SpeđhrJone tu mohonamerrto pnO^fc m Pi>«nlw pinfana v fsssvtsi. Leto LXXV, St. 85 LJubljana, torek 14» aprila 194*XX Cena 40 cent. UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBUANA, PUOCINUBVA UUCA O EKLJTCNU iASTUFSTVO za ospa-be iz Kraljevine Italije in inozemstva trna UMONE Pl'BBI.IC1TA ITAIJANA S. A.. WILANO TELEFON: 31-», 31-23, 31-24, 31-29 to 11-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 6.— lir, ta Inozemstvo 15.20 Lir RaCuni pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: UNIONF. PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Ljubljana Stev. 10-351 Nuovi successi aerei t/na colsmna nemi ca vigorosamente attaccata prciao Ne-chili — 8 veli vol; abbattutl — Un szrnrcttergibile afiondato II Quartier Generale delle Torte Armate eomiinloa in dala dl 13 aprile il *egnente bollettino di guerra n. 681: A sud-e^t di Mrchili una colonna avver-saria e stata vigorosamente attaocata da reparti aerei italo-tede*ehi e eostretta a ri-piegare; nel cors«. dcll'arlone rarrlatori ger-manici abhattovano «vi CurtLs, senza subi-re alrtina perdita. Formazloni dell'Asse hanno inten*am*mte bomba"dato le opore portuafi ed aeree di Mal:a. di^tni^Erendo in eombattimento due vel'vol i f» niimerf^l altri Inoendi.mdone al suolo. Aerei britannirl hannn eompluto, qtieMn notte, si: localita *pnlh Sil je objavil 13. ar rila naslednje 681. vojno poročilo: Juinnvrhodnn no1 Meklllja *o Italijanski in nemški letalski oddelki močno napadli SK»vra*.io kolono in H' prisilili k umlkn. \ teku akcijo so iem«kt lovci sestrelil 6 letal tipa C"urti*is, n» dn bi nam) utrpeli izgube. Oddelki osi «»n silovite bombardirali pristani-k» In >ial«>kH naprave na Malt* ter uničili v bojih \ /rako i letali, več drugih letal pa zažgali na tleh. Britanska letala so preteklo noč napadla kraje \ neverni Italiji, kjer so odvrgla nekaj bom h. ki pa niso povzročile niti žrtev niti -^kode. V Sredoremljn je protlpodmorniska lz-\ idnlrr« pod poveljstvom pomorskega stražnika \ntonifa Seialdcna potopila sovražno podmornico. Letalo, ki je napadlo in potopilo v vzhodnem Sredoremljn trgovski parnlk 10.000 ton (poročilo $t. 6ro). fe \odil pilot poroC-nik V In Franresco skupno z narednikom Cnrtonijem Pletrom. Opazovalec Je bil fregat ni poročnik Miisumeoi Giaseppe. Junaški podvigi italijanskih podmornic ob obalah Zedlnjenlh držav Rim, 14 aprila 8. V redkobesednih »talijanskih vojn.h poročilih so bile že objavljene vest' o zmagovitem de i ovan ju italijanskih poimornic na Atlantskem oee sna in ob atlantskih obalah Zedinjenih držav V razdalji več tisoč Kilometrov od domovine so prizadejale sovražnemu brod ov ju vel.ke fzguoe. Potopile so 116 000 ton .so-VTržnih !ad*j Na ta u?pch so podmorn i cc sile upiavičeno ponosne Te dni so se nekatere polmornice vrnile in njihovi poveljnik; so prispeli v R:m Ob tej priHKi so ia!i novinarjem nekaj podrobnih Izjav o svojih podvigih. Misija skupine podmornic, ki se je vrn -la na svoja oporišča, je trajala približno 8 tednov Njihova na oga je biia kontrolirati sovražne pomorske poti med severno tn južno Ameriko ter med Ameriko in Evropo Seveda so morale potopiti vse 'adje v sovražni službi. K: so nanje naletele. Nekega dne je 5 poimornic na talijanskih oporiščih prejelo ukaz, da se odpravijo na pot. Ceio vrsto dni so podmornice plule proti področju svojih operacij Za napotilo je prejel poveljnik ene izme i podmornic kapetan Di Dijacomo vest. da se mu je rodil drugI sin Morje je bilo že spočetka vznem.rjeno in pogosto je deiev.i'o Frvi je prispel v ameriške vode s svojo podmornico kapetan Catani k: je tud1 prvi pričel potapljati sovražne ladje. Prva med njimi je bi;a 8000 tonska tovorna ladja, ki je izginila pod vodo v eni minuti la pel Nekaj dn: pozneje je prišel na vrsto drugi 12.000 tonski pamik. Potopljen je bil s torpedi in topovskimi streli Podmornica je Se skušala rešiti broiolomce s tega par-nika. toda vznemrjenu morje je onemogočilo sleherno iskanje Podmornica pod poveljstvom kapetana Cossata je potopi'a 6 ladij po 6440. 1400. 5000, 7000. 3500 In 8700 ton Poslednja izmed njih je bila amer^ka petrolejska ladja »Aphel Prince- 6440 tonski parnik je bil >Dytoniat, prav tako iz Amerike Končno je bila ameriška tudi 3500 tonska tovorna ladja >Cyquetc. imornica pod poveljstvom kapetana Di D'acomo je potopila hJadilmško 7224-tonsko ladjo ln 10 500 tonsko petrolejsko ladje Posadka te ladje se je resila a čolni. □ izmed njih se je prevrnil. Podmornica je tedaj odhitela po prazni čoln, ki ae je zibal na morju kakih 100 m daleč, ga privlekla do 7 ameriških mornarjev, ki so zapustili prevmjeni čoln in ga jim prepustila, Podmornica pod poveljstvom kapetana Giudica je utrpela nekaj manjših okvar, kljub temu je potopila dve petrolejski ladji ln še neki tretji tovorni parnik Prvi potopljeni parnik je bila 7011 tonska francoska petrolejska ladja »Melpomena«, ki je bila v sovražni službi, drugi je bil 4153-tonski švedski tovorna parnik -»Boren, druga petrolejska ladja pa je bila 9500 tonska norveška ladja * Charles Racin«. Podmornica po1, poveljstvom kapetana Fr.oternala je potopila 6400 tonsko nizozemsko petrolejsko ladjo »Oscillo«, neko drugo 9300 tonsko petrolejsko ladjo ter 7000 tonski ameriški tovorni parnik. Ena izmed obeh petrolejskih ladij se je akrša!a zaleteti v podmornico od strani, a ji to ni uspelo Kapetan Fratemale je svoji Izjavi še dodal, da so se posadke podmornic ve* čas čudovito izkazale. Rim. 14. aprila, s. Duce Je v prisotnosti načelnika glavnega stana ln načelnika štaba vojne mornarice sprejel včeraj dopoldne korvetne kapetane G.u lica, Fecio dl Cossato Longane.si-Catanio, de Giacomo in Fraternala. junaške poveljnike podmornic, ki so operirale v Atlantskem oceanu Jn potopile 220 000 ton sovražnega ladjevja. Ducejevo priznanje učiteljem R«m. 14. aprila s. Duce je sprejel šolske skrbnike, ki jih je sklical na zborovanje prosvetni minister Sprejema so se u ele-žiii tudi državni podtajnik prosvetnega ministrstva in generalni direktorji posameznih šolskih odsekov Prosvetni min ser je poročal o delu v šol: v sedanjem času in podal podatke o so letovanju učiteljstva v vojni. Omenil je tudi odi!kovance in pau le .mezi nj.mi prof Constantina Marinija ki so ga ustrelili komunisti v Novi Varoši, ker si je pridrZal izkaznico fašistične stranke. Minister je nato podal podrorne podatke o delu v šoli. c novi razpredel:*. vi učiteljev, o didaktičnih centrih, ki se us a navijajo v po=ameznih pokrajinah o delovanju zasebnih Sol. o odnofii jih me I šolo in GIL-om. o ročnem delu v šoli. o šolskem radiu in šolski kinematogiafiji. kakor tu- di o vprašanjih šolskih stavb. Duce je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da se šola zaveda svoje misije v sedanjim zgodovinskem času ter je pohvalil šolske skrbnike spričo njihovega dela in jim naročil, naj sporoče vsem učiteljem izraze njegovega priznanja za delo, ki ga opravljajo na področju moralne in duhovne odpornosti naroda v vo:ni Spomni se je svoje Izjave, ki jo je dal prel 13 leti. da >navdaja vee italijanski šolski satem »edaj duh zmagovite vojne in fašistične revolucije< in izrazil svoje zaupanje v metodično, postopno ln globoko delovanje, ki ga razvija šola na področju politične in moralne vzgoje novih generacij. Izrazil je končno svoje prepričan ie. da bodo sedanji veliki obrati usodno vplivali tudi na šolstvo. Nezadovoljstvo Moskve in bojazen Londona Tokio. 14 aprila, s. V Tokio je prispel general Tatekava. ki Je bil doslej japonski veleposlanik pri sovjetski vladi. Novinarjem je dal daljšo izjavo, v katen je opo-zortl predvsem na nezadovoljstvo sovjetskih krogov zarad: nezadostnih dobav iz Anglije tn Amerike Izjavil je. da sicer nima točnih podatkov o tej stvari da pa lahko ugoTovi la Sov^tska zveza ni prejela vse one angleške in ameriške pomoči ▼ obliki vojnih potrebščin kakor ji je bila obljubljena Nezadovoljstvo je »pričo tega razumljivo Kar ae tiče prodiranja sovjetskih sil v zapadno Azijo, je Tatekava i7-jKvfl, da so Sovjeti vkorakali v Iran na osnovi sporazuma z Anglijo, toda način. kako so postopali, je izzval nezadovoljstvo in razočaranje na Angle&kem. Anglija se po njegovem mnenju boji. da bi Sovjetska zveza skušala po možnosti vdreti v In- d:;o P 3tres v Rutmtnijj Bukarešta, 14 aprila, s. Bukareskl observatorij je objavil, da so aeismografl včeraj zjutraj ob 5 registrirali potre« tretje stopnje, ki je Imel epicenter v razdalji kakih 160 km. Inserirajte v yYSL Narodu44! Vedno hufši napadi na Corregidor Japonci so zaceli obstreljevati glavno ameriško oporišče na Filipinih s kopnega, z morja in iz zraka Tokio, 14. aprila, a Agencija Dome j je objavila poročilo z nekega oporišča na Filipinih, da so se novi oddelki japonskega topništva razvrstili na neki točki na polotoku Bataanu in pričeli takoj hudo obstreljevati sovražne sile na otoku Corregidor. Japonska izvidniška letala kontrolirajo obstreljevanje topništva in hkratu napadajo otok tudi bombniki, ki so odvrgli na Corregidor že cele tone rušilnih bomb ter povzročili veliko škodo med vojaškimi napravami na otoku. Neka ladja, ki je poskušala zapustiti Corregidor, je bila prisiljena, da je spremenila smer, razvila belo zastavo in priplula v neko pristanišče na polotoku Bataanu. Buenos Alres, 14. aprila, s. Severnoameriško vojno ministrstvo je objavilo, da so vse zveze med otokoma Cebu in Corregidor že 48 ur prekinjene. Zaradi tega ni znan položaj, kakor se je v zadnjih dneh razvil na otoku Cebuju. Letalski napad na Manilo Tokio, 14. aprila, s. Agencija Domej poroča, da so v nedeljo zjutraj tri amer.ćJca bojna letala bombardirala predmestje Manile. Bombe so treščile med zelo obljudene filipinske stanovanjske okraje in je bilo mnogo žrtev Prebivalstvo je i gorceno spričo tega napada. Bataan popolnoma zaseden Sofija, 14. aprila, a Z Bataana poročajo, da so Japonci zavzeli vse sovražne utrjene postojanke ne. otoku in tudi trdnjavo na Mari veli c i že pretekli četrtek zvečer. Mnogo ameriških in filipinskih čet se jim je r redalo. Japonci so zaplenili več brzih in drugih motornih čolnov, ki so oili za*-sidrani v marivelleški luk:. Nar lednjega dne bo proteletalske baterije na Oorregi-doru prenehale delovati. Tokio, 14. aprila, s. Japorski glavni stan je objavil, da so japonske čete 11. t. m dokončno zavzele ves polotok Bataan. Ofenziva je trajala 8 ur. Na vseh odsekih bojišča Je bil sovražnik v glavnem uničen kljub srditemu odporu. Zadnji odpor na otoka Cetm zlomljen Tokio, 14. aprila, s. Službeno je bilo objavljeno, da so japonske sile do kraja zavzele otok Cebu. Zadnje dni je bil strt poslednji odpor sovražnih sil na otoku. Bilanca japonskih uspehov na morju Tokio. 14. aprila, s. Japonski glavni stan je objavil pregledno poročilo o letalskih in mornariSkh operacijah na Indijskem oceanu v času do preteklega četrtka. Japonska mornariška letala so pn napadu na Colom bo sestrelila 57 sovražnih Spitfireov in Hurricanov, Swordfishov in Defiantesov, poškodovala in potopila so 16 ladij, razdejala tri velike hangarje in druge vojaške naprave. Uničeni sta bili tudi dve večji patrulni ladji ■« eno torpedno letalo. Dne 5. t m. st bili južno od Ceylona potopljeni dve sovražni križarki razreda »Londonc. V Bengalskem zalivu so japonske pomorske sile 5. aprila potopile 21 angleških lad:j s skupno 140.000 tonami, poškodovale pa nadaljnjih 7 s 40.000 tonami. Ob vzhodni obali Indije so druge japonke vojne ladje hudo poškodovale nekaj sovražnih ladij in vojaške naprave v Vizagapatanu in Hon-kanandi, kjer so sovražnika s svojim napadom popolnoma iznenadile. Na področju okrog Trinkomalija so japonska letala pretekli četrtek v letalsk.h spopadih sestrelila 41 sovražnih Huricanov, Blenheimov in Supermarinesov. Štiri nadaljnja sovražna letala so bila zažgana na letališču. Pri istem napdu so japonska letala hudo poškodovala kr.