ČITATELJI1 Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ke Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS CUm Matter lasi-slonetisluh delavcev^v Atnerfki. »th. 1»4» K Um Port Office u New York. N. Y, onder Act of Ctograt al Mirth Srd. 1819. No. 150 — Štev. 150 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JULY 30, 1942 — ČETRTEK, 30. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; *— VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. 10,000 NEMŠKIH TANKOV V BOJU NEMŠKO VKHOVNO POVELJSTVO JE VRGLO V BOJ ZA KAVKAZ VSE SVOJE SILE, DA SEDAJ ALI NIKOLI VEČ? STRE VOJAŠKO SILO RDEČE ARMADE Cilj sedanje nemške ofenzive je, presekati rusko armado, odrezati Kavkaz od ostale Rusije ter polastiti se cele pokrajine ob dolenjem toku Volge do Kaspiskega morja. V TO VELIKANSKO BITKO SO NEMCI POSLALI 20 O KLOPNIH DIVIZIJ—OKOLI 10,000 TANKOV VSEH VELIKOSTI. Rdeča armada se sicer umika, toda se junaško brani in njen umik je v polnem redu. Associated Press poroča, da postaja odpor rdeče armade vedno močnejši, ko so Nemci z novimi ojačenji pričeli prodirati v trojno smer: poti Kuscevki, Salskii in Tilioeck-Stalmgrad železnice. Isto poročilo pravi, da se ruska armada umika ob železnici, ki pelje v Baku Ln da se med umikom trdovratno brani. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da i-e navzlic tsvojemu močnemu odporu niska armada umika in da so Nemci že prekoračili reki Sal in Manič. Sal se nahaja 20 milj južno od Dona, Mamic pa 40 milj južno cd Dona, sredi pota med Salom in RoMovom. V veliki stiski moskovski listi zopet kličejo po drugi fronti v zapadni Evropi, od koder so Nemci v Rusijo poslali vse vojaštvo, razun 10 divizij. V "Pravdi" pravi K v geni j Varda v svojem članku, da naj zavezniki plačajo 28 let stari dolg za Mamo ter naj dipro drugo fronto. Ruska ofenziva leta 1914 proti YzJwxliii Prusiji je prisilila Nemce, da so poslali svoje I armade iz Francije v Rusijo in so vsleri tega zavezniki' 'zmagali pr* Mami in s tem rešili Pariz. V svoji zahtevi po drugi fronti ruski listi pravico, da mora Hiller pošiljati armaHe Tla russko fronto ne samo iz Francije, temveč tudi iz Egipta. Današllja jutranja poročila naznanjajo, da je nemško prodiranje na Kavkaz pričelo pojemati, ko je maršal Timošenko prvič poslal svoje rezerve v bo}. Rusi pa priznavajo. da so v teku bitke na treh krajih in da so Nemci priAli do Klefcskaje, ki je blizu Dona in okoli 80 milj se-verozapa11 no od Stalingrada. Pri Voronežu pa je po vročem boju na bajonet padel nek močno utrjen kraj Rusom v roke. V novem predelu jugozapadno od Klecka ;e so Rusi porazili Nemce in razbili 19 tankov. Pri Cimlijanskaji so v teku vroči boji in Rusi skušajo iztrebiti Nemce, ki so prekoračili Don. Blizu Bataiska, južno od Rostova. kjer je ruska in-fanterija branila važno cesto, je obležalo 2000 Nemcev in ž njimi vre1! je bilo uničenih 28 tankov. Kot poroča Associated Press, so pričeli Rulsi poši-l;ati na fronto posamezne oddelke svoje velikanske rezerve, čijih težo Nemci že čutijo. Iz Jugoslavije ČETNIKI POTISKAJO ITALJANE IZ BOSNE - Poročila, ki so dospela v London, naznanjajo, da je 16 četniških bataljonov pognalo italjanske zasedne čete sko-ro iz vse Bosne, vsled česar ao bile oblasti prisiljene razglasiti obsedno stanje v Zagrebu in okolici. Četniki se z drugo italjansko; armado bore na petih različnih tisoč kvadratnih liiilj v Bosni, frontah in so sedaj v teku naj- Hercegovini in Orni gori, kot (bolj vroči boji, odkar so obiske je mogoče sklepati iz poročil, armade- zasedle Jugoslavijo.1 ki prihajajo v London. 48-urni tednik za vojno industrijo Iz Wasringtona poročajo, da je bil predložen načrt za -uvedbo 48-urnega tednika v tovarnah za vojno industrijo. Načrt so sestavi li dn predložili predstavniki osmih vladnih agencij in bo, ako postane veljaven, vzpostavil 48urni delovni teden za 12,000,000 delavcev v vojni industriji. V okolici Zagreba je Ibilo aretiranih več sto kmetov in mnogo jih je bilo vstreljenih. Vis led vedno ponavljajočih ise ponoenih četnuških napadov je »zagrebška vlada odredila, da morajo ljudje ostati v svojih domovih od 11 zvečer do 5 zjutraj. Zadnja dva tedna so četniki pod vodstvom 30 let starega Konšta-ntin Nadža, ki se je bo. ril v španski vojni, pobili 3000 Italjanov. letniki pod generalom Mi-'hajlovicem so gospodarji 11 Ko so četniki pod Nadževim vodstvom zavzeli Prijedor, 100 milj od Jadrana, so vjeli 1200 italjanskih častnikov in vojakov. Poleg tega so dobili tudi mno^o orožja, ki so ga takoj razdelili med prebivalce v okolici. Po zadnjih poročilih po>taja jo četniki vrlino dnznejši ter po vseh krajih Jugoslavije napadajo nemške, italjanske in imadžarske garnizije ter odnašajo s seboj velike zaloge orožja. Beneš apelira za drugo fronto Bivši čehoslovaški predsednik Edward Beneš je v Londonu govoril češkim prostovoljcem ter dejal, da bodo morali zavezniki odpreti drugo fronto ako bodo hoteli Hitlerja premagati še v tem letu. Beneš je dejal, da smemo lipa ti na mir v enem letu, če zavezniki napadejo- ^nemške armade na dnugi fronti v najmanj 90, dneh, kajti trije meseci, ki so zdaj pred nami, so za Hitlerja zelo važni iz stali-išča ruske fronte. Oni hočejo doseči odločilne uspehe na ruski fronti do oktobra ali preden se spet prične huda ruska zima. Ako ga zavezniki močno1 udarijo v hitbet, mu bodo taki uspehi preprečeni, ker bo motal umakniti isvoje divizije iz ruske fronite za obrambo na izapadu. Istočasno kot Beneš, so angleški delavci iz vseh industri-jalnih krajev Anglije sestavljali in pošiljali peticije v London. Te .peticije zahtevajo drugo fronto takoj. linijski voditelji m delavci iz municijskih tovarn so izrazili mnenje, da Hitler ne bo 5e premagan ako se bo tako odlašalo z odprtjem druge fronte. Miunicijffci delav ci so poslali deputacijo desetih mož k Churchillu, da miu pred-lože peticijo v tem smislu. Angleški delavski voditelji so zadnje dni v svojih govorih žigosali zavlačevanje druge fronte iz (političnih ali kakršnihkoli ozirov rekoč, da zdaj ni čas za politične .pomisleke, ampak je zlati čas za udar Hitlerju v hrbet. Ako bo ta prilika zamujena, tedaj bo morala ljudstva utrpela hrad udarec. Vse čustvovanje ljudstva je z junaškim ruskim narodom, ki se tako vztrajno postavlja so-vragu v ibran, a zavezniki se niti ne požurijo, da bi storili kaj več kot opazovali potek bitk in računali koliko časa bo vzelo Nemcem, da zavzamejo ves Kavkaz. ZNANSTVENIKI PRIPOROČAJO BOLJ ENAKO MERNO RAZPODELBO SVETOVNIH SUROVIN V Londonu se je prošli teden vršila konferenca zveze angleških znanstvenikov in na programu razprav je bila tudi bodoča oziroma povojno distribucija svetovnega bogastva raznih rud in surovin. Znanstveniki so pohvalili ruski sistem državne kontrole nad surovinami in rudninami. Dr. David Williams se je izrazil, da je Rusija danes edini narod, ki je res neodvisen v sko-ro vseh gospodarskih ozirih in noiben drug narod na svetu nima pred seboj lepših in boljših izgledov za (bodočnost v indu-strijalnem in agrikulturnem smislu. T>o gotove mere, je dejal znanstvenik, je ta zavidljivi položaj Rusije pripisovati metodam narodne ekonomije, potom katere je trgovina podvržena narodnim gospodarskim potrebam namesto zgolj profi-tu. • Razvitje mineralnih virov je v zadnjih 15. letih v Rusiji tako napredovalo, da enake primere ni najti v tako kratki dobi nikjer drugje. In kdor gleda