Štev. 346 —aa'u Trat, v četrtek 14, decembra 1911 IZHAJA VSAK DAN Ml m nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. i|utr«J. Ftttliilftne it®T. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Fortojni, Sežani, Nabreiini, Sv. I uciji, Tolminu, Ajdov-itini, Dornbergu itd. Zmtarele Itet. po 5 nvč. (10 stot.) tftLA8,„?SLRA6UNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. Minrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 310 at. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vr«t 20 K, v«a!ia n »daljna vrata K 2. Mali oglasi p0 4 stot. beseda, nnj-pa 40 atol Oglase sprejema Itmoratni oddelek uprave „fldfoosti". — Plačuje se izključno * Tečaj XXXVI ^MTOTIiiiiiiiiiilTi .-----le upravi „Edinosti". Plailjivo In tožljlvo v Trjtu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „Y edinosti je moi" NAROČNINA ZNAŠA »a celo leto 24 K, pol let* 12 K, 3 mesece <1 K ; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■areSntM m* nadaljako liAanj« ,,EDINOSTI" attaa: •» ••lo lat« Kron S'10, a« pol lata Kron a «0. Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrauko-vana pisma as ne »prejemajo lo rokopla! •• no vračajt. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista^ UREDNIŠTVO: ulloa Glorpl» Galattl 2<» (Nnrodnl dao). Izdajatelj in odgovorni uredni It ŠTJKFAN GOD IX A. Lastnih kouHorcij lista .Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Ed'nos4\ vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galntti št«>v. 20. Peftno-hranllnllnl rilun Itev. 841-652. TELFFOJI Jt 11-57 DRŽAVNI ZBOR (Izvirno telefonično poročilo.) DUNAJ 13. Danes se je vršilo v zbornici glasovanje o prehodu v specijalno debato v cesarskih naredbah, ki so bile uveljavljene s pomočjo § 14 pod Biener-ihovo vlado, In o proračunskem provizoriju. Prehod v specijalno debato je sklenila zbornica z 208 proti 100 glasovom. Proti so glasovali socijalni demokrati, Italijani, Malo-rusl, češki radikalci, češka neodvisna skupina in dalmatinski poslanci. SploSno začudenje je vzbudilo v zbornici glasovanje hrvatsko-slovenskega (dr. Šusteršičevega) kluba, ki je glasoval z a prehod v specijalno debato vzlic svojemu tako poudarjanemu opozicijonalnemu stališču. Zaradi tega glasovanja je prišlo do burnih prizorov med dalmatinskimi poslanci in člani hrvatsko-slovenskega kluba, ker so za prehod v specijalno debato glasovali tudi dalmatinski člani tega kluba: Duliblč, Prodan in Sesardič. Ostali dalmatinski poslanci so v silni razburjenosti klicali tem trem: „Sram vas bodi I Za vse krivice, ki jih zadaja vlada Dalmaciji, pa še glasujete za vlado I Pod kuratelo dr. ŠusterŠIča ste I" Ko je vstopil v zbornico dr. Šusteršič, so klicali dalmatinski poslanci onim trem: „Sedaj prihaja vaš višji inspektor!" Ko sta nato poslanca dr. Korošec in Jarc odgovar-,Mi si ne damo dopasti vaše kon- situacija tako, da zbornica brez Italijanov ne bo mogla rešiti niti najmanjših formalnosti ; zato pa hočejo biti Italijani spoštovani ne samo tedaj, kadar korisiljo drugim, temveč splošno, zaradi pravičnosti svojih zahtev in zaradi korektnosti svojega postopanja. Niso zakrivili Italijani, da je danes situacija taka, da jih je prisIMa v opozicijo, so pa vedno pripravljeni, da izsilijo z vsemi sredstvi izpolnitev svojih pravičnih zahtev. Vse zbornične stranke so že iz ka-koršnegakoli vzroka pograbila za orožje obstrukcije, toda težko da bi bila kedaj kaka stranka s tako upravičenostjo posegla po tem obrambnem sredstvu, kakor sedaj Italijani, in naj le ne misli nihče, da bi se pokazala v italijanskih vrstah kaka slabost, ko gre za varstvo časti italijanskega naroda. »Tudi mi", je rekel govornik, „čutimo, da smo sinovi hrabrega rimskega naroda (posebno vsi naši „-iči", „-čiči" in drugI taki „tiči". — Prip. tisk. učenca), tudi mi se hočemo pokazati vredni tradicij svojih očetov (ki so pasli koze po slovenskem Krasu in hrvatski Člčarlji. — Isti.) in smo pripravljeni tvegati vse tja do svoje osebne integritete (kakor laški begunci, ki nočejo v Tripolis. — Isti.) ako velja braniti najsvetejšo last našega naroda) (Živahno odobravanje pri Italijanih!) Zaključujem z željo, trote", so Dalmatinci kričali: ,Mi ne ma- da ne bi nikdar več ne prišli v položaj, da ramo kontrolirati vaše slovenske politike, pač pa moramo ožigosati ravnanje svojih sodeželanov! Veliko pozornost le tudi vzbujalo dej bi moral pograbiti po takem orožju Po predlogu posl. H u m m e r j a se je nato zaključila debata in sta bila izvoljena za generalna govornika posl. U d r ž a I „za" stvo, da pest. dr. SusterŠič ni bil navzoč, in posl. dr. L a g i n j a „proti". ko se je začelo štetje glasov. Prišel je šele pozneje in se je vsedel na svoj sedež, do-čim so drugi člani njegovega kluba stali in glasovali za prehod v specijalno debato. Potemtakem dr. Susteršič, načelnik kluba, ni glasoval niti „za" niti „proti". Dalmatinski poslanci so podali pozneje protokolarično izjavo, da niso hoteli kritizirati ravnanja ostalih članov hrvatsko-slovenskega kluba, temveč edino-le ravnanje dalmatinskih poslancev, ki je škodljivo interesom Dalmacije, vsled Česar tudi najodloč Posl. Udržal je izjavil, da stoje Čehi na stališču, da imajo Italijani kakor avstrijski državljani popolno pravico do svoje visoke šole na Dunaju, da tam go|e svojo narodno posebnost. Upa, da zbornica ne bo Italijanov z ozirom na veliko kulturno preteklost in sedanjost italijanskega naroda zavrnila z Dunaja. Ako bi se pa le zgodilo to, pa ima govornik pooblastilo od češkega enotnega kluba, da izjavi, da so Čehi pripravljeni ponuditi Italijanom gostoljubje v svojem deželnem stolnem mestu. (Živahno neje zavračajo žalitve, ki so jih izrekli člani i odobravanje pri Čehih!) hrvatsko-slovenskega kluba ob tej priliki napram upravičeno ogorčenim dalmatinskim poslancem. Takoj po glasovanju je prešla zbornica v specijalno debato o