J^^^A	J^V ^BBf	^M^	^BST"1^® jgf^N^I	Naroinlno Inaerate
M *	£m	m f ^H I I^Hk I HM H M ^	»prejema upravništvo v
I lil / ■ji i^Li ii« i i	Tr.r
mm Hh HH # ^Hb^i I	^H^H H	»e ne
i^AH illV Bij I M ■ li■ «
Bk ."S9 ■ M W flF Wm BI A I ^ ■ A ^H M	Uredništvo v
^^^^ jg^ JKtLmJKk jML. m ^^^ImbH
T~~v • i • v	"I *	1	^ "I •	"fl	lihajavsak dan.iivzemii
Političen list za slovenski narod.	tRVStr
V Ljubljani, v soboto, 30. avgusta 1902.	Letnik XXX.
pošti prejeman: za
veto leto naprej 26 K — h pel leta , 13 , - „ Ietrt, , 6,50, aesec , 2„20,
fapravnlštvu prejeman:
za
wIo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Ietrt, , 6, — „ »esec , 1 „ 70,
Sa poiiljanje na dom 20 b na mesec.
Štev. 199
Vabilo na naročbo.
S I. septembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 k na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Toda dajmo najpred besedo zgoraj navedenim uradnim listinam.
Dopis deželnega odbora dr. Šusteršiču
se
Uravnava flllme v nevarnosti — po krivdi deželnih in državnih inženerjev.
Deželni odbor se je po deželnem glavarju obrnil do dr. Sueteršiča, naj bi kato-lidkonarodna stranka dovolila zasedanje deželnega zbora, da se sklene zakon o pokritju naknadnih stroškov za uravnavo Mirne.
V zadevnem dopisu deželnega glavarja je ves desolatni položaj te zadeve na tančno popisan in priložen tudi dotični dopis deželne vlade.
Ta dva spisa sta velepomenljiva dokumenta, ki kažeta površnost in nesposobnost prizadetih tehničnih strokovnjakov v električni in bengalični luči. Le ti s t r o-kovnjaki-inženerji so zakrivili, da je danes uravnava Mirne v nevarnosti. Nevarnost preti, da se dela ne morejo nadaljevati, da voda utrga do sedaj že izvršena regulacijska dela in da je — četrt milijona kron deželnega denarja v vodo vrženih! ln to vse po krivdi liberalnih inženerjev, samih ljubljencev naše liberalne stranke!
"LISTEK
Ogorčenje.
Preblagorodni gospod doktor!
Izvršuje zadevni sklep deželnega odbora si usojam Vašemu preblagorodju nastopno sporočiti:
Da se uravna potok Mirna v polnem obsegu in s tem podjetjem doseže zaže-ljeni smoter melijoracije dotičnib jako obširnih zemljišč, je po proračunu deželnega stavbnega urada treba pokriti še naknadno potrebščino 244 000 K.
To se razvidi iz nastopnega pojasnila:
Po zakonu z dne 8. julija 1892, dež. zak. št. 7, je bilo izvršiti uravnavo potoka Mirne v 15 2 km dolgi progi Mirna Duie s proračunjenimi stroški 280.000 K.
Predno pa so je še z delom pričelo, se je izkazalo, da se nekateri domnevki splošnega načrta, ki je bil podstava dežel nemu zakonu, ne ujemajo, kar je povzeti tudi iz nekega poročila tehniškega izvedenca c. kr. poljedelskega ministerstva, o. kr. vlad nega svetnika Markusa.
Prvotno projektirana trasa so je mo rala zavoljo primernosti na mnogih krajih spremeniti, čemur je pritrdila tudi c. kr. vlada.
Na podstavi potem napravljenih podrobnih načrtov se je dognalo, da so bili po splošnem načrtu, katerega je bil napravil ir;ženir Hrasky, troški za približno 200.000 K prenizko proračunjeni.
To prekoračenje troškov opravičujejo nastopne tri točke:
1.	Prepičlo navdarjene mere v splošnem načrtu pri posameznih kategorijah del.
2.	Mnogo prenizke enotne cene in prenizko odmerjeni zneski za druge izdatke, ki so v zvezi z uravnavo (odkupnine itd.).
8. Vpoštevale se niso posamezne, toda bistvene kategorije del, pa tudi ne zadevni troški.
Uravnalna dela za dlje časa prekiniti, ko bo porabljena dosedanja zaloga, kar se zgodi najkasneje meseca septembra, je absolutno nedopustno zaradi del, ki so se s kopanjem že izvršila v zgornji progi. Delo se mora marveč kar najhitreje nadaljevati, ako ne, so dosedanji troški za regulacijo deloma zavrženi. Ako se dela prekinejo, bo namreč voda uravnane bregove trgala, z odtrganim materijalom pa prekope čedalje bolj zasipala.
Zdaj so uravnalna dela v tiru in podjetnik dela jako uspešno. Pa tudi v interesu
Toda, ko smo zagledali prikazen, ka tera je na naše vabilo vstopila v uredništvo, smo nekoliko osupnili. Bil je to zmaj, popolnoma dorašen zmaj, z več glavami, luskinastim životom, dolgim repom, skratka, zmaj, kakor nam jih popisujejo zadevni strokovni spisi. Predstavil se nam je. Bil je »klerikalni zmaj«.