na Rusijo torez predsodkov, mora priznati, da bo igrala veliko vlogo v svetovnem preuredu po tej vojni že zaradi svojih neizmernih mineralnih, ter drugih bogastev. Rusi v resnici niso še niti prav začeli Črpati iz svojega ogromnega bogastva naravnih surovin, ki bodo svetu po vojni naravnost krvavo potrebne, Znanstveniki so obsodili brit. pki način izkoriščanja v kolonijah, trdeč, da se gleda predvsem na to, da se za malenkostne plače domačinom izvleče iz dežel veliko profita. Ko čita-jo kolonijalni ljudje o velikanskih dobičkih, ki jih evropski kapitalisti prešajo iz njih dežel, so kaj hitro dostopni propa gandi za osamosvojenje in po-narodenje naravnih bogastev. Politične smernice sedanjosti so take, da se bodo kolonijalna ljudstva prej ali slej hotela narodno osamosvojiti in prevzeti Predloženi načrt predviduje konec dolgega čezurnega dela za okrog 1,500,000 delavcev, katerih zdravje in sposobnost pri delu čezurno delo znatno kvari. Načrt ne vključuje odprave plače in pol za čezurno delo, je pa namen tega načrta, odpraviti nezaželjene metode, ki se ji'h v nekaterih tovarnah za vojno industrijo poslužujejo s tem, da ponujajo visoko čezurno plačo, kar je vaba za delavce, da cesto po nepotrebnem menjajo svoja dela in s tem povzročajo v marsikateri tovarni zastoj in zavlačevanje produkcije. I Skupna izjava predlagateljev načrta priporoča kontraktor-jem in drugim agencijam za vojno produkcijo, da pregledajo položaj delovnih ur in delovnih razmer v svojih tovarnah, ter obenem podaja v tem smislu štiri priporočila, ki so: 1. Za vojne produkcije se priporoča osem-urni delavnik in 48-urni tednik, ki je približno najboljši delovni red v tovarnah, ker vzdržuje delovno sposobnost pri obratovanju in produciranju 2. Za vsakega posameznega delavca, naj se določi en dan oddiha tedensko. 3. Za južmo naj se določi 30-minutni odmor. 4. Delavcem naj se dovole ZOPET VELIK ZRAČNI NAPAD NA HAMBURG Ob času, ko je angleški zračni maršal sir Arthur Harris po radio opozoil Nemce, da bodo zavezniki z aeroplani opu-stošili Nemčijo od enega konca do drugega, je G00 aeroplanov sipalo bombe na Hamlburg že drugič v treh nočeh. V nedeljo se od 600 aeroplanov ni vrnilo 29, v torek pa 32. Vnedeljo je bil poškodovan vodovod in električne naprave. Porušenih je bilo mnogo hiš in brez strehe je na tisoče ljudi. V nedeljo je bilo na Hamburg vrženih 1200 ton bomjb in približno toliko v sobto na Duis-burg, cesar Nemci pri napadih na arogleška mesta niso nikdar i dosegli. Roosevelt proglasil balkanske nedržavljane sovražnim tujcem Ko je bila formalno napovedana vojna Bolgariji, Madžarski in Romuniji, je to pomenilo, da bodo pripadniki teh držav v Ameriki smatram za sovražne tujce. Toda predsednik je čakal šest tednov preden je izdal tozadevno odlodbo, ki je zdaj stopila v veljavo. Zvezni generalni pra-vdnik Biddle je dejal, da se nahaja v Ameriki 150,000 pripadnikov teh dr$av in sicer 116,000 Madžarov, 32,000 Romnncev in 4,500 Bolgarov. Biddle je Obenem dejal, da bodo oq teh novih sovražnih, tujcev podvrženi industrijskem internacij; sam0 oni ki ,bi bili osumljeni kot. nevarni. Dalje je generalni pravdnik rekel, da ti balkanski pripadniki sovražnih dežel ne bodo podvrženi restrik cijam, kakršne veljajo za nemške nedržavljane. Lahko se bodo svobodno kretali in jim ne primerno dolge počitnice, ker bo treba iskati posebnih dovo-te veliko pripomorejo k večji Ijenj za potovanje iz enega kra-sposobnosti delavcev na delu ja v drugega, in so zato neobhodno potrebne Predsednik sam je apeliral z vidika boljše produkcije. na balkanske sovražne tujce, •Predloženi načrt je bil pod-; naj se vedejo ča,su primerno in pisan po vseh važnejših načel-( naj se ravnajo po odredfbah, nikih in članih vojne, civilne in ki so ali bodo še izdane. Tem delavske uprave v Washing- zadnjim sovražnim inozemcem tonu. ne bo treba oddati kratkovalov- nih radijskih aparatov, kamer, orožja, itd., kakor tudi ne bodo kontrolo nad svojimi narodni- oblasti od njih zahtevale da se mi bogastvi, zato se bodo mo-j Ukazujejo z legitimacijami, rali evropski kapitalisti prila goditi novim razmeram in za- ( Potopljene osiške ladje htevam ljudstev, ter v tem'1" Angleška admiraliteta ceni, pravcu pristati na pravičnejšo' da je bilo od pričefeka vojne po-in pametnejšo -razpodelitev^ topljenih, zajetih. poškodova-j se v Nemčiji, svetovnega bogastva surovin. VELIKEMU RAJHU PRETI ZIMA POMANJKANJA Londonsko poročilo zadnjih dni opisuje zgled letošnje letine po Evropi in pravi, da sodeč po velikem pomanjkanju sadja, krompirja in zelenjave že sedaj v poletnih mesecih, ko je teh živil narvadno dovolj, grozi vsej zasedeni Evropi in Nemčiji sami najhujša zima v tej vojni. Nemčija, ki je po radiju že sama priznala, da je bilo 8 milijonov akrov letošnjega žita uničenega po prav arktični zimi prošlega leta, pričakuje eno na j^lafcših letin, ki jih je Nemčija imela v mnogo letih, zakaj naciji zatrjujejo ljudstvu, da take zime kot je bila lanska že ni bilo 150 let. Poleg vsega pa tudi pravijo, da jim primanjkuje poljskih delovnih moči, katerih bi sedaj potrebovali še najmanj 600,000. Končno se pa tudi pritožujejo nad vremenom in mrčesom, ki menda dela ogromno škodo na pridelkih tega leta. Poanjkanje krompirja in zelenjave je najhujše izza časa velikega primanjkljaja živil v letni 1918, ko je bila Nemčija takorekoč izstradana iz vojne. Toda svojemu prebivalstvu Nemci že nekako pomagajo, da ni ravno lačno, ali strahota je po podjarmljenih deželah, kjer razsaja lakota že sedaj, vkljub temu pa se Nemci pripravljajo na zasego vseh živil, ki jih bodo mogli doseči za svojo armado in za hranjenje arijske ra- HRP! AMERIŠKE BOJNE LADJE nili ali interniranih osiških la-. . ,„ , dij s skupno tonažo 7,184,760 , Hitler je pričakoval mnogo ton, ne vštevši, kar so jih za- ^^ od zasedene Ukrajine, segle Združene države in RuJ ali izkazalo se je, da se je do-• • i cela uraciunal, vsaj za to leto. * Poleg tega so jih ruske ladje' s° bili temeljiti pri ®vo-potopile 750,000 ton, v Južni jem načrtu uničenja vsega, kar Ameriki pa je interniranih 44 mora ***** sovražniku v " nemških in italjanskih parni-1 roke. Nacijeki minister za prehra- kov z 256,079 tonami. no je letos izdal odredbo po kateri mora vsak kmet in pridelo-vatelj žita izročiti ves pridelek vladi — ako se najde, da je kdo Nemci so obdržavali vojaške manevre Iz Bema došlo poročilo pra-' ohranil tudi najmanjšo kolici-vi, da so se vršili v zvezi z ne- no žlta za domače potre- varnostjo otvoritve druge fron. be, bo najhujše kaznovan in site veliki vojaški manevri v se- <*r z globo 100,000 mark, ali Dve torpedovki spremljate veliko matično ladje za aeroplane na daljno pot na odprto morje. Te vrste ladij so najvažnejše za vzdrževan i e pomorskih prog, po katerih vozijo vojaštvo in vojni materjal čez Atlantik. verni Franciji. Berlin je po radiju naznanil, da so pri velikih vojaških vajah sodelovale zračne, vodne in kopne sile armade. Angleški letalci po tekom prevažanja čet k manevrom napadali vlake in transporte in Nemci so priznali, da je bilo nekaj posledic. Angleška letalska. sila ni hotela priznati, pa s smrtjo. nevrov. Nemci so ob tej priliki dejali, da se jim ne manjka svežih čet, ki *o pri vajah pokazale svojo temeljito sposobnost. Edinioe Elitne garde so bile poklicane z ruske fronte, da so se vdeležile manevrov, pa do- bile nekojifco (potrebnega poda je vedela za načrt teh ma-' čitka obenem. •61A8 MAKOOi'w Nor T« !