cesarskih naredbah in Italijani so pričeli z obstrukcljo. Posl. B u g a 11 o je izjavil, da bo govoril tako dolgo, dokler se streznijo vlada in Nemci. Začel je italijanski, nadaljeval je potem nemško in zopet italijansko, obd.n le od maloštevilnih somišljenikov in naših jugoslovanskih poslancev. Pravilo se je, da bo govoril najmanj 8 ur in pa da se bodo italijanski obstrukciji pridružili tudi dalmatinski poslanci, da tako uporabijo priliko in Govornik je poudarjal nadalje, da so Čehi vkljub vsem sporom prepričani o potrebi narodne sprave in da bi bili srečni, ako bi se sprava dala doseči, kar je pa mogoče le tedaj, ako se oba naroda odkrito spo-razgovorita. Čehi bodo le tedaj pripravljeni podpirati vlado, ako bo vlada res dokazala, da je izpremenila zistem. Posl. dr. Laginja se je pred vsem zahvaljeval posl. Udržalu na izrazih bratskih simpatij in pripoznanju pomena Jugoslovanov za avstrijsko državo, v nadaljnem pa je izjavil, da se noče baviti z vprašanjem italijanske pravne fakultete, ker bo to vprašanje itak dalj časa na dnevnem izrazijo vladi svoje ogorčenje nad zanemar-1 redu In se mu je kakor sinu hrvatskega ranjeni Dalmacije. , naroda treba tu bav|t, z mnogo važnejšimi Medtem pa so se trudili Poljaki, da vprašanji, dosežejo kompromis. O uspehu teh poga- janj poročamo na drugem meslu. Po 4. uri je posl. Bugatto zaključil svoj govor, in da se nadomesti zamujeni čas, se je vzlic temu, da so bili prijavljeni še najmanj trije govorniki, zaključila debata in sta bila izvoljena generalna govornika: posl. Udržal „za" in posl. Laginja „proti". Glasovanje se bo vršilo jutri, nakar se začne specialna debata o proračunskem provizoriju. V sledečem poročilo o seji. Posl. Bugatto je obsojal poskus, da bi se odrekala italijanskemu narod .i kulturna višina, ki mu daje pravico do lastnega vseučilišča. Protestiral Je proti iziajanjam posl. Erlerja in proti dejstvu, da so Nemci onemogočili razpravo v proračunskem odseku. Namišljene grozovitosli Italijanov v Tripo-Utaniji, za katere manjkajo dokazi, se ne smejo predbacivati avstrijskim Italijanom. Govornik zahteva, da se namesti italijanska pravna fakulteta v Trstu. Po 10 minutnem premoru ob štirih, je Posl. Bugatto nadaljeval sv< j govor, ki ga je začel ob 12. opoludne, in je povdarjal, ae govori obstrukcijskega govera zato, da bi kršil parlamentarni red, temveč da opozori velike stranke na krivico, ki jo de-Mo Italijanom, in ker pričakuje, da Italijani s samim poudarkom svojega stališča prepričajo zbornico, da mora računati z Italijani. Italijani so sicer maloštevilni in tudi "»o momentano potrebni za večino vladi, lQda ne more se vedeti, ali se neizpremeni Italijanska pravna fakulteta je za Italijane luksu«, za Jugoslovane pa zasedaj absolutno nepotrebna stvar in nevarnost za Slovane ob Adriji. V nadaljnem je povdarjal, da so po splošnem prepričanju neproduktivni Izdatki za potrebe oborožene sile sedaj žal, sicer potrebni, z oz'rom na davčno moč prebivalstva pa previsoki. Monarhija bi se morala baviti z nalogo, da bi združila v samostojno bitnost v okvirju monarhije energije in zaklade narave, ki se nahajajo v pokrajinah od Triglava do srbske meje In od Drave pa do črnogorskih meja in do Adrije. — (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih I) Govornik se pritožuje, da je pri državnih oblastih v Primorju nameščenih mnego ljudi, ki sploh ne poznajo jezika prebivalstva aH pa le pomankljivo. Graj.il je slabo upoštevanje južnih dežela v državnem gospodarstvu, nezadostno podeljevanje podpor v slučaju vremenskih in drugih nezgod ter dvojno mero, ki se uporablja v teh zadevah napram Italijanom in Slovanom. Končno je z ozlrorn nato, da je istrsko prebivalstvo naravnost v nevarnosti, da bo moralo umirati lakote, apeliral na ministra notranjih zadev, da naj poskrbi za čim hitrejšo in izdatnejšo pomoč. Svoj govor, ki mu je sledilo živahno odobravanje pri Jugoslovanih, je zaključil govoreč hrvatski. Poročevalec za manjšinski predlog posl. Seitz, se je nato odrekel besedi, nakar se je razprava prekinila in nadaljevala debata o nujnem predlogu posl. KOrnerja v zadevi zapostavljanja čeških sodnikov. Govoril |e le posl. dr. B a x a. Po celi vrsti vprašanj na zborničnega predsednika, je bila seja zaključena ob 8.30 zvečer. Prihodnja seja jutri in se bo nadaljeval današnji dnevni red. Odsek za pomorsko plovitev in ribištvo. DUNAJ 13. Odsek za pomorsko plovitev in ribištvo je v svoji današnji seji sklenil prehod v specijalno debato o vladnem predlogu v zadevi zavarovanja mornarjev za slučaj nezgode in je sprejel dva odstavka vladne predloge. Italijanska pravna fakulteta v — Kopru ? (Izvirno). DUNAJ 13. Med današnjim obstrukcij-skim govorom italijanskega poslanca Bu-gatta so se vršila med strankami pogajanja z ozirom na italijansko pravno fakulteto, ki so imela ta uspeh, da se je sklenilo, da se vrši jutri ob 9 30 dopol. seja proračunskega odseka, ki se bo bavila z italijanskim fakultetnim vprašanjem. Nemci so baje obljubili, da ne bodo obstrulrali, udal se ni edino-le poslanec Malik. Začela so se tudi glede sedeža italijanske pravne fakultete nova pogajanja in sicer izrecno za sedež fakultete v Kopru. Slovensko stališče je, da italijanska pravna fakulteta ne sme priti v Primorje, ako vlada in Italijani ne ugode najvital-nejšim kulturnim zahtevam primorskih Slovencev, in katerakoli slovanska stranka bi se pogajala v tej zadevi z vlado in Italijani, vsaka bi se morala pri tem ozirati na te slovenske zahteve. — Rešitev italijanskega fakultetnega vprašanja |e nemogoča brez sočasnega upoštevanja tržaških slovenskih zahtev. Poučeni krogi zatrjujejo, da je sedaj tudi že vlada precej naklonjena misli, da bi se namestila italijanska pravna fakulteta v Kopru, dasiravno se je do zadnjega časa branita namestitvi fakultete v Primorju, po* sebno pa v Trstu. Ako je sedaj za Koper, se