M svitlobo # krajnske družba Tečaj Y srèdo 18. velikiga serpana 1847 List 33 ovori y Komii do njih zročuješ skrivni ključ? o ej vidiš svet se suje, stiska za-te: Kraljica bliša! pridi, priď na luč. Ponuja dnar , blag Govóril za te ce hočeš za te pri prijatlu bo, Skeléla ga ne bo kervava sraga: De tebe — tebe, Hvala! zadobó. blága, Mnogter bahač plačuje za bokale : Ces, te zalèzel bode v vinčiku; Skazuje plát gospod križake zale, De 'z njih tvoj željni bliš zasjal bi mu Ga vidim, nósi šóbe zlo napéte, Beseda draga je 'z njegovih ust: Pogládiť, Hvala! moras tako dete, Če ne: odverne od tebe tud čeljust. Hvala èej si? Hvala! kjé 'mašs dvore zlate? Poglej ga » sam se k zemlji ponižuje ? y djáť ne smé: Le drug mu bilke križem Na tihim kuka, pazi, perslušuje, Kdáj ga visoko dvigneš na grede. Štikuje s trudam hřibe in doline, Pa kdo popisal bo posvetne sinke Povedal, kak vsakteri te štimá? Vse kdo zaslédil skřite njih ovinke, Po kterih vsak te k sebi vábiť zná? »Povej mar hitro , kje ?maš dvore zlate 9 Navprek, nazdol, nakviško, v svitke gre, Komú do njih zročuješ skrivni ključ? Terpi vročino, glad, prezeba, gine, y O Hvala! de bi kje zasácil te. Te siplje v mavho un'mu, ki te iše Ko v glavi oko, te imeti sam želi, Proč daja, v lastno pratiko te piše, In v nji te vender zadnjič ne dobi. Kdo iše po še bolj levični poti : Z jezikam in s peresam gre na lov Sej vidiš — svet se ruje, stiska za te Kraljica bliša! pridi, prid' na luč!« > »»Tud ti se motiš: Nisim jez kraljica ? Ne skrivam ključa, ne sedim na tron5; Enaka men' je knéznja , beracica, Enak mi vóglar s kraljem sedem krón.«« »»Za dnar me ni, in hlimbe zaničujem, ? Ne ključ, B » ljudém jemljè ? se sam te lóti pah prosti pelje do mené y y Le puhel pak op njego Kjer čednost vidim, tih se perbližujemj Meišeš? Ijev *) moj najdeš, mene ne.<«c n. Giijiloba krompirja Gosp. Dr. Hlubek so v Graškini časopisu od I poreze ali po žanje, in zemlja okoli krompirja zrahljá; 9 5 ) je zemlja vlačna, ilovnata, in krompirjevec 5. tega mesca opomine ponovili, kakó zoper gnji- že večidel gnjil,naj se krompir berž s ko pije; lino krompirja ravnati, ktere smo že tudi lani v zdrav naj se od nagnjitiga odbêre in na suh in glasili. Treba je, de nektere zračen kraj spravi; na njivo pa repa vseje (če že Novicah večkrat nar važniših opominkov tudi tii ponovimo, akoravno ni prepozno); letas kar smo dozdej slišali, ne bo ravno sile, uj nagnjiu kér je krompir letas grozno rodoviten; v nekterih porabi za živino IL Jjr / I 6) nagnjiti in pa očišeni krompir naj se berž • v é # V • V i « • krajih so mu morebiti pogostne plohe škodovale i v + v * ■ m m \ v pviaui /ia zíi v mu • pFCSICC ^ ^uvi/Uiiiu v \ j ivu^t j tudi za žganjarije in stirko je dober. Kdor ga more v ' i i • « i tr t • i • V f 5 govedino, ovce, koze in k Skušnje so učile, de je práv, če se i) zrel zgodnji krompir,ki je let v k pečéh ? kjer kruh pekó ali sadje ali lan suse, v d repa vseje 5 ozi kerhlje zrezaniga posušiti, naj ga posuši za po berž skoplje in na njegovo mesto zneji živinsko pleo, ali za žganje; pa tudi za čio grede , puaui mumpii skjji 111 sc lcp zelen krompirjevec po tleh ne leži, naj se s plu ipavnik (Anháufepflug) imenuje P krompir stoji in šelep veški živež ne skodje. gam ki se ali pa z matiko » « ^^ipljejv/, oj