Gozdarski vestnik, letnik 73 • številka 5-6 / Vol. 73 • No. 5-6 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 242 ZNANSTVENE RAZPRAVE 243 259 STROKOVNA RAZPRAVA 272 DRUŠTVENE VESTI 280 KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 284 GOZDARSTVO V ČASU 285 IN PROSTORU 287 288 290 Franc PERKO Včasih je tudi preteklost aktualna 2 Anže KREsE, Dušan ROžENBERGAR, Andrej ROzMAN, zoran BITORAJc, Jurij DiAci Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Forest Regeneration after European Spruce Bark Beetle (Ips typhographus) Outbreak in Secondary Norway Spruce Forests in Kočevje Region zvone sADAR, Igor DAKsKOBLER Bukev (Fagus sylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Fagus sylvatica in the southwestern part of Slovenian Istria - localities and phytosociological characteristics of its sites Luka Rebolj, Jurij BEGuŠ Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic Analysis of Diverse Approaches in Execution of Forest Traffic Roads Digitalization Jože FALKNER Program dela in finančni načrt Zveze gozdarskih društev Slovenije v letu 2015 Novi doktoranti Gozdarskega inštituta Slovenije v letu 2015 Andrej BREzNIKAR »Negujmo slovenske gozdove « - TEDEN GOZDOV 2015 Preliminarni podatki o realizaciji del v slovenskih gozdovih v letu 2014 in o poteku sanacije posledic žledoloma Dr. Andrej KOBLER, Prof. dr. Hojka Kraigher, prof. dr. Jurij DIACI Z delavnico pogled na žled o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepih po žledu Jernej JAvORNIK 6. Mednarodno srečanje študentov gozdarstva -Winter Meeting 2015 GozdV 73 (2015) 5-6 241 Uvodnik Včasih je tudi preteklost aktualna Na drugi in tretji strani ovitka je natisnjen lepak iz Gozdarskega vestnika iz davnega leta 1948, torej deset let po začetku izhajanja. Obe strani sta zanimivi in do določene mere aktualni še dandanes. Na drugi strani so tri, gotovo še vedno aktualne teme, vredne temeljitega razmisleka, pa tudi ukrepanja. - Prenašajte pobude iz Gozdarskega vestnika (pa tudi iz drugih virov) v prakso. Ali si premnoga znanja in spoznanja sploh utrejo pot v prakso? Kako hitra in uspešna je ta pot? Gotovo bi bilo potrebno na tem področju postoriti več. - Pišite članke in razprave - ne skrivajte svojega znanja. Prav gotovo je v praksi nastalo veliko dobrih in zanimivih rešitev, ki bi jih bilo vredno predstaviti in omogočiti tudi drugim, da bi jih uporabili pri svojem delu. To velja tako za strokovnjake v Zavodu za gozdov Slovenije, od revirnih vodij, vodij krajevnih enot do centralne enote. Prav v revirjih se dogaja marsikaj zanimivega, vrednega strokovne obdelave in objave. Večjo solidarnost do Gozdarskega vestnika bi morali pokazati tudi strokovnjaki iz raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij, in sicer kljub boju raziskovalcev in pedagoških delavcev za točke, ki zahtevajo objave v višje kategoriziranih revijah, kot je Gozdarski vestnik. Tudi v gospodarskih gozdarskih družbah bi gotovo našli znanje, mnoga spoznanja, inovacije, izboljšave, primere dobrih praks, ki niso poslovna skrivnost, in bi jih bilo vredno predstaviti v Gozdarskem vestniku. - Pošiljajte kritiko lista in predloge za zboljšanje. Žal dandanes na prispevke, objavljene v Gozdarskem vestniku, ni nobenega odziva. Razloga sta lahko predvsem dva: ali se z vsem strinjamo ali pa revije sploh ne preberemo. Prvo ni prav modro, drugo pa je lahko žalostno. Še kako aktualna je vsebina letaka na tretji strani ovitka. Trenutno Gozdarski vestnik pošiljamo le na nekaj več kot petsto naslovov, posameznih naročnikov je 317. Komentar verjetno ni potreben. Mag. Franc PERKO 242 GozdV 73 (2015) 5-6 Znanstvena razprava GDK 231:453(497.4Kočevje)(045)=163.6 Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Forest Regeneration after European Spruce Bark Beetle (Ips typhographus) Outbreak in Secondary Norway Spruce Forests in Kočevje Region Anže KRESE1, Dušan ROŽENBERGAR2, Andrej ROZMAN3, Zoran BITORAJC4, Jurij DIACI5 Izvleček: Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem. Gozdarski vestnik, 73/2015, št. 5-6. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit ... prevod avtorji, jezikovni pregled angleškega besedila Breda Misja, slovenskega Marjetka Šivic. V GGE Vrbovec (GGO Kočevje) se je leta 2003 v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem pojavila velikopovršin-ska gradacija velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus). Z namenom, da bi proučili stanje in desetletni razvoj pomladka ter ugotovili glavne vplivne dejavnike, je bil v letih 2005 in 2013 opravljen popis stanja na skupno 240-ih ploskvah (1,5 x 1,5 m), ki so bile enakomerno zastopane glede na ograjenost, lego v sestojni odprtini (središče/rob) ter glede na relief (plato/ vrtača). Na ploskvah so bile popisane vse lesnate vrste, ki so bile razvrščene v starostne in višinske razrede, hkrati je bil opravljen tudi popis zeliščne plasti. V letu 2005 je znašala skupna gostota drevesnih vrst 58.000, leta 2013 pa 43.000 primerkov/ha. Pri prvi meritvi je zelo prevladovala smreka (77 %), ki so ji sledili pionirji (12 %). Z razvojem mladja se je delež smreke zmanjšal na 65 %, najbolj izrazito se je povečal delež pionirjev (20 %). Ugotovljen je bil negativen vpliv objedanja divjadi na obnovo gozda, saj so bile v ograjenih odprtinah gostote mladja večje, višinska struktura pomladka ugodnejša, listavci pa so zastirali 3,5-krat večjo površino. Na gostoto posameznih drevesnih vrst v pomladku so vplivala tudi semenska drevesa (lipovec) in oddaljenost do roba odprtin (smreka). Razvoj pomladka nakazuje postopno ustalitev mikroklimatskih razmer v prihodnje, kar ob semenskem potencialu in ustrezni negi gozda kaže na možnosti postopnega uveljavljanja klimaksnih drevesnih vrst (bukev). Ključne besede: naravno pomlajevanje, gradacija velikega smrekovega lubadarja, ograja, Picea abies (L.) Karst, objedanje Abstract: Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Forest Regeneration after European Spruce Bark Beetle (Ips typhographus) Outbreak in Secondary Norway Spruce Forests in Kočevje Region. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 73/2015, vol. 5-6. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. ... Translated by the authors, proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. In 2003 within the management unit Vrbovec (Kočevje) a massive bark beetle (Ips typhographus) outbreak occurred in the secondary Norway spruce forest. In order to determine the current status and ten-year development of regeneration and to identify the main factors influencing regeneration, 240 research plots (1.5 m x 1.5 m) were inventoried in 2005 and 2013. The plots were equally distributed with regard to the following factors: fencing, position within opening (centre / edge) and relief (plateau / sink-hole). Seedlings were monitored according to the species, age and height classes on these plots. The herb layer was also investigated. In 2005 and 2013 the total seedling density amounted to 58.000 and 43.000 specimens / ha. At the first inventory, tree species mixture was dominated by Norway spruce (77%), followed by pioneer species (12%). With the development of the regeneration the proportion of spruce decreased to 65%, while the increase of the pioneers (20%) was the most notable. The impact of overbrowsing was also observed. Fenced openings were characterised by a greater overall density of regeneration, more favourable seedling height structure, and 3.5 times higher coverage of broadleaves. Seedling density of individual tree species was influenced by the distance to seed trees (lime) and the distance to the edge of openings (spruce). Development of regeneration indicated gradual improvement of the microclimate conditions in the future. The seed potential and the appropriate forest tending may favour development of the climax tree species (beech) in the future. Keywords: natural regeneration, bark beetle outbreak, fence, Picea abies (L.) Karst, overbrowsing 1 A. K., mag., inž. gozd., Podgorska ulica 2, 1330 Kočevje 2 Doc. dr. D. R., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, 1000 Ljubljana 3 Dr. A. R., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, 1000 Ljubljana 4 Z. B., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje, Rožna ulica 39, 1330 Kočevje 5 Prof. dr. J. D., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, 1000 Ljubljana GozdV 73 (2015) 5-6 243 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem 1 UVOD 1 introduction Na Kočevskem se je prvo zaraščanje kmetijskih površin zaradi neugodnih razmer za kmetijstvo začelo že okoli leta 1500. Z izselitvijo kočevskih Nemcev, na prehodu iz leta 1941 na 1942, pa je večino odročnih vasi in manj primernih kmetijskih površin zarasel gozd (Ferenc, 1993). Na delu izpraznjenih površin Kočevske je od druge polovice 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne nastalo 1.200 ha drugotnih smrekovih gozdov (Miklavžič, 1954). Starejši sestoji, npr. v GGE Vrbovec, verjetno delno izvirajo iz naravne nasemenitve smrekovih osamelcev, ki so služili za senco živini, ter delno iz setve oz. saditve. Kasneje so lokalni prebivalci sekali listavce za kurjavo in tako še dodatno pospeševali smreko (Papež, 1970). V zadnjih desetih letih je ena glavnih težav v gozdarstvu velik delež sanitarnih sečenj (Poljanec in sod., 2014), za katere so prevladujoč vzrok prav prenamnožitve podlubnikov (v večini primerov Ips typhographus). Največji obseg sanitarnih sečenj zaradi podlubnikov smo beležili v letih od 2003 do 2007. Čeprav se je v zadnjih letih zmanjšal obseg sanitarne sečnje zaradi gradacije podlubnikov, še vedno presega količino posekanega lesa pred prvimi večjimi gradacijami v letu 2003. Na kočevskem območju je v zadnjih letih največji delež sanitarne sečnje zaradi podlubnikov (Poročilo Zavoda za gozdove..., 2013), znotraj območja pa spada GGE Vrbovec med najbolj ogrožene in hkrati prizadete predele. Glede na velik delež sanitarne sečnje v čistih smrekovih sestojih je zaskrbljujoč podatek, da dejansko stanje smreke v mladju presega naravno stanje za 20 % (Gozdnogospodarski načrt., 2011), kar bi lahko privedlo do obsežnih sanitarnih sečenj tudi v prihodnje. Raziskav s področja obnove gozdov po gradaciji podlubnikov je razmeroma malo (npr. Kupferschmid in sod., 2002; Janašova in Prach, 2008; Janašova in Matejkova, 2007). Zato velja omeniti tudi druge raziskave s področja obnove gozdov po velikopovršinskih motnjah, vendar je treba izsledke teh raziskav upoštevati z določeno mero previdnosti. Obnova sestojev z rastišču primernimi drevesnimi vrstami je po velikih motnjah v spremenje- 244 nih gozdovih zaradi pomanjkanja semenjakov in velikih razdalj od roba matičnega sestoja dolgotrajna (Honnay in sod., 2002). Nekatere raziskave nakazujejo ugodnejšo nasemenitev klimaksnih drevesnih vrst na površinah, ki po gradaciji podlubnikov niso bile sanirane (Janašova in Prach, 2004; Janašova in Matejkova, 2007), spet druge raziskave v razmerah obnove po motnjah srednjih jakosti ne potrjujejo takšnih razlik (npr. Kramer in sod., 2014; Fidej in sod., 2015). V številnih raziskavah, ki proučujejo obnovo gozdov po velikopovršinskih motnjah, je v prvih letih po ujmi zelo prevladujoča drevesna vrsta smreka, če gre za širše območje njenega naravnega uveljavljanja (Diaci, 2000; Kupferschmid in sod., 2002; Shonenberger, 2002; Wohlgemuth in sod., 2002; Janašova in Prach, 2004; Bitorajc, 2005; Janašova in Matejkova, 2007; Heurich, 2009). Večina avtorjev beleži, da ima na pomlajenih površinah poleg smreke pomemben delež tudi gorski javor (Diaci, 2000; Kupferschmid in sod., 2002; Heurich, 2009), v višjih legah in na kislih podlagah se uveljavlja še jerebika (Shonenberger, 2002; Wohlgemuth in sod., 2002; Janašova in Prach, 2004). Kljub zelo prevladujočemu deležu smreke v začetni fazi mladja več raziskav nakazuje na zmanjševanje njenega deleža z razvojem mladja (Diaci, 2000; Janašova in Prach, 2004). Na mladje značilno vpliva rastlinojeda divjad, ki z objedanjem onemogoča višinski razvoj mladja ter hkrati z zaviranjem razvoja zeliščne plasti ustvarja ugodne razmere za pomlajevanje (Bončina, 1996; Jarni, 2001). Prav obilni zeliščni sloj je lahko zaviralni dejavnik za pomlajevanje (Janašova in Prach, 2004), medtem ko na mladje ugodno vplivajo drevesni ostanki (Rozman, 2005; Kupferschmid in sod., 2006; Boggs in sod., 2008; Svoboda in sod., 2010). Na uspešen in hiter razvoj mladja zelo vpliva oddaljenost od roba odprtine (Wohlgemuth in sod., 2002; Shonenberger, 2002) ter prisotnost semenskih dreves (Diaci, 2000), ki znatno vplivajo na semenski potencial. Glavni cilji naše raziskave so bili: (1) proučiti razvoj mladja na ogolelih površinah po sanitarni sečnji zaradi podlubnikov in ugotoviti vplivne dejavnike, ki vplivajo nanj, (2) oceniti prihodnji razvoj mladja ter ugotoviti, kakšna je smotrnost dopolnilne saditve in postavitve ograj. GozdV 73 (2015) 5-6 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem 2 OBJEKT RAZISKAVE IN METODE DELA 2 research subject and working methods Obnovo gozdov po gradaciji podlubnikov smo proučevali v GGE Vrbovec, ki se nahaja v GGO Kočevje. Vzorčne ploskve so bile postavljene v oddelkih 37, 39, 42 in 51 (Slika 1). Gre za oddelke v podgorskem pasu (nadmorska višina od 470 do 490 m) z vrtačami, ki so značilne za Kočevsko polje. Po podatkih bližnje meteorološke postaje v Kočevju (povprečje za obdobje od 1961 do 1990) znaša letna količina padavin 1523 mm (Zupančič, 1995), povprečna letna temperatura pa 8,3 oc (Mekinda-Majaron, 1995). Talni tip so rjava pokarbonatna tla na svetlem apnencu in rjava pokarbonatna tla, sprana, skalovita. Zavod za gozdove Slovenije v načrtu enote proučevane oddelke beleži kot rastišče dinarskega jelovo- Slika 1: Pregledna karta območja raziskave Figure 1: General map of research area GozdV 73 (2015) 5-6 245 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Slika 2: V ospredju prevladujoče mladje smreke s posameznimi semenskimi drevesi listavcev (bukev, lipovec ter v ozadju sestoji smreke v razvojni fazi debeljaka (foto: A. Krese, 2. 8. 2013) Figure 2: The prevailing spruce regeneration with individual broadleaf seed trees (beech, lime) in the foreground and mature spruce stands in the background (photo: A. Krese, 2. 8. 2013) -bukovega gozda s srobotom (Omphalodo-Fagetum clematidetosum); iste smrekove monokulture pa so fitocenologi, zaradi izredno spremenjenih ekoloških razmer, uvrstili v razvojni stadij Picea excelsa (Vegetacijska in rastiščna analiza, 1971). Vsi oddelki so uvrščeni v rastiščnogojitveni razred Zasmrečeni nižinski jelovo-bukovi gozdovi, kjer prevladujejo mladovja (36 %) s posameznimi nad-stojnimi listavci ter sestoji smreke, ki so v razvojni fazi debeljaka in drogovnjaka (Slika 2). Povprečna lesna zaloga v rastiščnogojitvenem razredu znaša 276 m3/ha. V drevesni sestavi prevladuje smreka (72 %) z neugodno strukturo lesne zaloge, saj je večinski delež uvrščen v peti debelinski razred. Smreki sledijo: jelka (8 %), hrasti (6 %), plemeniti listavci (6 %), bukev (4 %), drugi trdi listavci (2 %), bor (1 %) in mehki listavci (1 %). Stanje gozdov v proučevanem objektu je posledica velikopovr-šinskih gradacij velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v letih od 2003 do 2006, ki so nastale zaradi večletnih motenj v okolju (veter, toča, suša) (Gozdnogospodarski načrt..., 2011). V letu 2005 je bila za analizo pomlajevanja v sklopu strokovne naloge zasnovana prostorska razporeditev vzorčnih mrež in ploskev (Bitorajc, 2005). Da bi na žariščih, nastalih leta 2003, čim natančneje ocenili razvoj mladja, smo pri snemanju leta 2013 v celoti prevzeli vzorčeno površino in metodo iz strokovne naloge. Tako smo v štirih oddelkih popisali skupno 240 ploskev. Polovico (120 ploskev) smo jih posneli v neograjenih sestojnih odprtinah, drugo polovico pa v ograjenih. Znotraj neograjenih in ograjenih odprtin so bile ploskve enakomerno razporejene glede na reliefne značilnosti terena (plato/vrtača) in količino sončnega obsevanja (središče odprtine /rob odprtine). V letu 2011 je bila v vseh štirih oddelkih opravljena nega, odstranjena je bila zlasti leska. Pri obeh snemanjih je bila velikost ploskve 1,5 m x 1,5 m (2,25 m2). Pri postavljanju mreže leta 2005 se je avtor izogibal zasajenim površinam, vseeno pa smo bili pozorni na izvor posameznih primerkov in ločevali med sajenimi primerki in naravnim 246 GozdV 73 (2015) 5-6 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem mladjem. Stranice ploskev so sledile osnovnim smerem neba, izhodišče posamezne ploskve je predstavljal JZ rob ploskve. Mladje lesnatih vrst smo skladno s strokovno nalogo razdelili v starostne razrede, in sicer smo ločili klice, enoletne in dvo- ali večletne primerke. Zaradi preraščanja mladja smo znotraj starostnega razreda dvo- ali večletnih primerkov mladje razdelili v naslednje višinske razrede: h < 20 cm, 20 cm < h < 50 cm, 50 cm < h < 130 cm, 130 cm < h < 250 cm ter 250 cm < h in d13 < 5 cm. V letu 2013 smo ocenjevali (v %) tudi zastiranje lesnatih rastlin in zelišč po vrstah. Popoln popis zeliščne plasti smo izpeljali na vzorcu 150 ploskev, medtem ko smo skupno zastrtost zeliščne plasti in prevladujočo vrsto v zeliščni plasti zabeležili za vsako ploskev. Za vsako vzorčno ploskev smo ocenili skalovitost. Za proučevanje vpliva semenskih dreves na mladje smo v pasu 80 m od ploskev z GPS-napravo prostorsko določili vsa semenska drevesa. Pri vrednotenju vpliva semenskih dreves na mladje smo upoštevali mladju najbližje drevo in povprečje razdalj treh najbližjih dreves iste vrste. Na podlagi ortofoto posnetkov in zabeleženih koordinat posameznih ploskev smo ocenili razdaljo vsake ploskvice do matičnega sestoja (roba odprtine). Lesnate vrste smo z namenom večje preglednosti nad rezultati uvrstili v štiri skupine drevesnih vrst: - pionirji (navadna breza, iva, trepetlika, navadna jerebika), - plemeniti listavci (gorski brest, lipovec, gorski javor, češnja, drobnica, lesnika), - trdi listavci (mokovec, graden, cer, maklen, navadni gaber, brek), - grmovne vrste (navadna leska, puhastolistno kosteničevje, navadna kalina, navadna krhlika, enovratni glog, črni bezeg, brogovita, brada-vičasta trdoleska, navadni volčin, črni trn, navadni češmin). Smreko, bukev in jelko smo kot vrste, graditeljice sestojev, obravnavali posamično. Tudi sicer smo bili pri izstopajočih rezultatih pozorni na posamezne vrste znotraj skupin. Odvisnost gostot in zastrtost lesnatih vrst od različnih dejavnikov smo ugotavljali z nepa-rametričnim testom dveh neodvisnih vzorcev (Mann-Whitney). Iz podatkov o skupnih gostotah GozdV 73 (2015) 5-6 posameznih vrst smo zaradi spremenljivosti pojavljanja klic le-te izločili. Spearmanov korelacijski koeficient rangov smo uporabili za ugotavljanje povezanosti med posameznimi spremenljivkami. Z metodo generaliziranih linearnih mešanih modelov (negativna binomska verjetnostna porazdelitev) smo ugotavljali najvplivnejše spremenljivke za oceno gostot smreke ter pionirjev. Kot naključni dejavnik smo upoštevali oddelek. Na podlagi popisa zeliščne plasti smo pripravili ordinacijo (principal coordinate analysis - PCoA ali PCO). Kot mero različnosti smo uporabili Bray-Curtisovo mero različnosti. Na ordinaciji smo prikazali razmestitev popisov na prvi in drugi osi, saj pojasnita največji del spremenljivosti. Za popise smo izračunali povprečne fitoindikacij-ske ocene, kjer smo upoštevali tudi pokrovnost vrst (tehtana aritmetična sredina). Pri tem smo uporabili Landoltove fitoindikacijske vrednosti rastlinskih vrst (Landolt in sod., 2010), ki so na voljo za veliko večino v območju popisanih vrst, v primerjavi z Ellenbergovimi vrednostmi pa ocenjujejo tudi razmere glede humoznosti in zračnosti tal. Fitoindikacijske vrednosti, podatke o mladju iz obeh let popisa in druge ekološke podatke (npr. skalovitost) smo z linearno regresijo na prvih dveh oseh ordinacije PCO dodali na sliko kot pasivne pojasnjevalne spremenljivke (prikazane so le značilne spremenljivke, p < 0.05). Podatke smo analizirali s programom Microsoft Office Excel, IBM SPSS Statistics 20, Statistica 8 in programskim okoljem R (R core team, 2014) s knjižnico vegan (Oksanen in sod., 2013). Karta z oddelki raziskave je bila izdelana z MapInfo Professional 11.0. 