Takoj nam je tudi povedal, po kaj je prišel. — »Gospod urednik,« tako je pričel, »brez dvoma Vam je znano, da so liberalci ogorčeni, ogorčeni radi obstrukcije v deželnem zboru. To samo na sebi ni prav čisto nič posebnega, bodete rekli, ali pomislite: To ogorčenje zdi se liberalcem silno imenitno, neizmerno važno! Ogorčeni so, v kolikor sede v raznih korporacijah, ogorčeni so, kolikor so več ali manj stalni člani pivskih družb, ogorčeni so še vsak za-se posebej. Vsako tako ogorčenje pa jih tako tišči, da ga morajo spraviti v svojih glasilih na dan. Tako postaja to ogorčenje, katerega bi sicer nihče ne opazil, vidno, kakor mehur iz mila, ki ga je napihnil deček in ga spustil v zrak. Ogorčenje je tem večje, ker ni samo posamezni ogorčen kot član korpora-cij in še kot zasebnik, ampak so ogorčeni zjutraj, opoludne in zvečer, vsak dan, ves
prizadetega prebivalstva je želeti, da se dela kakor hitro mogoče dokončajo, da bo prebivalstvo čimpreje deležno koristi tega podjetja in da ne bodo povodnji travnikov dalje poplavljale z izkopano prstjo.
Iz teh razlogov treba Bkrbeti za to, da se to melijoracijsko delo dovrši in da se dobi v to svrho potrebni kredit.
Deželni odbor bi bil v tej zadevi predložil visokemu deželnemu zboru posebno poročilo ter prcsil za dovoljenje naknad nega kredita. Zaradi prezgodnjega zaklju-čenja deželnega zbora pa je bil deželni od-bor primoran potom c. kr. deželne vlade z dopisom z dn6 9. julija t. 1. se obrnili na c. kr. poljedelsko ministerstvo s prošnjo, da le-to kar najhitreje nakaže še ostalo državno podporo v znesku 70000 K ter dovoli ob enem še 50% prispevek k izkazani naknadni potrebščini.
Na to vlogo je prejel deželni odbor v prepisu priloženo rešitev, iz katere je raz-videti, da bo eventualni prispevek c kr. poljedelskega ministerstva zavisen od pred-idoČih tehniških pozvedeb in pa od tega, da se deželni prispevek zagotovi z deželnim zakonom.
Glede tehniških pozvedeb je deželni odbor že zaprosil c. kr. poljedelsko ministerstvo, naj čimpreje odpošlje tehniškega konsulenta, c. kr. vladnega svetnika Markusa, ki je regulacijska dela že opetovano pregledaval, da izvrši še potrebne po-
Kar se tiče v prej omenjenem dopisu sproženega vprašanja, da bi se sklical deželni zbor kranjski, bi mogel deželni odbor zahtevano jamstvo, da se bodo deželno-zborske obravnave popolnoma mirno vršile, le tedaj prevzeti, ako mu vsi trije deželno zborski klubi podajo določne izjaze, ki bodo zagotovile popolnoma nekaljeno, mirno obravnavanje v deželnem zboru.
Obračam se torej do Vašega preblago-rodja s prošnjo, da mi blagovolite, zaslišavši svoj klub, do konca tega meseoa sporočiti svojo zadevno izjavo.
Sprejmite, preblagorodni gospod doktor, izraz odličnega spoštovanja, a katerim beležim	udani
D e t e 1 a.
V Ljubljani, 18. avg. 1902.
Tako deželni odbor sam.
Se mnogo huje in naravnost uničevalno se pa glasi dopis deželne vlade do deželnega odbora. Evo ga:
teden, cel mesec. To so velike svote ogor čenja. In vse to pride v časnike. Toda to bi me ne motilo. Tako ogorčenje je zelo cenena zabava. Ne vstane prav čisto nič, toda moralno se čuti ogorčeni zelo povzdignje-nega nad ono, ki so dali povoda ogorčenju. Proti takim zasebnim zabavam ne more nihče ugovarjati. Toda s tem pitajo mene! Pitajo me dan za dnevom, teden za tednom in meseo za mesecem. To mi preseda in več ne morem prebavljati te hrane, ker je preenolična, prav nič premembe ne znajo spraviti liberaloi v moj kuhinjski list. Nikakor ne pomislijo liberalci, da sem jaz njih najlepša paradna žival. Kaj bi bili liberalci brez mene ? Ako jaz odložim portfelj, ga-rantujem, da ne dobe liberalci nikogar, ki bi ob taki slabi hrani hotel služiti pri njih za politično parado. Dokler so mi dajali hru-stati tista fantastična »cerkvena premoženja«, »prosto vednostno preiskavanje«, »ljudske koristi«, je bilo še nekaj raznolikosti v hrani, ali sedaj vedno lo ogorčenje in nič kot ogorčenje. In ko bi že znali kuhati! Francoski kuhar, kakor pravijo, ume iz starega podplata napraviti ukusno jed, ali liberalci oči-vidno nimajo ni trohico take kuharske spret nosM v Bebi. Moj želodec je tudi samo iz
St. 16.353.
Ljubljana, 31. jul. 1902. Nota
deželnemu odboru kranjskemu
v Ljubljani.