tolče pač sama sebe po ustih, ko je Koper vendar komaj skok daleč od Trsta in ni skoraj nobene razlike, ali Je italijanska pravna fakulteta v Kopru ali v Trstu, vsaj z ozirom na pomisllke ne, vsled katerih je vlada sploh proti namešče-nju fakultete v Primorju in specialno v Trstu. Z druge strani pa se povdarja, da cela stvar nikakor ni tako zelo aktualna. V proračunskem odseku se bo morda pač res rešilo vprašanje italijanske pravne fakultete še pred božičem, v plenum zbornice pa itak pride še-le v spomladanskem zasedanju, in do tedaj se pač zna izpremeniti še marsikaj. Notranji položaj. (Izvirno.) DUNAJ 13. Situacija v parlamentu se je danes popoludne precej poostrila, ker je začelo vstajati med Čehi novo nezaupanje napram vladi. Čehi so razpravljali danes celo popoludne o položaju in narodni socljalci so sklenili v jutrŠnji seji parlamentarne komisije enotnega češkega kluba zahtevati, da naj one osebe, ki so svoj čas vodile pogajanja z vlado o takozvanih gospodarskih koncesijah, izjavijo, kake garancije je dala vlada za to, da bo tudi izpolnila svoje obljube. Poroča se namreč, da namerava vlada podaljšati rok za izvršitev vodocestnih zgra-deb od 10 na 13 let. Kolikor se tiče želez nišklh In telefonskih investicij, je popolnoma gotovo, da vlada ne predloži še letos parlamentu tozadevnih predlog. Vodocestni zakon vlada sicer predloži parlamentu v zadnjih dneh predbožičnega zasedanja, toda ta zakon bo določal, da se vodocestne stavbe raz-dele na 15 let. Cela potrebščina za izvršitev vodocestnega zakona bo zahtevala 350 milijonov kron. Z ozirom na vse to, bodo češki narodni socljalci zahtevali, da enotni češki klub revidira svoje stališče napram vladi. Trst v delegacijah. Italijani odklanjajo vsak kompromis z dr. RybAFem. (Izvirno.) DUNAJ 13. Kakor znano, pripada Trstu en mandat v delegacijah. Pred par dnevi sta se tržaška socijalnodemokratična poslanca Pittoni in Oliva obrnila na italijansko-llberalna poslanca dr. Gasserja in dr. Pitacca, ter posl. dr. Rybafa v zadevi zastopstva Trsta v delegacijah. Predlagala sta kompromis in sicer tako, da bi se dogovorili o turnusu, po katerem naj bi se izmenoma izvolil za vsako delegacljsko zasedanje tržaški delegat izmed tržaških poslancev, pripadajočih trem strankam. Italijanskoliberalna poslanca sta odklonila socijalnodemokratični predlog in sta Izjavila, da bi bila sicer pripravljena za kompromis, toda brez poslanca dr. Rybafa, nakar pa socijalnodemokratična poslanca, ki sta vezana na tozadevni sklep svoje strankine eksekutive, nista mogla pristati. Italijanskaliberalna poslanca sta izjavila nato, da rajše resignlrda na zastopstvo v delegacijah sploh, kakor pa da bi priznala poslancu dr. Rybafu enakopravnost v zastopstvu „italijanskega" Trsta v delegacijah. Jutri se bodo vršile v večerni zbornični seji delegacijske volitve in tu pride pri vo-litvi tržaškega delegata do ožjih volitev med socijalnima demokratoma in italijanskima liberalcema. Ker sfa torej obe stranki enako močni, bo odločeval glas posl. dr. Rjrbafa. Italijanskoliberalna zagrizenost torej ne pozna nobenih meja. In to so tisti gospodje, ki hočejo ln morejo dobiti svojo italijansko pravno fakulteto edino-le s pomočjo slovanskih strank, to so tisti gospo-dje, ki v parlamentu vedno zdihujejo o mučeništvu, ki se vedno kažejo kot uboga zatirana para, dočim pa se sami ob vsaki priliki ponašajo kot najzagrizenejši šo-venisti napram „prokletim Ščavom". Ta italijanski šovenizem, ki se je pokazal zopet tako očitno ob zgoraj navedeni priliki mora pač odpreti oči onim, zlasti, slovanskim strankam, ki tako občudujejo Italijane In njihov „boj za narodne pravice", da so jim pripravljene dati vse, česar bi si le poželeli. Dvojna mera pri podeljevanju državnih podpor. (Izvirno.) DUNAJ 13. Odsek za pomoč proti bedi je imel danes sejo in je prišlo v tej seji do precej burnih prizorov, ker so poslanci dokazovali kako pristransko podeljuje vlada podpore po ujmah prizadetim občinam. Med drugimi je zlasti posl, Mandič poudarjal, da ravna vlada pri podeljevanju podpor v Primorju skrajno pristransko. Italijanom daje vse, Slovencem in Hrvatom pa nič. Tako so dobile občine v koperskem okraju od vlade 150.000 K podpore, a to 4 italijanske občine in le ena slovenska. Ta vladna podpora je bila dovoljena za škodo, ki jo je napravil vihar dne 14. in 15. junija, a vse ostale istrske občine, ki so bile po viharju prizadete prav tako, kakor onih pet, niso dobile ničesar, tako n. pr. občine Dekani, Materija in Podgrad, dasiravno je bilo tu na sila prošenj in pritožeb. Ravno tako je dobil furlanski Tržič 100.000 K podpore, ostala Goriška pa ni dobila niti vinarja. Izvajanja posl. Mandiča so vzbudila v odseku splošno začudenje in splošno se- je poudarjalo, da naj bi poti. Manillč ta dejstva pojasnil tudi v zborničnem plenumu, da bi se videlo, kako enostransko ravna vlada tam, kjer gre za podpore slovanskemu in neslovanskemu prebivalstvu. Železničarsko vprašanje. Pasivna resistenca ? (Izvirno). DUNAJ 13. Iz krogov voditeljev narodnih žeiezničarskih organizacij je izvedel naš poročevalec, da se bo vršila v petek in soboto, dne 15. in 16. decembra, na Dunaju konferenca zastopnikov narodnih žeiezničarskih organizacij. Na konferenci se bo vršila razprava o stališču, ki naj j;a zavzamejo železničarji napram! stališču vlade z ozirom na predlog posl. Heineja glede zvišanja žeiezničarskih prejemkov. Z ozirom na vesti, ki groze z železničarsko pasivno reslstenco, izjavljajo voditelji narodnih žeiezničarskih organizacij, da se velike železničarske organizacije, med njimi tudi socijalnodemokratična železnlčarska organizacija, v tem trenutku niso odločile še niti na eno niti na drugo stran. Sploh se še ni nič sklepalo glede na pasivno resistenco. Šele tedaj, ko bo definitivno znano stališče vlade napram predlogu posl. Heineja, bo prišla za železničarje