Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.j Trst 431. Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464. Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. Lir 25.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru. Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 30 TRST, ČETRTEK 16. DECEMBRA 1954, GORICA LET. III Sovjetska zveza in rdeča Kitajska Stnletno hrepenenje ruskega naroda po morju. - Bodo Rusi in Kitajci zavezniki ali tekmeci? Zunanji minister Molotov je v svojem zadnjem govoru izustil med drugim tudi naslednji stavek : »Sovjetska zveza in komunistična Kitajska razpolagata s tolikšnim izobiljem ljudi in s takimi oporami v inozemstvu, da lahko brez Strahu vzdržita katerokoli preizkušnjo«. Iz teh besed bi človek moral sklepati, da vlada med Rusijo in Kitajsko globoko in brezpogojno prijateljstvo' in v njunih zavezniških odnosih tolika sloga, da je med njima vsak Spor kar vnaprej nemogoč. Naravno, porečejo' naši bralci! Saj so v o-beh deželah na oblasti komunisti, ki jih družijo iste ideje in isti cilji v notranji in zunanji politiki. Kako bi mogli nastati med njimi spori ? IDEOLOGIJA IN NARODNE KORISTI In vendar v političnem življenju stvari niso vedno tako enostavne. Ko vlade menijo, da so važni interesi njihovih dežel ogroženi, jih branijo ne glede na ideologije in se združijo, če je treba, tudi z državami, v katerih vlada popolnoma drugačen, morda celo nasproten in sovražen politični in družabni red. Tako je protifašistična Sovjetska zveza podpisala 1. 1939 zavezniško pogodbo s Hitlerjem. Tega ni naredila iz ljubezni do nacionalnega socializma, ampak samo zavoljo tega, da pridobi na času in zasede vojaško važne pokrajine. Hotela se je bolje pripraviti za bodočo vojno. Protikomunistična Amerika je nekaj let zatem sklenila vojaško zvezo z boljševiško' Rusijo. Čeprav je ameriška demokracija živo nasprotje boljševizma, so Združene države dobavile Rusiji med vojno nič manj ko 11 milijard dolarjev orožja, ladij, avtomobilov in drugih potrebščin. Zakaj so tako1 ravnali ? Ne iz navdušenja za komunizem, temveč zato, ker je Amerika sodila, da je poraz Hitlerjeve Nemčije v njenem narodnem in državnem interesu. Izkustvo je dokazalo, da so tudi med komunističnimi vladami in deželami spori mogoči. Najboljši primer je Jugoslavija. Tito in njegovi sodelavci so veljali v svetu za najbolj vdane in požrtvovalne privržence Moskve. Kljub temu je prišlo med Jugoslavijo jn Sovjetsko Rusijo do bučnega preloma. Zakaj t Zato, ker se je Jugoslavija čutila od Stalina v svoji gospodarski in državni neodvisnosti ogroženo. Narodne koristi so bile močnejše od komunistične ideologije. Iz tega sledi, da so tudi med Sovjetsko Rusijo in rdečo Kitajsko politični spori načelno mogoči. Politični opazovalci trde, da so se že pojavili in da so iz zgodovinskih, zemljepisnih in gospodarskih razlogov celo neizogibni. Ker je od rdzmerja med Rusijo in Kitajsko odvisen bodoči razvoj svetovne politike, si moramo stvar pobliže ogledati. MAO TSE TUNG IN STALIN Kitajska se ne more primerjati z Bolgarijo ali Romunijo, temveč je orjaška dežela z nad 500 milijoni prebivalcev. Ma o Tse Tung bi bil ogorčen, če bi jo hotel kdo označiti za podložniško državo Sovjetske Rusije. Kitajski komunistični voditelj je močan dovolj, da bi se lahko odtrgal od Moskve, če hi le hotel. Za to ni imel doslej vzroka, pač pa je večkrat nastopil nadvse samostojno in si niti od Stalina ni dal ukazovati. Z njim je imel več sporov. Stalin je bil na primer mnenja, da je komunistična revolucija na Kitajskem nemogoča. Zato je svetoval Mao Tse TungU, naj se priključi Čang Kaj Šeku in razpusti svoje vojaške oddelke. Podobno je Stalin svetoval med vojno' Titu, naj se nasloni na londonsko vlado kralja Petra. »Kitajski tovariši,« je rekel Stalin 1. 1918 Georgi ju Dimitrovu, »so bili istega mnenja kakor njihovi sovjetski somišljeniki, se vrnili iz Moskve na Kitajske in naredili — nasprotno«. Dogodki so dokazali, da se je Stalin motil in imel prav Mao Tse Tung. Revolucija je zmagala in danes je Mao gospodar Kitajske. Nov spor je nastal v vprašanju Koreje. Stalin se je dal prepričati, da je z »bliskovito vojno« mogoče očistiti v enem samem navalu južno Korejo zapadnih zaveznikov. Rusija se bo polastila dežele in prodrla na morsko obalo, ki leži nasproti Japonske. Prišla bo na bregove Tihega oceana. Toda kaj se je zgodilo ? V spopad je posegla takoj Amerika in nato Združeni narodi in iz »bliskovite« je nastala dolgotrajna, izčrpavajoča vojna. Ker se Rusija ni mogla uradno vmešati, je moral pomagati Mao Tse Tung. V krvavih borbah so padli stotisoči in stotisoči Kitajcev. In to v času, ko je kitajska revolucija bila komaj zmagala ter nujno potrebovala miru, da se učvrsti in ukorenini. Mac