_BL!_|_ THURSDAY, JTJLY 30, 1942 *GLAS NARODA1 (▼oicm or nn rioni) Owwa —a PnbUtted by Arab PmMtaklm« Ciii|ii y. (A Corporatloa). Fraak Sik*r, Prudent; J„ Hnp«ha, Sec. — plan of IraaliMM of tto fw^*rat}pa ud addrtM of aboT« officer«: 21« WM8T 18th 8TBJWT. YORK. H. 1. 49^ Year till Iindt" la I—mil ovary day except Saturday*, Bondaya nd HoUdaya ■MrtptlM Taaiiy If.—. Sa Mlo teto *«1J» llat aa Amailko la Kanado $C—; aa pol lata U^-rj aa latrt lou fl-ML ** Za Mow York aa caU) Mo aa pol lata 0M ro aa aalo loto ; aa pol lata tSAO. -«laa Karoda" tafcaja raald dan lava aobot, nedelj la praanlkov. NARODA." B14 WK8T lKk 8TEKKT, NEW YOKE, X. »t CHetoea IMS KAVKAZ IN NJEGOVO BOGASTVO n \ .——t—o . » V f? 4 Cilj neruskega NAŠE STALIŠČE TL Slovenci nimamo nobenega spora s sifoskim narodom in prav tako nobenega spora s hrvatskim narodom. Tudi oni—ne eni ne drugi—ga nimajo z nami kot naroki z naro-doan. Da je prifelo do današnje-ga stanja, ni krivda v narodih, krivda je v tem. da se je Jugoslavija pustila izigravati zunanjimi pritiskom smrtnih sovražnikov Jugoslavije. In krivda je na nekdanjih "čuvarjih Jugoslavije", ki šo dovolili, da je Jugoslavija postala slabotna žoga v tujih rokah. Niso razumeli poziva umirajočega kralja in so Suvali sami sebe, Jugoslavijo pa pustili," da je postala žrtev lastnih notranjih slabosti. ZJdaj se čujejo trditve, da je tega in tega kriv ta in ta jugoslovanski-narod, namesto da bi bili odkritosrčni in povedali: Vse skupaj je zakrivila vladajoča klika! Vladajoča klika po vsem videzu hooe nadaljevati svoje zavoženo politiko in še naprej zvračali krivdo na narod ter ga tako še bolj razdvajati. Imela bi pa biti najvišja naloga sedanjih oblastnikov, da na vse mogoče načine od-^tranjajo kamne spotike in dokažejo možnost bratskega sožitja v obnovljeni Jugoslaviji. Ko doživimo zmago Združenih narodov po končani svetovni borbi, nafdaljnji obstoj Jugoslavije in njeno nemoteno življenje ne bo toliko odvisno od mirovne 'konference, kot bo odvisno od notranje sloge in medsebojnega sporazuma Jugoslovanov samih. Nobenega dvoma ni, da Amerika in Aiiglija in Rusija niso zainteresirane na nikaH* drugačnirešitvi jugoslovanskega vprašanja ko na upostavitvi močne Jugoslavije. To v prvi vrsti, dalje pa na tem, kako se bo nova Jugoslavija povezala s svojimi sosedi in zavezniki za ohranitev trajnega miru in gospodarskega življenja Te reči zanimajo zunanji svet in mi smo prepričani, da bo na to zavezniški svet naravnost pritiskal na jugoslov. predstavnike, ako moi+ia dosedaj še mi. Saj je zavezniški svet vendar toliko poučen o dejanskem stanju, da mora videti trajno rešitev ie v" taki ureditvi tistega koščka sveta. Notranja ureditev obnovljene Jugoslavije ni v enaki meri zadeva zavezniškega sveta kot je njen zunanji obstoj. Zavezniki se brez dvoma v to ne tootio vtikali, da —če bo potreba. ; . Potrdba pa bo, ako se bo izkazalo, da predstavljajo v naših dnein Jugoslavijo ljudje, ki ne razumejo znamenj časa. Krmarji zavezniškega sveta se kaj dobro zavedajo, da zutnanji obstoj kake države ne more biti zagotovljen brez pravilne notranje ureditve. Ako hočejo imeti močno Jugoslavijo—in to prav gotovo hočejo— je treba misliti tudi na notranjo ureditev. Vedo, da je za to tu jugoslovanska vlada-in je njena naloga, misliti na to. Ako ta m zanič, bo dobila "od zgoraj" navodilo, kako naj ureja notranje stanje, zakaj zavezniški srvet sam proučuje položaj in ve, kaj zahtevajo potrebe ljudstev, sbrerz ozira na*to, kaj mislijo in kako čutijo razni ministri. / Vsa zgodovina Jugoslavije kaže z vsemi prsti na to, da je treba misliti na federacijo ali celo konfederacijo. Jugoslavije "kot! je bila", ne more nihče želeti in je tudi nihče ne mara, ker je—nemogoča Bila je komaj mogoča, dokler je bila—kako naj bo mogoča od zdaj naprej ? Zlasti odkar je prišlo do zmanega "sporazuma" medi Srbi in Hrvati, in še bolj, odkar je bila proglašena "Nezavisna Hrvatska Država"—čeprav samo med "ušesci"— je na to nemogoče misliti. To lahko vidi vsak otrok. Saj vendar razvoj ne hodi rakovo pot, ampak jo maha naprej. Utegnil bi nas kak zagrizenec vprašati: Če pa ne bo tako, kam (boste pa potem šli Hrvatje in Slovenci? če je to vaš brezpogojni pogoj, in če mi Srbi ali mi Hrvatje tega ne sprejmemo—kam se bosite dejali? Odgovor je lahak. Nikamor ne ibomo "šli" in nikamor se ne bomo "dejali", zakaj drugi nas bddo naredili iti in drugi nas foodo "dejali"—v grob! Pa ne samo nas Slovence in za nami Hrvate in za njimi Srbe—vsi Jugoslovani bomo šli—rakom žvižgat. Ne, ne, (bratje in sestre, ničesar nimamo voliti in ničesar novega si ne moremo zamišljati—Jugoslavija ali smrt! Jugoslavija pa taka, da nas bo rešila in obvarovala smrti! Imeli smo jo že, kla, imeli smo jo. Žal, bila j-e kljub svoji precejšnji lepoti tako slaba, da nas je komaj obvarovala smrti Samo za nitko tsmoae rešili—če smo se... Prejšnja Jugoslavija je pa bila vendar diofbra, dobra vsaj za šolo— če smo se kaj naučili v njej. čez dvajset let smo hodili v to šolo, čas je, da smo vsaj maturo napravili, oe že do doktorata ni prišlo .. . * (Dalje.)' iP i* € prizadevanja na južni fronti je Kavkaz. Na severnem podnožju tega vele-gorovja se nahajajo' najstarejša petrolejska najdišča in bogata petrolejska industrija, ki daje Rusom v roke pr^poanetn-ben pogon za njihove motorizirane vojne sil«. Nemcem pa pr»v petroleja primanjkuje veak dan bolj, zato je »jlhova sedanja ofenziva naperjena ravno y to smer Eadi bi Ku-som vseli pogonsko silo in radi bi jo imeli za sebe. Zaenkrat, kakor nam priča rezultat zadnjih bojev, je bil ta nemški pohod ustavljen. Toda ni dvoma da bo sledil kmaliu drug po- situs. . Kavkaz je veličastna gorska skupina na meji med Evropo in Azijo, "Najvišja gora je Elbrus, kjerr je po starodavni tradiciji obstala Noetova barka 5639 m visoka. Čez 800 km dolga gorska veriga je nepre-stopna za kake vojne namene. Saj eo najnižji prelazi v višini 3000 an. Najbolj prehodni prelaz je Križ sv. Andreja, a tuldi ta je za verjne namene ne-poraben, tako da ostane edina možnost ob obali Črnega morja ali pa ob Kaspškem jezeru. Prva pot je tudi nevporabna, ker nima dostopa v notranjost Armenije. Edina pot je torej ob KaspiSkem jezeru skotzi naj-bocrate.-fea petrolejska ležišča v petroleja, sploh nifeo poznali, so si tamlkaj domačini svetili in kurili s čudno seqoJo, ki je pri-'hajala is-taT. Skrivnostna petrolejska najdišča so se vnela in je narod tamkaj častil "boga omja'Vdokfeir ni novejjši Čas razkril velikanske skrite zaklade. VV j Batum ob ^fri'em morju in1 Baku ob Kaspjškem jezeru sta postali v kratkem ča^u po-meonlbni aiesti. Leta 1880 je mesto Baku imelo komaj 15 ti-' soo prebivalcev, a 40 let kasne-! je pa je naraslo že na 200 fi-< soč prebivalcev. Takoj po voj-( ni je petrolejdka industrija znatno padla v tistih krajih,1 pa v nalisednjrh letih je spet porasla do neznatne viSine. Pe-' trolejski vod, po katerem teče surova nafta ia Baku do Batu-1 ma ob Črnem morju, je dolg 822 km- V Batomu so pa velikanske rafinerije, na katere merijo v poslednjem času nemški letalci rn po katerih se cede Nemcem sline že eno leto. - (Kdlika je produkcija teh dežel, ni znano. Gotovo je to, da je bogastvo tistih dežel neprecenljivo. Petrolejki vodi gredo na vse kraje in najdaljši vodi naravnost celo v Rostov. Znano je pa tudi da ruska armada ni odvisna samo od petroleja, ki ga dobi iz podnožja Kavkaza . iz Batuma, Baku, Majbopa in Groznega, ker se DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica Id daje poljudna navodila, kaj" postail ameriški državljan. Poleg vpraiaoj, ki Jih. navadno sodniki stavijo pri I2pl6a ca državljanstvo, vsebuj« knjižica ie v U. delu nekaj važnlb letnic 1« »godovi ne Zedlnjenlb d rta v, v III. dela pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedi-ajenib držav, Lincoln or govor v Gettysburg^ Predsedniki Zedinje- nlb drla v Id Poedlne država. Cena knjižici je samo 50 centov. in se dobi pri: 8L0VENIC PUBLISHING CO. 21« West 1Mb St., New York an u 11 minuF Piše Anna P. Kraana Baku. Fo tej noti je vdrl iz ju-1 je v poslednjem desetletju raz-ga na Rusko Čmgiskan 1. 