((HiočntiiH mesečno 25 Din. za možem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. ca Inozemstvo 120 Din (Jredniitvo je v Kopitarjevi 0I6/III Telefoni uredništva: dnevna (tožba 209« — aočna 299«, 2994 in Mn (shaja vsak dan ijutraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana St 10.650 in 10.349 za inserate« Sarajevo itv. 7563, Zagreb Stv. 39.011. Praga-Du naj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Angel trpljenja Trpljenje ie prvi izmed božjih angelov. Toda treba je veliko izkušenj, preden človek to razume. Če ta božji sel človeka obišče, se mora človek z njim boriti in le malo jih je, ki v tej borbi zmagajo. So ljudje, ki jih ta borbo popolnoma zlomi, druge trpljenje okuži s strupom, so pa izbranci, ki jih ta božja poslanka čudežno ozdravi. Imamo ljudi, ki jih trpljenje zastrupi, imamo ljudi, ki jih uniči, in imamo ljudi, ki jih posveti. Danes na veliki petek ne bomo veliko govorili ne o prvih ne o drugih, za katere je Bog tudi umrl in jih bo v svojem usmiljenju, ki ne dela razločka, tudi izveličal. Na tem svetu so vsega pomilovanja vredni in samo nepojmljivi liog ve, kakšen smisel ima trpljenje, kojega smisel ne razumejo. Tisti, ki jih trpljenje zastrupi, so navadno taki, ki so doživeli nezaslišano krivico in ki se zaradi tega zagrenijo in ozlobijo. Zastrupljeni so od popolnega nezaupanja do vsakega živega bitja in ne verujejo več v čisto zvestobo in ljubezen. Oni ne priznavajo več nobene luči, nobenega nesebičnega namena in nobene nekoristoljubne ljubezni in samo čakajo, kdaj bodo mogli navidezno dobroto razkrinkati kot li-cemersivo. Čestokrat je vzrok taki strašni za-grenjenosti na sebi malenkostno razočaranje. Še več pa je takih, ki jih trpljenje zlomi, jih ohromi in jim vzame ves pogum. Kakor potrpežljiv osel od zore do mraka ne pričakujejo drugega kot same udarce, zoper katere se že več ne branijo, pa brez sovraštva ali grenkobe in upornosti zavzamejo napram vsem stvarem stališče popolnega ravnodušja. Preveč so slabi, da bi sovražili, se protivili ali celo obupali. Do trpljenja tako-rekoč ne zavzamejo nobenega stališča, ga ne znajo v svoj prid izkoristiti in svojo dušo z njim obogatiti. Trpljenje jih ne napravi ne boljših ne slabših, ampak jih takorekoč samo omami in uspava. To je neko umiranje že pred smrtjo, utišanje že davno, preden sveča popolnoma stli. To je seveda samo skrajni slučaj, dočim večina ljudi trpljenje doživi tako, da na njegov klic takorekoč ne odgovarja, ampak ga pasivno sprejema in tako počasi otopi. Božji angel trpljenja pa ustvarja še tretjo vrsto ljudi, ki jih jc majhno število, to so oni, ki jih trpljenje posvečuje. To so prav posebni izbranci božje milosti. V njihovih dušah budi trpljenje prav posebne sile, velika dejanja in osrečujoče odgovore. Naj se tudi katerikrat razburijo in raz-žalostijo, končno vendar ne ostane v njihovi duši ničesar grenkega, sovražnega in podlega Zakaj čisti plamen njihovega trpljenja požre vse te grde usedline in ta pepel pognoji tla, iz katerih zrastejo neobičajne sile in zmožnosti ter nepopisno lepe čednosti in mišljenje: jasnovidnost, skromnost in neke posebne vrsle veselje, ki ga moremo imenovati trpljenjsko veselje. Bog se približa duši in ona se nagne k njemu. Taki ljudje so tako pre-šinjeni od božjega bistva kakor nihče drugi, čeprav se njihova pobožnost večkrat razlikuje od običajne: ni namreč samo gola udanost v božjo voljo ali samo močna vera, ampak že neke vrste znanje Boga, povezanost z njim in pripravljenost za najmanjši njegov dotik, ki se že bliža pravemu gledanju. Zato ni goli slučaj, če so vsi ljudje, ki jih je Bog obdaril z velikimi milostmi, obenem bili obiskani od velikega in neprestanega trpljenja. Pri njih je milost bolest in bolest postane milost. Trpljenje je za te ljudi posvečen studenec drugega krsta, krsta trpljenja, iz katerega se nanovo rodijo in dvigajo z novimi močmi. Trpljenje je zanje ključ, vrata in prag, preko katerega pro-niknejo v višje in globlje življenje, nego je dostopno neposvečenim ljudem. Iz takih trpljenju posvečenih ljudi izžareva posebna svetloba, čudovita lepota in privlačnost, kakor more biti svoj-ska samo dušam, ki vse vedo in vse razumejo ter skozi kopreno zunanjega videza gledajo pravo bistvo stvari. Tudi v slučaju, če drugim ljudem ne dajo niti slutiti svojega trpljenja in če je njihovo življenje na zunaj en sam vesel smehljaj, pa takoj čulimo krog njih ozračje posvečujočega trpljenja, ki jih obdaja kakor oster krepilen zrak. To posvečenje po trpljenju je nosil na sebi predvsem v največji in čisto svojevrstni meri Kristus in prav zato je on pred vsemi drugimi trpini svet izveličal. Kogar trpljenje v tem smislu posveti, ta je rešil strašno uganko sveia. On se ne sprašuje več nemirno in obupljivo: zakai? ainpak on potrdi, pozdravi in objame trpljenje, kakor je Kristus objel svoj Križ. Ave crux, spes unica — oj sveti križ, življenja luč! Trpljenje je veliki čudež njegovega življenja, temni oblak, v katerem se mu bliža Bog, ognjeni svit, ki se pojavi pred Njim kakor zarja, ki zasine pred večnim jutrom. Kako io, da trpljenje ene zastrupi ali zlomi, druge pa poboži? Trpljenje samo tega ni krivo. Vsako trpljenje, celo trpljenje krivega človeka, deluje drugače. Razlika se pojavi že ob prvem dotiku duše s trpljenjem, se torej že prej neslutena in ne-preračunljiva skriva v duši. Trpljenje pa ima ta-'instveno moč, da od človeške duše raztrga vse koprene in krinke in razodene njene globine. Trpljenje odpre pogled v najnotranjejše bistvo človeka in to bistvo prav za prav šele oživi. V trpljenju se človek razgali popolnoma, ali je dober ali zel, močan ali slab, v stanju velike milosti ali običajen zemljan, dejaven ali mrtev. Toda zakai je eden tak, drugi pa drugačen? To jc skrivnost. Seveda ima pri tem svojo besedo tudi svobodna volja vsake duše. Ni vse samo razpoloženje, pa tudi milost sama ne zmore vsega, človek se mora tudi sam potruditi, da mu bo trpljenje v korist ali škodo. Toda od kod pride dobra volja, da se človek pusti od trpljenja posvetiti? To je vprašanje, na katero ni mogoče več odgovoriti, zakaj dobra volja in odločujoči odgovor prideta iz Neskončnosti, kakor Bog sam, iz daljave, za katero ni več nobene druge. Pred to dobro voljo ni ničesar več. Ona je, ker je. Prav ta bogopodobnost, ki jo trpljenje razkriva tako kakor nobena druga sila sveta, je vzrok, zakai je trpljenje vzvišena sodbo. Trpljenje je nadangel sodbe, ki stavi človeku zadnje, večno vprašanje. Odgovor, ki ga nanj človek da, bo njegova sodba. Z njim samega sebe obsodi: dobro ali slabo. Kar človek odgovori na Oljski gori in na Kalvariji, to pomeni niegovo najnotranjejše bistvo. Besede na Križu so zadnje besede: one veljajo večno. CPeler Lipper! S. !J Moskva oborožuje španske revolucionarje Largo Caballero napoveduje sovjetsko republiko Pariz, 9. aprila, b. »Matin« poroča pod naslovom »Moskva oborožuje Španske revolucijonarje«, da je v Algezioros pred par dnevi priplula sovjetska ladja »Jerek«, ki je ponoči tajno izkrcala 16 zabojev orožja. To orožje je bilo namenjeno za Špansko komunistično stranko in je bilo tudi takoj razdeljeno komunističnim celicam v Granadi in Valenciji. Dva dni pozneje je ista ladja izkrcala v. SeviVi 32 zabojev orožja, obenem pa je prispel tudi denar za zloglasnega komunističnega agitatorja Francisca Galano, ki vodi skupaj z anarhističnimi sindikati ter baskiškimi in katalonskimi separatisti borbo za proglasitev neodvisne sovjetske republike. Largo Caballero grozi Madrid, 9. aprila. SE. Vodja španskih marksistov Largo Caballero nadaljuje svojo politično ofenzivo. Po ogromnem zborovanju, ki ga je imel preteklo nedeljo v madridskih arenah, kjer je odgovarjal ministrskemu predsedniku Azani in grozil z diktaturo proletanijata, je imel zopet več shodov, med katerimi je sinočnjd najbolj značilen, ker je Largo Caballero najbolj odkritosrčno obrazložil svoje cilje. Zgodilo se je prvič, da so marksistični miličniki nastopili v uniformah in v velikem številu. Zasedli so ves prostor okrog govorniškega odra. Prisostvovalo je tudi veliko mladine. Largo CabtOero je oznanil, da ni več daleč do popolne enotnosti med socialisti in komunisti v Španiji. Mladina da je pokazala pot, ko so se vse struje združile in omogočile en sam marksistični pokret španske mladine. Todi delovne množice bodo sledile temu zgledu. Seveda bo treba, je dejal Largo Caballero, da se ustvari tudi idejno zbli-žanje vseh marksističnih struj. Marksistična stranka namreč, ki bo nastala iz vseh obstoječih delavskih gibanj od socialistov do komunistov, bo morala imeti ne samo udarno moč kot organizacija, ampak tudi tvorno moč kot stranka ki bo poklicana, da Španijo spremeni v republiko Španskih sovjetov. Razvoj v tej smeri je nujen. Ne bodo ga zaustavili bajoneti. Trenutek se približuje, ko bo delavski razred izpolnil svojo nalogo in ga nobena sila od tega ne bo mogla odvrniti. Demokracija ne more reSiti socialnih krivic. Sedanja vlada je zadnja priložnost, ki jo še ima kapitalistični razred, da se reSi. če se tudi ta poskus ponesreči — poskrbeli bomo, da se bo ponesreči —, potem pride proletarijat, ki bo prevzel oblast neposredno v •voje roke in njegova diktatura bo začela dobo prave demokracije in ljudskega blagostanja. Izjave Larga Caballera napovedujejo skorajšnjo združitev vseh markističnih gibanj v eno samo marksistično stranko. Odstavitev predsednika Za-morre je samo korak bliže k cilju, ki si ga je postavil Largo Caballero. Kam dere Španija? Sedanji ministrski predsednik Španije je bil, česar naši čitatelji najbrž ne vedo, v svojih mladih letih gojenec očetov Avguštincev v slovitem Escorialu, ki ga je bil kot simbol moči španske cerkve in katoliške monarhije sezidal Filip II. Iz tega gojenca Escoriala je postal eden najhujših nasprotnikov katoliške cerkve v Španiji — pojav, ki ga v romanskih deželah velikokrat opažamo. Azanov nestrpni antiklerikalizem je kriv, da so se ob navdušenem proglašenju republike zbali novega državnega reda tudi tisti, ki sicer zoper republikansko državno obliko ničesar nimajo, pač pa hočejo ohraniti katoliško versko tradicijo Španije. Ko je Azana takrat po strmoglavljenju prvega liberalnega režima prišel na krmilo, se mu je zdelo najbolj nujno, da je odpovedal konkordat in začel Cerkev preganjati. S to politiko je seveda krepil samo privržence monarhije in poleg tega povzročil reakcijo protimarksističnih elementov po vzorcu fašizma ter na tak način pognal Španijo v notranjo revolucijo, ki do danes preprečuje ureditev perečih socialnih problemov. Edino, kar je Azana storil pozitivnega, je avtonomija Katalonije. Sedaj, ko je Azana zopet dobil oblast v roke po volitvah, ki so dale veliko večino levičarskim elementom, je moža njegov nepomirljivi antiklerikalizem zopet zavedel na pot, ki mora skoro nujno privesti do katastrofe. Azana misli, da bo revoluciji, ki jo vodi na sebi maloštevilna komunistična stranka, kos s tem, da dela čim največ koncesij ideologiji skrajnih levih strank, predvsem socialistov, ki so se danes v Španiji že skoro popolnoma nagnili h komunizmu. Toda ta metoda daje ekstremislom samo poguma, da skušajo svoj cilj čimprej in čim radikalneje doseči. Vodstvo socialistične revolucije je prevzela komunistična internacionala, to se pravi, da so socialisti usodo Španije položili v roke Moskvi. S takim sovražni-nikom pa ni mogoč noben kompromis in proti njemu še nikoli ni izdala nikjer taktika, ki skuša mase pridobiti zase s kakšnim napol socialističnim programom. Zakaj leva masa bo sledila vedno le najradikalnejšemu socialnemu programu. Boljševizmu ni mogoče, tudi v Španiji ne, preodoleti drugače kakor s pravično temeljito socialno reformo, ki bi se naslanjala na organizirano katoliško ljudstvo, kar v Španiji ni težko, ker je katoliška ljudska stranka ohranila svojo moč. Azanov sistem pa mora vesti ali do zmage boljševiške revolucije ali pa do skrajne desničarske reakcije, ki tudi ni brez izgledov za bodočnost. Zakaj kmet-ski in srednji stan sta gotovo najodločneje proti socialni revoluciji v smislu Moskve. Stvari se v Španiji hitro razvijajo. Spričo čisto očitnega hujskanja socialističnega vodje Larga Caballera na revolucijo je Azana odgovoril 3. t. m. v seji kortezov (parlamentu). Dejal je, da bo vlada program levičarske ljudske fronte izvedla v polnem obsegu. Toda nihče drugi nima pravice tega programa realizirati, kakor samo od ljudstva za to pooblaščena vlada. Vlada si ne bo dala meni nič tebi nič izviti oblasii iz rok. Vlada ima v rokah zadostna in močna sredstva, da tako revolucijo zaduši v kali. Bojazen, da bi nad Španijo za-plapolala sovjetska zastava, je neutemeljena. Potem razlagal svoj socijalni program, ki da stremi za tem, da bi razdelitev države v dva razreda rc-vežev in bogatinov, od katerih eni žive pa ne delajo, drugi pa ne morejo živeti, ker nimajo dela, prenehala. Treba je premoženje imovitih slojev v največji meri pritegniti k državnim dajatvam ter preprečiti kopičenje pretiranega dobička. Predvsem bo vlada izvedla agrarno reformo, ki naj pripomore v Španiji do posesti vsemu dosedanjemu kmetskemu proletarijatu. Min. predjed Azana je posebno opominjal imovite kroge, naj se spreobrnejo k socialni pravičnosti, ker bi se sicer luoral demokratični državni red porušiti m bi si ljudstvo poiskalo čisto drugega izhoda iz sedanjega ppložaja. Kakor vidimo, je \zana prevzel vlogo Koren- skega in mnogi mislijo, da bo delil z njim tudi usodo. Zaenkrat se seveda nc more še ničesar prerokovati, ker je Španija v tem oziru Evropi Se vedno velika uganka. Ce bo zmagal Azana, bo mogel zmagati samo s pomočjo zmerno liberalnega centruma in pa Gil Roblesove katoliške stranke, ki sta v korteeih obe Azanov govor odobravali. Odobravanje pa je žel Azana tudi od socialistov, kar je vsekakor čudno. Mogoče so ploskali samo njegovim zadnjim besedam, ko je strašil bogatine s tisto rdečo revolucijo, o kateri je bil v v prvem dela snrojega govora izjavil, da se je ne boji in da jo bo, če treba, ukrotil z oboroženo silo. Mogoče si pa tudi socialisti niso še med seboj edini. Largo Caballero seveda smatra Azanov govor kot bojno rokavico in je ministrskemu predsedniku odgovoril na velikem shodu v madridski areni, katerega so se tudi udeležili uniformirani člani socialistične in komunistične milice. Largn Caballero je dejal, da »kupna fronta socialistov tn komunistov zelo napreduje. Treba je le še ustvariti popolnoma enotno fronto, koje naloga bo, da Španijo iz sedanje meščanske republike pretvori v sovjetsko republiko. Tega razvoja ne bodo zadržali ne bajoneti, ne govori gospoda Azana. Sedanja vlada je zadnja rešilna bilka kapitalističnega razreda. Azana ni mož, ki bi mogel delavstvo braniti, da ne bi proletarijat prevzel izključno oblast in po svoji diktaturi uresničil ^resnično demokracijo«. Zaenkrat ne moremo prerokovati zmage ne Azani ne Caballeru. Veliko vlogo bo igrala Katalonija, ki je pa začuda mirna. Dasi je katalonska vlada levičarska, ni tam gorela niti ena cerkev. Kakor hitro so Katalonci dobili nazaj svojo avtonomijo, sc očividno ne brigajo več za španske homatije. Ne smejo se tudi podcenjevati sile nacionalistične desnice, ki ima gotovo oporo v vseh posedu'očih razredih Španije. Vprašanje pa je, ali je Azana mož, ki bi mogel obvladati položaj, dasi je treba priznati, da ima od vseh španskih svobodoumcev še največ energije. Na vsak način pa bo kriza kmalu dospela do