žarko razreda »Leander« ter potopila dva večja tovorna parnika ter enega manjšega. Povzročila so veliko razdejanje v ladjedelnici, porušila dva velika hangarja na letališču, večje vojaško skladišče, vojašnice in druge vojaške naprave. V vodah blzu Trinkomalija so japonska letala opazila sovražno nosilko letal »Hermes« in neki rušilec. Potopila so obe vojni Ladji. Druga skupina bombnikov pa je potopila še nadaljnje štin sovražne tovom*? ladje tam v bližini. Pri teh operacijah je bilo 15 sovražnih letal sestreljenih. Japonske podmornice pa so potopile 7 sovražnih letal, vojna mornarica pa ni imela nobene izgube. čangkajikovi posveti ft»nghaj. 14. apr La. m. po vesteh i* Jung-kinga sta se ćangkajšek in njegova soproga vrnila Iz Birme. Njuno »jotovanje je bilo tajno. Ob tej prllfld je Imel cang-kajsek važne razgovore z angleakiml ameriškimi m kitajskimi generali. Posebej so govorili o vprašanjih, ki ae tičejo skupnega poveljstva ln oskrba. Kako }e bila potopljena nosilka letal Bangkok, 14. apr. m. Listi objavljajo vesti iz Colomba, po katerih sta dva angleška oficirja, ki sta pripadala posadki nosilke letal »Hermes«, kl so jo Japonci potopih, izjavila, ds sta bila ranjena o priliki napadov na ladjo. Kljub silnemu protiletalskemu ognju s nosilke letal so japonska letala intenzivno prodirala skozi umetno meglo ln v strmoglavaklh poletih odvrgla na ladjo vrsto bomb ter jo obstreljevala tudi • strojnicami. Japonska letala as as od- daljevala šele. ko so porabila vso svojo municijo ln razstrelivo. Pri drugem napadu je na nosilki letal izbruhnil velik požar. Japonska letal r. pa so se še nadalje v zaporednih valovih pojavljala nad nosilko letal in do kraja izvršila svoje razdejanje. Se ena angleška križ arka potopljena Tokio, 14 aprila, s. Japonski glavni stan je objavil, da so japonske ladje ob indijski obali napadle in hudo poškodovale angleško križarke razreda »Leander«. Križarke tega razreda so bile zgrajene v letih 1931 do 1934 in izpodrivajo po 7000 ton vode ter razvijajo brzino po 32 vozlov na uro. Njihove posadke štejejo po 550 mož. in tri ameriške ladje Buenos Aires, 14. aprila, s Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so sovražne podmornice na Azijskem morju torpedirale severnoameriški vojaški prevozni ladji "oUbertv*- :n *Meios«. Enakn [ usoda je doletela tudi r.eko ameriško ladjo v Por t Darvvlnu. Novi japonski poveljnik na Filipinih Tokio, 14. aprila, s. Službeno je bilo objavljeno, da je bil divizijski general Ma-sahari H orna imenovan za poveljnika japonskega ekspedietjskega zbora na Filipinih. Doslej je poveljeval japonskim silam v Talivanu. Tam je bil za njegovega naslednika imenovan general Rikiklando. ki je doslej poveljeval japonskim četam v južni Kitajski. Nesreča amerlšklli bombnikov Buenos Aires, 14. aprila, s. V bližini Li-vermora, 16 km daleč od San Francisca, sta v zraku trčila dva bombnika. Oba sta treščila na gričevje blizu omenjenega kraja. 14 severnoameriških letalcev je bilo pri tem ubitih. Načelnik madžarskega generalnega štaba general Szombathely na obisku v PJmn Madžarskemu gostu je bil prirejen svečan sprefem — Iskreni izrazi prijateljstva in zavezništva — Sprejem pri Duceju Rim, 14. aprila s. Načelniku madžarskega generalnega štaba generalu Ferenzu Szombathelvu. ki je včera; prispel v Rim da vrne obisk načelniku klavnega Stan^ Italijanskih Oboroženih Si. generalu Ca-valleru. So priredili nadvse slovesen sprejem. Na postaji so se zbrali načelnik gene ralnega štaba srenerai Cavallero. državni podtajnik ministrstev vojske vojne mornarice in etalstva. načelnik štabov vojske in fašistične milice ter zastopniki zunanjega ministrstva, dalje madžarska poslanika pr Kvirinalu in Vatikanu, vojaški zastopniki Madžarske. Nemčije in J2.por.3ke v Ilimu ter zastopniki drugih držav ki so se priključile trojnemu paktu Na peronu je bil razvrščen bataljon vojske z godbo in zastavo. Generala SzombatheK in Cavallero sta se nadvse prisrčno pozdravila. Ko sc bUe načelniku madžarskega štaba pred* stavljene vse osebnosti in je pregledal častno četo, se je madžarsk* gost v častnem salonu na postaji kratko razgovarjal z nemškim vojnim atašeem ln drugimi osebnostmi, nato pa je odpotoval v hotei, kjer se je nastanil. Po mestu mu je prebivalstvo priredilo navdušene manifestacije Dr hotela ga je spremljal general Cavallero. Kmalu nato se je general Szombathe'v odpel;al na Kvirtnal, kjer se je vpisal " dvorne knjige. Zatem se 1e poklonil na grobeh vladarjev, pred spomenikom Neznanega junaka in položil pred nje velike vence lovorja. Enake se je poklonil tudi pred spomenikom padlih fašistov \ fašističnem domu Povsod so mu bilp izkazane vojaške časti še dopoldne je obiskal generala Cavalle.ra in se nato odpeljal na madžarsko poslaništvo. Madžarski gest je bil povsod deležen Izrazov simpatij in ova-cij med prebivalstvom. Popoldne je obiskal podtajnika ministrstev vojska tr milice. Ob priliki teh obiskov je prišlo vselej do izraza prijateljstvo, ki je značilno za odnošaje med obema prijateljskima in zavezniškima državama. Pred generalnim poveljstvom milice mu je bataljon črnih srajc »M* izkazal vojaške časti. Madžarskega gosta je sprejel general Galbiati v družbi drugih generalov. Pred spomenik padlih miličnikov je general Szombathelv položil velik lovor-jev venec. General Szombathelv je gene-rau Galbiatu izročil ob priliki tega obiska veliki madžarski zaslužni križec. Načemfk miličniškega štaba pa je madžarskemu generalu daroval legionarsko bodalo. General Szombathelv se je zatem odpeljal v palačo Chigi, kjer ga je sprejel general Cavallero. ki ga je povedel k zunanjemu ministru grofu Cianu. Sestanek je potekel v ozračju prisrčnosti in ob zaključku obiska je generai Szombathelv predstavil grofu Cianu svoje spremstvo. Iz palače Chigi se je načelnik madžarskega generalnega štaba odpeljal v Beneško palačo, kjer ga je sprejel Duce. Nemško vojno poročilo Vsi sovjetski napadi na polotoku Kercu odbiti — Nove hude sovjetske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. apr. Vrhovno poveljmštvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na polotoku Kerču je napadel sovražnik po hudih Izgubah prejšnjega dne na posameznih mestih s slabejširaj silami. Vsi napadi so bili odbiti. V ostalih odsekih vzhodne fronte so bili zavrnjeni posamezni napadi močnejših sovražnikovih sil. Prt presenetljivem napadu čet neke nemške motorizirane pehotne divizije je izgubil sovražnik 750 ujetnikov, 10o0 padlih, S oklopne bojne vozove in 40 strojnic V srednjem odseku vzhodne fronte so podpirali oddelki bojnih in lovskih letal s posebnim učinkom operacije vojske na kopnem. Na JLaponskem je imel nasprotnik v zadnjih dneh pri brezuspešnih izvidmških sunkih hude krvave izgube. Bojna letala so z dobrim učinkom napadla pristaniške naprave v Murmansku. V severni Afriki delovanje topništva in izvidmškib oddelkov na obeh straneh. Zbirališča angleških motoriziranih vozil so bila uspešno bombardirana. Podnevi in ponoči nadaljevani napadi na vojaške naprave in letališča na otoku Malti so povzročili novs opustošenja na ciljih. Nemški lovci in protiletalski topovi so sestrelili podnevi ob Rokavskem prelivu, ns aevernonemškem obalnem področju in pred norveško obalo 15 sovražnikovih letal Angleški bombniki so napadli v poslednji noči zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo Je imelo nekaj izgub, mrtve in ranjene. Protiletalski topovi in nočni lovci so sestrelili 9 napadajočih letal. Major Haase poveljnik pionirskega bataljona, se Je * podrejeno bojno skupino posebno odlikoval v tedne dolgi uspešni obrambi oporišča, ta katerega so se razvijale srdite borbe. Neka skupina lovskih letal Je na zapadu včeraj svojo 1000 zmago v zraku. Helsinki. 14. aprila s. Finsko vrhovno poveljnietvo je objavilo v svojem snočnjem službenem vojnem poročilu, da so sovjet- ske sile znova napadle finske postojanke na severnem in osrednjem odseku bojišča pri Aunusu. Prizadete pa so jim bile izredno krvave izgxibe. Na več krajih je finsko topništvo decimiraio sovjetske napadalne oddelke, ki so nastopali v zaporedni.! valovih in si zaman prizadevali, da bi prodrli v finske postojanke. Za finskimi črtami je na bojišču obležalo 1150 sovražnih vojakov Ln oficirjev. V teh bojih in pri protifinskih protinapadih je bilo ujetih mnogo ljudi. Na Karelskl ožini je finsko topništvo pregnalo in razpršilo več sovražnih oddelkov V vzhodni Kareliji se je razvilo izvidnlSko delovanje z obeh strani. BILzu TJhte je finsko topništvo uspešno obstreljevalo sovražna zaklonišča in taborišča. Finske letalske sile so na aunuški ožini bombardirale sovjetske vo;aške naprave. Prav tako so posegle tudi v borbe v Finskem zalivu ter napadle otok Lavar-saarl, ki je še v sovjetski posesti. Angleška letala nad Švico Bern, 14. aprila, s. Službeno je bilo objavljeno, da so se angleška letala v predzadnji noći pojav:la nad Švico. Odvrgla so m.njše balone, v katerih so bili letaki proti osnim državam. Churchill©va zahvala Crippsu Rim, 14, aprila, s. Churchill je pocteJ Crippsu naslednjo brzojavko: Storili ste vse. kar je bilo v Človeških močeh Vaša vztrajrost. odločnost in sposobnost so podale dokaz, kako živa je bila želja angleške vlade, da se dosele -»pora-zum. čeprav se vaše nade niso izpolnile, ste opravil veliko delo za skuono stvax in ste postavili temelje, na podlasri katerih bo mogoč napredek narodov v Indiji. Obnovite naročnino! Stran 2 >SLO VENSKI NAROD«, torek, 14. aprila 1942-20C. fiter. 85 Ureditev povpraševanja in ponudbe dela Pri Borzi dela v Ljubljani se ustanovi namestitveni urad Visoki komisar za Ljubljansko pokra ;i-no na podstavi 6L 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941 XIX št. 291 in tfede na pr/trcbo. da se 'zpop n skrbeti za nj:h rwme»titrv. predvsem v kraju njm bivanja. Te podi ravlw Po»kra;infii namestitve ni urad pr rV/rzi dela v Ljub jam. V vsak; občini sc ustanovi ' dde-lek na ine-sf-tvenegn urada, ki ffa vodi zaupnik Rorze dela. kateremu je poverjena sJcrb za nameščanje delavcev \i območja občine. Oddelki r/pravljajo. vsak na svojem ob moč ju. v*e poHc urada. Za n|U ■ tjje delojcmniktvo in ko>lonizac ' ki mu mora v ta namen namestitveni urad bit- na r*'moe. Pofiredn>tvo. rudi brezplačno, je prepoved n no. Člen 2 Za dclatCC po tej naredbi se srna trajo Of-ebe. ki da-ejo tra ino ali prilož-ios* no v službi in ood vod«vtvorr drugm svojo roćno sli umsko delovno moč na razpolago rad- mtiižka iH izohm/evania. Člen 3 Delavci ki nima-r dela. se mo rajo vpisati v seznam namestitvenega ura da okoliša, v katerem *maio svoje bivali šce. in to no svoji strokovni skupini. V seznam jih mora vpisati namestitven' urad po vrstnem redu kakor *w> prošnje vložene Pole« tečiro države; d) za delavstvo na domu; e) za kmetrHsJco delavstvo, za katero bolezensko zavarovanje ni obvezno: f) za či.inc zadrug, ki so sprejeti pri njih na delo: 2) za osebe, ki dobivajo za svoje delo samo p^-< jo. Člen rv Zahteva za dodelitev delavcev mora navaiati praviloma le niih število Za vse uradništvo. za kvalificirano m Sipecia-rrzirano tU . ' *vo, za osebe, ki so jim po-veriena zaupna ali nadziralna me«*ta kakor rud h:Vne po«!