Z dopisi z dnč 24. maja, 9. in 12. julija t. 1. št. 6330., 7811 in ad 7811 je deželni odbor kranjski potem, ko je pojasnil težkoče, ki bi se pojavile pri regulaciji Mirne, izrekel prošnjo, naj bi se dal na razpolago v svrho omogočenja tega podjetja ostanek zakonito zagotovljenega državnega prinosa v znesku 70.000 K, potem pa še nadaljnji znesek 122.000 K, poslednji eventu-velno predujemoma proti svojedobnemu pokritju iz stavbinskega zaklada, ki se pozneje osnuje potom deželnega zakona v svrho regulacije Mirne.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je pripomnilo z odlokom z dnč 28. julija t. 1. št. 19.800 glede prve zahteve, da je glasom pogodbe z dne 7. okt. 1897. d. z. št. 33 v svrho izplačila celega ostalega državnega prispevka vsekako potrebna poprejšnja kolavdacija zgradbe in predložitev dotičnega obračunskega operata; akoravno pa se prva še ni vršila in še ni završena preskušnja obračunskega operata, se je poljedelsko ministerstvo vkljub temu odločilo z ozirom na desolatni položaj podjetja in da pokaže deželi kranjski najširšo naklonjenost vlade, da ne zahteva izpol^ve navedenih pogojev in pooblašča deželno vlado, da izplača deželnemu odboru znesek 70.000 K.
Vsled tega se obenem naroča tukajšnjemu
c.kr.	deželnemu plačilnemu uradu, da proti uradni pobotnici izroči deželnemu odboru omenjeni znesek.
Samoobsebi umevno je s tem izplačan ves državni prinos, ki se je dovolil temu podjetju z zakonom z dnč 8. julija 1892,
d.	z. št. 7.
Na podlagi navedenega odloka c. kr. poljedelskega ministerstva se prosi dež. odbor, da ob porabi tega zneska in drugih sredstev, ki bi še bila na razpolago iz stavbinskega zaklada, misli tudi na eventuvalno prekinjenje gradnje in da izvršiti le neobhodno potrebna dela ter jih pravomočno zagotovi.
Drugi zahtevi, t. j. n a k 1 o n i t v i predujema v z n e s k u 1 2 2 . 0 0 0 kron, pa žal poljedelsko miniBterstvo n e more ugoditi iz državno-financielnih razlogov in pa radi tega, ker bi bilo načelno stališče vlade napram večji potrebščini, ki je sedaj, če tudi ne površno, vsekako pa le splošno na 244.000 K proračunjena, sploh
papirja, in ga mora taka hrana prej ali slej končati. Kaj bodejo pa potlej imeli liberalci, ko mene ne bode več pri njih? In jaz jim odpovem službo! Ako čitatelji njihovih glasil prenašajo tako hrano, je to njihova stvar, jaz sem je sit. Ne da bi imel kaj proti ogorčenju, ali pripraviti je treba vedno različno, vsakokrat drugače, sicer postane dolgočasno«
Opozorili smo zmaja, da je liberalna žival, s katero mi nimamo ničesar opraviti, da torej na naš naslov ne more naperjati odpovedi službe.
»Povedal sem to Vam,« rekel je, »radi tega, ker bi mi liberalci ne verjeli, ako jih pa Vi opozorite, morda prično potem bolj raznoliko in ukusno kuhati svoja razna ogor-čonja.«
Svetovali smo zmaju, naj se temu liberalnemu ogorčenju smeje, kakor so mu smo-jemo mi in naša Btranka. Smeh pomaga pri prebavljanju. To jo zmaj sklenil storiti, in vstopil jo v ogromno število onih, kateri se liberalnemu ogorčenju iz srca in tako, kakor zasluži, smejejo. In smeha ni konca.
Potrkalo je na vrata našega uredništva. Ker Brno, dasi nas naši politični nasprotniki tako radi imenujejo »klerikalne suroveže«, vedno pripravljeni, držati se neomahljivo pravil »Evrope pobeljene uljudnosti«, zaklicali smo: »Prosto!«
Vsak urednik je več ali manj vajen čudnih prikazni, katere Be včasih pojavljajo v uredništvu, pričenši s prvim hroščem pa doli do morske kače. Ne prestraši ga, ako mu prinese navdušen prijatelj narave v uredništvo prvi roj čebel, katere si s šumom, ki bi pri drugih ljudeh brez dvoma vzbudil strah, iščejo po uredništvu mesta, kjer bi svoji naravi primerno napravile grozd, če tudi na kravati urednikovi. To ga ne prestraši. Ne prestraši ga, ako mu poštni sel izroči ob koncu zimo velik zaboj, za kate-roga mora plačati iz svojega nekaj kron zlate valute; ko pa odpre, pa vidi, da je poln tistih znanih »prvih« zvončkov ali pri-mul. Tudi to ga ne prestraši, denar je za to, da se izda, in srečen je le on, ki svojega srca ne obeša nanj.
omogočeno šele po natančni tehnični, event. lokalni preizkušnji predlaganih od redeb, posebno še, če ae ozira na dopustno izločitev vseh ne neobhodno potrebnih del. Sicer bi se pa moglo šelo na ta način do-gnani prinos iz državnih sredstev izplačati z ozirom na brezdvojbeno visokost izključno le iz melioracijekega zaklada, torej na pod lagi novega deželnega zakona.
Počaščam se obvestiti o tem kranjski deželni odbor vsled naročila poljedelskega ministerstva s pripomnjo, da je v danem slučaju stvar deželnega odbora, da v svrho sklepanja o takem zakonu pravočasno poskrbi za z o -petni sestanek dež. zbora, pri čemer bi pa moral deželni odbor, kakor je pripomnilo tudi poljedelsko ministerstvo v sporazumu z gospodom ministerskim predsednikom kot vodjo notranjega ministerstva, vaekako prevzeti poroštvo za nemoteni tek deželno-zbor-skih razprav.
