41. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 20. februvarja.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po§ti prejeman za a vstrijako-ogerskc dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta. 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 31) kr. za Četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka Btolba". U pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pro domo — pro nihilol
Očita se nam in šteje v /Io, da smo v našem listu priobčili generala Skobeljeva napitni govor in članek iz „Moskovskijm Vedomosti0, zaradi katerega bila je zaplenjena dotična številka „SIov. Naroda". Ta posredno in neposredno nam dohajajoča očitanja dajejo nam povod k primernemu odgovoru.
Prezirajoč popolnem narodni rék, da „kri nij voda", dovoljujemo si jako skromno opombo, da je Skobeljeva govor vzbudil toliko senzacijo, da so ga ponatisnili vsidunajski listi brez izjeme, tedaj tudi dnevnik, v katerega dr. Jacques izpraz-njuje svojih židovskih možganov arogantne izrudke.
In baš dr. Jacques je našemu listu očital ta govor pri debati v državnen zboru in sicer, kar je pomenljivo, v istem zmislu, kakor gaje komentirala nCillier Zeitung", dobro vedoč, da naj se predbaciva Še taka bedastoča, vender — semper aliquid haeret. In pogodil je pravo, kajti akoravno so razni govorniki, mej njimi tudi naš poslanec gosp. dr. Poklukar, nesramnega Žida popolnem zavrnili in postavili na laž, še nkaternike nij minila kurja polt zbog te 'parlamentarne do-godbice.
Da pa grozovitost svoje grehôte pokažemo svetu v pravej luči, naj bode tu javno povedano, daje Skobeljeva govor od besede do besede prestavljen iz na Dunaji izhajajočega lista „Parlamen tar", da ruskega izvirnika niti videli nijsmo. — Isto velja o zaplenjenem članku iz Moskovskih Vedomosti, katerega smo tudi le v Avstriji izhajajočim ne konfisko-v an i m časnikom posneli ter celo nekatere stavke izpustili.
Ne bili bi nikdar mislili, da se bode perfidiji dr. Jacpuesa in njegovega informatorja Foreggerja, za katerim zopet tiče znani fakcijozni krogi v Celji in Gradci, pripisovala najmanjša važnost, ker smo vedno bili tega prepokornega mnenja, da se sine i v belej Ljubljani ponatisniti, kar v Pragi, na Dunaji, v Brnu, v Pesti in Zagrebu uže vrabci na strehi pojd.
A človek se nikdar ne izuči in tudi mi smo dobili drugače prepričanje. Časniki, o katerih pozi tivno vemo, da jih čita presvitli cesar sam, donašajo članke, katere mi „ad verbum" poslovenjene hočemo poslati v jbvnost, pa zaplenjeni smo. Odloke izdane po c. kr. okrajnih sodnijah, tedaj za javnost namenjene, mi tiskpti ne smemo, sicer nas konfi skuj ej o. Pisati ne smemo niti o gospodu vitezu Waserji niti o Vrhniškem okrajnem sodniku!
List'č, katerega ime niti več tiskati nečemo, slobodno vsak teden na nečuveni način napada našega občespoštovanega deželnega predsednika, nam pa se zapleni list, ker smo bili tako dr/oviti in pisali proti nemškim glumačem, kateri so javno za-sramovali narod slovenski odnosno najglavnejse društvo, čitalnico.
V tacih razmerah je nas posel res težaven, razen množili tiskovnih in kazenskih §§., hoče se nam nastaviti še nekoliko lesičjih pasti, v katere pa se ne bodetno ujeli, kajti, navezali ste na past sicer slanino, pa ta je žarka!
Ker se nij nadejati, da bi nam bila kdaj sreča toliko mila, da se upelje „Praeventi v-Censur nam je jedino to tolažilno, da imamo še dovolj gib čnosti, da bomo prebili tudi te težave in če drugače
ne pojde, pisali po navodu sarkastičnega našega Preširna :
,— —: goaen'ce kaj na repo var*je, Kak prideluje se krompir najbolj i; Kako odpravljajo se ovcam girje."
Slovenščina pred c. kr. okrajno sodnijo celjsko.
Odvetnik g. dr. Josip Srnec vložil je kot zastopnik Blaža Šporina slovenski pisano tožbo zoper Matevža Tekavca na zavezanje mejniške pogodbe zaradi jednega vola rudečkaste barve, izročitev jed-nega sivega vola, oziroma plačanje vrednosti po 83 gld. itd. C. kr. okrajna sodnija celjska je tožbo sprejela in z nemškim odlokom razpisala sumaričuo obravnavo na 20. januvarja 1. 1. K tej obravnavi sta prišli obe stranki osobno in za toženca dr. Fi-lipič, kot namestnik dr. Srneca in za toženega dr. Glantschnigg. Opomniti je tu, da od obeh strank nij nobena nemškega jezika zmožna, da sta oba krnita iz Savijuske doline. Pri tej obravnavi je dr. Glantscbnigg pisal zapisnik, v katerem protestuje zoper slovenščino pri sodniji in nadaljuje, da on in njegova stranka nt; moreta ugovarjati na tožbo, ker je pisana v slovenskem jeziku, ki pa, pri celj-skej sodniji nij sodnijski jezik. Dr. Filipč kot zastopnik toženca zahteva potem, da se toženi, ker, akoravno navzočen, neče ugovarjati, kontumacira. C. kr. okrajna sodnija celjska je resevaje ta zapisnik obsodila z razsodbo od 81. januvarja 1882 broj 974 toženca po zahtevi tožitelja „in eoiitumacium" iz sledečih razlogov:
„Glede na to, da je tožba v na spodnjem Štajerskem navadnem slovenskem jeziku pisana, glede na to.  da se je tožba tožencu redno dostavila, glede
LISTEK.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) X3i*v*i iin i^...
XV.
(Dalje.)
„Kako dobro je, da sem vam vse povedal," ščebetala so njegova ustna.
„Dobro . . . gotovo da!" ponavljala je tudi ona na pol tiho. Nehote govorila je v istem glasu ko on . . . „čujte torej," nadaljevala je po kratkem molku, „čujte torej, da vam hočem pri vašem podjetji kolikor toliko pomagati, da sem pripravljena iti, kamor se mi ukaže; saj sem si vedno iz cele duše želela, kar si vi želite . .
Ona je utihnila. Samo še jedna beseda in ga-nenost bi jo premogla. . . debele solze polnile so jej oči. Postala je najedenkrat krotka in vodljiva. Želja za delanjem, hrepenenje se žrtvovati, in sicer takoj — jo je navdajalo.
Pazljivi in hitri koraki so se na hodniku culi.
Marijana se je dvignila ter s/ojo roko prijatelju odtegnila. Bila je vsa izpremenjena; v za-ničljiv smeh ubrala so se jej ustna.
„Vem, da je zd&j nekdo slušal," rekla je tako glasno, da se je zunaj vsaka beseda razumeti morala, „in sicer je to gospa Sipjaginova ... ali za to ne maram mnogo!4'
Stopanje se nij več slišalo.
„Govorite," rekla je Mirijana Neždanovu, „in povejte, kaj mi je storiti? Kako vam morem pomagati . . . Govorite, govorite *brzo. Kakšno zadačo imate zame V"
»Kakšno zadačo V" odgovoril je Neždanov. »Tega vam še ne vem povedati. — Od Markelova došJo mi je pismo."
„KdajV Kdaj?"
„Denes na večer.  Jutri se  moram ž njim k Solominu v tvornico peljati.   Tudi Markelov je po sten človek — verujte mi! Prav prijatelj!"
„Taksen kot jaz?" vprašala je Marijaua ter Neždanovu na oči pogledala.
„Ne . . . takšen ne."
„Kaj? . . . ." Ona obrnila se je od njega proč. „Ah! Ko da bi vi ne vedeli, kej ste mi postali m kaj za vas čutim ..."
Neždanovljevo srce tolklo je hitreje in nehote uprl je pogled v tla. Ta devojka, ki ga ljubi, njega, k« uijma, da bi kam svojo glavo položil, ki nanj vse svoje nade stavlja, ki je voljna ž njim iti, kamor ja usoda zaneso, to prekrasno dekle, Marijana, bdo je
v tem hipu za njega vzor krasote in blagosti na sveti, ker ga je osrečila z dozdaj nepoznano ljubeznijo sestre, žene ter hoče z njim srečo, dom, boj in svobodo deliti!
Vzdignil je zopet glavo in pogledal v nje lepe, vanj uprte oči.
„Jutri bodem potoval," povzel je mehkim glasom. „In brž ko se povrnem . . . vam . . . bodem povedal — besedica „vam" mu nij hotela raz je zika, videla se mu je nepriliena — „poteni vam bodem poročil, kaj sem izvedel in kaj se je ukrenilo. A vse, kar se bode odslej zgodilo, vse kar mislim in čutim . . . vse bodešv . . ti ... najprej izvedela."
„(>, mili mi prijatelj!" vzkliknila je Mirijana veselo in ga prijela za roko, „tudi ja;: tebi to isto obljubim!"
