjem pravila, sprejeta v prenočišči, kjer se je prepovedovalo petje, če tudi sem pela glasno, v vbo silo svojega detskega glasa. Razbudila sem speče, ki me za to neso opsovali, ampak so me jeli poslušati. Jaz pokorila sem s Bvojim detskim glasom vse in zadušila vsak treuotek gotovi izbruhniti prepir in zmerjanje. Nikoli nesem imela pazljivejšin poslušalcev, če tudi sem pela pozneje v carskej operi. Sicer pa tudi pozneje nikoli več nesem pela s takimi solzami in obupanjem — izvzemši še jedenkrat, — kakor sem pela v opisani večer. — No, ali to ni pravi Kurski slavček? Jaz sem upala, zatisnivši oči, na vzglavje ter popolnoma izgubila poslednje Bvoje moči ... Ne mneč o kom in o čem Be govori, čula Bem sledeči razgovor: — No, ali vzameš? vprašal je delavec. — Koliko pa hočeš? — Z obleko ali brez obleke? — Ne, daj le z obleko . . . — Z obleko menj kot za pet ne odstopim. — Aj, kaj misliš! . . . A tri . . . — Nikakor ne! . . . Pri teh besedah aem zaBpala. (Konec prib.) popoludoe in na večer posebno povzdignili čitalniški pevci iz Ljubljane (gg. Meden, Čamernik, Steinmetz, Pucibar, Nolli in Paternoster), ki so nas ta dan obiskali Res tako petje, kakor smo ga imeli priliko pri gospodih poslušati, mora človeka navdušiti. Hvala Vam tedaj, da ste nas tako prijetno zabavali. Omeniti mi je še ob kratkem neke druge na prave, in to je vodnjaka. Prepotrebno to napravo izgotovilo je vodstvo tukajšnjega rudarstva. Po daljnjem prizadevanji in raznih prošnjah preskrbelo nam je slavno tukajšnje rudarsko vodstvo slednjič zdrave pitne vode. Vodnjak je sicer res priprosto napravljen, a je vsakako nov in krasi naš trd. Tedaj, drapi tržani, dve veliki nalogi izpeljali »te tekom letošnjega leta, trg se je tem potom močno olepšal, ne ostanite na sredi pota poskrbite počasi še uekoliko malih naprav m v kratkem bode naš prijazni trg prav vzoren kraj. K—c. Domače stvari. — (V deželnem zboru Kransjkem) objavili so se danes sklepi zadnje tajne seje. Vzame se na znanje, da sta se uradnika Kunibert Drenik in Kozjek iz službe odpustda. Trem otrokom Dre-nikovem dovoli se po 50 gld skozi tri leta! Gosp. Kozjek vzprejme se zopet kot deželni uradnik ex-tra stutum, proti temu, da po njem v zvezi z K. Drenikom povzročeno škodo deželnemu zakladu v obrokih povrne. Vodji vinarske in sadjarske šole ne Slapu gosp. Dolencu poviša se plača za 200 gld. in pusti dosedauja osobna doklada. Prazentacija za Wol'witz-FiacrieofMjv kanoniicat izroči se deželnemu odboru. Račun stroškov za deželno slavnost v znesku 65000 gol d. 2 3 Va kr. se odobri. — Zi razstavo v realki o priliki deželne slavnosti nakupljena oprava, izroči se deželnemu muzeju. Razpravljalo se je potem o predlogu gospodarskega odseka o ustanovitvi vinarske iu sadjarske šole na Dolenjskem in sklenilo se je, da ima deželni odbor vse potrebno ukreniti in v prihodnjem zasedanji svoje predloge staviti. Poslanec Lavrenčič se je gorko potegoval za obstanek Slapske šole, poslanec Šuklje pa je priporočal napravo nižje kmetijske šole na Dolenjskem blizu Ru-dolfovega. Dežmau se je protivil takej šoli na Dolenjskem zaradi velikih stroškov in se mahoma prelevil v zagovornika šole na Slapu. Dr. V oš n jak naglašal je velko korist vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem, ob jednem pa navajal, kako se število učencev na Slapski šoli vedno bolj množi. Rešilo se je potem več peticij, ob 1. uri pa pričela tajna seja. — (Dr. Glantscknigg,) urednik „Kmet skega prijatelja" prikazal se je danes v kranjskem deželnem zboru, menda pogledat skesane nemške grešnike, katere je v „Deutsche VVacht" v sobotnem listu prav temeljito oštel, rekoč, da uemštvo „vzne-mirjeno" (beunruhigtes) nema od nemških poslancev v kranjskem deželnem zboru ničesar pričakovati in da treba novih zastopnikov. Dopisnika Dunajskih listov je nagovoril, naj mu pokaže barona Apfaltrerna. Mogočni dr. Glantschnigg se je jako malo laskavo izrazil o kranjskem deželnem zboru, kajti vsaka občinska seja v Celji ali Celjski okolici mu bolj imponuje. Ko je pričel g. Murnik v slovenskem jeziku poročati, pa je ureduik „Kmetskoga prijatelja", kakor bi ga bila kača pičila, zbežal iz dvorane. Kako da slovenskemu uredniku slovenska beseda tako preseda? — (Pri dopolnilni volitvi) za I. okraj Tržaške okolice propil je narodni kandidat g. Peter Peršič in izvoljen je vitez Strudthoff, ki je dobil 147 od 300 oddanih glasov. — (Interpelacija o „družbi sv. Mohorja") napovedal je v sobotnej seji