vrhunca. Odstavitev predsednika republike Zamorc je to krizo izTedno poostrila. Ženeva v slepi ulici Flandin z Italijo proti Nemčiji Eden z Nemčijo proti Italiji Ženeva, 9. apr. c. Danes je delo za posredovanje med Italijo in Abesinijo doseglo višek. Na obeh straneh se je delalo na tem, da se. doseže čim več jasnosti v odboru trinajstorice, da hi se lahko jutrišnja, tako zvana lokarnska konferenca, pečala samo z evropskimi zadevami in ne bi tre-balo tudi jutri mešetariti z abesinskimi težavami. Zelo velik neuspeh jc danes doživela Zveza narodov v svojem kazenskem postopanju proti Italiji. Država Equator je sporočila tajništvu Zveze narodov, da poslej ne bo več izvajala sankcij proti Italiji, ker je Italija izjavila, da se hoče pogajati za mir z Abesinijo. To je za to ameriško državo dovolj, da lahko začne takoj trgovati z Italijo. Slab znak za to, kaj misli o evropskih sporih ameriški kontinent. Eden ie trmast Glavno borbo je vodil angleški zunanji minister Eden, ki je takoj dopoldne povabil k sebi abesinskega poslanika v Parizu, Vojdetiiarjana. — Sporazumela sta se. da bo Voldemarjan sporočil odboru trinajstorice, da Abesinija pristaja na pogajanja z Italijo, če se bodo ta pogajanja vodila v navzočnosti predsednika odbora trinajstorice in pa tajnika Zveze narodov. Od Edena je odšel Voldemarjan k de Madariagi in ga obvestil o razgovoru z Edenoni. Okoli poldne je krožila v Ženevi vest. da je Eden silno trmast in da bo zahtevni. da mora Italija v nekaj dneh odgovoriti, če hoče takoj končati s sovražnostmi. Eden ne mara prej oditi iz Ženeve, dokler ne dobi tega odgovora iz Rima. Če ta odgovor ne bi prišel takoj. potem bi Eden zahteval takoj sestanek odbora oscmnajstorice. ki hi razširil in poostril sankcije proti Italiji. Eden bi celo zahteval, da se Predsednik vlade v Sloveniji Bled se polni Bled, 9 aprila. Danes jc zopet na Bledu in po vsej Gorenjski zasijalo zlato sonce 111 odkrile so se zasnežene planine v vsej svoji lepoti. Blejsko jezero je ob svitu sonca dobilo zopet svojo očarljivo barvo, ki 7. rijo privabi vsakega ljubilelja narave, da si ogleda pomladne krasote. Blejčani upajo, do bodo za velikonočne praznike prispeli številni gostje, ne samo iz bližnjih krajev, temveč tudi iz onih, ki so bolj oddaljeni. Blejčani imamo še vedno v svoji sredi predsednika vlade dr. M. Slojadlnoviča z njegovo družino in spremstvom. Vsak dan prihajajo na Bled novi ljudje, ki hočejo v svežem gorskem zraku v miru in blagoslovu preživeli velikonočne praznike. Danes dopoldne 34 vse ulice ob Blejskem jezeru oživele in na njih se je pokazalo mnogo novih goslov, ki so se doslej držali le v holelih. Da se je pričela blejska sezija Iako kmalu, se morajo Blejčani predvsem zahvalili g. vladnemu predsedniku dr. Slojadino-viču, ki se je prvi odločil za svoj oddih v najlepšem lelovišču v državi. Med drugimi domačimi in inozemskimi gosti smo opazili danes dopoldne v spremstvu predsednika vlade še jugoslovanskega poslanika na italijanskem dvoru v Rimu g. lovana D u č i ia. Popoldne pa je predsednik vlade z vsem svojim spremstvom napravil izlet po Gorenjski. Naš poslanik na italijanskem dvoru g. jovan Dučič je prišel včeraj zvečer na Bled, da obišče predsednika vlade in mu poroča o političnem položaju. Kakšne posebne misije nima, kakor sc ic sam izrazil. Poslanik Dučič jc danes odpotoval na kraiši odmor v Dalmacijo. v Ženevi dela nepretrgoma in bi delo {Mičivalo samo na veliko noč in na velikonočni ponedeljek. Med tem pa je Flandin Hprejel turškega delegata Sauda. Popoldne pa se je od 1(1 do IS vršila seja odbora trinajstorice. Na tej seji se je govorilo o tem, kako pomiriti pritožbe obeh sovražnikov glede grozodejstev na bojiščih v Abesiniji. Abesinija se je posebno pritožila glede uporabe plinov od strani Italijanov. Odbor trinajstorice je našel lepo rešitev vsem tem prepirom na ta način, d« se je proglasil za nekompetentnega in priporočil obema sovražnikoma, naj se pritožita pri Svetu Zveze narodov, ki je za to pristojen. V nadaljevanju seje je predsednik de. Mada-riaga poročal o svojih razgovorih v Italiji. Nalo sc je razvila debata o tem, kako naj se začno poga janja za mir in po vesteh s seje se zdi. da je Eden tokrat slalio odrezal. Popoldne je namreč prišel baron Aloisi s svojo delegacijo, ki prisostvuje jn tri sestanku lokarnskih velesil. Proti vefem je imel sestanek z de Madaringo in kmalu nato se je izvedelo, da je odhor trinajstorice sklenil, dn odloži svoje delo do 21. aprila. Med tem pa ho baron Aloisi prinesel iz Rima vse potrebno za na daljnja pogajanja. Poleg lega je odbor še sklenil, da pošlje obema sovražnikoma apel, (la naj se dr žita konvencije iz leta 1925. ki prepoveduje upn rabo plinov in bomb proti civilnemu prebivalstvu. Francija zasede Posarje ... Jutri se začne tukaj konferenca lokarnskih držav, ki naj obravnava francoski memerandum. Splošno je bil sprejet memorandum kot preveč idealističen in nikdo ne vc, kako se naj začne ves kompleks pogajanj na padlagi nemškega in francoskega načrta. Najbolj verjetno je, da bosta oba memoranduma izročena arhivu Zveze narodov, izvoljen pa bo zopet nov pododbor, ki nai proučuje vsa ta vprašanja. Prava pogajanja o obeh načrOh bi ;e nato začela šele v drugem tednu meseca maja. Pač pa sc je danes izvedelo, da ima francoski memorandum še tajno poglavje, ki baje govori o tem, da misli Francija zasesti Posarje, če Nemčija nc izprazni Porenja. Zvečer pa so francoski krogi demontirali to vest kot fantastično. Flandin hvali Avstrijo Ženeva, 9. aprila, b. Francoski zunanji minister Flandin je včeraj ponovno povdaril pomen ki ga pripisuje Francija samostojnosti avstrijske republike. Sistem regionalnih paktov določa p< novem francoskem načrta ponovni donavski pakt Polisha-Madjarsha Varšava, 9. aprila, f. Poljski ministrski pred sednik bo prišel 1!). aprilu v Itudinipešto 1111 daljši olieinlni obisk in ostal na Madjarskein dalj časa. V spremstvn madjarskega poljedelskega ministra bo prepotoval vse Madjarsko. Kmetijske zbornice Izdelan je predlog za ustanovitev banovinskih zbornic in osrednje zbornice Kot smo svoječasno poročali, je bila imenovana posebna komisija, ki naj izdela predlog za ustanovitev kmečkih zbornic tudi v podrobnostih na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za leto 1986-87. Komisija je svoje delo tako pospešila, da je izdelala že novi predlog, katerega je objavila in prosi interesente, da javijo svoje izpre-minjevalne in druge predloge na naslov načelnika kmetijskega ministrstva g. Vlade Vujnoviča. Glavna načela uredbe o osnovanju kmetijskih zbornic so naslednja: Korporativna organizacija kmetovalcev. Občinski ter okrajni kmetijski odbori, bano-vinske kmetijske zbornice in glavna kmetijska zbornica se osnivajo v svrho korporativne organizacije kmetovalcev, ki bodo predstavljale, ščitile in branile interese naših kmetovalcev. Kmetijske zbornice 90 pravne osebe in morejo na svoje ime nabavljati pravice lastništva in nepremičnin, kolikor jih potrebujejo, kakor tudi sprejemati obveznosti, tožiti in biti tožene. Za svoje obveznosti jamčijo s svojo imovino. Vsako sodelovanje zbornice v špekutativnih podjetjih katerekoli vrste (z dajanjem podpor, prevzemanjem deležev in obveznosti) je prepovedano. Zbornice morejo vzdrževati ustanove in zavode za prosveto kmeta in za njih kulturne in socialne potrebe, za proučevanje pogodb, razmer kmetijske proizvodnje, predelave in prodaje kmetijskih proizvodov in za uvedbo kmetijskega računovodstva in preračunavanje rentabilnosti. Zbornice so samostojna samoupravna telesa, ki se upravljajo in izvršujejo Bvoje naloge po odredbah uredbe z zakonsko močjo, po odredbah svojih pravil in poslovnika. Pravila posameznih zbornic morajo vsebovati poleg ostalih tehničnih odredb tudi odredbe o ustvaritvi pokojninskega fonda za zbornične uslužbence in odredbe o nadzorstvu nad podrejenimi okrajnimi organi. Občinski in okrajni kmetijski odbori. V vsaki občini se osnuje občinski kmetijski odbor, v vsakem okraju pa okrajni. Možno pa je tudi. da se ustanove odbori tudi za več občin ali okrajev skupaj. Mestne občine, kjer so sedeži banovin, ne morejo imeti svojih kmetijskih odborov. Naloge teh odborov so v glavnem tele: Zastopati, braniti in ščititi interes kmetijstva, kmetovalcev in kmetskih delavcev, da se brigajo fn izvršujejo kmetijsko-pospeševalni program itd., da pomagajo banovini pri kmetijsko-pospeševalnem delu, da pomagajo kmetijski prosveti itd. Važno je, da dajejo banskim upravam tn kmetijskim zbornicam svoja mnenja in predloge o vseh kmetijskih zadevah, da izvršujejo tudi druge po zakonu, uredbah itd. poverjene jim naloge. Pa se brigajo za ustanovitev splošnih pogojev za napredek kmetijske proizvodnje (promet, pregrupiranja posetev, melioracije, izsusevanje rek, močvirij itd.) Pokazati morajo na dobičkanoene smeri v »metijstvu. Dolžnost njihova je tudi podpirati ustanavljanje zadrug. Posredujejo lahko pri sklepanju pogodb za pospeševanje posameznih panog kmetijstva, za ureditev odnošajev med poslodajalei in delavci, za izravnavo sporov med kmetovalci in nj-ih organizacijami. V programu je tudi pospeševanje kmet. računovodstva. zbiranje podatkov itd. Sredstva. Sredstva za delo dobe iz občinskih kmetijskih fondov, tako za občinske kot okrajne kmetijske, odbore. Predpis prispevkov ne sme biti večji kot 10 odstotkov letnega predpisa. Odbori, tako občinski kot okrajni, morajo vsako leto sestaviti svoj delovni načrt, občinskega potrdi okrajni načelnik po zaslišanju okr. odbora, okrajnega pa ban po zaslišanju ban. kmetijske zbornice. Kdo voli odbor? V vrste članov občinskega odbora se morejo voliti: oni, ki imajo na področju občiue svoje kmetijsko posestvo in ki ga sami e svojo družino ali v svoji režiji obdelujejo. Nadalje imajo pravico oni, ki imajo na področju občine svoje posestvo, pa ga sami ne obdelujejo, ampak dajejo v najem, nadalje zakupniki, najemniki in uživalci, ki obdelujejo kmetsko posestvo več kot eno leto v dotični občini, kmetijski delavci pod pogojem, da stanujejo najmanj tri leta na področju občine in da so najmanj leto dni zaposleni na i6tem mestu, vsi bivši in sedanji državni, samoupravni in zasebni uradniki, uslužbenci kmet stroke in šolani kmetovalci, če so stalno nastanjeni na področju občine in zaposleni v kmetijstvu. Umestno je določilo, da ne morejo biti voljeni oni. ki imajo volilno pravico pri drugih gospodarskih zbornicah. Volino pravico pa imajo vsi kmetje, ki so dovršiti 25. leto, so naši državljani in imajo vse državne in politične pravice. Ko stopi uredba v veljavo, morajo občine sestaviti v teku mesca dni stalni volilni imenik. V občinski kmetijski odbor se voli pet članov, že volilcev ni nad 600, 9 članov, če je votilcev več. kot 600 in manj kot 1000, 11 članov, če je volilcev čez 1000. V vsakem primeru se voli tndi ravno-toliko namestnikov. Vsakdo ima pravico pritožbe zaradi volitev (pritožbo je vložiti ▼ 15 dneh pri banski upravi). Po pravu pridejo v kmetijske občinske odbore po 1 predstavnik vsake na področju občine obstoječe in po številu največ kmetijske ustanove (zadruge, družbe, podružnice, agrarne zajednice) kakor tudi po 1 predstavnik zemljiških zajednic, ki jih volijo same. Število takih članov ne sme biti večje od ene tretjine voljenih članov. Vsak občinski odbor izvoli po 1 člana, ozir. namestnika v okrajni odbor. Pri konstituiranju izbere iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tajnika. Za tajnika ni potrebno, da je član občinskega kmetijskega odbora. V vrste članov okr. kmet. odbora pride praviloma po 1 predstavnik vsake okrajne kmetijske ustanove, okrajne kmetijske zadruge ali Zveze zadrug ali okrajnega kmetijskega društva ali podružnice, poleg tega pa tudi osebe, ki so po svojem poklicu pozvane, da delajo na pospeševanju kmetijstva (profesorji, suplenti in učitelji kmetijskih šol, upravniki državnih in samoupravnih po-»eetev, kmetijski referenti in veterinarji), ki stanujejo v dotičnem okraju. Okrajni kmet. odbor voli po 1 člana, oziroma namestnika za ban. kmet. zbornico. Člani obč. in okr. odborov ostanejo na dolžnosti 4 leta. Njih služba je častna. Priznava se jim samo nadoknada stvarnih izdatkov ob priliki prihoda na seje. Tajnik okr. odbora ima posebno nagrado. Sejam mora prisostvovati po službeni dolžnosti okr. kmet. referent kot posvetovalni član in organ nadzorstvene oblasti. Vsak kmetijski odbor mora zasledovati vse predpise, razpise, naredbe občinskih in okrajnih oblasti, v kolikor se nanašajo na kmetijstvo itd. Odbori so pooblaščeni, da oblastem (obč. in okr.) pošiljajo tudi svoje pripombe, prošnje in predloge. Morejo pa se tudi pritožiti proti ukrepom posameznih oblasti, če so z njimi oškodovani interesi kmetijstva ali kmetovalcev. Oblasti nio^ rajo v roku 30 dni prinašati odloke o njih predlogih in pritožbah. Poleg tega so obč. in okr. oblasti dolžne zaslišati mnenje kmet. odborov pred vsako izdajo naredb, ki se tičejo kmetijstva. V komisiji za odmero davka mora biti po 1 predstavnik okr. kmet. odbora. Če dobe odbori od ministra za kmetijstvo ali bana kakšen nalog v izvršitev, postopajo odbori v svojstvu in z odgovornostjo javnih oblasti. Kontrolo nad poslovanjem vseh odborov vrši ban, ki more tudi ustaviti izvrševanje njih skle-)>ov po predlogu okr. načelnika, lahko jih pa tudi razpusti, de delajo proti odredbam uredbe ali proti interesom države. V tem primeru se v dveh mesecih izvoli nov odbor. Banovinske kmetijske iborniee. Naloge banovinskih kmetijskih zbornic so zaščita kmetijskih interesov, pospeševanje kmetijstva, zbiranje materijala o produkcijskih in prodajnih razmerah, davčnih zadevah, prometnih tarifah, v zvezi s trgovinskimi pogodbami z drugimi državami. Nadalje ima zbornica za nalogo sestavljati in predlagati poročila, mnenja, želje, proteste kr. vladi in kmet ministru o zakonskih načrtih itd., ki se tičejo kmetijstva, da posreduje med oblastmi, da proučuje kmetijska vprašanja, da sodeluje pri izvedbi agrarne reforme, da pristojnim banom in kmet. ministru predlaga pred-stavke, če opazi, da se pristojni organi ne drže predpisov zakonov in uredb in končno, da vrSt nadzorstvo nad okr. kmet. odborom. Pristojna ministrstva morajo vse zakonske načrte, naredbe in uredbe, ki se tičejo kmetijstva, poslati banovinskim zbornicam v izjavo. Banovinske kmetijske zbornice bodo poslale svoje delegate v davčne, taiMfne, carinske in slične komisije. Vsaka banovinska zbornica se sestoji iz toliko rednih članov in namestnikov, kolikor je v banovini okr. kmet. odborov. Praviloma pride v zbornico po 1 predstavnik vsake zveze kmetijskih zadrug in osrednje kmetijske družbe in strokovne banovinske organizacije. g Banovinske zbornice se vzdržujejo iz posebnih vsot, katere jim morajo dati banovine. Ta izdatek se določi v banovinskem proračunu in njegova višina ne sme biti manjša od 2% skupnega proračuna izdatkov. Ban odobrava program dela in proračun za vsako leto. V banovinskih kmetijskih zbornicah se morejo imenovati za izredne člane do ene četrtine voljenih rednih članov osebe, zaslužne za narodno gospodarstvo, kmetijstvo in kmetijsko delavstvo. Imajo pa ti člani samo posvetovalni glas. Mandat rednih članov traja štiri leta, organi zbornice so: skupščina, upravni odbor, nadzorstveni odbor, sekcije in predsednik. Skupščina se sestane enkrat na leto. Upravni odbor more iz svoje srede izbrati tudi izvršilni odbor z najmanj petimi člani. Nadzorstvo ima tri člane. Tudi