- in za vajence »e sme presiti z navedbo imena. Poimenska zahteva ie dormstna rudi za obrate sezonskega značaja ali ponavljajoča se obdohna de'a pri zrr>etnem sprejemu delavcev, ki so že prej bili zaposlem pri takem delu. Člen 7. Ce bi namestitveni urad ne mogel ustreči zahtevam delodaialcev za delavce, se pošljejo nph zaprosbe uradu komisaria-ta za isselniltva in koionizacijo v Ljubljani. Člen R DcV-dajalci morajo prijav: t; oddelku namestitvenega urada, na č:gar območju obratujejo, v petih dneh ime in strokovno usposobijen razmerje v *m;**u te naredbe en 10 N*a-r«e<-t:tven' urad mora u deljevanu na delo prednostno upoštevat;: stisko v delavčevi družni. vzdrževanje ot-ok in ni h ^tc\ilo. dališe trajanje neza-po%lenosr;. članst\-o v »rndkatu. Poleg tega se moraio upoštevati tud' poda tki o irsposob' 'enost* in srrok -n-rt; rzo-brazbi v zve/' z zakoni, pravilniki m koJek-tjvnmni delovnimi pogrdSami. DoW*>f »ega člena se ne uporabliajo pri poimenskih zahtevah. Člen 11 Ob prvem sprejemu na delo mora^ name-st:tveni uradi ugotovrti. da-'; obstoje papafli določeni r \-e?:«\-nhn: zakon-skim; predp^ o zaščiti delavcev Člen 12 Pr Borz* de'a v Liubliani se ■stana--''i Pr»krai:n*k: namestitveni odbor Ta odbor ?e pe**tojen izdajati navodil« organizacijske m sti^ovrte vrste da b M za varova'a enotnost pr nameščanju, m da se potrebe le-t sklad < prrre- bami de'odaia'cev in dHavcev raznih de lovnh strok Vj»Vot tudi predt?gat' urmv-nerrra *veru B« ^rze dela moreb;tne odredbe finančni'*« značai« ki se nanašalo zeoJ; le na n?rrfV*nie. Odboru predseduje odposlanec V:«okega kom;sa-'a sestavlien ne ie odbor tr- a) enega J<-*1 vn:V? P V F. b^ rneca r»rfvi<,tflip'k?. VrmTar;ata za iz seln'^tvo in kolr nizacijo. c) enega nred^tavp:k^ Inšpekcije dsH*. d) upravnika Borze dela, e) štirih predstavnikov delodajalcev in štirih predstavnikov delojemnikov. ki jih imenuje Visoki komisar po predlogih njh P'^crajinskih strokovnih rvez Predlogi glede imenc/vanja iz tooke e) tega člena moraio obsegati po tri za**opn'ke \"^ake :zmed naslednjih proizvajalnh strok: kmetijstvo, obrt in industrija, trgovina, de-iam:Vtvo, zavarovalništvo. Pfyo dvt- kratnem pozivu: b) da b; se ne zglasvH v dveh zaporednih razdobjih po ob?a.sn:h pregledih, k- i-h do- loči urad: c) da b- brez opravičenega vzroka odklonil rnmcstitev. ki mu :o ponuja urad; d) druce tehtne preffrr^ce Izbris ima za posledico izgubo pravice io podpore za brezposelne za čas ki ga določi o^ibor. C! en 14. Kdor koli f>r po«;redoma T v na--prr^ju z določbami te naredbe, se kaznu ie lenarno do 5000 lir. Delodajalci, ki bi sprejemali delavce brez posredovanja namestitvenega urada ali ki bi ne podali prijave iz drugega odstavka Mena 4. narr>cst;tvenemu uradu v tamkaj določenem roku s« kaznujet*. za vsakega ■u-predpisno sprejetega ali neprijavljenega ■Iclavca denarno od 50 do 300 lir. trda ne t več ko 5000 lirami. Delodajalci ki ne bi prijavili v roku iz člena 8 konec delovnega razmerja, se kaznujejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega delavca, toda ne z več ko 2000 lirami. Delodajalec, ki ne odvzame delavske knjižice v smislu čl. 9. te naredbe ali ki ne hrani pri sebi delavskih knjižic svojih >lu/bencev. se kaznuje za vsako opustitev v denarju od 20 do 100 lir, teda ne z več ko 2000 lirami. Delavec, ki bi. razen v primeru W druge-Ca odstavka člena 4. sprejel delo brez posredovanja namestitvenega urada, se kaznuje denarno od 20 do 100 lir. Denarne kazni iz tega člena izrekajo upravna oblastva prve stopnie po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1^42-XX, 51 8. Olen 15. Nadzorstvo o izpolnjevan ru r-edr s iv te naredbe je poverjeno Inspekciji dela pri Visokem komisaHatu za Ljubljansko pokrajino. C'.en 16. Zoper odločbe ali otpust it ve Pokrajinskega namestitvenega urada se morejo delodajalci in delavci priN/žiti na Inspekcijo dela pri Visokem komisariaru za Ljubljansko pokrajino. Člen 17. Do preklica ne veljajo določbe te navedbe za grafične delavce, vpisane v svoj strokovni sindikat, včlanjen pri Pokrajinski delavski zvezi, ki skrbi pod nadzorstvom Pokrajinskega namestitvenega od-boTa še nadalje za njih nameščanje po razvrstitvi, določeni s> kolektivnim; delovnimi pogodbami. Člen 18. Razveljavljajo se naredba z dne 25. junija 1941 XIX št. 52 in vse določbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive z dodoć-bam; te naredbe, katera stopi v veljavo na dan svoje objave v Službenem liertu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 8 aprila 1942-XX. Visoki kom:sar za Ljubljansko pokrajino: Ertulio Grazioii Najvišje cene za seno v aprilu in maju Smatrajoč za umestno, da se določijo cene krmil, je Visoki komisar za LjubljaJisko pokrajino s posebno naredbo določil za april in maj naslednje cene, ki se razumejo za nezvezano blago franko voz v skladišču pridelovalca: a) seno z naravnih travnikov I. vrste 65 lir v aprilu in 70 lir v maju za metrski stot; II. vrste 60 Ur v aprilu odnosno 6o lir v maju; III. vrste 55 lir v aprilu odnosno 60 Ur v maju; IV. vrste 40 lir v aprilu odnosno 45 lir v maju; b) seno z umetnih travnikov (detelja, lu-cerna) I. vrste 75 Ur v aprilu odnosno 80 lir v- maju za metrski stot; II. vrste 70 lir v aprilu odnosno 75 lir v maju; III. vrste 65 lir v aprilu odnosno 70 lir v maju; IV. vrste 50 lir v aprilu odnosno 55 lir v maju. Kršitelji določb te naredbe, ki je objavljena v »Službenem listu« 11. t. m. tn je isti dan stopila v veljavo, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja t. 1. žt. 8 v denarju do 5000 ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se lahko izrečeta denarna in zaporna kazen, vselej pa se blago zapleni. Ukinjene banovinske trošarine na ril, limone in pomaranče ter luksuznega davka na fini sir in sadne izdelke Smatrajoč za umestno, da se ne obreme-njajo z banovinsko trošarino in z luksuznim davkom živila Širše potroSnje in da bi se njih cene lahko občutno znižale, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o spremembi uredbe o banovinskih trošarinah in uredbe o državnem luksuznem davku. Odpravlja se skupna banovinska trošarina iz čl. 2 ministrske uredbe bivše kraljevine Jugoslavije z dne 31. marca 1936. na oluSčenl riž in neolnSčeni riž, prav tako banovinska trošarina na limone, eltronate, pomaranče in mandarine iz S 23-3 finančnega zakona za leto 1937-38. Odpravlja se luksuzni davek iz ministrske uredbe z dne 27. decembra 1939. odnosno 24. decembra 1940, ki se plačuje ob uvozu pri carinarnici, in sicer: a) na fini sir iz carinske tarifne številke 136, to je na imperial, cidamec. rochefort. gorgonzola, grana, stracehino, chalet itd.; b) na sadne izdelke iz car. t ar. štev. 140. to je na sadne in rastlinske soke, jedilne plodove in jedilne rastline brez alkohola ali etra, s sladkorjem ali strupom ali vkuhane z dodatkom sladkorja ali sirupa, na kompote, mezge iz jagod, malin, limon, pomaranč in drugega sadja z dodatkom sladkorja, tudi v hermetično zaprtih posodah. Ta naredba je objavljena v i Službenem listu« z dne 11. t. m. in je isti dan stopila v veljavo. Stritarjeva in Polajnarjeva — nov operni prirastek Ob odlično uspeli reprizi Smetanove „Prodane neveste44 Ljubljana, 14. aprfla Vsakega prirastka opere ali drame bi se morali veseliti. Saj živi in raste odrska umetnost le iz pomlajanja. Brez naraščaja ne more obstati in se razvijati nobena umetniška stroka. Pa je med nami mnogo preveč nestrpnežev, ki tega nočejo razumeti. Pred leti sem primerjal življenje na odm z vrtnarstvom: brez potrpljenja in čakanja ob skrbni, iz ljubezni izvirajoči negi ni sadu. Te dni pa ml je dejal slovenski operni pevec, ki deluje z radostjo in uspehi v tujini: >Ne čutite se, da vam uhaja toliko domačih talentov v tujino! Tam znajo začetnika pravilno upoštevati: vedo, kaj in koliko smejo od njega pričakovati, ga vzpodbujajo, kritično vodijo, mu priznavajo dobre lastnosti, dajejo pogum in se vesele vsakega novega napredka. Mladi začetnik se pri taki priliki ln kritiki počuti kakor rastlina v razrahljani zemlji pod toplim solncem. In tako res naglo ra-Ftemo. V Ljubljani je že od nekdaj čisto drugače: zahtevajo, naj učenjak kar pade izpod neba. Ne znajo upoštevati, čakati, potrpeti, z ljubeznijo slediti razvoju in se radovati napredkov. Mlad začetnik, če ni izjemen talent, ne doživlja med rojaki vzpodtrujanja in n*»ge, pač pa ostro grajo, zmrdovanje. posmehovanje, malenkostno nerganje. Zato se celo pevci, pevke, igralci in Igralke, ki so v tujini že dosegli uspeh, naravnost boje ljubljanske nestrpno kritične publike. Marsikdo se čuti v tujini spro-ščenejšega, pogumnega, samozavestnega, v domovini pa tesnobno xvezanega. In tako se dogaja kar zaporedoma, da naši rojaki v tujini postajajo po par sezonah prvi tenorji, baritoni in basi. pa prve pevke na velikih, uglednih odrih. Doma so se isti pevci ln iste pevke naravnost borili za ?kužke« (nične vloge)! »Vita brevis, ara longa«, pravi Latlnec, Ljubljančan pa zahteva, naj bo takoj cel umetnik, ko se pojavi na odru. In prav zato se tudi gledališka uprava tako boji. tvegati poskuse z začetniki. Zato pa turU uhajajo rojaki tja, kjer nahajajo več uvidevnosti, ljubeznlvejše nege, večje zaposlenosti in — še česa.. . .< Tako mi je pravil slovenski operni pevec iz tuiine: vse tisto, kar sem pred leti zapisal tudi Že jaz. Veseli me torej, da naša gledališka uprava v operi in drami čim boli priteza tudi naraščaj, želim, da stori v tem pogledu še več. Da je operno ravnateljstvo na pravi poti. se je izkazalo že s Hevbalovo in Lup-šo. Odlično je uspela Mlejnlkova. V drami se je meteorsko pojavil Sever. V nedeljo smo poslušali zopet dve prikupni zastopnici opernega prirastka: Po-\inarjevo in Stritarjevo Cujem pa. da se r.am obetata še dva tenorska narašč ijnika Milica Polnjnarj^va io fn. ^ > v ^do. Barbko, Frasquito, Siebla in Massetto, zdaj pa končno prvič Marinko. Kako prav je bilo. da se je pevski in igralski u vež bal a z manjšimi partijami — (Nedda ji je bila naložena prezgodaj in brez zadostne pomoči s skušnjami) — se je pokazalo z njenim zelo posrečenim nastopom v naslovni partiji Smetanove najbolj priljubljene opere. Nastopila je pevski in igralski sveže, živahno, zmagovito, da smo imeli ž njo resnično radost. Njen zdravi, lepi, zvonki glas se je uveljavil (po začetni zadržanosti, ki očituje le simpatično avtokritičnost od početka do zaključka zelo prijetno in toplo; kazala je vseskozi pravo muzikalnost in odrsko inteligenco ter žela za nekatere dvospeve in samospeve (med temi posebno lepo težko »Oj to boli« v 3. dej.) prav zaslužene posebne aplavze. V vsem je postavila čvrsto, pristno kmetiško prikupno dekle neznanega čustvovanja in dra-žastne trmoglavke. Tako se ji je dvospev z Jankom v prepiru (»Ali nočeš res izvedeti resnice?«) posrečil izvrstno, žela je za svojo lepo. živo kreacijo po vseh dejanjih obilo toplega priznanja. Polajnarjeva bo ne le prav dobro uporabna temveč tudi zmerom dobrodošla in prijetna pevka, ki bo nedvomno naglo napredovala. Bogdana Stritarjeva je pevski talent, ki je našemu občinstvu že jako ugodno znan po njenih mnogih koncertnih nastopih v ljubljanskem »Radio«, kjer je v družbi sester Stritarjevih nudila zmerom izvrsten, fcelo okusno izbirčen program pesmi ter po raznih njenih uspelih sodelovanjih na javnih koncertih. Bogdana je torej prišla k naši operi s koncertnega odra muzikalno temeljito pripravljena in glasovno vzorno i zob likovna. Skok se ji je tudi igralski posrečil čeprav v tem pogledu še in imela dovolj praktične vežbe. Pravilno je zato. da svoje uloge igralski še bolj skicira kakor igra; v vseh svojih kretnjah pa kaže. da ima igralski smisel in čut. Glasovno pa je Boa dana naravnost lepa pridobitev za našo opero. Njen mezzoBo-pran je baršunasto mehak, a prijetno probo jen, po obsegu širok, v vseh legah izdaten, topel in sposoben izraznosti. Treba ji je le še prakse na odru. Že s Filipjevno v »Onjeginu« je s svojo igralsko kreacijo ljubeznive starke polno ustrezala, pevski pa zbujala pozornost. Z Ljudmilo v »Prodani nevesti« se je docela obnesla ter zlasti bistveno pripomogla, da je uspel slavni šesterospev (»Razmisli si. Marinka!