se je zaradi te vojne smrtno osovražl na zapadu in padel v še večjo odvisnost od Moskve. Mao je bil hud in njegovi odnosi s Sovjetsko zvezo so se poostrili. ZGODOVINSKA NASPROTJA To so bila politična in osebna nesoglasja med Stalinom in Mao Tse Tungom. Teda med Rusijo in Kitajsko obstoje neka inte- resna nasprotja, ki izvirajo že iz zemljepisnega položaja obeh dežel in nimajo nobene zveze s politično vladavino v teh državah. Rusija je po obsegu največja dežela na svetu, a je tako rekoč odrezana od vseh važnih morij. Neomejeno gospodari samo na o-balah okoli severnega tečaja. Odrinjena pa je od morskih cest, po katerih se odvija svetovna trgovina. Težnja in hrepenenje po toplem morju prešinja že stoletja ruski narod. Od tod borba ruskih carjev, da hi se polastili Carigrada in prišli skozi Dardanele v svobodne stike s Sredozemljem. Ista potreba po izhodu na morje je narekovala že od nekdaj rusko politiko tudi na Daljnem vzhodu. Po težkih naporih se je Rusiji posrečilo zagotoviti si na obalah Tihega oceana morski oporišči Vladivostok in Port Artur. Da (Nadaljevanje na 3. sir ani) INDIJA NEVARNA BOLEZEN Pri zadnjih občinskih volitvah v Berlinu je nastopila tudi tako imenovana Nemška stranka in priredila shod, kjer so njeni pristaši nosili uniforme in tolkli na bobne. Zborovanje so pozdravili tudi bivši padalci, katerih predsednik general Ramcke je pred 2 letoma označil Eisenhowerja za »zločinskega prasca«. Ob koncu shoda so zapeli pesem Deutsch-land iiber alles. Osebe, ki niso pele, so obkladali s psovkami »judovska svinja« in bili s pestmi, iz dvorane so metali tudi tuje časnikarje. Pri volitvah sicer niso dobili niti 5 odstotkov, zmagali so socialisti in na drugem mestu so bili kršč. demokrati, vendar takih nacionalističnih izbruhov ne gre podcenjevati. »Sam Bog ve,« je nekoč vzdihnil Adenauer, »kaj nam prinese bodočnost, ko mene ne bo1, ako ne bo Nemčija tedaj čvrsto povezana z zapadom«. Zgodovinska odgovornost vodilnih državnikov je zato težka. Ce ne ravnajo' z Nemci pravično ter pravočasno okrepijo med njimi demokracije, se zna zgoditi, da se pojavi nov Hitler in požene svet v propast. DAVČNI PRITISK V Zapadni Nemčiji so znižali davke, ravno tako so jih znižali v Avstriji in v Veliki Britaniji. V Italiji jih pa višajo, ker so sklenili povečati plače državnim uslužbencem. Kako naj si to razlagamo? Na zapadu so države uporabile pomoč, ki so jo prejele od Amerike, v glavnem za to, da so- dvignile in modernizirale proizvodnjo ter ustanovile nova podjetja. S tem so pomnožile zaslužek delavcev in nameščencev, tako da davke laže plačujejo. Če naj krava da več mleka, jo moraš bolje krmiti. V Italiji se niso tega držali. Hoteli so več mleka, a pozabili na krmo. NA POTI V BOMBAY Tito plove s svojim spremstvom proti Indiji. Ladja Galeb in rušilca Triglav in Bio-kovo so prevozili Rdeče inorjg in imajo že za hrbtom Arabijo. Dne 16. decembra pristanejo v Bombayu na tleh Indije. Zanimivo je, da so Tito in spremljevalci sproti obveščeni o vsem, kar se godi v Jugoslaviji in po svetu. Po dnevu sede v kabinah in rešujejo vladne posle. Z brezžičnimi brzojavkami pošiljajo v Beograd svoje odločitve in navodila. Tako visoko je že danes razvita moderna tehnika. STALINOVI NASLEDNIKI Spremembe, ki so se izvršile po Stalinovi smrti v Rusiji, se kažejo tudi v zunanjih stvareh. Prej so ostro pazili na to, da je časopisje omenjalo vselej na prvem mestu Stalina in nato vse ostale voditelje, vsakega strogo po položaju, ki ga je imel v stranki. Sedaj jih imenujejo po1 abecednem redu. Oblast je prešla od ene osebe na vodilno skupino. Pri obhodih ne nosijo več v sprevodu slik živečih oseb. Hruščev je ukazal, da se pri protiverski propagandi duhovniki in verniki ne smejo »žaliti in sumničiti«. USPELO POTOVANJE Italijanski minister za zunanjo trgovino-Martinelli se je vrnil zadovoljen iz Beograda. Izjavil je, da so razgovori z jugoslovanskimi državniki potekali zelo prijateljsko. Njegova naloga je bila pripraviti tla novi trgovinski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo. Prava pogajanja se začnejo ta teden. Posebno italijansko odposlanstvo- je odpotovalo v Beograd preteklo soboto ter se ustavilo nekaj ur v Trstu. Načeluje mu odvetnik Sto-roni. Tu so imeli po-svetovanja s tržaškimi gospodarstveniki, obedovali v hotelu Excel-sior in odrinili naprej popoldne. NOGOMET V RIMSKEM PARLAMENTU Ko je 1. decembra finančni minister prišel v parlament, je zagledal v dvorani le 5 poslancev. Prepričan je bil, da ga ne marajo poslušati. Predsednik Gronchi je zvedel, da sede pred televizijsko pripravo, zatopljeni v tekmo Anglija-Nemčija. Dal jih je poklicati, u-kazal celo pretrgati električni tok, a vse zaman. Nogomet je bil važnejši ko poslanske dolžnosti. NEMŠKO