Za slučaj pa. da se izpolnijo vsi ti pogoji, je pa poljedelsko miiiistemtvo, da se odstrani morebitno nesporazumje, že sedaj naglašalo, da bi se pričakovani prinos iz melioracijskega zaklada na noben način v celoti ne postavil že v proračun za 1. 1903, marveč bi ae moral porazdeliti najmanj na dve leti.
Ne glede na znatno visokost tega pri-nosa, radi katerega bi Be morala zapostaviti v proračunu za leto 1903 druga podjetja, če bi se ta v polnem obsegu vsprejel v isti proračun, se po nazorih poljedelskega ministerstva tudi ne more popolno uvideti, čemu naj bi se ta regulacija sedaj morala izvesti v najkrajšem času z vporabo izrednih sredstev, ko se že vleče skozi celo vrsto let.
Ko bi pa deželni odbor vkljub temu vstrajal pri svoji nameravani forcirani izvedbi gradnje, bi mu preostajalo le to, da potrebni znesek začasno predujemoma pokrije iz deželnih sredstev in tudi v tej smeri pravočasno potrebno ukrene pri deželnem zboru.
V prigibu se deželnemu odboru vrača z dopisom z dne 24. maja t. 1. št. 11.762 uposlani tozadevni projekt.
G. kr. deželni predsednik H e i n s. r.
Tako vlada! Komentarja pač ni treba.
Sedaj naj se pa pomisli sledeče: Zadevni načrt in proračuft sestavil je d e-želni stavbe ni u rad, ki je takrat stal pod vodstvom deželnega inženerja Hra s k e g a, znanega pajdaša naših liberalcev. Pa ne samo to. Načrt in proračun je bil tudi pregledan in odobren od stavbnega urada dež. vlade kranjske. In vsi ti inženerji so se tako temeljito zmotili 1 Ne bi nič rekli, če bi se bili zmotili za par tisoč kron — do vinarja se taki stroški sploh ne dajo proračuniti.
Toda zmotiti se kar za 100 %, to je več kot „zmota", to je nevednost, to je nesposobnost, to je i g n o r a n c a ! In \si ti strokovnjaki dobivajo imenitne plače iz davkov ljudstva in seve so večinoma pristni liberalci ! —
Dr. Šusteršič je odgovoril deželnemu odboru na naslov gospoda deželnega glavarja a sledečim listom:
»Preblagorodni gospod deželni glavar!
Odgovarjajoč na cenjeni dopis z dne 18. t. m. ad štev. 9544 čast mi je v imenu katoliško-narodne stranke naznanjati sledeče:
Katoliško-narodna stranka je zadovoljna, naj Be skliče zasedanje deželnega zbora kranjskega v ta namen, da se sklene zakon o pokritju nadaljnih stroškov uravnave Mirno. Zadeva se lahko reši v eni sami seji na isti način, kakor se je sklenil proračunski provizorij dne 30. grudna 1901.
Katoliško narodna stranka s svoje strani ne bode nikakor ovirala rešitve te važne in nujne zadeve v deželnem zboru — nasprotno, jo bode z vsemi močmi pospeševala; razume se pa, da ta izjava velja samo a d h o c, t. j. za razpravo in Bklepanje o navedenem zakonu in da naša stranka sicer vstraja na svojem zadostno znanem stališču.
Iz predstoječega blagovoli Vaše prebla-gorodje razvideti, da rešitev nujnega vprašanja uravnave Mirne ne najde v katoliškonarodni utranki nikake ovire, temuč le od ločno pospeševanje.
Sprejmite, gospod glavar, izraz mojega najodličnejega spoštovanja, kojim beležim
Vašemu preblagorodju udani dr. Ivan Šusteršič 1. r.
Preblagorodni gospod
Oton pl. Detela deželni glavar itd. itd.
badaj je odvisno samo od obeh liberalnih strank — slovenske in nemške — da se skliče deželni zborvavrho sklepanja o dotičnem zakonu.
Deželni zbor ne bo mogel drugače, kakor pritrditi nadaljnim ogromnim Btroškom kajti sicer je vse, kar se je doslej izdalo, okroglo 250.000 K, v vodo vrženih !
Pa tudi potem, ko bo to zgodi, ostane stvar še vedno dvomljiva. Vlada, kakor se vidi iz njenega dopisa, nič gotovega ne obljublja glede svojega pri' spevka. V s e k a k o bodo morala dežela zaenkrat celo ogromno svoto založiti. In če država kaj da, bode dala le iz melioracijskega zaklada in vsled tega bodo zaostale druge melioracije v naši deželi. Vipavski hudourniki, Bistrica, Sora — vse to utegne stopiti v ozadje. In to po zaslugi liberalnih inženirje v I Zares lepe razmere — in potem naj se še kdo čudi ljudski nejevolji, ki je preplavila našo deželo.
Napram takim razmeram je edino na mestu železna metla b r e z o z i r nega boja.
Poročali bomo veBtno o nadaljnem raz voju te zadeve
Apponyi in Košut.
Kako daleč je na Ogrskem prišel že madjarski šovinizem, se vidi iz dejstva, da je grof Apponyi naznanil, da se oficielno kot predsednik zbornice udeleži slavnosti stoletnice Košutovega rojstva. Ce bi Apponyi to storil kot navaden poslanec, bi bilo to sicer za državnika, ki je cesarju prisegel zvestobo, čudno, a da se drzne na čelu cele zbornice proslavljati prvega La-joša Košuta, ki je 1. 1849 sklical državni zbor, da bi odstavil od vlade habsburško-lotarinško dinastijo, to je vendar preveč. Grof Apponyi mora večkrat občevati naravnost s cesarjem. Kako more to storiti, če proslavlja onega, ki je hotel Bebe postaviti na ogrski vladarski prestol? Na eni strani Prusaki, na drugi Madjari, na tretji italijanska iredenta — v sredi je pa habsburška Avstrija, katero hočejo raztrgati! To je sedanji položaj!