To   „tebi,"   izgovorila je tako naravno, ko da nij nič druzega, nego obično tikanje mej tovariši. „Smem li pismo citati?" „Evo ti ga!"
Marijana prečitala je brzo pismo ter z neko pobožnostjo oči povzdignila.
„In tebi tako znamenite stvari zaupajo V"
On se je smijal njenej začudenosti ter pismo zopet utaknil.
.Čudnolu rekel je on, „oba sva spoznala, da
na to, dt pravica Slovanov, vloge v svojem jeziku pri aodnijah vlagati, po postavi od 21. decembra 1867 broj 142 d. z. nij nikakeršna dobrohotnost do Slovencev, tedaj nikakeršna izjema, ampak je splošna, vsem državljanom ustavno zagotovljena pravica, glede na to, da se imajo starejše postave in naredbe vedno z ozirom na dotičoe poznejše postave in naredbe tolmačiti, glede na to, da je jed-nakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov pravilo, vsled česar se naredbe, katere splošne pravice državljanov natančneje določujejo v dvomljivih slučajih na korist in v prid jednakopravnosti tolmačiti imajo, glede na to, da §. 13 o. s. r. le o v deželi navadnem jeziku natančneje določuje, o v deželi navadnem sodnijskem jeziku pa kar čisto nič ne omenja, glede na to, da morajo sodnije vloge pisane v slovenskem jeziku v deželnih delih, kjer bivajo Slovenci, vsled ukaza pravosodnega minister-stva od 21. marca 1862 broj 697 vzprejemati, glede na to, da se ta v posebnem, za se obstoječem oddelku navedenega ukaza pravosodnega minister-stva nahajajoča naredba popolnoma splošno glasi, glede na to, da tedaj tisti, ki imajo pravico slovenske vloge vlagati, nijso jedino le stranke, katere so zmožne eamo slovenskega jezika, temveč so vse stranke in njihovi zastopniki, glede na to, da sta k obravnavi 20. februvarja 1882 došla toženec in tudi njegov zastopnik in sta pri tej priliki izjavila, da za tega voljo ne moreta na tožbo ugovarjati, ker tožba nij
pisana v obsegu celjske okrajne sodnije navadnem
jeziku, in glede na to, da je tožnik pri obravnavi
zahteval kontumaciranje, je vložil pisma in zahteva razsodbo — je c. kr. okrajna sodnija celjska pre
pričana, daje v tem slučaji zahtevanje tožnikovo za
kontumaciranje popolnoma pravilno.-
Itadovedni smo zdaj, kaj bo storila v tem slu
čaji  graška nadsodnija, kajti   dr.  Glantschnigg je
vložil zoper to razsodbo uže apelacijo.
nespodobnostjo razsajale, kakor je ravno naša državna zbornica in razsajajoča njena levica!
Mi Slovenci smo lahko zadovoljni z letošnjo bud-getno debato, mej katero sprožil je poslanec Tonkli svojo prekoristno interpelacijo, in sicer zadovoljni zategadelj, ker se je v njej o nas in naših razmerah toliko govorilo, kakor nikdar ne prejšnja eto. To pa nam služi v dokaz, da se desnica peča tudi z našimi prepravičnimi zahtevami, in upati smemo, da se tudi visoka vlada tem prepravičnim zahtevam izogibati več ne bode smela, kakoi se je to žalibog do sedaj skoro vedno godilo. Na drugej strani pa je bila budgetna debata interesantna tudi zategadelj, ker je jasno pokazala, da se grof Taafle s svojo vlado tako trdnega čuti, kakor še nikdar K)prej ne. V debati oglasili so se trije ministri: grof Taaffe, pl. Dunajevski in dr. Pražak. Grof Taaffe in finančni minister govorila sta ostro in od bijala napade levičarjev z nekako slabo prikrito ironijo, tako, da je sedaj prt mej levičarji in to vlado prerezan za večno.
Ali toliko se sme naglašati, da sena tak način, kakor je vlada v budgetnej debati odgovarjala opoziciji, govori le z nasprotnikom, katerega se čisto nič ne bojimo, katerega zavoljo njegove onemogle revščine — zaničujemo!
Vlada odgovarjala je opoziciji s tako energijo, da se sme po vsej pravici sklepati, da se jej ta opozicija ne dozdeva nevarnu, in da upa navzlic tej strastno-fakcijoznej opoziciji še mnogo let na krmilu ostati! In ker mora o trdnosti svojega vladnega stališča grof Taaffe naravno najbolje poučen biti, potem smemo iz obnašanja vlade mej budgetno debato soditi, da stoji grof Taaffe neomahljivo na visokem svojem mestu, kar je za nas Slovence vsa-kako zelo tolažilno.
O Slovencih govorilo se torej mnogo! Da, še celo pl. Plener nas je v svojem govoru omenjal! Priznati se mora, da ga zbornica poslancev ne šteje mej svojimi udi bolj samovestnega člana, kakor je ta zastopnik kupčijske zbornice v Hebu. Mož čutil se je uže v zibeli finančnega ministra, in ustvaril si je sedaj lastni organ „Wiener AUg. Ztg.", katera vsak dan napravlja reklamo za njegove financijelne talente. Uže prvi dan, ko se je splošna debata pričela, pravil je gospod Plener v svojem organu vsemu svetu, „da prvi dan debate gospod Plener še
hoče! Pač mora imeti človek trdne živce, da Iehko prenaša tako hvalisanje plačanih svojih kreatur! No gospod Plener je v istini govoril, govoril tudi o nas Slovencih, o katerih pa je strašno revno informiran, tako da smemo po vsej pravici meniti, da ga-je informiral — baron Taufferer. Gospod Plener v resnici misli, da pri nas vsak kmet Gotheja in Schil-lerja bere, in da „die arme slovenische Jugend" perfektno nemški govori, kadar zapusti klopi ljudske šole. A mi slovenski narodnjaki smo tako pre-slepljeni, da proganjamo nemščino iz ljudske šole, in da uničujemo kulturo, izvirajočo iz nemške govorice naših Rovtarjev ali Žirovcev! Ali tedaj, pravi gospod Plener, bodete uže videli, kako zločinsko ste postopali, tedaj, ko vaši kmetje ne bodo več umeli nemškega govora, in ko bode zategadelj egipčanske nadloge na vseh straneh v deželo silile.
Naj bode gospod Plener, kar hoče, mi Slovenci ga ne moremo resno jemati! In če je ta ko-rifeja v financah tako poučena, tedaj naj nas ljubi Bog obvaruje pred tistim trenutkom, v katerem bi se izročil finančnega ministra portfelj sedanjemu poslancu iz nemško-českega Heba!
V LJubljani 18. februvarja.
—.r.— Splošna debata o budgetu je torej končana. Zanimljiva nij bila premnogo, ker vse te fraze, s katerimi so levičarji sedanjo vlado polivali, culi smo uže lansko in tudi predlansko leto. Samo da so bili ti napadi še nekoliko surovejši od prejšnjih let, ko si je levica še vedno napravljala upe, da bode dvor vsak hip odpustil grofa Taaffeja ter poklical pl. Plenerja, da sestavi novo ministerstvo, I nij govoril." In ko je končal se drugi dan, bralo v katerem bi sedanji zastopnik kupčijske zbornice v! se je zopet v listu, da gospod Plener še vedno nij
Hebu zavzemal prezidij in pa finančno ministerstvo. Ali sedaj, ko je znana carova beseda o fakcijoznej opoziciji vse upe levičarjem potila, sedaj obnašajo Be ti gospodje kot besni in nij ga na svetu parlamenta, v katerem bi divje  strasti   s tako silovito
govoril! A samovestno se je pristavilo, da bode gospod Plener jutri govoril, in da bode „z njegovim govorom budgetna debata dosegla svojo kulmina-cijo1. To vse se je bralo v listu, o katerem vsak človek ve,   da mora  pisati,  kakor gospod Plener
Iz državnega zbora.
(Generalna debata o budgetu.)
Z Dunaj k 16. febr. [Izv. dop.] Prva dva dueva budgetne debate bila sta le malo zanimljiva. Govorniki od levice so si sicer veliko prizadeli, napraviti kakov efekt. A najhujši levičarski napadi nijmajo nobenega učinka ni na poslance ni na galerijo. Govorniki od levice imajo zlo navado, da v budgetnej generalnej debati govore o vsem, samo o budgetu ne; mislijo si namreč: temveč trušča, temveč se sliši — na zunaj Za stvar samo pa se levica malo briga. Zato prihaja, da celo ustavoverni listi izražajo bojazen o svojej stranki, ter hote ali nehote morajo priznati, da govorniki desnice govore temeljito, zmerno in dostojno.
Prvi govornik desnice bil je, kakor sem uže poročal, dr. M a tuš. Na napade Carnerijeve odgovoril je v drugem delu svojega govora: „Die Slaven haben aufgehört Bedien tenvölker zu sein!"