služba v ba-novinski kmetijski zhornici je častna, člani imajo samo pravico za potne stroške, ko pridejo na sejo. Tajnik je vodja pisarne in šef. osebja. Dela pžd nadzorstvom predsednika. Tajnik mora biti prvenstveno absolvent kmetijske fakultete. Glavna kmetijska zbornica. V Belgradu se osnuje glavna kmetijska zbornica. ki proučuje splošna kmetijska vprašanja, usmerja v isto smer delo banovinskih zbornic, pregleduje predloge posameznih zbornic in jih dostavlja vladi, prireja ankete itd. Glavna zbornica se sestoji iz predsednikov banovinskih zbornic. Banovinske zbornice, ki imajo do 30 rednih članov, volijo iz sebe po 3 predstavnike (istotoliko namestnikov), one zbornice, ki imajo po več kot 30 rednih članov, volijo še po 1 predstavnika za vpakih 10 članov nad 30. Praviloma pridejo v osrednjo zbornico 3 predstavniki Glavne zadružne zveze, po 1 predstavnik vsake kmetijske fakultete in jug. agronomskega združenja in 3 predstavniki kmetijskih in drugih gospodarskih organizacij s sedežem v Belgradu, katere odredi kmetijski minister. Izvoljeni člani volijo med seboj predsednika, dva podpredsednika in upravni ter nadzorstveni odbor. Izvolitev predsednika velja, ko ga potrdi kmetijski minister. Mandat članov traja štiri leta. Kmetijski odbori in kmetijske zbornice so oproščene poštnine v prometu z državnimi in samoupravnimi oblastmi ter svojimi člani ter vseh državnih ali samoupravnih davkov, taks in drugih dajatev. Vsaka kršitev uredbe kakor tudi vsaka ne-izvršitev naredb, izdanih na podlagi uredbe in pravilnika, se kaznuje z zaporom 3 mesecev ali z denarno kaznijo do 10.000 din. Prijave morejo vlagati vsi organi kmetijskih zbornic kakor tudi vsi državni in samoupravni organi. Kazni izrekajo okr. sodišča ter so izvršne. Denarne kazni gredo v korist one zbornice, oa katere področju je bila kazen izvršena. Kmetijski minister vrši splošno nadzorstvo nad delom kmetijskih zbornic. V primeru razpusta zbornice postavi komisarja, ki vodi upravo do volitev, ki se morajo izvršiti v roku dveh mesecev. Vsa imovina občinskih, okrajnih in banovinskih kmetijskih odborov, osnovanih po zakonu o pospeševanju kmetijstva, preide v sporazumu z banovinskimi upravami na instance, ki se bodo namesto njih osnovale po tej uredbi. Pri gotovih boleznih žoKa in jeter, iotinega kamna in zlatenoe urejuje naravna FRANZ-JOSEFOVA grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjen)« Srev. Klinilk« iskušnja potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Frani Joseiova voda pomešana z nekoliko vroče vode. K«*, po min MM. pol. Vn n*r. »dir S hr. 1MSS. J6. V. H. Belgrajske vest i Belgrad. 9. aprila. AA. Osrednji odbor združenja vojnih invalidov v Belgradu bo imel plenarne seje 19., 20. in 21. aprila. V zvezi s tem je predsednik ministrskega sveta odredil, da lahko dovole delegatom, invalidom, ki so državni uslužbenci, zahtevan dopust zaradi sodelovanja na plenarnih sejah Osrednjega odbora združenja vojnih invalidov. Belgrad. 9. aprila. A A. Po poročilu Narodne banke z dne 9. aprila t. 1. je izplačana poslednja aviza (nakaznica) št. !Wf)0 z dno 15. julija po nemškem kliringu. Dunajska vremenska napiti H: MoTma oblačnost, ponekod padavine, topleje. 3 milijonske tatvine v železniški delavnici v Mariboru Maribor, 9. aprila. Maribor prihaja iz ene afere v drugo. Medtem ko se je danes potom Slovenčevega poročila izvedelo o strahotah, ki so se godile na bližnji avstrijski meji, že imamo drugo afero, ki jc zelo razburila vse mesto, ker je prav posebne vrste. Gre za ogromne tatvine v mariborskih železniških delavnicah, pri katerih je bila država oškodovana za mnogo milijonov dinarjev. Žlahtno kovino kradejo ie poldrugo teto 2e delj časa ie je šušljalo po mestu, da se v delavnicah državnih železnic dogajajo večje tatvine in sicer, da se krade kar na debelo tako imenovana žlahtna kovina. Ta kovina je zlitina cinka, antimona in bakra ter se rabi za ležaje pri vagonih. Ta kovina je zelo dragocena, kajti en sam kilogram stane v trgovini nad 100 din. Železnica, ki jo je proizvajala v lastnih livarnah v Nišu, jo dobiva po režijski ceni po 65 din za kg. Kovina ima obliko kocke t štirih kosih. Po štirje kosi «e drže skupno v enem bloku. Policija je danes obvestila, da se dogajajo tatvine žlahtne tatvine ie od 31. januarja, toda kriminalni od-i delek, ki ga nadzoruje Cajnko, je odredil tajno preiskavo. Tudi detektivi so že večkrat opazili neke nameščence v livarni, da se obnašajo sumljivo. Opazili »o, da prihajajo nekatere osebe pogostokrat v livarno bratov Wudler v Melju in da imajo stike še z nekaterimi drugimi nameščenci. Na podlagi zbranega gradiva je policija podvzela odločne korake proti osumljencem. Nenadna preiskava t tovarni bratov Wudler je prinesla na svetlo afero ogromnega obsega, ki zaenkrat še ni povsem točno pojasnjena in se zna razviti v ogromen obseg. Ugotovilo se je, da je tovarna bratov i Wudler kupovala to kovino ie poldrugo leto. 50.000 kg so nakradli in prodali nazaj železnici... je v tem času po priznanju bratov Wudler kupila tvrdka tekom poldrugega leta. V tovarni so kocke predelavali na ta način, da »o jim dajali novo obliko ter jo opremljali z znamko neke avstrijske tvrdke, da je tako izgledalo, da so jo dobili iz Avstrije. Nato so kovino pošiljali v Zagreb neki židovski tvrdki, deloma pa je ista tvrdka pošiljala kovino tudi s tovornim avtomobilom in jo je za- frebška tvrdka sama pretila. Nekaj pošiljk je ilo arajevu bo policija izvršila preiskavo, da ie do-žene tudi njihova krivda. Brata Wudler sta plačevala ukradeno blago po 8—12 din za kg. Gotovo so jo potem prodaji! z lepim dobičkom r Zagreb. Zagrebška tvornica pa jo je dobavljala tvrdki v Niš, kjer so jo v tamkajšnji tovarni zopet prelili v prejšnjo obliko ter poslali nazaj v mariborsko železniško delavnico. Na ta način je ukradeno blago krožilo iz železniške delavnice v Mariboru skozi roke bratov Wudlerjev m od tu i posredovanjem zagrebške tvrdke v Niš, zatem pa zopet nazaj v mariborsko delavnico. Kakor ima omenili, so bratje Wudler priznali, da so kupili nad 50.000 kg omenjene kovine. Policija pa je ugotovila, da je kupovala žlahtno kovino iz delavnice v Mariboru tudi neka druga tovarna, in sicer še v večji količini kot tvrdka Wudler. Uslužbenci v tovarni, ki so se pečali s tatvinami, »o vršili ta posel gotovo že več let, ni pa še znano, kako je prišla kovina iz delavnice. Najbrž so jo pomešali med smeti, ki jih dnevno spravljajo iz livarniških prostorov ter so jih nato zmetali preko ograje, nakar so jo pobrale druge osebe. Te *o potem znesle ukradeno blago v neko hišo v bližini delavnice, odkoder jo je dobila Wudlerjeva tovarna, ali pa so jo tatovi zanesli drugam. Wu-dlerji so skraja zatrjevali, da niso vedeli, da kupujejo ukradeno blago. Ko pa je policija izvršila r njihovem stanovanju preiskavo ter je na$la pod sobnim podom pod posteljami celo skrivališče žlahtne kovine, kjer je bila že velikanska zaloga, so priznali, da so vedeli za tatvino. Zanimivo je, da v železniških delavnicah niso vedeli ničesar za tatvine. Ko jim je mariborska policija •poročila, kaj se dogaja v livarni, niso hoteli verjeti. Zatrjevali so, da to ni mogoče spričo strog« kontrole, ki se stalno vrši, in da nikoli ničesar ne zmanjka. Šele ko jim je policija predložila originalne kose in jih primerjala z onimi, ki •• prišli iz tovarne iz Niša, ao verjeli Policija je izvršila celo vrsto aretacij. Dosedaj je zaprtih 10 oseb, od teh nekaj nastavljene«? is delavnice in nekaj njihovih pomagačev, trije tovarnarji Bratje Wudler. Vse je danes policija oddala sodišču, obenem z obsežnim dokaznim gradivom. Afera, pri kateri je dokazana škoda preko treh milijonov dinarjev, Se ni razčiščena. Obetajo se še večje senzacije in bodo kompromitirane tudi drug* osebe, Id so vedele, da ae dogajajo tatvine in ao morda bile oelo soudeležen«. Abesinija želi pogajanj Toda le s posredovanjem Zveze narodov Ženeva, 9. aprila. AA. V razgovoru z britanskim zunanjim ministrom Edenom je abesinski delegat Voldemariam potrdil, da je abesinska vlada pripravljena začeti mirovna pogajanja pod pogojem, da to ne bodo neposredni razgovori z rimsko vlado. Zvesta stališču, ki ga je zavzela takoj ▼ začetka spora v Vzhodni Afriki, želi Abesinija pogajati »e le v okviru in s sodelovanjem ZN, Britanski zunanji minister Kden je imel malo pred 12 konferenco' s Španskim delegatom Madariagom, predsednikom odbora trinajstih, in Avenolom, generalnim tajnikom Društva narodov. Že pet dni bitka na jugu Addis Abeba, 9. aprila. AA. Po vesteh, ki so prispele semkaj, se vrši- že pet dni ogorčena bitka v pokrajini Birkosu, nedaleč od Gabredarja na jufeiem bojišču. Na obeh straneh imajo Velikanske izgube. Izid bitke še ni znan. Včeraj so bombardirali iz zraka mesti Sasabane in Dagabur, toda storjena škoda ni velika. Rim, 9. aprila. AA. Agencija Štefani objavlja poročilo z vzhodnoafriških bojišč št. 180: Šahovski turnir v N. Sadu Novi Sad, 9. aprila, m. Včeraj »o se nadaljevale prekinjene igre drugega kola in sicer med Pircem in Tomovičem ter Konigom m Nedeljkovi-čem. Presenečenj ni bilo, ker ita zmagala favorita Pire in Konig. Naknadno so se odigrale tudi partije iz prvega in drugega kola, ki se prej niso mogle odigrati radi odsotnosti Schreiberja. Včeraj je remisiral s Friedmannom, Kostičem in Nedelj-kovičem. S tem so odigrane vse igre tretjega kola in je stanje na tabeli sledeče: dr. Trifunovič, Pire in Friedmann 2 in pol, Konig, Opočenski 2, Schrei-ber 1 m pol (1), Broder 1 in pol, Pelikan 1 in poli Kostič 1 (1), Popovič 1, Vukovič 1, Nedeljkovič, Tomovič pol točke, Kulžinski 0, Danes se odigra četrto kolo s sledečimi partijami: Pire—Koetič, Friedmann—Tomovič, Vukovič—.Pelikan, Opočenski—Schreiber, dr. Trifunovič—Kulžinski, Nedeljkovič—Br&der, Konig—Popovič. Aliehinove simultanke Belgrad, 9. »pr. m. V veliki dvorani Ruskega doma bo priredil bivši svetovni prvak v iahu Aleksander Aljehin svojo četrto simultanko na turneji po Jugoslaviji. Za to simultanko se je pri- javilo veliko število prvorazrednih šahistov. Subotica, 9. apr. m. Od 36 iger jih je v simul-i tanki dr. Aljehin včeraj dobil 28, 2 je izgubil, 6 i pa jih je ostalo remis. I V Mariboru in na Pohorju se kujejo zanimive stvari... Maribor, 9. aprila. Predvčerajšnjim smo poročali v »Slovencu« o zanimivem obisku v Mariboru. O tem obisku smo sedaj izvedeli nekatere podrobnosti: Vzrok nenapovedanega prihoda obeh sentorjev, dr. Marušiča in Puclja, je bil sestanek Narodnega kluba, ki se je vršil v Mariboru. Gospoda senatorja sta stopila v stik z Narodnim klubom zaradi organizacije parlamentarnega kluba JNS. Sestanek med člani kluba in obema senatorjema je bil zelo kratek ter je trajal od četrt na 12 do pol 14, ker sla oba senatorja odpotovala že s popoldanskim brzovlakom ob 14. Kak or smo izvedeli, sta oba posredovalca le deloma uspela, ker je bila večina Narodnega kluba sicer za takojšen vstop v novi parlamentarni klub JNS poslancev, nekateri štajerski člani narodne skupščine pa so oklevali. Zaradi tega se Narodni klub na svojem sestanku še ni denifitivno opredelil. Zanimive reči se pa baje pripravljajo na Pohorju za velikonočne praznike. Sešli se bodo zopet Pohorci, da na istem mestu, kjer so začeli s svojo pohorsko politiko, vnovič razpravljajo. Za sestanek se vršijo na Pohorju večje priprave. Baje se bo kmalu cula : pohoi-kib vrhov nova ^pohorska resolucija«. Upamo, da bo >>s=; v tej resoluciji še V gondarski pokrajini te prijavljajo Italijanov novi plemenski poglavarji in ugledni - narodni prvaki. Prebivalstvo teh krajev izraža svoja simpatije za Italijo. Tudi tekom včerajšnjega dne j« naie letalstvo zelo živahno nastopalo. Zasledovalo ja sovražnika in dostavljalo italijanskim sprednjim stražam, ki prodirajo proti jugu, potrebščin*. Rim, 9. aprila, b. Italijanska čet«, Id jih j tajnik fašistična Stranke Staraee, po zavzetju darja nadaljujejo prodiranje proti jezeru 1 v lahnem tempu. Vzporedno a tem s* gradijo na vsem zavzetem področju, ki bodo služila _ bodoči italijanski i trnek proti Desiju. V vseh okoliških vaseh in na vseh strateških točkah so ae i* utrdile manjše italijanske posadke, ki varujejo področje pred eveortuelnhni protinapadi manjših abesinskih oddelkov. Po vesteh iz Diibutfja ja davi v Addis Abebi nastala velika panika, ker so se razširile vesti, da se je italijanska eskadra letal napotila proti AdčHa Abebi. T« vesti so se izkazale kot neresnična, imele pa so to posledico, da se je ljudstvo omahnilo v okoliške hribe ter vzelo s seboj vse, kar j* bilo kaj vrednega. Čeprav italijanskih letal ni bflo, vlada v Addis Abebi še vedno panika. ostal io da ta jim na bo hotel preleviti v »v*, kakor se jim r dosedanjih nt Združevanje „združeneH opozicije Dolgo časa sc že vodijo pogajanja med posameznimi skupinami, ki tvorijo »združeno opozicijo« zdaj v Belgradu, »daj v Zagrebu. Stvar ja zastala r Zagrebu, ker dr. Mačku ne gre za to, da bi na hitro roko podpisal kak protokol, čet da so Hrvatje in Srbi podpisali ie veliko takih skupnih protokolov, tudi vlade »o ie bili deležni, pa vendar ni nikdar prišlo do trajne, za obe strani sprejemljive rešitve. Zato se hrvatsko politično vodstvo sedaj ne mara prenagliti in postopa z vso previdnostjo in opreznostjo. Predlogom, ki jih jo dr, Vilder prinesel od belgrajskega dela združene opozicije in katerih vsebina širši javnosti kljub precejšnji radovednosti ni znana, je dr. Maček dodal neke opombe, morda tudi proti predloge, pravi »Vreme«, in po veliki noči šele se bodo začela prava pogajanja, vse, kar je bilo do sedaj, so bili le razgovori. Splošno pa prevladuje prepričanje, da je dr. Maček v načelu le »prejel predloge srbske izvenparlaraentarne opozicije. Želi pa še trdnejših garancij za iskreno izvajanje skupno izdelanega, programa. Tudi bi rad jasnejše legitimacije posameznih pogodbenih strank. Proti temu ugovoru se sicer navaja, da se je s srbskimi strankami pogajal že pred volitvami, ko še ni bilo mogoče vedeti, kakšno moč imajo med ljudstvom; toda ob volitvah je združena opozicija nastopila pod dr. Mačkovim imenom in danes se še vedno dovolj jasno ne ve, kakišne množice imajo samostojno za seboj Lj. Davidovič, J. Jovanovič in dr., ki se sedaj samostojno z njim pogajajo. Medtem pe se je oglasil tudi dr. Dragoljt* Jovanovič, ki ni bogve kako priljubljen ne v srbskem ne T hrvatskem delu združene opozicije. Osebne vesti Belgrad, 9. aprila, ra. S kraljevim ukazom je napredoval za profesorja 6. pol. skup. na Srednji tehnični šoli v Ljubljani s pravno veljavo od 1. decembra 1932 Janko Lenarčič, predmetni učitelj 7. pol. skup. nai isti šoli. V smislu razsodbe državnega sveta je razveljavljen ukaz, s katerim je napredoval in i. arhitekt Rado Kregar, prof. 5. pol. skup. državne Srednje tehnične šole v Ljubljani za profesorja 4. pol. skup. 11. stopn e na isti šoli. — Z odlokom ministra za javna dela je inženjer.iki uradniški pripravnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani Josip Mikič postavljen za tehničnega pristava VIII. pol. skup. na isti banski upravi. Po pooblastilu prometnega ministra je z odlokom glavnega ravnatelja prestavljen po potreb. službe ing. Du*an Markovič, pristav VIII pol J J1'. 