Odstop poljedelskega ministra.
Najnovejšo vest, da odstopi poljedelski minister baron Giovanelli in da je njegovim naslednikom odbran grof Zierotin, so cfici ozni listi zopet dementirali. Sicer nihče ne zanikuje, da pojde baron Giovanelli, ker baje sedaj že tudi sam izraža željo po miru, de-menti velja marveč napovedanemu nasledniku grofu Zierotinu. Dunajska informacija piše v tem oziru: Mi smo mnenja, da v slučaju, če v ne predolgem času odstopi baron Giovanelli in morda še dva druga ministra, ne bodo iskali naslednika pri brnBkem namestništvu. — To bi se reklo z drugimi besedami, da brnski namestnik ne mara prevzeti ministerskega portfelja.
Poljski poslanec dr. Micliejda o položaju.
Imenovani poljski poslanec je dnč 27. t. m. v poljskem narodnem domu v Tešinu obširno govoril o sedanjem politiškem položaju in rekel mej drugim tudi to-le: La-tentna državna kriza ima svoj izvor v tem, da hočejo našo Avstrijo še vedno vladati centralistiško vkljub temu, da je ta zistem že davno bankeroten. Nemci iznova zahtevajo nemški državni jezik, česar jim Slovani nikdar ne bodo in ne morejo dovoliti, ker bi se s tem sami za vse večne čase ponižali na stopinjo helotov in pokopali svojo narodno eksistenco. Da parlament v takih razmerah sploh še more delovati, je edina zasluga vladarjeva, ki s svojo milobo zna pomiriti razdražene duhove. Tudi minister-skemu predsedniku ne smemo odrekati spretnosti, toda največja zasluga pripada slovanskim strankam, ki so radi ljubega miru zapostavile svoje politiške in narodne zahteve. Nadaljnje mirno delo v parlamentu je pa odvisno le od tega, bodo li Nemci končno dospeli do prepričanja, da se morajo odreči svojim zahtevam po hegemoniji in opustiti odpor proti enakopravnosti. Poljaki in Čehi bodo ne samo radi krvnega sorodstva, marveč i radi skupnih narodnih in političnih potreb ! i v bodoče solidarno postopali in odbijali
vsak napad od nasprotne strani. — Le žal, da se v odločivnem trenutku ne strinjajo vsi Michejdovi somišljeniki z njegovimi nazori.
Občinske volitve v Florisclorfu in nemški liberalci.
V malo dneh se vrSe dopolnilne vo litve za fl jriadorfski občinski zastop, ki bodo pripomogle bržkone krščanskim socialeem do še večjega zastopstva, nego ga imajo že doBlej. To je že razvidno iz pisave liberalnih glasil, posebno pa dunajske Židinje, ki se neizmerno huduje nad ondotnimi voditelji liberalne stranke, da doslej še niso ničesar storili v odvrnitev preteče nevarnosti. Posebno pa Žide jezi, da razvijajo krščanski socialci tako živahno agitacijo in da imajo pri tem tudi velike vspehe. Proti združenju z Dunajem bo potihnili razun židovskih že skoro vsi glasovi, ker se jim je obljubilo, da ostanejo tudi nadalje izvan užitninske meje in torej ne bodo imeli nikake škode, pač pa koristi. Dosedanja liberalna večina v florisdorfskem občinskem zastopu je sicer še proti združenju, toda če dobe večino v roke krščanski socialci, bo zaman ves njih odpor. Ziato pa tolik strah v vsem dunajskem Izraelu, ki dobro ve, da bi združenje ne bilo njemu v korist.
Napitnica cesarja Viljema na italijanskega kralja.
Predvčerajšnjim je priredil cesar Viljem na čast Bvojemu gostu gala-obed. Pri takem dvornem obedu običajna napitnica kajpada tudi sedaj ni izostala, kajti nemški cesar je komaj čakal prilike, da more govoriti. Govoril je torej tudi sedaj, in sicer največ o trozvezi. Rekel je cesar Viljem v svoji na-pitnici, da mu je visoki goBt posebno dobro došel kot sin onega neustrašenega viteškega kralja Umberta, ki je gojil posebno prijateljstvo do njegovega pokojnega očeta in pozneje do njega, vsled česar mu hcče ohraniti vedno hvaležen spomin. Pozdravlja ga kot kralja krasne Italije, dežele nemških sanj, mladostnega vira nemških umetnikov in pesnikov. Po tem uvodu je pa cesar Viljem nadaljeval: »Posebno pa pozdravljam VaSe Veličanstvo kot zvestega zaveznika po zopetni obnovitvi mej nama in najunim vzvišenim prijateljem, Nj. Veličanstvom cesarjem in kraljem Fran Josipom sklenjene zveze, ki obstoja i nadalje v nepremenjeni moči in se je trdno vživela v bitje naših narodov, ker je Evropi desetletja zagotavljala mir in ga bo, če Bog da, še dolgo zagotavljala.« — Tudi italijanski kralj se je spominjal trozveze v svojem dokaj krajšem odgovoru, rekoč, da bodo narodi napredovali v civilizaciji, ki jo zagotavlja stara zveza med Italijo in obema cesarstvoma, v kateri splošna javnost uvideva simbol miru in njfga naj-izdatnejega varstva.
v Kralj Edvard na otoku Man.