Čeh Schindler imel je prvi svoj govor v državnem zboru. Priznavali so mu temeljitost, ker je svojo stvarne trditve podprl s celo vrsto neovrglji-vih dat.
Levičar dr. Kl i er zabredel je v pouliške škandale na Češkem, ter prav marljivo naučil se tepeže malih in velikih dečkov. Za zgodovino otroških in pouliških tepeškanj bode ta poslanec lehko postal avtoriteta. De gustibus etc.
Dalje v prilogi.
Be ljubiva — nij-li tako: midva se ljubiva? — a vender še nijsva nobene besede o ljubezni spregovorila."
„Čemu tudi V" šepetala je Marijana, potem se ga pa najedenkrat oklenila in svojo glavo na njegove prsi dela ... a poljubila se nijsta; to bi se jima nedostojno ozbiljnosti njunega položaja videlo — vsaj čutila sta oba tako; za slovo segla sta si srčno v roko.
Marijuna vrnila se je še jedenkrat v prazno sobo, da odnese lučnico, ki jo je na okni pozabila, in zdaj stoprav oglasila se je v njenem srci dvojba in nesigurnost. Brzo ugasnila je luč in po temnem hodniku tiho v svojo sobo hitela, kjer se je slekla in vlegla v temini, katera je prijala njenemu dušnemu razpoloženju.
(Dalje prib.)
Potovanje križem domovine.
(Popisu jo Prostoalav Kreta nov.) III.
Na obrežji Savinj e. Hoteč si ogledati Celje in njega okolico nekoliko bolje—objektivno, prespal sem tisto noč rodoljubno svojo jezo in drugo jutro se napotim na iz-prehod,  ne da bi se oziral po napisih, s katerimi
celjski nemčurji izpovedujejo svoj „furor teuto-nieus" . . .
Šel sem torej okrog in križem Celja, ter prehodil vse mesto od kolodvora gori do travnika, kjer se štajerski „krompirjevciu ob sladkozvočni godbi — telečje kože plesati uče ; in od stopnjic, po katerih bradati kapucini hodijo v pregrešni svet, tja na severno razkrižje, ob katerem se na desno in levo prostira — pokopališča črna njiva; naposled premerim še mesto ob njegovih krajcih in osvedočil sem se, da je Celje ipak toliko obširno, da ga ne pokrije niti največja — pruska „pikelhavba" !
No, in marsikaka znamenitost stopi človeku ondukaj pred oči!
Ako stopiš iz „Merkurjeve" kavarne in ti je nos baš proti zapadu obruen, pojdi kar za njim, a drži se hiš na desno, in predno raztrgaš za dva groša podplatov, stojiš pred onim poslopjem, kjer se Dolenjim Štajercem z \Vaserjevim metrom odmerja — narodna jednakopravnost; ob jeduem se ondu cesto temu ali onemu rogoviležu zapiše „volle Diiit", premda ne boleha na — indigestiji.
Tikoma te justiene „bolnicea razgrne se tvojim očem kakor oblačno jesensko nebo, jednolična planjava sivega zidu, in to je cerkev, v katerej celjski Nemec — „Gott im Himmel Lieder singt". Ako vstopiš, čutila se ti ne bodo zmedla o prenapolnenji
s cerkvenim lišpom, pač pa si moreš okrepčati utrujen pogled v živih bojah prostrane slike „al fresco" na glavnem žrtveniku, za katerim moreš tudi uganjati frenologične študije na mrtvaških glavah zloglasnih — celjskih grofov.
Če te ne mika razgled po celjskih strehah, ne bodi gori na zvonik, ter stopi iz cerkve in nij se ti treba obračati ni na desno ni na levo, nego kar naravnost pred se poglej in srečne tvoje oči zrejo ono hišo, kjer celjski župan dr. Neckerman čuva „nemški značaj" mesta, ter pazi, da ne prodere nobeden Slovenec vrste njegovih — prikimovalcev.
Zasuči se na desno, ter korakaj naprej, in v kratkem si pred hišo, na katerej razne nemške table kažejo kmetom, kamor jim je nositi, „kar je cesarjevega".
Od tod kreni proti jugu in ko obtolčes po trgu razsejani kremen, obrni se doli po „gosposkej ulici" in v par minutah si na — glavnem trgu. Ondukaj so modri predniki Celjanov hiše baš toliko narazen porinili, da imajo brdke okoličanke prostor j za svoje vrbase, nabasane z raznimi rečmi, ki jih Celjani potrebujejo pod — zobe; in česar ne dobiš na trgu pod platneno streho, s tem ti postrežejo drage volje zgovorni trgovci, ki so kakor nalašč ob robu trga na štacunskih oknih razložili na ogled svoje blago, toda, če prideš v štacuno, natakni si
t
Priloga »Slovenskemu Narodn" št. 41 20. februvarja 1882.
igi dan debate dejal je dr. Steudel od I spoštovanja do materinščine izvedo, razširja se tudi evice, da se je lati, da bode tisoč in tiso' starost  in važnost našega jezika v najširše kroge.
Drug skrajne 1
prebivalcev zapustilo Avstrijo, da si onkraj morja ustanove novo domovino. Ta grožnja je nova in Če bi židje in židovski Nemci hoteli jo /.vršiti jim bode Avstrija gotovo hvaležna. „Milijonarji bodo skoro berači", — dejal je Steudel. Če je to res, nij kriv sedanji zistem. temveč dotičnik sam, ker če je kot milijonar postal berač, oskubili so ga gotovo židje.
Poslanec Tonner, Čeli, priznava z zadovoljstvom, da se je v državnem gospodarstvu počelo štediti. Če poslanec Ca meri pravi, da vlada nijma trdnih načel, jasnega cilja, nij to odkritosrčno in tudi ne resnično. Vlada imela je in ima jedno načelo, to je pomirjenje narodnostij, obramba narodom, kakor je to izjavil presvitli cesar v presto ln eni govoru. In ker se vidi, da vlada ta obetanja izpolnuje, pozdravlja to z veseljem. Da bi stranka desnice sedanje ministerstvo mučila, ta dovtip naj bi bila levica za se prihranila. Vsak se spomina, kako je levica svoje ministerstvo mučila. Takrat je šlo za prav osobne interese. Govornik je tudi prav srečno odbil Klierjeve napade glede pretepanj na Češkem. Če je kje kak pretep, imajo Nemci gotovo več deleža pri njem, nego Čehi. Iz posameznih Blučajev pa ne gre soditi maso.
Trgovinski minister baron Pino odgovarjal je na Schaupove napade. Pino pravi, da nij res, da bi se srbska železnica b;la oddajala francoskemu konsorciju na željo in priporočilo vlade. To je naprosto izmišljeno. Neresnično je tudi, kar je Schaup trdil glede Elizabetine železnice. Tako so se Schaupovi napadi izkazali popolnem ničevi in vsak lehko sam razsodi, s kakimi sredstvi deluje levica.
Levičar grof Wurmbrand govoril je na pol v -liberalnem", na pol v kouservativuem zmislu. Njemu je upravni aparat predrag, to priznavajo tudi konservativci.   Tudi šolstvo ga predrago stane
__to trde tudi konservativci.   O ;iovčnih razmerah
bode mu tudi marsikateri od desnice pritrdil. Na padi na ministerstvo reducirajo se tudi pri tem govorniku na — nit.   Po mnenji Wurmbranda Nemci v Ti*oiib,  na Češkem,  v Istri in na Ogrskem nijso pridobili pedi zemlje.
Slovenski poslanec dr. T o n k 1 i vzbudil je mnogo pozornosti celo na levici. Njegova polemika z nasprotnimi govorniki se je prav posrečila. Zago varjal je delovanje ministerstva. Levico je posebno s tem zbodel, da je Nem :e opozoril na starost slovenskega jezika, opiraje se na preiskavanja avtoritete v slavistiki — dr. Miklošiča. Tak način poučevanja Nemcev o našem jeziku je zelo praktičen. Ne le, da naši zagrizeni nasprotniki uzroke našega
Da je dr. Tonkli dobro ztdel ob ustavaške stiune, priča pobalinsko zasmehovanje nekaterih ustav.-ških listov. No, tak argument protidokaza bil je zmerom najžalostnejši.
Graškega nadsodnijskega predsednika vedenje in nje^a konfuzije glede slovenskega jezika v uradih je dr. Tonkli prav dobro kritikoval.
Za tem govoril je dr. Jaques, hud u^tavak. Jedenkrat se je ponujal znanemu vitezu Ofeu-heimu za zagovornika, a temu je bil preslab, nij ga hotel. Sedaj uganja razne politične buike, če nijma v pisarni dovolj d'ia. Kazni pozabljeni uradniki obračajo se nanj ter ga poučujejo o razmer;*h. Tako mu tudi neka uradniška dušica iz slovenskih pokrajin dopisuje, ker je bila radi neznanja slovenskega jezika prezrta.
Jaques govoril je z vso besnostjo ustavaka. Kramljal je tudi o vsem, samo o budgetu ne. Sodil je tudi o slovenskem jeziku, se ve da kot slepec o barvah. Ministerstvu je očital „seham-lose Feilbietung". Zarad tega pozvan je bil na red.