3 REZULTATI 3 results 3.1 Razvoj gostote in zastiranja mladja 3.1 Development of regeneration density and cover V letu 2013 smo na raziskovalnih površinah v povprečju zabeležili štiri primerke/m2 drevesnih vrst, ob prvi meritvi v letu 2005 pa je bilo povprečno število višje in je znašalo šest primerkov/m2. Povprečna gostota drevesnih vrst v letu 2013 je tako znašala dobrih 43.000 primerkov/ha (Preglednica 1). V 247 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Preglednica 1: Gostota in zastiranje mladja na raziskovalnih ploskvah v letih 2005 in 2013 Table 1: Regeneration density and cover on research plots in 2005 and 2013 2005 2013 Povpr. št./ha Delež St. odkl. Povpr. št./ ha Delež St. odkl. Povpr. zastrtost Smreka 44.514 77 % 75.199 28.219 65 % 39.664 21 % et Bukev 481 1 % 2.285 315 1 % 1.342 1 % ts U > Jelka 222 0 % 1.505 56 0 % 640 0 % e C s £ o r Pionirji 6.925 12 % 23.518 8.647 20 % 15.772 10 % Plemeniti listavci 4.962 9 % 14.581 4.648 11 % 10.548 4 % D Trdi listavci 1.000 2 % 3.746 1.315 3 % 4.065 1 % Skupaj 58.105 100 % 83.096 43.199 85 % 45.094 / Grmovne vrste 7.666 15 % 7.945 26 % Lesnate vrste 50.865 100 % 44.586 64 % mladju je zelo prevladovala smreka, saj je njen delež (65 %) presegal polovico vseh popisanih drevesnih vrst. Pionirske drevesne vrste so predstavljale petino vseh drevesnih vrst. V letu 2013 smo popisali tudi grmovne vrste, ki so predstavljale 15 % vseh lesnatih vrst v popisu. V primerjavi deležev drevesnih vrst/skupin drevesnih vrst med letoma je bil najizrazitejši padec zabeležen pri smreki, saj se je zmanjšal za dvanajst odstotnih točk. Delež vseh listavcev se j e povečal, najbolj delež pionirjev (osem odstotnih točk). Delež bukve in j elke je bil v obeh letih meritev zelo majhen. Visoki standardni odkloni kažejo na izredno raznoliko zastopanost posameznih vrst na raziskovalnih objektih. Povprečna zastrtost mladja je znašala dobrih 60 %. Največjo povprečno zastrtost so dosegale grmovne vrste (26 %). Med drevesnimi vrstami je povprečno največ zastirala smreka (21 %). V preglednici 2 so prikazani deleži glede na gostoto posamezne drevesne vrste znotraj skupin drevesnih vrst, ki temeljijo na gostoti. Med pionirji je v letu 2013 prevladovala trepetlika s 40 %, vendar je bil leta 2005 njen delež še višji (53 %). Po drugi strani se je med pionirji izrazito povečal delež breze. Med plemenitimi listavci je v obeh letih meritev prevladoval lipovec. Ugotovili smo, da se v primerjavi med letoma povečuje delež gorskega javorja in zmanjšuje delež lipovca. Med trdimi listavci sta v obeh letih meritev prevlado- vala mokovec in graden. Medtem ko se je delež mokovca povečal, se je delež gradna zmanjšal. Izrazito je bilo tudi zmanjšanje deleža breka. Leta 2013 smo večino mladja uvrstili v višinska razreda 20 do 50 cm in 50 do 130 cm (Slika 3). Preglednica 2: Delež posamezne vrste v skupini drevesnih vrst in primerjava med letoma Table 2: Share of an individual species in the tree species group and comparison between the years Skupina drevesnih vrst Drevesna vrsta 2005 (%) 2013 (%) Pionirji iva 21 20 trepetlika 53 40 breza 13 27 jerebika 13 14 Plemeniti listavci gorski javor 21 37 lipovec 77 55 lesnika 0 0 brest 1 1 češnja 2 3 drobnica 0 4 Trdi listavci mokovec 35 44 graden 41 37 cer 0 1 brek 20 6 navadni gaber 4 8 maklen 0 4 248 GozdV 73 (2015) 5-6 248 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Slika 3: Struktura mladja drevesnih vrst leta 2013 po višinskih razredih Figure 3: Structure of tree species regeneration in 2013 according to height classes Ugotovili smo, da je skoraj petina mladja smreke v najnižjem višinskem razredu, malo pa je primerkov v najvišjih višinskih razredih. Tudi pri plemenitih listavcih je podobno, medtem ko so pionirji, trdi listavci in grmovne vrste zastopani tudi v višjih višinskih razredih. 3.2 Odvisnost gostot mladja od izbranih vplivnih dejavnikov 3.2 Dependence of regeneration densities on the selected influential factors Z metodo mešanih modelov smo ugotovili, da sta glavni vplivni spremenljivki za napovedovanje gostot smreke razdalja do roba odprtine in interakcija leto snemanja in ograjenost odprtine (Preglednica 3). Pričakovano smo ugotovili, da se s povečevanjem razdalje do roba odprtine zmanjšuje gostota smrekovega mladja. V obeh letih so bile gostote mladja smreke večje v ograjenih odprtinah, z leti pa se zmanjšuje razlika med neograjenimi in ograjenimi odprtinami. Tudi pri pionirjih smo ugotovili, da je ena glavnih vplivnih spremenljivk ograjenost odprtin (Preglednica 4). Gostote pionirjev so bile značilno večje na ograjenih površinah. Pomemben vplivni dejavnik je bil tudi čas, saj so pionirji v obdobju od zadnje meritve pridobili znaten delež v drevesni sestavi. Na gostoto pionirjev je značilno negativno vplivala skalovitost. Ugotovili smo mejno značilnost interakcije leto snemanja in ograjenosti odprtin. Tudi pri pionirjih se s časom zmanjšuje razlika med neograjenimi in ograjenimi odprtinami. Preglednica 3: Mešani model za napovedovanje gostot smrekovega mladja Table 3: Mixed model for predicting spruce regeneration densities Spremenljivka Koeficient Standardna napaka t p (konstanta) 5,902 0,919 6,420 0,000 ograjenost 0,336 0,218 1,539 0,124 leto -0,163 0,17 -0,959 0,338 razdalja do roba -0,109 0,027 -4,044 0,000 leto*ograjenost -0,48 0,237 -2,022 0,044 GozdV 73 (2015) 5-6 249 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Preglednica 4: Mešani model za napovedovanje gostot mladja pionirjev Table 4: Mixed model for predicting pioneer regeneration densities Spremenljivka Koeficient Standardna napaka t p (konstanta) 0,024 0,214 0,112 0,911 ograjenost 1,175 0,257 4,565 0,000 osvetljenost -0,269 0,177 -1,521 0,129 leto 0,679 0,261 2,598 0,010 skalovitost -1,029 0,348 -2,955 0,003 leto*ograjenost -0,677 0,355 -1,906 0,057 Z neparametričnimi metodami smo preizkušali vpliv ograjenosti, osvetljenosti in reliefa odprtin na mladje. Pri vrstah reliefa (vrtača, plato) nismo ugotovili značilnih razlik v gostotah mladja, medtem ko smo, po pričakovanju, večje gostote pionirjev in plemenitih listavcev potrdili na bolj osončenih legah (središča odprtin). Prav tako smo z neparametričnimi metodami potrdili večje gostote mladja smreke in pionirjev na ograjenih odprtinah. S primerjavo deležev glede na ograj enost odprtin med letoma smo ugotovili, da se je delež smreke izraziteje zmanjšal v neograjenih odprtinah. Med pionirji je izstopalo povečanje deleža breze v neograj enih o dprtinah. Med plemenitimi listavci se je delež lipovca v neograjenih odprtinah povečal, medtem ko se je njegov delež v ograjenih odprtinah zmanjšal. Pri gorskem javorju je ravno obratno, saj se je delež gorskega javorja v neograjenih odprtinah zmanjšal za četrtino, v ograjenih odprtinah pa se je povečal. Med trdimi listavci izstopajo mokovec, graden in brek. Zabeležili smo izrazito povečanje deleža mokovca v neograjenih odprtinah, medtem ko se je delež v ograjenih odprtinah zmanjšal. Nasprotno smo opazili pri gradnu, medtem ko se je delež breka nekoliko povečal v neograjenih odprtinah in izrazito zmanjšal v ograjenih (Preglednica 5). Leta 2013 je znašalo povprečno zastiranje smreke na neograjenih površinah 18,3 %, na ograjenih pa 22,8 %. Medtem ko je zastiranje vseh listavcev na neograjenih površinah znašalo 6,7 %, na ograjenih pa kar 24,2 %. Z razporeditvijo mladja po višinskih razredih glede na ograjenost odprtin smo ugotovili očitne razlike (Slika 4). V višinskih razredih do 20 cm (vključuje tudi klice in enoletne primerke) in od 250 Preglednica 5: Sprememba deležev posameznih drevesnih vrst med letoma glede na ograjenost odprtin Table 5: Change of individual tree species shares between the years with regard to fencing of the openings Razlika v deležu (v odst. Skupine dr. vrst Drevesna vrsta točkah) med letom 2005 in 2013 Neograjeno Ograjeno / smreka -17 -10 iva -17 -2 Pionirji trepetlika -6 -9 breza 26 7 jerebika -2 4 lipovec 21 -19 javor -25 11 Plemeniti listavci drobnica 4 4 lesnika 0 1 brest 0 1 češnja 0 2 mokovec 39 -16 graden -44 23 Trdi cer 0 3 listavci brek 5 -26 gaber -2 9 maklen 3 6 20 do 50 cm je bilo mladje številnejše v neograjenih odprtinah, v višjih višinskih razredih pa v ograjenih. S preizkušanjem vpliva semenskih dreves na mladje smo ugotovili negativno povezanost mladja lipovca z razdaljo do semenskega drevesa. S korelacijskimi analizami smo uspeli dokazati negativno korelacijo med zastrtostjo zelišč in GozdV 73 (2015) 5-6 250 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Slika 4: Razporeditev mladja vseh lesnatih vrst v višinske razrede glede na ograjenost odprtin Figure 4: Distribution of the regeneration of all woody species into the height classes according to the fencing of openings gostoto mladja smreke ter negativno korelacijo med skalovitostjo in gostoto mladja smreke ter pionirjev. 3.3 Ordinacija vegetacijskih popisov 3.3 Ordination of vegatation inventories Na podlagi vegetacijskih popisov smo naredili PCO-analizo. Na ordinaciji (Slika 5) smo zaradi velikega pomena ograjenosti odprtin posebej izpostavili razlike med neograjenimi in ograjenimi odprtinami. Poleg tega smo na sliki ordinacije predstavili še gostoto mladja, druge ekološke spremenljivke in Landoltove fitoindikacijske ocene ekoloških razmer na popisih. Podobno kot vse metode poprej tudi ordinacija kaže na večje gostote mladja v ograjenih odprtinah. Iz ordinacije je mogoče razbrati, da smreki (SM 05, SM 13) in trdim listavcem (TR 05) ustrezajo humozna tla, medtem ko istim vrstam ne ugajajo toplejše lege kolinskega pasu in velika zastrtost zelišč. Gostota pionirjev (PI 05, PI 13) se veča v smeri večje osvetljenosti, hkrati pa pionirjem ne ustreza kamnitost, večja zračnost tal, hranilnost tal in večja zastrtost grmovnic. 4 RAZPRAVA 4 discussion 4.1 Stanje in dozdajšnji razvoj 4.1. Present condition and up-to-now development Obnova gozdov je dolgotrajen proces, ki traja nekaj desetletij (Schonenberger, 2002; Wohl-gemuth in sod., 2002; Kupferschmid in sod., 2006). Kljub vsemu so za hitrost obnove gozda pomembnejši mikrohabitati kot pa čas, ki je minil od gradacije (Janašova in Matejkova, 2007). Podobno smo ugotovili tudi mi, saj smo v raziskavi ugotovili, da je deset let po gradaciji 10 % vzorčene površine še nepomlajene. Delež z mladjem neporasle površine se ni bistveno zmanjšal od prve meritve, kar potrjuje velik pomen razmer za pomlajevanje. V popisu mladja smo zabeležili devetnajst drevesnih in dvanajst grmovnih vrst. V primerjavi z nekaterimi slovenskimi (Presečnik, 2000; Klaužer, 2012) in tujimi (Kupferschmid in sod., 2002; Janašova in Prach, 2004, Janašova in Matejkova, 2007; Heurich, 2009) raziskavami smo zabeležili veliko večjo vrstno pestrost. To lahko pripišemo razmeroma nizki nadmorski višini raziskovalnih objektov ter okoliškim sestojem v zaraščanju s toploljubnimi in plodonosnimi drevesnimi vrstami. GozdV 73 (2015) 5-6 251 Slika 5: Ordinacija prvih dveh osi z ločenim prikazom ograjenih in neograjenih odprtin ter značilnimi spremenljivkami. Razmestitev popisov na prvih dveh PCO-oseh pojasnita dobrih 20 % (11,21 % oz. 9,55 %) variabilnosti v matriki razdalj med popisi. Spremenljivke, ki izhajajo iz ocen zastiranja, so označene z zeleno barvo. Številka ob okrajšavi drevesne vrste predstavlja leto meritve. Landoltove fitoindikacijske ocene so označene z modro barvo in predstavljajo: T - temperaturne razmere in višinski pas, K - kontinentalnost, L - svetlobne razmere, F - vlažnost tal, R - pH tal, N - hranilnost tal, H - humoznost tal ter D - zračnost tal. Figure 5: Ordination of the first two axes with separate presentation of the fenced and unfenced openings and characteristic variables. Distribution of the inventories on the first two PCO axes explains about 20% (11.21% or 9.55%) of variability in matrix of distances between inventories. The variables originating in the plant cover evaluation are marked with green color. The number next to the abbreviation of the tree species represents the year of the measurement. Landolts phytoindicationvalues are marked with blue color and represent: T - temperature conditions and altitudinal belt, K - continentality, L - lightconditions, F - soil humidity, R - pH of the soil, N - soil fertility, H - soil humousity, and D - soil airiness. Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem V različnih raziskavah so izredno raznolike skupne gostote mladja obnove gozdov. Nekateri avtorji že znotraj ene raziskave ugotavljajo veliko spremenljivost (npr. Wohlgemuth in sod., 2002). V raziskavi smo ugotovili, da je skupna gostota drevesnih vrst 43.000 primerkov/ha. Po osmih letih od prve meritve se je gostota mladja pričakovano zmanjšala, kar je predvsem posledica višinskega razvoja mladja. V mladju še vedno zelo prevladuje smreka, katere delež v drevesni sestavi se manjša. Smreki sledijo pionirji, ki so od prve meritve naj- bolj izrazito povečali svoj delež. Tudi deset let po gradaciji podlubnikov je zelo majhen delež bukve in jelke. Podoben, zelo prevladujoč delež smreke v mladju v prvih letih po gradaciji podlubnikov ugotavljajo številni avtorji. V smrekovih nasadih prevladujoč delež smreke ugotavlja Diaci (2000), medtem ko je smreka prevladovala tudi v sestojih mešanega izvora (Janašova in Prach, 2004; Janašova in Matejkova, 2007; Svoboda in sod., 2010) in naravnih smrekovjih (Kupferschmid in sod., 2002; Schonenberger, 2002; Wohlgemuth 252 GozdV 73 (2015) 5-6 252 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem in sod., 2002; Heurich, 2009). Tudi v drugih raziskavah se je delež smreke z razvojem mladja zmanjševal (Diaci, 2000; Kupferschmid in sod., 2002; Schonenberger, 2002; Janašova in Prach, 2004), večal pa se je delež listavcev. Pogosto so najočitneje svoj delež povečali gorski javor (Diaci, 2000; Kupferschmid in sod., 2002) in pionirji (Diaci, 2000; Janašova in Prach, 2004), kar smo ugotovili tudi mi s primerjavo deležev posameznih drevesnih vrst. Med pionirji se je najbolj izrazito povečal delež breze, ki je dvakrat večji (27 %) kot v času prve meritve. Tudi z analizo zastrtosti smo ugotovili, da ima smreka največjo povprečno zastrtost med vsemi drevesnimi vrstami. Absolutno največjo povprečno zastrtost med vsemi lesnatimi vrstami so imele grmovne vrste, med katerimi je prevladovala leska. Vzrok za veliko zastrtost leske je nedosledna nega na robovih odprtin. Višina in njen razvoj sta pomembna pokazatelja uspešnosti obnove gozdov. Z uvrščanjem mladja v višinske razrede smo ugotovili, da je večina mladja v višinskih razredih od 21 cm do 130 cm. Ob prvi meritvi višina mladja ni bila zabeležena, kar je onemogočilo primerjavo. Višinski razvoj mladja je pomemben pokazatelj uspešnosti razvoja mladja, vendar je tudi v drugih raziskavah redko beležen. Schonenberger (2002) je deset let po ujmi ugotovil, da je večina mladja še vedno v višinskem razponu od 25 cm do 99 cm. Heurich (2009) je ugotovil izrazit višinski razvoj mladja, ki pa je bilo deset let po gradaciji visoko od 10 cm do 79 cm. 4.2 Glavni vplivni dejavniki in razvoj mladja v prihodnje 4.2 The main influential factors and regeneration development in the future Poznavanje vplivnih dejavnikov je pomembno, saj lahko z načrtno sanacijo gradacije in ustrezno nego mladja preprečimo ali omilimo njihov negativni vpliv in tako bistveno pospešimo obnovo gozda. Rastlinojeda divjad je z objedanjem mladja eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na obnovo gozda, saj značilno spreminja strukturo in dinamiko pomlajevanja (Ammer, 1996). Na Kočevskem se je v zadnjih desetletjih zmanjšal stalež rastlinojede divjadi, kar se trenutno odraža predvsem GozdV 73 (2015) 5-6 v nemotenem pomlajevanju bukve (Jarni, 2001). Z ločenim proučevanjem mladja na neograjenih in ograjenih površinah smo ugotovili, da je ogra-jenost odprtin in s tem posledično rastlinojeda divjad eden najpomembnejših vplivnih dejavnikov za obnovo gozdov v GGE Vrbovec. V ograjenih odprtinah smo ugotovili večje gostote smreke in pionirj ev ter večj o zastrtost pionirj ev in plemenitih listavcev. Z analizo vpliva ograjenosti odprtin so tudi v letu 2005 ugotovili podobne razlike, vendar so bile tedaj še večje razlike med neograjenimi in ograjenimi odprtinami. Tudi rezultati ordinacije vegetacije so skladni s popisom mladja, saj kažejo, da je večina mladja (gostota) pomaknjena v smeri ograjenih odprtin. S primerjavo razlik med leti glede na ograjenost odprtin smo ugotovili, da rastlinojeda divjad negativno vpliva na razvoj smreke, gorskega javorja in gradna. Rastlinojeda divjad lahko z objedanjem (predvsem zeliščne plasti) tudi pozitivno vpliva na razvoj mladja. Tako smo zabeležili, da se je delež breze, lipovca, mokovca in breka izraziteje povečal v neograjenih odprtinah. Kljub ugotovitvi, da se je delež gorskega javorja izrazito povečal v ograjenih odprtinah, je bila gostota gorskega javorja še vedno večja v neograjenih odprtinah, kar bi lahko pripisali predvsem veliki konkurenci pionirjev in njihovi višji višini v ograjah ter relativno veliki gostoti gorskega javorja v vrtačah neograjenih odprtin. V vrtačah neograjenih površin so se obdržali primerki gorskega javorja nižjih višin, kar je verjetno posledica snega, ki se v vrtačah obdrži do zgodnje pomladi in tako mladje obvaruje pred objedanjem. Velik vpliv rastlinojede divjadi na gorski javor so zaznali tudi Kupferschmid in sod. (2002, 2006) in Heurich (2009). Vrstno selektivno objedanje je ugotovil Ammer (1996), saj je bilo mladje jelke in gorskega javorja skoraj v celoti poškodovano. Bončina (1996) je v grmovni plasti ugotovil več vrst in večje obilje na ograjenih površinah. Diaci (2000) je ugotovil, da je gostota jelke, smreke in gorskega javorja večja v ograjenih odprtinah. V mladju smo zabeležili zelo majhen delež bukve in jelke, čeprav na terenu nismo zaznali poškodb rastlinojede divjadi na njunem mladju. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so vzrok za izpad bukve in jelke drugi ekološki dejavniki. Najpogosteje omenjeni vpliv rastlinojede divjadi 253 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem na mladje je vpliv na višinsko strukturo. Ammer (1996) je ugotovil, da je mladje, ki je višje od 30 cm, na neograjenih golosečnih površinah skoraj v celoti poškodovano. Pomlajevanje pod zasto-rom se je v tej raziskavi izkazalo za ugodnejše z vidika poškodb od rastlinojede divjadi. Bončina (1996) je ugotovil, da rastlinojeda divjad ustvarja ugodne razmere za razvoj nasemenitve in hkrati onemogoča višinsko preraščanje mladja. Tako je ugotovil, da je bilo mladje do višine 10 cm številnejše na neograjenih površinah, medtem ko je bilo mladje, višje od 25 cm, številnejše na ograjenih površinah. Podobno je ugotovil tudi Jarni (2001), saj je bilo mladje gorskega javorja, gorskega bresta in bukve do 50 cm številnejše na neograjenih površinah, medtem ko je v višjih višinskih razredih na neograjenih površinah zaznal popoln izpad gorskega javorja in gorskega bresta. Tudi mi smo z analizo višinske strukture mladja v letu 2013 ugotovili podobno, saj je bilo mladje do višine 50 cm številnejše v neograjenih odprtinah, mladje, višje od 51 cm, pa v ograjenih odprtinah. Največje razlike med ograjenimi in neograjenimi odprtinami so se pokazale v zastiranju mladja listavcev. Srednjeročno se bo mladje povsem strnilo. Če predpostavimo, da bi se pri tem ohranila razmerja med drevesnimi vrstami iz leta 2013 (bolj verjetno je, da bo smreka nazadovala), potem lahko pričakujemo 27 % listavcev zunaj ograj in kar 52 % v ograjenih vrzelih. S preizkušanjem razlik med robom in središčem sestojnih odprtin ter platoji in vrtačami smo ugotovili, da smreki ne ustrezajo platoji v središčih odprtin. Prav te lokacije so se izkazale za ugodne za razvoj pionirjev. Središča odprtin so pričakovano ustrezala tudi plemenitim listavcem. Z ordinacijo smo ugotovili podobne zaključke, saj se je izkazalo, da smreki ne ustrezajo najtoplejše lege v odprtinah kolinskega pasu, medtem ko se je gostota pionirjev povečala v smeri večje osvetljenosti odprtin. Upoštevati je treba, da ločevanje položajev ploskev na središče in rob odprtin ne pomeni zgolj razliko v svetlobi, ampak vpliva še na številne druge dejavnike, kot so: vlažnost, vetrov-nost, temperatura, bližina semenskih dreves. Diaci in sod. (2000) so ugotovili, da so na golosečnih površinah izrazito neugodne razmere za naseme-nitev smreke. Glavni vzrok za slabo nasemenitev 254 naj ne bi bilo pomanjkanje semena, ampak vodni stres. Vodni in temperaturni stres sta po našem mnenju poglavitna vzroka za izrazito zmanjšanje gostot smreke na platojih v središču odprtin. Prav tu je mogoče pogosto najti posušene smreke, ki so že presegale 2 m višine (Slika 6). Eden najpomembnejših vplivnih dejavnikov za uspešno obnovo gozda je oddaljenost od roba matičnega sestoja (Bončina, 1996; Honnay in sod., 2002; Schonenberger, 2002; Wohlgemuth in sod. 2002; Hanssen, 2003), ki vpliva na nalet semena in na lego mladja (središče/rob odprtin). Poleg semenskih dreves, ki so na robu odprtin, so pomembna tudi semenska drevesa, ki so bila v času sanacije puščena v odprtinah. Pomen prisotnosti in oddaljenosti semenskih dreves ugotavljajo številni avtorji (Diaci, 2000; Schonenberger, 2002; Hanssen, 2003; Klemen, 2012). Klemen (2012) tako ugotavlja, da je v razdalji do 30 m od semenskega drevesa bistveno večja gostota bora in macesna. Hanssen (2003) poudarja pomen semenskih let, hkrati pa ugotavlja, da se gostota smreke začne manjšati, ko razdalja od semenskega drevesa preseže 17,5 m. Tudi mi smo ugotovili pomen semenskih dreves pri lipovcu. Gostota mladja lipovca je bila značilno večja, če je razdalja do semenskih dreves znašala manj kot 60 m. S prvimi meritvami (Bitorajc, 2005) so ugotovili povezanost gostote mladja s prisotnostjo semenjakov pri pionirjih, plemenitih in trdih listavcih. Vpliv razdalje do roba matičnega sestoja smo pričakovano ugotovili pri smreki, saj v matičnih sestojih še vedno zelo (80 %) prevladuje smreka. V času sanacije so na raziskovalnih objektih okoli žarišč odstranili drevje v širini ene drevesne višine in tako še dodatno povečali odprtine. Zaradi pomena razdalje do roba odprtine za razvoj klimaksnih vrst velja v prihodnje razmisliti o smotrnosti odstranitve dodatnega pasu ene drevesne višine. Morda je smiselno predvsem ob gozdnih cestah, kjer imajo lokalni gozdarji tako rekoč stalen nadzor sanirati zgolj žarišče. V veliko raziskavah poudarjajo pomen drevesnih ostankov za uspešno pomlajevanje (Janašova in Prach, 2004; Kupferschmid in sod., 2004; Janašova in Matejkova, 2007). Boggs in sod. (2008) so ugotovili velik pomen drevesnih ostankov, saj je bila večina mladja na drevesnih ostankih, in to GozdV 73 (2015) 5-6 254 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Slika 6: Sušenje smreke v središču odprtin na platoju (foto A. Krese; 18.6.2013) Figure 6: Drying of the spruce in the center of openings on the plateau (photo A. Krese; 18.6.2013) kljub temu, da so predstavljali zgolj 2 % površine. Svoboda in sod. (2007) so zabeležili od 50 do 80 % mladja smreke na drevesnih ostankih, ki so prekrivali le od 4 do 9 % raziskovalne površine. V naši raziskavi nismo zaznali vpliva drevesnih ostankov na mladje, kar je morda posledica nizke nadmorske višine, majhnega deleža ostankov in njihove slabše razkrojenosti. Schonenberger (2002) je ugotovil, da so prvotni sestoji z visoko lesno zalogo brez mladja eden pomembnejših zaviralnih dejavnikov za hitro pomlajevanje po gradaciji. Pred njo so tudi v naših objektih prevladovali sestoji z visoko lesno zalogo brez mladja (Slika 7). Po pregledu glavnih vplivnih dejavnikov domnevamo, da je poglavitni vzrok za majhen delež bukve in jelke v mladju kontinentalizacija podnebja v odprtinah. Pri popisu semenskih dreves v okolici odprtin, razen prevladujoče smreke, je bila bukev poleg lipovca najpogostejše semensko drevo, kar kaže na njen velik semenski potencial. Povprečna razdalja do ploskev za bukev je znašala dobrih 60 m in za lipovca slabih 40 m. Semenjaki jelke so bili redki. Na podlagi ogleda drugih oddelkov s podobno zgodovino v GGE Vrbovec, ki so razvojno že starejši, lahko v prihodnje (do deset let) v višjih višinskih razredih pričakujemo predvsem pionirske drevesne vrste. Po obnovitvi mikroklime v sestojih pionirjev lahko, zaradi velikega semenskega potenciala bukve, pričakujemo njeno obilno nasemenitev. Kljub pomanjkanju jelovih semenjakov lahko zaradi nekaterih rastlin zeliščne plasti, ki v določenih delih objektov nakazujejo kisla tla, čez nekaj desetletij pričakujemo tudi jelko, ki je tod nekoč že bila. Gostota mladja in delež neporaščenih površin sta primerna. Smreka kot predkultura je deloma že opravila svojo vlogo, kar se odraža predvsem v zapolnjenih vrzelih v mladju in dokaj hitri nase-menitvi pionirjev. Zaradi semenskega potenciala (bukev, gorski javor, smreka, lipovec, pionirji) in neuspeha saditve gradna, ne priporočamo nadaljnjih izpopolnitev. Opozarjamo na slabo vitalna semenska drevesa gradna. Prav zato lahko v prihodnje pričakujemo še manjši delež gradna v mladju. Za uspešen nadaljnji razvoj mladja je treba dosledno (pravočasno, do roba odprtin) in strokovno opravljati nego. V prihodnjih nekaj GozdV 73 (2015) 5-6 255 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem Slika 7: Stanje po sanaciji gradacije leta 2003. V preostalem delu matičnega sestoja je lepo videti polnilno plast, ki je bila pri sečnji uničena, v polnilni plasti pa je tedaj zelo prevladovala leska. (Foto: T. Kotnik) Figure 7: Condition after outbreak sanitation in 2003. In the remaining part of the parent stand the shrub layer destroyed during felling is clearly visible; hazel was highly predominant in the shrub layer at that time. (Photo: T. Kotnik) letih bo treba odstranjevati lesko in ohranjati pokrovnost vseh drevesnih vrst. Čez nekaj let (deset let) se bo verjetno predvsem v ograjenih odprtinah pokazala potreba po redčenju gostih sestojev pionirjev (tudi v pomenu uravnavanja zmesi) z namenom ustvarjanja ugodnih razmer za nasemenitev in razvoj klimaksnih vrst (bukev). 5 ZAKLJUČEK 5 conclusion Raziskava je pokazala, da v mladju prevladuje smreka, njen delež pa se - podobno kot v drugih raziskavah - v primerljivih razmerah zmanjšuje. V obdobju od zadnje meritve (2005) se je najbolj povečal delež pionirjev. Tudi sicer se je povečal delež vseh preostalih listavcev. Trenutna mikroklima v odprtinah je očitno neugodna za razvoj klimaksnih drevesnih vrst, kot sta bukev in jelka. Z analizo vpliva ograjenosti na mladje smo ugotovili značilen vpliv rastlinojede divjadi na vrstno in višinsko strukturo mladja. V neograjenih odprtinah je preraščanje mladja v višje stopnje značilno upočasnjeno, v gostoti in pokrovnosti izrazito prevladuje smreka. V ograjenih odprtinah po zastiranju že zdaj prevladujejo listavci, zato nastajajo sestoji, ki so bolj prilagojeni rastišču ter bodo manj ogroženi zaradi podnebnih sprememb. V zmesi je v ograjenih odprtinah dejansko dosegljiv srednjeročni cilj od tretjine do polovice deleža smreke. Zunaj ograj pa ga je mogoče doseči le ob zmanjšanju gostot velikih rastlinojedih parkljarjev. Prisotnost semenskih dreves, zadovoljiva gostota in struktura mladja ter neuspeh saditve gradna je nekaj vzrokov, ki niso v prid dodatni saditvi 256 GozdV 73 (2015) 5-6 256 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem na proučevanih površinah. Skladno z drugimi raziskavami smo ugotovili velik pomen načina sanitarne sečnje. Premišljena sanacija (puščanje robnih dreves) in večkratna kontrola potencialnih žarišč podlubnikov lahko izboljšata uspešnost obnove in hkrati pospešita razvoj klimaksnih drevesnih vrst v mladju. V prihodnjih letih bo treba pravočasno odstranjevati lesko in trajnejše grmovnice ter pospeševati drevesne vrste, kar bo verjetno vodilo v razrast letvenjakov pionirjev. Z ustalitvijo mikroklime v sestojih pionirjev in ustreznim redčenjem le-teh v prihodnje (čez deset let) v spodnji plasti pričakujemo nasemenitev bukve. Na številne pomembne vplivne dejavnike v raziskovalnih objektih sedaj ni več mogoče vplivati, zato pa lahko ugotovitve raziskave prispevajo k boljšim usmeritvam v podobnih razmerah v prihodnje. Pomembno vlogo za uspešen in hiter razvoj obnovitvenih površin imajo lokalni gozdarji, ki lahko z ustreznim načrtovanjem nege, izobraževanjem izvajalcev nege in kontrolo pomembno prispevajo k uspešni obnovi gozda. Kljub vsem raziskavam in načrtom je nenazadnje izvajalec nege z motorno žago tisti, ki lahko pomembno vpliva na obnovo gozda. 6 ZAHVALA 6 acknowledgement Raziskavo sta finančno podprli Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) s projektom Ekološka sanacija naravnih ujm (L4-4091) in Pahernikova ustanova. 7 VIRI 7 references Ammer, C., 1996. Impact of ungulates on structure and dynamics of natural regeneration of mixed mountain forests in the Bavarian Alps. Forest Ecology and Management, 88: 43-53 Bitorajc, Z., 2005. Analiza pomlajevanja v GE Vrbovec: strokovna naloga. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje. Kočevje, samozaložba: 49 str. Boggs, K., Sturdy, M., Rinella, D. J., Rinella, M. J., 2008. White spruce regeneration following a major spruce beetle outbreak in forests on the Kenai Peninsula, Alaska. Forest Ecology and Management, 255: 3571-3579 Bončina, A., 1996. Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben. Gozdarski vestnik, 54, 1: 57-65 Diaci, J., 2000. Naravno pomlajevanje v nasadih smreke (Picea abies(L.) Karst.) na Krašici. V: Nova znanja v gozdarstvu - prispevek visokega šolstva: zbornik referatov študijskih dni, Kranjska Gora, 11.-12. maj. 2000. Potočnik I. (ur.). Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 89-104 Diaci, J., Kutnar, L., Rupel, M., Smolej, I., Urbančič M. Kraigher H. 2000. Interactions of Ecological Factors and Natural Regeneration in an Altimontane Norway Spruce (Picea abies (L.) Karst.) Stand. Phyton (Horn, Austria), 40, 4: 17-26 Ferenc, M., 1993. Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo - Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine: 112 str. Fidej, G., Rozman, A., Nagel, T., Dakskobler, I., Diaci, J., 2015. Influence of salvage logging on forest recovery following moderate severity canopy disturbances in mixed beech dominated forests of Slovenia. IForests (v recenziji) Gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarske enote Vrbovec 2011-2020. 2011. Kočevje, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje: 140 str. Hanssen, K. H., 2003. Natural regeneration of Picea abies on small clear-cuts in SE Norway. Forest Ecology and Management, 180: 199-213 Heurich, M., 2009. Progress of forest regeneration after a large-scale Ips typographus outbreak in the subalpine Picea abies forests of the Bavarian Forest National Park. Silva Gabreta, 15, 1: 49-66 Honnay, O., Bossuyt, B., Verheyen, K., Butaye, J., Jacquemyn, H., Hermy, M., 2002. Ecological perspectives for the restoration ofplant communities in European temperate forests. Biodiversity and Conservation, 11: 213-242 Jandšovd, M., Matéjková, I., 2007. Natural regeneration and vegetation changes in wet spruce forests after natural and artificial disturbances. Canadian Journal of Forest Research, 37: 1907-1914 Janásová, M., Prach, K., 2004. Central-European mountain spruce (Picea abies (L.) Karst.) forests: regeneration of tree species after a bark beetle outbreak. Ecological Engineering, 23: 15-27 Janášová, M., Prach, K., 2008. The influence of bark beetles outbreak vs. salvage logging on ground layer vegetation in Central European mountain spruce forests. Biological Conservation, 141: 1525-1535 Jarni, K., 2001. Pregled ograjenih gozdnih površin za zaščito pred divjadjo na Kočevskem z analizo vegetacije na primeru ograje Trnovec: diplomsko GozdV 73 (2015) 5-6 257 Krese, A., Roženbergar, D., Rozman, A., Bitorajc, Z., Diaci, J.: Obnova gozda po gradaciji velikega smrekovega lubadarja (Ips typhographus) v drugotnih smrekovih gozdovih na Kočevskem delo. (UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 59 str. Klaužer, S., 2012. Uspešnost naravne in umetne obnove vetrolomnih površin na širšem območju Bohorja: diplomsko delo. (UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 34 str. Klemen, K., 2012. Uspešnost sanacije vetrolomnih površin s setvijo na primeru GGE Kamnik: diplomsko delo. (UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 40 str. Kramer, K., Brang, P., Bachofen, H., Bugmann, H., Wohlgemuth, T., 2014. Site factors are more important than salvage logging for tree regeneration after wind disturbance in Central European forests. Forest Ecology and Management, 331: 116-128 Kupferschmid, A. D., Brang, P., Schönenberger, W., Bugmann, H., 2006. Predicting tree regeneration in Picea abies snag stands. European Journal of Forest Research, 125: 163-179 Kupferschmid, A.D., Schönenberger, W., Wasem, U., 2002. Tree regeneration in a Norway spruce snag stand after tree die-back caused by Ips typographus. Forest Snow and Landscape Research, 77, 1/2: 149-160 Landolt, E., Bäumler, B., Erhardt, A., Hegg, O., Klötzli, F., Lämmler, W., Nobis, M., Rudmann-Maurer, K., Schweingruber, F. H., Theurillat, J.-P., Urmi, E., Vust, M., Wohlgemuth, T., 2010. Flora indicativa: Ecological Indicator Values and Biological Attributes ofthe Flora of Switzerland and the Alps. 2nd newly revised and expanded edition of Ökologische Zeigerwerte zur Flora der Schweiz (1977). Geneve, Haupt Verlag: 376 p. Mekinda-Majaron, T., 1995. Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka: obdobje 1961-1990. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije: 356 str. Miklavžič, J., 1954. Premena umetnih nižinskih smrekovih sestojev. Ljubljana, Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LR Slovenije: 66 str. Oksanen, J., Guillaume Blanchet, F., Kindt, R., Legendre, P., Minchin, P. R., O'Hara, R. B., Simpson, G. L., Solymos, P., Stevens, M. H. H., Wagner, H., 2013. vegan: Community Ecology Package. R package version 2.0-10 http://CRAN.R-project.org/package=vegan (februar 2014) Papež, J., 1970. Analiza nižinskih sestojev na bivših pašnih površinah. Kočevje, GG Kočevje, 83 str. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2012. 2013. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, centralna enota: 85 str. Poljanec, A., Ščap, Š., Bončina, A., 2014. Količina, struktura in razporeditev sanitarnega poseka v Sloveniji v obdobju 1995-2012. Gozdarski vestnik, 72, 3: 131-147 Presečnik, B., 2000. Pomlajevanje v odvisnosti od razvoja zeliščne podrasti in svetlobe: diplomsko delo. (UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 84 str. R Core Team. 2014. R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria http://www.R-project.org/ (februar 2014) Rozman, E., 2005. Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu: diplomsko delo. (UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 72 str. Schonenberger, W., 2002. Post windthrow stand regeneration in Swiss mountain forests: the first ten years after the 1990 storm Vivian. Forest Snow and Landscape Research, 77, 1/2: 61-80 Svoboda, M., Frawer, S., Janda, P., Bače, R., Zenáhlíková, J., 2010. Natural development and regeneration of a Central European montane spruce forest. Forest Ecology and Management, 260: 707-714 Vegetacijska in rastiščna analiza za gospodarsko enoto Stara Cerkev II.- Gozdno gospodarstvo Kočevje. 1971. Ljubljana, Inštitut za biologijo SAZU: 68 str Wohlgemuth, T., Kull, P., Wüthrich, H., 2002. Disturbance of microsites and early tree regeneration after windthrow in Swiss mountain forests due to the winter storm Vivian 1990. Forest Snow and Landscape Research, 77, 1/2: 17-47 Zupančič, B., 1995. Klimatografija Slovenije. Količina padavin: obdobje 1961-1990. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije: 366 str. 258 GozdV 73 (2015) 5-6 258 Znanstvena razprava GDK 18:176.1Fagus sylvatica L.(497.4Istra)(045)=163.6 Bukev (Fagus sylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Fagus sylvatica in the southwestern part of Slovenian Istria - localities and phytosociological characteristics of its sites Zvone SADAR1, Igor DAKSKOBLER2 Izvleček: Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagus sylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč. Gozdarski vestnik, 73/2015. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini. Prevod Andreja Šalamon Verbič. Jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Na podlagi dolgoletnih opazovanj smo pripravili pregled nahajališč bukve v jugozahodnem delu Slovenske Istre, ki so najbližje morju v Sloveniji. Našli smo jih na osojnih flišnih pobočjih v višinskem pasu od 68 m do 256 m, v sestojih, v katerih v drevesni plasti poleg bukve uspevajo vrste Quercus pubescens, Q. petraea, Q. cerris, Castanea sativa, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Carpinus betulus in Sorbus torminalis in ki jih uvrščamo predvsem v dve asociaciji, Aristolochio luteae-Quercetumpubescentis in Seslerio autumnalis-Fagetum. V njih prevladujejo značilnice toploljubnih hrastovih gozdov iz reda Quercetalia pubescenti-petraeae, značilnice bukovih gozdov iz reda Fagetalia sylvaticae in značilnice hrastovih in bukovih gozdov iz razreda Querco-Fagetea. Vrstna sestava preučenih nahajališč potrjuje, da je v preteklosti bila bukev v tem delu Istre bolj pogosta kot je zdaj in da so bila njena rastišča na osojnih legah tudi zelo blizu morja. Obstoječe vegetacijske karte gozdnih združb v Slovenski Istri bo zato treba popraviti. Ključne besede: Fagus sylvatica, fitogeografija, fitocenologija, Aristolochio-Quercetum pubescentis, Seslerio autumnalis-Fagetum, Istra, Slovenija Abstract: Sadar, Z., Dakskobler, I.: Fagus sylvatica in the southwestern part of Slovenian Istria - localities and phytosociological characteristics of its sites. Gozdarski vestnik, 73/2015. In Slovenian, with English abstract and summary. Translated by Andreja Šalamon Verbič. Based on years of observations we prepared an overview of the beech localities in the southwestern part of Slovenian Istria that are located the closest to the sea. They were found on shady flysch slopes in the elevation belt extending from 68 m to 256 m, in the stands whose tree layer comprises not only beech, but also Quercus pubescens, Q. petraea, Q. cerris, Castanea sativa, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Carpinus betulus and Sorbus torminalis, and which are classified mainly into two associations, Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis and Seslerio autumnalis-Fagetum. They are dominated by character species of thermophilous oak forests from the order Quercetalia pubescenti-petraeae, character species of beech forests from the order Fagetalia sylvaticae and character species of oak and beech forests from the class Querco-Fagetea. The species composition of the studied localities confirms that beech used to be more common in this part of Istria than it is today and that its sites on shady aspects were located also in the immediate vicinity of the sea. The existing vegetation maps of forest communities in Slovenian Istria therefore need to be corrected. Key words: Fagus sylvatica, phytogeography, phytosociology, Aristolochio-Quercetum pubescentis, Seslerio au-tumnalis-Fagetum, Istria, Slovenia 1 UVOD 1 introduction Bukev (Fagus sylvatica) je v Slovenija razširjena v vseh fitogeografskih območjih (po M. Wraber, 1969). Uspeva na karbonatni, silikatni in mešani karbonatno-silikatni podlagi, v zelo različnih talnih tipih od kolinskega (60 m nm. v., Stara gora in Turjak v spodnji Vipavski dolini) do subalpinskega pasu (1700 m nm. v.). Je edifikator številnih gozdnih združb, v nekaterih skupaj z gradnom (Quercus petraea), plemenitimi listavci, 1 Z. S., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Krajevna enota Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, SI-6240 Kozina, zvone.sadar@zgs.gov.si 2 Dr. I. D., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, igor.dakskobler@zrc-sazu.si GozdV 73 (2015) 5-6 259 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč belo jelko ali navadno smreko (Dakskobler, 2012). V submediteranskem (zahodnem in jugozahodnem ) delu Slovenije bukovi gozdovi niso tako pogosti kot to velja za osrednji del države. Vzroka sta predvsem bolj toplo in manj vlažno, za uspevanje bukve manj primerno podnebje in pretekla raba tega prostora. Gozd so namreč v preteklih stoletjih močno izsekali, ga izkrčili za polja, vinograde, sadovnjake in pašnike. Ohranil se je le v najbolj odmaknjenih in težko dostopnih legah, v grapah in globelih ter na skalnatih osojnih pobočjih. V zadnjih 60 letih se kmetijske površine intenzivno zaraščajo, nastajajo številni pionirski stadiji s črnim gabrom (Ostrya carpinifolia), malim jesenom (Fraxinus ornus), cerom (Quercus cerris), gradnom (Q. petraea), velikim jesenom (Fraxinus excelsior), črno jelšo (Alnusglutinosa), lipo (Tilia platyphyllos) in lipovcem (T. cordata), vse na potencialno bukovih rastiščih. V še ohranjenih bukovih sestojih v submediteranskem območju so drevesa pogosto slabše kakovosti, panjevskega porekla in ponekod je otežena njihova naravna obnova. Fitocenološko sestavo teh bukovih gozdov smo preučili v več člankih (Dakskobler, 1996, 1997, 2006, 2013). V nekaterih od njih smo obravnavali tudi bukovje v Slovenski Istri, a bolj v njeni notranjosti, v povirnih grapah doline Dragonje (Pinjevec - Rokava, Vruja) in v povodju Malinske pri Abitantih. Eden izmed naju, Zvone Sadar, je pri dolgoletnem terenskem delu v Istri bukev našel kot posamezno drevo, skupino dreves ali manjši sestoj še bližje morju, v dolini Dragonje in ob njenih stranskih pritokih, ob potoku Piševec in na osojnih pobočjih pri Strunjanu. Gozdne sestoje na nekaterih od teh nahajališč smo fitocenološko popisali in analizirali njihovo vrstno sestavo. 2 METODE 2 methods Gozdne sestoje v Istri (slika 1, preglednici 1 in 3) smo preučevali po srednjeevropski fitocenološki metodi (Braun-Blanquet, 1964). Popise smo vnesli v bazo FloVegSi (Seliškar s sod., 2003). Slika 1: Približna lokacija preučenih sestojev na zemljevidu Slovenije Figure 1: Approximate localities of the researched stands on the map of Slovenia 260 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Preglednica 1: Gozdni sestoji z bukvijo v jugozahodnem delu Slovenske Istre Table 1: Fores stands with Fagus sylvatica in the southwestern part of Slovenian Istria Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 252423 252140 252421 254414 254415 254413 254416 254411 254412 252428 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 195 130 195 145 145 70 100 165 145 113 Lega (Aspect) NW N N N N N NNW NWW NW N Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 25 20 20 30 20 15 15 25 25 25 Matična podlaga (Parent material) F F F F,L F,A F F F F F Tla (Soil ) E E E E E E E E E E Zastiranje zgornje drevesne plasti v % (cover of upper tree layer in %): E3b 70 70 70 70 70 80 80 80 80 80 Zastiranje spodnje drevesne plasti v % (cover of lower tree layer in %): E3a 30 20 30 30 20 20 10 20 20 20 Zastiranje grmovne plasti v % (cover of shrub layer in %): E2 40 40 30 20 40 30 10 10 20 20 Zastiranje zeliščne plasti v % (cover of herb layer in %): E1 80 95 90 70 60 70 80 85 80 40 Zastiranje mahovne plasti v % (cover of moss layer in %): E0 10 5 2 5 10 5 5 0 10 5 Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 0 0 10 10 0 0 0 0 5 Maksimalni premer dreves (Maximum tree diameter) cm 35 40 40 30 40 50 40 45 40 35 Maksimalna višina dreves (Maximum tree hight) m 20 14 15 18 22 22 20 24 25 25 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 200 200 200 400 400 400 400 400 400 400 Število vrst (Number of species) 47 38 50 37 49 54 43 43 38 54 Date of taking relevé (Datum popisa) 7.5.2014 14.4.2014 7.5.2014 28.5.2014 28.5.2014 28.5.2014 28.5.2014 7.5.2014 7.5.2014 7.5.2014 Nahajališče (Locality) Krkavče Strunjan Korte Komunela Dragonja-Komunela Dragonja-Komunela Krkavče-Draga Dragonja -Brič Piševec Piševec Padna-Piševec Kvadrant (Quadrant) 0548/1 0447/4 0547/2 0548/1 0548/1 0548/1 0548/1 0548/1 0548/1 0548/1 Koordinata (coordinate) GK Y (D-48) m 399384 392180 394525 400025 400109 397736 401470 399686 399668 398870 Koordinata (coordinate) GK X (D-48) m 5037034 5042554 5040266 5035439 5035449 5036116 5036815 5038972 5039126 5039461 Diagnostične vrste asoociacije Aristo-lochio luteae- Quercetum pubescentis Pr. Fr. Diagnostic species of the association Aristolochio luteae-Queercetum pubescentis Quercus pubescens E3b 2 3 2 3 1 5 50 261 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Quercus pubescens E3a + 1 10 Quercus pubescens E1 + + + + 4 40 Asparagus acutifolius E2a 1 1 + 1 1 1 + 8 80 Cotinus coggygria E2b + + + + + + 6 60 Cotinus coggygria E2a + + 2 20 Coronilla emeroides E2a + r + + 4 40 Orchis purpurea E1 + + 1 + 4 40 Quercus cerris E3b 2 + 2 + 4 40 Quercus cerris E1 + 1 10 Carpinus orientalis E3a + 1 10 Carpinus orientalis E2b 2 + + 3 30 Diagnostične vrste asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum Diagnostic species of the association Seslerio autumnalis-Fagetum Fagus sylvatica E3b + + + 3 3 3 3 3 3 + 10 100 Fagus sylvatica E3a + + + + + + 6 60 Fagus sylvatica E2b + + 2 20 Fagus sylvatica E2a + + 2 20 Fagus sylvatica E1 + + + + + + 6 60 Carpinus betulus E3b + + 3 1 3 5 50 Carpinus betulus E3a + + + + 1 1 6 60 Tanacetum corymbosum E1 + + 1 1 + + 6 60 Galium laevigatum E1 + + + + + 5 50 Galeobdolon montanum E1 + 1 + 1 4 40 Lilium martagon E1 1 1 + r 4 40 Arum maculatum E1 + + + + 4 40 Galanthus nivalis E1 + + + 3 30 Lathyrus venetus E1 + 1 10 Fitogeografske razlikovalnice (Phyto-geographical differential species) Sesleria autumnalis E1 4 5 4 4 3 3 4 1 1 1 10 100 Ruscus aculeatus E1 + 1 + 1 4 1 2 5 5 3 10 100 Helleborus odorus subsp. istriacus E1 + + + 2 1 + 1 7 70 Sorbus domestica E3b 1 + 2 20 Sorbus domestica E3a + + 2 20 Sorbus domestica E2b + 1 10 Quercetalia pubescenti-petraeae Fraxinus ornus E3b + 1 2 1 4 40 Fraxinus ornus E3a + 1 1 1 1 2 1 1 1 1 10 100 Fraxinus ornus E2b 1 1 1 1 1 1 1 + 1 9 90 Fraxinus ornus E2a 1 1 1 1 1 1 1 + 8 80 Fraxinus ornus E1 1 1 1 1 1 + 1 1 1 9 90 Sorbus torminalis E3b 1 1 + + + 5 50 Sorbus torminalis E3a 1 1 2 1 1 1 + r r r 10 100 Sorbus torminalis E2b 1 1 1 1 4 40 Sorbus torminalis E2a 1 1 1 + 1 5 50 Sorbus torminalis E1 + + 1 1 + 1 6 60 Melittis melissophyllum E1 1 1 1 1 1 1 1 + r 9 90 Tamus communis E1 1 1 1 1 + + 1 1 2 9 90 262 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Cornus mas E2b 1 + + 2 1 + 1 7 70 Ostrya carpinifolia E3b 1 1 2 + 1 1 + 7 70 Ostrya carpinifolia E3a + + 1 1 1 5 50 Carex flacca E1 1 + + 1 1 + + 7 70 Lathyrus niger E1 1 + 1 3 30 Limodorum abortivum E1 + 1 10 Epipactis muelleri E1 + 1 10 Arum italicum E1 + 1 10 Orchis mascula subsp. speciosa E1 + 1 10 Quercetea ilicis Laurus nobilis E2a + 1 10 Laurus nobilis E2b + 1 10 Rubia peregrina E1 + 1 10 Juniperus oxycedrus E2a + 1 10 Erythronio-Carpinion Lonicera caprifolium E2a 2 1 2 1 1 2 1 1 + 1 10 100 Primula vulgaris E1 + + 1 + + 2 6 60 Ornithogalum pyrenaicum E1 + 1 10 Knautia drymeia subsp. tergestina E1 + 1 10 Fagetalia sylvaticae Euphorbia amygdaloides E1 + 1 1 + + + + 7 70 Lathyrusvernus E1 + + + + + 1 + 7 70 Viola reichenbachiana E1 + + + + + + 6 60 Cyclamen purpurascens E1 1 1 1 5 50 Carex sylvatica E1 + + 1 4 40 Symphytum tuberosum E1 + + + 4 40 Brachypodium sylvaticum E1 + + + 3 30 Euphorbia dulcis E1 + + + 3 30 Salvia glutinosa E1 + 3 30 Campanula trachelium E1 + + 2 20 Mercurialis perennis E1 1 2 20 Pulmonaria officinalis E1 + 2 20 Allium ursinum E1 + + 2 20 Heracleum sphondylium E1 1 10 Acer pseudoplatanus E2a + 1 10 Quercetalia roboris Quercus petraea E3b 1 3 3 4 1 3 3 7 70 Quercus petraea E3a 1 + 2 20 Quercus petraea E2b + 1 10 Quercus petraea E1 + + 3 1 + 1 6 60 Castanea sativa E3b + + + + 1 7 70 Castanea sativa E3a + 1 10 Castanea sativa E2b 1 10 Castanea sativa E2a + 1 10 Castanea sativa E1 + + + 3 30 Serratula tinctoria E1 1 + + 1 5 50 Hieracium racemosum E1 + + + 3 30 Pteridium aquilinum E1 + 1 2 20 Betonica officinalis E1 + 1 10 Molinia caerulea subsp. arundinacea E1 + 1 10 263 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Querco-Fagetea Hedera helix E3a l l l l l l l l l 9 90 Hedera helix El 2 l l l 2 + l l l 9 90 Carex digitata El + + + + + + + l 8 80 Crataegus laevigata E2b l + l + 2 l + 7 70 Crataegus laevigata E2a + l l0 Anemone nemorosa El l l l l 4 40 Platanthera chlorantha El + + + r 4 40 Acer campestre E3b + + l + 4 40 Acer campestre E3a + l l + 4 40 Acer campestre E2b + + 2 20 Acer campestre El + + + + 4 40 Carex montana El l + 3 30 Cephalanthera longifolia El + + + 3 30 Corylus avellana E2b + + + 3 30 Corylus avellana E2a + + 2 20 Corylus avellana El + l l0 Ulmus minor E3a + l l0 Ulmus minor E2 + + 3 30 Ilex aquifolium E2b + + 2 20 Ilex aquifolium E2a + + 2 20 Listera ovata El + r 2 20 Festuca heterophylla El + 2 20 Clematis vitalba E3a + l l0 Clematis vitalba E2b + l l0 Viola riviniana El + l l0 Aegopodium podagraria El + l l0 Vaccinio-Piceetea Solidago virgaurea El + + + 3 30 Hieracium murorum El + l l0 Picea abies E2b r l l0 Rhamno-Prunetea Cornus sanguinea E2b + l + l l + + 7 70 Cornussanguinea E2a + + l 3 30 Juniperus communis E2 + + + + + + 6 60 Ligustrum vulgare E2a + + + + + 6 60 Crataegus monogyna E3a + + 2 20 Crataegus monogyna E2b l l + 5 50 Crataegus monogyna E2a + + 2 20 Rubus ulmifolius E2a + + 2 20 Prunus spinosa E2b + l l0 Rosa sp. E2b + l l0 Rubus sp. E2a + l l0 Trifolio-Geranietea Vincetoxicum hirundinaria El l l + + + + + + + 9 90 Viola hirta El + + + 3 30 Anthericum ramosum El + + + 3 30 Festuco-Brometea Brachypodium rupestre El l + + + 4 40 Betonica serotina El + l l0 264 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Molinio-Arrhenatheretea Ajuga reptans E1 + 2 + 3 30 Taraxacum officinale E1 r 1 10 Colchicum autumnale E1 + 1 10 Veronica chamaedrys E1 + 1 10 Druge vrste (Other species) Juglans regia E2a + + 2 20 Juglans regia E1 + + + 3 30 Fragaria vesca E1 + + 2 20 Robinia pseudoacacia E3 + 2 20 Robinia pseudoacacia E2 + 1 10 Hieracium dollineri E1 r 1 10 Mahovi (Mosses) Fissidens taxifolius E0 + + + + + 1 + 7 70 Thuidium tamariscinum E0 + + + + + + 6 60 Anomodon attenuatus E0 + + + + 4 40 Eurhynchium striatum E0 + + + + 4 40 Neckera complanata E0 + + + 3 30 Ctenidium molluscum E0 + + + 3 30 Hypnum cupressiforme E0 + + + 3 30 Thamnobryum alopecurum E0 + + + 3 30 Isothecium alopecuroides E0 + + 2 20 Neckera crispa E0 + + 2 20 Anomodon viticulosus E0 + + 2 20 Plagiomnium undulatum E0 + 1 10 Brachythecium velutinum E0 + 1 10 Brachythecium sp. E0 + 1 10 Brachythecium rutabulum E0 + 1 10 Dicranum scoparium E0 + 1 10 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone L Laporovec - Marl F Fliš - Flysch E Evtrična rjava tla - Eutric brown soil Preglednica 2: Fitosociološka sestava sestojev z bukvijo v jugozahodnem delu Slovenske Istre (relativne frekvence) Table 2: Phytosociological structure of the stands with Fagus sylvatica in the southwestern part of Slovenian Istria (rela tive frequen cies) Zaporedna številka (Successive number) 1 2 3 Število popisov (Number of relevés) 3 7 10 Oznaka sintaksona (Sign for syntaxa) AlQp SF Skupaj Quercetalia pubescenti-petraeae 38 29 32 Quercetea ilicis 5,1 3,2 3,8 Erythronio-Carpinion 3,4 3,7 3,6 Fagetalia sylvaticae 13 20 18 Quercetalia roboris 5,1 7,9 7 Querco-Fagetea 10 16| 14 Vaccinio-Piceetea 1,7 0,5 0,9 Rhamno-Prunetea 9 4,9 6,2 Trifolio-Geranietea 2,8 2,9 2,9 Festuco-Brometea 1,7 0,5 0,9 Molinio-Arrhenatheretea 1,7 0,7 1 Druge vrste (Other species) 2,8 1,5 1,9 Mahovi (Mosses) 5,1 8,6 7,6 Skupaj (Total) 100 100 100 265 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Preglednica 3: Dodatna nahajališča bukve v jugozahodnem delu Slovenske Istra Table 3: Additional localities of Fagus sylvatica in southwestern part of Slovenian Istria Oddelek / Comtpartment Število dreves/ Number of trees (cm) h (m) Nahajali-šče/Loca-lity Lega / Aspect Nadmorska višina / Altitude in m GK Y (D-48) GK X (D-48) 43 >10 50 26 Mrtvec NE 170 403132 5036509 39a <10 30 20 Cerje E 116 403776 5038111 46a <10 37 16 Pihavec NE 241 400145 5038556 13a <10 54 25 Brežine NE 256 399440 5038709 14b 1 33 18 Bajenca NW 68 397875 5038450 Kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti smo pretvorili v ordinalne vrednosti od 1 do 9 (van der Maarel, 1979). Numerične primerjave smo opravili s programom SYN-TAX 2000 (Podani, 2001). Popise smo uredili v analitsko preglednico na podlagi hierarhične klasifikacije. Upoštevali smo rezultate metode kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj "(Unweighted) average linkage" - UPGMA, kjer smo uporabljali Wishartov koeficient podobnosti (similarity ratio). Fitocenološke skupine (= skupine diagnostičnih vrst) smo ob upoštevanju številnih avtorjev oblikovali po lastnih merilih. Nomenklaturni viri za imena praprotnic in semenk so Martinčič s sod. (2007), za imena mahov Martinčič (2003, 2011) in za imena sintaksonov Šilc in Čarni (2012), razen za ime razreda Querco-Fagetea Braun-Blanquet et Vlieger in Vlieger 1937. 2.1 Ekološka oznaka raziskovanega območja Prevladujoča geološka podlaga v raziskovanem delu Slovenske Istre je eocenski fliš (Buser, 2009). Tla so srednje globoka, v glavnem evtrična. Podnebje, kjer uspevajo ti sestoji, Ogrin (1996, 1998) uvršča v obalno submediteransko podnebje ali v podnebje oljke, za katerega je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca več kot 4 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca več kot 22 °C, in povprečna množina padavin od 1000 mm do 1200 mm. Površje je razgibano, razrezano s potoki. Bukova drevesa, skupine ali sestoji so se ohranili le na osojnih pobočjih. 3 REZULTATI 3 results 3.1 Oznaka rastišč bukve v jugozahodnem delu Slovenske Istre Prevladujoča gozdna vegetacija v jugozahodnem delu Slovenske Istre po vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije (Čarni s sod., 2002) je hrastov gozd iz asociacije Molinio litoralis-Quercetum pubescentis, po enaki karti, ki so jo izdelali na Gozdarskem inštitutu Slovenije (Košir s sod., 2003) pa sestoji asociacij Orno-Quercetum petraeae-pubescentis (= Seslerio autumnalis-Ostryetum) in (na manjši površini) Hacquetio-Carpinetum var. Ruscus aculeatus (= Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli). Po novejši tipologiji (Kutnar s sod., 2012) bi takšne gozdove uvrstili v gozdna rastiščna tipa primorsko hrastovje na flišu in kislejši jerovici in primorsko belogabrovje in gradnovje. Dejanska podoba gozdne vegetacije v tem delu Istre je zelo raznolika in pri našem terenskem delu smo pregledane gozdne sestoje uvrščali v asociacije Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis, Querco-Carpinetum orientalis, Rusco aculeati-Quercetum cerris nom. prov., Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli in Seslerio autumnalis-Fagetum. Bukova drevesa ali bukove skupine smo našli izključno na osojnih, severnih, severovzhodnih in severozahodnih legah, na nadmorski višini od 68 m do 256 m (slika 2). Pobočja so zmerno strma do strma (15° do 25°), geološka podlaga je fliš, ponekod laporovec in zelo redko je v podlagi tudi primes apnenca. Tla so rjava, evtrična. Vrstna sestava drevesne plasti je 266 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Slika 2: Nahajališča bukve v jugozahodem delu Slovenske Istre po podatkih Z. Sadarja (M: 1: 90.000) Figure 2: Localities of Fagus sylvatica in the southwestern part of Slovenian Istria (according to the data of Z. Sadar) - in scale 1: 90.000) pisana. V njej prevladuje včasih bukev, če pa je ta primešana le posamično, puhasti hrast (Quercus pubescens). Pogoste vrste drevesne plasti so tudi graden (Quercus petraea), cer (Quercus cerris), domači kostanj (Castanea sativa), mali jesen (Fraxinus ornus), črni gaber (Ostrya carpinifolia), brek (Sorbus torminalis), ponekod tudi beli gaber (Carpinus betulus) in skorš (Sorbus domestica), zelo redko poljski javor (Acer campestre), poljski brest (Ulmus minor) in kraški gaber (Carpinus orientalis). V drevesno plast se pogosto ovija bršljan (Hedera helix). V njej je zelo redka tudi robinija (Robinia pseudoacacia), kar kaže, da so to večinoma odmaknjena pobočja, kjer vsaj v zadnjem času ni bilo večjih človekovih posegov. Pogoste vrste grmovne plasti so kovačnik (Lonicera caprifolium), navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata, C. monogyna), svib (Cornus sanguinea) in navadni brin (Juniperus communis), prav tako nekatere značilnice submediteranskih hrastovih gozdov: bodeča lobodika (Ruscus aculeatus), ostrolistni beluš (Asparagus acutifolius) in ruj (Cotinus coggygria). Na nekaterih krajih rasteta tudi subatlantska bodika (Ilex aquifolium) in mediteranski rdečeplodni brin (Juniperus oxycedrus). 