Angleški kralj Edvard VII. je obiskal minuli ponedeljek v irskem morju ležeči, kakih 60 angleških milj od angleškega obrežja se nahajajoči otok Man. Od kralja Edvarda I. ga ni še obiskal noben drug angleški vladar. Sicer je pa ta otok popolnoma samostojen in neodvisen od Anglije ter podrejen samo angleškemu kralju. Upravo vodi samostojna vlada, do 54.000 duš bro-ječe prebivalstvo si izvoli posebno zgornjo in spodnjo zbornico. Angleški državni zakoni nimajo za otok nikake veljave, razun če kralj kaj posebnega ne določi. Tudi finance so popolno v njih rokah in, kar je najbolj znamenito, ta privilegirani otok ne odrajtuje za armado ali mornarico niti vinarja.
Makedonski vulkan.
Sporočili smo že, da se je makedonski revolucijski odbor razdelil v dva odbora, staremu načeluje še Tončov, novemu pa ba-rafov. Novi bolje vspeva, kajti zdaj ima že kakih 15.000 frankov denarja, med tem ko ima stari samo dolgove.
Ko se odbor v Sofiji prepira, pa raBtejo nemiri v Makedoniji. Grška policija je prijela nedavno v pirejskem pristanišču Človeka, ki je imel pri sebi štiri zaboje dinamita, 20 skrinj razstrelilnih predmetov, štiri vreče smodnika in 10 000 patron. Vse to je hotel spraviti v Solun. Ta mož, Serbij po imenu, je že petič to delal. Na ta način morajo ustaši imeti že precej orožja v rokah.
271etnica sultanovega vladanja.
Prihodnji ponedeljek mine 27 let, odkar uživajo prebivalci evropske in azijske Turčije izredno »milost«, da jih vlada sedanji sultan A b d u 1 H a m i d. Prebivalstvo bo tudil letos, kakor doslej prisiljeno, da slo-vesno obhaja ta dan, ki pa je dan veselja le za nebrojne sultanove vohune, katerih kar mrgoli po vsej deželi in ki se smatrajo za poklicane varuhe cesarstva. Za vse drugo prebivalstvo, od najvišjega uradnika in častnika do zadnjega prostaka je pa ta dan groze in strahu. Pripomniti treba, da se tudi sultan sam ne bo radoval imenovanega dne, ker si domišlja, da mu ta dan še bolj nego sicer strežejo po življenju. Najbolj nevarni sultanu in Turčiji bo seveda armenski in mladoturški revolucionarji, katerih pa mnogo več zaslede in aretirajo, kakor pa jih je v resnici. Aretiralo Be bo jutri in v ponedeljek brez načrta in cilja; da niti tega ni treba, da bi bil kdo sumljiv. Zapori so že tako prenapolnjeni, da Be policija že sedaj pritožuje nad pomanjkanjem ječ. Vkljub temu se bo posrečilo vohunom, ki dobivajo mastne nagrade, naj Bi bodo državne blagajne še tako prazne, in ki so večkrat bolj nevarni, kot največji revolucionarji, da potaknejo po ječah z malo izjemami vse carigrajsko prebivalstvo; in slavnost obletnice se bo potem vršila lahko brez vseh zaprek. — Tak slovesen dan bo prihodnji ponedeljek za Carigrad. Na čestitke bo pa Bultan bržkone tudi letos odgovoril, kakor pred dvema letoma: »Želim, da mi Bjg podeli še dolgo življenje, da bi mogel delovati za blagor svoje dežele, kakor sem deloval doslej«. — In tudi letos se sam sultan ne bo mogel vzdržati smeha nad to — ironijo.
Iz brzojavk.
Obsedno stanje Barcelone odpravljeno. Ministerski svet v Madridu je sklenil soglasno, da se ugodi predlogu notranjega ministra Moreta in odpravi obsedno stanje za Barcelono. Ustavne garancije ostanejo pa še dalje suspendirane. — Albanci p r e t e. Ruska vlada namerava v Mitrovici ustanoviti ruski konzulat. Albanci prete, da v tem BluSaju pomore vbo kristijane. — Guvernerja za Libanon še Bedaj niBO našli. Pri včerajšnjem posvetovanju ob prisotnosti turškega zunanjega ministra Tev-fik paše bo poslaniki odklonili vse predlagane kandidate. — Katoliški shod v Tridentu so je otvoril predvčeranjim in bil danes zaključen. Predsedoval mu je Inama. — Kmečki nemiri v Rusiji. Car je pozval k sebi guvernerja v Charkowu kneza Obolenskega in guvernerja v Jarc-slavu Sttlrmerja, ker sta naravnost Burovo postopala z upornimi kmeti ter jih dala celo s palicami pretepati. Z ozirom nn to name rava car ustanoviti posebno policijsko ministerstvo. — Vstaja v Kolumbiji. Vsa vstaška moč, kakih 2500 mož, je obkolila mesto Aquadolce, v katerem se nahaja 2200 mož vladne posadke. Pravijo, da se bo lahko držala 12 dni.
Javeu ljudski shod v Sorici.
Iz bo r ic e , 26. avg.
16. t. m. ob 10. uri je bil tu napove dan javni shod katoliškega političnega dru štva za selško dolino. C. kr. okrajno gla varstvo v Kranju pa ga je prepovedalo z navedenim vzrokom, da shod ni bil pravočasno nazanjen. Zborovalo se je torej po § 2. v mežnariji.