Tretji dan budgetue debate govoril je najprvo minister dr. Pražak, odgovarjaje na napade levičarskih govornikov. Govoril je samosvestuo, možato in odločno. Vse napade levičarjev razdejal je v nič. Levičarska megla rszkadila se je hipoma pred gor-kimi žarki ministrovih besedij. On pravi, da sodnik nijma razsojevati, aacega Jezika se ima pottliižev&ti v uradu. To je dolžnost ministerstva pravosodja. Sodniku tudi ne pri stoja o tem soditi, kateri jezik je v deželi navaden ali ne.
Tega mnenja bili so vsi njegovi  predniki, to dokazujejo njih naredbe, tako misli on, tega uve reuja bodo prihodnje vlade.  Levičarji so molčali, a na strani desnice culo se je živo odobravanje.
Jeden najlepših govorov od desnice bil je oni kneza Czartoriskega. Po temeljitej razpravi o raznih uzrokih opozicije izjavi, da mu je nerazumljivo počenjanje opozicije, katero imenuje „masslosM. Mnogo je vprašanj, ki bi se dala skupno rešiti. Vojaška bremena nijso krivda sedanje vlade, tudi stroški za Bosno ne. Levica porabi vsako priliko, da pokaže svojo opozicijo. Ona zameta vse „per bauseh und bogen" brez utemeljenega uzroka. Grožnje levičarjev se mu ne dozdevajo resne. Saj se tako slišijo v vseh parlamentih, iste bi se tudi pjoti vsakej prejšnjej vladi bile dale porabiti.
S Klierjevimi izjavami se neče baviti; ker se bavijo samo s „studentenpaukereieu1'. VVurin-b r a u d o v govor ima nekaj dobrih zrn. Dr. Jaquead odreka sodbo o slovenskem jeziku, ker se mu dozdeva, da ga ne pozna in ker njemu
— Jaquesu — tudi nijso znane tumošnje razmere. O uradnikih pravi, da oponirajo nekateri iz naravne lenobe človeka, kateremu se nekaj veli, kar nerad izvrši. Njegova stranka ne zahteva koncesij, temveč svoje pravo, zaradi tega ne sme biti govor o „feilbietungiu in „sehachru". Da se Nemci sklicujejo na „deutsche treue", „deutsche redlichkeit", rdeutsche biederkeit" itd., nijraajo prav, kajti to so dobra svojstva vseh narodov.
Dr. Plener, večni ministerski kandidat, streljal je s hudimi puškami.
Minister Taalie podrl pa je v kratkem in nečuveno energičnem govoru celo levico tako, da so le plaho okolo sebe zrli ter vpili in kričali kot poreden fantin, če ga za malo-pridnost šiba oča.
Taaffe trdi, da njegove vlade namera nij napraviti iz Avstrije češko ali sploh slovansko državo, a vlada je tudi mnenja, da Avstrija nij nemška država, zato, ker Avstrija je Avstrija, zjedinišče za vse narodnosti, ki v ravno-p r a v n o s t i živo pod ž e z 1 o m avstrijskim, kjer morajo se ve da tudi uživati svoje pravice, in kjer so njih pravice le v toliko omejene, kolikor v to sili v k u p n o življenje. Omenilo se je tudi, da stranka od levice ministerstvu ne dovoljuje budgeta, ker so Nemci in Avstrijci. Morda jedino le kot Nemci, to priznavam, da bi pa budget ne smeli privoliti kot Avstrijci, tega ne morem priznati.
O „imirterkamnier" zdanjega ministerstva pravi, da je o „murtcrbank" uže večkrat čul, vidi jo tudi vsak dan, o ,,marterkammerM pa je prvič čul govoriti. On in njegovo ministerstvo tudi do zdaj še nij bilo mučeno.
Dejalo se je tudi: da se ministerski predsednik skriva za ščitom prestola ter da samo takrat zastopa interes prestola, kadar se čuti zadetega. (To je trdil Carneri.) No, temu moram najodločneje protiviti se; jez se ne postavljam ni za portfelj ni zaščit, ampak, če je treba, postavim se pred portfelj in pred ščit.
Kadar pa.gre za to, da zastopam pravice prestola, takrat ne čakam, da sem zadet, kajti jaz smatram za svojo najsvetejšo dolžnost, da branim pravice prestola ter jih zastopa nr v vsakem p o 1 o-ž a ji, o vsakej priliki in proti vsakemu, naj si bodo napadi javni ali skriti. Tako bodem ravna) dotle, dokler mi je kapljica krvi v telesu in dokler diham To zagotovilo naj blagovoli slavni zbor vzeti na znanje.
Te energične ministrove besede je desnica živo
— nemški jezik, kajti na slovenskega ti celjski trgovec ne kredituje mnogo.
S trga pojdi poludanskemu solucu nasproti in ko odnešeš srečno svoje čevlje z grčavega tlaka po trgu mimo glavne cerkve, zadone ti v osupnena ušesa — nemški glasovi; temu se ne čudi, temveč pomisli, da ondu profesor Marek et consortes nade polno našo mladezen ob klasičnih študijah vzgaja v
— zidarje „mosta do Adrije".
Če te nevolja zgiabi, beži dalje in po kratkej hoji odpira ti lesen most svoje naročje: zaupaj' se mu brez bojazni, če tud1 se trese in škriplje, ter občuduj iznajdljivost Celjanov, s katero so baš kakor Ljubljančani vedeli v okora priti velikej po-gibelji, da jim — rja mostov ne razje.
Z mosta obrni si od sebe v hladno zavetje — mestnega perivoja. Ondu se moreš oddahniti ter se nekoliko okrepčati v bistrem vonjivem vzduhu, kre-taje se po peščenih stezicah, vijočih se mej prostranimi, bolje in manje umetno obkrojenimi gredami, po katerih se šopiri priprosta selška — trava. Tu je pripraven prostor za brezskrbno pohajkovanje, za „dulce far niente" : v tem ko se ziblješ v slastnih domišljijah, šepečejo sreberni valovi Savinje ob grmovje po nizkem obrežji, da se ti dozdeva, kakor bi slišal grlico peti.
Savinja je podobna porednej, nagajivej in j ako
spremenljivej deklici: denes, če je veder, solnčen dan, koketuje s tabo in te gleda toli zapeljivo z bistrimi svojimi očmi ter ti kaže bele svoje zobe, da bi se njej kar v naročje vrgel; jutri pa, če je stari Dazbog količkaj bolj iskreno pogledal sneg solčavskih planin ali pa Jupiter Pluvius par rokovati j vode raztresel po zemlji, njej vzraste grebeu in se njej namrgodi čmerikavi obraz in predno se njej moreš umakniti, oblije ti čevlje ter posiplje po nizko ležečih greduh perivoja toliko peska v travo, da ga ima vrtnik po štirinajst dnij dosti z grabljami česati in krtačiti . . .
Iz teh refleksij me vzdrami — debel kostanj, ki mi je padel na nos, kakor bi me hotel spomniti na — diven razgled, ki se tu ua obrežji Savinje ponuja. Na levem bregu razgrinja se pisani kalej doskop celjskih hiš; tu na desno gori po osojnem brdu vzpenja se košat bukov gozd, ob katerega vznožji se ti proži prilika, v savinjskem kopališči zbistriti svoje upehane ude; proti večeru blišče širji vrhovi solčavskih gora, in ondu na iztoku na strmem skalovitem vrhunci strle mračne stene nekdanjega gradu mogočnih celjskih grofov . . .
Baš sem Fe mislil ugrezniti v valovje otožnih spominov na mračno dobo njih krvoločnega vladanja tam gori — kar me predrami glasen klic prijateljev, ki so se v dolgej procesiji uamenili na „božjo
pot" ven na prisojni holmec ob Savinji, k očetu — Jezerniku, ki toči žejnim dušam dobro vinsko kapljico. Da sem se njim pridružil, o tem ne bode nikdo dvomil, tembolj, ker je bil mej njimi nekov črnobradati znanec iz — Ljutomera s potno torbo v roki.
Kakor je uže starodavna navada, da, ako sta dva Slovenca zbrana, je tretji mej njima — kozarec in pri vinu ti Slovenec ne molči, makar, če mu zatvoriš usta s ključavnico, tako je bilo tudi tukaj: beseda je pri/vala besedo iz zdravljice se je rodila zdravljica, navdufien govor vrstil se je za govorom, kakor v državnem zboru; vmes pa so donele vesele pesni in radost je prikipela do vrhunca, da so čaše vse ki i eni žvenkljale — kar se vname ljut prepir in sicer zbog — risum teneafrs, amici! — razlike mej kranjskim in štajerskim — ro loljubjem. (liili so namreč mej nami rojak, takraj in onkraj Save.) Toda, ko so se baš hoteli vzprjeti, privleče moj Ljutomerčan tri steklenice sladkega Jeru/.a-lemca na dan, s katerim nalije čaše po vsem okrožji: radostno smo trčili in glej! kakor bi odrezal, prenehal je ves prepiri — Ali bogme! kaj lepo bi Be bile ondu — mutatis mutandis — prilegle prouzro-čitelju tega — smešnega prepira Goethejeve besede:
„Der Deatscliu kann keinon Fi.ui/.iiijuiu k-ulen, Doeh Mcino VVuiue triukt er gora! . . *u
odobravala; levica pa je sikala, bila ob tla ter bila izven sebe — znak, tako je bila zudeta.