1223.lv*la enako izdatna petrolejska Po isti poti je prodiral na jug Peter Veliki. Po tej/poti je tudi 1. 1703 prišel na Rusko prvi slon. ki je bil velikanska senzacija za cel narod. Na severni strani Kavkaza so najstarejša in tudi naibolj izdatna petro- 'be to leto, potem je njihov po- > lejska ležišča. Že v davnini ko ■indulstirija tudi v južnem delu Urala. IZato je raaiumljivo, zakaj so iCecoci postavili v svoj načrt Osvojiti velike zaklade Kavka-zije. Če oni teh vrelcev ne do- raz zapecatpn. KRALJ POSTER JE OBISKAL POLICIJSKO UPRAVU V NEW Y0RKU. I (JIC.) — Kralj Peter je 27. julija ob'skal poslopje ipoJocij RODOLJUBI SE BORE VmnBt DEŽELAH. (JIC.) — Po poročilih iz raznih strani, »e četnisko bojevanje »proti dsišiču vodi v petih evrqpsk h deželah: Jugioelaviji, ske uprave v New Yorkc. Kot Grčiji, Bumtiniji, Albaniji in gost policijskega komisarja Poljski. . Valentina, je kralj dve uri pre- Po poročilih, ki so prispela v gledoval rasne oddelke in z in- London, je najmanj en milijon te reso m spremljal ^jutranji re- italijanskih in nemških čet pri-port policije. j kovanih v pregaženih in ie V spremstvu načelnika no-rednP. nepokorjenih zemljah , tranjega ministra MiUoeviča in zaradl napovedane prometne ! ad jutanta, je mladi vladar pri- zve®e' zaloge ^eiK,,na BORBE V BOSANSKI KRAJINI. (JIC.) — Pred nekaj tedni je vrhovno poveljstvo jugoslovanske četniske vojske ukazalo svojim edinicam* naj preidejo v ofenzivo. Soglasno s tem poveljem je 16 bataljonov ki operirajo v Bosanski krajini, prešlo v ofenzivo na pla'nini Ko zari in po kratkem, oirsedanju so potolkli močno garnizijo v Prijedoru in okupirali to mesto. . (Poročilo generalnega štaba (pravi tudi, da so v teku boji v okolici mesta Vlasenioa in Tirsla. Proti sovražniku se botre tudi tamosnjL rudarji. . . (Nadalje so četniki ofcupirali mesto Srebrnica, na železniški progi pri Zenici pa so uničili ve« sovražni vojni transport. Teh 16 bataljonov se nahaja twd poveljstvom Konstantina •Nadje, veterana iz španske Vojne. ) apel ob 9. zjutraj na 240 Cen ter St Kralja so pozdravili ".Dolgost življenja »afiega Je kratka. Kaj znancev te zasula je lopata! ^ Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pral'ka." (France Prešeren!) Votoče spoštovano družino Corel v Brooklvnu je zadela težka usoda izgube najmlajšega sina Lotrisa, ki je po nesreči utonil', ko je šel nekoliko po. #tnikovat k svoji materi na deželo. Mladi Louis je bil, kot mi je rekla njegova mati sama, izredno dober in blag fant, ki je bil nadarjen* kot godbenik in se je zelo zanimal tudi za tehnične in mehanične stvari. Kot tak je bil up svojih starišev in ponos slovenske naselbine tukaj. Vsi smo z njegovo družino vred globoko prizadeti z izgiibo nadebudnega mladeniča, zakaj med nami ne bo več veselega godbenika, ki je znal tako ler>o zaigrati slovenske melodije, katere je imel najraje. "Ko je prišel z dela domov," je rekla njegova sestra Helen, "je cesto sredi noči na-tiho igral slovenske pesmi pre. den je šel k počitku.'' Kaj lerpšega bi ne mogel mlad človek zapustiti za seboj kot blag spomin na mlado življenje, katerega je spremljala na njegovi kratki življenski poti ljubezen do naše lepe pesmi, in godbe. Njegovi materi, ki jo je smrt najmlajšega sina tako zelo po-trla, želimo, da bi ji čas zacelil težko rano in bi spet pfišla in z nami vred pomagala pri naših slovenskih stvareh, kot je to delala v preteklosti. Mnogo mladih slovenskih sinov bo po-košenih v tej vojni v domovini in na frontah, pa moramo strniti svoje moči, da nadomestimo izgrafbljene naše moči pri delu za ohrano paroda. — Tudi mladega Louisa bomo morali nadomestiti v delu, ki bi ga bil že vršil med nami on. Njegova zavedna slovenska mati bo, loo Vsi mestni delavci morajo dati odtise prstov Newyorski župan je odredil^ da morajo vsi mestni delavci in njihove družine dati odtise ho vsasj delno prebolela težko prstov. Nekateri mestni uslužbenci so kritizirali naredbo zato, ker je vključevala tudi družine uposljencev pri mestnih delih in službah. Posebno jqguJbo, storila svoj delež v tem IHJigledu. V&i, ki poznamo Mrs. Helen Corel, vemo, da bo pri-š!a spet kmalu med na«, «aj njena bolečina prizadeva tudi nas, ki imamo na^šo mladino radi in stavimo varijo nase ape za naš nadaljni narodni ofoetoj tukaj in v domovini. "Sto za enega . . V* nedeljo popoldne sem dala ruski film, ki ie vseboval serijo skic all elik, ki so prikazovale razne strani vojne. Kna, ki me je zanimala najbolj od vseh je bila imenovana — "Sto za enega ..." Poaorišče te slike je bilo v Ju^ goslaviji. Okupirani Jugoslaviji. Oor in dol po vaseh so kakor hudi rabi j i koracili na^ijski vojaki. Pa so naleteli na mlad par. Dekle je bila lepa, mlada Ura še ni bila osem, torej še nista kršila postave, ki prepoveduje ljodem hoditi po ulicah po osmi uri zvečer. Vzlic temu Rta se skušala skriti pred težkimi okovanimi koraki, ki so prihajali. Ni jima uspelo. — Fant je hotel, preden bi odšel, Dodariti dekletu kos kruha — dragocenost, ki je privabila dekletu solze v oči . . . Medtem sta prišla vojaka-stražarja. Zaihcftelo se jima je dekleta. Osvetila sta jo vso z priročno lučgo in se surovo smejala, ko ji je padel iz nedrij kruh. Ona dva šta bila sita —s samo zabave se jima je hotelo. — Nista je dobila, — enega je ubil fant, drugega dekle, ko je hotel za-klati fanta, ki ga je vrgel 'na tla. — Potem pa tista povest teh dni: sto za enega . . - mrko so šli drug za drugim, kakor ovce v klavnico . . . kopali so si grobove . .. Naciji so jih za-ničljivo gledali . . . a naenkrat so padle lopate po glavah na-cijev in tistih "sto za enega" je zbežalo v gore k borcem za-osvobojenje ... Da. enkrat pade po glavah nacijev in takrat bo konec nemške brutalnosti in njih gospodstva. 