3.1 Fitocenološka oznaka sestojev z bukvijo v jugozahodnem delu Slovenske Istre Skupno smo naredili deset popisov in jih uredili v preglednico 1, dodatna nahajališča, ki jih za zdaj še nismo popisali, pa so v preglednici 3. Na podlagi floristične podobnosti in sestave drevesne plasti jih združujemo v dve skupini. V manjši (trije popisi) so sestoji, kjer v drevesni plasti prevladuje puhasti 267 GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč 268 Slika 3: Naravna bukev, ki je v Sloveniji najbližje morju - pod vzpetino Lucan pri Strunjnu.Foto: I. Dakskobler in Z. Sadar Figure 3: Natural beech, which is in Slovenia the closest to the sea - under a hill Lucan near Strunjan. Photo: I. Dakskobler and Z. Sadar GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč hrast (Quercus pubescens), bukev je primešana le posamično. Te sestoje uvrščamo v flišne oblike asociacije Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis, v katerih sta ponekod pogosta cer (subasociacija -quercetosum cerris Zupančič 1999) ali domači kostanj (subasociacija -castaneetosum Zupančič 1999 ) - Zupančič (1999). Popise z dominantno bukvijo v glavnem uvrščamo v asociacijo Seslerio autumnalis-Fagetum, najbolj toploljubno obliko, kjer je bukvi v drevesni plasti enakovreden puhasti hrast pa v njeno provizorno subasociacijo -quer-cetosum pubescentis. Predvsem ob potoku Piševec smo našli in popisali tudi mezofilno obliko, kjer je v drevesni plasti pogost beli gaber (Carpinus betulus), v zeliščni plasti pa tudi značilne vrste bolj vlagoljubnih bukovih gozdov kot so Lilium martagon, Galeobdolon montanum, Arum maculatum, Galanthus nivalis in Allium ursinum. Začasno te sestoje vrednotimo kot subasociacijo -carpine-tosum betuli, kažejo pa na precejšnjo podobnost s sestoji asociacije Ornithogalo-Fagetum, ki smo jih maja 2015 popisali pod Bržanko, pri Borštu nekoliko bolj v notranjosti Istre. Analiza vrstne sestave v popisanih sestojih (preglednica 2) pokaže nekaj razlik med hra-stovjem in bukovjem, predvsem v deležu značil-nic redov Quercetalia pubescenti-petraeae (ta je večji v sestojih asociacije Aristolochio-Quercetum pubescentis) in Fagetalia sylvaticae (vrste tega reda imajo večji delež v bukovih sestojih). Po deležu v obeh primerih prevladujejo vrste reda Querce-talia pubescenti-petraeae, kar kaže, da bukev kot drevo in njena združba v tem delu Slovenske Istre dejansko uspeva na robu svojega areala. Da pa so to nedvomno njena naravna nahajališča, potrjujejo tudi njene spremljevalne vrste, zna-čilnice bukovih gozdov, kot so že naštete in tudi druge, na primer Galium laevigatum, Euphorbia amygdaloides, Symphytum tuberosum, Lathyrus vernus, Cyclamen purpurascens, Viola reichenba-chiana in Carex sylvatica. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 discussion and conclusions Nekdanja podoba naravne vegetacije v slovenskem delu Istre in na sosednjem Krasu je bila bistveno drugačna od današnje, kar potrjujejo tudi raziskave palinologov (Culiberg, 1995, Šercelj, 1996). Pod-GozdV 73 (2015) 5-6 nebne razmere po koncu ledenih dob in vse do zdaj v tej pokrajini kljub razmeroma toplemu podnebju še omogočajo uspevanje bukvi. Sklepamo, da so njeni sestoji, preden je človek korenito posegel v gozdno rastje, prevladovali tudi marsikje na Krasu in v Istri, še posebej v zavetrnih legah s hladnejšim krajevnim podnebjem in na globokih tleh. Na Krasu so to severna pobočja, vrtače in doline, v slovenskem delu Istre, kjer prevladuje fliš, pa predvsem osojna pobočja ozkih dolin. Posamezna bukova drevesa, skupine ali manjši sestoji, ki so se ohranili v jugozahodnem delu Slovenske Istre so ostanki nekoč gotovo bolj sklenjenih bukovih sestojev. Domnevamo, da so bila v ozkih dolinah valovitega flišnega gričevja mogoča tudi ledenodobna zatočišča (mikrorefugiji) bukve - primerjaj Brus (2010). Gozdarji moramo biti pozorni na ta posamična bukova drevesa in bukove skupine in jih pri gospodarjenju z gozdom v Slovenski Istri ohranjati tako, da z gozdnogojitvenimi posegi ne povzročamo korenitih sprememb v sestojni zgradbi in mikroklimi. 5 SUMMARY 5 povzetek In the southwestern part of Slovenian Istria, at the elevation of 68 to 256 m, we identified 15 localities with forest stands that comprise beech. They are mainly located on shady slopes on flysch and eutric brown soils. Beech was found the closest to the sea under a hill Lucan near Strunjan and at the lowest elevation (at around 70 m a.s.l.) in Draga under Krkavče and in Bajenca under Nova vas above Dragonja. We conducted a phytosociological study of some of the localities and classified the inventoried stands mainly into two associations, Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis and Seslerio autumnalis-Fagetum. The researched stands are dominated by character species of thermophilous oak forests from the order Quercetalia pubescenti-petraeae, character species of beech forests from the order Fagetalia sylvaticae and character species of oak and beech forests from the class Querco-Fagetea. Significant is the occurrence of character species of beech forests, including Carpinus betulus, Lilium martagon, Galobdolon montanum, Arum maculatum, Galan-thus nivalis, Allium ursinum, Galium laevigatum, 269 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Euphorbia amygdaloides, Symphytum tuberosum, Lathyrus vernus, Cyclamen purpurascens, Viola reichenbachiana and Carex sylvatica. The species composition of the studied stands confirms that beech used to be more common in this part of Istria than it is today and that its sites on shady aspects were located also in the immediate vicinity of the sea. Its ice age refuges (micro-refuges) may also have been located in the narrow valleys of the rolling flysch hills. Foresters should pay attention to these beech trees, be it individual or in groups, and take such forest management measures that will not bring radical changes to the stand composition and affect the microclimate. The forest on the hills located in the immediate proximity of the sea is frequently subject to clearing and we should do what we can to prevent this practice, especially when it could affect beech. 6 ZAHVALA 6 acknowledgement Prispevek je nastal v okviru projektov CRP Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu (V4-1141) in Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura 2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji (V4-1430), ki ju financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Za pomoč in nasvete pri pisanju članka se zahvaljujeva dr. Ladu Kutnarju in prof. dr. Robertu Brusu. Sliko 2 je za tisk pripravil Iztok Sajko. Angleški prevod izvlečka in povzetka je pripravila Andreja Šalamon Verbič. 7 VIRI 7 references Braun-Blanquet J., 1964. Pflanzensoziologie. 3. Auflage. Grundzuge der Vegetations Kunde, Springer Verlag, Wien, New York, 865 str. Brus, R., 2010. Growing evidence for the existence of glacial refugia of European beech (Fagus sylvatica L.) in the south-eastern Alps and north-western Dinaric Alps. Periodicum biologorum, 112, 3: 239-246. Buser, S., 2009. Geološka karta Slovenije 1: 250.000. Geological map of Slovenia 1.250,000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. 270 Culiberg, M., 1995. Dezertifikacija in reforestacija slovenskega Krasa. Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in enolitika v Sloveniji (Ljubljana), 22 (1994): 201-217. Čarni, A., Marinček, L., Seliškar, A., Zupančič, M., 2002. Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije 1. 400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU. Dakskobler, I., 1996. Združba Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 v Koprskem gričevju. Annales, Ser. hist. nat., 9: 181-200. Dakskobler, I., 1997. Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 38, 8: 165-255. Dakskobler, I., 2006. Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales, Ser. hist. nat. (Koper), 16, 1: 57-76. Dakskobler, I., 2012. Pregled bukovih rastišč v Sloveniji. V: Bončina, A. (ur.): Bukovi gozdovi v Sloveniji. Ekologija in gospodarjenje. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 59-73. Dakskobler, I., 2013. Phytosociological characteristics of beech forests in the colline belt of the sub-Mediterranean region of Slovenia. Hrvatska misao (Sarajevo), 17 (1) / 13 (61) nova serija sv. 46: 173-189. Košir, Ž., Zorn-Pogorelc, M., Kalan, J., Marinček, L., Smole, I., Čampa, L., Šolar, M., Anko, B., Accetto, M., Robič, D., Toman, V., Žgajnar, L., Torelli, N., Tavčar, I., Kutnar, L., Kralj, A., 2003: Gozdnovegetacijska karta Slovenije, M 1:100.000. Gozdarski inštitut Slovenije. Kutnar, L., Veselič, Ž., Dakskobler, I., Robič, D., 2012. Tipologija gozdnih rastišč Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe usmerjanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik, 70, 4: 195-214. Maarel van der, E., 1979. Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio, 39, 2: 97-114. Martinčič, A., 2003. Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana), 2, 1: 91-166. Martinčič, A., 2011. Seznam jetrenjakov (Marchanthio-phyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Scopolia (Ljubljana), 72: 1-38. Martinčič, A., Wraber, T. Jogan, N. Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B., 2007. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 str. Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik (Ljubljana), 68: 39-56. GozdV 73 (2015) 5-6 Sadar, Z., Dakskobler, I.: Bukev (Fagussylvatica) v jugozahodnem delu Slovenske Istre - nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč Ogrin, D., 1998. Podnebje. V: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 110-111. Podani, J., 2001. SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest, 53 str. Seliškar, T., Vreš, B., Seliškar, A., 2003. FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Šercelj, A., 1996. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede, Dela (Opera) 35, 1-142. Šilc, U., Čarni, A., 2012. Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Wraber, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio,17: 176-199. Zupančič, M., 1999. Novosti o gozdno-grmiščni vegetaciji slovenskega submediterana. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 40, 8: 195-313. 271 GozdV 73 (2015) 5-6 Strokovna razprava GDK 383.9(045)=163.6 Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic Analysis of Diverse Approaches in Execution of Forest Traffic Roads Digitalization Luka REBOLJ1, Jurij BEGUŠ2 Izvleček: Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic. Gozdarski vestnik, 73/2015, št. 5-6. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 5. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Kakovostni podatki so temelj pri načrtovanju delovnih procesov. Z razvojem tehnologij zajema podatkov se kakovost le-teh praviloma povečuje, saj omogočajo pridobivanje natančnih informacij površja, tudi gozdnega, v sklopu katerega je mogoče pridobiti dokaj natančne informacije o gozdnih prometnicah. Natančen zajem podatkov o gozdnih prometnicah je pomemben pri gozdnogospodarskem načrtovanju in samem izvajanju načrtovanih ukrepov. V prispevku analiziramo porabo časa in natančnost zajema podatkov gozdnih prometnic pri različnih vrstah daljinsko pridobljenih podatkov in različnih metodah zajema podatkov s ciljem odgovoriti na vprašanje, kateri način je najugodnejši. V članku je prikazana primerjava zajema podatkov z GPS-snemanji na terenu in zajema prek podatkov LiDAR. Analiza je potekala na pilotnem območju Begunjščica, ki je v osrednjem delu Karavank, za katerega so na voljo kakovostni podatki LiDAR, pokazala pa je na dejstvo, da sta natančnost in poraba časa pri podatkih LiDAR ugodnejša. Ključne besede: gozdne prometnice, gozdne ceste, gozdne vlake, poraba časa, digitalizacija, LiDAR Abstract: Rebolj, L., Beguš, J.: Analysis of Diverse Approaches in Execution of Forest Traffic Roads Digitalization. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 73/2015, vol. 5-6. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 5. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Quality data represent the basis for planning work processes. As a rule, quality of data improves with the development of data acquisition technologies, since they enable acquisition of accurate information on surface, also forested one, in whose framework fairly accurate information on forest traffic roads can be acquired. Accurate acquisition of data on forest traffic roads is important both in forest management planning and in carrying out of the planned activities. In this article we analyze time consumption and accuracy of acquisition of data on forest traffic roads from diverse sorts of remotely acquired data and diverse data acquisition methods, our goal being to determine the most favorable method. The article presents the comparison of data acquisition using GPS recordings in the field and acquisition using LiDAR data. The analysis took place in the Begunjščica pilot area, situated in the central part of Karavanks Mountain Range for which quality LiDAR data are available, showing the fact that accuracy and time consumption are more favorable when using LiDAR data. Key words: forest traffic roads, forest roads, forest skidding trails, time consumption, digitalization, LiDAR 1 UVOD V konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi ima odprtost gozdov pomembno mesto. Dosegamo jo z dovolj gostim omrežjem gozdnih prometnic, med katerimi so gozdne ceste glavni skelet. Tako kot na drugih področjih gospodarjenja z gozdovi si tudi gospodarjenja z gozdnimi prometnicami ne moremo zamisliti brez ustreznih podatkov, ki omogočajo racionalnejše in optimalnejše delo. Pregled nad vsemi temi podatki imamo lahko le s primerno oblikovanim informacijskim sistemom, ki omogoča učinkovito načrtovanje primerne odprtosti gozdov, ugotavljanje ekonomičnosti in primernosti gradenj gozdnih prometnic, pri čemer je poudarek predvsem na njihovi prostorski, ekološki in ekonomski sprejemljivosti ter načrtovanje gozdne proizvodnje. Položaj gozdnih prometnic služi tudi kot temeljni skelet, na 1 L. R., dipl. inž. gozd., Ulica Viktorja Kejžarja 31, 4270 Jesenice 2 spec. Jurij Beguš univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 272 GozdV 73 (2015) 5-6 Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic katerega se vežejo drugi gozdarski podatki, zato je pomembna točnost zajema grafičnih podatkov. Pri tem v gozdarstvu že dolgo učinkovito koristimo prednosti daljinskega zajema podatkov, s pomočjo katerega hitro in relativno natančno pridobimo grafične zarise gozdnih prometnic. Natančnost zbranih podatkov se izboljšuje z vsako tehnološko novostjo na področju daljinskega zajema podatkov, načeloma pa se poveča tudi hitrost njihovega zajema. Govorimo o laserskem daljinskem zajemu podatkov ali na kratko LiDAR (Light Detection And Ranging). Prav s to tehnologijo računamo na večjo natančnost grafičnih podatkov, predvsem podatkov o gozdnih vlakah, ter na enostavnejši in hitrejši zajem. Poleg vseh prednosti, ki jih nudi zajem podatkov LiDAR, nas je zanimala tudi praktična izkušnja, kaj tak zajem pomeni za samo natančnost grafičnih podatkov, predvsem pa prihranek časa pri njihovem zajemu. Dejstvo je, da moramo predvsem pri digitalizaciji/zajemu gozdnih vlak še veliko postoriti, saj je po nekaterih ocenah v Sloveniji trenutno okoli 110.000 km gozdnih vlak, ki jih je tako kot gozdne ceste treba vključiti v enotno evidenco gozdnih vlak, kar določata zakonodaja (Pravilnik o gozdnih prometnicah) ter računsko sodišče v svojih ukrepih. Evidenca gozdnih cest je v veliki meri izdelana, saj v Sloveniji že obstaja enotna informacijska plast gozdnih cest za celotno državo. Od novih tehnologij zajema podatkov si v primeru gozdnih cest obetamo predvsem večjo natančnost zajema podatkov. Prispevek primerjalno analizira porabo časa in natančnost zajema med uveljavljenimi metodami ter novo metodo. Analiza je bila opravljena za pilotno območje imenovano Begunjščica, na katerem je bil opravljen daljinski zajem prostorskih podatkov na podlagi tehnologije LiDAR. 2 PILOTNO OBMOČJE BEGUNJŠČICA Pilotno območje Begunjščica leži v severnem delu Gorenjske, na območju Karavank, enem najdaljših gorskih grebenov v Evropi. Karavanke, ki se razprostirajo na relativno visoki nadmorski višini (njen najvišji vrh doseže 2236 m.n.v.), so tipična gorata pokrajina, bogata z gorskimi GozdV 73 (2015) 5-6 ostenji, grebeni in vrhovi, ki prek strmih, tudi prepadnih sten padajo proti dolinam. Grape in soteske, vrezane v gorska pobočja, se zaključijo z ozkimi dolinami, po katerih se proti nižje ležečim predelom stekajo hudourne vode iz gorskega sveta. Prevladuje alpsko podnebje z izrazitimi temperaturnimi skrajnostmi. Letna količina padavin se giblje od 1700 do 2500 mm, povprečna izmerjena letna temperatura pa je od 4 do 6 °C. V pomladnih in jesenskih mesecih se pojavlja močan veter, imenovan Karavanški fen, ki povzroča vetrolome v vseh razvojnih stopnjah gozdov. Karavanke so biotsko izjemno raznovrstno območje. Tod so številna območja Nature 2000 ter mnoga manjša zavarovana območja in naravne vrednote, ki so zanimive z vidika prostočasnih aktivnosti in tudi razvoja turizma, predvsem zaradi bližine urbanih in turističnih središč. Pilotno območje je dobilo ime po istoimenskem gorskem grebenu, pod katerim je območje. Razprostira na površini 992 hektarjev, na nadmorski višini od 700 do 1400 metrov. Obsega dolino Završnice, ki poteka od zahoda proti severovzhodu, ter dolino Drage v smeri od juga proti severu. Pilotno območje je bilo posneto s tehnologijo LiDAR v letu 2007, v naslednjem letu pa je bil pripravljen gozdnogospodarski načrt za desetletje 2009-2018, ki vključuje tudi pilotno območje. Tako smo dobili osnovo za primerjavo med trenutno uporabljenimi ter novimi tehnologijami in metodologijami gozdnogospodarskega načrtovanja. 3 NAMEN Gozdne prometnice so bile v prvi fazi digitalizirane iz temeljnih topografskih kart (v merilu 1 : 5000), kjer je bila večina gozdnih cest že vrisanih. Na enak način so bile digitalizirane tudi gozdne vlake, ki pa so bile vrisane na karte z negeodetsko natančnostjo. Dandanes gozdne ceste oziroma položaj obstoječe digitalne črte gozdnih cest posodabljamo na podlagi digitalnih ortofoto posnetkov, medtem ko nove gozdne ceste posnamemo na podlagi načrta gozdne ceste. Pomagamo si tudi z GPS-napravo, dobljene podatke pa obdelamo v primerni GIS--programski opremi. Nove in obstoječe gozdne 273 Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic položaja pri digitalizaciji gozdnih vlak s pomočjo ročnega GPS-sprejemnika. Poleg tega metoda predvideva: - da uporabnik dobro pozna primerno GIS--programsko opremo, - da so bili temeljni podatki LiDAR (.LAS format) že pridobljeni in obdelani - interpretacija terenskih točk z X, Y, in Z koordinato. 4.1 Priprava digitalizacije iz podatkov LiDAR Obdelane temeljne podatke LiDAR moramo pred izvedbo digitalizacije dodatno analizirati. Cilj dodatnih analiz je priprava kart, kjer gozdne prometnice stopijo v ospredje in so jasno vidne. Za izdelavo take vrste kart so potrebni trije koraki. 