OBOROŽEVANJE Zapadna Nemčija bo v letu 1955 potrošila v vojaške namene 9 milijard mark, to je približno 1300 milijard lir. Vsota je ogromna. Od tega bodo uporabili eno tretjino za vzdrževanje v Nemčiji nastanjenih zavezniških čet, vse ostalo pa za organizacijo nove nemške vojske. Nemčija bo postala v kratkem tudi vojaško važna. POPLAVE NA, ANGLEŠKEM Hude poplave so povzročile v Angliji in na Irskem ogromno škodo- in zahtevale tudi človeške žrtve. V nekaterih mestih je po vilicah voda dosegla 60 cm. Če se vreme ne izboljša, se bo moralo prebivalstvo iz nekaterih mest izseliti. Mati petih otrok je poslala na neka mesta pismo, ki smo ga slučajno dobili pred oči. »Ob zaključku Marijanskega leta,« pravi žena, »sem pričakovala, da bo moj mož šel k sv. maši, enako trije sinovi. Iz moje lepe besede je pa nastal velik prepir v hiši.« »Ali tudi ti držiš s škofo-m Santinom?« je razsajal mož. »Naše velike noči, našega vstajenja nimamo več. Italijanski župniki so zavrgli najlepše navade naših očetov. Ko so odpravili v Trstu vstajenje, je moja mati ves dan jokala. Škof nas popolnoma prezira, kakor da nas sploh ni več v Trstu. Dokler se razmere ne spremenijo,« je rohnel mož, »jaz ne prestopim več cerkvenega praga in tudi moji otroci ne. Če se naše duše pogubijo, bo-odgovarjal škof pred Bogom. Ali si razumela?« j Uboga žena je padla na kolena ter jokala na ves glas. Pri maši ni mogla moliti. Nekaj KITAJSKA GOBA Tiso-či in tisoči namakajo »kitajsko gobo« v čaju, ki ga pijejo proti najrazličnejšim boleznim. Zdravilna rastlina je gliva sive barve. Baje je bolj učinkovita, če jo dobiš v dar, kot če jo kupiš. Njena cena niha med 2 in 20 tisoč lir. V Italiji je najbolj razširjena v Milanu. Trgovine s steklom so na njen račun zelo- zaslužile, ker jo je treba hraniti v stekleni posodi. Odkar so za gobo izvedele žene, možje nimajo več miru. Ne preostane jim drugo, kot da jo kupijo, saj pijača veča lepoto, zdravje in mladost. ZAMERIJO MU Predsednika Eisenhowerja napadajo, češ da zapravi preveč časa z igranjem golfa. Neki časopis je celo ugotovil, da je preživel lansko leto le 215 dni v vladni palači v Wa-shingtonu, 114 pa na igriščih. Biti predsednik Združenih držav ni torej vedno prijetna reč: milijon" oči te opazujejo- in gledajo na vsak tvoj korak. ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV šieje 60 držav-članic s 645 milijoni prebivalcev. K tem pride kmalu še 93 milijonov. To so dežele, za katere računajo-, da bodo v kratkem sprejete. Večina človeštva kljub temu še ni pristopila k Združenim narodom. Izven njih stoje ne le Kitajci, temveč tudi Nemci, Avstrijci, Italijani, Bolgari, Romuni, Ogri, Poljaki in Čehoslovaki. SILNEGA DENARJA potrošijo amerikanski turisti v ino-zemstvu. V lanskem letu so znosili iz Amerike nič manj kot 1 milijardo dolarjev, to se pravi nad 650 milijard lir. Nič čudnega, če se natakarji v raznih letoviščih globoko klanjajo Amerikancem. KAKO SE POČUTI Ko je Churchill obhajal 80-letnico rojstva, ga je znanec vprašal, ali se dobro počuti. »Dobro,« je odgovoril. »V moji starosti se človek ali dobro počuti ali je mrtev.« Stari Churchill še vedno kadi mnogo cigar in ga preudarno srka. tolažbe je našla na grobu svojih staršev pri Sv. Ani. Sestra ji je povedala, da tudi njen mož noče več v cerkev. »Tudi jaz sem nekaj daroval za Marijin kip na trgu Garibaldi,« se jezi, »a namesto da bi slišali slovensko besedo, je tisti kardinal govoril o nekih barbarih«. »Žalostno je,« zaključuje pismo, »da je že veliko vernikov praktično odstopilo od Katoliške cerkve. Napela bom vse moči, da pride vsa zadeva do- naj višjega mesta. Naj sv. oče ve, kaj počenjajo poganski demokrščanski mogotci v škodo Slovencev. Sedaj smo v letu 1954 po Kristusu, zato rečem: Dovolj je tlačanstva in brezvestnosti! Dajte, da se vrne sveti mir in božji blagoslov v naše družine in župnije!« Pismo dokazuje, kakšne so- praktične posledice zgrešene cerkvene politike v Trstu. Pozivamo naročnike Novega Lista, ki niso še poravnali naročnine, naj to čimprej store, sicer bomo prisiljeni jim list ustaviti. Glas krščanske matere Sovjetska zveza in rdeča Kitajska (nadaljevanje s 1. str.) bi ju povezala s Sibirijo, si je izgovorila pravico, zgraditi do njiju železnice skozi Mandžurijo in druge pokrajine, ki so bile last Kitajske. Železniške proge je Rusija zasedla s svojim vojaštvom in postala tako dejanska gospodarica teh dežel. V nesrečni rusko-japonski vojni je Rusija 1. 1905 zgubila Fort Artur, 1. 