'eli,zn'S1krst-. G. avtopodjetniku želimo, da bi imel srečo z vozilom ter da bi še večkrat priredil izlete tudi v Belokrajino, ki ji tako želimo tujskega prometa. Nj. Vis. kneginja Olga, ki je te dni dala življenje tretjemu otroku — hčerki. Občni zbor Muzejskega društva v Celju Celje, dne 8. aprila. Muzejsko društvo jc imelo redni letini občni zbor. Krog ljudi, ki se zanimajo za muzejsko stroko, je v CeJju zelo majhen, zato je bila tudi udeležba pičla. Obširno poročilo o delovanju društva sta podala predsednik prof. Orožen in podpredsednik prof. Brodar, Medtem ko je prvi poročal o delu društva v Celju in najbližji okolici, je prof. Brodar podal zelo obširno poročilo o izkopaninah v Potočki zijalki in o novih paleolitskih postajah v Momovi zijalki in Špebovki. Društvo je podprla banska uprava in mestna občina celjska. Zbirke bi Potočke zijalke so sedaj shranjene v prostorih stare gimnazije, ki jih je dala občinska uprava na razpolago. Tam bo mogoče sčasoma razmestitt bogato zbirko Potočke zijalke, ki bo privlačnost tudi za tujce, ki prihajajo v Celje. Nakup raznih dragocenih starin iz Celja in okolicc ter starih celjskih tiskovin je znatno pomnožil našo muzejsko zbirko. Soglasno je bil na predlog g. predsednika prof. Orožna izvoljen za častnega člana Muzejskega društva konservator g. dr. Fran Štele, ki si |e pridobil z restavracijo Celjskega stropa in slik v mestni župni cerkvi za umetnostno zgodovino Celja mnogo zaslug. Renovirana celjska žup-na cerkev dela čast našemu mestu, celjski župniji in dobrotnikom, ki so zanjo prispevali. Obširnejše poročilo Muzejskega društva bo objavljeno v Časopisu za zgodovino in narodopisje v Maribom-V odbor so bili izvoljnei: za predsednika g. prof. Orožen, za podpredsednika ravnatelj Mohorjeve družbe g. dr. Franc Kotnik, za tajnika g. prof. Mlinar, za blagajnika g. Zorko, uradnik okrožnega sodišča. Kot odborniki pa gg.: dr. E. Kalan, narodni poslanec Prekoršek, prof. Brodar, prof. dr. Pavel Strmšek in še drugi. Pri slučajnostih sta prof. Brodar in Orožen podala načrt za delo v tekočem letu in predložila proračun. Le če bo zagotovljena podpora javnih faktorjev, se bo mogel lepi načrt deloma izvesti. Vsi navzoči so posegli r debato z nasveti in izrekli zahvalo banski in mestni upravi za dosedanjo pomoč ter izrazili željo, da bi se zanimanje za društvo tudi med celjskim prebivalstvom povečalo. Po delih prof. Brodarja |c društvo v evropskem znanstvenem svetu splošno Maribor potrebuje novih cerkev V povojnih letih ie Maribor zelo narasel: zlasti se vedno bolj širi magdalensko predmestje. Proti Radvanju so nastale cele nove ulice in ne bo več dolgo, da bo od Drave do Pohorja en sam kompleks nove mestne četrti, ki se bo potem podaljševal proti Teznu. Prebivalstvo celega petega mestnega okraja spada k župniji sv. Magdalene; če prištejemo še občine Radvanjc, Studenci, Tezno in Pobrežje, ki tudi pripadajo k isti fari, imamo pred seboj največjo župnijo lavantinske škofije z nad 25.000 prebivalci. Za dušno pastirstvo služita dve cerkvi (župnijska sv. Magdalene in cerkev sv. jožefa, ki jo oskrbujejo oo. kapucini) ter kapela Srca Jezusovega (oo. družbe lezusovel. Vse cerkve so ob nedeljah natrpano polne. Nikakor pa ne morejo zajeti vseh vernikov. Zato jili mora veliko hoditi v mestne cerkve k službi božji, pri čemur pa gotovo zelo trpi župnijsko občestvo. Zadnje mesece se opravlja služba božja tudi v šolski sobi v železničarski koloniji. Začelo se ie z eno službo božjo ob nedeljah danes že tri sv. maše ne zadostujejo več. Šolski prostori so veliko premali tako, da se mora za velikonočne praznike vršiti služba božja na šolskem vrtu. Poleti je seveda to mogoče, a kaj bo pozimi? Če kje v lavantinski škofiji, potem ie gotovo v tem, predvsem delavskem okraju nujno potrebna nova cerkev. Ljudje sami io žele imeti. Predkrat-kim se je osnoval odbor za postavitev prepo-trebne cerkve, ki bo posvečena presv. Rešnjemu Telesu. To bo prva cerkev v Sloveniji — najbrž v jugoslaviii — posvečena najsvetejši Skrivnosti — Po intencijah pripravljalnega odbora bi se nai postavila ta cerkev iz hvaležnosti, ker sc ie v zadnjih letih evharistično življenje v lavantinski škofiji blagodejno razširilo in poglobilo; obenem bi naj postala nova cerkev mogočen klicar, da je treba vse obnovitveno delo katoliške akcije usmerjati k Evharistiji. Naša katoliška mladina, ki naslanja svoj apo-stolat na globoko evhoristično življenje, bi naj našla v tej cerkvi centralno ognjišče za svoje vzvišeno delo; zato smo uverjeni, da bodo predvsem naši mladi idealisti postavitev cerkve, posvečene evharističnemu Kralju, toplo pozdravili. Po veliki noči bo začel pripravljalni odbor za postavitev cerkve s svojo akcijo. Potrkal bo na dobrohotna srca, predvsem v Mariboru in okolici ,a tudi drugod po lavantinski škofiji bo zaprosil darov. Evharistični Kralj nai nakloni zapo-četi akciii svoj blagoslov in blagih dobrotnikov, ki mu bodo pomagali čimprej udejstviti lep načrt Esperantski kongres v Ljubljani Ljubljana, 8. aprila. Za binkoštne praznike pripravljajo ljubljanski esperantisti svoj narodni esperantski kongres v Ljubljani, na katerem se zbero zastopniki esperan-tistov iz vse države. Svojo udeležbo in zanimanje za kongres pa so pokazali v lepem številu tudi inozemski somišljeniki in znani delavci esperant-skega gibanja. Prijavili so svojo udeležbo esperantisti iz Budimpešte, z Dunaja in iz Celovca, iz Turčije, iz Italije in Bolgarije. Ljubljanski pripravljalni odbor za kongres se pogaja z esperantisti iz Julijske Benečije in Koroške, da bi privedli semkaj večje skupine. Bolgarski športniki iz Ruse so prijavili nogometno tekmo, seveda so to esperantisti, ki žele ob priliki kongresa v Slovenijo. Tudi naše oblasli so pokazale izredno pozornost in zanimanje za to prireditev. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen, častni Bredsednik kongresa je pa g. župan dr. A d I e š i č. alje so v častnem odboru knezoškof dr. R o ž -man, predsed. apelacijskega sodišča dr. G olj a, rektor univ. dr. Samec, podban dr. Majcen, podžupan dr. Ravnihar, direktorji tukajšnjih direkoij in zastopniki prosvete, Zveze za tujski promet in trgovstva. Program kongresa je izredno pester in obširen. Prične se v soboto 30, maja z akademijo in se bo nadaljeval v nedeljo in ponedeljek. V torek bo ves dan izlet na Bled. Med posebno zanimivimi točkami naj omenimo: službo božjo s pridigo in petjem v csperanlu, ki jo bo daroval na binkoštno nedeljo v uršulinski cerkvi dr. Teofil Velnič iz Dubrovnika; dalje bodo strokovne sfcje in konference katoliških esperantistov, delavcev, slepcev in učiteljev. Posebno privlačna točka bo izvajanje »Hlapca Jerneja« po Delakovi prireditvi v cspe-rantskem jeziku, ki bo v Delavski zbornici. Posebno pozornost pa bodo pri nas gotova vzbujali slepci esperantisti, ki bodo priredili ob tej priliki dva samostojna koncerta. Sodeloval bo institut za slepo deco iz Zagreba. Vsi slepci so esperantisti. Veliki teden pri sv. Družini v Mostah Duhovnija sv. Družine v Mostah letos prvi? obhaja vse obrede velikega tedna v novi leseni cerkvi sv. Družine. Samo krstne vodo ne bodo še letos blagoslovili na veliko solioto, ker cerkev še ni župna. Na veliki četrtek se je ob 6. zjutraj zbrala skoro polna cerkev k sv. maši, med katero je bilo skupno obhajilo vernikov. Skoro vsa cerkev je skupno pristopila k sv. obhajilu. Po sv. maši so duhovniki prenesli Najsvetejše k stranskemu oltar ju„ ki je bil spremenjen v božji grob. Božji srob pri sv. Družini v Mostah je preprost, kakor je preprosta vsa cerkev, ki pa je ravno v svoji pre prostosti ljudem tako ljuba. Tako je tudi božji grob silno prikupen in lep. Naredil ga je mojster g. Slivar iz Trnovega. Na veliki četrtek ob 8. zvečer so bile v cerkvi skupne molitve s petjem Na veliki petek in veliko soboto se začno molitve zjutraj ob 6. V petek ob 8. zvečer bo v cerkvi skupna pobožnost in pelje postnih pesmi. — V soboto ob 6. zjutraj bo po molitvah blagoslov velikonočnega ognja. Po maši bo pri božjem grobu sv. obhajilo. Blagoslov velikonočnih jedil bo leto-v tem-le redu: Ob pol 2. popoldni« v telovadnici osnovne šole na Zaloški cesti, ob 2 pri Jožetu Kar-pehi (pri Kozlu) v Mostah, ob pol 3. v karmeličan-ski cerkvi na Selu, ob 3. v dvorani nove meščanske šole v Zeleni jami. ob pol 4. pri Krušiču v Zeleni jami, ob 4. pa v duhovnijski cerkvi sv. Družine. Velikonočno vstajenje bo v soboto ob pol 8 svocor, nato p« bo v cerkvi zahvalna pesem. Drobne novice Kolfdnr Petek, 1(1 aprila: Veliki petek, Mchtildii, devica; Fzihicl. Novi grobovi -f- Jaka Štok, uslužbenec Gospodarske zveze v Ljubljani, kjer ie zvesto služil 13 let, je umrl včeraj zvečer. Bil je pristna kraška korenina, vzoren delavec in priden ter dobrega srca, ki je izredno ljubil svoj vrt in rožice, katerim ie posvečal ves prosti čas. Pogreb bo danes ob štirih popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! ■f" V Logatcu je nedadoma umrl posestnik in gostilničar g. Jože T o I a z z i. Zadela ga je kap na postaji, ko se je hotel odpeljati z vlakom. Pokopali ^a bodo danes popoldne. Naj mu sveti večna !uč Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Olševku pri Kranju je dne 8. t. m. umrl g. Jaka Koželj, višji svetnik pri generalni direkciji državnih železnic v Belgradu. V vojni kot do-brovoljec na ruski in solunski Ironti si je nakopal bolezen, zdravil se ie v domačem kraju, vendar je lej bolezni še mlad in poln življenja podlegel. — Pogreb bo 11. t. m. ob 10 na olševskem pokopališču. — R. 1. P. Osebne vesli — Odlikovan je z zlato svetinjo za državljanske zasluge g. Franc Pavlic, usnjarski pomočnih v Ljubljani. Čestitamo! Predno se odločite za nakup parketov oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki R pUH LJUBLJANA, Gradaška ulica štev. 22 Telelon štev. 25-13 Zahtevajte ceniki — Ustanovitev občine Št. Peter. Iz občine Prečna, okraj Novo mesto, se izločijo občine Št. Peter, Češnjice, Marinja vas in Zdinja vas in iz njih osnuje občina Št. Peter s sedežem v St. Petru. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. — Kraja Hrušica in Pangevčgrm se izločita iz občine Brusnice in priključila k občini Šmihelj-Stopiče, okraj Novo mesto. Uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. — Letalski promet Celovec—Ljubljana. Po poročilu, ki ga je prejela kr. banska uprava od notranjega minislrstva (1. št. 12.611 z dne 12. marca 1936). bo tudi letos uveden letalski promet med Celovcem in Ljubljano. — V prilogi Službenih novin šl. 81—XVIII je objavljena »Uredba o izločenju občine Štrigova iz področja okrajnega sodišča v Čakovcu in priključile v področju okrajnega sodišča v Ljutomeru, dalje »Uiedba o ocenievnnju nameščencev držfiv-nega pravobranilstva« in »Pravilnik o potovalnih pisarnah (agencijah)«. — Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi naznanja, da je »Zupana Perneta ia-HUii od velikonočne nedelje do Vseh sveiih vsako nedeljo in vsak cerkven praznik redno odprta. Obiskujte domačo podzemeljsko krasoto! — Banovinska cesta 1. reda št. 31 Šmarje-Prelaska-Žnpelovec bo od 14. aprila do 5 maja I. I. od km 26.000 do km 34.500 za težki promet zaprta. Težki promet se bo lahko vršil po hrvatski «trani Pri teški stoiki napetosti, glavobolu vsled zaprtja očisti ena do dve čaši naravne FRANZ-JOSEFOVE gr< nke vode prebavne organe FranoJoMfOVO vodo lahko iemliejo tudi bolniki, ki leže. in jo imaio za dobro. K«k. po iuui. soc. pol. in aar. zdr. 8- br. 1!>435, £>. V. — Velikonočni dar mariborskega umetnika. Mlad mariborski umetnik, g. Kolbič, ki študira v Pragi, nam ie s pomočjo Tiskarne sv. Cirila dal za letošnje velikonočne praznike lep dar: Reprodukcijo svojega prvenca kip sv. Cirila in Metoda. Slovenci nismo še imeli takega kipa, težko ga ie bilo najn tudi pri drugih slovanskih narodih. Kip predstavlja sv. Metoda kot škofa in sv. Cirila kot meniha, oba v prsnem odrezu in bralskem objemu, ko sta naslonjena na križ Oprsje je postavljeno nc širok podstavek, tako ta Celoten kip izredno trdno stoji. Barva je antik. O umetniški vrednosti kipa bodo lahko govorili strokovnjaki, vsakdo, ki ga je pa sedaj videl, mu je priznal veliko umetniško vrednost. Kip bo v okras vsaki hiši, tudi med najmodernejšim pohištvom bo zelo primeren okras. Namesto raznih židovskih navlak, ki jih imamo po svojih stanovanjih, sprejmimo to umetnino slovenskega umetnika, kateremu s tem pomagamo tudi, da more nadaljevati svoje študije in tako dati svoje bogate talente v službo naši narodni nmelnosti. Kip si morete ogledati v prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Sijajen, izboren ie! Včeraj so ga pokušali. —w irmumi imm~>rnm*-~rmmimBmmmamJBmm*mmmmummmmmmmmmmimmtmmmmmmmmmmmmm Fruškogorski biser VINO-PENINA v steklenicah po ' /, za praznike, po reklamni ceni Din 35*—. Dobite ga samo v delikatesi V. A. JANEŠ, pri operi na Aleksandrovi cesti. — Teleion it. 34-55. — Za pirhe priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča pomembna dela v slovenski literaturi^ katera ne smejo manjkati v nobeni pisarni, knjižnici ali dopisovanju današnjega in-teligenta: to je Slovenski pravopis, ki sta sra priredila dr. Breznik in dr. Ramovš, založilo in izdalo Znanstveno društvo univerze v Ljubljani naklada Jugoslovanske knjigarne. Cena vezano 6! Din, po pošti v etuiju 64 Din. To je sedaj edini jezikovni vodnik slovenske besede. — Dalje: Osnovne črte iz književne teorije, spisal dr. Ivan Pregel, cena 24 Din. Slovenci dosedaj še nismo imeli priročne knjižice v tem vprašanju. Zato bo eedaj ta knjižica v veliko pomoč ne samo profesorjem in dijakom, ampak jo bo s pridom prebiral vsak izobraženec. Ta je nauk o slogu, vrstah in oblikah v vezani (metrični. ritmični) in nevezani besedi, nauk o pesništvu ali poetiki, stilistiki. o govorništvu-retoriki. — Prešernova koča na Stolu bo za velikonočne praznike odprta in za silo oskrbovana Krasna smučarska tura Stol-Zelenica. Valvazor-ieva koča ie pa stalno odprta. Blagajna Poštne hranilnim, podružnice v Ljubljani posluje na velikonočno soboto, dne 11. aprila za stranke do 12. — Občili i bor Jug. prof. društva, sekcija Ljubljana bo 10. maju t. I. ob 10. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. — /veza za tujski promet v Sloveniji sporoča: Dovoljena je polovična vožnja po naših železnicah članom Jadranske straže iz cole kraljevine, ki se bodo udeležili glavne skupščine Jadranske straže, oblustnega odbora Skoplje, ki bo v Ohridu tO. aprila 1936. Popust velja od 16. do 22. aprila. Športnih tepic lepo izbiro Vam nudi l*utnik bolel Metropol. 