'kako so naciji zavzeli Poljsko v 37,440 mmutah.; Francijo v skih slutžbah. Ostali so se z i- rn na cfsiščna industrijska središča. V Jugoslaviji, Poljski in Alba-' dejo strinjali bolj ali manj. policijski ofid^ji, nj£T7a "ife'™ora ^If* Povečati svoje Mnogi so vpraševali kdo daje komisar Valentine. Odobrivši izasedbene Slle' ** hoce- da * ZUJ>atm Pravico uveljaviti po-programu, ki je bil za njega P°PQinoma ne sta™° odtwk ' * ' WW \ i ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^)! A ' £ - -tU (» t--Mer t -V Becepti to napihni v angleškem j«xikn; ponekod pa so tudi y jesikn naroda, ki inn Je kaka jed posebno vnavadi j f 'i1 izpopolniti. "" • - '' " ■] 11 INt M V f l (1 \ 'i' iM SI T % ' ' KNJIGARNI SLOVEČ PUBLISHING CO. 216 Wiwt 18th Street % New York, N. Y. THURSDAY, JULY 30, 1942 VBTANQVUKN im i i. . i J. J. U P DiyU ta m NJIH ZADEVE IN NA&A DOLŽNOST svoje vrste drugi vtiki^'V'razrttiere sosed- Amerikanci so ljudje in zato so Aanerikanci. Tudi mi amo se nalezli tega duha in se ga držimo z najyeč-jrm povdarkam. V tem oziru sprotni strani pa tudi ni metanja polfm pod m>ge. Za nas ne bo dosti pomenilo, t bi bila vsa stvar brez pomena za na«. Poročeno je bilo, da je tukaj, a dalo povdarfca se pa ni, in tako so naši ljudje 's€<žc,k> višji življenjski stan- moramo želeti sreče, ker Peter dard in več zemeljskih dobpn kdo drugi, rabili jo bodo in ter večjo mero izoabTazbe. (mnogo. Kjerkoli že leže naša 'Prodno je bil Pe**vr uradno čustva, po mojem mnenju ne bo eprejet, sem napisal sledeči ola-'nič hudega, če se mu reče: Dto-nek pod gorenj im naslovom, ki bor dan Peten*! Kako pa kaj se gaj>a nisem odposlal |imaš?" "Ali ste že kdaj opazovali In ko bi se tako incognito otroke, kako jim stopi življe- pojavi} kjje v kakšni majni nje v oči, kadar poslušajo na "ali topilnici in tam poskusil radio povesta pritoeev in prin- dobiti vtis, na kakšen način je ces T Cudmo, otr^tei rojeni v ce- prišlo ljudstvo ali tako imeno-publiki .katera še ni imela no- vani "Aanerikanci", ki so se benega kralja in je bil glaveji^rruli domov, clp denarja, b'} ne vzrok odcepitve to, ker je bilo povzročilo nobene 3kode "" J preveč kralja in več kot dovolj T'*~TI" — ^ kraljevskih postav, ki so rinile Kot ljudstvo v boj proti kralju in rVjegovim biričem. Ko je prišel princ of Wale« pred leti prvič v Ameriko, so kar padali eden čez drugega v namerni, da bodo prvi, ki mu bodo u»tregl:;. Pozneje so prišli princi bolj k flora, bližje ljudem in Amerika 3e jrh je privadila, oni pa Amerike, tako da ni bflo ve>Č nobenega hrupa, ko so se kretala veličanstva. . Hi' paradi 13. junija nisem nobenega slišal ali videt, da bi bil kaj bolj pozoren na grškega kralja, kot na primer na kakršno drugo osebo na odru, kjer so fe zbirale znamenite osebnosti za pregled parade. Z obeh strani se. m! je zdelo, da prihaja priznanje, da konč Kralju bi ne škodilo take reči že zato ne, ker bi dobil pravo sliko o naših ljudeh in ljudeh sploh. Videl bi, da ni vse o-pravljeno s toni, da se plača prevoz čez Atlantik. Sjjoznal bi, da so ljudje, ki so 'odšli preko Atlantika, niorali računati z ctočonostrjo v pomembnosti dela, drugače ne bo Obstoja. In spoznal bi tndi eno glavnih posebnosti Amerike, kako lahko delajo skuuaj ljudje v.seh narodnosti in ver, ne da b:. bil drug drugemu na poti. In v slučaju pa, da bi on sam ali pa narod tako odločil, da bi on sam Jugoslovan, mu pa tndi ne bo nič škodilo, če ve take podrobnosti. Končno ne bo mnogo razlike, kido vlada, pač pa se bo po-vdarjalo veliko boli kako vla- Najnovejša izdaja splo fino znane slovenske koračnice mm m mmT BCUADf WJAKI Priredil za PZANO HARMONIKO JsrtyW, K«privM Gepa 40 ceatov • • * • Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. C raztrgati naš mali rojstni kraj še na manjše koščke in spraviti Slovenstvo jn Slovence 3 sveta. JQjob temu, da se zv/ja y o-kovfe, kljulb temu, da se koplje v krvi »vojiii lastnih sinov, katere mori brezvestni slepeio, kljiib pogoriščem, iz (katerih se kadi dim krivice, pa se ji upira pogled na Triglav, iapod katerega izvirata dve srčni šiH in neteita svojim želje ma tere, ki potrjuje vse vere, ka tere morejo dati otroci. Soča nosi poročilo onim, ki so ostali tužni po presenečenju, ki jim je bilo dano namesto rešitve rft> zaključku prve svetovne vojne, katerih duša pa je oeta !a tako pristno slovenska in jugoslovanska, da ISe danes kri je s svojim žarom in odbija na vse načine to, kar ni »loven skesga jn kar bi hodilo Slovencem- Sovnwnik to ve, toda slepota in sebičnost ga silita, da poskuša zameriti nekaj, kar mora živeti. Narod s tako voljo do življenja je opravičen 'do življenja narod, ki "hoče žs človeško dražbo, ki «bi se 'razvila na prosti volji, v namenu, da sodeluje in išče pravice ljubezni in resnice med seboj ža splofc^en dobrobit človeštva, (ftavni obrL-i tega dogovora so, dvjgnki tisti del človeštva, ki'v.eti na pravičen način na svo-še nikdar ni imel priložnosti in # lastni zemlji, ne da bi ogro-dati tej ogromni masi dosto-,*8'1 ^-i««* sofeeda in hoče do-janstvo človeka, in priliko, da prmeeti svoj delež za splošni se razvtje v sraier^L, ki so po-človeštva, mora dobi-trelbne za dostojno živ^nje.!1* svojo zemljo nazaj in sinovi IJlrugi cilj gre med ljudi, ki si takega naroda morajo biti iz-komaj utirajo pot ob bornem('pušeeni iz robstva. Ko bo to obstanku. Tem priznava več] stoitiend, pade zagrinjalo na postal navaden kot .samo golo življenje in jim twetefclost in bridkost, sovra-dajje pravico, do boljših reči *tvo ter nezaupanje naprajn; VZAJEMMA 9WMk ZVEZA "BLED" VAM NITJI NAJBOLJŠO GARANCIJO ZA ZAVAROVANJE PROTI NEZGODAM tat* ■ Iv JE EDINA SLOVENSKA KORPOBACIJA TE VRSTE. KI JE PRIZNANA OD DRŽAVE V KANADI Dolžnost vsakem Slovenra in Slovenke, kateri botejo dobro Mbi in STojim, Je. da nemadoms pristopijo v Zven. ZVEZA PLAČUJE BOLXI&KO PODPORO V RAZREDU A — 11.25 DNEVNE PODPORE; V RAZREDU B PA tU TEDENSKO IMA GOTOVINE DO S8M4.M, TER JE IZPLAČALA IZ SVOJEGA OBSTOJA PREKO 91MM.M ZA RAZNE PODPORE IBi ' OPERACIJE Za rite podrobnejše informacije se obrnite na glavnega tajnika Zvw»: FRANK. GREBEN C. 81 McKELV JE ' AVENIJE . . . KIRKLAND LAKE. O NT.. CANADA Stali in po svoje mislili, do ta, no *mo vsi'lju^je.7 In da pri,da: ker »t^n^k, dogovor ima %»t. ko ie nrjSlo do oficijeJ-U^eh ceremonijah ,ki obdaja jo ^o1k>ve ^^ice in načela ka-nesra sprejema pri predsedniku' kraljevsko robo in pri vei be-| ,?lora P^edno Boo^pvelfcn. S«Je potem se jelračiji, ki obdaja veliko večtnol^ ^ovdl-ien vsfop. Brp® tega *torflo nekaj v hitrosti m po'zemeljskih prebivalcev, na vse.^1 'bl1 v?ak dogovor le prazna in tudi jih podpira v napo?ni, p. i katerem r podlaga, na kateri naj Ifi se sezidalo, prav čno t^branih l^tideh. kar ?e lahko zadnje moramo vsi umreti in raznm<* iz astrani varnoetj.- narediti prostor onim, ki prj- Vendar pa se mora prdrledati.deio za nami. . . .. .. stvari v oči, predno se položij IŽe nekaj časa je gost Zdm- P^vicna ali ne. kakšne vrste obdolžltev na to ženib držav tudi mladenič o-ali ono stran« Naši ljndje tu- 5foun^i mnogo izmed njth ne'tndi jog-oelovan^ki kralj. Ob-j kako? Tu je torej razlika. Med želi, da bi bila monarhija, pa naša se precej dobro in. kot se tenrt ko obišče t£3K z novim re-bi ne preprečili ali hoteli Že-"vidi. je tudi precej dobro spreleti slabo Jugoslaviji, zaradi jet, k^iuib temu, da i^če pomo-tesra, ker je izbrala pot moijar- či. Nikjer ni sliSati. da bi se bjje. Kralja nibiče ne sovriaži, Jue*oslc>vani posebno metali na a na drugi strani si ga nihče kolena pred njim. in na na-preveč *za resno ne jemlje. Ba' pa^je Peter TT. kralj Jiugoslavije in kot tak sirolbol držaje, katera hočemo, da zopet vstane iz razvalin in zavzame mesto med svobodnimi narodi, se vsi zavedamo in v tej smeri moramo sodelovati z vsemi, ki d% lajo na to da se to zgodi. Ko smo vizel'3 papirje in s tem posta li ameriški državljani smo n*d drugim prisegli, da se odrekamo pok občini in zvestobi kralju Jugoslavije. Zato je za nas zelo pomembno, da vemo, da tista prisega še vedno dr&. lAfi smo samo pošteni in pravični, če še držimo besede, ki smo jo dali, in pustimo Jugoslovanom, naj si sami iaberejp, kdo naj ji mvlada. Tak t o poč moral biti svet, da se ne bilo 40* LETNO PREKKUSN JO IMA NAZNANJE Za ietoinjo sezono smo 4 izbrali prijazen kroj t hribovju severne Penns) ivmnije, ob meji New York—New Jersey. Rojaki in rojakinje, bi naaMravajo it! na SEZaNSKO LET OTI l tS £ bodo nmAll lep (Mtotpi pp%k «U zabavo na ~ ' ' * } ■* BRADFORD HOUSE Twin Lakes} Pa. Id leži tik ob krasnih dveh se- Za vse nadaljne tozadevne Informacije se obrnite na: MRS. HELEN CORflTE. HradfoCd House, Twin Lake«, M1UM, P^ KAŽlpOT: Erie leleznlca do Sbohole, aU pa Short Line bas od 241 W. 42nd St., New torif City do Sawklll, Pa^ ter Je od tam 2 % milje do Bradford Honse. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA >: AMERICAN FRATERNAL UNION •-: ELY, MIHMESOTA 22»0Q0 članov ip dvi miljonR »I t prf d^rkv R Organizacija je zane^jivft, W^^! '1) zeJ^L priporočljiva zav^ovakiica. Zavariijtc aebc in tvoje otrok« pfi Ameriški Brataki ki vam nudi poj,«^ prc^M^u, iW^T^am in imrti Ako je društvo 4uB.Z. v xafi i^sel- tt pojamila, če ^ Q* fl nrad, Ely, >(immsota. urejenja v gospodarskem pro^ ce*u. da bodo Timožni položiti na stran par centov in jih uživati na stara leta. 'Nadalje daje pravico za obstoj narodom, malim in velikim in pravico, da''daste Boga na načm. ki je prost v«akrh ovir. Vise to se sure okrog te-Iga dogovora in precej smemo biti srotovi, da je to dobra .šola ®a 'Petra in ravne tako za po-$3apoe, ki se mode tukaj. Le malo se je bati, da bi predsednik ne vedel," kaj dela in s kom obeuje ali komu zaupa. Ako bi predsedn:k ne imel vseh garancij o Petrovi kvaliteti, bi ga prav gotovo ne klical eem^ kei taki krogi znajo jako jasno namigniti, oe si dobrodošel ali ne. Sploh ne vem, zakaj sem šel to pisat, ker z našega stališča je koncaio vise eno, kdo zastopa Jugoslavijo. Glavno je, da je dobro zastopana. To menda v£i radi vidimo in zameriti nam pa aato niiaŽe ne more. Le eno pa bi bilo dobro, ko se bo svet arejal v bodočnosti, nam->-ec, deforo bi bilo, ko bi kra*j rekel svojim državljanom: "To liko vam bom računal in s tem bom pa sam skrbel za svojo družino m ko odraste bo pa ravno tako poskusila srečo v ter vipem brati Slovani. Valovi Save in •Dcnave. rdeči krvi. penee se Seže. «ume kot pis burje enakomerno: "Rči si sloge brat z *>ratcm, de v«se skupaj ne pogine od pomanjkanja bratstva." * B&^b&o, ponferadrano. deiieno, kot je slovensko in ju-goplovaiisko telo, bleste se po njem vseh vrst zastave, govore se po njem veeh vinst jeziki, in prarv toliko vr?t je tam teh rsfrlje v in birioev, kljtsb temn pa za na« obstoja tam. vše. kar je sJoVeaske»^a, jugoslovanske^ ga in slovanskega. Obstoja za nas v duhu, ki je tako moiean, kot resnica in ta duh se moča zedraiti in izliti v voljo, ki bo trsa, kot jeklo in ta volja bo ^dvignila na^o Slovenijo in naso .Ibgoelaviio na svoje nje^to, kakor pride čas za to. "IZdi se danes, da je slovanska kri zelo po ceni; pretaka se v re"kab, 3?di se, kot da je Slovan edini polog Tentonca ki zna 1krvaveti. Razlika je v ten^, da Slovan krvavi zato, da se dvigne luč svobode, medtem * ko Teutonec napada zato, da bi jo ugandbil in potem svetil po švmje, pod nos z revolverjem v ftokl. Končno bo prišel dan, ko bo Slovan vnovčil prelito kri in ta dan bo vesel oa vse človeštvo kajti mir ljudem na zemlji, že zdavnaj z boiribnlki laWko prisilni na kolena, ako bi hoteli, z Mso svojo sik) že drago leto, ne a proti Nemcem, ki so se p riklatili na ameriško celi no kakor podgane iz nemške podmornice «-- namenom, da uničijo ameriška podjetja sn življenja, vleče že tretji teden. Po vsem tem času, ta nečedna osrn erica zabteva civilno sodbo, kar ji bo tudi najbrže ustreženo. Ha bo pa šlo vse njim v prilog. naj za porotnike zberejo postala v tem groznem bocin. tukaj živeče Nempe, ki imajcSe ^ ravno-sedaj Xeirtcija. že pqvecini svoje mnenje o tej kai^j- tndi delavsko socijali- Anglija. —• Voditeljica za-za\iezni^kih sil ima dva in pol milijona dobro izvežbanih in oprraniljenih vojakov na svojem otoku, katere po večini preživlja Aimerika. oziroma njeni davkoplačevalci, ostaja gluha in nema tamu Idicu. Ali čaka, da bo morala od preti bojno črto. ki bo veliko bolj tvegana, kakor bi pa bila drosra. AJi pa, da se kot jastreb vrže na mrhovino, katera jkiiupiljen -s to krvyj, bo prišel in ' ^il človeka pred poginom. Da, mir na zemijii, kupljen svetq, 'kot jo moraš ti, ki mene ________„„ ____ plaoajes. da te vladam, seveda rmtl človeka pred pc^Tnom. vladam, takoV kot mi ti*.sam začrtal smer,' * Tm\ čin bi zelo dvignil uigled vladanja na eni strani še veliko več olajšalo t*reme davkoplačevalcev. Seveda to je trik, ki ga ni vsak Zmožen, vendar pa zelo natančno preizkušen. Amerika ga je preizkusila do dobra, toda A-tnerika je Aimerika, Ravno sedaj je za nas bolj pomembno, da se naš pogled upre na Slovenijo, ki kleči na enem kolenu, okrvavljena, raztrgana, bičana in ihti razjokamo a?red orjaafco močjo tirana, katerega okrvavljena roka se-ga po njenem vra&i, da bi ji izdAnila zadaje drhijaje živ-l^enja; utrujena po toiiki izgru-bi kirn a ne obupana nad sv*j»-jim položajem, vedoČ dobro, da Se z močjo ne ntage kasatTz oni- zaviti v jeklene tanke is za- stnupljeni s soviažnimi nameni He vreden in jih zna obraniti, fflfcateriih cilj je uničiti* radbiti in1™--5 '—--—« s to krvjo, žalostno kupljen 6 to krvjo. Saj ostati svet ne razume, kaj je kri, ki je prišla iz slovanskega telesa. Svetu je slovansko telo tako velikansko da malo krvi sploh ne pride v Moštev. Toda to hi malo krvi, to je že celo morje krvi, kljub tenJu pa je pogled uprt- v eilj •svobode, in bofečine se prezirajo s stiskanjem zob in neo-iltajeno vero v zmago pravice za človeštvo. . i Prav to drži Jugoslavijo ipri živftjenjn v jogosTovanskih srcih, vera v amago pravice nad krivico, pravica do življenja v svxDtji zemfl.n, enakost pred Bogom ni pred Ijodmi z drugimi narodi vred in volja, neo-'mahljiva volja braniti te svo-jč prarvice pred napadi, zato ti s t vale po njenem tele- %ar so te pravice dane vsake- tou narodu, ki se izkaže, da jSh Slovani niso nadlegovali niko- zadevi. Poznam tukaj živečega Nemca, ki se je ob zasačenju teh sajbotafžnrkov. takole izrazil: "NJim ne morejo dosti, to so zavojevalci Amerike, ne pa sa-botažnikiL Kve^jenra jib lahko pošljejo v koncentracijska taborih." ilfe ibi bil presenečen, ako bi se v resnici tako zgodilo, saj tukaj ni Hitlerjeva Nemčija, pač pa Amerika. . Gospodinjstvo. — Tovorni avtomobili mestnega čistilnega oddelka v New Yorku, so v sredo enajstič pobirali pločevinaste kane, katere bo vlada pfrededala v jeklene plošče za bojne ladje. ' V desetih prejšnjih takih pobiranjih so jih v New Yorkn nabrali nič manj, kakor 940 ton, ali 32,272,000 komadov. Po številkah lahko izprevi-Idite marij[i?vo^t fn sposobnost hewyorske gospodinje. iPredno se mož vine z dela, mora ona najmanj pol- ure preje nehati igrati brič. ali pa odsloviti t^ojfrenda. V pičli pol uri postavi pred moža osmoje-ni hambofrger z okrasno priku-ho iz kane. fPo večerji ukaže možu stopiti na prozno kano, ker. tako zahteva predpis ona pa odpre električno hladilnico, iz katere vizame sveža jetra, ki jih postavi pred mačka, da uboga žival t>d gladu ne pogine. Torej: kdor ima željo po že-nitvi, i^aj pride po nevesto v ^Tew York. N© dišijo. — Vsa mož Osišča katerega ance je Hitlerjeva Neničija, in katero bi zavezniki stična Rusija ? P. R. V. eyiiiituiiiiiiitiuiiiiiHiiiiiiiiiniiiuiiig Note | zrn PIANO-HARMONKQ tli i KLAVIR BREEZES OF SHBINO TIME OF BLOSSOM (Cretol Ob) SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCU VANDA POLKA PO JEZERU OHIO VALLEY SYLVIA POLKA tam na vrtni oredi maribor waltz ' ' SPA V A J: MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE? NA VRTU OJ, MARIČKA PEQLJAJ ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRAT^f'(parorlt«) BAttClCA MLADI KAPETANE_ bREMO NA ŠTAJERSKO" StajeriS HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 c1. MOJA DEKLE JE SE MLADA Pa tie I Naročite prt KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING t}9 Wmi lsth m. • S* J» t.T Stf —» , "GLAS NARODA" — Ne« It THURSDAY, JULY 30, 1942 TRANOTUra UM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dnu Spisal: EXGELBEBT GANGL 58 Iz slovenskih naselbin NJIH ZADEVE IN NAŠA DOLŽNOST (Nadaljevanje s 3. str.) Zat'-eKi .