«) tsJco odlično kakor že dolgo ne. Seveda je imela za tovarišico Golobovo* Tako sem tudi prirastka s Stritarjevo zelo vesel. Mladina, naprej! Naj samo te kratko dostavim, da je bila predstava vzlic krasnemu dnevu v nabito polnem gledališču po navdušenem občinstvu spreieta, kakor je sprejemana vselej edino in izključno »Prodana nevesta* CtonU mora biti ginjen ob toliki toplini poslušalcev, ki so kakor spojeni, Franci kot Janko pa je bil v istini v vsakem pogledu vzgleden. glasovno krasen in igralski poln čustva ln porednosu. Izvrsten Vašek je Banovec, ki je žel za dvospev v 2. dej. poseben aplavz: pravcat triumf pa je imel Lupša s svojim bujnim Kecaiom. ki je moral dvospev »Vem za mladenko* kar dvakrat ponoviti. Zelo se je izkazal tudi balet in vidno občinstvu močno ugajal. Predstava pod taktirko kapelnika D. 2e-hreta je bila sploh izredno animirana in posrečena. Fr. (i. Trieste—Umago odhod ie Triesta od 17.45, iz Umaga ob 6; Trieste—Pola: odhod par-nika iz Triesta ob torkih in petkih ob 6; prihod v Polo ob 17 istega dne. Odhod iz Pole ob sredah in sobotah. Ob 6. prihod v Trieste ob 16.25. Bel eznsea Ljubljana. 14 aprila Bil je z Betajnove. Življenjska sila tega starega slovenskega kmetsKega rodu ?a je ohranila mladostnega in vedrega do svin las. Ni mu uso lila počasnega mučnega hiranja v starosti. Umrl je iznenada, kakor padejo čvrsta drevesa, kadar jim je usojen poslednji zamah V soboto zvečer je bil se v gledal.ščj. V Drami. V loži s svojimi najdražjimi. Privoščil si je poštenega sobotnega razvedrila. V nedeljo je šel še na izpiehod. Tja gor proti Caciu. Ko se je vrnil k večerji, je malce potožil :n legel. Ob devetih zvečer se je poslovil od vsega posvetnega. rCap Pretreseni od tako nenadnega slovesa so ga ljubeči svojci položili na mrtvaški Dder v domači hiši v Igriški ulici, danes popoldne ob 15. pa bo poromal svojo za.drijo pot iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Pred sedemdesetimi leti mu je stekla zibelka na Betajnovi, Dedoval je vse vrline svojega rodu: zdravje, ljubezen do dela, življenja in prirode, smisel za gospodarstvo in umetnost. V Ljubljani je opravil Mahrovo solo, potem se je izpopolnjeval v knjigovodskem šolanju na Dunaju. Ivan Cankar mu je bil prijatelj kot ožji rojak in poveličevalec preiepe Betajnove Dragotin Kette in Josip Mura sta .ie po Cankarju sprijateljila z njim. V službo je vstopil na ljubljanskem magistratu, odkoder so ga premestili v Mestno hranilnico Pred desetimi leti je stopil kot blagajnik v pokoj po tridesetletnem zvestem službovanju. S sinom Petrom in hčerko gospe Majdo je vodil ugledno Tičarjevo trgovino 3 papirjem in galanterijo v Selenburgovi ulici. Vzorno je izpopolnil podjetje, ki ga je prej vodila njegova blaga gospa, umrla leta 1926. Trije sinovi, hčerka, širok krog sorodstva in prijateljev obžaluje njegov nenadni odhod v večnost. Ali Anton Sušteršiič ni živel zaman. Kakor vsi Betajnovci, je Častno izpolnjeval svoje dolžnosti, znal pa je življenju tudi odvzeti mnogo lepih čarov. Ohranimo ga vsi v prijaznem spominu! Naše gledališče DRAMA Torek, 14. aprila: ob 17.30 Človek. kJ je videl smrt. Red Torek. Sreda. 15 aprila: ob 17.30 Konto X. Red B Četrtek. 16. aprila: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Četrtek OPERA Torek, 14. aprila: ob 15.: Indija Koroman-dija. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Sreda, 15. aprila: ob 17. Orfej in Evridika Red Sreda. Četrtek. 16. aprila: ob 16.30: Evgenij Onje-gin. Red A KOLEDAR Danes: Torek, 14. aprila: Justin DANAŠNJE P R I R EDIT V E Kino Matica: Zakonski možje Kino Slepi; Reffles Kino l'nion: V špijonski službi Umetnostna razstava v galeriji Obersnei na Gosposvctskl cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Ku-ralt. Gosposvctska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. Z Gorenfskega — Gorenjski zagotovljena prehrana. Okrajni ekonom je sklical pred dnevi na sestanek vc?e občinske ekonome v radovljiškem okraju. Uvodoma je poročal o dosedanjih ukrepih za zagotovitev prehrane v zadnjih mesecih in o smernicah gleoe uvedbe cen Ive za prodajo namenjenih konj. Zlasti je pa poročal o dobavi semenskega l:\ci za spomladansko setev in umetnih gnojil. E>o5edaj je bilo dobavljeno in razdeljeno že 100 ton tomaževe žlindre. 100 ton apnenega dušika in 240 ton kalijeve soli. Razdeljenega je bilo 15.000 kg jarega ječmena, 10.000 kg semenskega ovsa. v kratkem pa dobe kmetje 245 ton semenskega krompirja. Kmetje se v vedno večjem številu poslužujejo dovoljenih pr'— spevkov za nakup kmetijskih strojev in gradnjo silisov. _ Kmečko delo ob nedeljah in praznikih. Ker je bila letošnja zima zelo dolga in je ostalo za pomladno delo malo časa, je nemški državni minister za kmetijstvo odredil, da morajo vse delovne moči v kmetijstvu in gospodarstvu delati tudi ob nedeljah in praznikih. Za ta dela ne velja prepoved iz uredbe o zaščiti nedelj in praznikov. — Nov grob. V Vodicah je umrl prejšnji teden dolgoletni župan Franc Erce, ki je bil od ustanovitve gasilskega društva do leta 1930 njegov načelnik in ga jc gasilstvo za njegove zasluge izvolilo za častnega člana. — Iz Kamniške Bistrice. Pred dvorano v Stranjah je bila oni dan velika slovesnost. 320 občanov je bilo sprejetih v koroški Volksbund in razdeljene so jim Dile izkaznice. Zbirka na dan 28. in 29. marca je vrgla 338 mark. Vse občinske ceste so popravljene. — Nezgodno zavarovanje gasilcev. Sel civilne uprave je izdal naredbo o ureditvi socialnega zavarovanja v zasedenih okrajih KoroSke in Kranjske. Po tej uredbi, ki velja za nazaj od 1. januarja 1942., so zavarovani zoper nezgode tud; člani prostovoljnih gasilskih društev. Član gasilskega društva, ki postane v Izvrže vanju svoje službe delanezmožen, dobi tudi bol-niščino. Gasilcem za nezgodno zavarovanje ne bo treba plačevati nobenih prispevkov, pač pa morajo občine socialni zavarovalni blagajni odvajati letno doklado 3 ptenigov na vsakega prebivalca. Iz pokrajine Trieste Športi?! pr@!!§3C§ Zatemnitev, V smislu razglasa prefekta v Triestu bo od 11. aprila dalje zatemnitev od 21. do 6. ure. — Ljudsko gibanje v Triestu 10. in 11. aprila: 19 rojstev, 12 smrtnih primerov m 19 porok. — Poročili so ae uradnik Guido Blasi in uradnica Beatrice Cosimi, zasebnik Ivin Costa in gospodinja Ines Bianchl, pomorski natakar Peruccio Marchetti in vezilja Lidija Di Giorgio, akademik Robert Pie-monte in gospodinja Alba Dupliher, zasebnik Alojz Taberni in natakarica Jolanda Tonioni. uradnik Valter Stebel in uradnica Adrijana Consoli. mehanik Renato Piano in zasebnica Federika Belih, urar Oli-viero Plehan in namešCenka Fernanda Fi-ori, arhitekt Dali' Ara Elija in gospodinja Lavra Soffiatti. akademik Sergij Poguc in uradnica Lina Visintin. delavec Mihael Col-lanzi in bolničarka Karmela Petronio. pomorski natakar Herman Bessi in gospodinja Bianha Redivo. — Umrli so v Triesru 791etna Evgenija Vivi-ani, 801etna Josipina Busetto. 691etni Ferdinand Mohoric, 721etna Ana Flego. 71- •letni Anton Sodomaco. 83!etna Terezija Caligaris, 691etna Marija Stolfa. Slednja je bila mati 14 sinov, od katerih jih osem še živL — Na polju slave je padel mornariški podčastnik Konrad Barich, star 36 let. Rojen je bil v Zari, sicer je imel družino v Triestu. Pokojni je bil fiumsk: legionar in skvadrist. Pokopan je na pokopališču sv. Uršule v Palermu. — Likovni umetniki iz Triesta so imeli svoj sestanek pod predsedstvom Filipa Ar-tellja. Tajnik sindikata lepih umetnosti kipar Marcelo Mascherini je obširno poročal o raznih perečih zadevah in finančnem razmerju številnih umetnostnih razstav, ki jih je organiziral sindikat v letu 1914. — Nezgode in nesreče. 221etni Sergij Lena iz Muggie se je pri delu ranil na desnici in za tilniku; 361etni tesar Anton Balbj iz ulice Segantini 6 si je pri padcu zlomil desno nogo; 361etni uradnik Bruno De Fi-netti je padel v uld Maregnj in si je poškodoval levo stegnenico; 181etni poljedelec Silvester Bresciani iz Rupin Piccola 18 je žagal v Miramaru vejevje, pa je paael z drevesa Ima poškodbe na trebuhu. 21-letna Jole Vascotto je padla s kolesa in si poškodovala čeljust, 381etna Ana Colavm pa je padla čez stopnice in se ranila na levem očesu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnici kraljice Helene. — Novo mašo je daroval 12. t. m. v kapucinski cerkvi v Capodistrii kapucinski oče Umberto. Italo Decarli. Rodom je no-vomasnik iz Capodistrie: njegov starejši brat je tudi kapucin. — Ob rojstvu dvojčkov Josipa :n Albina je prejel Anton Fumolo iz Grada od prefekta v Triestu 700 lir iz Ducejevega sklada. — Sprememba voznega reda Trieste— Istria. Od 14. t. m. bodo sledeče vozne spremembe na progi Trieste—Istria: na progi Huda kazen za Glazerja Zagrebški *feporU preteklega tedna poroča: Številne prijatelje nogometnega spor*a je iznenadila vest, da je Gradjanski kaznoval svojega znanega vratarja Fran j a Glazerja. Klub je Glazerja kaznoval z enim letom neigranja in je o tem obvesUl tudi HNS in ZNP. Uprava »Gradjanskega« ni hotela dati nikakega podrobnejšega obvestila o razlogih, zaradi katerih je bila izrečena tako huda kazen. Prijatelji nogometa in Franja Glazerja po svoje tolmačijo to kazen in padajo vsakovrstna ugibanja, med katerimi je tuli ta, da je Glazer hotel prestopiti v nek drugi zagrebški klub. Hrvatska — Bolgarija 6:0 (3:0) V okviru svečane proslave obletnice obstoja Neodvisne Hrvatske države so pri-reiili v Zagrebu tudi vrsto športnih prireditev. Najpomemebnejši sta bili nogometna in lahkoatlctska. Ob času ko pišamo to poorčilo, nam podrobnosti poteka obeh prireditev še niso znane. Mednarodna nogometna tekma med Hrvatsko in Bolgarijo se je končala z izredno visoko zmago Hrvatov 6 : 0. Hrvatska reprezentanca je nastopila skoro v enaki sestavi kakor v Genovi proti Italiji. Le v napadalni vrsti je Lešnika zamenjal Kacijan. Lahkoatleti so imeli v odmoru mednarodne tekme na sporedu tek na 3 km. Pomemben je bil ta tek posebno zato, ker se je v Zagrebu zbralo ob tej priliki precej lahkoatletov mednarodne vrednosti. Svoje zastopnike so poslal; Nemci, Madžari in Slovaki. Soielovali pa niso kak ar je bilo po prijavah pričakovati Finci in Rumuni. Zmagal je Nemec Svring. Njemu »rta sledila dva Madžara, četrti pa je bil Kotnik. Zmage hrvatskih table-tenistov na Slovaškem Hrvatski tableteniskl igralci so gostovali za velikonočne praznike na Slovaškem. Na velikonočni ponedeljek so porazili slovaško tableteniško reprezentanco 5 : 2. Po tem dvoboju so se še enkrat neslužbeno pomerili s Slovaki. Tudi to tekmo so odločili v svojo korist. Rezultat ;e bil 6 : 3. Hrvatsko zastopstvo so sestavljali Žarko in Boris Dolinar in Slavo Crnić. * Gostovanje Triestine v Cdinu. V nedeljo je gostovala Triestina v Udinu in nastopila v prijateljski tekmi proti Udineseju. Tekma se je končala neodločeno 2 : 2 (1 : 0). Po sklepu zveze nastopi Udinese že v nedeljo v prvenstveni tekmi proti Bariju. Pro Gorizia v Padovi. Gorizijska Pro Gorizia. ki vodi v prvenstveni skupini svojega okrožja, je v neieljo gostovala v Padovi. Padova jo je porazila X i 0\ (0 i »SLOVENSKI NARODc, torek, 14. april* 1942-JOC. Stran S Občestvo rastlin in človeka Skupne manifestacije življenja v vsem živem, v rastlln.vtvu kakor v živalstvu -Znanost nam odstira velike življenjske skrivnosti - Velik praktičen pomen teh dognanj Ljubljana. 