Tudi minister Du naj evski je govoril. Jasno in zmerno pobijai je svoje nasprotnike. Večkrat prijel je levičarje s silnim sarkazmom.
Ta dan sme se šteti mej najlepše, kar sta jih desnici in ininisterstvo imela v dr/^vnej zbornici Levica je po naj temelj'tej šib in energičnih govorih ministrov in govornikov od desnice bila ^trta na Celem polji. Klavrno in pobito zrli so na zumgo-nosno desnico ter se sramovali svoje r.eprcni 6 nosti, površnosti, slepega fanatizma, politične svoje loferijoritete.
Tudi zadnji govornik pravice Ceh dr« Vauder-1 i k pobijal je kaj spretno levičarske govornike ter jim očital, da iz njih govorov vidi se le najhujši narodni fanatizem. Večini seli narodno ravno-pravnost, a nikdar več ustavovei nega ministerstva, Avstrija v zdanjej obbki in tudi s sedanjim mini 8terstvom je potreba evropska. Govornik želi zjedi-njeuja in sprave vseh strank.
Za glavnega govornika izvolili-, je desnica dr. ltiegra, levica pa dr. Ilerbsta.
Danes pričelo se je zborovanje ob >/( 11. uri. Galerije napolnjene so uže ob 10. uri. V zbornici je živo življenje. Trgovinski minister baron P i no odgovoril je najprvo na interpelacijo. Potem naznanilo se je več došlih peticij.
Prvi jei je govoriti dr. Herbst
Politični razgled.
Yoli¿iur dežele.
V Ljubljani 20. februvarja.
Papež Leo XIII. izdal je na italijanske škofe
encikUko, v katerej se govori o nevarnostih, katere prete veri vsled novotanj, papež izraža svojo ljubezen do Italije in obžaluje, da je cerkev zavisna od tuje vlasti. Dalje se enciklika peča s katoliškimi listi m priporoča duhovnikom, naj podpirajo dobre te liste, da katolike opominajo na njihove dolžnosti do katoliške cerkve, a zraven pa katoliške liste tudi opomini, oaj se borijo za cerkvene pravice s po trebno zmernostjo. Dalje opomina duhovnike, naj se učijo filozofije, zgodovine in pr rodoslovja.
Iz Itajjire se poroča, da je mini*terski svet sklenil, da se popolnem odpravi robstvo v principu in imenoval Abd-el-Kader-pašo guvernerjem za Sudan. Posebni zakon o instrukcijah trgovine s sužnji in zakon o oprostenji sužnjev se pripravljata.
Dopisi.
Iz Braslovč. [Izviren dopis.] (Občina trg Braslovče je ravnokar do visoke zbornice poslancev n!i Dunaj na roke gospoda poslanca dr. Vošujaka poslala sledečo prošnjo:
„ Visoka zbornica poslancev!
Radostnim srcem zaslišali smo leta 1880., da je visoka zbornica vzsprejela resolucijo glede uvedenja slovenskih srednjih šol po slovenskem Štajerskem, za kar se visokemu  državnemu zboru iskreno za hvaljujemo.
Globoka žalost pa nas sprehaja, ko žalibog vidimo, da se do zdaj še nič storilo nij v izvedenje one resolucije; da so naše srednje šole sploh, in osobito Mariborsko učiteljišče prej kot slej vedno še nemške, da si nam slovenske šole gredo ne samo i po naravnej pravici, temveč so nam postavno zago-
Veliko veselje vlada v Cenili: pri dopolnil-nej volitvi jednega poslanca izmej veleposestnikov v državni zbor zmagal je sijajno avtonomist knez Ferdinand Lobkovic. Dobil je 215 glasov, kandidat ustavoverne stranke grof Osvald Thun ml. pa ie 187 glasov.
Poročila z bojišča na Jugu se navzlic ofiei-jelnim brzojavom ne glase preveč prijetno. Kakor poroi-a „Narodni list", šla sta Stojan Kovačevič in Krsto Vukalovió Krivošijancem na pomoč. Tudi vstaši iz Zubc, Sutorine, Prevora in Korjenice se zbirajo v Vratilu, da zabranijo cesarskim četam daljno pot. V tem slednjem kraji je okolo 600 vstašev. — V Ilizanu se je razglasil hitri sod. «
V ojrraltej zbornici čujejo se ostri glasovi proti „nemškemu schulvereinu" in proti netnškej aroganci. Osobito jedrnato je dokazoval poslanec Herman, kako postopajo'Nemci v Ogrskej izdajsko in zahteval, naj Tisza energično postopa proti izdaj" skim nameram nemškega „schulvereina".
% iianje lir/aH-.
„Nouvelle Revue", organ madame Adam, prinaša v slednjej številki studijo o n otra njej situvaciji Ruske« Mej drugim glasi se: „Prišel je tteuutek, da si poišče resno zdravilo. Po našem mnenji je le jeduo: delati na to, da odpravimo napake naših očetov, kateri so se ločili od narodnega duha in da gremo nazaj do one točke, kjer je rusko družinstvo zapustilo dobro pot, nazaj do narodnega čuvstva, k narodnim običajem in tradicijam, ne du bi v njih postali kostujaki, marveč da najdemo izvir pravej ruskej civilizaciji, pravemu ru skemu napredku."
General Sikohelft'v je zdaj, kakor znano v Parizu. Tu pogovarjal se je z nekovim Francozom in mu dejal: „Nemčija je vsem sovražnica; sovražnica slovanskega in romanskega svrta, motilka miru, ki je ravnotežje na vzhodu in zahodu uničila. Proti tiranstvu Nemčije je le jedno siedstvo, namreč da se zjedini vsa velika slovanska družina in da se ona ozko zveze s francosko republiko; to je moj program in politično veroizpovedanje, to je moj cete-rum censeo, katerega ne bodem kot nezuvisen mož plašljivo prikrival" in Skobeljev govoril je še dalje — kaj? V dunajskih listih, v listih vsega sveta stoji od begede do besede natisneno, nihče nij zaplenil teh listov — za nami pa stoji državni pravd-nik, ker slovenski listi ne smejo tega pisati, kar listi drugih narodov — to je slovenska tiskovna svoboda. Naj blagovoljni bralci oproste!
C»aml>etta vrnil se je s potovanja po Italiji zopet v Pariz, da zasede svoje mesto v poslauiškej zbornici. Kakor se trdi, držal se bode Gambetta jako zmerno in tudi svoje pristaše opominal, da ne bodo delali novemu ministc-rstvu opozicije. Za pa-lega ministra je zdaj situvacija taka, da more na dober uspeh le računati, če čaka, dokler ne pride pravi dan.
Vse hvale vredno je zadnje postopanje naših poslancev in res slednji čas je bil, da so vender nekoliko potrkali. Ako vlada sme na podporo nuših poslancev računiti, smejo tudi oni zahtevati, da se na težnje naroda, kojega zastopajo, nekoliko ozir jemlje. Mi bi bili za sedaj zadovoljni, da bi se izdala sodnijam glede uradovanja posebna uaredba, bilo bi barera nekaj. —c.
Iz Radovljice 15. febr. [Izv. dop.j Danes smo imeli v našej srenji volitev novega župana in prvega svetovalca mestu prejšnjega vele-spoštovanega g. grofa Gust. Thurna, koji se je, kakor znano, kot deželni glavar v Ljubljano preselil. Voljen županom je: g. Fr. Hudovernik, a za prvega svetovalca g. A. Robiek in drugi svetovalec g. J. Bulovec ostane, tedaj, kakor je razvidno, pričelo se je tudi v Radovljici obračati na bolje, kajti slednja dva gospoda znana sta kot značaj na narodnjaka.
Iz CJorice 13. febr. [Izv. dop.] Zadnja veselica čitalnične podružnice, (kajti to društvo neha in na njega mesto stopi popolnem od čitalnice neodvisno : slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) minulo soboto izpala je nepričakovano izborno. Take veselice so redke in poštenega Slovenca, prijatelja nižjemu stanu našemu moral je ta večer razveseliti ter prepričati ga, da še ne propademo, dokler imamo tako podlago v nižjem stanu. Program (jaz menim petje in godbo, ki je svirala le slovanske kompozicije, a — ne plesa) izvršil se je prav dobro. Če tudi smo uže pred leti pokopali nesrečno pevsko društvo „Slavectt, vender smo culi j oni večer poštene glasove domačih grl; krepko so
1____ --------1:   <5 —t___l___i.:     r<_n____i.■    •      t-»      xi ?