1) Izdelava karte terena z metodo Spline (ESRI, ArcGIS 9) na podlagi točk z X, Y, in Z koordinatami, ki so bile izpeljane iz temeljnih podatkov LiDAR. 2) Izdelava karte naklonov - rastrska karta, kjer vsak kvadrat s stranico 0,5 m vsebuje vrednost GozdV 73 (2015) 5-6 274 Slika 1: Lokacija pilotnega območja Begunjščica Figure 1: Location of the Begunjščica pilot area vlake digitaliziramo na enak način kot nove gozdne ceste. Z razvoj em in napredkom tehnologij e LiDAR, j e mogoče natančneje določiti položaj digitaliziranih gozdnih prometnic. V primeru testnega območja Begunjščice osnovni podatki LiDAR omogočajo pregled terenskih značilnosti v ločljivosti 0,5 metra. Na tako podrobno izrisanim grafičnem prikazu terena so gozde prometnice razločno vidne. Namen prispevka je prikazati primerjalne analize porabe časa in natančnosti položaja digitaliziranih gozdnih prometnic med tradicionalnimi, uveljavljenimi metodami in novimi metodami, ki temeljijo na uporabi podatkov LiDAR. 4 METODE DELA Metoda dela vključuje pripravo podatkov LiDAR na način, da se lahko izvede digitalizacija gozdnih prometnic in izračun porabe časa digitalizacije gozdnih prometnic po uveljavljenih metodah, na podlagi študije porabe časa in natančnosti Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic Slika 2: 3D digitalni model reliefa z jasno vidnim potekom gozdne ceste (rumena črta) in gozdne vlake (modra črta) Figure 2: 3D digital model of the relief with clearly visible course of forest road (yellow line) and forest skidding trail (blue line) povprečnega naklona terena na svoji površini. Karta se izdela na podlagi karte terena. 3) Izdelava tematske karte iz karte naklonov, kjer območja z nižjimi stopnjami naklonov postanejo vidnejša. Porabo časa pri digitalizaciji gozdnih prometnic iz podatkov LiDAR sestavljajo: (i) osnovni čas - čas ki je potreben za zajem črte prometnice, (ii) 10 % osnovnega časa za pripravo dela in (iii) dodatnih 30 % časa za vnos atributnih podatkov o zajeti prometnici (Preglednici 5 in 6). 5 REZULTATI 5.1 Podatki o porabi časa za digitalizacijo gozdnih prometnic po uveljavljenih metodah Poraba časa po uveljavljenih metodah je bila ugotovljena na podlagi analize, izvedene s strani ZGS, Območne enote Bled iz leta 2008, katere GozdV 73 (2015) 5-6 namen je bila študija porabe časa in natančnosti položaja pri digitalizaciji gozdnih vlak s pomočjo ročnega GPS-sprejemnika (Šemrl, 2008). Študija je pokazala, da lahko v enem delovnem dnevu posnamemo in digitaliziramo 6 km gozdnih vlak na relativno ravnih terenih ter 4,5 km gozdnih vlak na relativno strmih. Ker je pilotno območje Begunjščica v gorati pokrajini, smo privzeli nižjo vrednost porabe časa. Glavna vrednost za izračun porabe časa pri digitalizaciji gozdnih prometnic je povprečna hitrost hoje, ki po gozdni vlaki znaša 1,8 km/h. Za izračun porabe časa pri digitaliziranju gozdnih cest smo uporabili teoretično hitrost hoje, ki znaša 5 km/h (Wikipedia, 2001). Ta hitrost je bila zmanjšana za 1 km/h (Preglednica 1) zaradi naklona gozdne ceste in stalnega spremljanja signala ročnega GPS-sprejemnika. V sklopu omenjene analize je bilo ugotovljeno tudi, da je dejanski čas terenskega snemanja prometnic, v povprečju, pet ur na delovni dan, 275 Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic Preglednica 1: Podatki za izdelavo primerjalne analize digitalizacije prometnic Gozdna cesta Gozdna vlaka Povprečna hitrost hoje 4,0 km/h 1,8 km/h Čas terenskega snemanja 5 h/delovni dan 5 h/delovni dan Digitalizirana dolžina gozdne 10 km/delovni dan (7,5 h) 4,5 km/delovni dan (7,5 h) prometnice 45 min/km 100 min/km preostale tri ure se porabijo za pripravo dela, prevoz in digitalizacijo. Ugotovljeno je bilo tudi, da je treba za natančnejše določanje položaja prometnic izbrano prometnico prehoditi dvakrat, s čimer dobimo ti. povprečni izris poti (ang.: track). 5.2 Poraba časa pri digitalizaciji gozdnih prometnic na podlagi podatkov LiDAR Tematska karta naklonov načeloma jasno razkrije večino gozdnih cest in vlak na območjih, kjer prevladujejo strmi tereni. Kjer določeni deli gozdnih cest niso jasno razločni, so 3D-digitalni model reliefa, digitalni ortofoto posnetek in predhodno digitalizirane črte gozdnih prometnic v veliko pomoč. Ta ugotovitev je še izrazitejša pri digitalizaciji gozdnih vlak, kjer okoli 30 % gozdnih vlak ali njihovih delov ni jasno vidnih na tematski karti naklonov. Ko govorimo o porabi časa pri zajemu grafičnih podatkov, ima pomembno vlogo konfiguracija računalniške opreme (Preglednici 2 in 3) pri izdelavi tematske karte terenskih naklonov. Pri tem ne smemo pozabiti na znanje, izkušnje, spretnost in natančnost dela tistega, ki praktično dela pri zajemu podatkov. Preglednica 2: Konfiguracija računalniške opreme ob izvedeni analizi Komponenta Lastnost Operacijski sistem Microsoft Windows XP, Service pack 3 Procesor Intel Pentium D CPU 3,40GHz RAM 2,00 Gb Grfična kartica NVIDIA GeForce 7300 GS (512 Mb) Trdi disk 280 GB Preglednica 3: Lastnosti GlS-programske opreme Specifikacija Lastnost Izdajatelj ESRI ArcGIS 9 Verzija 9.1.0.722 Leto izdaje 2005 Z uporabo ustrezne računalniške konfiguracije (ti. grafična postaja) in novejšo programsko opremo bi bil čas izdelave tematske karte mnogo krajši. Pri uporabi obstoječe opreme pa smo za izdelavo tematske karte za celotno pilotno območje potrebovali skoraj trinajst ur, kar je razvidno iz Preglednice 4. Preglednica 4: Poraba časa za izdelavo tematske karte Površina pilotnega območja Begunjščica 992 ha Poraba časa 5 min / 6,5 ha (0,77 min/ha) Skupni čas 763,84 min (12,73 h) Povprečna poraba časa pri digitalizaciji gozdnih cest na testnem območju Begunjščica, kjer smo digitalizirali nekaj več kot 16 km gozdnih cest, je pet minut na digitaliziran kilometer, kot je prikazano v Preglednici 5. Pomembno je omeniti, da oseba, ki je opravila digitalizacijo, dobro pozna terenske razmere in položaj gozdnih cest na testnem območju. Kot smo že ugotovili, je nekatere gozdne vlake ali dele gozdnih vlak težko locirati, zato poraba časa pri digitalizaciji gozdnih vlak od primera do primera zelo niha, kar je razvidno v Preglednici 6. Večina težav se pojavi v primerih, ko trasa gozdne vlake poteka: a) pravokotno na padnico terena, b) poleg hudournika, c) po dnu ozkih dolin ali jarkov, d) po vrhovih grebenov. 276 GozdV 73 (2015) 5-6 276 Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic Preglednica 5: Poraba časa (primeri) pri digitalizaciji gozdnih cest na podlagi podatkov LiDAR Izris [min] Priprava dela (+10%) Vnos atributnih podatkov (+30%) Skupni čas [min] Dolžina objekta [km] Poraba časa [min/km] 5,00 0,50 1,65 7,15 1,634 4,38 4,58 0,46 1,51 6,55 1,279 4,01 6,25 0,63 2,06 8,94 2,072 5,47 AVG 5 Preglednica 6: Poraba časa (primeri) pri digitalizaciji gozdnih vlak na podlagi podatkov LiDAR Izris [min] Priprava dela (+10%) Vnos atributiv-nih podatkov (+30%) Skupni čas [min] Dolžina objekta [km] Poraba časa [min/ km] 10,42 1,04 3,44 14,90 1,201 12,40 12,50 1,25 4,13 17,88 1,170 15,28 23,25 2,33 7,67 33,25 0,480 69,27 14,92 1,49 4,92 21,33 1,052 20,28 7,25 0,73 2,39 10,37 0,224 46,28 AVG 33 Izmerjena povprečna poraba časa pri digitalizaciji gozdnih vlak je bila 33 minut na digitaliziran kilometer. 5.3 Poraba časa in natančnost položaja digitaliziranih črt gozdnih prometnic v primerjavi z uveljavljenimi metodami Analiza kaže, da je poraba časa skoraj dvakrat manjša, kadar digitalizacija gozdnih prometnic poteka na podlagi podatkov LiDAR, v primerjavi z dosedanjimi metodami (Preglednici 7 in 8). Razlika med porabo časa bi bila lahko še večja, če bi bila uporabljena računalniška oprema zmogljivejše konfiguracije, saj izdelava tematske karte porabi kar 46 odstotkov celotnega časa digitalizacije. Pri obeh uporabljenih metodah je za digitalizacijo gozdnih vlak potrebno več časa. Vseeno digitalizacija gozdnih vlak, izpeljana na podlagi podatkov LiDAR, poteka trikrat hitreje, digitalizacija gozdnih cest pa kar devetkrat hitreje kot z uveljavljenimi metodami. Poleg hitrejše digitalizacije gozdnih prometni, je tudi njihova lokacija natančneje izrisana (slika 3). Posledično so dolžine teh linij daljše od trenutno veljavnih uradnih podatkov o dolžinah gozdnih prometnic (Preglednica 9). Razlika v dolžini se pojavlja predvsem zaradi napake ročnega GPS-sprejemnika, ki znaša ±5 metrov in je posledica slabšega signala, konfiguracije terena, konstelacije satelitov ter tudi same nenatančnost naprave. Zato sprejemnik ne zmore natančneje posneti ostrih ovinkov (kot so serpentine) na gozdnih prometnicah. Preglednica 7: Poraba časa pri digitalizaciji gozdnih prometnic na podlagi ustaljenih metod Operacija Čas/enota Enota Skupni čas [min] Deleži časa [%] Izdelava tematske karte naklonov 0 min/ha 992 ha 0,00 0 Digitalizacija gozdnih cest 45 min/km 16,294 km 733,23 23 Digitalizacija gozdnih vlak 100 min/km 24,861 km 2486,10 77 Skupaj 3219,33 (53,7 h) 100,00 GozdV 73 (2015) 5-6 277 Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic Preglednica 8: Poraba časa pri digitalizaciji gozdnih prometnic na podlagi podatkov LiDAR Operacija Čas/enota Enota Skupni čas [min] Deleži časa [%] Izdelava tematske karte naklonov 0,77 min/ha 992 ha 763,84 46 Digitalizacija gozdnih cest 5 min/km 16,294 km 81,47 5 Digitalizacija gozdnih vlak 33 min/km 24,861 km 820,41 49 Skupaj 1665,72 (27,8 h) 100,00 Preglednica 9: Primerjava dolžin gozdnih prometnic Gozdna prometnica LiDAR Uradna baza ZGS Razlika Razlika [km] [km] [m] [%] Gozdna cesta 16,294 16,088 206 1,26 Gozdna vlaka 24,861 24,713 148 0,60 Slika 3: Primerjava med položajema digitalizirane črte gozdne ceste, pridobljene iz uradne podatkovne baze (rumena črta) in pridobljene na podlagi podatkov LiDAR (bela črta). Podlaga je tematska karta naklonov (rdeča barva predstavlja nizke naklone, zelena barva visoke naklone) z ločljivostjo 0,5 metra. (Kartografija: Luka Rebolj). Figure 3: Comparison between the positions of the digitalized line of forest road, acquired from the official data basis (yellow line) and acquired on the basis of LiDAR data (white line). The base is thematic slope map (red color represents low slopes, green color high slopes) with resolution of 0.5 meter. (Cartography: Luka Rebolj) 6 ZAKLJUČKI Analiza različnih načinov zajema podatkov kaže, da je digitalizacija gozdnih prometnic na podlagi podatkov LiDAR izvedena hitreje in posledično z manjšimi stroški kot z doslej uveljavljenimi metodami. Digitalizirane linije gozdnih prometnic so tudi natančneje določene. Natančnost položaja gozdne prometnice zelo vpliva na načrtovanje gospodarjenja z gozdovi, predvsem pa je natančna slika gozdnih cest in gozdnih vlak trdna podlaga, na katero se nave- GozdV 73 (2015) 5-6 94 Rebolj, L., Beguš, J.: Analiza različnih pristopov pri izvedbi digitalizacije gozdnih prometnic zujejo preostali podatki o gozdu in gozdnem prostoru. Kot smo navedli že v poglavju o metodah dela, opravljena analiza ne vključuje stroška ter porabe časa pri pridobivanju in obdelavi osnovnih podatkov LiDAR, ker Geodetska uprava Republike Slovenij e v bližnji prihodnosti načrtuj e nacionalno snemanje površja s tehnologijo LiDAR. Zato je osnova za izračun stroškov pri digitalizaciji gozdnih prometnic iz podatkov LiDAR lahko podatek o porabi časa, predstavljenega v tem prispevku. Natančnost položaja gozdnih cest v uradni podatkovni bazi ZGS je razmeroma dobra, ko govorimo o obstoječih metodah gozdnogospodarskega načrtovanja. Ko pa bo tehnologija LiDAR postala temelj gozdnogospodarskemu načrtovanju tudi v praksi, bo natančnost položajev gozdnih cest, pridobljena na podlagi doslej uveljavljenih metod, nezadostna. To še bolj velja za gozdne vlake, kjer natančnost položaja gozdne vlake v večini primerov zelo vpliva na način gospodarjenja z gozdovi. Z večjo natančnostjo položaja gozdnih prometnic na karti in večjo ločljivostjo terenskih značilnosti bo mogoče natančneje razčleniti delovna polja v sklopu gozdne proizvodnje. Ni daleč tudi čas, ko bodo uporabnikom na voljo aplikacije, ki bodo lahko na podlagi podatkov LiDAR priporočile optimalno vrsto tehnologije za izvedbo del. V teh izračunih bodo gozdne prometnice pomemben vhodni podatek, zato bo njihov natančen položaj na karti še toliko pomembnejši. Vzporedno se že razvijajo računalniški algoritmi, ki bodo avtomatsko določali potek linij gozdnih prometnic. Vendar je treba poudariti, da bo pri tem vedno potrebna tudi presoja terenskega kadra. Vsekakor bo razvoj v tej smeri prispeval k manjši porabi časa pri grafičnem zajemu položaja prometnic v prostoru. 8 ZAHVALA Delo je nastalo v sklopu mednarodnega projekta NewFor - NEW technologies for better mountain FORest timber mobilisation (www.newfor.net), program financiranja Alpine Space. 9 LITERATURA IN VIRI Šemrl, I., 2008. Poročilo o snemanju in digitalizaciji vlak v revirju Žirovnica, Gozdnogospodarske enote Žirovnica. Detajlno poročilo - interni dokument. Bled, Zavod za gozdove Slovenije: 2 strani. ESRI. 2006. ArcGIS 9, Using ArcGIS Desktop. Uporabniški priročnik. Redlands, ESRI: 435 strani. Wikipedia. 2001. Walking: 8 strani. http://en.wikipedia. org/wiki/Walking (April, 2013) Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Bled, za desetletje 2011-2020. 2011 Bled, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Žirovnica in Levi Breg Save, za desetletje 2009- 2018. 2009 Bled, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled. GozdV 73 (2015) 5-6 279 Društvena vesti Program dela in finančni načrt Zveze gozdarskih društev Slovenije v letu 2015 1 POSVETOVANJA IN PRIREDITVE 1.1 Občni zbor ZGDS (marec 2015) Na rednem letnem občnem zboru naj bi delegate seznanili o poslovanju zveze v letu 2014, potrdili in sprejeli program dela in finančni načrt za leto 2015. Na občnem zboru naj bi sprejeli in potrdili tudi spremembe in dopolnitve pravil zveze, ki so v pravila vključena na podlagi predlogov UE Ljubljana. Na podlagi vloge ZGDS za potrditev sprememb in dopolnitev pravil zveze, ki je bila na upravno enoto posredovana v decembru 2014, je UE predlagala še dodatne spremembe in dopolnila, ki naj bi pravila uskladila z zakonom o društvih. 1.2 Soorganizacija prireditev v okviru tedna gozdov (maj 2015) Tako kot vsako leto bo tudi letos Zveza gozdarskih društev Slovenije sodelovala pri organiziranju in sofinanciranju dogodkov v okviru tedna gozdov 2015. 1.3 Organizacija posvetovanja »Gozdarska stroka lahko zardeva od ponosa in sramu« (maj ali september 2015) Minilo je skoraj 20 let odkar gozdarska stroka dela v okvirih, ki jih določajo predpisi, ki opredeljujejo gospodarjenje z gozdovi in izhajajo iz leta 1993. Brez dvoma je čas, da kot stroka naredimo majhno, samokritično bilanco svojega dela. Pohvalimo vsebine, ki so vredne pohvale in tudi grajamo tisto kar je vredno graje. Ob tem pa predlagamo tudi izboljšave. V tem okviru naj bi organizirali samokritično strokovno razpravo o uspehih in stran poteh gozdarskega dela, ki na stroko mečejo dobro in slabo luč in za to naj bi uporabili računalniško komunikacijo. V tem okviru bi bilo vredno proučiti tudi ali je smotrno obnoviti razpravo o gozdarskem kodeksu. Na organiziran način bi bilo potrebno sprožiti diskusijo in jo po koncu opremiti tudi z zaključki. Delo naj bi vodila komisija za izobraževanje. Preizkusili naj bi računalniški medij za organizacijo takega posveta. 1.4 Organizacija posvetovanja "Opremljenost, usposobljenost in konkurenčnost slovenskega gozdarstva za bodočnost''(november 2015) V naslednjem letu bo zaključeno obdobje, ko je bila GG organizacijam z zakonom podeljena koncesija za izvajanje gospodarjenja v državnih gozdovih. Računalo se je, da bo to obdobje prispevalo, da se bo izvajalski del gozdarstva kadrovsko in tehnično opremil za konkurenčno izvajanje del v gozdovih. Na ta način naj bi bil sposoben v tekmi z sosednjimi državami ohraniti pretežni del izvajanja izkoriščanja, gojenja gozdov in varstva gozdov v naših gozdovih. Računalo se je celo, da se bo opremil za izvajanje določenega deleža teh del tudi v zasebnih gozdovih. Posvet naj bi dal odgovor na to kakšna je dejanska slika in kakšne so ambicije in možnosti. 1.5 Sodelovanje pri pripravi sprememb in dopolnitev predpisov o gospodarjenju z gozdovi (april in oktober 2015) Zveza naj bi z organiziranjem javnih razprav (po možnosti v vsakem območju eno) animirala javnost, da bi povedala kaj od gozdov pričakuje in kaj je zanje pripravljena nameniti. Javne razprave naj bi prispevale k temu, da bi bilo tudi jasno katere slovenske posebnosti pri gospodarjenju z gozdovi imajo splošno družbeno podporo. Za uresničevanje ciljev glede razvoja gozdov in gozdarstva naj bi tako prispevali k spremembi in dopolnitvi sistemskih določb, ki bi predstavljale vsebinsko in materialno najbolj logično, sprejemljivo, dolgoročno naravnano smer razvoja sistema gospodarjenja z gozdovi. Javne razprave naj bi bile tudi priložnost za zagon procesa trajnega razmišljanja in oblikovanja politike gospodarjenja z gozdovi oziroma Nacionalnega gozdnega programa. 1.6 Razčiščevanje strokovnih dilem Na način, ki ga omogoča sodobna tehnologija (računalniki...) bo zveza še naprej spodbujala GozdV 73 (2015) 5-6 280 Društvena vesti razpravo o vsebinskih dilemah, ki so prisotne v gozdarskem strokovnem vsakdanu, pa niso učinkovito razrešene. V obliki E-konference, foruma, se bodo dileme oblikovale in posebna komisija naj bi spodbujala polemiko o njih in njihovem razreševanju. Predstavniki strokovne komisije, ki jo bo imenovala zveza, bodo dileme pomagali razreševati, predvsem pa bo njihova naloga spodbujati polemično razpravo. Naloga komisije bo tudi poiskati rezultanto opravljene polemike in jo stroki tudi predstaviti. To je trajna strokovna naloga, ki se je začela uresničevati že v letu 2012, vendar s premalo odziva. Izvajala pa naj bi jo komisija za izobraževanje pri zvezi. 1.7 Ustanovitev slovenskega foruma za ohranjanje in izboljšavo vodnih virov Ponovno neuresničena je ostala ta točka lanskoletnega programa. Ne smemo je opustiti in dopustiti, da ne bi bila realizirana. To še toliko bolj, ker je bila pobuda podprta tudi na majskem posvetu o vodah v okviru tedna gozdov 2013. Naša obveza se iz lanskega leta prenaša v letošnje. S pomočjo iniciativnega odbora je potrebno pripraviti pravila delovanja foruma in začetek njegovega delovanja. V njem naj bi Slovence animirali za trajno spremljanje in ohranjanje kvalitete ter izboljševanje vodnih virov v Sloveniji. Zgradili naj bi sistem, ki bo trajno, na prostovoljni podlagi opozarjal in spodbujal k vsesplošni skrbi za vodo. V forumu naj bi delovale organizacije civilne družbe in ustanove ter podjetja, ki imajo opraviti z vodo. Odprt bo za vse, ki čutijo, da je potrebno za ohranitev in izboljšavo vodnih virov, pripraviti celotno družbo, da pravi čas naredi prave korake za kvantiteto in kvaliteto vode, za bodočnost Slovenije v pre-skrbljenosti z vodo. V iniciativni odbor naj bi vključili vplivne posameznike in organizacije. Delovanje foruma bo samostojno. Naloga zveze je, da pripelje do njegovega delovanja. 