1933 je pa morala prodati mandžursko železnico' od Japoncev ustanovljeni »samostojni« mandžurski državi, to se pravi Japoncem. Toda Stalin v drugi svetovni vojni ni spal. V pogajanjih z zapadnimi zavezniki na Jalti si je dal potrditi ne le pravico do Fort Arturja in mandžurske ter vzliodnokitajske železnice, temveč je rusko oblast na Daljnem vzhodu še znatno povečal. Nikdar ni bila Rusija na Tihem oceanu tako močna kakor po drugi svetovni vojni. Po zmagi komunistične revolucije na Kitajskem se je pa položaj bistveno spremenil. Mao Tse Tung se ni mogel odpovedati Mandžuriji, saj ima dežela '10 milijonov prebivalcev in razpolaga s silnim rudnim bogastvom. Za vsakogar je bilo jasno, da bo spor med Mao Tse Tungom in Stalinom sčasoma neizbežen, če se Rusi ne umaknejo iz Mandžurije. ZUNANJA MONGOLIJA IN SINKIANG Pri tem ni Mandžurija edina dežela, kjer so si v navzkrižju ruski in kitajski interesi. Tako imenovana Mongolska ljudska republika, ki teži zemljepisno in prometno k Sovjetski zvezi in je od nje popolnoma odvisna, je bila skozi več ko 300 let sestavni del Kitajske. Dežela ima sicer le 2 milijona prebivalcev, a je štirikrat večja od Italije in gospodarsko še neizkoriščena. Ko so Japonci 1. 1941 priznali Rusiji pravico do Mongolije, je Kitajska ostro protestirala, vendar je Gang Kaj Šek bil prisiljen priznati nekaj let kasneje njeno »neodvisnost«. Isto je moral storiti tudi Mao Tse Tung in dobil zato razne pravice v mnogo važnejši Mandžuriji, toda težko si je misliti, da bi se rdeča Kitajska mogla za vse večne čase sprijazniti z odcepitvijo Mongolije. Neprimerno važnejša in tudi obsežnejša od Mongolije je nekdanja kitajska pokrajina Sinkiang. Ljudi šteje samo 4 milijone, velika pa je za tri in pol Francije 'n hrani v svoji zemlji silne množine rud. med njimi tudi uran, ki je neobhodno potreben za proizvajanje atomske energije. V deželi so odkrili doslej 10 ležišč petroleja. Septembra 1949 je izbruhnila v Sinkiangu komunistična revolucija ter pognala čez mejo dotedanje mohamedanske oblastnike. Rusija je prišla v Sinkiangu do tolikega vpliva, da je dežela postala dejansko sovjetska provinca. Rdeča Kitajska obrača poželjivo' svoje poglede v Sinkiang. Tu bi rada razvila svojo industrijo ter naselila družine iz pregosto obljudenih južnih in vzhodnih kitajskih pokrajin. V teh svojih težnjah je trčila ob gospodarske in politične interese Rusije. Stalin je skušal Mao Tse Tun ga potolažiti s tem, da je odobril, naj mešana kitajsko-ruska podjetja skupno organizirajo gospodarstvo v Sinkiangu. Vendar Mao niti zdaleč ne misli na to, da bi prepustil za vselej deželo Moskvi. ZAVEZNIKI IN TEKMECI S komunistično Kitajsko je Sovjetska zveza prisiljena ravnati previdno in obzirno, ker zavzemajo Kitajci vodilno mesto med a-zijskimi narodi. Moskva mora paziti, da se ji z Mao Tse Tungom ne zgodi nekaj podobnega kakor s Titom. To velja zlasti danes, ko- ni več Stalina, ki je užival tolik ugled v svetovnem komunističnem taboru, da si je lahko privoščil tudi težke in usodne politične napake, medtem ko si njegovi nasledniki tega ne morejo in ne smejo dovoliti. Malenkov in njegovi sodelavci si sedaj na vso moč prizadevajo, da bi popravili Stalinove pogreške in trme. To delajo ravno tako v Evropi kakor v Aziji. Tu se približujejo Titu, tam upoštevajo čedalje bolj Ma ove zahteve in potrebe. Sklenili so izprazniti Fort Artur in izročiti mandžursko železnico v popolno last Kitajcem. Ravno tako mislijo razpustiti na ki- NESREČA FRANCIJE Mendès-France je začel odločen boj proti alkoholizmu. Močno je povišal davke na vino in likerje, izdal zakone, s katerimi je zaprl številne pivnice in tovarne žganja. Dobro je vedel, da bo s tem izzval v deželi silen odpor. Saj je v Franciji okoli 8 milijonov ljudi, ki žive od vinogradništva in trgovine z alkoholnimi pijačami. To pomeni milijonske množice volivcev. Zakaj je kljub temu. začel z borbo ? Ker sla pijančevanje in alkoholizem postala prava poguba Francije. Nikjer na svetu ljudje ne pijejo toliko kolikor na Francoskem. En Francoz popije letno desetkrat več kot Amerikanec. Vino delijo vojakom in ga dajejo otrokom. Piti vodo se zdi skoro sramota. Posledice so strašne : od 25 prebivalcev je eden zastrupljen od alkohola. V umobolnicah je 60 od sto bolnikov pijancev. Davki na alkoholne pijače vržejo državi letno 53 milijard, zato mora pa potrošiti na leto 152 milijard za podpore od alkohola obolelim. Pijančevanje uničuje zdravje in bodočnost francoskega naroda. To je vzrok, da je Mendès-France šel v boj, čeprav bi njegova vlada morala zaradi tega pasti. Prepričan je, da bo zmagal. Junaško obletnica V nedeljo smo obhajali na Opčinah spomin na ono žalostno zimsko jutro, ko so pred: trinajstimi leti fašisti peljali na tovornih avtomobilih skozi mesto Tomažiča, Kosa, I-vančiča, Vadnjala in Bobka na opensko kra-ško planoto, jih zvezali na stolice in ustrelili. Stotisočera srca so se grudila od bolečine. In vendar je bil to slaven dan. Mladi fantje so padli za svobodo in pravico in njihovo ime je šlo v zgodovino. tajskih