prilika, da bodo ukrepali o nadaljnlh svojih korakih v dosego svojega namena. Kakor se zatrjuje, je vlada pripravljena dati za znižanje žeiezničarskih prejemkov 28 milijonov kron, davčni pa predlog posl. Heineja, kakor je znano, zahteva 38 milijonov. Stran II. »EDINOST« it. 346. V Trstu, dne 14. decembra 1911 Zboljšanje uCiteljskih plač. (Izvirno.) DUNA) 13. Kakor smo že javili, so nameravali Nemci v sedanji razpravi o proračunskem provizoriju, predložiti zbornici predlog, da naj se razdeli 20 milijonov kron iz državnih sredstev posameznim deželam v svrho zboljšanja učiteljskih plač. Vlada pa se je danes izjavila, da absolutno odklanja ta predlog. JustiČni minister dr. Hochenburger je konferiral v tej zadevi danes z voditelji nemških strank in je izjavil, da ta predlog ogrožuje celi proračunski provizorij. Ako bi Nemci vztrajali pri tem predlogu, bi bila posledica, da bi vlada morala uveljaviti proračunski provizorij s pomočjo § 14, in je izjavil dr. Hochenburger, da bi bil v tem slučaju prisiljen demisijoniratl. Pod tem pritiskom so sklenili Nemci izpremeniti svoj predlog v neobvezno resolucijo. Za pogodbene uradnike. (Izvirao.) DUNAJ 13. Odposlanstvo zvtze držav-žavnih pogodbenih uradnikov se je oglasilo danes pri članih odseka za državne nameščence in jih prosila, da bi se kolikor mo- 8oče zboljšal položaj pogodbenih uradnikov, »dposlanstvo je dobilo zagotovilo, da se takoimenovani oficijantski zakon v treh ali Štirih dneh predloži zbornici. Konstituiranje ljubljanskega občinskega sveta. (Izvirno.) LJUBLJANA 13. Ljubljanski občinski svet se snide v ponedeljek v svrho svojega konstituiranja. Za Župana bo izvoljen dr. Ivan Tavčat._ Vladna nasilja na Hrvatskem. (Izvirno.) ZAGREB 13. Hrvatska vlada je potrdila Izgon Svetozara Prlbičevlća iz njegovega volilnega okraja. V Karlovcu je bil aretiran kandidat koalicije dr. Lukinić, bivšega podbana dr. Nikolića pa so djali pod policijsko nadzorstvo. Vlada dela za banove kandidate s takim nasilstvom, da presega to že vse meje. Razburjenost med ljudstvom je velikanska. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 13. Zbornica je na današnji seji nadaljevala debato o brambni reformi. Kolera. BUDIMPEŠTA 13. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari poroča, da sav pokrajini na novo oboleli dve osebi na sumljivih znakih kolere. Turčija. SOLUN 13. V Košani so na mnogih krajih našli dinamltne bombe. Oblastnije so aretirale već oseb in si prizadevajo najti sled atentatorjem. CARIORAD 13. Grški patrijarhat je izročil porti listo, v kateri navaja 67 umorov, 160 slučajev zlostavljani in več drugih zločinov, izvršenih v zadnjih petih mesecih. Zagreb 13. Štrajk uslužbencev električnega tramvaja je bil danes popoludne končan. Uslužbenci so izjavili, da so zadovoljni t tem, da se jim službeni čas razdeli na dva dela. Carigrad 12. V Denigli blizu Smirne je bilo čuti več potresnih sunkov. V Hunarju se je podrlo nekoliko hiš, več jih je bilo pa poškodovanih. Italijansko-turška vojna Položaj v Tripolisu. TR1POLIS 12. (11. ura zvečer. Oficijelno.) Minula noč je minula povsem mirno. Iz Ainzare je bilo podvzeto v južni smeri re-kognosciranje s tremi batalijoni, eno gorsko baterijo in tremi eskadroni kavalerije. Re-kognoscijski oddelek je našel v Biedinu nedavno zapuščen mali arabski tabor, ki je bil zažgan. Nato je kolona prodrla prilično 15 kilometrov d^lje, ob karavanski cesti proti Garisanu, kjer je našla drugi arabski tabor, iz katerega je nekaj dvanajstoric Arabcev večkrat ustrelilo s puškami, ne da bi bili napravili kako škodo. Arabci so bili pregnani po prednjih stražah, ki so udrle v tabor in ga zažgale. Popoludne sta dva batalijona suličarjev, prva ki sta od te vrste čet bila izkrcana, šla rekognoscirat proti GargareŠu, kjer pa ni bilo nič novega. Z aeroplanom v pasu med Zanzarjem in Bir el Dinom je bilo podvzeto rekognosciranje, potom katerega je bilo ugotovljeno, da je isti pas skoro popolnoma prazen. Prodirajoč iz Bir el Dina proti jugu, se je najprvo videlo četo turških jezdecev in potem nekaj drugih čet turških in arabskih jezdecev. Kakor se zatrjuje, primanjkuje v turškem taboru živil, ki postajajo zelo draga. BENGHASI 12. (Uradno.) Na naši vzhodni fronti je bilo naznanjenih nekaj spopadov med italijanskimi četami in Beduini. Italijani niso imeli izgub. Italijanski poraz pri Dernl? MILAN 13. „Avantl" poroča, da se je dne 11. t. m. pri Derni vršila velika bitka, pri kateri je bilo 500 Italijanov mrtvih in ranjenih. _ Vprašanje italijanske fakultete je sicer — kakor vse kaže — zopet odgod-je za nekoliko mesecev, ali diskusija o tem vprašanju je živahna slej ko prej po slovanskih, nemških, in italijanskih listih. Idejo nameščenja italijanske fakultete v Pragi odklanjajo Italijani, Češ, da s tem se hoče vlada izogniti rešitvi tega vprašanja načinom, ki bi bil jedino zadovoljiv za Italijane in ki ga vedno naglašajo s kratkim stavkom: „Trieste o nullal" Tudi nemški listi pravijo, da je bila misel na ustanovitev italijanske fakultete v Pragi le poreden dovtip ali pa zlobna šala. Skoro da imajo prav — samo da ni le ta misel, ampak da ves način te kampanje — postaja smešen, prava pravcata tragi-...komedija, v kateri igrajo italijanski poslanci smešno vlogo junaka: tipa nasamarjenega človeka, ki ga za vsakim oglom in vsaki hip — vlečejo za nos. Tudi včerajšnji „Plccolo* si nekako prisvaja sodbo nemških listov, da je misel na nameščenje italijanske fakultete v Pragi le zlobna šala, samo da se ne zaveda, da je sploh vsa taktika in strategija italijanskih poslancev v tej kampanji postala smešna in da so ravno oni sami, ki igrajo smešno figuro v tej komediji. In po čegavi krivdi je prišlo tako? Po krivdi Italijanov samih. Niso hoteli hoditi po ravni poti, ampak vedno so manevrirali križem In setn in tja, le da bi jim v stvari tega postulata ne trebalo