0 Huda nesreča v Zgornji Šiški Na Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški gradi stavbno podjetje Franc Žagar iz Gamelj večjo stanovanjsko hišo. Pri delu pri dimniku je bil včeraj zjutraj zaposlen 32 letni zidar Ivan Rebolj, doma iz Skaručne. Okoli tri-četrt na sedem se mu je zlomila deska odra, na kateri je stal in Rebolj je omahnil najmanj 15 m v globino ter obležal na tleh nezavesten. Dobil je hude notranje poškodbe, kakor pretres možganov, poškodbe v prsnem košti ter sploh po vsem telesu. Poklican je bil reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici se je Rebolj pozneje nekoliko zavedel, toda njegovo stanje je slej ko prej skrajno resno. © Množeče se poljske tatvine. Sedaj, ko je čas saditve in setve, se vedno bolj množe pritožbe o naraščajočih poljskih tatvihah. Neznani uzmoviči Krasne damske plašče površnike in obleke za gospode ima v zalogi po najnižjih cenah F. Luhič, Stritarjeva ali ca kradejo lastnikom vrtov in kmetom v okolici Ljubljane kar na debelo drevesne sadike, sadike zelenjave, posebno pa razno orodje, košare in podobno, ki ga lastniki puste na vrtovih in na polju. Te tatvine se dogajajo največ ponoči. Na ljublan-ski policiji je že cel kup takih prijav. Želja lastnikov vrtov in polja je, da bi mestna občina kaj kmalu nastavila poljskega čuvaja, za katerega je v proračunu že odobren kredit. Morda bi. poljski čuvaj sem in tja zasačil kakšnega zlikovca, ki se poklicno bavi s takimi tatvinami. MORSKE RIBE vseh vrst, skrbno pripravljene — nudi danes in jutri (vel. petek in Pobota) V1NARNA KAJFEŽ — LJUBLJANA 0 Uredba ni zalegla dosti. Pred kratkim je uprava policije v Ljubljani izdala uredbo, s katero prepoveduje hupanje avtomobilistov po ljubljanskih ulicah. Nekaj dni potem, ko je bila uredba izdana, se je to na ljubljanskih cestah in ulicah res poznalo, ko je skoraj prenehal ves nepotrebni trušč. Zadnje čase pa se na ljubljanskih ulicah zopet pričenja stara pesem: avtomobilisti zopet dajejo signale z največjo trobljo, kar jo premorejo in to celo ponoči, ko bi mnogo bolj učinkovali svetlobni signali. Opaziti je, da se še najbolj drže discipline vozniki res lepih voz, medtem ko povzročajo stare škatlje največ hrupa. Isto velja tudi za tovorne avtomobile. Policija naj ne bo v svojem ravnanju tako zelo popustljiva in naj se drži uredbe, ki jo je izdala! © Vsiljivi berači. — Morda bi jim lahko rekli celo nasilni, kakršni nekateri res tudi so. — Te dni je prišel v neki tukajšnji zavod mlajši moški prosit, kakor jih prosi sto in sto — vsi po enem kopitu: da je pač brezposeln. — Dobil je samo od enega gospoda desetak. (Koliko od drugih, ne vem). — Mislite, da je bil s tem kovancem zadovoljen? Kaj še. Hotel je še enega! — Zdi se, da je ta le prehuda. Kam bi vendar prišli, ako bi se morda taki-le brezposelni (lahko so. lahko tudi niso) med seboj pogovorili, ali pa celo organizirali. To bi bil joj za radodarna usmiljena srca. Vse kar je prav. Saj človek rad da ubogemu. Toda ne gre, da bi nekateri dobre duše poskušali iz-inozgavati. — V 6redini meeta ne mine dan, da bi ne trkalo na vrata ali pritiskalo na zvonec vsaj pol tucata prosjakov. Ta hoče čevlje, oni klobuk. tretji srajco; drugi hoče le denar. Ako mu daš kruha, ga odloži že na prvi stopnici; ako mu daš ostanek sveže jedi, ki mu ni všeč, obrne par-krat v njej žlico, a ko ga nihče ne vidi, jo odkuri, in srečen si, ako ti ne odnese še žlice — Tisti, ki smo na tem, da se moramo dan na dan izgovarjati, da ni mogoče posamezniku podpirati toliko prosjakov, samo prosimo: rešite nas te poplave. Saj itak prispevamo v vse različne sklade in še za karitativne organizacije. Za velikonočne praznike priporoča prvovrstna vina —■ popolnoma prenovljena — VINARNA DRAMA — GRADIŠČE 7 Cerkvena glasba CERKEV SV. JOŽEFA. — Na velikonočno nedeljo ob S slovesna »v. maša. t,7/vaju sc pred mnšo: Veliko noč ipraznujmo zj. St. Premrl, pri maSi Missa soleninls itn laudem Se. Salvo/toris 7.1. Ig. Mitterer s sipretmlje-vanjem orkestra dravske divizije. Graduale Haeedies i.u aakvenca viMlmae piishali, zl. Jos. Gruiber, ofert. terra tjoinuit. al. A. Foerster. Tamtuin ergo v A, 7.1. Gr. Rihar-dr. Fr. Kimavec. Po maši Jezus pre-ma^avec groba, 7j. Sl„ Premrl. — Velikonočni ponedeljek ob 8 sv. maša z blagoslovom pri kateri se pojci velikonofme pe«mi raznih nažih skladateljev, 7, orkestrom. — KRIZ ANKE. — Velika sobota. 01. pol 8 zvečer slovesno vstajenje. Iv. vaj a se: Po trikratnem Aleluja: Zveličar naš "je vstal i?, »roba. 7.1. Gr. Rihnr. Po procesiji: Te Deum v C, al. Jos. Gruber, ResrLna coeli, rf. A. Foerster, Tamtaim ergo v A, 7,1. dr Fr. Kiiinovec. Ob ikonen Skalovje groba, zl. L. Gvek. Vse tolike spremlja orkester. — Velikonočna nedelja: Ob po) U Slovesna .sv. maša, iy,va,ia se prod mašo: Kristus ie vstal 7,1. St. Premrl, naito: Missa in lion. B. M. V., zl. r. G. Monerer 7, orkestrom, GradunJe in sekvenea, 7;1. P. Griesbacher, po ofert.. Angel™ Domkii, 7.1. »t. Premini. — Velikonočni ponedeljek. Ob pol U po |«ri-digil sv. maša 7. blagoslovom pri kateri .so po.lo velikonočne pesmi raonih nnših skladateljev, 1 orkestrom. „ CEBKEr SV. JAKOUA. - Velikonočna nedelja. l>b 1(1 slovesna sv. ma«a; iv.va.la se: Mlssa Bolmnmi« v F mota 7. orkestrom, zl. M. Bros i g. Graduale Haeedies i>n sekvenea Vlcthnae pashaili! in ofert. Terra tremult, zl. Ani. Foorster. Po mafii Jezu.? preiiia.i;ave<- aroba »1. »t.. Premrl. IVfrurfbor □ Lavantinski apostoli. Včeraj zjutraj je izvršil g. knezoškof lavantinski sveti obred umivanja nog na dvanajsterih starčkih iz Maribora. Njih imena in starost: Jakob Mahajnc 91 let, Janez Karmel 84 let, Jurij Gorjup 83 let, Kari Likavec 80 let, Janez Lisenc 76 let, Peter Srebre 76 let, Štefan Feigl 75 let, Janez Drevenšek 75 let, Anton Rokavec 74 let, Alojz Deutscher 72 let, Jurij Kla-bus 71 let in Franc Gselman 70 let. Skupna starost letošnjih lavantinskih apostolov znaša 927 let. □ Trboveljski slavčki so se povrnili s turneje po Cehoslovaški v domovino v sredo zvečer. Prišli so z vlakom ob pol 9 na mariborski kolodvor, kjer ie bil samo kratek oddih, potem pa so nadaljevali vožnjo s prihodnjim vlakom domov. Deca je prišla sicer zelo utrujena, pa dobro razpoložena, zdrava in vesela zaradi lepih uspehov, ki jih je žela na svoji turneji. □ Kip sv. Cirila in Metoda — cena 60 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. □ Zmaga krščanskega delavstva. Banska uprava je potrdila volitve obratnih zaupnikov v majšperški tovarni strojil. Zmagala je lista krščan-•sko-socialnega delavstva', dasi so delali »narodni strokovnjaki« obupne napore, da bi si zagotovili delavske glasove ter so se potem celo pritožili proti volitvam. □ Okrožnica »eksekutive nacionalne fronte«, ki jo je objavil včerajšnji »Slovenec«, je povzročila v Mariboru izredno pozornost. Nekateri Mariborčani se spominjajo, da je nekdo na glas čital to okrožnico v mariborski okolici v javnem lokalu pred tamkaj navzočimi gosti ... □ Maribor ob 1583 volilcev. Na podlagi novega tolmačenja o pojmu »državni uslužbenec« je mestna občina črtala iz svojih volilnih imenikov 1583 oseb, ki so doma v mariborski okolici, pa so nameščene pri mariborskih železniških ustanovah kot fizični delavci. Maribor ima tako sedaj 9731 volilcev, število volišč pa se je skrčilo od 17 na 15 □ Upravo mariborske železniške delavnice je prevzel dne I. aprila inž. Ignac Vidic, ki je bil premeščen na to. mesto od železniške direkcije v Ljubljani. Dosedanji upravnik Andrija Jovič je bO premeščen za upravnika delavnice v Nišu. □ Smrtna kosa. Na Metjaki cesti štev. 34 je umrla v starosti 71 let zasebnica gospa Lucija Tarkuš. — V bolnišnici je pokosila smrt posestni-kovo soprogo Marijo Kajzer v cvetu 24 let. Njeno truplo prepeljejo danes v Cirkovce. — Naj počivata v mirul □ Nova sekcija Trgovskega gremija. V okviru Trgovskega gremija so si osnovali trgovci z avtomobili, kolesi, mineralnimi olji, gumijastimi predmeti, elektrotehničnimi in radio aparati svojo samostojno sekcijo, ki si je nadela nalogo, da bo zastopala strokovne potrebe članov, obenem pa bo aktivno sodelovala v vseh vprašanjih, ki se ravno v tej močni in razviti panogi trgovine dnevno pojavljajo. Predsednik sekcije je Anton Antončič, njegov namestnik inž. Miglič, tajnik Fran Voršič, blagajnik Alojz Rečnik, odborniki pa: Bogomir Divjak, F. Zupančič, Franjo Lepoša, Josip Mora-vec, revizorji: Šalamon, Misita in Sprager. □ Potovalna pisarna »Putnika« prosi vse one, ki^ nameravajo potovati o veliki noči, da si nabavijo vozovnice čimprej. Na veliko soboto bo poslovalnica odprta popoldne do 16, na velikonočno nedeljo in ponedeljek bo pa pisarna zaprta, pač pa bo normalno poslovala ekspozitura in menjalnica na kolodvoru. □ Prosvetno društvo v Hočah uprizori na vnlikonočni ponedeljek ob treh popoldne v Slomškovem domu igro »Graničarji«. □ Lastno elektrarno s turbinskim pogonom na pregreto paro si je uredila tvornica Hutter. Velik 1000 ks agregat je že montiran in preizkušen. Služil bo pa le kot nekaka rezerva, ker bo tvornica še naprej jemala večino pogonskega toka od mestnega električnega podjetja. □ Tudi traktorje nameravajo Mestna podjetja preurediti na pogon z ogljenim plinom. Za oba mestna škropilna avtomobila in za fekalljski voz so generatorji za ogljeni plin že naročeni. □ Protituberkulozni dispanzer bo danes in jutri zaradi čiščenja prostorov zaprt. □ Brez posla. V marcu se je prijavilo pri borzi dela na novo 338 brezposelnih. Skupno je bilo koncem marca zabeleženih v Mariboru 1737 brezposelnih oseb. Celje ■0- Osebna vest. V sredo, dne 8. t. m. sto prevzela posle novo imenovana šolska upravitelja gg. Luznik Franc na mestni deški narodni Soli v Celju in Kramar janko na okoliški deški narodni soli. & Vlom v gostilniške prostore hotela pn »Pošti«. V noči od srede na četrtek je neznan moški, star okrog 40 let, vlomil v gostilniške prostore in v mesarijo pri Rebeuscheggu. Neznanec se ie verjetno splazil čez zid na dvorišče, odtod pa cez terase v gostilniške prostore, kjer jc pobral 120 din gotovine in nekaj jedilnega pribora. Od tam je vdrl v mesnico, kjer je pa z ropotom, ki ga je povzročil, opozoril nase portirjo, pred katerim je moral bežati. Bežal je zopet čez dvorišče m čez zid skočil na železniški tir, kjer ga je opazil od krikov opozorjeni kreiničar. Nezna-nega vlomilca ie nato neki v bližini sc nahajajoči železničar vjel in ga odpeljal v prometno pisarno. Iz prometne pisarne pa se je vlomilcu pod lažno pretvezo m zvijačo posrečilo uiti. Vlomilca zasleduje celjska policija in je upati da bo v kralkcm prišel v roke pravice. _ S, Cerkveni koncert priredi pevsko društvo »Celjslo Zvon« drevi ob pol 8 v župni cerkvL Na koncertu boste slišali veličastno oratorijsko tlelo našega priznanega skladatelja prof. Matije Tom-ca v dveh delih. Prvi del nosi naslov »Kruh iz nebes«, drugi del pa »Odrešeniku sveta« Imc-novano delo je prvič izvajala Pevska zvezo ob priliki evharisticnega kongresa v Ljubljani, kjer ie doseglo velik uspeh. Opozarjamo vse ljubitelje cerkvene glasbe, da ne zamudijo izredne prilike in koncert v cim večjem številu obiščejo ,,,-^P« roz'"e' jedrca, lešnike, mandeljne in nmr V ,M ° ™0lf0 P"Poroča Anton FAZA-KINC, Celje. — Tudi za pirhe lepa irbi-n Ptui Poskus goljufije. Policija je aretirala 26 let-nega najemnika Franca Novaka in 30 letno M*, njo Beras iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, ker sta ponujala na prodaj hranilno knjižico okrajne posojilnice v Konjicah, glasečo se na 1340 ,,m,' ka'ero ,Pa ,sta Potvorila, da se je glasila na 11.340 D,n, torej za 10.000 Din več lcakČr je bilo dejansko v hranilnici naloženo. Potvorbi knjižice so prišli že na prvi pogled na sled. Obadva so izročiti okrajnemu sodišču v Ptuju. , .Smrtn.a kosa. Umrla je v ptujski bolnišnici na pl učmci koma, 25 letna učiteljica gdč. Marija Mlekuz. Pokojnica, ki ,e bila šele malo časa nastavljena na okoliški osnovni soli, je bila zelo pridna m obče spoštovana uči..ljica. Pogreb bo V 1 " na mestno poko- pališče. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sozaljel Najdeno truplo. Dne 8. t. m. so našli v Dra-vinu pod Ptujsko goro truplo mladega dekleta, ki je ležalo e kratek čas v vodi. Sodna oblast je odredila ogled na licu mesta, da ugotovi, na kak * !" H-'0- «dekle ob življenje ter da skuša ugotoviti tudi istovetnost utopljenke. Litija bil VeStL-Z redom sv' Sav« 5. razreda je bil odlikovan visji računski inšpektor g. Rudoll Šegula, litijski domačin. - V Belgradu je naredil izpit za pooblaščenega inženjerja elektrotehnične Za ulitplii "'Z;, Maks- *?ihelčič- 0be™* čestitamo. Za učiteljico dnevn.čarko na litijsko osnovno šolo k«&kov*a.Št Daniie'a Pri T,,jRa"p*?\obč,inska uPrava n« Polšniku. - 1 udi na Po sniku, kjer so leta 1933 pri prvih ob- TV°'ltva,h z™«ali Pr'staši bivše SLS proti ra?i^ i l frL e Mlke' pri dr"Sih volitvah, ko je režim poslal k voli vam četo 30 orožnikov, zaradi nasilja in drug,h sličnih metod JNSarske strahovlade, pa ,e prišla ljudska volja v manjšino, je bila izvedena po računskem inšpektorju banske uprave g. Lesarju revizija občinskega poslovanja. Na pod-Ug, Ugotovljenih nerednosti je g. ban dr. Marko Natlačen razreši! celotno občinsko upravo z županom Pograjcem na čelu. Kamnik n »Vmf j°rčeVli-anSV m0r!sler in hišni Posestnik ",a .I"'"1 J,crnc! Srlec. Dolgo , časa je bolehal zl sladkorno boleznijo. Bi! je tudi občinski odbornik, posebno vneto pa se je udejstvoval pri gasilstvu m uk. obrt društvu. _ Pokopali so /a v četrtek, M j' *T ZallIl,(?(;lm naSc iskreno sožalje, njegovi blagi duši pa želimo, da uživa večni mir in pokoj! Kamniška mestna godba nam priredi na veliko nedeljo od 11-12 dopoldne svoj drugi pro-me na d ni koncert na Glavnem trgu, pod vodstvom kapelnika F. Vidmarja. V tej kratki dobi je na-študirala več novih skladb. Priv. agrarna banka leta 1935 Objavljen jc računski zaključek Privilegirane agrarne banke za lansko leto, ki kaže, da se poslovanje banke bistveno ni izpremenilo v letu 1935 Se več: bilančna vsota je znašr«mo, naj jo do sobote vrnejo (obiramo) (TOMpodivr.ln. — Poravnajte članarino! SK prične točno ob 10.:lfl. Vse Ljubljančanke in Ljubljančane, ki se radi smejejo in zabavajo, vabi v KINO UNION FrantISKa OaalHaia Katarina I Kulturni obzornik wmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmMMmmmmummmmmrnmmmm Dr. Fr. Sušnih: Pregled svetovne literature Slovenci še nismo Imeli priročnika iz književnih zgodovin, ki bi na kratko označeval pomembnejše svetovne pisatelje in njih dela ter jih skušal kronološko spraviti v neko medsebojno zvezo. Posebno našemu dijaštvu bi bila taka knjiga od sile koristen repetitorij, še bolj pa uvod v svetovno književnost, v kolikor jo mora poznati vsak izobraženec. Po primeru naših zgodovinskih pomožnih učnih knjig, — repetitorjev —, je prof. dr. Fr. SuSnlk sestavil podoben, bolj statičen kakor dinamičen pregled najvažnejših imen in dogodkov v književnem svetu ter jih za veliko noč poslal na književni trg. Težave pri takih pregledih so, kako naj se snov pregledno razdeli. Sušnik je snov podelil v osnovne starejše književnosti (Orient) ter v antiko (Grki in Rimljani). Posebno poglavje je posvetil prehodni dobi iz antike v krščanstvo ter njega rast do poznega srednjega veka, do Danteja in renesanse. V tem času, ki je tako določen po dobi in značaju, so obseženi'samo starejši narodi, od evropskih pa samo tisti, ki imajo staro kulturo. Mlajši narodi se pojavijo šele v času narod-n i h književnosti — renesanse. Zato je večina svetovnih književnosti razdelejenih na dva dela: na čas od renesanse do romantike, in od tam dalje kot »nova doba« do naših dnt. V taka Široka raz-delka zajeta narodna svetovna književnost seveda 1 ne more ponazoriti dosti več kot samo imena ter | glavna dela, nikakor pa ne v dovoljni meri struj. ki so v tem času zajemale čas ter so jim z različno močjo služili duhovi različnih narodov obenem. Sušnik se je mogel tako omejiti le na glavni poudarek, često samo na omembo na do-iičneui mestu, kjer sioji pisatelj v zgodovini knji- ževnosti svojega naroda 111 kjer naj — kogar seveda zanima — išče tiadaljnih podatkov o njem. Razumljivo ie, da tak statističen pregled no more dati veliko več drugega kot da podčrta čas, v katerem je živol določeni pisatelj, ter mesto, Iti mu ga je po moči in pomembnosti določila zgodovina. Zalo čutimo tudi uvodne karakteristike posameznih dob (katerih vsaka obsega par stoletij!) samo bolj kol ornamentalni okvir, kot pa organsko povezanost in prepletenost z imeni, ki jim slede. Hočem reči, da bi te oznake moralo