ce je pa lepo zeleni krompirjevec zlo j ktere polegel 5 naj se ga toliko požanje, de se more zgo svetovano osipanje dopernesti -o krompirjevec, ki Je ečidel zvenil ima Zakuliaiio sadje* Nekaj za gosposko kuhinjo in za vse tište, pozimi in spomladi po sirovim sadji mika. Marsikrat bi člověk pozimi in spomladi pred novino rad kaj sroviga sadja vžil, pa ga razun jabelk in kakošnih ozmic.po nobeni ceni ne dobi. s steblam vred černe pike ali maroge, naj se vès Kdor tedaj hoče, de si bo vsaki čas léta lahko s * Lj se imenuje slćčena koža kake reci; postavim: kačj « *) Na Koroškim smo po več krajih vidili še le na sv. Lorenca dan (10. dan tega ) repo' sejati Vredništvo. sadjem postrégel , naj ga takó zakuha , kakor mu bom tukaj povédal. Prav zakuhano sadje (Dunst-obst) je majhno slaběji cene kot srovo. Zakuhati se dajo: češnje, višnje, marélice, breskve, mira-bêle, cešplje, hruške i. t. d. Za zakuhanje zbêri popolnama zréliga pa vender še ne uležaniga sadja. Za to rabo namén-jeno sadje ne smé nobene rane iméti. Prezrelo, mehkó, obtolčeno, od kakošne živali načeto ali kakor si bodi ožokano sadje ni za rabo. Će pride vmés tudi le ena sama taka češnja ali hruška i. t. d., se bo koj vse spridilo. — Zdaj vzemi stêklo ali glaž, ki toliko derži, kolikor sadja si upaš v tréh dneli porabiti. Steklo mora iméti takó veliko ger-lo, de se sadje lahko v njega déva, in iz njega jemlje. Steklo moraš čisto pomiti, obrisati in prav prav do dobriga posušiti. Mokro stêklo sadje skazi. Potem deni v dno stekla stolceniga cukra dva per-sta debélo. Na cuker naloži eno versto sadja, kteriga spet nemalo s cukram potrési, in tako de laj , dokler stekla toliko ne napolniš, de ga samo za en mali perst manjka. Marélice, čéšplje, breskve in hruške se morajo olupiti, po srédi prerézati in peške in košiće proč vréči, préden se v stêklo vlagajo. Napolnjeno stêklo zaveži nar préd s kako terdno cunjo, poverh pa še s svinjskim, kravjim ali kakim drugim mehurjem. Zavézati ga moraš takó terdo , de clo nic zraka (Tjufta) v njega nemore, sicer se sadje koj spridi. Terdno zavezano steklo ovij okrog in okrog s slamo, de ne póči. Samo mehur ne smé biti s slamo ovit. Potém ga postavi v lonec, in tega tolikanj zvmerzlo vodo zalij, de bo stêklu do vratu peršla. Čez vrat mu pa ne smé stati. Zdaj perstavi lonec k ognju, in kuhaj, dokler voda ne zavre. Kadar je žé voda zavréla, se pusti še ka-košnih 5 ali 8 minut, de se kuha, potém pa se vzame lonec od ognja, in sadje je zakuhano. Kdor bi pa hotel vec stêkel naenkrat zakuho-vati, naj jih ravno takó s slamo ovije v kotel postavi , in kuha, kakor je bilo rečeno. Zakuhano sadje se shrani v kakošno suho shrambo, in takó ostane léto in dan dobro. Jé se namésti solate ali merzlo ali pa pogréto, kakor se komu bolj perléže. Posebno dobro je tako sadje tudi za bolni ke ali take, ki so bolezin prestali. Nekteri ga tudi v zuUco dévajo. Zadnjič tudi še moraš véditi, de načeto stêklo moraš v tréh dnéh porabiti, sicer bi se ga plesnoba lotila, in sadje bi ne bilo več za rabo. Mako poliišlva v mestili in po kmelih ognja varovali. (Dalje.) Kleti in vse shrambe, kamor se žito ali mnoge druge kaj več vredne reci spravljaj o , naj bojo obokane (velbane); vrata naj imajo kamnitne bangarje (Thor-stock"), in če si ne mores