gledati se iz lica v lice s svojimi lastnimi sodeželani slovanske narodnosti. In sedaj se krvavo maščuje nad njimi ta njihova zagriženost v slavofobstvu, njihova brezmejna narodna sebičnost, njihova gospodstvažel|nost, kjer je vsa narava in so vse faktične razmere proti njihovi po?reŠnosti —- samogospodarjev. Izogniti so se hoteli za vsako ceno vsakemu srečanju s Slovani, a konečno je prišlo tako, da se jim ravno žnjimi, na katere so najbolj računali, z Nemci, sedaj najbolj križajo pota. In ironija usode si je dovolila groteskno Igro: Jugoslovani so seveda proti n|im, Nemci nič manje — a jedini, ki jim stoje vsaj dobrohotno ob strani, so — Slovani, so Cehi, ki pa jim zopet svetujejo ono, čemur so se Italijani ravno hoteli izogniti: kompromis s Slovenci in Hrvati — torej prav tisto, kar bi bili Italijani že s prvega začetka storili, ako bi ne bila njihova ušesa gluha za glas zdravega političnega razuma! To vprašanje bi bilo morda danes že rešeno, mesto da Italijani igrajo toli žalostno figuro. Niso hoteli in zato so sami krivi. Poleg ideje nameščenja italijanske fakultete v Pragi se diskusija povrača sedaj» zopet k ideji ustanovitve tega zavoda v ka- j kem primorskem kraju. Mi nočemo danes; prejudicirati vedenju naših politikov napram tej ideji, ali toliko smemo že sedaj zaklicati Italijanom, da brez sporazumljenja z Jugoslovani tudi to ne pojde!!> Pač pa naj podamo tu — seveda le ad referendum — zanimiva izvajanja dunajskega dopisnika v „Slovenskem Narodu", ki piše: „Ni težko izračunati, da se tržaški Slo-! venci tudi laških študentov ne bojijo več; Ishko pa si je sešteti na prste, da bi se 1 si o vinsko in sploh jugoslovansko dijaštvo' prav kmalu v takem številu inskribiralo, da bi dobilo na visoki šoli večino. Slovenski Trst bi pridobil mnogo mlade inteligenčne sile, laška fakulteta pa bi mogla postati bol|še torišče za uspešna stremljenja po lastni slovenski visoki šoli, nego so dunajska, graška in praška tla. Končni cilj Ljubljana bi mogel ostati, predpriprave v Pragi (glede docentov) bi se morale povspeševati naprej. Pred trezno in hladno sodbo torej absolutno odklanjanje Trsta ne obstoji. Toda vlada Trsta noče. Pravi pa, da morda Gorico. Treba povedati naprej in kolikor mogoče glasno : quod non! Italijanska fakulteta v Trstu naših narodnih vitalnih interesov ne ogroža, v Gorici jim je smrtno-nevarna. Gorica je malo mesto, zadobiva baš po malem vedno bolj slovenski značaj. Reklo bi se, ta razvoj direktno zastavit in preprečiti, ako bi se pridružila terorizmu mestnih laških oblasti še žilava in mladostna eks-panzivnost laškega dijaštva. Gorica je kratko malo izključena — vsak poskus, spraviti to ime v zvezo z italijansko visoko šolo, mora izzvati na naši strani najskrajnejši odpor. Če pa gre za Koper, se da o stvari govoriti — kar je povedano glede Trsta, velja tudi za to mesto, ki je le nekako tržaško predmestje. Nujno bi bilo želeti, da se jugoslovanski poslanci pripravijo na eventuelna pogajanja. Naše Primorje in zlasti pa slovenski Trst, ima pravico formulirati svoje zahteve, in jugoslovanska delegacija ima dolžnost jih z vsemi sredstvi uveljaviti, ako bi dobilo vprašanje italijansko-slovenskega kompromisa res konkretnejše oblike". Italijanska kultura. Knez Lujo Vojnović je objavil v „Reškem Novem Listu" članek, v katerem se huduje na hrvatske in srbske liste, ker ne — zamolčujejo italijanskih barbarstev in vandalizmov v Tripolitaniji. Knez Vojnović pravi, da je taka pisava impotenten senti-mentalizem, ki naj bi ga prepustiti raznim mirovnim in antialkohollčnim društvom. Vsebina članka se da v kratkem povedati: da moramo mi proslavljati Italijo, njene „junaške" čine v Tripolitaniji in njeno diplomacijo, to pa vse v zahvalo za kulturo, ki smo jo prejeli od Italijanov1 No, kar se tiče sentimentalizma, je menda ravno knezu Lujo Vojno viču narekoval omenjeni članek neki napačen sentimentalizem, ki obstoji v občudovanju Italije; nas pa veseli edino-le to, da je knez Lujo Vojnović precej osamljen med Jugoslovani. Govoriti o zahvali, ki da smo jo dolžni Italijanom za kulturo, ki smo jo dobili od njih, to je naravnost smešno. Kultura je last celokupnega človeštva; narodi si kulturno izposojujejo eden od dru-zega in noben narod ne more reči, da je njegova kultura povsem samonikla. Tako iudi pri Italijanih ne more biti govora o samostojni kulturi; oni so le deloma ohranili kulturo, podedovano od Rimljanov, ki pa so prejeli svojo kulturo od Grkov in jo potem dalje razvili. Pa tudi grška kultura ni bila samonikla, temveč je bila le nadaljevanje kulture Feničanov, Perzljcev, Asircev, Babi-lonov, Egipčanov itd. urki so to kulturo najstarejlh zgodovinskih narodov le prilagodili svojemu narodnemu značaju in jo dalje razvijali. Ko bi torej veljala teorija kneza Luja Vojnovića, bi morali evropski narodi biti za svojo kulturo hvaležni pred vsem — Arabcem, od katerih so dobili velik del iste. Mi Slovenci smo velik del kulture sprejeli neposredno od Nemcev; morali bi |lm biti torej na podlagi teorije kneza Vojnovića — hvaležni, kljubu temu, da so oni med nami širili kulturo na prav podoben način, kakor jo širijo sedaj Italijani v Tripolisu: „z ognjem in mečem I" Hvaležni bi morali biti Nemcem, da so širili kulturo med nami s tem, da so ubijali, kar mora biti vsakemu narodu najviše: naš jezik in našo narodnost. In vendar tudi nemška kultura ni samonikla, temveč je le podedovana, značaju nemškega naroda prilagodjena in dalje razvijana kultura, kultura tujih narodov. Ne more torej biti govora o kaki izključno italijanski, izključno nemški ali slovanski kulturi, ker so se vsi narodi vedno učili eden od druzega, temveč je možno govoriti le o kakih posebnostih kulture enega ali druzega naroda, oziroma plemena. Mi ljudje na zapadu si toliko domišljujemo na svojo kulturo in bi se vendar morali v marsičem učiti od ljudi na