1.8 Priprava razstav v Galeriji - GIS Z letošnjim letom naj bi skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Zavodom za gozdove Slovenije in Oddelkom za gozdove in obnovljive gozdne vire nadaljevali z organizacijo razstav. Tudi ta del aktivnosti naj bi pomagal oblikovati in predstavljati podobo stroke. V letu 2015 naj bi skupaj organizirali 4 razstave. Skupni razstavni odbor naj bi zagotovil izvedbo razstav skladno s programom in finančnim načrtom, ki ga potrdijo vse ustanove, ki sodelujejo pri organizaciji in izvedbi razstav. Vsak od soorganizatorjev bo zagotovil finančno pokritje ene razstave. 2. IZDAJATELJSKA DEJAVNOST 2.1 Izdaja 10. številk Gozdarskega vestnika Kot vsako leto naj bi tudi v letošnjem letu izšlo deset številk gozdarskega vestnika-73 letnik v predvidoma 8 zvezkih. Tudi v letniku 2015 se bodo nadaljevale znanstvene razprave na temo ohranjanja gozdnih habitatnih tipov za saproksilne hrošče, določanjem ohranitvenih stanj kvalifikacijskih habitatnih tipov in vrst z metodo, ki temelji na mehki logiki in ukrepi za zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov in habitatov vrst na podlagi dobrih praks. Več razprav bo namenjenih načrtovanju v gozdarstvu, proučevanju gozdnih rastišč in njihovi proizvodni sposobnosti. Tematska številka GV bo namenjena zbiru vsebin predstavljenih na lanskoletnem novembrskem posvetovanju. Želeli pa bi, da bi dobili več znanstvenih razprav s področja pridobivanja lesa in ekonomike gozdarstva. Kot v preteklih letnikih, bo tudi letnik 2015 prispeval k uvajanju novih znanj in spoznanj v praks. 2.2 Izdaja monografije ''Razvoj rabe gozdov in pridobivanja lesa'' Ta točka programa v lanskem letu ni bila realizirana. Knjiga bo prikazovala odnos do gozda in razvoj tehnologije in organizacije pri pridobivanju lesa. Monografija bo delo dr. Boštjana Koširja in bo brez dvoma prispevala marsikakšen razmislek tudi za obdobj e, ko bo s povečano sečnj o v slovenskih gozdovih, ki jo opredeljuje najnovejša generacija načrtov gozdnogospodarkih območij, lahko povečan prispevek gozdov v bruto družbenem proizvodu. Knjiga bo prikazovala razvoj človeškega odnosa 281 GozdV 73 (2015) 5-6 Društvena vesti do gozda in tehnologije, ki je bila skozi zgodovino uporabljana pri gospodarjenju z gozdovi. (Ker bo avtor dal poudarek celovitemu razvoju na področju izkoriščanja gozdov, je izrazil pomislek, če bo delo lahko pripravljeno za izdajo v tem letu. ZGDS je izdajo monografije kljub temu uvrstila v program dela.). Obstaja pa možnost izdaje knjige na osnovi disertacije (dr. Tadej Brate) o Idrijskem laufu. 2.4 Spletna stran ZGDS Spletna stran mora postati povezovalni element v zvezi. Izkoristiti jo je potrebno za to, da bomo seznanjeni z vsem kar med letom zaposluje društva in predvsem tudi s tem kar le ta v svojem delu ponujajo širši slovenski javnosti. V ta namen se morajo bolj kot doslej aktivirati strani, ki so namenjene društvom in sekcijam. Te so bile tudi v prejšnjem letu še premalo angažirane tako za obveščanje in motivacijo članstva pa tudi za širšo javnost. 3 DELOVANJE KOMISIJ IN SEKCIJ ZVEZE V LETU 2015 3.1 Komisija za šport Smučanje: - Od 11.1. do 18.1.2015-EFNS (Evropsko gozdarsko smučarsko tekmovanje), ki bo v kraju Lenzerheide (Švica). - ALPE ADRIA gozdarska smučarska prireditev bo v deželi Furlanija Julijska krajina (Italija). Predvidoma bo tekmovanje konec februarja. - Konec januarja 2015 bo slovensko gozdarsko smučarsko prvenstvo, organizator bo Koroško gozdarsko društvo. Prireditev bo na Kopah nad Slovenj Gradcem. Tenis: - Odprto gozdarsko teniško prvenstvo Hrvaške na katerem sodelujejo tudi naši igralci tenisa bo v mesecu maju 2015 v Vinkovcih. - Gozdarski teniški dvoboj Hrvaška - Slovenija bo potekal na Hrvaškem, datum še ni točno določen. - Slovensko prvenstvo v tenisu. Organizator, kraj in čas izvedbe bo znan naknadno. Prav je, da se informacije o vseh športnih dogodkih pravočasno objavljajo na spletnih straneh ZGDS. 282 3.2 Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji V letu 2015 bo komisija posvetila pozornost obnovi in osvežitvi markacij na evropskih pešpoteh. Da bo vsaj del obnove navedenih poti možno realizirati, bo moral vsak ustanovitelj nujno zagotoviti določena finančna sredstva. Komisija bo zagotovila organizacijo zbora pohodnikov v Sloveniji in udeležbo na srečanju pohodnikov v evropskem merilu. Začela bo tudi z aktivnostmi v okviru EVROPOHOD 2016. V letu 2015 bo med najpomembnejšimi aktivnostmi obeležitev 40. letnice E6. V avgustu in mesecu oktobru bo komisija organizirala daljša popotovanja po E6. To obletnico bo primerno obeležila tudi spominska razstava v mesecu oktobru 2015. 3.3 Terminološka komisija Delo komisije v letu 2015 bo osredotočeno na tri prednostne naloge. Člani si bodo prizadevali vzpostaviti spletno klepetalnico, preko katere bo lahko strokovna javnost razpravljala o problematičnih in dvoumnih izrazih (brez razlag). S tem želi komisija okrepiti odnos med znanstveno in strokovno sfero ter prispevati k doslednejši rabi ustrezne strokovne terminologije. Druga prioritetna naloga komisije bo oblikovanje uporabniku prijaznejše verzije slovarja Lexicon Silvestre, kateremu bi s časom dodajali angleške (in nemške) prevode ter slikovno gradivo za posamezne termine. S tem se želi še bolj približati uporabo ustrezne slovenske terminologije širši strokovni javnosti. Predvsem se danes kaže tudi potreba po oblikovanju ustreznih prevodov specifičnih slovenskih strokovnih terminov v angleški jezik. Delo komisije bo obsegalo tudi razpravljanje o vprašljivih in problematičnih izrazih. Komisija bo oblikovane nove razlage redno objavljala na spletni strani ZGDS in v reviji Gozdarski vestnik. Sestajala se bo po ustaljenem redu, vsako drugo sredo v mesecu v prostorih Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete. V letošnj em letu bo komisij o sestavljalo sedem članov. 3.4 Sekcija Prosilva Slovenija Udeležba na letnem srečanju Prosilve EU na Češkem (september 2015) GozdV 73 (2015) 5-6 Društvena vesti - Organizacija stokovne ekskurzije na Hrvaško (8. maj 2015) - Oblikovanje vsebine sekcije Prosilva Slovenije na strani ZGDS - Dopolnitev pravil sekcije v okviru Zveze gozdarskih društev - Priprava gradiva za izobraževanje lastnikov gozdov - Sodelovanje v akciji Obnovimo slovenske gozdove, Magolnik, v tednu gozdov 2015 - Terenska ekskurzija na OE ZGS Celje (september 2015) - Terenska ekskurzija v Pahernikove gozdove v sodelovanju s Prosilva Avstrija (oktober 2015) - Sodelovanje s Pahernikovo ustanovo pri urejanju sobe za predstavitev gospodarjenja z gozdovi po načelih Prosilve (Radlje) - Sodelovanje v javni razpravi ob pripravi novega zakona o gozdovih. 4 DELOVANJE GOZDARSKIH DRUŠTEV: AKCIJE V JAVNEM INTERESU Izvedba projektov, ki so sestavni del programa gozdarskih društev za leto 2014 in po vsebini presegajo ožji društveni okvir na nek način postanejo sestavni del programa zveze. Na podlagi programov društev in določenih kriterijev jih bo v program zveze uvrstil IO zveze. Društva pa bodo zvezi poročala o njihovi realizaciji. Najbolj odmevne akcije bo v skladu s finančnimi zmožnostmi tudi sofinancirala. 5 FINANČNI NAČRT ZA IZVEDBO PROGRAMA 2015 52.440 € 5.1 Posvetovanja in prireditve 8.020 € 5.1.1 Občni zbor ZGDS (april 2015) 820 € - najem prostora 70 € - drugi stroški (kava, sendviči) 350 € - potni stroški (če bo problem prevoz delegatov) 400 5.1.2 Soorganizacija prireditev v okviru tedna gozdov (maj 2015) 400 € 5.1.3 Organizacija E -posvetovanja »Gozdarska stroka lahko zardeva od ponosa in sramu« (maj 2015) 200 € - animacija po spletu 200 € 5.1.4 Organizacija posvetovanja "Opremljenost, usposobljenost in konkurenčnost slovenskega gozdarstva za bodočnost '' (november 2013)'' 1.000 -najem prostora 100 € -drugi stroški (vabila, povzetki referatov, kava, sendvič,... ) 900 € 5.1.4 Sodelovanje pri pripravi sprememb in dopolnitev predpisov o gospodarjenju z gozdovi - javne razprave 3.600 € - najem prostorov (14x100 €) 1.400 € - moderatorji (14x50 €) 700 € - priprava materiala (letaki-vabila, plakati, uvod v razpravo) 1.500 € 5.1.5 Izdelava pobude za oblikovanje foruma »Voda - Življenje!« 1.000 € - izdelava projekta, predlog pravil 250 € - seje inic. odbora 250 € - ustanovna seja foruma 500 € 5.1.6 Priprava razstav v avli GIS 1.000 € 5.2. Izdajateljska dejavnost 35.500 € 5.2.1 Izdajanje 8. zvezkov GV (10.številk) s sredico 26.500 € - izdaja GV 26.500 € 5.2.2 Izdaja knjige dr. Boštjana Koširja ''Razvoj rabe gozdov in pridobivanja lesa'' (300 x 30 €) 9.000 € 5.3 DELOVANJE KOMISIJ IN SEKCIJ ZVEZE 5.500 € 5.3.1 Komisija za šport 500 € - organiziranje programiranih akcij vključenih v program ZGDS 500 € 283 GozdV 73 (2015) 5-6 Društvena vesti 5.3.2 Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji 2.000 € - organiziranje programiranih akcij vključenih v program ZGDS 2.000 € 5.3.3 Terminološka komisija 2.000 € - organiziranje 10 srečanj-razprav komisije 2.000 € 5.3.4 Sekcija ProSilva Slovenija 500 € - organiziranje programiranih akcij 500 € 5.3.5 Komisija za strokovne dileme - izobraževalna 500 € - stroški delovanja komisije 500 € 5.4 Akcije društev, ki so v javnem interesu 1.000 € 5.5 Stroški delovanja zveze 2.420 € - najemnina za pisarno 420 € - vzdrževanje spletne strani 500 € - kilometrina in potni stroški 1.500 € 6. VIRI SREDSTEV 52.440 € prenos sredstev iz leta 2014 17.940 € naročnina za GV za leto 2015 15.000 € dotacije, sponzorstva in reklame 11.500 € prodaja izdanih edicij 8.000€ Pripravil: Jože FALKNER predsednik Kadri in izobraževanje Novi doktoranti Gozdarskega inštituta Slovenije v letu 2015 V letošnjem letu so doktorske disertacije uspešno zagovarjali že trije raziskovalci Gozdarskega Inštituta Slovenije: dr. Robert Robek, dr. Ines Štraus in dr. Andrej Verlič. 20. 2. 2015 je dr. Andrej Verlič uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Dejavniki kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu« na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Mentor in somentor pri nalogi sta bila doc. dr. Janez Pirnat in znan. svet. dr. Primož Simončič. Komisijo so sestavljali: prof. dr. Marko Polič (predsednik), izr. prof. dr. Krištof Oštir in doc. dr. Gregor Torkar (člana). 9.4. 2015 je dr. Robert Robek na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire doktoriral iz teme: »Nosilnost vozišč grajenih gozdnih prometnic v Sloveniji«. Mentor doktorske disertacije je bil prof. dr. Igor Potočnik. Komisijo za zagovor so sestavljali: mentor prof. dr. Janez Krč (predsednik), prof. dr. Janez Žmavc in prof. dr. Dubravko Horvat (člana). V torek, 14. 4. 2015 je v sejni sobi Dekanata Biotehniške fakultete Univerze v Lj ublj ani iz teme: »Vpliv temperature in CO2 na dinamiko rasti in celično aktivnost ektomikoriznih gliv pri bukvi 1 JM^* t? jOH.—¿i ■ Jf^m^tm L j r i . ^ jf Hi ff ft i ■ ui p rmA Mf m' m ™ ^JOKf JHl 1 P Fagus sylvatica L.« doktorirala naša sodelavka dr. Ines Štraus pod mentorstvom prof. dr. Hojke Kraigher in somentorstvom prof. dr. Marka Krefta. Komisijo za zagovor so sestavljale prof. dr. Marjana Regvar (predsednica) ter članici prof. dr. Marina Dermastia in doc. dr. Andreja Urbanek Krajnc. V letu 2015 bomo na Gozdarskem inštitutu Slovenije pridobili 5 ali 6 novih doktorjev znanosti, s čimer bo naša skupnost narasla na 40 doktorjev znanosti, kar je več kot polovica zaposlenih na Inštitutu. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo na nove doktorante zelo ponosni in jim čestitamo. 100 GozdV 73 (2015) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru »Negujmo slovenske gozdove« - TEDEN GOZDOV 2015 Teden gozdov je tradicionalna prireditev slovenskega gozdarstva, ki poteka že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vedno zadnji teden v maju. Letošnje prireditve v okviru Tedna gozdov so potekale od 23. do 31. maja 2015, nekateri dogodki pa še v mesecu juniju. Letošnji Teden je posvečen promociji nege gozda kot osnovnega orodja gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdov. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je še posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v lanskem žledolomu, nega pa spremlja rast in razvoj prav vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kakovosten, zdrav, stabilen in donosen gozd. Obnova gozda, bodisi s saditvijo sadik gozdnega drevja ali z naravno obnovo je zgolj prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju se ukrepom obnove gozda pridružijo ukrepi nege gozda, ki obsegajo vrsto del v gozdnih sestojih od nege mladega gozda do redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter priprave zrelih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski krog gozda. Ta krog življenja gozda je ponazorjen na letošnjem plakatu Tedna gozdov. Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. V Tednu gozdov želimo pozitivne izkušnje takšnega gospodarjenja pokazati javnosti, zato so ključne gozdarske in lesarske inštitucije v Sloveniji pripravile več kot 40 prireditev, skupaj z dogodki za otroke in mladino ter lastnike gozdov pa več kot 80 dogodkov, ki so se zvrstili v okviru Tedna gozdov 2015 po vsej Sloveniji. Celoten pregled dogodkov ob letošnjem Tednu gozdov je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije http://www.zgs.si/. Od pisanega seznama prireditev naj omenimo samo nekaj osrednjih: Uvodna prireditev Tedna gozdov 2015 je bila 23. 5. 2015 na Magolniku pri Radečah in je bila posvečena negi gozda. V nedeljo, 24. 5. 2015, se je začelo v Ljubljani tridnevno srečanje Azija - Evropa (ASEM) na temo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj med oblikovalci politik in strokovnjaki, slovenske izkušnje pri gospodarjenju z gozdovi pa so bile predstavljene udeležencem iz članic ASEM kot primer dobre prakse na tem področju. V ponedeljek, 25. 5. 2015 se je v ljubljanskem Cankarjevem domu pričela letošnja razstava Čar lesa 2015, posvečena promociji snovanja in rabe lesenih izdelkov. Drugačen pogled na rastline in drevesa ponuja Dan očarljivih rastlin, prireditev, ki je 22. 5. 2015 potekala v ljubljanskem Botaničnem vrtu. Otrokom so bile namenjene tudi prireditve Gozd, voda in mlinček v Črnučah, Dan odprtih vrat GIS in ZGS na Večni poti 2 v Ljubljani, Razigrani gozd v Celju, kviz za osnovnošolce v Mislinji in vrsta vodenj po gozdu in gozdnih učnih poteh na vseh območnih enotah ZGS po Sloveniji. Osrednji prireditvi ob Tednu gozdov sta bili pripravljeni v tudi Nazarjah in Mariboru (Gozdovi na robu mesta)."Več prireditev je bilo namenjeno strokovni javnosti kot npr. znanstveno srečanje Gozd in les 2015 , znanstvena konferenca in sestanek ICP Forests, predstavitev pregledovalnika ZGS za podatke o gozdovih,"prireditev Za posavski gozd in les v Sevnici"in več delavnic v okviru projektov CRP, GOForMura, ManFor C.BD, EUFORRINO, LIFEGENMON in GRE-EN4GREY. Krog prireditev Tedna gozdov 2015 je bil simbolično sklenjen v nedeljo, 31.5.2015 v Radečah na tradicionalnem srečanju na Savi. Gozdarska stroka in lastniki gozdov nadaljujejo s sanacijo posledic lanskega žledoloma v gozdovih. Po podatkih, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije zbral do sredine maja 2015, GozdV 73 (2015) 5-6 285 Gozdarstvo v času in prostoru je bilo v letošnjem letu posekanih pribl. 700.000 m3 lesa zaradi sanacije poškodovanih gozdov in pribl. 300.000 m3 v rednih sečnjah. V skupnem to pomeni, da je od ocene po žledu poškodovanega drevja, ki je znašala približno 9 milijonov m3drevja, posekanih skoraj 3,7 milijonov m3 lesa ali 41 %. Delež posekanih iglavcev glede na skupno poškodovano količino dreves znaša 61 %, listavcev pa 30 %. Kakovost poškodovane lesne mase v gozdovih, ki leži na tleh,"se je v 15-tih mesecih po žledo-lomu že zelo zmanjšala, kar zelo omejuje njeno uporabnost in vpliva na ceno. Ocenjujemo, da bo v gozdovih ostala približno četrtina poškodovanega drevja, zlasti tam, kjer so spravilne razmere težje, stroški spravila pa so višji od prihodka od posekanega lesa in tam, kjer lastniki gozdov niso zainteresirani ali usposobljeni za sečnjo v zahtevnih razmerah. V kolikor ne gre za iglavce, ki lahko predstavljajo tveganje za razvoj podlubnikov, puščanje mrtve biomase v gozdovih s stališča gozdnega ekosistema ni sporno. Mrtva biomasa ugodno vpliva na biotsko pestrost gozda. Dejstvo pa je, da v primeru podrte kvalitetne hlodovine, ki ostane v gozdu, nastaja materialna škoda za lastnika gozda, saj so ta drevesa predniki skupaj z gozdarji dolga desetletja vzgajali in ohranjali zato, da bi sedanji lastniki lahko les s pridom uporabili, ne pa pustili, da strohni. Množičen pojav podlubnikov na iglavcih je resna grožnja ob vseh naravnih katastrofah v gozdovih. V letu 2014 smo se obsežnejšim poškodbam gozdov zaradi podlubnikov dokaj uspešno izognili, k čemur je prispevalo tudi hladno in vlažno vreme. Nekatera suha in toplejša obdobja v letošnji pomladi pa nakazujejo, da se lahko v naslednjih mesecih problem podlubni-kov močno zaostri. Trenutna opažanja in trendi povečevanja števila po podlubnikih napadenih dreves kažejo na večji obseg tovrstnih poškodb na smreki in jelki, še zlasti na Postojnskem in Novomeškem ter na območju Ljubljane, Kranja, Tolmina, Kočevja in Maribora. Iz tega razloga je nujno, da lastniki gozdov redno pregledujejo svoje gozdove, v primeru pojava podlubnikov, pa o tem obvestijo revirnega gozdarja ter pravočasno posekajo in spravijo iz gozda napadena drevesa. Sečnji poškodovanega in podrtega drevja sledi priprava sestoja in gozdnih tal na obnovo, ki se je v saniranih gozdovih že začela. Naravna obnova na ustrezno pripravljenih površinah poteka samodejno, obnova s saditvijo sadik pa se izvaja tam, kjer naravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna. Po oceni v sanacijskem načrtu bo obnova s saditvijo sadik potrebna na okoli 900 ha gozda, to je na 6 % vseh površin, ki jih bomo morali po žledolomu v Sloveniji obnoviti (= 14 000 ha). Nadaljnji ukrepi, ki sledijo na saniranih površinah, so ukrepi nege mladega gozda. Z ukrepi nege (obžetev zeli, trav in grmovnic, čiščenje gošče) želimo zagotoviti ustrezne razmere"za razvoj mladega gozda in ponovno vzgojiti kvalitetne in stabilne gozdne sestoje. Sredstva za obnovo poškodovanih gozdov, za izvedbo ukrepov nege in varstva poškodovanih gozdov ter nekatera dela pri sanaciji gozdnih prometnic se bodo zagotavljala predvsem iz sredstev Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020. Izvedbeni mehanizmi programa PRP so v pripravi, sredstva za omenjene ukrepe pa bodo lastniki gozdov lahko predvidoma začeli koristiti v jeseni 2015, za ukrep usposabljanja v gozdarstvu pa že v mesecu juniju 2015. Sanacijska dela v gozdovih še vedno pomenijo tveganje za nesreče pri delu v gozdu. V letošnjem letu beležimo 30 nezgod pri delu v gozdu med nepoklicnimi delavci, kamor spadajo predvsem lastniki gozdov in njihovi družinski člani, od tega 5 smrtnih. To je manj kot v enakem obdobju lanskega leta, ko je bilo do konca maja 9 smrtnih nezgod, v celem letu 2014 pa je delo v gozdu zahtevalo 18 žrtev med nepoklicnimi in 3 žrtve med poklicnimi delavci. Manjše število nesreč ne pomeni neposredno večje varnosti pri delu, saj je tudi obseg delovnih aktivnosti manjši, kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi letošnje nezgode so omejene predvsem na področja sanacije žledoloma. Tri smrtne nezgode so se zgodile pri sečnji, dve pa pri spravilu lesa. Izkušnje pri odpravi posledic lanskega žledo-loma so bogat vir novih spoznanj za gozdarsko stroko in lastnike gozdov ter priložnost za odpravo pomanjkljivosti pri odzivu na naravne ujme. V zadnjem letu, še posebej pa z delavnicami z naslovom Pogled na žled v maju 2015 286 GozdV 73 (2015) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru se je močno intenziviralo tudi raziskovalno in razvojno delo v gozdarski stroki, in sicer v okviru ciljnih raziskovalnih programov na področju gozdarstva in v okviru mednarodnih projektov (npr. Life+ projekt LIFEGENMON - Razvoj sistema genetskega monitoringa gozdov). Pri teh prizadevanjih za razvoj novega znanja na področju sanacije naravnih ujm v gozdovih pa je zelo pomembno sodelovanje raziskovalcev in uporabnikov znanja, kar se je pokazalo tudi pri izvedbi več delavnic to temo, ki so potekale letos spomladi." Zavod za gozdove Slovenije Mag. Andrej BREZNIKAR Preliminarni podatki o realizaciji del v slovenskih gozdovih v letu 2014 in o poteku sanacije posledic žledoloma Sporočilo za javnost Datum: 12. 