železnih vrat napraviti, naj bojo lesene saj s plêham okovane. Stopnice (štenge) naj bojo iz kamna ali iz cegla izdelane in obokane. Nikdar bi se ne smele v novi hiši lesene stopnice narejati, ki nevarnost ognja povik saj o, in kadar začnó goréti, branijo, de člověk iz zgornje hiše ne more ognjeni sili uíti. Kér se pa kamnitne stop-nice pozimi zlo poté, ceglaste pa se kmalo zdersajo, bi bilo práv, ako bi se ceglaste stopnice na debelo z asfal-tam *) na mazale in asfalt z drobním peská m posul; *) Asfalt (Asphalt, Judenpech, Bergpech, Erdpech) je ter- da, černá, lahka zemeíjna smola, drevesni černi smôli prav zlo podobna, ima veliko oglja in tudi nekoliko zemeîj-niga v sebi, in se da prav rada na žerjavci raztopiti, v tak asfalt se okamení kot nar terji kamen, pa se vunder ne potí. Hlev naj bo obokan, ali saj, kakor smo že pripo-ročevali, strop z ilovco zadelan; lese ni hlevni strôpi niso nikoli veliko prida; radi gnjijó od hlevne sopárice, pokvarijo seno nad strópam spravljeno, in škodjejo po tem takim tudi nar boljšimu střešnímu ceglu. Silno ne-varne so v hlevih tudi lesene stopnice ali lestvice (lojtre) in vse tište lesene naprave, po kterih se seno iz nad-stropja v hlev meče, kér po tacih luknjah oginj izpod strešja lahko v hlev, ali iz hleva pod streho seže. Take naprave podpirajo le lenôbo poslov in povikšajo nevarnost ognja. V dimnike in kuhinsko zidovje se ne sme nikdar les vziđati. (Dalje sledi.) Prošnja faritianov do sojiga faj- mošlra« (Dalje.) v « Premislimo k zadnjimu le še nekoliko žalostné na-slede netreznosti ali pijanosti. Kokó studna in na-gnjusna je ta strast že sama na sebi, kér člověka clo pod živino poniža: zakaj živina ne jé in ne pije tolikanj. de bi moč in zavedo zgubila; le člověk je to storiti in se tokó deleč pozabiti v stanu! — Kokó zaničljiviga se storí v pijanosti vsim, kteri so njegoviga vedênja priča! Kokó nerodno ali clo studno je njegovo kretenje ; kokó ne-spodobno njegovo govorjenje, če vender še govoriti zamore; kakošne neumne ali nesramne besede ali kletve gredó iz njegovih ust! Kolikrát se primeri, de v pijanosti razglasi skrivnosti, na kterih je njemu ali drugim nar več ležeče; kolikrát zmudí ali pokvari nar imenit-niši delà sojiga pokliča, ali pa od drugih mu izročene ; kolikrát se v pravde in prepire ali clo v boje in pretepe zaplete, ali v druge ostudné djanja pogrezne, kterih se potem celo soje življenje kesá í Kokó mora vpasti in poginiti vse zaupanje do taciga člověka per vsih, kteri njegovo strast poznajo! Kdo, kteri je pametin, bo takimu kako važno opravilo izročil, ali mu kako skriv-nost zaupal, ali ga v kakošno bolji in vredniši službo odbral! — Pa kokó nesrečin je tak člověk še po mnogih drugih stranéh! Kokó tiransko ga muči ili peče njegova vedna žeja v treznih urah, ktera je že sama na sebi tokó nepokojná in nadležna, de kratko slast, ki jo pri pitji vživa, deleč prevaga! S kakošno nevoljo in zamerzo in kokó vnemerno in poverhama tak člověk v treznosti soje opravila opravlja, in komej dobe čaka, de bi se jim spet odtegniti zamogel ! Kokó žalostno pa de stoji z njegovim g o sp oda rs t vam in premoženjem, ni treba, de bi vam pravil; kér v vsakclanjih izgledih sami lahko vidite: kokó hitro so kleti in hrami tacih gospodarjev spraznjeni; kokó kmalo so