Jutrovem, ki so sicer zaostali za nami, kar se tiče tehničnih sredstev, ki so plod naše kulture zadnjega stoletja, ki pa nas kar se tiče kulture srca, dostikrat nadkriljujejo. Tudi knez Vojnović menda ne bo tajil, da smo mi tudi od vshodnlh narodov, pred vsem neposredno od Arabcev, mnogo pridobili in se mnogo naučiti. Ce se danes oni nahajajo v stanju propadanja in je njih kultura takorekoč le Še razvalina, s tem Italijani še nikakor niso opravičeni, usiljevati jim svojo kulturo I Najmanje pa so opravičeni to delati na način, kakor to delajo sedaj v Tripolisu — na način, ki se protivi vsemu našemu pojmovanju o kulkurll Zato smo mi uverjeni, da knez Vojnović ni prepričal nikogar med Jugoslovani in mi smo le veseli, da ostane dubrovniški knez tudi v bodoče osamljen s svojim občudovanjem italijanskih umorstev na arabskih starcih, ženah in otrocih 1 Volilni boj na Hrvatskem. Zagreb, 12. dec. Listi so poročali, da je bivši ban baron Rauch Tomašiču obljubil podporo pri sedanjih volitvah ; sklenjen da je med obema poseben pakt. Baron Rauch pa objavlja danes v „Agramer Tagblattu" Izjavo, v kateri zatrja, da on ni nikdar niti od daleč mislil na to, da bi podpiral bana Tomašlća, ker on — Rauch — da je bil vedno odločen nasprotnik Khuenovega zistema. Niti misliti da ni na kako zbližanje med njim in banom Tomašićem, ker Tomašić ni nastopil sodne poti na težke svoječasne obdol-žitve v „Pesti Hirlapu" na njegov račun. Iz vse dežele prihajajo poročila o nasilstvih oblastnij. Kandidate koalicije vsprejemajo takoj o prihodu v njih volilni okraj orožniki, ki jih gonijo od vasi do vasi. Vsak stik med volile! in kandidati ovira oborožena sila. Naj-ugledneje pristaše opozicije se meče v ječe in obsoja v večdnevne zapore. Iz večih okrajev so se volile! že obrnili na kabinetno pisarno ter prosili pomoči. Kljubu vsem tem notoričnim in neutaj-Ijivimi dejstvom ima uradni list poguma, trditi, da ni res, da bi oblastnije terorizirale volilce; oblastnije da so le prisiljene, vzdržati red in mir, katerega da krši koalicija! Zanimivo je, da dosedaj ni prišlo v nobenem okraju do nemirov, čemur so mnogo pripomogli ravno opozlcijonalni listi, ki p0*iv! Ijajo ljudstvo, naj se po nikakih nasilstvih oblastnij ne daja provocirati ter naj se ukloni ukazu uradnikov. 1 Vendar se Je na Hrvatskem politična zavest toliko vzbudila, da prevladuje splošna sodba, da vkljub vsemu temu te rorju od strani vladnih organov ban Tomašić vendar ne doseže svojega namena" ki je, da bi spravil v sabor večino, ki bi se slepo pokorila zahtevam iz Budlmpeite Domače vesti. Iz šolske službe. Provizorični učitelj na c. kr. drž. realki v Trstu dr. Julij Wet-t e r n i k je imenovan definitivnim učiteljem na tem zavodu. Mestni svet bo imel drevi ob navadni url sejo. Iz krogov poStnih uslužbencev smo prejeli: Morda se bo zdelo, da se pregosto oglašamo pred javnostjo se svojimi pritožbami. Ali mi si ne vemo druge pomoči vspričo vnebovpijočega postopanja, kakor je visoki gospodje prakticiralo izlasti proti nam pismnošem. Ti gospodje birokratje na direkciji ne poznajo nasproti nam nič druzega, nego stroge predpise: kako se nam je vesti prav po vojaški, kako moramo biti oblečeni, kake — kravate naj nosimo na lepo in gladko likanem ovratniku. Bog ne daj, da bi se kdo med dostavljanjem pisem po okraju drznil prižgati si cigareto I Brez par-dona ga kličejo na odgovor, čim so doznali za tak — zločin! Kakor da ti imenitni gospodje na direkciji res nima|o nobenega druzega koristnega dela, nego zasledovanje ubozih pismonol. In kazen je preobčutljiva za takega zločinca: kar po pet kron globe mu diktirajo za take in druge — malenkosti! Za človeka s tako siromašno plačo je to udarec, ki ga boli ves mesec. Ali ti gospodje res nimajo nobenega srca do teh trpinov ? Vrhu tolike bede Izlasti ob sedanji neznosni draginji mu nalagajo še denarne globe. In to še za prestopke, storjene ne iz lastne krivde, ampak po nesreči ! Pripoznavamo, da snaga je lepa itvar in da red mora biti. Ali vsaka stvar ima tudi svoje meje. Pred vsem pa bi menili, da bi veliki gospodje v interesu službe ne smeli gledati le na take vnanjosti in formalnosti, ampak naj bi pogledali malo tudi na notranjost. Na primer: kako Izgledajo prostori pri pismonoših, izlasti od 7. do 8. ure, kjer so natlačeni kakor sardele, da se ne moremo niti ganiti, kjer morajo dihati za-duhel in skrajno nezdrav zrak, da so — kadar zapuščajo te prostore, ki so v zasneh vsaki higijeni — kakor pijani in omamljeni od slabosti. Za take stvari naj bi se gospodje brigali popreje, nego pa za zločince s — prižgano cigareto! Razdelovanje pisem med pismonoše se zavlačuje, ker je nekaj starih odšlo v pokol in so jih nadomestili z novimi mladimi močmi, ki pa prvič niso Še izurjeni, drugič pa so zmožni samo italijanskega jeziki. Krivda je tu na načelniku oddelka in njegovem adjutantu S. Ta dva sta, ki nameščata ljudi, ki so vešči samo italijanskemu jeziku — poleg tega, pa tudi od petorice uradnikov ne zna nobeden slovenski. Posledica temu le, da se pisma s slovenskimi in tudi nemškimi naslovi premetavajo sem in tja (dokler ne pridejo v prave roke), ali pa iščejo tolmača. Tako se delo zavlačuje na škodo strank in pismonoš. Dostavljanje se zakasnjuje za četrt in tudi pol ure. To naj bi videli gospodje na direkciji in naj bi enkrat napravili red, da se ne bodo stranke pritoževale rad! prekasnega dostavljanja po-Šiljatev 1 Iz Skednja. Naš okraj je silno zaie-marjen glede razsvetljave, poti in vode. Primanjkuje nam vode, po nekaterih krajih razsvetljave in dobrih poti. Mi, ki stanujemo ob strani Škednja, nimamo druzega, nego oni klanec, pokrit z blatom, da nujno potrebuje regulacije. Če se imata na tem klancu srečati dva voznika, mora eden njiju izpreči živino in potisniti voz nazaj do primernega mesta, da se more izogniti drugemu vozniku. Ni treba praviti, koliko