biti širše in točnejše, morda raje bolj stvarne, kot pa poetične. Razumljivo je tudi. da je izpadlo eno ali drugo pomembno ime, ter da so zlasti poglavja iz slovenske (Dalmatin ni dovolj poudarjeni) in srbohrvatske književnosti preveč skele-tično in prozorno obdelana. Ali pa to občutimo le zato, ker so nam najbližja? Verjetno pa je. da je le svetovna vrednostna perspektiva, s katere je gledal dr. Sušnik, narekovala prav tak relief ter bi ga le naš lokalni patriotizem želel gostejšega in izrazitejšega. Prireditelj je sam v dovoljni meri čutil samo »punktlranje«. ne pa notranje dramatično poveza nje književnih dogodkov ter je knjigo spopolnil z bibliografijo, ki je največja odlika in vrednost tega pregleda. Z navedbo nadaljnih virov in prevodov svetovnih del na naš jezik je knjiga prestopila mejo ozkega pregleda ter opstala pre-potreben priročnik vsakega, ki ga zanima odmev svetovne književnosti v naši literaturi. Obenem pa je tudi potreben informator o književnih zgodovinah pri posameznih narodih. Tako vsebuje prav v teh opombah Sušnlkov »Pregled« več. kot smo mislili, veliko znanstvenega materijala. katerega vrednost bo vedno rastla. Radi tega bo postala knjiga neobhoden spremljevalec vsakega slovenskega književnega delavca, zlasti še književnega zgodovinarja. To kljub temu, da bibliografija še daleč ni popolna. Popolna pa bili ne more, dokler bomo Slovenci tako slabo gojili bibliografijo kot jo. Tako je še danes, kljub književnim seminarjem, vsak posamezni delavec na- vezan na svojo lastno kartoteko. Zdaj, ko bonio dobili moderno urejeno knjižnico, naj ho prva naloga naših literarnih zgodovinarjev, da se uredi j sistematično slovenski bibliografski materijal, brez 1 katerega je vsako delo na domačem lit. zgodovin- I skern področju oležkočeno. Zato iip smemo za- ! meritj dr. Sušniku, že naletimo na pogoste po- 1 manjkljivosti, ki se jih sam zaveda (cf. navodilo). Tako sem pri listanju pogrešil Petričevega p rev- j voda iz >Savitri< (sanskrt, Ml. 1924?), Klopčičeve ! kitajske lirike, Medvedovega Joba, JegliSevih Psalmov in Pavličeve knjige Sirah; Vilharjeve j razprave o Orfeju, Omerzovega prevoda Kralja ; O.jdipa, fikerlovega Horaca, Kovačičeve monografije o Angelskem doktorju, Grivčevih novejših razprav o Sv. bratih, (saj so citirane še novejše j knjige!), Župančičevega in Ušeničnikovega pre- j voda Divine commedie (odlomki). Murkove raz- 1 prave o .-Romanu o sedmih modrijanih^, prevoda Machiavellija, Funtkovega Pesmi o zvonu, prevodov Kochano\yskegn Trenov, Fredra Težkih rib, Orze-szkowe Kmetavzarja (Bevk). Tetmajerja Na skalnem Podhalu (Tiskarna sv. Cirila!), razpravice o VVyspianskegn Wese!e (R. Molč), prevodov Erhe- ■ novih »K.vtic«: (Ml.), Wolkerovih in Bfezinovih pes- ! mi itd. Večkrat je tudi pomanjkljivo citirano, n. pr. str. 87 samo >1. 1934«. str. 225 ->Slov. 1935* ! (3. maja!), ali str. 237 (razprava o Kukučinu ; : - kje?). Toda to so samo malenkosti, ki gredo na ra-i čun že imenovane naše nezadostne bibliografije. Suštiikov --Pregled svetovne literaturo« bo kljub | temu vršil svojo nalogo kol repetitorij svetovne ' I književnosti ter kot uvod v nadaljno informativno ; kritično literaturo, obenem pa ob svetovnih zgle-, dih takoj kaže k slovenskim prevodom, fn to je njegn stalna vrednota, kot je tudi še posebna vrednota kratka vsebina glavnih evropskih knji- ] ževnih del. Knjiga sama pa ne pomenja samo uspeha za- 1 ložnice Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, ki je tehnično težko izvedljivo delo lepo izdala, tem- več tudi za Maribor sam, ki z izdajami takih znanstvenih priročnikov sega preko meja provinciat-uega značaja. td. Dušica — Roiamarija. (Agnes GOnther: D i e U e i 1 i g e u 11 d i h r N a r r.) Založba: Stein-kopf, Stutgart.) — Že lota 1920. je doživel ta roman nemške pisateljice 71 izdaj ln jih Je poslej še in še. Obsega 58 poglavij. Žena pastorja Agnes OUnther, je v tem svojem delu podala z mojster-sko roko in najglobljim občutjem sliko dekliške duše v njenem razvoju, prvih sanjah, čisti dozo-relosti v mlado ženo. Vsebino je skoro težko podati, zakaj glavna oseba, Rožamarija, ali kakor jo njen ljubi Harro#Torstein Imenuje — Dušica, je kakor sen, poln toplega nadiha in vendar zdrave in čiste življenjske sile. Njen oče, knez iz Brau-neeka, se še enkrat poroči, pa pri tem nima srečne roke, nova kneginja je sicer krasna žena. ampak brez duše. Grof Torstein ali Harro je človek umetnik, obubožan, toda poln krepke volje, staro dedi-ščino zopet spravi do liekdanjegii sijaja. Med Harrom in Rožaniarijo, ki Je v prvem spoznanju s Harrom še skoro otrok, polagoma zacvete čista in nežna ljubezen, sprva vsa otroška, polna zaupanja, kasneje vsa velika in vztrajna — knez jo pošlje celo v izgnanstvo v Bordigherro — da bi pozabila, seveda zaman. Vzame jo s seboj v Berlin z istim namonom — zaman. Od tam pošlje Dušira Harrotu vijolice in droben koder svojih las brez vsake besede. Stvar dozori kljub kneževi prepovedi, nepopustljiva volja Dušice naposled zmaga in Harro ter Dušica postaneta mož in žena. Vedno bolj raste z rastočo ljubeznijo obeh zavist in sovraštvo kneginje-niačehe in nekoč, Rožamarija ima že malega Janezka, se kneginja strašno spozabi, da neopazno in nedokazno s strelom Iz lovske puške smrtnonc\wrno rani Rožomari.jo. In od tu do konca je vsa povest dovršen zaključni spev visoke pesmi najgloblje človečnosti. Knjiga bi biln vredna prevoda. To dni pa je kino >Šloga« dobil film iz Berlina, ki ima za vsebino to povest. Film je izdelan z redkim okusom in ima krasno naravno posnetke. Dr. R. T. Veliki petek % m* Veliki petek — v kapelici na pokopališču Matere Gorske pri Sv. Petru pri Mariboru. (Foto Glavan.) Mrtvega Kristusa snemajo s križa. Ta produkcija je posneta po stari sliki neznanega slikarja. (Foto Glavan.) Stare šege in veliki teden O veliki noči je polno starih šeg in navad, ki imajo svoj izvor v sivi davnini: Še dandanašnji prižigajo ponekod kresove na veliko soboto zvečer in blagoslovljene šibe iz butar, ki imajo baje to moč, da odgajajo požar, so pač še ostanek iz nekdanjega poganskega proslavljanja največjega pomladanskega praznika. Ljudje tudi verujejo, da vsebuje voda. kamor namočijo blagoslovljeno šibo iz lesenega žegna. tako moč, da pozdravi živino. Pravijo tudi, da je zdravo, če kdo pogoltne blago Stl ovljene mačice iz lesenega žegna. Če kdo poje na tešče tri mačice. ga tisto leto ne bo zadel niti požar, niti ga ne bodo boleli ne vrat ne zobje. Vse take »vere« so dokaz, da živi velika noč v ljudeh še zdaj kot moč pomladi in zato tudi pravijo, da vsebujejo spomladi razna zelišča prav posebna zdravila. Ta prazna vera je pa tudi v zvezi z resnično vero v Boga, ki daje rast in življenje vsemu stvarstvu. Veliki četrtek je znnn radi mnogih zelišč, ki jih je treba zaužiti, da je človek na varnem spričo kakih čarovnij. Taka zelišča bi bilo: trobentica, španski bezeg, kopriva, česen, rman, regrat in še nekatera lasno je, da si človek po dolgem zimskem čakanju zaželi svežih zelišč in zato je nemara tudi nastalo to praznoverje. Da mora pa človek vprav nn veliki četrtek zaužiti ta zelišča, izvira odtod, ker je Zveličar tega dne postavil presv. Rešnje Telo in je obhajal zadnjo večerjo. Tudi medu ne sme nedosta jati na veliki četrtek, ki so ga naši pradedje zmeraj uživali radi redilnosti in okus-nosti. A praznoverje mu pripisuje prav oarov-ni.ško moč. Če ješ med ta dan na tešče, te vse leto ne bo noben stekel pes ugriznil. Na Češkem pa pravijo: če vržeš na veliki četrtek kos kruha, z medom namazanega, med prvo zelenje na njivo in če ee ob solnčnem zahodu prej molče umiješ v tekoči vodi, se mrčes v6e leto ne bo lotil ne tebe ne njive. Jajca, ki jih kokoši znesejo na veliki četrtek, imajo tako moč:, da obvarujejo hišo ognja. Če vržeš tako jajce čez hišo na drugo stran, ne bo tjakaj, kamor je padlo, nikoli treščilo. Še več! Kdor nosi jajce velikega četrtka s seboj, more v cerkvi ali na kakem križpotju spoznati čarovnice. Največ praznoverja pa se vrti okrog velike nedelje. Še solne e. pravijo, pozdravi a veliki dan zmage dneva nad nočjo in s s tremi veselimi skoki, ko vzide. Posebno važno ta veliki dan zmage dneva nad nočjo in smrtjo, s tremi veselimi skoki, ko vzide. Posebno važno je zajemanje velikonočne vode, ki si io nastrežeš v strogem molku opolnoči (od sobote na nedeljo) in jo prav tako molče pri-neseš domov. Vse leto vsebuje ta voda zdra- vilno moč. Kdor jo pije, ne bo zibolel; kdor se umije z njo, ne bo dobil peg na obraz. Obraz bo zmeraj mlad in lep, oči bodo bistre, svetile se bodo in lesketale. Če s to vodo poškropiš ndbleko in posteljo, se obvaruješ mrčeša. Celo konje ženejo pred solnčnim vzhodom k vodi, da se napijejo velikonočne vode, ki vsebuje tolikšno moč za človeka in žival. Tudi to praznoverje je v zvezi z resničnostjo, saj je sveža, jutranja voda zares zdrava iu okrepi človeka itn živali. Ker so v prejšnjih stoletjih krstili ljudi tako, da so jih pomakali z vsem telesom v vodo, kar pravoslavni še delajo, je moč velikonočne vode tudi z vero v zvezi. Tudi velikonočnega ognja se je kmalu oprijelo praznoverje in se zlasti spojilo z voskom in okrasjem velikonočne sveče. Vosek, ki kaplja s sveče, je dober za čebele in mer) in kdor ima ta vosek pri sebi, ga ne bo nikoli zadela nesreča na lovu. Kaj čudna je pa ta »vera«: če imajo tatovi, ki pridejo krast med v čebelnjak, ta posvečeni vosek v žepu, ne bo njihova kraja nikoli prišla na dan. Tudi velikonočni zajček, ki je zlasti v navadi pri Nemcih in severnih narodih, je nekakšna prispodoba neizčrpnih naravnih sil, ki kar venomer presnavljajo svet, ki iz starega tvorijo novo, iz smrti življenje, iz teme — luč, a trpljenje spreminjajo v veselje. Tako ima tudi velikonočno praznoverje svoj globoki pomen, kar lepo izraža pesem: Ustvarjajoča luč plamti in kroži, da sleherni oklep se naglo razpoči; a nad vodami bedi moč duha, ki neizmerno ljubezni nam da. Značilno pa je, da je veliki petek ljudi tako prevzel ter pretresel, da je vpričo njegovega veli-častja onemela celo ljudska domišljija in da prazna vera o njem molči. Obsojeni francoski čarovniki Sodne oblasti v afriški koloniji Togo so obsodile celo tolpo čarovnikov, ki so bili obtoženi, da so žene in dekleta ugrabili z namenom, da bi jim služile pri čarovništvu. Vodja čarovnikov je bil kaznovan na 15 let ječe in na tO let izgona, njegov pomočnik na 10 let ječe in prav toliko let izgona, 13 drugih soobtožencev pa je bilo kaznovanih na 5 let ječe in 5 let izgona. Take obsodbe so seveda zeln redke, ker žrtve navadno nimajo toliko poguma, da bi vložile tožlbo. Vzrok temu je iskati v stiahu pred zastrupljen jem. v smrtnih grožnjah in pa v globoko ukoreninjenem praznoverju, ki so mu pogani zelo vdani in ki se ga tudi novokristjani še niso docela otresli. Nebeško mesto v • • grob v Angersu Malokomu je še znano, da so v mestecu Angersu v zahodni Franciji pred nekaj meseci dobili nov božji grob. ki je natančno posnet po božjem grobu v Jeruzalemu ter je tudi prav tako velik. Ta božji grob je sad 40 letnega dela nekega Henrija Polarda, ki je vodil romarje v Sveto deželo. Potard je bil več kakor 60 krat v Sveti deželi, kjer je pobožne francoske romarje vodil po najznamenitejših krajih, po katerih je hodil tudi naš Gospod. Ze pred 40 leti je Potard prinesel s seboj iz Svete dežele prva drevesca, katera je nasadil na svojem posestvu. Sedaj na Potardovem posestvu v zahodni Franciji .rastejo oranže, oljke in cedre ter dajejo okolici videz, kakršnega ima okolica hožjega groba v Palestini. 1'otard je sploh vse naredil, da je obeležje čim bolj podobno okolici božjega groba v Jeruzalemu. Ob vhodu stojita dva stolpa, skozi katera vodijo velika vrata v notranjost k božjemu grobu, ki je natančno posnet po jeruzalemskem. Ko prekoračiš glavna vrata, moraš skozi 60 metrov dolgi drevored do glavnega spomenika Gospodovega trpljenja in smrti. Božji grob sam je okrogla zgradba, katero pokriva mogočna kupola. Krog zgradbe ima 24 metrov premera. Na vrhu kupole stoji velik železen križ. ki je ponoči razsvetljen. V zunanjem zidu so vdelane vdolbine, v katerih stoje sohe 12 apostolov. Vsa ta zgradba, ki je posnetek božjega groba v Jeruzalemu, je po merilu in po obliki delana točno tako. kakor je narejen jeruzalemski božji grob. Jeruzalemski božji grob je sestavljen iz dveh 500 krat čez Atlantski ocean Prihodnje dni bo francoski orjaški parnik >Normandie« vnovič začel pluti proti Ameriki. Glavni komisar te ladje Henri Villar bo pri tej priliki praznoval posebne vrste jubilej. Takrat bo namreč 500-tič nastopil pot čez Atlantski ocean v Ameriko. Vsi popotniki, ki so se že večkrat vozili čez Atlantski ocean iz Kvrope v Severno Ameriko, ga lahko že poznajo, ker je prej služil na parnikih Pariš« in »lle de France«. Glavni komisar velikega oceanskega parnika je namreč tisti častnik, ki ima s potniki največ opravka. Ta častnik je takorekoč ravnatelj plavajočega hotela, ki mora skrbeti za udobno nastaniiev, prehrano in zabavo vseh zaupanih mu popotnikov. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je glavni komisar Henri Villar na svojih 500 vožnjah čez Atlantski ocean že vse doživel in videl. Toda vrhovna dolžnost vsakega ladijskega častnika na tako visokem mestu je molčečnost. Popotniki morajo na ladji imeti človeka, katerega imajo za svojega zaupnega prijatelja, pred katerim ni treba nič skrivati. Tako je Henri Villar lahko večkrat doživel, da so mu popotniki med vožnjo, ko jih je začelo mučiti dolgočasje, začeli razkrivati skrivnosti svojega življenja, katere bi bile marsikakemu pisatelju lahko služile za cel roman. Glavni komisar Henri Villar pa se le prijazno nasmehlja, kakor se nasmehne sploh vsakemu pojiotniku, kadar ga kaj vpraša. In če ga vpraša po skrivnostih sopotnikov, se smehlja in molči. Kadar bo upokojen, bo morda spisal svoje spomine, ki bodo morda boli zanimivi, kakor so spomini marsikakega moža. ki misli, da je več, kakor Henri Villar. # H SKSf Sove kitajske poštne znamke. Kitajska poštna uprava je ob 25 letnici kitajske republike izdala štiri vrste znamk, ki se imenujejo »kolekcija mlade Kitajske«. V znamkah je vdelan novi kitajski grb, na njih pa napisane glavne čednosti kitajskega naroda: vljudnost, pravičnost, neomadeževanost in skromnost. predelov. Prvi se imenuje angelska izba, drugi pa je prava grobnica. Tako je urejen tudi božji grob v Angersu. V Jeruzalemu pokriva božji grob bela marmorna plošča, ki je 12 cm debela in 600-kg težka- Prav lako ploščo je dal narediti Potard za božji grob v Angersu, in sicer so jo naredili krščanski delavci v Jeruzalemu samem. V božji grob je dal vdelati tudi malo vdolbino, v kateri je shranjen kos skale z vrta Getzeiuani, na kateri je Jezus Kristus pred svojo smrtjo na križu molil in krvavi pot potil. Tudi kamen, ki je iz njega narejen oltar v kapeli, so pripeljali iz Svete dežele. Novi angleški generalštabni načelnik je postal sir Cyril Deverell. 3L©¥EMEec V torek, 11. aprila 1876. Deželni zbori. Kranjski deželni zbor. Deseta seja 7. aprila. Pri poročilu odseka za pregledovanje letnega poročila deželnega e>dbora o njegovem delovanji od 1. marca do konca decembra 1875. nasvetuje dr. Poklukar, da bi se sklepalo le o tistih točkah, o katerih bi imel kdo kake predloge ali opombe... Sprejeli so se tudi še sledeči nasveti o različnih rečeh: 1. >Deželnemu odboru se naroči prihodnje leto dopolniti glavni pregled oseb, ki so bile r deželnih dobrodejnih zavodih oskrbovane ... 