Navzoči deželni poslanec g. dr. Krek je povabljenim zborovalcem omenjal novo cesto, ki se sedaj gradi od Podrošta do Pod-brda. Cesta bode soriški občini prinesla mar sikaj novega: dobrega pa tudi slabega. Dobro bode to, da bo bližnja zveza z južnimi deželami, ko se dovrši železnica. Kar imajo prodati, spečalo se bo bolje, potrebno dobivalo hitreje in ceneje. Cesta in železnica pa bodete tudi približale nevarni liberalizem, kateri napravi povsodi, kjer so vgnjezdi, neizmerno škodo.
Prav po domače je razložil zborovalcem, kako je liberalizem nastal in kake učinke je imel. Povsod razdira, razdružuje, osebne koristi išče, splošne koristi zavira in zatira. Sebičnost je lastnost liberalizma. Omenjal je potem, da liberalci, nemški gra-ščaki in pa slovenski liberalci, imajo v deželnem zboru veČino vsled napačnega volivnega reda, in hoteli so prav po geslu liberalizma pometati b poslanci katoliško narodne stranke v odsekih in povsod. Temu bo se le ti uprli ter zahtevali primerno število svojih zastopnikov v posameznih odsekih. Na-
sprotniki jim pa niso hoteli ugoditi in tako je prišlo do znane obstrukcije v deželnem zboru, katere posledica je bila, da je bil deželni zbor razpuSčen.
Pazljivo so zborovalci poslušali gospoda govornika in enoglasno pritrdili resoluciji, katero je predlagal predsednik:
Zbrani zborovalci odobru-jejo nastop katoliško-narod-nih poslaneev v dež. zboru ter izrekajo vodju dr. Šusteršiču in tovarišem svojo z a -hvalo, ter kličejo: Krepko na< prej do zmage!
Cesta od Podrošta do Petrovega brda se hitro gradi. Da bi se gradenje ne zavleklo, dovolili so posestniki na prošnjo gospoda inženirja, da se z delom takoj prične, da se pa potem pri pravi priliki dogovori o primerni odftkodnini za svet, lesnino in drugo. Posestniki iz Zgor. Sorice bi bili dali ves skupni svet brezplačno, ako bi se bila nova cesta gradila cb soriškem potoku v obližju Sorice. A tej želji se ni ustreglo, kakor se sploh nič ni oziralo na koriBti soriške ob čine. Zanimivo je, kako se dela in kje. O kaki komisiji za odškodnino za svet, lesnino in drugo ni ne duha ne sluha. Poglavitni dohodek soriške občine je v živinoreji, katero vzdržujejo tu po leti obširni skupni pašniki. A kako Be dela. Na mnogih krajih so živini zaprta pota do pašnikov in izpod-kopana, da je živina v veliki nevarnosti, da se ponesreči. Ce zahtevajo posamezni po sestniki, da ee izpodkopane steze popravijo, posmehujejo se jim delavci; to je vse, kar se doseže. Za vodo, ki o deževju in nalivih prihaja iz raznih jarkov, napravljajo se premajhne odprtije, da se zajezi in potem predre cesto ter preplavi celi kos najboljših pašnikov.
Drevje in grmovje ob ccBti se seka in meče lesnina v potok, kateri o nalivih tako naraste, da napravi veliko škodo, zlasti, če je ob bregovih in v strugi razne lesnine in korenin. Noč od 17. do 18. avgusta 1881 a!i pa lanska jesen ste o tem dali strašen poduk, če bi se le hoteli ozirati nanj. Krasni mostovi do Železnikov so bili poruSeni po-polno ali pa močno poškodovani. Kaj pa sneg in sneženi plazovi? Tudi za to je dobro preskrbljeno na /lovi cesti. Kdor je hodil kdaj po zimi o velikem snegu tam, ve, da vsaj pol ure poti je v vedni nevarnosti pred sneženim plazom. Nekdo, ki je tam že veliko hodil in vozil, se je izrazil: »Pri Brelihovem mlinu naj le napravijo dva pokopališča, enega za ponesrečene ljudi, druzega za živino. Kakor se ni oziralo pri grad nji na korist vasi, ležečih na solnčni strani, tako tudi ne na one prebivalce na senčni strani in Davče, ker ob velikem deževju še do ceste ne bodo mogli. Umevno je torej, da je tu vse nezadovoljno in da sa zborovalci poslali sklenjeno resolucijo po državnem poslancu gospodu Pogačniku na visoko železnično ministerstvo.
& slava klici na svetega očeta in presvetlega cesarja se je zaključil zbor.
Še enkrat nedeljski počitek v ljubljanskih trgovinah.
Iz krogov trgovskih pomočnikov in tudi iz drugih krogov dobivamo pisma, ki odločno zahtevajo nedeljski počitek. To priča, da smo se upravičeno odločno poteg nili zanj. V Ljubljani je celo tvrdka, pri kateri morajo nastavljene! na dan delt.ti 15'/, ure. In tako izmučeni ljudje ne bi zaslužili nedeljskega počitka?
»Narod« je navajal v svoji polemiki proti nedeljskemu počitku tudi „mežnarje«, kakor da bi tak posel spadal med obrti ali trgovine.
Prav odločno piše za nedeljski počitek danes tudi »Slovenski List«, ki pravi med drugim:
»Vsak človek, ki ima le količkaj soci-jalnega čuta, bi tako odredbo z zadoščenjem pozdravljal, naj trgovski pomočniki vendar saj en dan v tednu zaslužijo za oddih od napornega dela. Tega pa ni storila liberalna »inteligenca«, ki se zbira okolu »Slov. Naroda« in ki ima večinoma na leto dva meseca počitka, ostale dni v letu pa itak le nari na stroške drugih ...