njih strehe ster-gane; hlevi jasni, in njih lastíne prodane ali pa v zastavi , če jim kak clobroten varh še ob času rók neza-veže; in kokó kmalo vidimo take ljudi v starih in oguljenih oblačilih okrog laziti, brez de bi jih kdo pozdravil, ali pa tudi v merzlim vremena clo v stergani suknji na sončne kraje postajat hoditi, de bi se ogreli, kér jih njih stari prijate! nič več greti nemore! — Ka-košna žalost mora tudi še take gospodarje obhajati, če vodi pa ne. Iz perviga so jo našli plavajočo na rudečim in mertvim morji in mnogih druzih morjih in jezerih južne Evrope in Azije, in nar vec smo je dobivali iz Egipta in Judeje; v poslednjih casih pa kopljejo asfalt tudi v gorskih janiah na Francozkim, Rusovskim , Švedskim, Švajcarskim, Češkim i. t. d. Na žerjavci raztopljena in z drobnim peskam namešana da práv terden tlak, ki vedno suh ostane in za tega voljo tudi za mostovže, gnojniša, veže, hleve i. t. d. dobro služi. Dobi se po vsih većih mestih na prodaj cent po 4 gold, in 10 krajc. srebra. Vrednistvo. kterikrat v treznih urah pomislijo, kokó nesrecni so cesti do Sentlenarda pri Mislinji, na nar višji mesto tudi kteri z njimi živeti morajo; kokó morebiti njih y kar jih je na ti cesti v celjskim krogu, na slovenogradsko žene noč in dan jokajo, in sojo in sojih otrok nesrećo dolino, ktera je tù nar vožji, pa se čedalje proti zapada obžalujejo; kokó jih morebiti, kader pijani domů pride jo neusmiljeno bojujejo in pretepajo ; kake izglede de bolj razg rodovitniši. nnja in je pri Slovenogradcu nar sirji in nar Ta gorska dolina, ki je morebiti za 100 vidijo njih otroci; kokó je njihizreja zanemarjena; kokó sežnjev višji, ko sa vinska dolina (Sannthal), visi proti njih premoženje zapravljeno ; kokó vsa njih prihodnja zapadu, kar nje vodno potočje (Wasserabfall) kaže. Mi- sreča in preskerba vstavljena ali zaderzana ! Ce je slina ? ki iz skrajne izhodnje strani iz Pohorja na to do že to velika hudobija, le eniga samiga člověka s lino přiteče, je nje nar veči potok. Nar posebniši last sojim zadolženjem za celo življenje nesrečniga sto- nost tega potoka, ki se pod Đravburgam v Dravo zliva, riti, kakošna je se le ta: zavoljo nečimerne samogoltne je: de bi ga prav lehko Dravi odvzeli in ga v Savinjo, elasti srečo in pokoj cele družine za dolgo ali vso ki se v Savo zliva, napeljali. Vse delo, kar bi ga za prihod nj ost lahkomišljeno podkopati! Oh, cela truma tak odvod treba bilo, bi se dalo z 200 goldinarji opraviti. žalostnili nasledov je s to strastjo sklenjena! In vender vam nekterih iz med njih še cio opomnil nisim in lenarda Kratko, in to plitko korito pod mislinsko fužino do Šent- morebiti 100 sežnjev na dolgo za imenovani ? jih tudi opomniti nesmem, de čistih uses ne razža potok skopati, bi bilo vse delo. Kér pa ta potok ni velik j lim. Le to samo se pristaviti moram, de so taki ljudjé, bi z njim brodarstvo na Savinji in na Savi nič ne pri če so v zakonu, dostikrat cio ubijavci, akoravno za dobilo, njih ubijanje nobeden cela slovenogradska dolina bi pa po njegovim drug ne vé, kakor eden. Ni odvodu neizmerno veliko zgubila. V svojim sedanjim čuda torej, de sv. pismo (I. Kor. 6, 10.) pijance teku zasluži imenovani potok od mislinske fužine začevši (to je take, kteri so navadi pijanosti vdani i zakaj do Drave 4 ure blizo na dolgo, veliko jezér goldinarjev ne takih, kteri se iz nevednosti ali nepaznosti kte rikrat vpijanijo, ampak le tište, kteri z dobrim spo na leto fužinarjam, mlinarjam in žagarjam V skrajnim izhodnjim kotu te doline kakih 15 minut znanjem ali iz navade pijancjejo , pijance imenuje- od Sentlenarda ima mo) med tište grešnike šteje, žlahtni gosp Bonazza na Mislini ne bodo posedli. 