. tovijene.
Nepotrebno bilo bi stoprav na dolgo in široko I nam  P??6™ Sentpeterski, Solkanski in Prvaški
razpravljati, kako da je napačno in za našo zgolj *)eTC1' NaJbolJ nas Teseli' da 80 se fantJe meJ 8abo slovensko mladež na kvar, da se tu po ljudskih 3l)02nah ter našenm mlademu bralno-podpornemu šolah nastavljati morajo učitelji, po nemških učite- društvu ™g°tov,li ~ vedno pomoč.   Ne gospoda,
Ijiščih izšolani, ki samo za vsakdanjo potrebo zunaj šole slovenski znajo; kajti umevno je samo ob sebi, da se v šoli nikdar ne more doseči postavni smoter, ako se ne poučuje v materinem jeziku šolarje-vem, ki ga ima tudi učitelj biti popolnoma vešč v govoru in pisavi. — To je pa učitelju nedvojbeno samo tedaj mogoče, ako bo je sam izobrazil v tistem jeziku, v katerem bode imel poučevati.
Skromna je dakle naša prošnja,  kojo predlagamo visokemu državnemu zboru zaupljivo proseč,
to nijso oni pevci v rokavicah! to je pošten naš vratar, ki po dnevu v potu svojega obraza očetu pomaga, a zvečer k pevskim vajam zahaja, to nijso preobčutljivi ljudje, to je narastaj, na katerega se bodo morale v prihodnje i mestne čitalnice obračati. Torej pevci, za sveto domovinsko reč le tako naprej in drž te nam besedo kajti: „beseda dana, mož velja!"
Da ne bodem predolgočasen, naj  povem, da je bila dvorana krasno okinčana in očeta Bleiweisa
naj blagovoli še v teku tega zasedanja na visoko i doprsna podoba iz mavca se je prav dobro podala vlado toliko vplivati, da se resolucija z leta 1880 j Pred odrom. Dvorana bila je prenatlačena in imel glede slovenskih šol na slovenskem Štajerskem brez i sem le željo, da bi krasna slika (delo gospe Šan-
vsega odlašanja in resno izpelje.
Trška občina Braslovče, dne IG. februvarja 1882". Iz slovenskega Štajerja [Izv. dop.] (Slovenski jezik — zaničevan!) Letargija se človeka polasti, videč, da je vse njega delo, ves njega trud brez sadu, brez uspeha. Kako nejevoljen pričiie zopet in zopet svoje delo, ko uže naprej vidi da je delo zastonj, tlaka. Tako tlako delamo tudi mi Slovenci mnoga, mnoga leta in najhujša tlaka pa je glede slovenskega uradovanja. Povsod se naš jezik barem nekoliko spoštuje, kajti iz javnega življenja ga izbacniti nij mogoče, popolnem iz učilnic pa tudi ne, kajti z deco se mora nolens volena vender v materinskem jeziku poučevati pričeti, ali v sodnijskm sobah, tu uijma veljave, kajti to nij sodnijski jezik (po naše bi bil to izmišljeni jezik) dakle ven ž njim. Take instrukcije daje g. vitez VVaser sodnijskim urudnikom. Ali te ne zaboli srce zaslišujoč, da tvoj materni, lepi, mili jezik slovenski nijma nikakeršne veljave pri sodniji. Da, žalostna ti majka, res vzk peti mora slovensko srce, videč, kako se njega jezik zaničuje, sovraži, ob tla tt-pta, da se najdražji zaklad narodov, njega jezik, hoče na najgrši uačin oropati, da, uže vsak brič se sme iz njega norčevati in za to „moško' dejanje bode od svojega višjega pohvaljeno. — Toda ne le naš jezik se zaničuje, se ob tla tepta, temveč tudi postava, tista postava, katero je sam svetli vladar s^nkcijo-niral, — se zaničuje. Žalostno je, da zaničujejo v prvej vrsti tisti postavo, kateri bi morali biti nje čuvaji.
teljeve) živa postala in mož, ljubitelj demokracije Slovenske, bi gotovo vzkliknil: „to je jeden najlepših večerov mojega življenja!" A njega nij in naslednikov njegovih v Gorici nij! to sem spoštovanemu prijatelju iz Ljubljane, ko se je minoli teden pri nas mudil, razlagal in oba sva bila jedne misli : žalibog druzega Lavriča (pozabljenega od goriških Slovencev) ne bode tako brzo imelo majka Slave!
Čitalničarjev obitelji nijsmo nobene zapazli, kajti ona dva gospoda, ki sta bila z družino, sta uda podružnice in čitalnice. Slavni odbor pa je izkazal ta večer podružmčarjem posebno naklonjenost s tem, da se je udeležil in corpore nadzorstva — za dostojnost ter mirno izvršitev podruž-ničarske veselice. No, upati smemo, da v prihodnje, vsaj k poštenej domačej slovenskej zabavi (ne k plesu) pridejo narodni gospodje ter s svojo navzočnostjo pokažejo, da smo v resnici vsi jedne majke „tako navadno hvaljenega nižjega stanu sinovi". —
Konečno naj pa vam bode vrli podružničarji — prihodnji bralni in podporni udje, zavest, da i vi ste s petjem in slovansko godbo pridobili mnogo: „na uotraj, in kar je za naše mesto pomenljivo tudi na zunaj l
Na svidenje pri besedi ob priliki odprtja novega društva, pri katerej nam mora biti prva slovanska dolžnost, da seznanimo naš nižji stan za vseobče slovensko podjetje in to je naš: Narodni dom v Ljubljani! Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. B.
0»
Domače stvari.
— (Zadnja (sobotna) številka našega lista bila je konfiskovana) zaradi domače s t vari „C. kr. okra j n a sod ni j a na Vrhniki in mi" in zaradi »Poslanega* podpisanega od „Več narodnjakov".
— (Upravni odbor društva nNarodni dom") prosi vse one rodoljube, kateri na ta sli oni način zbirajo prostovoljne doneske za zidanje »Narodnega doma", da vse te nabrane doneske — in naj si bodo še tako neznatm — takoj odpošiljajo društvenemu blagajniku g os p. dr. Josipu S taré tu, hišnemu posestniku na Marije Terezije cesti v Ljubljani, da se bodo mogli takoj naložiti na obresti.
— (Za Narodni dom) so gostje dobro znane narodne krčme pri Jarneji na svetega Petra cesti omislili si pušico, v katero so bodo zbi-r li vsakdanji prostovoljni doneski. Domoljubna gospa Murnikova prevzela je posel ključarice. Vrlo dobro!
— („Sokolova" maskarada.) Ako se je pri razpošiljanji vabil za »Sokolovo" maskarado koga nehote prezrlo, prosimo, da nam oprosti in ako želi udeležiti se maskarade, naj se blagovoli oglasiti pri društvenem starosti gosp. Franu Rav ni-harji, predstojniku deželne blagajnice, da zaželjeno vabilo sprejme, kajti kdor se z vabilom ne izkaže, ne more dobiti vstopnice. Odbor.
— (Udeležniki Sokolove m askarade, ) kateri ne pridejo maski rani, se opozorujejo, da je pri vstopu za  vsako osobo — dame in gospode
— (izimši   p. n. gosp. c. kr. častnike in garde dame) plačati 50 kr. kazni.        Odbor „Sokola".
— (Po vzgledu mestne občine Črnomelj ske) poslale so peticijo nr državni zbor po g. dr. Vošnjaku za premeščenje deželne nadsoduije graške v Ljubljano do zdaj te Belokranjske občine Dragatuš, Adlešiče, Butorej, Stari trg, Loka, Vinica, Vinivrh, Petrova vas, Telčji vrh, Kot, Taučja gora, Radenca, Dolnja Podgora, Vrh, Griblje, Dobliče in Dol, torej 17 občin.
— (Dr. Fran Vok) odprl je beležniško svojo pisarno v Križankah, v poslopji, kjer se nahaja mestna delegirana okrajna sodnija. Upamo, da bode novi gospod notar narodnej stranki zvesto na strani stal !
— (Naši nemški juristi), koje bi človek po receptu nekega lističa po vsej  pravici imenoval
— „die Glatzkbpfe der Themis", ne vedo, kaj je računska tožba z očitki. Če nam kdo jasno dokaže, da je izraz „Miingelklage" mnogo pametnejši, potom bodemo radi priznali, da se brez nemščine pred sodnijami izhajati ne more! Sicer se bodete morali pa še marsikaj naučiti, če bodete dolgo živeli mej nami !
— (Notranja šola) pri nunah v Ljubljani zaprla se je zaradi tega, ker je umrlo neko dekle v notranjej šoli na kozah.
— (Kozé) so se prikazale v krajih Gabrije, Sv. Martin in Hruševa.
— (Mrtvega človeka) so našli v Grada-šici blizu Dobrave 15. t. m. Mrtvi je kakih 40 let star, bil berač in najbrže pijan padel v vodo in utonil.