-e je pu>to, mokrotfio jesensko vreme. Temni ob-...ki s,-, videli nad zemljo, da je bila zagrnjena v večen somrak. Urez pt-estanka je lilo. Ceste so bile pokrite e Ložami in bla-Kin. Potoki so narasli in liiteli v umazanih valovih proti Kolpi. S hribov so drli v dolino hudourniki in odnašali s se-1 hjj zemljo in kamenje. Kolpa je silno narasla. Najstarejši ljudje niso pomnili tolike vode. Visa je bila kalna; tekla je v kipeeih valovih kakor da gori pod njimi ogenj ki jih dvi-jra v šumeče pene. Stopila je iz struge. Voda se je razlila daleč na okrogli? po polju in travnikih. Trgala je zemljo in jo odnašala s seboj. Ljudje v obrežnilh vaseh so se bali, da jih ne zaloti razjarjeni element po dameh. zato so se odmikali od bregov, odnašali s seboj obleko, in trepetali v strahu, ko srledali brez moči divjanje vidno naraščajočega valovja. Iz nie^ta so hiteli ljudje gledat besneče sile običajno mirne Kolpe. Trumonia so hodili iz mesta do Tn<*stu, ki je vezal levi breg z desnim bregom. Ob vi-soko leseno stebrovje so se zaganjali valovi, da je hreščalo in pokalo. Voda je rasla, samo pedenj nizko je še tekla pod mostom. l'o valovih so plavali tramovi, deske, kosi raztrganih streh. i»olj»ko orodje. Kar je pograbila voda, -vse je gnala s seboj. Vsa ta navlaka se je ustavila ob mostiu, ki se je majal in tresel kakor drtfbna deščica. Možje so s koli potiskali pod most, kar se je nabralo ob njem, da bi vode uničujoča eila ne podrla mostu. A če je odpravila voda en kol, en traou, je z one strani pripravila desetero drugih, da so morali možje prepustiti delo in ubežati z mostu, ker se je vedno bolj majal in šibil. Na bregu je bilo vse črno ljudi, ki so gledali strašno lepoto razbesnene povedne sile. To ni bila več pohlevna, prijazna obmejna reka, to je bilo ši-ioko. kalno jezero, ki se je razlilo daleč naokrog Iz njegovih valov so gledala strešina sle-n*ena zalitih selskih koč, majali so se vrhovi obrežnih goz-i!ov. Od tega kraja na oni kraj se je -črtala dol&a. orna pro-.ra, ki je včasih izginila v pijuskajočili valovih in se zopet prikazala na dan. Bil je most, ,ki je komaj zadrževal kupe naplavi jeni h reči, ki «o 1-utali abe.nj na desni strani. Ljudje so se tresli ml strahu. Vedno bolj so se m«/rali odmikati po cent's nazaj, ker se je vedno dalje razlivalo jezero. Oblaki >o viseli nizko nad zeiifljo. Veter jih je gnal od obzorja do obzcTja; videlo se je, kakor da se črne pošasti pode i^od nebottn. vija v prvo stisko. In ko je stiska p rišla, je šla vsa ljubezen in v?-e želje po miru skozi okno. Napadeni od vseh strani naenkrat se jih je pohabilo, toda volja do življenja je ibHa tako velika, da niso hoteli izdihniti svoje slovanske duše in tudi ne živeti z nemško, italijansko ali madžarsko dušo, niti se niso hoteli preliti v bolgarski meh, ki jra napihujejo v Berlinu in v Rimlu, v katarem pa tudi ni niti bolgarske duše, vse, kar se tam čara, je le neke vrste medicinska predstava, narejena v Nemčiji, od katere pa bolgarska duša beži na vse končno nima dosti teže, kajti mislim, da bi rajši ne vem kaj prej, kot pa da bi posnemali Hitlerja v tem ozira. Hitler je tisti človek, ki ai je nakopal jezo celega sveta, zato, ker je trdil, da so Nemci, nadvee ljudje in drugi narodi le neke vrste h'ftja, ki kolemibajo nekje pod Nemci in nad cipice, edin6 sposobni biti za sužnje, katere naj bi Nemici rabili po svojem okusu, edino 'kar b? bilo dano ta-k'flit liaidem, bi bila absolutna pokorščina svojim predpostavljenim in smrt v slučaju, da se i»e pokore. . Torej na vse to pomislimo. pretege m usee svojega prave- _ , „ ,. . — i * -AJ; Pa homo prav me užaljeni, ga agnjuwa. katerega bo UHir*_ .__" , ..._ našla, ko enkrat spozna, da je kdo in «i odtepe iapred oči tisto volneno zapreko, ki so ji. j« nataknili tevtorski princi in kralji ali carji, kakor jih pač hoče kri o imenovati Dejstvo je. da so so Bolgari zelo zamerili v>em bratom in nekaterim celo tako. da jim celo zanika jo bratstvo in jih hočejo poriniti med Mongole, kar pa seveda če ima Jugoslavija tukaj človeka. ki erovori v njenem ime-nn in okrog katerega se Jugr-slovan? lahko strnejo, če je to potem Peter TT. ali kdo drucri, nima toliko pomena, kot pa če ie človek, ki si je pridobil simpatije tistih, ki JugColavii' lahko pomagajo. C p Trm uspe. je opravičen do Časti.. Ignac Musich. •NOVA IZDAJA VESTI IZ CLEVELAND, O. lire 24. julija je umrla v žalujočo soproero Alojzijo Cleveland State bolnišnici Mirs. iVij, Swrtčič, tri hčere: Louise. Joseph ne Peterlin, roj. Š^gaJ Jennie in Rose in brata Johna, v starosti 70 let. Doma je bila| — Tine 22. julija je premini-iz vasi Travnik pri Loškem(t« v fljuron Rd. bolnišnic' Mrs. potoku, (Klkoder je prišla sem Marv Antonin, roi. Snsnič, v pred 30 leti. V Clevelandu za- starosti 64 let. Pokojniea je punca lmiogo prijateljev, v Evan*ville, Ind., pa hčer Albino, por. Thompson. -— 24. julrja je umrrla po daljši bolezni v Ohar:ty bolnišnici Neža Hromeč v starosti 86 (let. Zapušča dve hčeri, ter več Rojena je bila v Za^umelo je, zahrešičalo. počilo. Voda s-» je dvignila v visokih, razpenjenih valovih. Kupi naplavljene navlake &o1 se sunkoma premaknili naprej Zapljuskniio je. vodovje, ka-'z^. ^ R; k-er kor da se po^rrezrul vr.nie sklad kamenja. Zavalovila ie' „„ , - . , 1 * r» i i , . i i zapušča JHeer Angelo, cm oz. Si- Kolpa dale« naokrog. I netič in več sorodnikov. Ljudje so gledali strme, Nekatenh se je polastila gro-j _ ^ ^ . za. da so zbezali proti mestu. . L-r • v > -- : • ™ . , * , . . j ... . , Universitv holni!??nioi Frank Kaller, tudi poznan kot Zupan- č.ič. star let. Doma je bil kojnejše, ni bik) m-ostu več. V kose raadejan se je potapljal v valove in se zibal naprej in naprej. i. . „ . ^ Kmalu se je razvedelo po mostu, kaj se je- p ripetilo ob Kolpi. Na griču je stala Zav'nščakova pristava. V nji je gospodoval oskrbnik, ki mu je stregla Markova žena. Skozi okna n izkega poslopja je bilo videti, kako se je razlila Kolpa v jezero, kako so prihajali in odhajali ljudje. Markova žena je si onela na oknu in gloiiaia dol po eseti. »tu. odkoder le pr šel v Ameriko pred .30 leti. Tukaj zapu- b'da doma rz zvasi Mekinje pri Kammiku na Gcrenjs&em. odkoder je prišla v Ameriko leta 1906. Zapušča hčer; Josephine Krevic fn Prances Urankarr ter sinova Emila in Tonvja. Slo-prog Paul ji je umrl leta 19.W. — Po dobri in močni bolezni ie dne 23. jwlija preminil do-i bro poznani n'nmr Prank dihn v starosti 67 let. Ranjki je bil doma iz vasi Biče. fara sv. Vid pri Stični, -odkoder je prišel v Annerikr» pred 47 leti. Poleir -žalujoče soprosre Mar'*je. po}. TVk zarpttščn tri sinove in eno hče". omož. Ohampa in več dnwrih sorodnikov. TRAOEDIJA DRUŽINE, j ko žalostno smrt, Anton mL, je V Grdinovem pogrebnem za- bil v Trbovljah, star ob vodu v Clevelandu, so bila polo f™rti 31 Jet- v Ameriko j? p*i-"O, bože (moj, kako. je to strašno!" je srovorila poLglasno. žena v sol»oto 25. julija na mrt- ^ s ftarši, star komaj 2 let!'