0 prosim vas ljubi moji stariši kteri božjiga, kraljestva svoje fužine, v kterih se na velikim železo pripravlja. ? m Kér nerazumim fužinarskiga déla, molčim od njega, ter ? zlasti vi gosti ni in vsi drugi, kteri zavoljo sojih opra poberem samo to v teh fuzinah, kar se mi dosti razum vil pogostniši priložnost k pijanosti imate : varujte sebe ljivo in dobro vidi. Imajo namrec tù fužinarski delavci in soje otroke te ostudné živinske strasti, ktera zraven svojo posebno lastno denárnico (Casse), v kteri je ze toliko hudih nasledov tudi se to posebno žalostno last- neki do 40,000 rajnsev srebra. Ta denárnica je postala iz majhnih prineskov, ktere vsaki delavec od svojiga nost imá, de je nje poboljšanje tokó grozno težavno, in de se red ko kteri najde ? kteri ? ce se ji je enkrat plačila na koncu vsakiga mesca v njo položiti mora. Iz > vdal iztergal. bi tokó srečen bil, de bi se iz nje jeklenih verig (Dalje sledi.) t gornje kraje. (Dalje.) Pod Vitanjem ste dve mali fužini, v kterih na železo delajo. Vitanjč dobivajo svoj živež večidel iz obresti te velike glavnice se placu je: 1) posebni fužinarski zdravnik ; 2) ako kteri teh delavcov si več kruha služiti nemore, dobi, dokler je živ, za vsaki dan (ako sem pràv zapomnil) 8 krajcarjev srebra ; 3) ako oženjen delavec umerje, vleče tudi njegova žena in njegovi otroci (dokler še delati ne morejo) vsaki dan stanovitno pla-čilo iz imenovane denárnice. Ta naprava se meni pràv koristna vidi. Kakó lahko bi se take denárnice tudi po desek in skodel (Dachschindel), ktere v doljne strani celj-skigakroga steržijo. V tem tergu se snide še druga cesta deželi med kmeti vstanovile, za priliko ? de bi vsaka ki iz Konjic sèm gori der D uri nad Vitanjem na fara svojo občinsko denárnico imela. Hasen takih občin-skih farnih denárnic bi bil neizmerno velik in dobrotljiv visokim Pohorji, (Pogorje, Bachern) je okolica R za vse farmane. Slava mu, kteri bo pervi taki napravi ? v kteri je velika steklana (Glasfabrik) , ktero ako sim práv slišal, zavolj pomanjkanj «li, ko vica bojo pa dervv kratkim opustiti. Kdor je Pohorje pred dvajsétimi zdaj zagledal na kmetih začetnik ! (Dalje sledi.) in vec leti dil bi mislil. ako bi ga in vse de je drevna kuga na ti gori strašno razsajala, ojzde pokončala. Stoletne jele, smereke in hoje so se ? se cesta na visoki L o š b r e g ? a, o, arg, © schlimm, schlecht) spénja, ktero so pa na vitanjski strani cez Imenovan breg nekoliko preložili in voznikam vožnjo zivéti se mora, kaj je početi glavo beli kam bi se obernil Siromak misli in si Naposled mu v misel polehcali. Tudi na uni strani Tako bojo Vitanjc Losbreg jo ajo pride v svoji veliki jedinosti k nekirnu bogatimu skopuhu tistiga kraja se podati, in ga za preložik prositi. Poprosí vso Celj na se potegnili, dokler so popřej oznjo iz gornjih krajev do ga za nik zmése mnogi zavolj přeživil. Skopuh pr liudigaLosbrega