14. aprila Ves razve; znanosti lahko imenujemo reševanje največje uganke — življenja. Začetni razvoj znanosti in posameznh ved je b-1 ie pr;prava. da se je znanstvenik v novejšem času lahko zače! poglabljati v velike življenjske skrivnosti. Tedaj se najbrž nišo zavedal:, da bodo posamezna znanstvena odkritja, ki niso imela nič skupnega z ž vo naravo — vsaj navidez — služila kdaj pozneje kot sestavni člen velike harmonične stavbe, ki jo lahko ime-nujemj znanost o življenju. Ostra medsebojna delitev posameznih ved in specia-Iizac ja vodi vendar k sintezi in nobena veda n; več sama na sebi najpomembnejša :n ne glavna, temveč druga drugo izpopolnjuje ter tudi uruga drugi pomaga v njenem razvoju Prav tako pa dandanes ne moremo več deiit: tako strogo »žive narave« od mrtve, kakor tudi ne delamo več tako vel.k h razlik med vsemi žvečimi »bitji«, kajti življenjske manifestacije so izraza er.e :n :>te sile v vseh nosilcih ž v-ljenja, v ra.~tl.nah kakor v živalih, v človeku kakor v rastlin; — so izraz čudovitega procesa, k: ga imenujemo življenje. Eni in isti zakoni življenja vladajo povsod: življenje je eno in isto tu in tam. le zunanje oblike se razlikujejo. Skrivnostni pomočniki življenja Ni še tako iolgo, ko smo miskU. da človeški ali živalski organ:zem ne potrebuje za življenje drugega kot hrano, ki jo sestavljajo tako zvane glavne hran.ine snov:, beljakovine, ogljikovi vodani in maščobe. Tedaj še niso poznali vitaminov. Niso pa tudi še razumel: delovanja žlez s tako zva-r.:m notranjim izločanjem Ko so te žleze r*2krili, so celo mislili, da so zakrnele in da nimajo nobene naloge, da so torej nepotrebne. Sele v začetku tega stoletja so odkril, pre; neznane skrivnostne snovi — če jih smemo tako imenovati — »izdelke« zli izločke žlez z notranjim izločanjem, imenovane »hormoni«. Tako j h je krstil po cršk; besed, »hormao«. ki pomeni izpodbu-;ati. dražiti, odnosno priganjati, angleški fiziolog Starl.ng leta 1906 Hormoni so dra-r la ali regulatorji t-vi jenja organizma, sli i fii»milni pomočniki življenja, ki so nam njih naravo znanstvenik: vsaj delno odkrili šele v zadnjih desetletjih Brez hormonov ne more živeti ne živalski ne rast-or: •• 'n normalnega ali polnega ž.vijenja. se ne more razvijati, izkoriščati brane* ne razmnoževati. Hormone izdeluje sam organizem, to se prav. izločajo jih žleze, ki oddajajo svoje «oke naravnost v življenjske sokove, v kri. Razlika med hormoni in vitamini Vitamini so med ljudmi mnogo bolj znani, vsaj po imenu kakor hormoni Nekateri pa ne delajo razlik med hormoni in vitamini. Ne vedo. da so vitamini snovi, ki jih organizem sprejema med hrano, med tem ko so hormoni izdelek samega organizma. Vitamine lahko pr:š'evamo med nujno po-tretaa dopolnila hrane, snovi, ki ščitijo organizem pred obolenji in sploh pred •*r:am: Hormoni so pa še nekaj več; prav za prav so pogonsko sredstvo, če smerno organ zem sploh primerjati s strojem. Napcenc je. če mislimo, da je kri edino pogonsko sredstvo. Kri je res nosilec življenja ri dobavitelj hrane, gradiva stani-cam Toda stanice bi te hrane ne mogle porabiti, ne mogle bi rasti in se deliti, če bj jih ne Dud Io ter izpodbujalo še nekaj. In to »neknj* so hormoni. Ne moremo vam našteval] m opisovati natančno hormonov, ne nj hcvih nalog in čudovitih potovanj po organizmu. O vsem tem so že napisane debele knjige in vsaj prav tako debela knjiga bi bila potrebna, če bi vam hoteli po-Ijadno razlcž:!: delovanje hormonov in njihovo naravo Morali bi poseč. v celo vrsto ved. v krnijo, biologijo, fiziko in celo v magnetizem. Tudi rastline vsebujejo hormone Odkrit ie hormonov se ni le zdelo epo- halnega pomena, temveč je to tudi v resnici bilo. Vendar je b:l pretiran optimizem sodba, da odkritje hormonov razkriva že zadnjo skrivnost žvljenja ter da je pvemagsm smrt. Mislili so namreč, da bodo lahko z dovajanjem umetnih hormonov, odnosno s predajanjem žlez z notranjim izločanjem, dalj ostarelemu organizmu novih življenjskih sil ter izpodbud in vsaj podaljšal: življenje. Delni uspehi so tudi upravičevali optimizem Morda so bili raziskovalci tudi vsaj blizu prave poti. ki vodi k zadnjim skrivnostim o življenju. Toda znanost vendar še n. tako napredovala, da bj poznali povsem naravo hormonov in zadnje .življenjske sile. Pozneje so raziskovalci spoznali tudi že kem čno sestavino hormonov, tako da je bilo v resnici mogoče začet, izdelovati hormone. Odkrili so tudi sorodnost med znanimi vitamini in hormoni kakor tud: veliko podobnost ke-znične stavbe (verige molekutov) hormonov človeškega ali živalskega organizma m rastlinskih hormonov. Izkazalo se je. da vladajo tudi v rastlinskem svetu isti živ-lJenjskj zakon; kakor v živalskem, da rudi r-.s+line ne morejo živeti brez hormonov. Prsv tako rasti nskj organizem izdeluje sam hormone, ki »potujejo« v njem in č nkujejo ernko kakor hormoni v živalskem orcanizmu Tako smo spoznali, da je občestvo vsega živeea eno in isto. Življenjske oni ke so različne, življenjski proces je pa povsod eden in isti. kakor velja v • vsem živ'* en j u ie ena kemična formula. MnogO je še skrivnosti Marsičesa še ne vemo m tud j pri hor-tnonife zr.s~o** še ni rekia zadnje besede. Smemo sicer reči. da je že mnogo znanega, ni pa mogoče napovedovati, kaj bomo še odkrili. Se vedno rud; n: mogoče reči. da bo kdaj odkrita zadnja življenjska skrivnost. Kljub temu imajo dosedanja odkritja že velik prakt cen pomen, to se pravi da je človek že začel posegati v skrivnostni življenjski proces 2e zdavnaj prej. ko še nismo nič vedeli o hormonih, je Človek sicer prav za prav tudi posegal v naravni proces — nevede. Tedai ie grešil proti naravnemu redu. S č;m? Začel je »umno« go-j-tl rastline, kultivirati zemljo, skratka kmetovati. Dotlej so živele rastline nemoteno v svojih družbah, v svoji skupnosti ali naravnem redu. Človek je pa ta red začel rušiti, ko je začel zatirati neke rastline na škodo drugih, odnosno ustvarjati drage pogoje za rastlinsko življenje, na -kodo drugih, odnosno ustvarjati druge poboje za rastlinsko življenje O tem grehu proti naravi smo že p sal; nedavno, ko smo povedali, da je lahko tudi plevel koristen ter da vlada v narav- med rastlinam: sožitje: rastline si pomagajo v svojem življenjskem boju. Zdaj pa naj izrečemo domnevo, da je posledica tako zvanesa zvanega umnega obdelovanja zemlja tudi degeneracija kulturnih rasti n. To se pravi, da so posamezne rastline, ki jih človek že dolgo goji, manj odporne proti boleznim, manj sposobne za razmnoževanje in da imajo skratka manj življenjskih sil. Znanost pa potrjuje, da pri tem rastlinah' ni nekaj v redu v delovanju hormonov To -e pravi, rastlinski organizem teh izrojenih rastlin ne izdeluje več dovolj hormonov, odnosno ravnovesje med hormoni se zdi premaknjeno. Da je re? tako. sprevidimo že iz tega, da so rastline, ki so bile pozneje udomačene, manj izrojene ter da povsem drugače reagirajo, če j m dovajamo umetne hormone kakor one. k: so bolj izrojene. Vsa ta dognanja imajo veliko pomen zaradi tega. ker mora človek zdaj začeti popravljati grehe, ki jih je napravil prot naravi doslej. To se pravi, če je porušen naravni red. je treba odpraviti škodljive pore tega spremenjenega reda. Rasti ne. ki so oslabele v dolgi dob: -premenjen h razmer, potrebujejo pomoč, treba jim je zopet vcepiti življenjske sile. Ne pripovedujmo bajk Na prvi pogled se zd: morda vse to smešno tistim, ki niso še nič slikah o rastlinski hormonih, odnosno o hormonih sp'^h Kako naj človek popravlja naravo' Ne. narave ne more popravljat'., toda svoje grehe vendar iahko, vsaj nekoliko ocpravi To niso bajke, temveč irdttve, j>KipT-te z znanstvenimi dognanj; m neštetimi prak-nčn m, izkušnjami. Ni baika, da rastlinam že dovajajo hormone. Znanstveniki delaj j že dolgo prave čudeže z rastlinami /na-o .zpodbuditi koren ne na rastlinskih potak-njeneh. kjer bi »same ou sebe- nikdar ne pegnale Znajo 'zdelevati hormone, jih pri-dob.vat: ;z rastlin, pa tudi umetno izdelovati. Z rasthnsk.mi hormoni. kx j.h dovajajo rastlinam, znajo povzročat: razne življenjske pojave in. kar je za kmetijstvo posebno važno, znajo pospeševati rast rastlin, bod-si vse rastline, bodisi samih klic ali korenin. Dovajajo rastlinam hormone, ki okrepe rastlino tako, kakor da je prerojena. Rastline, poživljene z umetnimi hormoni, izkoriščajo mnogo bolj hrano, sprejemajo tud: s-olnčne darove — če smemo tako imenovati tako. kar sprejema rastlina od solnca — bolje in. skratka, bolj so sposobne za življenjski boj. ker so življenjske sile v njih polne, nezadržane. in ker organizem harmonično deluje. Ta dognanja nimajo le teoret čnega pomena in niso zgolj omejena na laboratorijske poizkuse Izkoriščajo jih že mno^i napredn. vrtnarji in tudj kmetovalci. Na trgu so štev lr»i preparati, rastlinski hormoni ali avksini. rastila. Tud; pri nas so znane te pridobitve znanosti in že nekaj let uporabljajo posamezni kmetje, vrtnarji in kme-t jski raziskovalci z uspehom domače sredstvo za pospeševan ie rastlinske rasti, znano pod imenom »fitodin*. O praktičnem pomenu tega sredstva za kmetijstvo bomo morali spregovoriti posebej. Ob tej pril.k naj pripomnimo le. da gre za epohalno novost, ki bo ^časom povzročila pravo revolucijo v obdelovanju zemlje . DNEVNE VESTI — Iz »Službenega |i*»ta«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 29. z dne 11. aprila 1942-XX objavlja naredbe Visokega komisarja: ureditev povpraševanja in ponudbe dela. spremembe uredb o banovinskih trošarinah in državnem davku na luk-sus in cene krme v mesecih aprilu in maju 1942-XX. — Smrt znanega »kvadrista. V Romi je umrl skvadrist Aleksander De Castro. ustanovitelj fašija v Parmi ter udeleženec pohoda na Rim. Bil je med drugim sotruri-nik pri raznih revijah in sindikalnih listih. — Nestor na poljski h novinarjev je umrl. V Napoliju je umrl eden najbolj znamfc novinarjev Diego Petriccione. Doživel je lepo starost 77 let. Več ko 40 let je bil zaposlen v novinarstvu: dolgo vrsto let je bi gledališki kritik. Spisal je štiri komedije, ki so žele lep uspeh, razen tega kakšnih 20 odrskih skečev v napoljskem nareč u kl 90 mu prinesli priljubljenost in simpatije. Bil je mojster v prikazu lokalnih napoljskih posebnosti, aoibijentov in oseb. Nedavno je dal v tisk zbirko svojih liričnih napoljskih pesmi pod naslovom >Bližnji in daljni glasovtc. To je poslednji umetniški izliv nestorja napoljskega novinarstva. — Tramvaj in avtokar sta trčila skupaj v ulici Taranto v Romi. Pri tem ie bilo ranjenih 14 oseb, k sreči so poškodbe lažjega značaja. — Ime avtorja ametnKklh del pri fotografskih reprodukcijah. Pri tiskovnih reprodukcijah fotografij umetniških del, posebno med zgodovinskim berilom v šolskih učbenikih, se pogosto popolnoma opusti ime avtorja reproducirane umetnine, med tem ko se običajno navaja ime fotografa. Generalno ravnateljstvo za gledališče in glasbo pri Ministrstvu narodne kulture v Italiji je mnenja, da tak običaj ni v skladu ne samo z zakonom, ki upravicuje vedno avtorja do navedbe njegovega imena, temveč tudi 8 kulturnimi in umetniškimi stremljenji, ki pripadajo izdajateljem. Kakor poroča Agit so bile vse založbe na to dejstvo opozorjene in pri vseh fotografijah umetniških del mora biti označeno tudi ime avtorja z večjimi črkami kakor ime fotograf a. — Splo&ni proračunski odbor Zbornice za povečanje kmetijske