sitnosti in izgube časa provzročajto voznikom. In vendar je po tem klancu, ki vodi od istrske ceste v Skedenj, večl promet, nego po glavni cesti spodaj. To pa posebno zato, ker ima ta cesta večo strmino. V razdalji enega kilometra in na onem klancu niti ene svetiljke. Ta klanec je tudi preozek. Sicer se govori o razširjenju, ali do sedaj imamo samo obljube. Resnica je torej ta, da je ravno naš okraj, ki najbolj narašča po prebivalstvu in prometu, najbolj zanemarjen. Ker že misli tramvajska družba potegniti tramvaj do mestne klavnice, bi njogli napraviti po omenjeni poti odrastek v Skedenj, da bi se tako odpravil velik nedostatek sedanje zveze, da se — če se hočemo peljati iz mesta v Škedenj — moramo voziti le pol poti in nadaljevati pot peš iz-pod Škednja v vas. Obračamo se torej do slovenskih mestnih svetovalcev s prošnjo, naj se z vso vnemo zavzamejo za odpravo sedanjih munikacijskih nedostatke". POZOR?! Melo semo pri narodni tordhl Križmončič & RreSok, Trst, ulico liram 37. V Trsta, d 14. decembra 1911. »EDINOST« št. 346. Stran Tli. Otroški vrtec v Vrdelci, priredi dne l t. m. običajno „Božićnico". Pelo se bo, eitlamovalo, in igralo, pač tako, kolikor jauiorejo pridni otroci. Kolikega pomena je vrtec v narodnem pogledu, tega ne treba le praviti. Zato, ne bomo bobnali, pač ia polagamo, vsakemu na srce našo mla-no, naš narodni razvoj. Tu gre za naše otroke, — našo zemljo I Za te se borimo mi Vrdelčani z vsemi močmi, vsega ne moremo sami? Kličemo Vam bratje: pridite nam na pomoči Posebej pa bodi povedano, da so otročiči otr. vrtca po vinarjih prlštedili pol kamenčka, ta „Božlčnica" bode prirejena tudi v namen. Torej, dvojen klic — mal položi dar, domu na oltari In združeni boji Predavanje o draginji. Opozarjamo tatelje, da bo danes zvečer ob 8. uri v dvorani NDO v ul. Sv. Frančiška 2 preda tanje o draginji, njenih vzrokov in sredstvih odstranitev Istih. Predaval bo g. Andrej jliiitih. Ruski kružok. — Ker se redni občni bor ruskega kružka vsled prepičle udeležbe mogel vršiti dne 24. novembra kakor je o napovedano, vršil se bo jutri 15. t. m. S. uri zvečer v CM šoli na Acauedottu . 20/111. Vabimo zatorej še enkrat vse častite ane in prijatelje našega kružka, da se iborovanja udeleže v obilnem številu. Ker je kružok postavil tako važno nalogo — {poznavanje in učenje slovanskih Jezikov — pač vreden, da se slovansko občinstvo tržaško bolj zanj zanima. Izobraževalni večer se vrši danes v tal niči pri sv. Jakobu. Začetek ob 8.30 ivečer. Ob 7.30 važna seja. V soboto bo gosp. učitelj Engelman azvoju Trsta". Upamo da to predavanje, kor zadnjič tudi v soboto privabi obilo občinstva. Knjižnica „Čitalnice" posluje ob lorkih in sobotah od 7—9 zvečer in je svna, torej pristopna tudi nečlanom „Či-Dlnice". Vpisujte se pridno v to knjiž-lico 1 Slovenski delavci v Ameriki. — Naš rojak iz Sežane, g. Fran Solik, je tek dnij lobil pismo iz Amerike, datirano Johnstovrn, , Amerika, 16. 11. 11. — V tem pismu mu poroča sledeče: Dne 2. t. m. se je v rudniku Franklin 1, odtrgala plast premoga, ki je našega aka Frana Merlaka tako močno poško-bvala na spodnjem delu telesa, da so ga orali prenesti v bolnišnico, kjer so ga ravniki takoj operirali. Poškodbe so bile tako težke, da ga vsa zdravniška veda mogla ohraniti pri življenju. V petek dne t. m. (novembra) je revež primlnol. V »boto ob 2. url popoludne se je pa vrši ogreb ob obilni udeležbi tukaj živečih Slo-encev in korporacij raznih društev. Pokojni Merlak je bil rojen v Sežani I. I. V Ameriko je prišel leta 1906. Leto sneje se je oženil s prijateljico izza Koštih let, Ivanko Mohorčič, tudi doma iz ieiane. Zapustil je sedaj tu žalujočo soprogo dve hčerki: eno treh let, eno pa komaj "i tednov. Bil je član mnogih slovenski društev v toeriko. Pevsko društvo „Bled* je pred hišo losti zapelo žalostinko; istotako na po-opališču Grandview. In sicer mu je tu zalo „Na grobeh\ Ob njegovem grobu donela slovenska beseda, ki so mu jo upniki raznih društev izrekli v slovo. ia Tvoj Jakob Kocjan. Tombola v korist podpornih zakla- »ov NDO. Žrebanje prvih 5 številk se bo šilo pred za to določeno komisijo danes !i) 7. in pol uri zvečer v društvenih pro-tolh NDO ul. sv. Frančiška 2. II. Miklavžev večer pri sv. Ivanu. — Miklavževi večeri so prišli povsod že tako navado, da bi popisi od vseh strani na-Imli cele liste. Ali enaki so si približno in prireditelji in izvrševatelji nimajo s Ureditvami Miklavževih večerov druzega ^nena, nego da spravijo občinstvo v dobro in je zabavajo. Ob sestavljanju programa pa se pre-lal° ozira na one, katerim je Miklavžev jceJ v prvi vrsti namenjen, namreč na 'jse, na mladino. — Pri sv. Ivanu je pa Motna podružnica sv. Cirila in Metoda letos najlepši izgled v tem oziru. Irocl in na pol otroci so proizvajali tri j!t m sicer: „Kdor ne uboga, tepe ga na-V, „Lažnjiva Milena" in „Snegulčica". imajo v zabavni obliki vzgojevalen :inen in mladi igralci so rešili svojo nalogo Pravo zadovoljnost občinstva in v veselje ■^ovalnih režiserk gg.: Germekove in onikvarjeve. Dobro so igrali vsi, ali Stana, Olga in _jr,s so nas uprav očarali se svojim ni-* Trikrat na dan svet kruh. Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno z» Čaj in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete ta peči. Najfinejis moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Beeplačna postrežba na dom. Kruh in slaMlo« lideloj« lgUntAklm •UktrlAklm strojem Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zalogn: £nf en Jurto, Iti t. ulici jfcqncdotto št. 9. TELEFOM 976 IT UMETNI ZOBJE Plombiranje lobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr.J.Čermžk V.Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik •• TRST • ulloa della Caserma ftt. 13, II. n. ¥ pecnik rnmm) i Trst, Via S. Caterlna 5t. 1, Trst S (hiša Greinitz) ~ S! ima Čast Vam naznaniti, da ro jo v fc jj TRSTU kot zdravnik na novo naselil. 