rajši skoz hudo luknjo (cesta od Val- mam jih zdej ci G k ° ^^ ^ I « ^ T1T«; 1___ 1 _ _ • - ' ____________1 1. i-Ni 1 • 1 V . ! do \ lenj ne ; bi sebe in družino se ktere ure íašbožjakov? Revež pravi: „Hide ali prosim vas oče! počakite me i vozarili. Od Valdek Wolan) ako je ravno dalje, v Celje se vitanjska cesta s hudo zim hočem gotovo plaćati u Ali bogatin se ne da luknjisko združi, se pride po nekoliko v breg nategnj 7) majati: ne prošnje ne solzé ne ginejo kamnitni Za denárje je per meni vsiga dovolj prav brez MÍL -" * í I _ % i I f . _ - * v ft. ... jt . denárjev pa cempera ne dobiš."— Siromak se joka, kaj je poslal iz nunskiga verta hvale vrednih ve.licih ma čem vender počéti? živ ne morem v jamo, domu grem, relie (grosse gemeine Àprikose ). in čakal bom, de mene in družino lakota podavi. Vóher- 17. Gosp. Samasa, v Ljubljani: poletnih to nik pravi: t V ves kaj? krást pojdi! Revež obmolkne in feljnov (Sommertafetapfel). gre klavern domu. Ponoči vstane in gre rés, kakor mu je skopuh bil svèt dal, krást; pa kam, kaj mislite? 18. Gosp. Anton vitez od Widerkhern, grajšak iz Male Loke na Dolenskim: žlahtnie (Jakobsbirn) ravno k bogatinu, in pomuza mu celo slanino z dimnika in pa kersnih jabelk (Sommerpeppin o* O Gosp. vitez dôli, in znosi na svoj dom. Zjutrej gospodinja vstane, Widerkhern so pervi, in v kuhnjo pa kviško ozrč per pra vij at za rr družino ki so nam iz Dolenskiga kaj kosilo; ko se poslali, upamo, de se bo pogostno pošiljanje iz Dolen i zagleda, de je vse mesó z dimnika y V t pobrano. Na glas zakřičí, in skliče vso družino na Gospodár, ravno zgor imenovani skopuh , kmalo noge. vgane tatú y in y ga rn neutegama gospóski ga ovadi. Gospóska pošlje vpraša, ali je res ukradel, cesar je ob- skiga zdej zacélo. 19. Gosp. Jozef Dolenc, komisijski uradnik in posestnik v Ipa vi, so poslali breskev po imenu zgodnj e laške ko ste nice (weisse Magdalenenhartiing 20. Gosp. Janez Dolenc, kupec in posestnik v po tata dolžen, ali ne? Revež nič ne tají, ampak spozná v Ipavi: ravno tacih breskev in pa grojzdja terte A v de je v veliki sili, in po svetu gustane (Augustana). okomigleji svoj gréh : tožníka to storil, de mu ni hotel za preslonbo ne eniga 21. Gosp. fajmošter Kunstl, iz Léš na Goren- koplévnika mešaniga žita bres denárjev dati, in de je res- skim: Nr. 1. že pohvaljenih laških medene (Anna nično poštene volje bil, mu berž ko berž dolg plaćati. In or Í5 birn); Nr. 2. bel i h ali drobnili medene (múz") Ho Nr. 3. rumenih medene (frúlizeitiga Wirth nigbirne ; lejte, kakošno obsodbo je tukej gospóska sto-riia! — Reveža je ojstro posvaríla, de je kradel. Sko- schaftsbirne) Nr. 4. še niso bile zrele ; Nr. 5. medenčnih puhu pa je terdo prepovedala, de nima od siromaka ne gole kosti nazaj terjati, ampak de mu mora še žita in per- pflaume, kónj (?), to robo so gosp. Pire v te kraje slade kov (gemeiner sússer Wildling ) ; Nr. 6. Kirsch kuhe dati, kér ob gólim mesu ne more ravno lahko zaplodili ; Nr. 7. spingeljnov obstati. In perstavi mu še resne besede: Ce nočete ré- Pràv všeč so nam bili (gelber Spieling). mnogoteri pristavki gosp. faj vežam dobriga storiti, jim tudi pregrešnih svétov mostra, namreč: de je bilo letas češinj v Leški okolici ne sméte daj at i. u % Práv je gospóska obsodila, kér boljši je