tleh tako zvane mešane gospodarske družbe, v katerih so imeli premoč Rusi, ter predati podjetja v last kitajski državi. P o Stalinovi smrti je Mao Tse Tungov vpliv v komunističnem svetu mogočno zra-stel. Mož stoji na čelu orjaške dežele in ima še to prednost, da je Azijec, kar mu daje posebno prikupnost v očeh tamošnjih narodov. Za rumeno in temnopolte Azijce je Rusija Evropa, je daljna dežela osovraženega bele-g'a plemena. V vsej Aziji smatrajo danes Peking za središče in sedež svetovnega komunizma, ki postaja polagoma enakovreden Moskvi. Rdeča Kitajska in Sovjetska Rusija sta danes zaveznici in obenem tekmovalki. Interesna nasprotja izvirajo iz zgodovine in iz nespremenljivih zemljepisnih in gospodarskih vzrokov. Zavezništvo med obema deželama je kljub temu danes še zelo čvrsto, ker je grajeno na skupnih interesih in na skupni obrambi pred nekomunističnim svetom. Usoda Azije in morda vsega človeštva je odvisna od tega, ali bo to zavezništvo zmagalo in v bodočnosti ostalo ali pa splahnelo ter dalo mesta sovražni tekmi med obema orjaškima deželama. VELIKANSKI NAPREDEK Atomska sila je eno največjih odkritij našega časa. Z njo je mogoče uničiti cele dele sveta, služi pa lahko tudi blaginji in napredku človeštva. Atomska sila bo sčasoma izrinila premog in elektriko, gnala poceni stroje, preobrazila kmetijstvo in celo zdravstvo. Njena proizvodnja pa je na žalost silno draga. Le največje in najbogatejše dežele, kakor Amerika, Sovjetska zveza in Velika Britanija, jo lahko pridobivajo. Srednji, mali in zaostali narodi je ne morejo izkoristiti. Pred enim letom je Eisenhower predlagal, naj bi bila atomska sila dostopna vsemu človeštvu, torej tudi revnim deželam. Združeni narodi so sedaj njegov predlog sprejeli in zanj so glasovali vsi, tudi Sovjetska Rusija in njeni zavezniki. Rudi uran in plutonij, brez katerih ni mogoče pridobivati atomsko sile in ju imajo le nekatere dežele, naj se razdelita tudi med revne države, da bi bile tudi one deležne splošnega napredka. Sklicali bodo mednarodno zborovanje, ki naj idejo izvede ter ustanovi »mednarodni zavod za uporabo atomske sile v miroljubne namene«. Enoglasni sklep Združenih narodov je dogodek svetovnozgodovinske važnosti. LIBIJA, HOČE BITI PROSTA Ob koncu vojne so Francozi zasedli del i-talijanske Libije. V puščavskem kraju Pezza n so' držali posadko 400 mož. Libijska vlada je zasedbo odobrila s pogodbo, ki izteče 31. decembra tega leta. Sedaj je libijski ministrski predsednik izjavil, da Libija ne bo obnovila pogodbe, Francozi morajo Fezzan izprazniti. MINISTER — MATI 9 OTROK V danski vladi je minister za trgovino gospa Lis Groes. Da je ženska, ni za Dansko nič izrednega. Posebnost je pa v tem, da ima gospa minister kar 9 otrok in da se kljub politiki posveča njihovi vzgoji. Njen soprog je z ženo-ministrom zelo zadovoljen. ZI c [tihi fr ’T'tznhlivtju DOLINA Predzadnje nedeljo je Delincane in mnoge goste iz Boljunca ter Mačkovelj zabavat hipnotizer prof. Schaffer. Njegova igra, če sploh smemo tako imenovati, je nekaj izrednega in za navadnega človeka nerazumljivega. Sicer pa niti umetnik-hipnotizer sam ne zna razložiti teli čudnih pojavov. V prvem delu predstave so bile razne igre, ki jih je mogoče izvesti z vajo v izredni naglici in tako prevarati navadno oko. V drugem je hipnotizer pokazal, kako more vplivati na ljudi in živali. Nemirni zajček in petelin popolnoma zaspita in petelin si v spanju privošči cigareto'. Kaj vse počenja jo ljudje, ki stojijo pred hipnotizerjem na odru! Dogodijo se stvari, ki spravijo v smeh še tako čemernega človeka. Pred umetnika pride na primer neki Peter, ki po njegovem vplivu začne na ves glas kričati v dvorano, da ni Peter, ampak Pavel. Drugi primer: na oder pride skupina fantov in začne nenadoma izvajati Toscaninijev koncert. Eden izmed njih se muči z namišljeno vij olino, drugi s trobento, ki je nima, tretji z bobnom, četrti pa, ki nima prav nič posluha, brezhibno dirigira koračnico iz Aide, katere dejansko sploh ne pozna. Višek pa je zadnja točka. Vsi na odru vlečejo vrvi in zvonijo, da je veselje! Občinstvo poka od smeha. Kdor take predstave ni še videl, naj si jo ogleda in mu ne bo žal. Prof. Schaffer pozna nekoliko tudi naš jezik in je zato predstava čisto po memorandumu — dvojezična! BOLJUNEC Z 8. decembrom je boljunska dosedanja kaplanija postala samostojna župnija. Vanjo spadajo Boljunec, 'Gornji konec (del vasi proti Glinščici) in Kremenka, ki je nova vas, nastala okoli bivše opekarne. Vsa fara bo štela nekaj nad 1000 duš. Na dan sv. Štefana bo cerkvena slovesnost, da se ustanovitve nove župnije primerno spomnimo. C. g. dekan z Opčin bo opravil dopoldansko sv. opravilo, popoldne pa bo spregovoril nekaj besed sosedni župnik iz Boršta. Po končani