proizvodnje. V poročilu splošnega proračunskega odbora Zbornice Fašijev in Korporacij o predlogu bodočega proračuna Ministrstva za kmetijstvo in gozdove so Izražene zanimive željne. Glede pridelka pšenice opozarja Zbornica predvsem na vprašanje semena, ki bi moglo pravilno rešeno morebiti znatno povečati pridelek. Zbornica z zadovoljstvom ugotavlja velik napredek v količinah pridelane koruze in riža. opozarja pa pri tem na zrnato socivje: bob. fižol, lečo, ki ao izrednega pomena za ljudsko prehrano. Glede krompirja je izkušnja pokazala, da je mogoče povečati pridelek že s samo izmenjavo semenskega krompirja. Treba bi bilo naročiti semenski krompir v Nemčiji, obenem pa tudi uporabiti italijanski semenski krompir, pridelan v državnih razmnoževalnih središčih. Ker znaša pridelek krompirja sedaj 70 do 80 stotov na ha. bi zadostovalo zvišati ta pridelek za 15 do 20« s in krite bi bile vse sedanje potrebe. — Ugodni Izgledi za nspeh nove emisije Zakladnih bonov. Jutri se začenja v Italiji vpis nove emisije devetletnih Zakladnih bonov z obrestno mero 5°'o in premijami ter zapadlostjo 15. aprila 1951. Vpis traja do 30. aprila. Izgledi za uspeh so Izredno ugodni. Tehnično organizacijo važne finančne operacije je prevzel poseben konzorcij, ki je v njem zastopanih 30 bančnih, zavarovalnih in finančnih združenj. Vlagateljem pomeni vpis Zakladnih bonov razen izpolnitve patriotične dolžnosti tudi ugrodno naložbo razpoložljivega denarja. Izkušnje zadnjih dveh desetletij so jasno po. kazale veliko prednost Investicij v vrednostne papirje s stalnimi dohodki pred investicijami v druge premičnine in nepremičnine. — Štednja 9 papirjem. S posebno okrožnico so bili val prefekti ponovno opozorjeni na potrebo Štednje 8 papirjjem v javni upravi. Priporoča «e opuščanje nepotrebnega dopisovanja in tisk monografij, poročil in stičnega. — Razstava sodobne umetnosti v TTomL Galerija v Romi pripravlja razstavo sodob- ne italijanske umetnosti. Med drugim bodo razstavili svoje umetnine Dp Chirico. Car-ra. Morandi. De Pisis, Martini, Marini in Manzu. Razstavljena bodo predvsem ona dela, ki najznačilneje prikazujejo njihove umetniške vrline. — Zdrave trojčke ie rodila kmetska gospodinja Tomasina Angeli iz Nazzarona-Cerreto pri Perugii. Srečna mati je skupno s svojimi tremi novorojenčki Čila in zdrava. — Pred očmi staršev je utonil 5-letnl Bruno Anagliato iz S. Gaetana Cavarzene. Med igro je padel v reko Gorzone. Oče in mati sta b:la nedaleč na bregu. Oče se je brž pognal v reko, pa je potegnil iz vod? že mrtvega sinka. — Svatovske pojedine niso v skladu s časom. Nacionalni direktorij P. N. F. je odredil, da se prepoved o pripravljanju pojedin nanaša tudi na svatovske rx>jedine. ki jih nekatere rodbine navadno prirejajo po javnih lokalih. — Tat pozabil osebno izkaznico na kraja tatvine. Neka tatinska druščina je izropala pisarne advokatov Del Beccara in Soldai-nija ter notarja Zambettija v Milanu ter odnesla vrednosti za 270.000 lir. Nekdo od udeležencev pa je v naglici pozabil na svojo listnico na mizi; v listnici je bila osebna izkaznica, ki je omogočila oblastvom da so lahko brž ubrali pravo sled. Zajeli so pozabljivega Akla Fiesolija, ki je dal oblastvom dragocena pojasnila o svojih pa jdaših. — Nagrade ribičem. V smislu razglasa v službenem listu v Romi bodo vsi oni ribiči, ki bodo v času do 31. decembra 1942 deležni priznanja pomorskega motorista prvega ali drugega razreda, prejeli nagrado 500 lir. Ribiči, ki bodo deležni stopnje usposobljenega pomorskega motorista, bodo prejeli 300 lir. — Besedilo novega državljanskega* zakonika, Id stopi v veljavo 21. t. m-, je prišlo na prodaj v izdaji državne knjigarne v Romi. — Pet ton vlovljenih rib v eni noći. Posebna sreča se je nasmehnila ribičem, ki so šli ponoči lovit ribe ob rivijeri Ponente. Ribiške mreže, ki so jih spustili v morje pri Noliju. Loanu, Albensri. Laigrueglii, Zi-noli in Formaciju, so bile zvrhano polne raznih rib. Vseh rib je bilo za pet ton, med temi sardin dve toni. Ribiči že dolgo ne pomnijo tako bogatega, obilnega nočnega lova. — Gospodinja vr. hise, tatovi v hišo. Gospa Roza Baggiani. ki stanuje v ulici Ban-dierav Milanu, je šla za velikonočne počitnice na obisk k nekim sorodnikom. Ko se je vrnila domov, je spoznala, da so ji v času njene odsotnosti izropali drzni zlikovci stanovanje ter da so ii odnesli perila., srebrnine in preprog za 300.000 lir. — Hočevarji sprejeti v nemško državljanstvo. Na obmejnem ozemlju Brežicah in Savski dolini je posetil Gauleiter dr. Ueberreiter kočevske naseljence in jim izročil domovinske listine. V slavnostni dvorani doma štajerskega Heimatbunda v Brežicah je govoril potem štabni vodja Lafor-ce v imenu Kočevarjev in zagotovil Gau-leiterja, da postanejo Kočevarji ob južnem stebru države žilavo in marljivo obmejno ljudstvo, glcboko zakoreninjeno v novi domovini. — Dopolnilna trgovinska pogodba med Nemčijo ln Hrvatsko. V pogodbi med Nemčijo in Hrvatsko z dne 5. novembra 1941 je biLa objavljena te dni v Zagrebu dopolnilna pogodba. Poleg tega je bil podpisan protokol o ureditvi raznih vprašanj glede izmenjave blaga med obema državama. V tem protokolu se obravnava tudi vprašanje obračunov ter razna vprašanja v zvezi s farmacevtsko industrijo. — Iz trgovinskega registra. Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Izbriše se repre-zentant Bader Edo. — Jos. Erzin, trgovska agentura in komisijska trgovina, vpiše se prokurist Erzin Gabrijel ml. v Ljubljani, Zrinjskega cesta 8. — Gradbena inženirska in stavb«niska pisarna tir. inž. Miroslav Kasal is tov., družba z o. z. Izbrise se poslovodja Slavec Josip, vpise pa se poslovodja Kobau Danilo, podjetnik v Ljubljani, Mestni trg 25. — I. Knez: Izbrise se osebno jamčeći družbenik Knez Zden- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. Ln 18.15, ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 1830 kinu mamca ■ ncuEPON vz-*y {i oboki ljube*«**« 1r»n>* po i\or'em romanu Tore! Zakonski možje \rrodeo Narzarr _ MariefU U*U — Roberto Vili« — trma Gramatica Film odlikovan na medruirodai razstavi! INO l'NION TELEFON 22-21 ni» ocnl bvšo Antro-Off^tko m V spi] onski družbi V slavnih vlogah: Pal Javor in Klari Toiaav KLNO SLOGA • TELEFON fV*M Zan-mirc puirolovjčine rtomffc* tatu-rj^m'«1« in uvi.-i fctorkib fC Raf&les David Niven. Olivia (te HaviMaad Film močne in do kraja rar.jr/harte napele wMn» ko. Vpisan je bil Trobec Franc, trgovina z lesom in žaga, v Kožarjih At. 26 p. Dobrova. — Nesreče. Včeraj so bih sprejeti v ljun-ljasko bolnico naslednji ponesrečenci, ao-ma po večini iz okolice. Fr. Kane, 62 letn: posetnik iz Ljubljane, se je pri padcu rani! na glavi. — Stanislav Ivane, S letni sin delavke ;z Sodražice, ima zlomljeno nogo. N" njo mu je padel zaboj. — Alojz Maček, 19 letni delavec iz Tomislja. je padci 3 kolesa in se ranil na glavi. — Dveletni in čevljarja. Fr. pečar, z Jezice, je padel na Crepinjo in se poreza] na desnem Kolenu. Iz LJubljane Danes se je začelo oddajanje radijskih aparatov Današnji torek, 14. t. m. ob 8. zjatraj /ačne v II. nadstropju stare cukrame na Poljanskem nasipu št. 40 več mestnih ko-lisii sprejemati radijske sprejemnike » "hrambo. Zato naj danes od 8 ure dahe zanesljivo prineso svoje aparate z lzpol r if»no izjavo vsi tisti lastniki, ki so pri ro tovSkem vratarju dobili Številke 1 do 3<>« Ker bodo komisije poslovale vse dni nepretrgoma od S zjutraj do 20. zvečer bf Thko prišlo 300 lastnikov aparatov na vr-?=to. morda pa še nekaj več. Kdor bo pn nesel tiskovino natankc in čitljivo izpolnjeno, bo naglo opravil Zato pa spet opominjamo na natanko, vestno is čitljivo izpolnjene tiskovine! Vsak aparat bodo pre-trledaij in cenili strokovnjaki. Po vrednosti in velikosti aparata je namreč odmerjena tudi hranbena pristojbina od 1 do lire za aparat, v tej pristojbini so pa vra-čunjeni že tudi vsi stroški za tiskovine tn drugo režijo. To mlečno pristojbino mora za prvi mesec vsak lastnik plačati tako. ;>ri oddaji, zato naj pa lastniki prineso tudi to malenkostno vsoto drobiža seboj. Včerajšnji ponedeljek je prišlo k rotov-Pkemu vratariu že precej strank po tiskovine in številke zs vrstni res" oddaje. Pn vratarju takoj na desni strani veže magi-stratnega poslopja za vodnjakom si tiskovine in številke seveda dobe vsak dan vendar naj pa pred 20. aprilom ne prihajajo po Številke in tiskovine oni lastniki, ki nameravajo ali so na Kr. kvesturi žr vložili prošnjo za dovoljenje, da smejo ob-driati avoj aparat. Tisti pa, ki ne nameravajo vložiti prošnje, naj pa pridejo takoj 00 številko vrstnega reda in tiskovino, da zadnje dni pri prevzemanju aparatov ne bo prevelike gneče. Upoštevati namreč morajo, da lastniki sami nosijo vso odgovornost ra oddajo svojih aparatov o pravem fBBBi Zato naj se torej ne zanašajo na zadnji dan, ker bodo komisije poslovale samo do določenega roka, kdor pa v tem času n parata ne bo oddal, se bo pač pregrešil zoper odredbo o oddaji radijskih sprejemnikov. PONAVLJANO: Oni. ki ne nameravajo vložiti prošnje na kvesturo za dovoljenje, da smejo obdrtat aparat, naj takoj pridejo na magistrat b vratarju po tiskovino in številko vrstnega reda za oddajo aparata. Tisti ki nameravajo prošnjo vložiti ali so jo že vložili, dobe tiskovino in številko šele po 20. aprila. Kdor ima pa že tiskovino in številko od 1 do 300, naj prinese svoj aparat z natanko in čitljivo izpolnjeno tiskovino ter pripravljenim drobižem za '\ranbeno pristojbino današnji torek od 8. ure dalje v DL tiad^tropju stare enkrarne, kjer aparat pregleda, ceni in prevzame posebna komi- sija, lastnik pa dobi za shranjeni aparat potrdilo. V 1 astre m interesu ne pozabite aparata dati v zabojeck! l^j— Na umetnostni razstavi v Obersne-lovi galeriji na Gosposvetski cesti so razstavili svoja novejša dela sami priznani akovniki. Stene novega gornjega prostora *o smiselno izpolnjene z uspelimi slikami, portreti in risbami različne velikosti. Bogat dar opazovanja in učinkovitost izražanja je pokazal šantel s svojim portretom 3-Portret moje Žene«, ki je skozi in skozi prepričevalen prav tako pa sta prepričevalni tudi Gasparijeva slika »Medvedova svatba* in Smrekarjeva risba >Ci-gani grelo«. Iz preostalih nj.novih del močno veje dih domače grade; domači običaji tn noše so učinkovito podani na platnu. Kiparja Sajevic in Smerdu sta razstavila vsak samo po štiri dela, Ki pa že zadostujejo za pozitivno oceno. Sajevic je mojstrsko izoblikoval tri portrete v naravni velikosti in en relijef, Smerdu pa je izrazil svoj talent v malJi kipcih. Vseh del je razstavljenih 50. Za razstavo, ki je V3e pozornosti vredna, vlada upravičeno zanimanje. Ljubitelji likovne umetnosti kaj radi žrtvujejo urico časa za ogled v prijetnem in svetlem prostoru razstavljenih del. Razstava bo kmalu zaključena. Ogled vsak Jan dopoldne in popoldne. lj^— Orgelski koncert. V nedeljo, dne 19. t. m. bo koncertiral na orgijah ljubljanske stolnice mojster na orgijah profesor Stanko premrl. Koncertni spored 00-sega klasične in moderne skladbe Za or&-Ije iz italijanske in slovenske glasbene literature. Podiobni spored bomo še objavili. Danes pa že opozarjamo na koncert, katerega začetek je določen na pol 7. uro zvečer. Vstopnice so v predprodaj: v Knjigami Gla bene Matice. u - Zaradi živilskih nakaznic ne pozabite mestnemu preskrbovalnemu uradu naznaniti vseh sprememb naslovov, predvsem pa vse izselitve. V nobenem primeru namreč ni dovoljeno dobivati nakaznic za one, ki jih ni več v Ljubljani. Iz pckr^ilfie Gcrizia — Smrt znanega arh-tekta. V Gorizii js umrl arhitekt Costantino