ta kakor prav gorka zauha. M. celo reč in de je en sam kmet čez 00 gold, za nje skupil (kmetje ali slišite, koliko dobička sadje prinese!) y srednja cena je bila za mernik po 40 krajc., nar » V Dopis iz spodnjiga Stajarskiga. Po hudi spomladi zavoljo pomanjkanja živeža smo tezko pricakovali noviga živeža y m smo y hvala Bogú ! spet srecno sternino pod streho spravili; pšenice je ve liko in je prav lepa, ^ v rez • v • na snopu je malo plenjala, je pa na zernu toliko boljši ; sadja bo na kupe, in ze novo pijaco iz jabelk delajo; češplje so še bolj polně kot lani y sená je tretji del manj od lani, zató je pa tudi živinska kupcija padla ; v nogradih je še kar zdravo in polno grozdje ; zatorej staro vino na prodaj silijo in se mu cena niža. Samo en sovražnik nam zdej žuga, ki nam veliko žalost delà or » Ali je tudi drugod taka? njiloba na korunu se sčmtertje prikazuje. Na poti za Savo čez Bo- stanj sim gosp. Der me Ina obiskal; svetinje, ktero je zgodnejsi in nar poznejsi so se pa tudi prodajale po 18 grošev. Ni jih bilo treba, na prodaj okoli nositi, bran-jevke in branjevci so na dom po-nje prišli. Laških medene je bilo letas veliko; mernik po 18 grošev; tudi ceno belih ali drobnih medene je zgorej imenovani kmet na 18 grošev postavil. Me den ca pride bojé od besede med; na Gorenskim imenujejo zgodnjehruške medence zgodnje jabelka pa medenčnjike; vse sadje, ki je posebno dobriga, žlahtniga okusa (žmaha), dobí perimik laško, kar spričuje, de je pervo žlahtno sadje v naše kraje ve čidel i z Laškiga prišlo. Odborstvo sadne razstave 4. vel. serp. 1847. (Dalje sledí.) y u PrisloYÍce Štajarskili Slovencov. Smert si v nikom ne prebira zavoljo pridne reje murbnih dreves dobil, ni zastonj do- délec prid Ima več sreče, kakor pameti bil ? njegove murbe tako lepo rastejo , de jih je veselje delo samo hvali j Pogosta družina Počasi se tudi Dobro * sloka živina. viditi ; z eno besedo recem gosp kmetijstvu lep izgled Derme 1 je v svojim Kaj veljá lepa skleda, pa nič v nji drugim kmetovavcam. Gospodu fajmostru Vertovcu se mi nevedni bravci prav práv lepo zahvalimo za lepo nam obrani učenika ! zvezdoslovje; Bog per zdravji še dolgo let taciga gospoda Vganjka zastavice v poslednjim listu je: Svet, leto, mesec, dan in noč ? • v pic Oziiaiiílo Današnjimu listu je perdjan 14. dokladni list in pa dvajseti del kemije. kmetijski družbi na ogled poslaniga sadja. (Dalje.) 1G. Jožef Vode, cerkovnik pri nunah v Loki ? *) Semtertje se sicer sliši, de krompir gnjije . tode letas bojé ne bo sile, zakaj že davnej ni krompir takó lepo cvetel kakor letas, in že dav ni bil takó à letas; lahko * ? de ga je letas na pol vec, e n kakor kot drille leta. Ce ga tedej tudi nekoliko pod zlo pride, ga bo še dosti ostalo, kér se kronipirjeva bolezin — kakor se sliši letas ni takó razširila kot edó, kakó s kromp 5 in kmetovavci tudi že bo sti in nemarnosti ne bo toliko pogubilo ravnati, de se ga po nevedno Vredništvo. V Ljubljani Krajnju Kitili kup (Srednja cena). 14. vélikiga j 9. vélikiga serpana serpana £old. «roid. mernik Pšenice domače • > banaške Tursice......... Soršice......... Reži........... Jećmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa........... Vrednik Dr, Janez Bleiweis, Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.