cerkveni slovesnosti bo po stari navadi na trgu »lučanje sv. Štefana«. BARKOVLJE V soboto je nenadoma umrla ga. Malka Pertot, žena znanega prosvetnega delavca in uglednega domačina g. Bika Pertota. Pogreb je bil v ponedeljek in so se ga udeležili številni domačini, znanci in prijatelji. Cerkveni obred je opravil č. g. Škabar. Moški pevski zbor je pod vodstvom Milana Pertota u-brano zapel žalostinko. Pokojna ga. Malka je bila vzorna žena in mati ter je mnogo potrpela za časa fašističnega režima, ko so ji moža neštetokrat preganjali. Tedaj si je sama z delom morala pomagati, da je lahko preživila družino. G. Biku in njegovima hčerkama izrekamo iskreno sožalje! Blaga pokojnica pa naj počiva v miru! ŠEMPOLAJ Pred kratkim so v naši vasi govorili o napeljavi telefona s posebno telefonsko kabino. Kakor smo izvedeli, je bila takrat določena tudi že vsota za izvedbo teg'a dela. Po- zneje pa je vse nekam zaspalo. Želimo, da bi bil prepotrebni telefon končno tudi pri nas vpeljan. Preteklo nedeljo' so na domačem pokopališču pokopali posmrtne ostanke dveh v vojni padlih domačih fantov. Padla sta na bojišču v Grčiji. Naj jim bo lahka domača zemljica ! VELIKI REPEN Ko smo v nedeljo zjutraj vstajali, smo mislili, da smo se vrnili za 10 let nazaj. Policisti so obkolili vas, manjša skupina pa se je napotila k hiši št. 35, kjer stanuje družina Purič. Začela se je hišna preiskava. Pregledali so vse sobe, svinjak, klet in celo vodnjak. Preiskava je trajala 4 ure. Policisti so dejali, da iščejo orožje, a niso našli ničesar. Zvedeli smo, da je gospodinja po preiskavi zahtevala, naj ji poravnajo škodo, ki jo je utrpela. Oblastveni svetujemo, naj ne prihajajo v naše vasi v tako velikem številu, ker nas tako ravnanje spominja- na žalostne čase. Orožje pa naj iščejo' tam, kjer resnično leži! NABREŽINA Zadnji seji občinskega sveta, dne 14. t. m., je v odsotnosti župana Terčona predsedoval podžupan g. Floridan. Najprej so- svetovalci izvolili računske preglednike, nato je g. Floridan sporočil, da je pokrajinski upravni od- Tržaški dnevnik II Corriere di Trieste je v nedeljo objavil članek o igralnici v Besi j a-! nu. Načrt je znan, saj so o njem časopisi že večkrat pisali in o- načrtu je razpravljal tudi nabrežinski občinski svet leta 1951. Takratni svetovalci so gradnjo igralnice odobrili, a je ostalo le pri sklepu, ker je ZVU bila v tej zadevi neodločena. Corriere trdi, da i-majo današnja oblastva priliko in možnost vprašanje igralnice povoljno rešiti. Ker je omenjeni dnevnik osvetlil zadevo samo z materialne plati in trdil, da bo igralnica močno koristila ne samo nabrežinski občini, marveč vsemu ozemlju, se nam zdi potrebno pogledati tudi drugo plat zadeve. Pomisliti moramo prvič na moralne posledice, ki bi jih igralnica povzročila, drugič, kaj bi naši ljudje dejansko od tega imeli, ter tretjič, kako bi to odjeknilo v narodnem pogledu. Naj že takoj izrazimo dvom, da bi igralnica znala znatno prispevati k rešitvi gospodarskega vprašanja tržaškega ozemlja, kvečjemu bi se z njo okoristili določeni krogi ljudi, ki se v primeri z drugimi že danes dobro imajo. Piepričani pa smo, da bi gospodarska korist občine še zdaleč ne odtehtala moralne škode, ki bi jo utrpelo domače ljudstvo. I-gralnica bi domačine silila k lahkomiselnemu življenju, podžigala strasti, rušila družine. Znano je, da se v neposredni bližini i-gralnic razvija vlačugarstvo, dogajajo se samomori, posamezniki pridejo- čez noč o-b velika premoženja. Vse to so činitelji, ki zastrupljajo človeško družbo, da ne omenimo-hudih posledic za versko življenje. bor vnesel nekatere nebistvene spremembe v pravilnik za občinske seje, katerega je bila sestavila posebna komisija že pred dvema letoma. Obč. svet je popravke odobril. Daljša razprava je nastala, ko je odbornik Floridan predlagal v imenu upravneg'a odbora pravilnik, po katerem bi se sestavil seznam posestnikov, ki bi bili deležni brezplačne živino-zdravniške oskrbe. Po mnenju odbora je treba imeti za revne one posestnike, ki imajo le določeno število ovac ali enega prašiča za domačo rabo- ali eno govedo. Ti bi morali vložiti prošnje, o katerih bi odločali u-pravni odbor, občinski zdravnik, živino-zdravnik in predstavnik podporne ustanove. Predlog upravnega odbora je naletel na odpor. Svetovalec Drago Legiša je dejal, da bi predlagani pravilnik ne bil pravičen, ker bi prišli v seznam tudi ljudje, ki niso reveži. Utegnilo bi se zgoditi, da -pride v seznam, kdor ima eno kravo ali enega prašiča, a je poleg tega stalno zaposlen. Iz njega bi pa izpadla družina, ki ima n. pr. dve kravi in se bavi samo s kmetijstvom. Zato je predlagal, naj seznam sestavi upravni odbor s- pomočjo svetovalcev kmetov, občinskega zdravnika ter živinozdravnika. Ti naj ravnajo po-lastni