. Zamrazilo jo je po hrbtu, kakor da se je ob veličastnem vaški oder tri trupla Mervar- "Puk^i j^ poliajal najprej v šolo prizoru spomnila neznatno^ti, neskončne ničnost; ubogega jeve družine: oče niati in sin. potem v Cathedral Človeka. Nič ni čula,, ko so se odprla vrata za njenim hrb- V «cfboto in nedeljo so se zgrin- v"šj° i" 7-a tem v Cleve-tom. samo zabolelo jo je, da je jeknil iz prsi bolesten, pol- jale velike množice naroda, šte^' land kolleigij. Ves prosti čas llasen vzdih. Naigrnila je hrbet, pripravila se je na nov uda- vilni prijatelji m znanci, ki so i® pomagal stanšem v proda-rec. Niti ozreti se ji ni bik) treba, saj je vedela, da stoji za hodili kropit in pomolit ob kr- j®*1" muzikalij. njo oskrbnik, mož z bičem «te tako nenadno in tako tre-' Mnogo ie prestal v svoji bo "Stokrat sem ti xe dejal." je zazrohnel. da ne smeš sama ^ično preminulih. jleznL in ko je zvedel, kaj se je nikoli v mojo sobo! Samo tedaj moraš priti, kadar ti ukažem. Pokojni Anton Mervar, oče godilo z očetom in materjo. To sem ti dejal že stokrat in zdaj mi zopet visiš na oknu! Ali drii/me, je b'l rojen v Zalogu £a ie popolnoma strlo. Videti si človek, .ali žival?" na štajerskem, okraj Trtx>vlje.'^^ da ne ho prenesel sil- Žena je hotela reči. da je ona človek, a on žival. Toda Ob smrti je bil star 57 let. Nje-'11®^ ndarca. Res je podlegel bala se je njegovega biča. Mož je bil vinjen in takrat je erov oče Anton je bil doma iz ^ je starci, katerim je bil krat in sirov. Poverila je oči in hotela do vrat. Šmibela pri ŽužemJberku. po ^ nada. "Prlnesk mi vina," je ukazal, -toda naelo. ker me žeja." domač-e Župcov. Po poldieuj /Vfi.ki soga poznali, pravijo, Tiho in naglo je odšla. Zunaj si je otrla solzo, ki ji je ^ trgovec s harmonikami,!da ^ boTie. tako. ker nesrečne -ama ob sebi porosila oko. Ved orna ni nikoli več jokala. Navajena je bila vsemu.. Tisti čas je doznal tudi Marko, kaj se je dogodilo na Kolpi. Tudi voda njegovega potoka je narasla tako, da je morala žaga počivati. Nocoj ne bo gotovo nikogar na žagD, zato gre tudi lahko on, da vidi. koliko je resnice na tem, kar so obetov dom. mu pravili. Spctoma pogleda tudi k ženi1, saj jo vidi tako iDouia zapušča posestvo, ka-redkoma. terega oskrfbuje nje-jrova mače- Marko se je dvignil in se odpravil na pot. Šel je zadaj T>oma zapdŠča tudi dva Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. VSEBINA ATLASA NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja p>ovršino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. • Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov V Združenih državah in kaže primerjavo » starim štetjem. Zemljepisni svetovalni odbor J« Ubral Izmed vet tiso« »Lik nam« najbolj«« bmrraoc «Uke— U zbirka je tako popolna, da Je za vsakega n«-obbodJio potrebna tekom vojae in po vojni. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (dane«), osrednja Evrop* (ob Izbruhu vojne). Angleško ototje, Francija, Nemčija. Italija, ftvira, Hoiandika, Belcija. Švedska. Norve&ka. Danska. Unija sovjetskih soeja-llstitnib republik. Bolgarska, Rumnnska, Jugoslavija. Grška, Albanija. Azija, Turilja, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko ototj« In Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Ja-ponska. Paeifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (Južni del), Afrika, Severna Amerika. Kanada Združene države. Mehika. O-»rednja Amerika in Za pa dna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen reSiti marcikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v razitlb razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja In podajajo rai-seinoft zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine iu glnbortnn oceanov In J?»r, dolgost najdaljših rek In prekopor. površino j«>plavitnlb otokov in viMtkosI svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga današnja vprašanja. SEDAJ 40 centoy PO POŠTI V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STBEET NEW YORK, N. Y. katero obrt je nadaljeval tudi fiinrti ^ovh staršev ne hi mo--sin Anton v Amerik'. nikdar preboleti. Bili po Rajni je večkrat obiskal rojst- tako'navezani drnila rojena na Vrhniki, po domače Tavtčarjeva. Po očetu se 'ie -nisaTa TCmšovec; ob Mrtrti ^'e 'bila ptaTa 58 let. Doma za-vnuSča mater v v;soki starosti 80 let in dve sestri. Tukaj za-nuSča bčero Justino in sestro Mr«. Frank Lav-rich. HJčerka Justina, edina dedinja Mervarjeviih, je okrevala in preskrbela vse (potrebno za po-gTeb svojih dragih. Nedol^o tega se je vrnila iz bolnišnice, kamar so jo odplejali po avtni nesreči. SMRTNA KOSA kraju pa tri eestxe in enega brata. t V Steelton, Pa., je pred dnevi umrl star naseljenec George Dra^ovan, doma iz Grabrovca pri Metliki v Beli Krajini. V AinwJki je bival 48 let in za-pulsi-a že,no, tri sinove in Štiri hčere, eden sin je pri vojakih. — Dalje je istotaim umrla Mrs. Anna Beličič, roj. Potočnik, doma iz Gradca v Beli Krajini. Zaipusšča šest sinove in eno hčer. . + V Roundup. Afont. je za src no kapjo umrl Anton Rauh, doma s Kraškega vrha pri Se mieu v Beli Krajini. Oble?al je m»rtev. ko je kosil na ^vej" farmi. . t (Na Ely. Minn, je p'ed dnev: trmrl star na^elienee John Horvat, star 74 let in doma iz Kota pri Vinici v Beli Krajini. Na FNvjrr je bival čez 50 let in zapušča ženo in štirinajst od-i raslih otrok iz dv*»h zakonov > C, I A 5 U I T E V "GLAS NARODA" V Chicago, 111. je 19. julija na posledicah operacije umrl Jack Stonič, star 58 let in rojen v Chicago. Imel jc dolgo vrsto let trgovino z dragulji. Tukaj zapušča ženo In sina, ki je v armadi Strica Sama. t fV Gallesbnrg, 111., je preminila rojakinja Mrs. Anna Do-limšek, troj. Zupan, doma iz Na-kiega na Gorenjskem. Stara je bila 46 let. Zapušča moža, tri 1 Molitveniki V krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: Sin gornjih, ki sta storila ta- sinove in dve sestri, v starem &?et hčera. V Rock Siprintgs, Wyo., je 3 let in zapušča moža, sina In KVlSKL SRCE — (St. S5S) 2% x 3% inč-ev — -JT24 strani t belem celolida Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—stv. 415 Z 3% luCer — 224 Btraol Cena 73 ceotoT RAJSKI GLASOVI — (fit. 4M) i 4 1 nčev — 296 ■trail rate vil St. Krile* Pot Cena [RAJNKI GLASOVI—fit. 415) 2V& x 4 infer _ 256 strani ▼•te vil St. KtUct Pot Cena tl^t I NEBESA NAS DOM — (»t. 415) 2* x 4% InfieT — 384 lnCer Cena 15* | SKRBI ZA DUŠO (fit. 408) S x 4Vfe lnčeT—612 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM—(H. 415) x 4 Vi lnčev—384 strani Cena 75e (Ker >e nam Je posrečilo dobiti te molitTealke po sel o nliki ceni. jib tndi moremo prodajati po *orl o-značenl ceni. Zaloga pa ni posebno velika, ca to jib naroČita čimprej, da Vam bomo mogli t a Jim I po-strečl. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OP HEAVEN fino reaano ............. t nanj« reaano ......... M M CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino oanje Tesano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STBEET NEW TOBK, N. Y. f A