Costantini. Njegovo truplo so pokopali v rodbinski grobnici v Tra?aghis. — Demografsko gibanje. V februarju je bilo v Gorzii 67 rojstev, 106 smrtnih primerov, v ostalem delu pokrajine Gorizie pa 207 rojstev in 206 smrtnih primerov. V marcu je bilo v mestu 75 rojstev in 97 smrtnih primerov. V ostalem delu pokrajine 251 rojstev in 153 smrtnih primerov. Tako 'mamo t orej skupno v februarju 38 smrtnih primerov več. v mesecu marcu pa skupno 76 rojstev več. Dne 11. aprila so bila v Gorizii tri rojstva in trije smrtni primeri; poroke ni b.'lo nobene — Predavanje o nemških pesnikih je imel v Dopolavorovih prostorih prof. He-bert Brahmstaedt od germanske akademije v Trestu. — Zastopnice žena iz Collia so obiskale ranjene in bolne vojake v bolnici v Gorizii m so jim v imenu žena iz Dolegne izročile kot velikonočni dar IGO knihov in 300 jajc. — Nova kanonika. Nadškof mons. C. Margotti je imenoval za kanonika župnika iz Monte Urubice Bogomrja Berceta in borgnanskega župnika Ivana Paierja. — Na koncertu komornega orkestra, ki bo 15. t. m. ob 21. v prostorih Kulturnega krožka v Gorizii, se bodo izvajale Mozartove. Nardin'ieve. Telemannove. Veracini-Cortijeve, Vivaldijeve in Volkmannove skladbe. PRVA VOLJA Mož neke Ksantipe je umrl. Ko so odprli njegovo oporoko, so čitali: Moja prva volja. ENOSTAVNO SREDSTVO _ — Kako je pa zdravnik mogel tvojo prijateljico tako hitro izlečiti od nervoz-nosti? — Nič lažjega. Dejal ji je, da je ner-voznost samo znak starosti. MALI OGLASI SRCE mora biti dobro oskrbovano s krvjo in kisikom. Da to dosežete, pijte dnevno Ambroževo medico, ki jo de-bite pristno le v — Medami — Ljubljana, Židovska ulica 6. POHIŠTVO po naročilu ln vse Trste stolov izdelujem. Politiram oprave Ln zvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zcrman, Ljubljana, Breg 14. 1063 KONJSKI GNOJ prodam. — Krakovski nasip 24, Ljubljana. V1SITATE DALL' 11 AL 27 APRILE LA FIERA DI MILANC I L PIO GRANDE MERCATO DTTALIA » 5500 ESPOSITORI 15 NAZIONI PARTECU\ANT1 1NFORMAZIONI: DIREZIONE FIERA DI MILANO — ENTE PROVINCIALE PER OBIŠČITE OD 11. DO 27* APRILA MILANSKI SEJEM NAJVEČJI TRG ITALIJE 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 SODELUJOČIH NARODOV INFORMACIJE: MILANO — VIA DOMODOSSOLA IL TURISMO — MILANO BUDINO OETKER dolce genui 'no comple m m n t o d i ogni pranzo frtrt O Dr. OETKER-jevi prerski zo p u dinge, pristni in sladki, dodatek k vs a k S § ed im Dott.A.OETKER s a.i -MIIANO-Vla Monte S.&enesio;2. - ___ _ »"v ■—~-------- _:_3 L Stran 4 »SLOVENSKI NARODi. torek, 14. »prtim 1M2-XX- Btet. 85 Ko je Napoleon potrjeval ljubljanski proračun •.županstvo ni pooblaščeno izplačev ^ti niti najmanjše vsote, dokler njega cesarost Napoleon ne potrdi predloženega mu proračuna za L 1812." Ljubljana. 14. aprila Naj zajamemo še nekaj zanimivosti iz bogate ljubljanske zgodovine! KaKo je Živela Ljubljana v začetku prejšnjega «toletja? Posebno zanimiva je bila Lako zvana francoska doba Bila je sorazmerno zelo kratka a ustno izročilo o nji je se zelo živo. Ohranjena so tudi mnog; zgodovinski viri. ki pa vendar splošnosti niso posebno dobro znani. Razumljivo je tudi. da so posamezni zgodovinar j svojim opisom dodajali kolJcor toliko osebne ba. ve. Zelo se motijo Usti. ki mislijo danoanes da je ljudstvo sprejelo Francoze navdušeno. Tudi mnogo inteligence jim je bilo sovražne. Razen tega pa tudi frar.coska uprava ni bila tako vzorna, kakor se morda zdi komu, ki ne pozna dobro zgodo vjie tiste dobe. Ustanovitev Ilirije Ustanov.i.. i..: .^e s^-ou.ukj pripisovali veiik pomen — ne ie nas Vodn.k, temveč tudi zgodovinarji, kj so pa na novo zemljep-snu ^eliiev gleoali seveda drugače kakor pesn.Ki. Nova tiancosrta pokrajina je dcoaa zgouov.nsko une iLnja se je imenovalo veliko ozemlje, organizirano v državo, že v 3. stoietju pr. Kr Glavno mesto Ilirije je bil Sivauar. Tedaj pa Ilirija kot samostojna država m obsegala severnih dežel, k: so prešie pozneje pod Rimljane. Siaia Ilirija je ODsegaia ozemlje Istre. Daimac je in Aioanije Ko se je Pavel Em.lij 1. 146 pr. Kj. vojskoval z ma-ce^oiiSKini kraljem Feizcm, si je poJvrgel Ilirijo, ki je bila zaveznica Maceuomje Tako so il.rci prišli pod Rimljane, toua vedeti moramo, da je oda Lun ja v začetku rimska zavezna di žava Seie 1. 49 pr. tis., ko so se Ilire: uprn pod vlaio Julija Cezarja, je bilo uvedeno p.acevanje tiibuta in 14 let pozneje je bila iluija uvrščena med rimske prov.nce. Na sevei-u Ilirije je bil Norik. r.a severe vzhodu pa Pa_.onija S časom sta se ti deže.i združi, z ILr.jO. Ilirija je imela za Rimljane velik pomen kot obmejno ozemlje na pomebnem kuž-potju. V nji je bilo veliko vojno ta^or Sće. Ilirija je pripadla pod silov.t.nn napad: Hunov Pozneje je une I.i:ije pr šlo na ozemlje Dalmacije, Hrvatske in S.avonije. Napoleon je vede zelo dooio ceniti ustanovitev mrskih provinc. Cilavn. namen te ustanovitve je bil. da b. Dalmacija, ki je bila od 1 L805 francoska, aobaa po suhem zvezo z italijanskim kra.jestvum ter da bi tako Francija dobila premoć uau A*m*t*eo in pos.edno nal S: ed ozemljem. Hkrati *e hotel odrezati Avsuijo od morja, da bi bila tudi gospodarsko čun slabša ji tako Oi jo lažje držal v Šahu 14. oktobra L 1809 je bil podpisan mir med Avstrijo ta Francijo; m.rovne pogoje je seveda naiekovaJ Napoleon. Po tej pogodbi je bilo od Avstrije odtrgano mnogo južnih dežel Mirovni traktat je izšel tudi v slovenščini in en izvod hrani ljubljanski mestni arhiv. DOSLOVNO VZETO — Torej se ne počutite nič bolje? To 1e čudno. Ali pijete eno ure pred zajtrkom mlačno vodo. kakor sem vam naroČil? — Go^pcd doktor, storil sem kar je bilo ▼ mojih močeh, toda nad 10 minut nikakor nisem mogel piti mlačne vode. Zgodovinski dokument v slovenščini Zanimalo vas do, kaj pravi zgolovlnski dokument o ustanovitvi Napoleonove ILri-je, odnosno kako se glasi v slovenskem prevodu, ki je, kakor sodijo poznavalca. Vodnikov. Kdor se zanima še pose ono za zanimivo slovensko objavo, jo lahko prouči v »Izvestj4h muzejskega društvac iz 1. 1904 na strani 97. Dokument je objavil v novem pravopisu Anton Aškerc < ki je bil mestni arhivar). Druga točka se glasi Va-ko: »Dalje da svetlemu Cesarju francoskemu, kralu Italie, knažio Gorizio. zemlo Montefalkone, poglavarstvo inu mesto Trieste, kranjsko deželo s svojim primorjam, krassio Biasko na Koratanu, inu vse druge zemle na desni strani Save, od tistega kraja, kjer ta voda iz Kranjskiga vun teče, inu za njo do turške meje v" Boemi, to je en ko« deželake Hrovatie, šest soldaških okrajn na Hrovaškim. Reko in Vogrisko primorje, estrajsko Istro ali okrajno mesta Kastae, otoke tim leže lam pod j ozn e. inu vse druge zemlje kakoršniga kol imena na desnim kraju Save, tako de bode velki cu-rik te vode mejil med obema kralestva-ma.« V lažje razumevanje te malo čudne Vodnikove slovenščme naj omenimo, da je VcKlnik prevedel >cercle de VVillach en Carinthie« v krassio Blasko na Koratanu (beljaško okrožje. >kresija« — KreLsamt). Vogrisko primorje je ogrsko primorje, estrajska Istria — avstrijska I. Francozi so to ozemlje zasedli maja 1. 1809. Prvič omenjeno ilirsko ime V mirovnem traktatu še ni omenjeno ime »ilirske province«. Napoleon imenuje to ime sele 16 oktobra v svojem pismu, kj ga je pisal svojemu finančnemu ministru, mel-tem ko je francoska vojska zaselia Kranjsko tn Koroško že maja. Ze 27.maja je Napoleon naročil italijanskemu podkralju Evgenu. naj provizorićno organizira Kranjsko m Koroško provinco in sicer, kakor sta b'li organizirani v prejšnjih njegovih vojnah. Tedaj pa še ni omenjal ilirskega imena Pozneje pa je ime prešlo že v uradno rabo in Napoleon je pisal 21. oktobra v pismu ministru javnega zaklada, da je imenoval generalnega intendanta, ki je imel nalogo urediti finance ilirskih provinc. Do končne upravne ureditve je prišlo, ko je prispel v Ljubljano generalni gubernator Ilirije maršal Marmont. in sicer 17 novembra 1809. Ljubljanski grad je kapituliral 22 maja istega leta m novembra je Ljubljana postala prestolnica Ilirije. Dolga pot do redne uprave Dc redne uprave v vsem življenju je bila precej dolga pot Razmere so se zelo počasi normalizirale in povsem urejene niso bile tudi pozneje, ko je francoska uprava že poslovala povsod »na terenu«. To Je razumljivo, kajt* ljudstvo ni sp ejelo nove oblasti takoj z razumevanjem, razen Kegt pa niso bile urejene tudi finance, saj vojni ni bila še končana in Napoleon je potreboval velika sre.stva za vz irževanje svojih armad m vojne pohode. Prvič so Francozi prodrli v naše kraje že 1. 1797. a tedaj niso ostal1 tako do^o v deželi da bi jo upravno organizirali. Zelelj so pa takoj sodelovanja prebivalstva n nanj so se obrnili s slovenskim razg'asom. ki so ga objavile tudi Vodnikove »Lublanske No vize« Razg'as je bil izdan 29 marca ). 1797 '9 germir.ala) v glavnem stanu generala Ber-nadottea v Logatcu, ko so se Franc zi bližali Ljubljani Glasi se: »De fanc zi k vam greio ne mislio nič hudiga ne varn ne vaš mu premoženju Oni tele. eni očio, de vi v' miru brez strahu vživate debčke vaftiga lela inu truda To je povele poglavitnega generala Buonaparte. oni mi ^e naročil njega voljo v' tem dopolnit . . Ne-boite se za poštenje vaseh žen. ali za ohra-nenje vaše vere. Mi poštujemo zaderža-nje inu navade vsih ludi . . . Nismo enaki obdivjanim premaeravcam: naše per-ludno zaderžanje vas bode p rev žalo. de mi čez nadloge, katere vojska seboj pernese. zdihujemo; mi jeh bomo loži sturili; — pridete, mu ne zapustite vaše ogniišCa « — Marmont si je pozneje res prizadeval da bi prebivalstvo v Francozih ne gleda'o sovražnikov, toda uprave se mu m p sreči 1 o organizirati vzorno — brez denaria Povsod je primanikovalo denarja Slovenski kraji so dobili slovenske šole toda za pla če učiteljev in profesorjev ni bilo denarja Vodnik, šolski ravnatelj brez plač* Kako je bilo 9 francosk h časih o. gan.-zirano šolstvo v naših krajih, je drugo poglavje. V kratkem sestavku nikakor ni mogoče orisati francoske uprave v Iliri i. Ob tej priliki naj omenimo le. da Je vladalo med ućiteijstvom razumljivo nezadovoljstvo, ker ni prejemalo po cela leta plače. Vodnik, ki je biJ ravnatelj normaike ln ki je predlagal vladi, kako bi naj naši: dohodke za šolstvo, si je zelo prizaleval. da bt ueiteijstvo prejemalo redno plače, odnosno, da bi mu izplačali čim prej zaostanke. Toda dolgo ni prejel za svojo službo niti sam počenega groša. Vodnik je na-•PStSvaJ viadi, naj porabijo za vzdrževanje Sol šolnino učencev, razen tega pa naj aoiočijo še iz dohodkov uA.trune 1800 frankov na leto. Od tega denarja naj bi porabili 1600 frankov za učitelje in 200 frankov za kurjavo m snaženje šolskih prostorov. Predlog je bil sprejet 1. 1811. Toda učitelj: se niso lolgo veselili. Prejeli so zaostanek plače za pivih 9 mesecev 1. 1811, niso pa dobili še plače za november in december prejšnjega leta. Potem so pa učitelji začeli zopet upati na ponovno uredi- tev izplačevanja plač. Učitelji so se obračali na vsa pristojna mesta, to se pravi predvsem na magistrat. Toda magistrat Je imel vezane roke. Tako so se izgovarjali na magistratu: ^Ma^,istrat mora gospode učitelje zopet opomniti onega, kar jim je dejal že tolikokrat ustno m p.smeno, da županstvo ni pooblaščeno izplačat* niti najmanjše vsote, dokler njega cesarost Napoleon ne potrdi predloženega mu proračuna za 1. 1812.« Proračun za 1. 1812, ki je sprejel mestni zbor. so morali namreč poslati v potrditev Napoleonu v Pariz. Toda proračun n: bil dolgo potrjen in nekateri zgodovinarji sploh dvomijo, da ga je Napoleon kdaj potrdil. Resnica pa je, da učiteljt niso prejeli plač se o veliki noči L 1812 — niti za november in december 1. 