2. 2015 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v okviru priprave Poročila o delu ZGS za leto 2014 in Poročila o gozdovih 2014 pripravil preliminarne analize zbranih podatkov o delu v gozdovih v lanskem letu. Usklajena poročila bodo pripravljena do konca februarja 2014. Skupno je bilo v letu 2014 v slovenskih gozdovih posekanih skoraj 6,36 mio m3 lesa (skoraj 9.5 mio dreves), kar je za dobrih 2,4 mio m3 lesa več kot v letu 2013 (3,92 mio m3). V skupni količini posekanega lesa predstavljajo iglavci 55 %, listavci pa 45 %. Podatki o realizaciji sanitarne sečnje zaradi posledic žledoloma kažejo, da je bilo zaradi žledoloma posekanih v letu 2014 3 mio m3 lesa - posledice žledoloma predstavljajo približno 47 % vsega poseka v Sloveniji, skupaj z ostalim sanitarnim posekom v gozdovih pa je ta odstotek 66 %. Delež sanitarne sečnje je največji v po žledu najbolj poškodovanih območjih Postojna, Ljubljana, Tolmin in Kranj, kjer je bila večina dreves posekana zaradi posledic žledoloma in drugih spremljajočih sanitarnih razlogov. Posek iglavcev, predvsem smreke in jelke, zaradi napada podlubnikov znaša 408.000 m3, nekaj lesne mase pa je še označene za posek, ki ga je potrebno opraviti do sredine marca 2015. V letu 2014 je bilo zaradi podlubnikov posekane za petino več iglavcev kot v letu 2013. Razsežnost problema podlubnikov v povezavi s posledicami žledoloma je bila v letu 2014 manjša od sicer pričakovane, predvsem zaradi hladnega in vlažnega vremena, ki ni ugodno za razvoj podlubnikov. Spremljanje stanja na terenu pa kaže, da se lahko problem podlubnikov močno zaostri z nastopom toplega spomladanskega obdobja. V strukturi sanacijskih del pri odpravi posledic žledoloma ima trenutno prednost čimprejšnja izvedba sanitarne sečnje iglavcev, poleg tega pa ZGS vzporedno izvaja aktivnosti na vseh ostalih, ključnih usmeritvah dolgoročnega Načrta sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu, ki ga je ZGS izdelal v aprilu 2014, Vlada RS pa potrdila v juliju 2014. Ključni cilji sanacije gozdov so poleg že omenjenega preprečevanja sekundarne škode na nepoškodovanih drevesih zaradi podlubnikov še zagotovitev varnosti pri delu v gozdu, zagotovitev nujno potrebnega odpiranja gozdov z novimi gozdnimi prometnicami, ohranitev kakovosti oziroma vrednosti poškodovanih vrednejših dreves, ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih in ohranitev zagotavljanja ekoloških in socialnih funkcij gozdov na vseh poškodovanih območjih. Za ohranitev proizvodnega potenciala gozdov in zagotavljanje vseh njihovih funkcij je pomembna nadaljnja obnova in nega poškodovanih gozdov. Obnova gozdov se je začela že v jeseni 2014, intenzivno pa se bo nadaljevala v letu 2015, tako v spomladanskem, predvsem pa jesenskem času, ki je z vidika uspešnosti sadnje sadik (še posebej listavcev) primernejši. Sredstva za obnovo gozdov se bodo zagotovljala iz sredstev Programa razvoja podeželja 2014-2020 ter iz nacionalnih proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove. Zavod za gozdove Slovenije - spletna stran 287 GozdV 73 (2015) 5-6 Z delavnico pogled na žled o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepih po žledu Delavnico POGLED NA ŽLED so na ponudbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 13. maja 2015 organizirali Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove RS. Delavnica je bila namenjena prenosu znanja, sodelovanju med različnimi deležniki na področju gozdarstva, kar je izpostavil tudi prof. dr. Janez Krč, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL: »Na mnoge ključne dejavnike, na vrsto poškodb in na intenzivnost žledoloma gozdarji ne moremo vplivati. Nekateri dejavniki pa še ostajajo pod našim vplivom, njihovo poznavanje nam omogoča dolgoročno preventivo s prilagojenim gojenjem in gospodarjenjem z gozdom ter vsaj do neke mere zmanjšanje prihodnjih škod.« Kot predstavnik organizatorje je vse udeležence pozdravil tudi dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije: »Današnja delavnica je rezultat sodelovanja treh institucij s področja gozdarstva, kar omogoča prenos znanja od raziskovalcev do revirnih gozdarjev, drevesničarjev in upamo tudi lastnikov gozdov. V popoldanskem terenskem delu delavnice si boste lahko za inštitutom ogledali primer saniranega gozda po žledu, kjer bomo poleg sanacije predstavili tudi ukrepe po sanaciji« Udeležence je pozdravil tudi Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: »Žled ima veliko obrazov, kar smo lahko videli tudi v lanskem letu. Naj se zdijo vsi koraki še tako skrbno načrtovani, smo zaradi obsega žleda soočili s povsem novimi situacijami, od zagotavljanja financ za dodaten, nepredviden obseg Udeleženci delavnice Pogled na žled 288 GozdV 73 (2015) 5-6 288 dela, do psihološke podpore zaposlenim, ...« Udeležence je nagovoril tudi mag. Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo: »Žled je potrebno spremljati večplastno, skozi socialno dimenzijo z varovanjem življenj in premoženja ter skozi ekosistemsko dimenzijo. Gozd je ekosistem, ki se obnavlja tudi do 150 let. Tu bi se lahko zahvalil raziskovalcem, ki so prejeli izziv aplikativnih raziskav, kar jim ne bo prineslo objav člankov v priznanih revij ah, bodo pa rezultati njihovega dela bistvenega pomena za slovenski gozd in vse, ki z njim delamo.« Organizatorji delavnice so poudarili, da želijo z organizacijo delavnice znanje in raziskave o ukrepih po ujmah predstaviti širši javnosti, predvsem posameznikom, ki so neposredno povezani z ukrepi, lastnikom gozdov, revir-nim gozdarjem, gojiteljem, drevesničarjem, izobraževalnim institucijam, zakonodajalcem ter drugim. Poudariti želijo, da so ujme naraven pojav, ki ponujajo priložnost za oblikovanje gozda z večjo starostno, strukturno in vrstno raznolikostjo. Tak gozd ima izboljšane habitatne razmere in povečuje biotsko pestrost. Žled je dokaj nese-lektivna ujma, zato je težko razviti priporočila za povečanje odpornosti gozdnih sestojev, pa vendarle raziskave nakazujejo, da so odpornejši sestoji, kjer se redno gospodari oz. so negovani, malopovršinsko-raznomerni in mešani. Prav zato je treba spodbujati redno gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Nega gozda je torej temeljno orodje za povečevanje odpornosti gozdnih sestojev na ujme, vendar postaja vse dražja, državnih spodbud zanjo je vse manj. Iz raziskovalnega dela sledi, da je mogoče nego z upoštevanjem načela osredotočenja poceniti. Samo genetsko pestra nova generacija gozda bo omogočala prilagajanje na bodoče razmere v okolju. Poudarili so, da bo umetna obnova (sajenje) potrebna tam, kjer je nevarnost erozije, na najbogatejši rastiščih in kjer primanjkuje zadostno število semenskih dreves. Potrebno je preizkušanje alternativnih, pogosto cenejših oblik sanacije, kot so: nadzorovana uporaba sadik iz naravnega okolja, uporaba kontejnerskih mikoriziranih sadik, setev s pripravo tal ter saditev v skupinah in na izbrana mesta. V nekaterih predelih Slovenije, kjer divjad resno ovira obnovo gozda po žledu, bi bilo treba uravnavati tudi številčnost divjadi. Racionalizirati in nadgraditi pa ni potrebno le nege gozdov, ampak tudi monitoring gozdov, med drugim z intenzivnejšo uporabo novih metod daljinskega zaznavanja, morda tudi z zgostitvijo mreže vzorčnih ploskev. Odličen korak je država storila z lanskoletnim vseslovenskim 3-D lidarskim snemanjem, ki pa bi ga bilo treba periodično ponavljati po zgledu letalskih fotosnemanj. S tem bi dobili zelo kvaliteten in podroben vpogled v spremembe gozda v času in prostoru, vključno s posledicami ujm. Zaradi zagotavljanja genetske pestrosti snujemo sistem genetskega monitoringa gozdov, ki bo opozarjal na spremembe v genetski pestrosti populacij gozdnega drevja in s tem na negativne procese, ki bi v prihodnosti poslabšali stojnost sestojev in obstoj gozda. Vsi ti podatki bi omogočali poglobljeno analizo ne le ujm, pač pa tudi drugih procesov v gozdu, ki so neposredno ali posredno povezani s spremembami podnebja in ostalih človekovih vplivov. Naslednji dan se je delavnica nadaljevala na raziskovalnih objektih v okolici Sevnice Dr. Andrej KOBLER Prof. dr. Hojka KRAIGHER prof. dr. Jurij DIACI GozdV 73 (2015) 5-6 289 Gozdarstvo v času in prostoru 6. Mednarodno srečanje študentov gozdarstva - Winter Meeting 2015 Tudi letos smo v Društvu študentov gozdarstva organizirali mednarodno srečanje študentov gozdarstva imenovano Winter Meeting 2015. Srečanje se je odvijalo od 8. do 14. marca 2015 v Ljubljani, Zasavju, Idrijskem in Zgornjem Posočju. Udeležilo se ga je 53 študentov gozdarstva in sorodnih ved, od tega 30 tujcev iz enajstih evropskih držav. Winter Meeting je neformalno enotedensko mednarodno srečanje študentov, ki ga v našem društvu, že 6. zapored, organiziramo v okviru Mednarodne zveze študentov gozdarstva (IFSA). Rdečo nit projekta tvorijo predavanja, delavnice in terenske ekskurzije s katerimi želimo našim kolegom onstran meja naše države predstaviti slovenske gozdove, gozdarstvo in naravno ter kulturno dediščino. V šestih letih smo tako uspeli na edinstven način udeležencem predstaviti večji del Slovenije. Srečanje je, zlasti med evropskimi študenti, postalo zelo razpoznavno in predstavlja veliko možnost za promocijo naše stroke, kot tudi mednarodno udejstvovanje slovenskih študentov gozdarstva. Glavnina letošnjega srečanja je potekala v Zasavju in Zgornjem Posočju (okolica Tolmina, Kobarida in Trente), saj teh regij v preteklih letih nismo zajeli. Srečanje smo tradicionalno začeli v Ljubljani, na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, z otvoritvijo in predavanji prof. dr. Maje Jurc, dr. Mihe Krofla, prof. dr. Jurija Diacija, Anžeta Japlja in Vasje Lebana. Po otvoritvi smo se preselili v Zasavje, kjer smo se nastanili v planinskem domu v Gorah. Še prej smo se ustavili v Laškem, kjer smo imeli voden ogled muzeja Laško in pivovarne Laško, saj se je pivovarna Laško prijazno odzvala na našo donatorsko prošnjo. Vendar je bil glavni namen obiska v Zasavju spoznavanje tamkajšnjih gozdov. Le te smo spoznavali na pohodu na Kopitnik, pod vodstvom tamkajšnjega revirnega gozdarja Andreja Kovača. V glavnem smo se posvetili spoznavanju vegetacijskih tipov in pestre flore, gojenju gozdov ter divjadi in lovstvu. Drugi del srečanja smo preživeli v Ljubljani, na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kjer so za nas organizirali delavnice v sklopu aktivnost L*t wmtifmiT nprmnmi sitw forIigbd MAWii ING fOAESTS FOB-MULTIPLE PURPOSES: UP3W BiutwEittirr SOCIOCGONOMI: HELIEING SIMWOOD ItnjftiJlt»! ■C štirih projektov, ki potekajo pri njih. V prvem delu dneva smo poslušali predstavitve inštituta s strani dr. Primoža Simončiča ter predstavitve posameznih projektov, ki so jih predstavili prof. dr. Ivan Kreft (EUFORINNO), dr. Urša Vilhar (MANFOR C.BD), dr. Nike Krajnc (SIMWOOD) ter Domen Finžgar (LIFEGENMON). Sledila je predstavitev Zavoda za gozdove Slovenije mag. Andreja Breznikarja. V drugem sklopu pa smo se udeležili štirih delavnic na teme mikroskopiranja, gozdne genetike (Laboratorij za gozdno genetiko), trajnostne mobilizacije gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih Slovenije ter monitoringa stanja gozdnih ekosistemov. Še pred tem smo za sprostitev in zbistritev misli izvedli nekaj zanimivih aktivnosti gozdne pedagogike po metodi tekočega učenja. V zadnjem delu srečanja smo se preselili v Posočje. Še prej pa smo se na poti v Tolmin ustavili v Kanomlji, kjer smo skupaj s tamkajšnjim turističnim vodnikom, Cvetkom Svetlikom, spoznavali Kanomeljske klavže. Večji del aktivnosti v Posočju je bil namenj en spoznavanj u Triglavskega narodnega parka. Pod vodstvom naravovarstvenega nadzornika v TNP Sama Rutarja smo se podali v Tolminska korita, kjer smo poslušali tudi predstavitev našega edinega narodnega parka. Podali smo se na pohod po delu Soške poti v 290 GozdV 73 (2015) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru Skupinska fotografija pred Gozdarskim inštitutom Slovenije. (Foto: Urša Vilhar). Trenti, kjer smo slovenski študentje predstavili, po našem mnenju, eno izmed najlepših alpskih dolin pri nas, uživali v razgledu na zasnežene vrhove Julijcev ter spoznavali delo in pomen dr. Juliusa Kugyja ob njegovem spomeniku. Na poti iz Trente smo se ustavili pri Golobarski žičnici o kateri sta nam veliko povedala Iztok Mlekuž in Janez Pagon iz Zavoda za Gozdove. Zdelo se nam je zanimivo, da udeleženci spoznajo tudi nekaj zgodovine Posočja, zlasti viharnih časov Soške fronte, zato smo se na koncu srečanja podali še v Kobarid v tamkajšnji muzej in se povzpeli do Italijanske kostnice nad Kobaridom. Več o letošnjem srečanju lahko preberete v Zaključnem poročilu projekta, ki je objavljeno na spletni strani Zveze gozdarskih društev Slovenije (pod stran Društva študentov gozdarstva). V društvu smo zelo veseli, da smo uspeli pod streho spraviti še eno, organizacijsko dokaj zahtevno, mednarodno srečanje. To nam v prvi vrsti ne bi uspelo brez zagnanega in motiviranega organizacijskega odbora, ki smo ga sestavljali Matej Pavlič, Tadej Murn, Neža Gantar, Rok Štrukelj, Karin Rutar, Aleš Golob, Petra Žlogar in avtor prispevka. Zato je na mestu zahvala vsem članom organizacijskega odbora. Ker z orga- nizacijo takšnega dogodka nismo imeli dosti izkušenj, se za pomoč in nasvete zahvaljujemo starejšim kolegom, zlasti Jaši Saražinu, Ines Vodopiji ter Vasji Lebanu. Za podporo projektu se zahvaljujemo pro-dekanu Oddelka za gozdarstvo prof. dr. Janezu Krču, namestnici prode-kana prof. dr. Maji Jurc in vsem zaposlenim na našem oddelku, predvsem Andreju Plešku, Tatjani Stritar ter Tini Košnjek. Za podporo projektu in organizacijo delavnic se zahvaljujemo tudi zaposlenim na Gozdarskem inštitutu Slovenije, zlasti Borisu Rantašu ter dr. Urši Vilhar ter Zavodu za gozdove Slovenije. Zahvaljujemo se vsem predavateljem in našim vodičem, ki so svojimi prispevki obogatili program srečanja. Domnu Finžgarju se zahvaljujemo za izdelavo logotipa letošnjega srečanja. Prav tako ne gre brez zahvale našim donatorjem in drugim podpornikom. Letošnje srečanje so podprli Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Pahernikova ustanova, Gozdarski inštitut Slovenije v okviru aktivnosti projektov LIFEGENMON, MANFOR C.BD, EUFORINNO in SIMWOOD, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije ter podjetja Pivovarna Laško, UNICOMMERCE, KO-NET, PROFI KMET, UNIFOREST in Gozdarstvo Gornja Radgona. Za pomoč in podporo se zahvaljujemo tudi Občini Zagorje ob Savi, Krajevni skupnosti Kanomlja ter jamarski sekciji Planinskega društva Tolmin. Jernej JAVORNIK, dipl. inž. gozdarstva (UN) Društvo študentov gozdarstva Večna pot 83, 1000 Ljubljana 291 GozdV 73 (2015) 5-6 Iz starih tiskov Iz Gorice (izv. dop.) Tukajšni c. k. gozdarski urad je postavil v soboto 8. t m. na trnovski cesti spominek ranjcemu Josipu Kolerju, kot vstanovitelju te ceste. K tej slovesnosti so došli vsi c. k. gozdarski uradniki, okrajni glavar Rechbach, nekateri slovenski županje in nekoliko ljudstva iz okolice. Spominek je v skalo vzidana kamenita plošča s slovenskim in nemškim napisom; slovenski napis se glasi: Mnogozasluženemu c. k. gozdnemu nadzorniku Josipu Kolerju, vstanovitelju te ceste 1855/60 v spomin: Čestitelji. Pri otvorenju spominka je govoril c. k. dvorni svetovalec Thiriot, poudarjal je korist trnovske ceste deželi in državi, zraven omenjal mnogih zaslug umrlega Kolerja, na to se mu v jedrnatem govoru in ginjenega srca zahvalil sin ranjcega, c. k. notar Koler. Jako nas je pa veselilo, da je g. Dimitz, gozdni višji nadzornik slovenskem županom in občinstvu slovensko govoril kor sledi: »Častiti pričujoči! Slovenska zemlja je rodila moža, kteremu smo danes na Trnovski cesti kameniti spominek postavili; na slovenski zemlji je rajnci gospod Josip Koler to cesto sezidal in slovensko ljudstvo mu je sodelovalo pri tem koristnem pa težavnem podvzetji. Zategadelj pa je naša dolžnost, da danes na tem mestu tudi v slovenskem jeziku spregovorimo. Kar je posameznemu človeku žila njegovega telesa, to je cesta za skupnost človeško, za sosesko, deželo in cesarstvo naše. Brez krvotoka nij življenja in brez cesti nij prostega gibanja, brez cest se ne da misliti ne blagostan, niti omika človeška. Po vrlem Kolerju izpeljana cesta vpeljala bode omiko in blagostan slovenskemu prebivalstvu. Kamen ta naj torej zaveči ime in spomin Kolerja kot podvzetnika in izvršitelja toliko koristne ceste trnovskega gozda. Mi pa združeni na tem mestu, vošimo za vse čase Kolerjevim potomcem blagor in srečo. Vam, Kolerjevi sinovi, gre danes srčna javna zahvala, katere žalibože Vaš oče nij dočakal!« Po tej slovesnosti se je gospoda sešla k obedu pri Cat-terini-ju kder so se vršile še razne pomenljive napitnice. Soča - glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravi, 13. 5. 1875, št. 19 Gozdarski vestnik, LETNIK 73^LETO 20156TEVILKA 5-6 Gozdarski vestnik, VOLUME 73YEAR 2015NUMBER 5-6 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v Razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Ed/for in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Ed/for/al board Jure Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, prof. dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, dr. Tine Grebene, Jošt Jakša, dr. Klemen Jerina, doc. dr. Aleš Kadunc, doc. dr. Darij Krajčič, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Stanislav Sever, dr. Primož Simončič, Mitja Skudnik, prof. dr. Heinrich Spiecker, Rafael Vončina, Baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič Dokumentacijska obdelava/lndex/ng and class/ficafion Lucija Peršin Arifovic Uredništvo in uprava/Edifors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2007866 E-mail: franc.v.perko@amis.net, zveza.gozd@gmail.com Domača stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 EUR, za dijake in študente 20,86 EUR, pravne osebe 91,80 EUR. Izdajo številke podprlo/Supporfed by Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Absfracf from fhe journal are comprised in fhe infernaf/onal bibliographic dafabases: CAB Absfracf, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Op/n/ons expressed by aufhors do nof necessarily reflecf fhe policy of fhe publisher nor fhe ediforial board Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana Foto: F. Perko 292 GozdV 73 (2015) 5-6