— (Iz Pošto j in e) se nam poroča, da se je v ondotnej ljudskej šoli preteklo soboto o lOVa-uri dopoludne podrl strop. Dobro da so bili kratko poprej otroci izpuščeni, kajti drugače bi se bilo lahko zgodilo, da bi se bil marsikateri izmed naših Vsega spoštovanje vrednih srenjskih mož za svojim ponesrečenem otrokom jokal. Bolje bi pač bilo, da se gospod Cicero, „postojinski financier", več brigal za šolo nego da postroša po nepotrebnem jamski denar za gradenj e soseskine palače, katera bo skoro gotovo do deset tisoč gold. stala, a imela pa ničesar druzega nego pisaruo in dva are s ta.
— (Za lovce.) Z Brda pri Lukavici nam piše prijatelj našega lista, da je 16. t. m. sprehajajoč se po gozdu prepodil kopico treh letošnjih zajcev, in ujel naposled jednega s pomočjo svojega psa. Zajček je najmanj štirinajst dnij star, in se
počuti zdaj v hlevu, kamor ga je dejal naš lovec, vrlo dobro. Tako zgodnji zajci so gotovo redka prikazen in tolmačiti jo moremo le — z gorko zimo.
— (Iz Blok) se nam piše, da je bila veselica v čitalnici v Cirknici v 12. dan t. m. prav dobro obiskovana in tako živahna in vesela, da se je bode vsakdo hvaležno s poni in al. Govori, petje, igre vse se je vršilo izvrstno in gosp. Dr me 1 j pokazal je na glasoviru svojo priznano spretnost in umetnost. Ker je bila tudi postrežba vse hvale vredna, bila je zabava, trajajoča do jutra, splošna in radovanje nepo-siljeno in v srce sezajoče.
— (Natržaškej razstavi) bo zastopal, kakor je iz programa znano, poseben oddelek kmetijstvo. Avstrijsko društvo lesnih trgovcev je sklenilo, razstaviti razno lesnino in izdelke (orodja, posodo) iz lesa. Za razstavo raznega vina bo skrbel poseben odbor kmetijske družbe na Dunaji. Drug odbor deluje za razstavo mlekarstva in sirarstva. Avstrijsko durštvo sadjarjev, kateremu je načelnik grof. H. Attems v Gradci, razstavi mnogo svežega, pa tudi konserviranega sadja. — Tako se utegne v Trstu trgovina s kmetijskimi pridelki, katera je uže zdaj pomenljiva, še bolj povzdigniti.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Dunaj. V Pragi volili so se v volilno komisijo za denašnjo dopolnilno volitev veleposestnikov konservativci: Boiuiuov, Franc Thun in Nadhernv z 21(5 proti 186 glasom, katere so dobili Herbst, Viktor Waldek, Bareuther. Vlada imenovala je potem zadnja dva in Teobalda Črnina kot ude volilne komisije. Komisija izbrala sije kneza Karola Schwarzenb erga predsednikom. (To je nepričakovano dober uspeh. Uredn.)
London. Večina listov ne odobruje govora generala Skobci jeva. „ Times" pravi, da je prva mejnarodna dolžnost Rusije, da ne dopusti zavezniku napravljati zadreg. Rusija da je zavezana, da pokaže Avstro-Ogrskej, da se trdno drži berolinske pogodbe. Avstro-Ogrska sme zahtevati v težavnem položaji lojalno podporo vseh onih, ki so podpisali to pogodbo. Evropa pričakuje, da bode ruska vlada mir v Evropi kaleče govore visoko postavljenih ruskih osob preklicala in uničila.
Naj si tudi zapomni, da zaupanja z groženjem pridobil ne bo.
Mart. Peruzzi,  Anton Kralič,  Jan. Še n k, Jan. Jurček,   Val. KorČe,   Jan. Borštnik', Matija Remškar, Franc Babnik, odborniki.
Razne vesti.
* (Moravski odvetniki.) Na Moravskem je 186 odvetnikov; izmed teh jih je slaba tretinja, namreč 54, v Brnu, v Olomucu pa 12.
* (Železniško.) Število lokomotivov celega sveta znaša okrog 105000, dolgost vseh železnic okrog 354000 kilometrov. Parna sila vseh lokomotivov reprezentira 80 milijonov konjskih sil. — Od teh jih pride 9 milijonov na Angleško, 7\r> milijonov na severno Ameriko, 4 milijoni na Nemško, 8 milijoni na Francosko in 1*5 milijonov na Avsirijo.
* (Statistika a m erikanski h Nemcev.) V Zjedinjenih državah prebiva dandanes blizu dveh milijonov Nemcev ali okrog 5°/0 tamošnjega prebivalstva, Največ, 19°/0 jih prebiva v province New-York, 12°/0 v Illinois, ll°/n v Ohio, 10%, v Pennsyl-vaniji, 9*5% v Wisconsin, 6*5*/0 v Missouri. — Na vse druge mnogobrojne provincije jih pride še nekoliko nad 30°/0. — Po mestih se razdele sledeče: Največ, blizu 200000, jih prebiva v New-Yorku, 600000 v Philadelphiji, 50000 v Chicago, 40000 v Saint Louis, 31000 v Cmcimatiju. — Od sedem in pol milijonov liudij, ki so se izselili v teku zadnjih 51 let iz Evrope, zavzimajo Nemci, koj za Angleži, največje število, namreč 30°/0.
Umrli so v LJubljani i
17. februvarja: Marija Legan, krainarica, 80 let, Flo-rijanske ulice št. 42, za starostjo.
19. februvarja: Martin Bitenc, vrtnar, 75 let, Poljanska cesta it. 18.
Poslano.
Odgovor na „poslano" v »Slovenskem Narodu" od 26. januvarja t. 1.
Podpisani potrjujejo, da je poročilo o zadnjej seji močvirskega odbora po vsem resnično spisano, le popravek v poslanem je neresničen.
Nobeden pa ne bode zavidal posla urednikom domačih  časnikov,  ki  bodo po  protokolih zasluge prvomestnika močvirskega odbora iskali. A želeti bi bilo, da bi oni zdraham, katere sam kuje z dosled nostjo in značajnostjo v okoni prišel.
ZD*u.xiaosl5:3* "borza,
dne 20. februvarja.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 20 kr.
Enotni državni dolg v srebru       ■   .   . 7f> „ 50 „
Zlata renta......                                 ... 91 , 50 „
1860 državno posojilo .   .           ... 128 „ 75 B
Akcije narodne banke....... 816 „ —
Kreditne akcije......... 298 „ 75
London............ 120 „ 15 „
Srebro............ — „ — _
Napol. ........... 9 , 52V, ,
C kr. cekini........... 6 „ 65
Državne marke......... 58 „ 60
4% državne srečke iz I. 1854    960 gld. 118 _ _
Državno srečke iz 1. 1864 .   .    100   „ 171 „ 50
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 91 „ 45
Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 „ 10 *
n H        n      4%>......84    „    80 _
„      papirna renta 5°/0..... 84 „ 90 „
5°/,, Štajerske zemljišč, odvez, ohlig. .   . 104 „ —
Dona?« rese. srečke 5°/0    .   .    100 gld. n;{ 50
Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 zlati zast. listi . 119 „ —
Pnor. oblig Klizabctine zspad. železnice 98 „20 "n
Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice 10J „ 50
Kreditne srečke.....100 gld. 175 „ —
Kudolfove srečke.....                        10   „ IU n 25
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 115 J f>0
Traininway-drust. volj. 170 gld. a. v. .   . 194 „ _
Proti trganju po udih.
Gospodu Franu Kvizdi, o. kr. dvornemu založniku v Kornottborgu. Da si je vsled porabe Jedne stekleni«« vnsrKii flujidu proti IrgMiiJn p» udih Into Hkoro popolnem izginilo, prosim vai vender, da mi pošljete se dve steklenici in moram vam iz laHtno izkušnjo dati spričalo, da jo vaš flujid proti trganju po udih najbolj s** HrcdMlvo*
Gradec pri Frižah dne 15. fehr. 1881.
Spoštovanjem
(666) liiid. liielimnn« pivar.
Dobi Me v vm«'1i l<-kiiriiiih. (jilnvnu zalogu 1 Okrol.ua lekarna v Korneuburgn.
Tužnega srca javljamo prijateljem in znancem prežalostno vcBt, da jo naša preljuba mati
Marija Kopše
v četrtek 16. februvarja 1882 po noči ob */9l 1. uri po dolgej in liudoj bolezni, previdena h sv. zakramenti za umirajočo, mirno v Gospodu zaspala.
Drago umrlo priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V Idriji, dne 17. .obruvarja 1882.
(114) Rodovina Kopševa.
Izurjeneaa pjisatelja
sprejme
(116-1)
Dr. Ivan Gersak.
e kr. beležnik v Ormoži.
Y najem
se dajo travniki, polje, pod, kozolec in velik Jilov, vsako posehe ali vso skupaj, pri Guziji v Spodnjoj Šiški. Proda se poljsko orodje in živina. Kdor želi kaj v najem vzeti ali kup ti, oglasi naj se do 1. marca t I. v Gu-zijovoj hiši it. 30 pri
Vinku Novaku,
(97—1) trgovcu.