2. Deželni odbor naj ukaže občinskim pred-stojništvom najostrejše nadzirati krčme, kjer se žganje toči, takim krčmarjem, ki do tega nimajo pravice, brž prepovedati prodajo in jih gosposki naznaniti ... 3. Deželni zbor sprejme z zadovoljstvom poročilo deželnega odbora o najdenih stavbah na k61e na mahu in priporoča mu tudi dalje obračati pozornost, na to reč in jo podpirati.« V štajerskem zboru je bila jako živahna debata, pri kateri so se poslanci slovenski jako odlikovali... V generalnej debati je prvi govoril poslanec Herman. Razkladal je, da ne zadostuje samo gospodarske in financijalne razmere preiska-vati, ampak da se morajo v poštev jemati tudi politične razmere cele države. Slabemu stanju je predvsem kriv sedanji politični sistem, ki je deželam vse pravice vzel in skušal celo Avstrijo po jednein kopitu preustrojiti. Dokler ostane centralistična stranka na krmilu, ni pričakovati po-boljšanja... Poslanec Anton Barnfeind je šibal tolike stroške za šolske namene, ki še vedno naraščajo in srenjam tako obilno nakladajo, ne da bi se pravo šolsko izobraževanje s tim povikševalo. In še več; pri vsih plačevanjih srenj in staršev, pravi govornik, so jim pa še njih poprejšnji vpliv do ljudske šole uzeli, uzeli pravico svoje otroke dajati v pravem katoliškem pomenu zrejevati. Poslušajte zgled! V najzadnjem hribovskem kotu mojega volitvenega okraja je šolska srenja, k večemu s 30 otroci, kterih šolska soba je brezplačno v fa-rovžu. Učenje opravlja dušni pastir za majhno nagrado v največjo zadovoljnost staršev; ker ni šolnika, tudi v teh gorjanskih globinah nobeden službe ne iše. Vkljub temu ... se srenji naklada, da naj novo šolo zida, ki bi stala 5000 gold.. ter naj se poseben učitelj vstanovi. Nimajo pa nobenega in tudi pozneje se bo komaj kteri zmožnih odločil ondi se vseliti. Po pravici torej smejo srenje liberalni državi reči: Denarje, mir in čednost (moral) si nam vzela; zdaj nimaš nič, kakor mi nič več nimamo. Na visoki gorski planoti v državi Nova Mehika, ki je zvezna država Združenih držav Sev. Amerike, leži skoro nedostopno indijansko selišče Acoma, katero Indijanci imenujejo -Nebeško mesto . Baje je Acoma najstarejSe indijansko mesto Amerike, kjer so Indijanci od vsega početka naseljeni. Abesinsko glavno mesto Addis Abeba je sedaj resno ogroženo, če so Italijani res zavzeli abesinsko mesto Kvorum. Štev. 84. >ST>0 VENEC« dne 10. aprila 19?» otriiD 7 Koncert pevskega društva „Celjski zvon" No cvelno nedeljo popoldne je priredilo pevsko društvo »Celjski Zvon«, pod vodstvom svojega pevovodje g. M. Močana koncert ruskih in slovenskih narodih pesmi. Koncert se je delil v dva dela: prvi del — ruske pesmi, drugi del — slovenske narodne pesmi. — V prvem delu koncerla so bila izvajana dela ruskih skladateljev. Karnoriča, Krilova, Čaj-kovskega, Kjuja in Mussorgskega. Kontrapunktično lahki Karnovičevi »Klepetulji« je sledila, s kratkimi imitacijami, homofona Krilova »Oj, slogi, slogi«, a tej romantična čajkovskega »Noč« ob nežnih zvokih klavirja, za lo pa živahna Kjujova »Svet in ženin« ler kot zaključek prvega dela koncerta Mussorgskega »Misel dekleta« z iu in tam trdovratnim ostinainim basom. V drugem delu koncerta pa je zbor izvajal pesmi slovenskih skladateljev tako: Ravnikovo »Poljska pesem«, Oerbičevo »Pozimi«, E. Adamičevo »Da sem jaz piičica« in nekaj slovenskih narodnih v L. Puševi {»Dolenjski furmani«), E. Adamičevi (Sloji tam gora«, »Po vodi plava«, »Od žegnanga britota«, »Ljubezen brez upa,« »Kaj pa delajo ptičke«!, in Tomčevi (»Svalske«, »Belokra-jinsko kolo«, »Napojnica«) priredbi. Zbor, ki šteje okroglo 50 pevcev, je bil dobro izvežban in skrbno pripravljen. Pevci so vztrajni, disciplinirani in točno sledijo svojemu dirigentu, ki jih z lahkoto vodi preko vseh težav. Zadnje tri pesmi prvega dela koncerla je zbor odpel ob spremljevanju klavirja. Kljub temu, da se je pianist g. Lenardon trudil, da izvabi iz klavirja vse ubrane akorde spremljajoče mešani zbor, se mu to, radi slabega klavirja, ni posrečilo in ni brundanje po »klavirski škaili« prav nič doprineslo k boljšemum uspehu. Škodo, da ni za take prireditve koncertnega klavirja, ali vsaj klavirja, ki bi omogočil izvajanje sličnih del. Koncerl je v splošnem dobro izpadel. Odlike, ki dičijo zbor, so: velika discipliniranost, ločno vpadanje, pravilno dihanje, točna in razločna izgovorjava, čista intonacija ter vzorno prednašanje. Omenim naj le, da mi kosanje, trganje glasbenih domislekov.i kokor ludi predolge, nepotrebne vmesne pavze med podajanjem, posebno tam, kjer pesem ni kitična, ni ugajalo. Upam, da se bo zbor v tem pogledu izpopolnil. Omembe vreden je sopran solo v Tomčevem »Belokrajinskem kolu«, ki je prav dobro izvriil svojo nalogo. Poslušasivo je s pozornostjo sledilo vsaki točki in zbor kakor ludi pevovodjo nagradilo Z ogromnim ploskanjem. S. M. Trboveljski občinski proračun Trbovlje, 7. aprila. Proračunsko sejo je mesio hudo obolelega župana g. Klenavška vodil podžupan g. jorcian. Pred prehodom k proračunu je opozicija 4 odbornikov predlagala, da se vnaprej sklene, da se doklade ne zvišajo. Ker bi bil tak sklep proii veljavnim normam, ga je večina odklonila. Ko še večina pozneje ni ugodila štiričlanski opoziciji, da bi znižala postavka za slučajno potrebne izdatke, ki se navadno itak ne izčrpajo, so odborniki Koren, Skerbic, Skrinar in l.avrini zapustili sejo. V proračunu so predvideni vsi izdatki s 4,253.648 din vsi dohodki s 3.949.460 din, da še osiane nepo-teitih 304.000. Med dohodke pride 130% doklada %na direktne 'davke, trošarine na pijače 446.000, -M občinskih podjetij, posestva in najemnin 670 tisoč dinarjev, od električne trošarine;-dolgovam dohodki in subvencija od banovine je predvideno s. 1,621.000 din, razni drugi dohodki 64.000. Od trošarine na elektriko upa dobili občina pri 2.5 par na kilovat 462 500, kar plača Fala, od čevljev 50 tisOč dinarjev, pri čemur je zadet Bata, od cementa 27.000 din. Subvencija banovine za javna dela znese 475.000 in za mladinsko kuhinjo tudi 475.100 din. Na željo mesarjev ostanejo skupne pristoi-bine za klavnico in hladilnico iste ko sedaj in ne ločeno od vsake posebej, kakor je bilo predvideno. Proračun je bil soglasno odobren. Pri drugih točkah dnevnega reda je odbor glasoval za priključitev Sv. Marka in Bevškega k Zabovljam in za odcepitev Marije Reke na podlagi lanskega plebiscita. Dotacija iz bednostnega fonda 5000 din se bo porabila za popravo ceste Klek-Sv. Planina. Na znanje se je vzela naredba banovine, da se iudi pri pobiranju občinske trošarine na vino vpo-števa 3% kala za osušenje. Olede mladinske kuhinje je odbor mnenja, da je primernejša za mladino mlečna prehrana s kruhom mesto sedame bolj mesne hrane, kar se bo v bodoče vpoštevalo. Radio Programi Radio Liublianat Petek. 1. aprUa. 18 Wagne.i: 1'u.railal. b vedama glasbena drama — uvod v T. dejanj« (prenos W. Zagreba). — 19.31) Nacionalna nra: Kri*Ui.!«>vo trpljenje v naši likovni i umetnosti (dr. J. Vlteaica iz Betarada). — lfl.50 Branj« te sv. pisma. — -jo Prenos žalostink ms ljubljanske stolnice. — 30.30 Koncert radijskega orkestra. — 32 Neipovod časa, vremenska napoved, porodila, objava sporoda. — Kouee ob 22.16. Drugi programi> Petek, tO. oprUo. Belgrad: 20 lhinovoJ koncert pev skega zbora -Stankovi<5<. — 21 Predavanje o aJbao-aki Golgoti. — 112 — 24 Prenos iz bel#raj«ke suborne cnrtkve: petje pogrebnih jKwmi ob polagamju Kristusa v grob (.poje 7,bor pravoslavnih bogooloveev ta Srem-akib Kartovoov). -- Belgrad //.: 8 StojJsovo pireda.vaiije »Kristusova poslednji trejiutki«. — 14 Olunitfevo predavanje »Srbske cerkve v Palestini«. — 16 Prenos obredov zadnje večerje t® naborne cerkve. — 16.80 11 ay d-novih tSodein Kristusovih bassdU. — 20 Prenos iss Bol-grada I. — Zagreb: 18 VVaig.norjeva opora /P ar« i f al . — Dunaj: 19.20 Vnshodnottrolskl pasijou. — 19.55 Bachov •nd konesrt. — 22.15 Orgile. — Rim—Bari: 17 Prenos koncerta ta Akademije sv. Cecilije. — 30.45 Zborovsko petje. — 32 I«ra — Praga: 16 Ttajrdnovih IMH.It«IHnill»IMIM. . .............,.,„,,„„ ,,« ,,„,,,, ,,,,,,,„, ,„,,, Nedelja, 112. »prila ob 16: »Siromakom jagnje«. Znižane eane. Ob 20: .Sveti Anton, nteh zaljubljenih patrnn«. Premier«. — Iz.voti. Ponedeljek, 18. arpriln ob 15: «P1«» r 8.»ne cene. Ob 20: •Sveti Anton, it*eh zaljubljenih poiron*. Naše dijašivo Na M. rednem obdneni zboru JKAD .Daniee* Je bil iv,voljen sledoM odbor: Predsednik H-ru-m Ja.neff„ oand. pliil.: podpredsednik Petamčlč Kramoe, stud. Phil.; t iuJ n 1 k Uonkovič .lože, cand. phil.; blairajmiik Ilolene Karel, eamd. toehn.; arhivar ž akcij Cifri,1, stud. Iur.; irospodar MIlan. sf-ud. Inr.: reviziji Novak Tramee. »tnd. phil., S«niea Lvati. cand inr., Siajpar Mirko, s t mi. ieciin. >Sport«, Ziirieh, je napisal: »Kaj nam dokazujejo dogodki v Planici? Tri stvari: Prvič, da so v resnici mogoči 100 m skoki, kar se še vedno, tudi po skakanju v Ponte di Legno ni hotelo verjeti; drugič, da je čisto očitno tudi v smuškem športu dvojna pravica, ena je za športne velesile, ki se prav nič ne zmenijo za predpise, ako jim gre drugače v račun, in tretjič, da pri pravilni zgradnji in pravilnem oskrbovanju skakalnic stometrski skoki niso nevarnejši kot 40—50 m.« — Tako ugledni švicarski strokovni list. 2e drugo leto je vzbudila Planica pred tekmo mnogo nervoznosti, po tekmi pa ogorčenje gotovih krogov, ki bi hoteli njen uspeh zbrisati in Planico za bodoče onemogočiti. Dogodki obeh zadnjih prireditev so si v mnogem podobni in kažejo na prav sorodne odločitve nasprotnikov Planice. Kaj je tedaj na stvari? Podajam pojasnilo, ker se javnost ni zadovoljila z izjavo, poslano listom in ker je tudi tekmovalec Kuud podal le enostransko sliko dogodkov. Za pravilno razumevanje je treba iti prav od začetka in slediti razvoju miselnosti glede Planice. Pričelo se je 1. 1934. v marcu. V mali, športno prav malo pomembni državi je tekma, na kateri skačejo norveški in avstrijski tekmovalci na takrat fantastične daljave. Ves svet je prisluhnil in ko so potovali ti tekmovalci po Evropi, so morali povsod znova poudarjati, da je vse to bila čista resnica regularna tekma, pod nadzorstvom mednarodnih sodnikov in da je to najboljša skakalnica na svetu. Skače se lažje kot drugje 50 m, brez padcev, brez nevarnosti. Za leto 1935. se je pripravljalo novo tekmo. Nihče na svetu vendar ne more zahtevati, da naj se tak rezultat, ocenjen tako odlično po najboljših strokovnjakih, enostavno zaključi in naredi pri njeni mejo, dokler ne bo kje drugje kaj boljšega nastalo! 24. marca 1934 je bila tekma, že 30. marca je šlo poročilo z načrti tekme na FIS-o in 20. aprila je Fisa s posebnim dopisom potrdila, da je vzela vse na znanje. Za marec 1935 se je vabilo na drugo tekmo. Dočim je bilo še februarja glasom zagotovila inž. llatissna pri Fisi vse V redu, nikakega zadržka za tekmo, so se ma/ca, zadnjih 14 dni pojavile nenadoma ovire. Potrebni so bili novi načrti za skakalnico, načrti so bili poslani in v redu, toda Fisa je v zadnjih 3 dneh kar trikrat brzojavno zabičala, da se preko kritične točke 82 m ne sme skočiti, ne sme skakati izven konkurence, da s potrditvijo skladnosti skakalnice s profilom tekma še ni dovoljena itd., vse to zadnjih 8 dni pred tekmo. Norveška zveza se je sklicevala na Fiso, da ne more prijaviti tekmovalcev, a tekmovalci so skakali kljub za-brani, kajti v Planici so bili Poljaki, a ti so se opasno približali rezultatom, ki so bili po takratnem mišljenju v športnem svetu samo domena Norvežanov. Tudi ta tekma je vzbudila v svetovnem tisku ogromno pozornost in laskava priznanja, doma pa se je. pričelo z izpodkopavanjem Planice. Pogreške, ki so bile pri obsegu organizacije in mnogih ovirah neizbežne, so se. uporabile, da bi se Planico definilivnO likvidiralo. fz snega modelirana skakalnica se je stopila in nove ne bo lahko zgraditi, 1936 je leto zimskih olimpijskih iger, vse samo za Ga-Pal Toda Planica je zopet nastala in šla svojo pot naprej. Prireditelji so imeli izkušnje in pričeli so zgodaj. Že januarja so se poslali načrti in prijavila. tekma Fisi. 2. februarja je poslala Fisa potrdilo skakalnice iu odgovor, da prijava tekme niti ni potrebna. Takoj so se vabile vse zveze. V oktobru 1935 je izjavil tajnik Fise in predsednik norveške smučarske zveze, gospod Smith Kielland, da obžaluje zabrano, ki so jo imeli norveški tekmovalci v Planici, a da je bilo vse nesporazum in da se bodo povsem naravno odzvali na tekme v zimi, ako bodo povabljeni. Koncem februarja je prinesel »VVinter« besedilo sklepa kongresa iz Ga-Pa o velikih skakalnicah, po katerih naj bi bile te naenkrat prepovedane za mednarodne tekme. Takoj smo vprašali istega Kiellanda, kako je sedaj z Norvežani in kaj bo s tekmo. Ker ni bilo takoj odgovora, smo hoteli izvesti oficielno tekmo na srednji skakalnici, proste skoke pa na veliki ter smo v tem smislu obvestili tudi Fiso s pripombo, ako je objavljen sklep točen in ako Fis ni kaj drugega ukrenila. Dan kasneje! naša pisma so se križala) je prišel odgovor Kiellanda, da je Fis sklenila, da stopijo sklepi kongresa v veljavo šele 1. maja, da za prireditev ni ovir in da morejo dobiti vsi norveški tekmovalci, ki se nahajajo v Srednji Evropi, startno dovoljenje, ako to žele. Sam jih poimensko navaja. S 5. marcem Velikonočni turnir SK Mladike Kakor smo že včeraj poročali se vrši na Velikonočno nedeljo dopoldne ob 10.30 pokalni turnir SK Mladike, za katerega je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo ljubljanski župan dr. Adlešič. Na turnirju sodelujejo štiri odlična moštva: ŽSK Her-me6 zastopnik Ljubljane v podsavezni ligi. SK Slovan, prvak drugega razreda ter SK Reka. tehnično najboljše moštvo v Ljubljani, četrti v konkurenci pa je prireditelj, ki razpolaga za to priliko s prav izbranim moštvom. Turnir bo zanimiv zaradi tega, ker se bodo vršile izločilne tekme in finale v enenj dnevu. Dopoldne se bodeta pomerila le dva para. Popoldne pa odigrata prvo tekme oba premaganca za utešni pokal nato p oba zmagovalca za pokal g. župan. Tekme trajajo dvakrat po 30 minut, tako, da tekmovanje za posameznika ne bo prenaporno. Sodelujoči bodo nastopili v najjnčjih postavah, saj je to zadnja prilika, da pred začetim prvenstvom pregledajo svoje vrste. Prireditev obeta dober nogomet, saj so zato zastopani naši najboljši klubi. Vabimo prijatelje nogometa, da napolnijo igrišče SK Mladike v Mladinskem domu na Kodeljevem, in tako gmotno podpro lo agilno društvo. — Vstopnina je propagandno nizka: Sedeži 4 Din, stojišča 3 Din. stojišča za verificirane igralce 2 Din Bohiniske gore - smuearshi rai Čas dopustov se je začel. Kam bi šel? Ne premišljuj dolgo, prečitaj si teh par vrstic in odločil se boš I Pelješ se z vlakofh do Bohinjske Bistrice, odkoder jo mahneš do hotela Sv. Janez. Tu ti po-strežljivi nosači odvzamejo težko naložen nahrbtnik in ga za majhen znesek nesejo do 1540 m visoke Rjave skale, na kateri sloji Skalaški dom na Voglu. V dobrih dveh urah po izvrstno markirani, zgaženi in zavarovani poti dospeš tudi ti tja Dobro in poceni le postreže prijazna oskrbnica Rezika in žal ti je, da si svoj nahrbtnik tako naložil. Spočit se razgleduješ in vprašuješ, kje pa so tisti krasni smuški tereni, o katerih toliko oiseio. datirano pošilja norveška zveza še startno dovoljenje za llagena in piše, da mu je žal, da mu veliki stroški z olimp. tekmami ne dovoljujejo, da bi poslal moštvo iz Norveške na tekme v Planico. Takoj smo mu javili, da jih radi sprejmemo kot goste, a la dopis je ostal brez odgovora. Do tu vse za veliko skakalnico. Prišlo je zopet usodnih zadnjih 8 dni pred tekmo in v sredo se je pojavil Ulland, ki je imel startno dovoljenje za srednjo in prepoved za veliko skakalnico. Za njim oba Ruuda z enakimi omejitvanii. Nnin je bil ta postopek norveške zveze uganka in po dogovoru s tekmovalci smo se razgovarjali s Kielhuidom, ki je razlagal, da je bilo med tem 8. 