1910. Ta dolg je znašal samo 978.31 franka. Sam Vodnik kot ravnatelj normaike ni dobil nobene plače za službovanje v treh letnik:h (tečajih). Molčal je dolgo, končno je pa zahteval 200 frankov na leto ol tistih 1800 fr, ki so jih pre/eli za Šolstvo iz dohodkov mestne užltn ne. Naj mimogrede omenimo, da je ob istem času ravnatelj sole v Triestu prejemal po 1000 frankov plače na leto. Vodnikova prošnja, naj bi mu plačali 200 frankov, je bila rešena čez pol leta: prejel je 210 frankov. Morda bomo navedi4 še nekaj zanimivih podatkov o organizaciii šolstva pri nas v francoskih časih ob drugi priliki. Nemčija bo dobivala tobak iz Ukrajine Izgledi za pridelovanje tobaka v zasedenih vzhodnih pokrajinah so zelo ugodni Tobačni nasadi zavarovani p red vremenskimi neprilikami Za pridelovanje tobaka v zasedenih vzh*x.n.h pokrajinah zlasti v Ukrajini je bila neoavno ustanovljena v Bremenu I2I-niška -iružba in to je obrnilo pozorn'»3t javnosti na možnosti pridelovanja tobana na vzhodu. Proti zelo razS.rjeni kaj; cigaret v Rusiji znanih ruskih papiros ni ori-pravila toliko vojaška prpa, kakor doza :a njuhalni tobak, ki je priala iz Spamje p.e-ko Franc;je in se udomačila v Evropi v 17. stoietju. v* Kus.ji je igrala važno vlogo posebno na dvoru carice Katarine. TaKa ziata doza z briljanu ali brez njih je b-la neke vrste odlikovanje za posebne zasluge. Nosi jami tobak je p^-šel v Rusijo v 17. stoietju preko Holauuske. Prvo vehKO tvornico cigaret je ustanovil v ruakem Pet rogi adu tirk Laierme za pre^eiuvanje a^t-a.ga toi^aka s Krima in sicer poov je namreč leta 1857. To je bil začetek razmaha tobačne indusirije v Ru^ajL Piea pivo svetovno vojno so priJe'ovah v eviopsKi Kusijt največ tobaka v ćrnigov-ski posavski, tambovski in samar ski go-oern.ji, ne^aj pa tudi v Besaraoiji na *vri-mu :n severnem Kavkazu in sicer boljše vrste. Za tooacne nasade je bLo znać.lno. da so bil: večinoma v rokah malih posestnikov. Po stat saki iz leta 1914. so n^s^cli na 84-OuO ha o*rog 280.000 malih tobačnih nasadov. Na Lkiajrno jih je odpadlo 160 Us^ s 17.400 ha. Pru-e ek tobaiia je znašal okrog 90.000 ton. V ostali eviopski r.u-siji je bao s tobakom zasajene 2-i.OOO ha zemlje in tooačnih nasadov je bilo 37.oOu. Pride.ek je znašal tu blizu 28.000 ton ltt-no. V azijski Rusiji je obsegalo tobačno polje 35.000 ha več kakor v Ukrajini. Tobačnih nasauov Je b:lo pa samo 50.0*30 Pridelek tooaka je znašal letno 32 000 ton. Največ tobaka na Hektar so prilelail v Ukrajini in sicer okrog 14 stotov To je razumljivo, če pomislimo, da so se pridelovale tu sladke vrste tobaka. Do leta 1911. je Rusija izvažala boljši tobak tudi v inozemstvo. Ta zunanja trgovina je b-la **e-činoma v rokah ruskih Grkov, že omenjene Lalerme je imel podružnico svojega velikega podjetja tudi v Dresdenu. Boljše viška revolucija je povsem zavrla razvoj ruske tobačne tndustrre, 6tev lo tobačnih tovarn je padlo od 117 pred revolucijo na 23 po stanju iz leta 1926. Nova gospodarska politika je prinesla zasebnemu gospodarstvu nekaj olajšav m vplivala je ugodno tudi na tobačno inlusr.rijo v tol'ko. da so ljudje zopet začeli saditi tobak Na drugi stran: je pa imela prisilna kolektivizacija iz leta 1929 slabe posied.ee tudi za saUce tobaka Boljševiška vlada nikoli ni posvečala posebne pozornosti tobačni industriji, kar nasprotuje njenemu načelu, da je treba industr:jo povziigruii. Tudi ta panoga industrije je bila pač zapostavljena na račun oboroževanja. Boljševik! so pa morali tudi povečati izvoz boljš.h vrst tobaka, če so hoteli priti do tujih deviz Najbolj so v Rusiji že od nekdaj pospeševali izdelovanje tako zvane mahorke. To je ljudsk] tobak, najcenejši, namenjen najširšim slojem, ki ga nikjer drugje na svetu ne poznajo Evropski kadilci bi najbrž z njimi ne bili zadovoljni vsaj dokler bi se mu ne privadili, ker se po okusu in vonju znatno razi.kuje ol vseh drugih vr?t Na prvi pogled bi kdo mislil, da gre za nadrobno narezane ali naseklja-ne žfle tobačnih listov, kar pa ni res. V Rusiji so bila ustanovljena posebna kolektivna gospodarstva za pridelovanje tobaka Boljša vrsta tobaka, namenjenega v prvi vrsti za izvoz, pa pridelujejo na drž^avnih posestvih, V zvezi s tem je bil v Krasnodaru ustanovljen poseben znanstveni zavod za proučevan je tobaka. Mahorko pridelujejo zdaj na 140.000 na obseg ajočih poljih, boljše vrste tobaka pa na 90 000 ha Izvoz tobaka je znašal leta 1932 5773 ton in 416 milijonov cigaret. Potem je pa začel takoj padati Zadnja uradna statistika iz leta 1938. pravi, i a je znašal izvoz tobaka iz Rusije s cigaretami vred 5894 ton. Obseg s tobakom zasejanega polja je močno va-riiral Leta 1932. je znašal 180 000 tont. leta 1934. 150.000. leta 1937. pa 200.000 Največ se pridela mahorke in sicer na hektar 16 stotov. cigaretnega tobaka pet, tobaka za cigare pa 11 stotov. Izgledi za pridelovanje tobaka v zasedo* nih vzJaodnih pokrajinah so torej zelo ugodni m gotovo je dana tudi možnost priuelo-vati tam tudi noijše vrste tooaka. Tako bo lahko Nemčija izpolnila vrzel, ki je nastala ko je bil ustavljen uvoz tobaka iz prekomorskih držav. Nemški veščaki 30 že proučili to vprašanje v Ukrajina sami in prišli do zaključka, da bo mogoče tam pridelovati mnogo ln dobrega tobaka. Japonski gospodarski načrti Na posebni seji japonskega kmetijske?! ministrstva, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki vojske, so se obravnavali ukrepi za zagotovitev prehrane vsega območja vzhodne Azije. Rezultat posvetovanj je bila desetletka. ki je njen glavni namen napraviti Japonsko. Mandžukuo ln Kitajs'ti se na otok Gotska Sanddn, kjer je resila svojega moža in ga pripeljala domov. LASKANJE EN ZBAJDLJTVOST. Na nemškega filozofa Kastnerja, ki je ba znan po svojih naglih in lahkih odgovorih, se je nekoč v družbi obrnda neka gospa, ki ga je hotela spraviti v zadrego s tem, da ga je prosila, naj takoj izreče sodbo, ki bi vsebovala obenem laskanje in zbadljivost io nežnega spola. Kastner je premišljal nekaj trenutkov, nato pa zadovoljil gospejino željo s tem odgovorom: — Vse ženske imajo zame le gostoto zraka. Toda brez zraka, ne morem živeti. B Perounp; oO Dr. Torrldon igra za vse Roman »Jožef Fah v se piše.c »In kako ste ga dobili?« Do tega trenutka je bil Roy v negotovosti, koliko naj pove Gouvernu o Jožefu. Odkritje petorice bančnih knjižic ga je postavljalo pred vprašanje, ki je dopuščalo samo en odgovor. Jožef je bil tat; Brook-by se je bil pokazal čudno vnetega, da spravi Jožefa k njemu v službo: Brookbv je vedel o Royevih bi* serih; kaj je pomenilo vse to? Pomenilo je. da je najbrže tudi Brookby tat — glavar tolpe, za katero jje delal Jožef. Toda posledice vsega tega so bile samo Rovu kaj mar. Mnogo nejasnosti zastran Marije je bilo s tem pojasnjenih. Zato ni imel Torndon niti najmanjšega namena, govoriti o teh rečeh z Gouvernom ali komer si bodi. dokler se mu ne posreči, da korenito razbistri Marijin položaj. Odgovoril je torej: »Zvedel je bil. da je vila oddana v najem, pa se je prišel ponuditi ra slugo.« Tako govoreč je pazljivo gledal Gouvorna, kajti ta je utegnil že vedeti, kako ie Jožef v remi h pric?l k njemu za slugo; a če je Francoz kaj vedel, pokazal ni. »Ko sem vam svetoval, da vzemite vilo v najem,« je rekel, »sem prezrl vprašanje služinčadi. Bil sem malone prepričan, da si boste dobili kakšno žensko iz oliznjih vasi. Nisem vam j;i-sno in razločno za-bičil: ,Ne jemljite v niso tujcev.' Mislil sem, da boste glede na bisere, ki jih imate pri sebi, tudi brez mojega opozorila kar moči previdni v izbiranju služinčadi.« Podržal je vžigalico k cigareti, ki jo je bil zvil. »Včeraj zjutraj sem se sklenil peljati z avtom po obalni cesti na izlet in si pn tej priliki ogledati vašo vilo. Videl sem človeka, ko se je v vašem Buicku odpeljal z doma. Uganil sem. da mora biti vaš sluga. Ustavil sem svoj voz, da si ga natančneje ogledam. Videl sem ga povem razločno, in tisti mah, doktor, me je izpreletel občutek, da sem ga že nekje srečal. Vendar se nisem mogel spomniti, kje.« Roy je pogoltnil slino. Oprezno je vprašal: »In potem?« »Davi mi je mahoma prišlo na misel. Pravite, da se piše Fahy. Eno ime, dragi doktor, je vredno toliko kakor drugo, in vaš človek jih ima več. BivSi kaznienec je!« »Ali je mogoče?« je vzkliknil Roy, hlineč se bolestno presenečenega, čeprav je Gouvernovo razodetje v resnici samo potrjevalo to. kar si je ie sam mislil spričo najdenih bančnih knjižic. »Evo zakaj sem hotel danes govoriti T vami.« je Gouverne nadaljeval. »Na Movenne Comiche je kavarna, ki leži dokaj blim ovinka pred vašo vilo. Hotel sem vam telefonirati vr te kavarne in se z vami domeniti za snidenje, a spotoma sem vas srečal. Nič ne de. Važno je samo, da se neutegoma otresete tega človeka ... za časa, da vas lepega jutra ne najdejo z razbito glavo in brez biserov v vaši vili.« »Ni se mi ga treba otresati,« je Roy odvrnil. »Sam je odšel.« »Kaj hočete reči?« Roy mu je na drobno povedal vse, kar se je bilo ponoči zgodilo. Nato je mračno končal: »Kaj naj zdaj storim?« Gouverne ni takoj odgovoril. Vstal je in jel spet z rokami za hrbtom hoditi po opečnatem tlaku sem ter tja. Zaculo se je trkanje; Said je vstopil z dvema kozarcema na podnosu Gouverne je počakal, da je tajnik postavil podnos na mizo, na kar ga je odslovil z nestrpnim mahljajem roke. »S tem se stvar zamotava, doktor,« je menil, ko so se vrata spet zaprla. »Baš zato vas vprašam, kaj naj storim!« je Roy odvrnil. »V Marseillu ste mi trdili, da ne bom imel radi te zadeve z biseri nikakih sitnosti s policijo. Kakor je videti, pa ne bo sitnosti ne konca ne kraja, kadar me začne policija pestiti, kaj se je zgodilo z Jožefom Fahvjem!« Sifon je brizgnil v veliki roki Emila Gouverna, ki je natoči! en kozarec Rovu. enega pa sebi. »Sitnosti, ki se jih bojite... ako jih bo vobče kaj ... so izključno vaša lastna krivda, dragi doktor Torridon. Blazno je bilo. da ste sprejeli neznanega ponudnika, posebno pa še človeka te vrste Toda nepopravljiva nesreča se ni zgodila. Nikakega razloga ni, da bi morale sitnosti takoj nastopiti. Nje- govo izginjenje utegne ostati dolgo časa neznano. Na vsako morebitno vprašanje lahko zmerom odgovorite, da je odšel, ne da bi vam kaj povedal, in da ne ves~.e, ne zakaj ne kam je izginil. Mislim in upam, da bo vaše delo že davno končano, preden se jame pslicija zanimati za ta slučaj.« Popil je požirek in nekaj trenutkov strmel v kozarec. Nato je rekel: »Samo eno smernico vem za vas. Nadaljujte, kakor ste pričeli!« Jasno j«2 bilo, da mu nima reči nič drugega ali vsaj ne nfjnena, da bi še kaj dodal. »Kje naj vas iščem, če bi se zgodilo kaj novega?« je vprašal Roy. »Položajj ostane neizpremenjen, gospod doktor,« je z nasmciškom rekel Gouverne, ne da bi vzel nihajočo cigareto iz ust. »Ne bo vam treba stopati v stike z menoj. Jaz bom tisti, kj vas bom iskal, če bo treba,« Spremil je Rova dol. prav do vrat, ki so vodila na dvorišče, in gledal za njim, ko se je mladi človek odpeljal skozi obok. Royu je kar odleglo, ko je iz umazanih uličic starega mesta pribrzel na široko Promenade des An-glais. Zdaj je moral prej ko mogoče govoriti 1 Brookbviem; še prej pa si je hotel biti na jasnem, katero pot naj ubere Mnogo stvari, ki jih iznrva ni razumel, je zdaj dobivalo pomen Bile so celo take, ki so dobivale po več različnih pomenov. Treba jih je bilo zaporedoma prerešetati, preden poišče Lio-nela Brookbvja, Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za losaraiai del usta; Ljuoomu Volčič — Vsi ? Ljubljani