Na prodaj je kmetija
na tTfttlh *t. IS v amartlnena poteg ritije, imejoča hišo s tremi sobami, kuhinji) in klet; gospodarsko poslopje, hlev ta štiri goveda, Bvisli, skedenj in kozolec. Okrog je vrt z mladim sadnim drevjem in 8 oral njiv in 2 orali hriba, vse v najlepšej leži. Hiša z romantičnim razgledom pripravna je za vilo. Pogoji so prav ugodni.
Ve6 se zve v hiši pri gospodinji ali pa tudi v Spod-"Jej StSki »t. 5«». (79—4)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ib, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjib razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost, in vročino, če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalez« ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z roajheniin ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—70)
Lepe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
koz u ho vin o
(506—24)
prodaja
MF" Anton Hrejči, H
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic.
Proda se hiša,
ki ima tri sobe, klet; zraven hlev; pri hiši je tudi 470 sežnjev vrta. Proda so za 2700 g!d. Polovica se lehko v obrokih plača. Hiša je nova in prosta 20 let davka. Natančneje se zve pri
Janezu Turšioi,
v Ljubljani, Trnovsko predmestje, (72—4) Opekarska cesta št. 7.
V. LOBENWEIN
nlitii atelie
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan.
(63-4)
Umetne
(55—5)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem a mer i kanskem z i b temu v /.I ul h.  tu I kanila ali cel lilo) idu brez bolečin. IMombira z zlatom itd.
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
8 prijetnim mamilom
| zobni zdravnik A.Paichcl, »♦»♦<
poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji.
Mazilo za lase!
po prof. dr. Pjtha, jedno najboljših aredatev, da ae prostor,  kjer rasto lasje, utrdi in da lasje ne impadajo. ob jednem jim da e lep lesk in se uporablja /. gutr-vim uspehom  pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. prodaje pravo le lekarna ,,pri samoroga", v LJ ubl |ani na Mestnem trgu. (28—6)
T7~so.lro vrste
elegantne obleke za maskare
lzpoaojnjejo ali prodajo se jako oeno pri
Antonu Kočevarji, (68-2)
trgovci s starinami na sv. Jakoba obrežji.
Marijana Rupnik,
v Ljnbljani, sv. Petra cesta Rt. 13, na vogla Kolodvorske
ulice,
se priporoča v izdelovanje cerkvenih cvetlic, šopkov in o'ni'cv ».h oltarje, vem-ev za baudera in svečnike« tudi  za popolne oprave  pri novih masah,
vse po primernej ceni. < 87 — 21
^roti
bolečinam v glavi in želodci.
Lekarna „pri samorogu" v Ljubljani, Mestni trg.
Dolgo časa ni Java Imela jaz in moj prijatelj ape-tita in sva trpela zaradi zaprtja glavobol, dokler nama slučaj nij prinesel v roke vaše kri čistilne kugljice, škatljica po 21 kr. Kri čistilne kugljice imele so dober vpliv, a škatljica se je kmalu izpraznila; naročila sva torej cel zavitek s 6 škatljicami a 1 gld. 5 kr. Izrekam vam zahvalo in z veseljem vam javljam o najinem zboljšanji in naročujoč za svoje znance še dva zavitka proti postnemu
Eovzetju, dovoljujem vam, da objavite mojo zahvalo in po-valo teh kri čistilnih kuglj'ic.
Spoštovano udani
Fran Proseneo,
(714—3) uradnik pri carinskem uradu.
BLUTREINIGUNGS
à 30 u.50kr ^ 50 kr
Gastlov
tri čistilen taj,
to jako vplivno "dravilno sre(fstvo iz dobrih, nedra-žilnib, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Uve posladkorjene kri čistilno hgljice
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—1«) so najbolj renomirano, najcenejšo, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, rovmi in po-dagri, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. I*ravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge:
Lekarna ..pri obelisku*4 v Celovci. Zaloga v Ljubljani: V. Trnkoczv; v Postojni: A. Loban; v Kranj i: K. Kavnik; v Logatci: Al. Skala; v Z a g o rji: A. Mihelič; vSemlinu: J. Straub.
Podpisani p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je
gostilno „pri kroni"
v Gradišči prevzel, kjer hoče z dobrimi pijačami in izvrstnimi, po dunajskej šegi pripravljenimi jedili najboljše po-streči ter prosi za obilno obiskovanje.
V Ljubljani, dne 18. februvarja 1882. 96—1) Ignacij Korošec.
Pekarija
z vso potrebno pripravo, stanovanjem, na najobljudnejšem kraji v Ljubljani uže veliko let obstoječa, so da o sv. Juri ii v najem. V hiši je tudi vodnjak in prostorni nmga-cini. Oddaje se tudi vlnotoč s pekarijo vred. Natančneje se izve v administraciji nSlov. Naroda". (112 -1)
Oznanilo
ProBtor ob cesti ležeč pri parnem mlinu v Ljubljani^ proti novej cerkvi in kasarni ležeč, za dve ali tri hiše, se proda iz proste roke. Prostor ta meri okolo 1000 sežnjev.
— Proda se iz proste volje tudi kmetija na Jezici, hiša s sadnim vrtom, klet, hlev za 10 glav živine, pod, Šupa, 7 oral njiv, 8 oral senožet, vse blizu in v dobrem stanu.
— Natančneje ae izve v Kravjej dolini št. 9 v Ljub. ll*ni. (113—1)
f
i
4
Da se v najem ali proda
v okrajnem in župuem kraji Litiji na južnej železnici v Kranjskej dobro situvirana hiia s štirimi sobami, kuhinjo, stransko sobo in kletjo. Pri hiši je zdaj gostilna in pekarija in napravi se tudi lehko prodajalnica. Ponudbe sprejema F. Miillerjev anoncen-bureau v Ljubljani. (m—l)
►
Marseilliška žolča
(G-aJLlerte) za SUtenJe in zbolj sevanj o vina, kakor tudi na vod se dobi zmerom pri
HARTMAHinJ,
v Ljubljani, v Tavčarjevej hiši.
Opomba.  Najboljši uspeh garantiram, če se žolča pri meni kupi. (98—1)
Dr. FRANC VOK,
c- 1er. notar.
odprl je
(115-1)
Jj svojo pisarno
•K
(kjer se nahaja mestna deleg. okrajna sodnija).
M-
i f
Tujci:
17. februvarja.
Pri Slonu: Winplin-ger z Dunaja. — Veršec iz Kamnika.
Pri Mallei : Zogliuau z Dunaja. —
l'n avstrijskem cesarji: Kalan iz Trebnjega. — Poselil i/. Koiscluioria.
Gosp. O. Fioooli, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstno
Franzeve esence.
Slednjo pošiljutev sem uže mej razne bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv jo bil vedno izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881.
Spoštovanjem
Anton Vlašič,
/.upu i k -kanonik.
Znamenito!
Prosim uljudno, pošljite mi 30 Bte-klenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migrene, katera ino je leta in leta nadlegovala.
V Zenku, Hrvatska, 17. Bept. 1881.
Spoštovanjem
Angelika Kling, (598—9) uradniška vdova.
% name nit o!
Tu je na mestu: „Cast zaslugam"! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober uspeh nij izostal.
V Cborsanu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjom
Anton Lupotina. župnik-dekan.
Tinctura Rhoi Composite ali Franz eva esenca, izdelana po G. Ficcoliji, le-karji „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, iz vegetabilnih substanci j sestavljena, s kati-ro so si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki dohajejo izdolatelju. Ona ozdravlja želodčno bolezni in na spodnjem telesu, klanje, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, henierojide, nunenico itd., ki je lehko smrtonosna, če se časa ne kurira.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
Naroča naj se pri izdelatulji: Gabrijel Piccoll, lekar „pri  angelji", v Ljub Ijani, na Dunajskej cesti. Naročila se promptno proti povzetju efektuirajo.
Bergerjevo medicinično milo iz smole,
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Bergerjevo milo iz smole ima »o koneentr. sinole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki ho v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjen ju lzogue, zahteva naj so odločno Bergerjevo milo iz smo.«       r*a1 se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdoyratnib poltutli boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj so vedno aamo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot milejše milo iz   mole za odstranjonje vseh
nečistostij na polti
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umivanje in kopanje pri vsakdanjej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—3)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar
«m.BIi;i.B. v O- V A \ H
V zalogi v vseh lekarnah cele države.  Glavne zaloge pa imajo:
V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pL Trn ko cz y. V Kočevji .1. Brnu no. V Krhkem J. Borne k or. V Idriji J. Wan m   V Krauji K. Savni k.  V Litiji Jos. Beneš.   V Novem mestu D. Rizzoli.' V Radovljici A. Rob le k. V Vipavi A. Konocny.
Izdatelj jd odgovorni urednik Makao Annie.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".
0U
748077