koroškega deželnega zbora poslanec dr. Traun. Stavil jo je menda včeraj. Radovedni smo, kaj je „furor teu-tonicusu očital tej družbi, katera je našim uemšku-tarjem zavoljo plodonosnega svojega delovanja tako na potu. — (Tour in retour listi) mej Ljubljano in Litijo začno se jutri izdavati. Trgovsko ravnateljstvo južne železnice naznanilo je to gosp. Franu Hrenu s pismom z dne 5. t. m. štev. 14274, ki slove: „Gospod Fran Hren, trgovske zbornice svetnik v Ljubljani: Vsled Vašaga cenjenega z dne 22. avgUBta t. I. naznanjamo Vam, da smo uvažuje tamošnje potrebe, tour in retour liste za znižano ceno za poštne in brzovlake mej Litijo in Ljubljano s 15. dnem t. m. uveli." — (Izpiti o učiteljski spobnosti) za ljudske in meščanske šole bili so od 6. do 12. t. m. Oglasilo se je 8 učiteljev io učiteljic. A) za ljudske šole (/, „ 0. kr. cekini. . . ... 80 » Nemške iidrku ..... f->9 , 85 n lu/0 državno *rečke iz l. 1854 250 gld. 124 50 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 172 , — , 4n/0 avstr. alata renta, davka prosta. 103 , 10 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 123 „ 05 B . 1".'. .... 93 , 45 „ papirna renta 5°/„..... 88 , 85 , 5°/0 štajerske zemljišč. od.ez. oblig. . . 104 „50 ., Dunava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. 115 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4V2°/„ zlati zast. listi . 121 „ 50 „ Prior. <>tdig. Elizab^tino zapad, železnice 109 „20 „ Prrir. oblig. Ferdinandove sev. železnice J 05 „ 50 „ Kreditne srečke......100 gld. 177 , — „ tiudolfove srečke .... 10 n 18 R 50 „ Akeije anglo-avstr. banke . 120 „ 104 n — rrammway-i sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč naH posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. Vsprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim so znamenovam Kazimir Masalski, nadzornik želozničnih gradb v Aleksincu, v Srbiji. Hitra I11 jgotova pomoč boleznini v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti toje^atmi pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše <#«'»»«««■«' ifer/.rfr«. da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdeh pri vseh težavah in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hijiohondrjji in melanholiji ^vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, t upravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvršnega upliva je zdaj gotovo in priznano /futlsku liutmtt-e .*•§•«'<#.»•/1 ## poBtal 111 so t>plošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na fr«nkirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rouovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca IS. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Kcke der Hpornergasso Nr. 205—.'). V Ljubljani: Q. Piocoli, lekar; V1J. Mayr, lekar; Eras. Birsohitz, lok ar ; Jos. Svoboda, lekar: J. p!. Trnkoczv, lekar. V Postoji ni : Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekar. Novem Mestu': Dom. Rizzoli, lekar. V Kamniku: JOI. Močnik, lekar. Uoriei: G. Christoi'oietti, lekar; A. de Crironooli, lekar; B. Kiirner. lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Ogleji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Iieltenburg, lekar; G. Prendlni, lekar; G. B. Forabosclii, lekar: Jak. Berravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, li kar V Zagreou: O. Arazim, lekar. 'J*W Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogiskej Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam so tudi dobi: UPirsižl^o dor^r-La-če 3H3Q.a.ziilo zoper bule, rane ia vnetje vsake vrs5e. Ak(> so ženam prsa vnamejo ali si rdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nolitanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične oteklino in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanib rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku iničesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka iu vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mašilo. . Zapite bule in otekline b6 hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred suetom (črnini prisadom); tudi bolečine tO hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le so mazilo nanje prilepi. W • katijittth po 2.% in .'#•> kr. (158—11) Balzam xu uiio. Skuieno m po mnotih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gid. av. velj. ■ ■HHMHBBBBHHI >-.u.ihij iu odgovorili urednik: Ive. n Žeteznikar Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne". 096343