111. zborovanje norveške smuške zveze, ki je sklenila, da v inozemstvu ne bo nastopila na večjih skakalnicah kot do 80 m. Pojasnili smo, da to vendar ni mogoče za že izdana startna dovoljenja in za zagotovljena, da je tok sklep za naprej sicer mogoč, ne more se pa že izdanega v tej obliki in v zadnjem trenutku izpreminjati. Ohljubil je posredovanje. Nato je govoril z njim še Sigmund Ruud, tudi njemu je obljubil, da bo skušal urediti. Med tem je prejela v sredo češka zveza od Fise obvestilo, da je skakanje v Planici prepovedano in v petek zvečer je objavil nemški radio in nekateri listi, da je Fis prepovedala skakanje v Planici, a končno v nedeljo, na dan tekme, je izdal tajnik Fise po dvodnevnem posvetovanju v Oslo omejeno starino dovoljenje norveškim tekmovalcem za isto tekmo, za katero je Fisa proti pravilom objavila, da je prepovedana! Kljub dovoljenju norveški tekmovalci niso nastopili. Toda kljub tem oviram je letos tekmovanje gladko poteklo in Planica je dala svoje rezultate in pokazala pot, po kateri je treba iti. Nastopil pa je nenadni preobrat: Tisti, ki so doslej navdušeno pripovedovali o planiški skakalnici, so videli naenkrat v njej silno nevarno napravo, ker so ostali zadaj. Tisti, ki so smatrali lant tekmo za cirkus in tekmovalce za artiste, so postali navdušeni za iste tekmovalce in za Norvežane. In zopet je v teku preiskava radi Planice v domači hiši, zopet ni prav, ker je Planica dala rezultat. Čudno pa je: lani je na dan planiške tekme nepričakovano prodrla malo zanesljiva vest iz Ponte di Legno o skoku 103 m s padcem, letos je na dan planjške tekme prišla enaka vest o skoku 96.5 m s padcem na neki skakalnici na Norveškem. Nikdjar ni bilo čuti, da se je Fisa kaj razburjala radi Ponte di Legno. tudi radi norveških skakalnic se ne bo, ali Planica je dala doslej edinstvene in najsijaj-nejše, najdaljše skoke z najmanj padci, Planica, ki kaže-nov razvoj v smuških poletih, Planica bo zopet predmet napadov in ostrin, toda samo — doma in na Norveškem. Zunaj v svetu so spregledali igro. Odmev zunaj je razviden že samo iz teh-le citatov: »Sporttagblatt« piše: »...in eno najznamenitejših sinuških tekmovanj vseh časov je bilo končano«; ali drugi: »mejnik v zgodovini smuškega športa tvori nedeljska smuška tekma v | Planici«; tretji: »Planica je znova utrdila sloves I najboljšer skakalnice sveta«; pa tudi: >genijalni I inženjer je zgradil z vso rafiniranostjo modernega preračunavanja krivulj gigantsko skakalno napravo« iu še: »mladini dajte prosto pot — pa če tudi v zraku I« In mnogo sličnega! Še bo borbe za Planico in njen razvoj, a ustavil ga ne bo nihče. Veliki napredki nalete na ovire, in nerazumevanja prav pogosto, pa tudi na dobršen del zavisti. Na nezmotljivost Fise se ne da graditi, saj je komaj par let, kar je proglasila največje dopustne skakalnice s 50 m, letos pa je to mejo povišala že do 80 m. Zakaj? Ker jo je napredek zahtevali Toda razvoj od 50 do BO m je bil mnogo težji, kot od 80 m naprej, kajti na 50 in in 80 m se je skakalo na tehnično enakih skakalnicah, dočim je prinesla Planica rešen nov tehnični problem in je v praksi dokazala pravilnost svoje teorije. Da bi stala ta skakalnica ua Norveškem, da bi bil tam »tisti genialni inženjer«, bi bile te tekme najčistejši šport in mi hi z obupom zrli, kdaj se bomo približali tem rezultatom, kot smo zrli pred leti na 50 ni skakalnice, ki jih sami nismo imeli. Planica pa je dala. da je dosegel naš Novšak že po dveh letih rezultat Ruuda izpred 2 let. a kaj ho po daljnih 2 letih?! Ponavljani: Planica je naša narodna zadeva, naš narodni ponos in doma nima nihče pravice rovariti proti njej! Proti inozemstvu se bomo sami uveljavili, domače protivnike pa bo obsodil čas sani, ki bo šel preko njih. Obžalovati je le, da se najdejo ljudje, ki so pripravljeni rušiti tudi tako velik uspeh našega lastnega dela iz malenkostnih I in sebičnih razlogov. .loso Goreč. Z jedilnice se ozreš proti jugu, kjer pri niti 10 minut oddaljenem Zgornjem Voglu že zapaziš strmine in položne poljane. Razgleduješ se dalje. Oskrbnik g. Erlah ti pojasni, da imaš pred seboj vrh Ska-kavec (1739 m), na katerega dospeš preko položnih Orlovih glav v slabi uri. In ko se naslednje jutro smučaš s Skakavca na planino Suho ter se vračaš preko Orlovih glav na Zg. Vogel, zagledaš pred seboj 1886 m visoki vrh Sije. Srce te zavleče na ta krasni vrh in v eni uri si na njem. Odpre se ti nov razgled, nove dolinice in konte. Proti vzhodu vidiš Rodico, Raskovec in Črno prst, proti za-padu pa Vogel, Konjski vrh. Škrbine, Podrto goro, Kuke. S Šije se spustiš na Spodnji Vogel. Skoro 500 m je višinske razlike, toda le 10 minut si rabil do te planine. Pol dneva uporabiš še za "izlet na Vogel (1923 m). Za celodnevno turo pa je Rodica (1965 m), na katero dospeš s smučmi v 3—4 urah z doma na Voglu. Užitka polna je smuka z Rodice nazaj k domu. Torbico si zatakneš za pas, pa že odsmučaš proli Spodniemu Voglu. Pot se vije po kontah pod Konjskim vrhom, Migovcem ter se vzpne do Škrbinskega sedla, nato pa smukne* okoli Podrte gore, mimo Kukov in že se znajdeš na planini Govnjač. Se dobrih 20 minut, pa si na Planini na Kraju. Vrneš se po isti poti nazaj. Deset dni boš na Voglu in še ne boš spoznal vseh krasnih smuških terenov, vseh vrhov, ki se dvigajo 200 do 300 m nad domom. Udobno sediš ■ nizkem stolu jedilnice,, odkoder se ti pogled ustavlja na veličastni Triglavski skupini, pod teboj pa leži spokojno temno-modro Bohinisko jezero. Edinstven je ta pogled. Srečen in zadovoljen zapuščaš Skalaški dom na Voglu z obljubo, da se kmalu še vrneš. Markirana pot te vodi zopet na Zgornji Vogel. Tu kreneš v levo preko par konl in že drviš na smučeh v dolino po tr&sirani poti. Snega zmanjka, odvežeš smuči in -laravnosl po grapi Male Suhe te privede pot do gostilne »Logar«. Lahko pa že prej, ob koncu grape, za\ i ješ v levo in pride' zopet mimo hotela Relvuc do hotela Sv Janez. Kako sc o 'stranjujeto kurja očesa in omehčajo žulji ? Mnenje dr. L CATRINA Maiu koničasta korenina kuriega očesa • pritiska na občutliiv* iivce tet Vam tako povzroča grozno bolečine Zaman • latite čas, ko režete t britvnu vrb kurjegi, očesa. aH pa ga igete c .»»truui tekočinam <11 oblagate i ublažuiočim obkladki Rezanje kurjega očeta ie »»dnu nevarno Vedno ste v nevarnosti zastrupljeni« krv« -a eelo tsta-nusa Da im navzdnd. Ob 20: .Petem * ceste*, fevon. Gene od 10 Dta n itv-io!. OPERA: Začetek ob 20. Nedelja, 12. aprila ob 15: .Petem lj'tbezni.. Oeme on .'tO Di.u naiv/dol. Ob 211: »Traviata'. laven. Cone od Dim n«-vT/dnl. 1'onodeljok, 1.1. aprila ob 15: Zmprto. Ob 20: .Katarina I:majlova*. Iz-vsn. C-ene od .'K1 Dim DJuV7xlol. Krško Preteklo nedeljo so uprizorili v dvorani tuk. cerkvene hiše gojenci salezijanskega zavoda iz Radne Calderonov materij: Skrivnost sv. maše. Če so se nam tc vrste igralci priljubili že jeseni, ko so igrali nn našem odru misijonsko igro Ob sinji reki«, so nam ostali še v lepšem spominu po uprizoritvi nedeljskega, tako globoko umetniškega misterija. Vsi gledalci so opazili po uprizoritvi le eno napako, namreč, da je prehitro minulo Zares, le tisti more podati s tako resnobo in tolikim doživetjem resnobno vsebino o daritvi sv. maše, ki sam živi iz skrivnosti sv maše T ud' udeležba ie bila kliub temu, da so igrali prejšnji večer i Sokolskem domu draino Sneg«, v nedeljo pa ob jstem času v sosednem Vidmu Jurčičevega Dosiiia« in v neoddaljenem Rajhenburgii •?črno ženo« in kljub temu, da ima znaten del podeželskih tnalomeščanov svoje predsodke c igrah z duhovno tendenco, vendarle povolina Gotovo je tudi, da bi bil še ta in oni, če bi bi' naprej vedel, kako blnžilno vpliva ta uprizoritev na duševno in versko miselnost človeka, brez dvoma prišel pbgledat. Tudi končni prizor iz Dor Boskovega življenja jc zelo zadovoljil vse navzoče. Sk ratka. Salezijanci z Radne so poslali zaradi dveh iger, ki so jih uprizorili, pri nas prikupljivi in gotovo jih je mnogo, ki si jih še želijo videti na našem odru. Zato pa: Na skorajšnje svidenje! Stran 8 »SLOVENEC« dn« 10. aprfln IflBfl. Štev. 84 »v P R fi« ■ S ZOPET ODPRODAJA ČEVLJE PO 10-30°/® ZNIŽANIH CENAH i ■ ■ Da Vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ■ ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne J ■ Jara, LJubljana, Sv. Petra cesta 20 S Franja Snol, Ljubljana, Prešernova ulica * „Postola" Zagreb, Ilica br. 61 | Mali oglasi tlužbodobe Dve blagajničarki spretni, zanesljivi, z zna-' njem, ne pod 20 let, se ! sprejmeta v večje podjetje. Ponudbe upravi »SI.« pod »Zanesljiva moč« št. 5092. (b) Dalmatinska vina črno . . . belo . . . rdeče . . '; viško . . vermut I. . maraština tropinovec figpvec olivno olje vinski kis . Din 8 — » 8,— » 8.— » 10,— » 32.— » 32 — » 25 — » 30 — » 10' — » 5'- po zelo nizkib cenah si preskrbite za praznike pri Lasanu Šiška Se priporoča LASAN IVAN PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2951 Zahtevajte vedno edino priznani DERND0RF-N1KLHR0M 'jj skozi in skozi rjeprost jedilni pribor, ker je kvalitativno res najdovršenejši DOBRO IN CENENO Cenj. gostom vesele praznike hrano Vam nudi najboljša jedilnica v centru mesta moderna menza NOVA KUHINJA Aleksandrova cesta štev. 5, I. nadstropje. Izbira po jedilnem listu, postrežba restavracijska. Se priporoča: Terezija Kmetič, lastnica. GH t Gospodarska zveza v Ljubljani javlja tužno vest, da je umrl dne 8. t. m. njen dolgoletni uslužbenec, gospod Jaha Stok Pogreb bo dne 10. t. m. ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Marljivemu ohranimo trajen spomin. Ljubljana, dne 9. aprila 1936. Prežatostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes kot 53 letnik nenadoma zapustil naš predobri in nepozabni soprog, oz. oče, brat, zet, stric, svak, bratranec, gospod Joško Tollazzi posestnik, trgovec in gostilničar na Čevicih V petek ob 17 se poslovimo od njega v hiši žalosti in ga spremimo na župno pokopališče. V Dol. Logatcu, dne 8. aprila 1936. Globoko žalujoča soproga z otroci in ostali sorodniki. Prodajalki mešane stroke, se sprejmeta takoj ali s 15. aprilom v stalno službo v Ljubljani. - Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zanesljiva moč« št. 5093. (b) Vzgojiteljica Iščem gospodično, mlado, inteligentno, ljubiteljico otrok, kot pomoč pri vzgoji 2 in pol letnega fantka in pri negi 9 mesečne punčke v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica, št. 5020«. (b) Službo stalno in dobro, dobi takoj poštena oseba, zmožna kavcije za samostojno prodajo sadja v veži. Naslov v upr. »SI.« pod št. 5242. (b) rTffTPfffffl Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Za velikonočne praznike točim pristno dolenjsko črnino, dolenjsko rdeče, štajersko belo — čez ulico 10 Din. Marija Juvan, gostilna Pavšek, Šmartinska cesta. (lj Klobuke moške, domačega izdelka, Vam nudi po konkurenčnih cenah pri Berniku, Tyrševa 12 (Dunajska cesta). Sprejemajo se vsakovrstna popravila. (1) Register blagajno najnovejšega tipa, z dobrem stanju, in enega konja, 4 leta starega s kompletno vprego - prodam. Naslov v upravi »SI.« pod št. 4993. [1) Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. — v ogromni izbiri — kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Kolesa malo rabljena in nova -vseh znamk, poceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). Vinsko trsje silvanec, rizling, žametov-ka, portugalka, frankinja — ima v zalogi trsnica Erman, Št. Janž, Dol. (1) niEBSH^ Trgovski lokal v Kranju, na nojpromet-nejši točki, se odda takoj v ivajem. Priporoča se za urarja, manufakturo, galanterijo, galanterijsko že-leznino, trgovino s kolesi in šiv. stroji, konfekcijsko, modno, klobučarsko, dež-nikarsko in papirno trgovino, torej vse razen špe-cerije in delikatese, ki je že v hiši. Pojasnila daje lastnik: Franc Majdič, industrijski mlin, Vir p. Dob Domžale. (n) Posestva Opekarno prodam v lepem kraju Ljubljane. Pol v gotovini pol v knjižicah. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5188. (p) Prodam hišo s kmetijo in trgovino ali pa samo hišo. Pol v gotovini pol o knjižicah. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5189. (p) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana. Krekov trg tO. Pocenili smo vsa vina za 2 Din pri litru. Priporočamo se: So-telšek, Gradišče 10. (r) Tužnim srcem javljam, da je v sredo, 8. t. m. umrl, previden s sv. zakramenti, moj ljubljeni mož, gospod Jakob Stok uslužbenec Gospodarske zveze v 47. letu starosti. Pogreb bo v petek, dne 10. aprila 1936, ob 4 pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. aprila 1936. Marija, žena, in ostalo sorodstvo. Za velikonočne praznike: Silvanec Din 15 Naie speclalftete: Rizling < 14 Muikat-Sitvanec Din 16 Cviček.....Din 12 Opolo c Dingač..... «14 Belo dalmatinsko « 10 Naročena vina dobavljamo po želji na dom. Čez ulico Din 1'— ceneje. Oostilna MICI KMETIČ Ljubljana, Aleksandrova cesta it. 5 . Našim cenjenim gostom želim veselo Alelojo! Tinček in Tonček koi detektiva 30. Zarotniki se ločijo. Ne daleč od vasi je detektiv Sam obstal in svečano dejal: »Tako, dečki, zdaj smo na razpotju. Predlagam, da gre vsak svojo pot. Kar postavili smo se noooj. Jutri pa nas čakajo nove, še težje naloge.« »Na nas se lahko zaneseš, dragi Sam,« je samozavestno odgovoril Tinček. »Potrudili se bomo, da boš zadovoljen z nami.« »Za danes vam povem samo toliko,« je spet povzel besedo detektiv Sam, »da bi rad z vašo pomočjo ujel nevarno roparsko družbo, ki se potika tod v okolici. Torej na svidenje! Jutri zvečer se spet vidimo na mojem splavu, kakor smo se dogovorili. Velja?« »Velja!« so vsi trije dečki moško pritrdili v zboru. Zahvala Za prisrčne izraze sožalja ob smrti naše mame itd., gospe Evgenije Hribar izrekamo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, v aprilu 1936. Rodbina Hribar L. Ganghofer: 60 Srad Hubcctus Roman »Fric! Veliki postrvji sak! In lestvo!« je ukazala Kiti. Fric in Robertov sluga sta stekla stran. »Če se nam lov ponesreči, ne bo ostajalo nič drugega, kakor da ptiča nekdo ustreli. — Če sfrfota čez zid in zaide v vas —« »Kaj? Orla ustreliti?« je javkal Moser, »ne za ves svet! Marija in Jožef, kaj bi rekel milostni gospod grof!« »Gospod Forbeck ima prav. Kar ukaže gospod Forbeck, naj se zgodi!« je razsodila Kiti tako odločno, da ni bilo mogoče nič več ugovariati. »Jaz bom očetu sama vse pojasnila. Urno, Moser, tecite po puško!« Moser je majal z glavo in odšel. »■Kiti! Kiti!« Teta Gundi se je pojavila z razprostrtima rokama v drevoredu. »Gospodična Kleesberg je v skrbeh,« jc dejal Forbeck in prijel Kiti za roko, »tudi jaz mislim, da je bolje, če odidete, dokler ni stvar pri kraju.« Z velikimi očmi ga je pogledala Kiti. »Ne. Ostanem pri vas. Ne bojim se.« Vsa v obupu se je vrgla Gundi KleesbeTg nanjo in se jo oklenila za roko. »Proč! Proč! AH si ob pamet? Kaj imaš tu opraviti?« Zagledala je orla, ki je sumljivo nemirno stegoval vrat. Vre-sčaje je skušala s silo potegniti Kiti stran.