uvidevnosti. Svetovalca Milič ter Leopold Legiša sta izjavila, da bi moral živino-zdravnik zdraviti živino zastonj, kadar v občini izbruhne parkljevka ali slinavka. Tudi svetovalec Škrk Albin je izjavil, da je predlog odbora površen, priporočal pa je, naj bi bil seznam revnih precej obširen. Po daljši (Nadaljevanje na 5. strani) Prepričani smo tudi, da bi igralnica zelo malo koristila do-mačim trgovcem in gostilničarjem. Kakor nam je znano, bi skupno z igralnico zgradili tudi velik hotel. Slednji bi to-re-j odvzel mnogo dela današnjim, poleg tega so obiskovalci igralnic taki gospodje, ki se ne zadovoljijo z navadnimi hoteli, ampak zahajajo v take, kjer imajo najmodernejše udobnosti. Kar se tiče osebja, vemo iz dosedanjega izkustva, da se gospodarji požvižgajo na dane besede in obljube. Zgodilo bi se, da bi lastniki pripeljali svoje natakarje, svoje kuharje, svoje šefe, domačini bi lahko bili kvečjemu pometači in snažilci. Tudi trgovci iz Sesljana si ne morejo od i-gralnice -mnogo obetati. Veliki hoteli si nabavljajo blago v Trstu, ker je cenejše. V narodnem pogledu bi pa imeli neprecenljivo škodo. Sesljan bi prav gotovo ne privabljal naših Kraševcev, temveč ljudi vseh mogočih narodnosti. V igralnici bi uradovanje prav gotovo ne šlo po memorandumu. Priznavamo, da bi se z igralnico naša občina gmotno okoristila. Pred očmi imamo tudi izjave dr. Paiamare, ki jih je dal našemu županu, da naj ne pričakujemo- vladnih denarnih podpor. To se pravi, da bo morala, občinska uprava sama skrbeti, da krije stroške z lastnimi dohodki. Menimo- pa, da ni i-gralnica edino in izključno izhodišče iz današnje krize. Treba bo- poiskati druga pota, -ki naj rešijo obenem z vprašanjem kruha tudi vprašanje morale in našega narodnega obstanka. Z združenimi močmi in z -dobro voljo b» mo prav gotovo nekaj pametnega ukrenili. Stekaj misli proti gradnji igralnice v Sesljanu £L(»|iihi ,'i T'ezrifili-------------------- razpravi je bil sprejet predlog svetovalca Draga Legiše. V nadaljnji razpravi so sprejeli predlog, da 4 občinski uslužbenci napredujejo. Sklenjeno je bilo tudi, da občina razpiše notranji natečaj za dve mesti otroških vrtnaric. Odbornik Floridan je poročal, da bo za božič v naši občini razdeljenih 1000 zavojev CARE, 100 zavojev občinske podporne ustanove, 600 zavojev za otroke iz vrtcev in o-sncvnih šol, 100 zavojev pa je podaril pred- sednik ital. republike Einaudi. Na seji so -razpravljali tudi o načrtu za i* gralnico v Sesljanu. Odbornik Visintin je dejal, da bi občina imela od igralnice letno od 30 do 40 milijonov lir dobička. Po njegovem bi s tem občina postala samostojna. Predlagal je, naj upravni odbor spomni generalnega komisarja na sklep občinskega sveta iz leta 1951 s prošnjo, naj vprašanje zadovoljivo reši. G. Drago Legiša je izjavil, da je vprašanje igralnice kočljivo in je zato predlagal, naj se na eni izmed prihodnjih sej ta zadeva ponovno izčrpno pretrese. Predlog je bil sprejet. cesti iz Trsta v Gorico. Izpeljana je tik pred našim nosom: v Rupi in Gabri j ah ter v Jam-ljah, le v naših osmero vasicah je še ni. Veselimo se pa, da se morda res kmalu poslovimo od poštne uprave v oddaljenih Ron-kah ter da bomo v bližnji bodočnosti prejemali pošto iz Doberdoba. Elektrika in urejena poštna uprava sta prvi pogoj zdravega gospodarstva. Naj bo zaenkrat dovolj, prihodnjič bomo povedali, kje nas še čevelj tišči. Poskrbeti hočemo, da se Novi list še močneje razširi, saj res zasluži, da se nanj naroči vsaka hiša. List ne pozna in noče poznati prepira med brati, marveč vneto g'ojiti duhovne temelje vsakega zdravega naroda, k" so zvestoba do naroda, ljubezen do domačega krova, socialna pravičnost in živa vera, ki so ji bili vdani naši slovenski pradedje. aiJ&pihi is Q^&’§i& fae DOBERDOB Blagoslovitev nove orožniške postaje, ki bi se morala izvršiti predpreteklo nedeljo, se je zakasnila, ker gradbena tvrdka gradnje ni dovršila. Škoda, saj se je s tem zavlekla tudi otvoritev našega otroškega vrtca, ki ga starši in zlasti naši malčki nestrpno pričakujejo. Ob tej priliki svetujemo županstvu, naj se že prej dog'ovori z ONAIR-om, da ostane dvorana tudi v bodoče na razpolago prosvetnim društvom. Kulturno delo naše kraške prestolnice ne sme trpeti! Vsi občinarji se veselimo, da bodo v kratkem pričeli, tako vsaj pravijo, z gradnjo novega poslopja za poštno upravo. Tako' se bo, kakor upamo, izpolnila v kratkem naša dolgoletna želja. Čudimo se, zakaj se tako dolgo odlaša z otvoritvijo delovišča, ki naj popravi spodnjo cesto ob jezeru. Po časopisih čila m o-, da rasejo delovišča po Furlaniji kot gobe po dežju, saj se tam popravljajo ceste, čistijo jarki, gradijo vodovodi in vrše druiga izboljše-valna dela. V slovenskih občinah pa je vse mrtvo in brezposelnost