'A jK Rodom Korošec (Podrožčica) bil jo svoj * 4 Čas sekundarni zdravnik in asistent na 9 Dunaju ter šef-zdravnik Fran Josipovega S * zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta. S 2 Vsled temu govori šest jezikov, vštevši § francoski, angleški in arabski. S 5» Za notranje bolesni (splošno zdravilstvo) i sprejema od 8—1) zjut. in 2—3 pop. % fc Kot Specijalist za kožne bolezni in bo- V v lezni na vodi (spolne) strogo le od 11 Vi Š do 1. ure. "% Razpis ne. Občina Srpenica političen okraj Tolmin razpisuje tem potom gradn|o občinskega vodovoda v Srpenlci na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu od 15. kimovca 1911. Gradnja je proračunjena na 29.354 K 42 v. in se bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračuni, kakor tudi splošni In posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Pismene ponudbe z varSčino v znesku 1500 K v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasne(e do 6. prosinca 1912. Občina si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb. Izid dražbe naznani se ponudnikom ▼ teku 14 dni. Občinski urad Srptnica Župan: L O O A R. POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Kadi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod prote« vajalno ceno. Zato prodam vsakomnr 2 para moBkih in 2 para Ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, selo elegantna, najnovejSa faaona. Velikost po Itevilki. Vsi i pari stanejo samo 7 K 50. PoBiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krtkom It. 940 Sme se zamenjati in se vrne denar. Pil 7(1 P I ^epljeiike raznih vrst bomo vsled ve-I U£UI • litega Števila oddajali po nitki ceni. Forčič i dr., Komen, trtnica. 2163 iMt-tlHH'-K 2051 lt. Gasperinl, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10 Prevozno podjetje kr. avatrljaklk dri. tiliial« Sprejme raicartnjauje tMctasilioli Mata iz mitiic, iostarlM ia dom. POSlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, IT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Iki Tovarna cementa .PORTLAND" t Spljet«. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. lil -K-f Uelikanska zaloga pohištva in tapecanj :: Paolo Gastwirtb TRST, al Stadion it- 6 - Telefon 22-85 (Mio Sledalltta Fenlce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiossini i?^- Stran IV. ►EDINOST« St. 346. V Trstu, dne 14. decembra 19^ hiše v ul. Scuole israelitlche, kjer stanuje.; Na enkrat sta ga od zadaj napadla dva Individua in mu ugrabila denarnico, v kateri je b.lo 40 kron. Na to sta jo roparja po-! pihnila. Na vpitje Vekjeta sta pritekla dva I redarja, ki sta jo mahnila v smeri, koder j sta zbežala lopova. In dohitela sta ju srečno.; Roparja sta kovač Alojz Regalla in kotlar Eleo Bertoli, oba regnlkola. Predrzni, a nesrečni tatovi. Predsi- j nočnjem ob 2 30 so redarji našli dva uzmo- j viča, ki sta se skrivala, eden v veži hiše št. 51 ul. Molin a vento in drugI v brivnici poleg. Zunaj so stali trije drugi, ki so se takoj zgubili, čim so zagledali redarje. Načrt tatov je bil premeten: hoteli so vdreti v žg-injarno Costante Marco, kjer je na njih čakal begat plen. Bitka med kočijaži. Predsinočnjem je blizu Chlozze nastala velika bitka med kočijaži. Josip Lederin je zgrabil svojega tovariša Culota za vrat in ga vrgel na tla s tako silo, da si je zlomil nogo. Eden se je preselil v ulico Tigor, drugi pa v bolnišnico. *o!caar m v^m«. — Danes: Spiri-dlon šk. — Jutri: Kristina dev. ! ompeiatura včeraj ob 2. uri popoludne -h ir° Cets. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tupatam dež. Temperatura malo spremenjena. VztoČnl vetrovi. Društvene vesti« Sokolski pevski zbor. Danes točno ob 9. uri zvečer pevska vaja v društveni telovadnici. — Ker se bliža „Silvestrov večer" in ker se je naučiti še dva zbora, so naprošeni vsi bratje pevci, da se te vaje zagotovo polnoštevilno udeleže. — Na zdarl Tržaška podružnica „Slov. plan. društva" vabi vse gg. odbornike k važni odborovi seji, ki se bo vršila jutri v petek 15. t. m. ob 87a uri zvečer v društveni sobi. Akad. fer. društvo „Balkan" priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu „Starešinski večer". Vabljeni so vsi tovariši starešine, tov. člani ter sedmo- in osmoŠolci. Ce hočete, da nam ostane kaj časa za zabavo, pridite točno 1 Vsi z društvenimi znaki! Društvo pisarnifikih oficijantov in pomočnikov za Primorsko bo imelo dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v restavraciji „Al telegrafo" zraven glavne pošte svojo ustanovno skupščino. Kolege prosimo polnoŠte-vilne udeležbe. Pripravljalni odbor. Odborova seja .Učit. društva" za Trst in okolico je danes ob 5. url popol. v društvenih prostorih ulica Oalatti 14. Ker |e ta seja zadnja v tem letu, je želeti, da pridejo vsi. Predsednik. . M. organizacija. — Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč, vabi vse odbornike in namestnike na odborovo sejo ki bode danes v četrtek dne 14. decembra t. I. Dnevni red je zelo važen, zato naj nihče ne manjka. — Delavci Lloyda člani NDO naj se zglasijo nocoj ali jutri od 5. do 8. zvečer v uradu NDO pdisi za oiktb- rriuen niOZ Dih ali za hlevar.a ali za vtnarja v priva.ni hiSi Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 2107 M fotograf le Anton Jerktt, Trst Via delle Poste 10. — GORICA, Izdelki odlikovani na vseh razstava k njemu. ulica 7. Kaopnc 815 Slovanske igralne Karte rffi- knjigama J. Gorenjec, ul. Oas^rma 16., Gregor Zldai A O., Kocol 263, tnbuknrna Segolin, ulica Jnduetria »Sv Jakob) in v .Sežani: Fran Stolfia, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva. 1472 Nova trgovfna gramofonov Helvetia Trst, ul. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji. Švicarski aparati od K 50 liaprej. - EDINA ZALOOA - Skladišče žagovine Mg (»osipanje po mokroti, snaženje jivnlh okalov itd. ima edino AUGUST