se širi, namesto da bi pojemala. Zaradi zanemarjanja potreb slovenskega ljudstva ne moremo kriviti rimske vlade, pač pa leži precej krivde na krajevnih oblastvih, zlasti na prefekturi, ki ne posveča dovolj po-zornosti gospodarskim potrebam slovenskih krajev. Trdno pa smo prepričani, da se bo tudi to spremenilo na bolje. JAMLJE Že večkrat je Novi list opozarjal naše ljudi, naj čuvajo otroke pred nesrečami, ki jih že več desetletij povzroča staro strelivo, -raztreseno po naši deželi. Pred nekaj dnevi sta našla na polju v bližini cerkve staro granato devetletni Soban Vladimir in sedemletni Brumat Silvij. Začela sta tolči po njej s kamnom. Granata se je razletela in je zlasti Sobana hudo ranila. Domači župnik je oba fantka takoj odpeljal v tržiško bolnico. Soban Vladimir bo o-zdravel v 40, Brumat Silvij pa v 10 dneh. Hvala Bogu, da sta jo dečka tako srečno odnesla. V zimskem času smo. Zato imamo nekaj časa, da premišljujemo o naših gospodarskih potrebah. Na srcu nam leži zlasti vprašanje vodovoda in bojimo se, da ga nikdar ne bomo imeli, če ostanemo v sklopu današnje občine. Svoj čas smo spadali pod nabrežinsko občino ; če bi bili v njej ostali, bi tudi mi že imeli vodo po hišah. Napeljava vodovoda iz Doberdoba pa je združena skoro- z nepremagljivimi stroški, medtem ko bi iz n ab re-žinske občine lo malo stala. To vprašanje je za naše gospodarstvo tako- važno, da bi morala oblastva upoštevati naše želje in potrebe. Upamo, da naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi. IZ DOLA Pri nas se je Novi list kar dobro razširil. Zelo- radi ga čitamo posebno zaradi tega, ker se tako živo zanima za ljudske potrebe naših vasi, kjer ljudje niso zadovoljni z zaostalimi razmerami. V zadnjem času so nam posebno ugajali dopisi z našega sosednega Vrha. Prav radi verjamemo, da bi nam Vrhovci iz srca radi posodili elektriko, če bi je dobili preveč. Upamo pa, da bo tudi pri nas kmalu zasvetila in da nam ne bo treba več dolgo kvariti zdravja in zlasti oči ob petrolejki. Danes imajo elektriko že povsod na prometni Naša deželna poslanca gg. Bratuž in Nanut odločno nadaljujeta borbo -proti sramotnemu odloku, ki zabranjuje obiskovanje slovenske šole otrokom slovenskih optantov. Že pred tedni sta naslovila obširno spomenico na prefekta De Zerbia in mu z neizpodbitnimi pravnimi razlogi dokazala, da je odlok protizakonit in protiustaven. Zahtevala sta, da jima politični oblastnik izda pismeni odgovor. G. prefekt pa trmasto molči. Čujemo, da se je pri njem pritožila tudi ga. Jolanda Bizaj. Tej je namreč šolsko skrbništvo poslalor nezaslišano pismo z zahtevo, naj prepiše svoja otroka s slovenske na italijansko šolo, češ da je njen mož medtem postal kanadski državljan. Pravijo, da je tudi ona zaman zahtevala od prefekta pismeno izjavo. Zakaj se g. prefekt toliko izogiba pismenemu odgovoru? To zadržanje se nam zdi zagonetno in morda se ne motimo, če trdimo, da se mož ne strinja s krivičnim ukrepom, ki ga je zakrivil njegov predhodnik g. Paiamara. Kako naj pameten človek soglaša z ukrepi, ki so nasprotni demokratski ustavi italijanske republike ter tako rušijo njen ugled pri nas in v inozemstvu! Ta molk je nam Slovencem dokaz, da je naša zahteva po ukinitvi današnjih šolskih ukrepov zares upravičena. Ko je pred dnevi g, Bratuž posredoval pri šolskem skrbniku De V etti, mu je ta na vse ŠTANDREŽ Slišimo, da se bodo- goriški mestni očetje zopet spomnili nas Standrežcev. Razume se, da bodo ponovno razpravljali o našem vodovodu in o napeljavi vode po stranskih ulicah. Baje mislijo najeti v ta namen nekaj nad 11 milijonov posojila. Ce bi bila na svetu red in poštenje, bi vsi Štandrežci že pred več ko 20 leti imeli vodo v hiši. Toda na žalost so tedaj uporabili naših 300.000 lir za potrebe goriškega mesta in ne za naše. Zadeva vodovoda postaja naravnost smešna, čeprav je v resnici žalostna. Sedaj pa bo morda vendar konec te dolgotrajne komedije- S 1. decembrom je bilo pri nas razglašeno, da se do 12. januarja lahko vlagajo prošnje za novo tobakarno, ki bo- v ulici Capodistna. (Nadaljevanje na 6. strani) proteste odgovoril, da je on le izvršni organ; s tem je hotel vreči odgovornost s svojih ramen. Daneg pa imamo v rokah dokaz, da ti »izvršni organi« niso tako nedolžna jagnjeta, kakor se delajo. Šolski nadzornik g. Spazzapan je namreč pisal gospe Jolandi Bizaj pismo, v katerem ji učeno razlaga tole: uredba z dne 6. novembra 1954 predpisuje, da so šole s slovenskim učnim jezikom na razpolago le italijanskim državljanom slovenskega jezika ; njen mož pa je postal medtem tuj državljan. Ker je pa sin Boris obiskoval slovensko- šolo, že preden je izšel odlok, lahko v njej ostane, sina Josipa pa je treba prepisali. »Izvršitelji« šolskih predpisov tolmačijo torej odlok flnkv