Na prvih mestih je prinašal „Narod" dopise proti nedeljskemu počitku, opravičene klice za nedeljski počitek pa je potisnil v ozadje. Takega škandaloznega ravnanja »Slov. Narodu« nihče ne izmije.
In to ni čudno 1 »blov. Narod« se obnaša vedno tako, kadarkoli pride na površje kaka zahteva delavskih slojev. Katoliška stranka pa je stala slej kakor prej na stališču nedeljskega počitka, še le nedavno se je zanj v trgovski zbornioi potegoval gosp. Karol Pollak.
Za nedeljski počitek smo pisali vedno. Ako sedaj stojimo na strani trgovskih pomočnikov, b tem le izvajamo dosledno svoja načela, ne da bi hoteli »loviti trgovske pomočnike«, kakor očita »Slov. Narod«, ki je jezen, ker so naša glasila po-
kazala, kako grdo ravna or, ki hoče vedno v motnem ribariti.«
Trgovski pomočniki, ki sicer zveBto gredo za liberalci, niso našli prave milosti pri »Narodu«. Gospodom liberalnim voditeljem so trgovski pomočniki samo za to dobri, da oddajajo zanje glasove in da podpirajo društva, ki bi samo s pomočjo »inteligence« zmrznila.
Tudi za trgovske pomočnike je najpa metnejši klic: »Proč zliberalizmom!«
Grozili požar v Martin jaku pri Cerknici.
Izviren dopis.
Pred par dnevi še cvetoča vas Martinjak ie danes veliko groblje, črno-ožgana razvalina. Martinjak pri Cerknici je Stel 53 številk danes pa jih šteje še 13, vse drugo je v pepelu.
V torek popoldne okrog */a 4r ure se je začul po Cerknici glas: Martinjak gori! Kar je moglo je hitelo na kraj nesreče, a bilo je že vse v ognju. Kaj je bilo vzrok nesroče, še ni dognano; govorice so različne. Prizor je bil tako grozen, da je moral pretresti* vsakemu srce, kdor ga je videl. V četrti ure je bilo vse v ognju: okrog 40 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Ogenj je nastal bolj na spodnjem koncu vasi ob glavni cesti. Ker je vsa vas stala nekoliko v rebri, in je veter vlekel ravno proti rebri, se je kar prijemalo, kakor bi gorela smola. Kmalu je bilo na licu nesreče šest požarnih bramb: iz Cerknice, Rakeka, Dol. vasi, Grahovega, Blok, Loža. Delale so neumorno, a kaj ko je primanjkovalo vode. Kar je gorelo, se ni d*lo skoro ničesar rešit'; čast jim, da so obvarovale to, kar še danes stoji.
Kdor je videl, kaj se je godilo, se je od groze in usmiljenja stresel. Ker je bilo ljudstvo večinoma zunaj na polju in v jezeru, je škoda še večja, ker ni bilo pomoči. Marsikdo je kar okamenel, ko je videl, kaj se godi z njegovim lastnim domom. Možje so gasili in reševali, kar so mogli, žene so jokale, vpile, vile roke; otrcci so ječali za svojimi stariši. Nekateri so znesli nekaj obleke iz gorečih hiš na vrtove, a se jim je od vročine sežgalo in zgorelo še tisto. Neka mati je pritekla iz goreče hiše z dvema otrokoma in ju postavila pred hišo, da reši še kaj drugega, če mogoče; otroka bi bila gotovo zgorela, da ju niso potegnili drugi od ognja. Neki ženi jo že obleka gorela, ko je pritekla iz ognja, a so jo k sreči rešili. Neki oče je bežal že iz hiše, ki so je hotela udreti, kar začuje svojo sedemletno hčerko pod posteljo v črnem dimu zaječati: »Oh, oče!« Oče skoči nazaj, zgrabi dekletce in je porine iz ognja in dima, a sam ostane v dimu; s težavo so ga rc šili drugi; dima se je navžil toliko, da bo težko okreval; na slami ležečega ga je duhovnik previdel pod nekim OBtalim kozolcem. Zopet drugi mož, star 84 let, je hitel po lestvi, da r<.ši svojo imovino, a jo padel tako nesrečno, d,", eo ga mora'i nezavestnega odnesti.
Zgorelo je mnogim vse, kar so imeli; ostala jim je samo borna obleka, v kateri so bili na polju. Pogorelo je, kakor omenjeno, okrog 40 hiš in 72 gospodarskih poslopij: hlevov, skednjev, kozolcev; ker je bilo seno že večinoma spravljeno, je vso zgorelo; ista usoda je zadela vse poljske pridelke; sedaj se lahko vidijo celi kupi sežganega žita; zgorela jo hišna oprava in obleka; živino so rešili večinoma le tisto, kar je je bilo na paši, drugo je istotako končalo v ognju: doslej Be ve, da je zgorelo sedmoro gcvedij in 57 pre-šičev, katere so potegnili pozneje iz žrjavice in zakopali v veliko jamo, da še grozni smrad ni okužil okolice; koliko je zgorelo drobnejše živali, ne moremo povedati. Marsikomu je zgorel tudi denar in hranilne knjižice, ker ni bilo moči do poslopij radi neznosne vročine. Nekemu možu je zgorelo 1100 kron gotovine, ki je je pred nekaj dnevi dobil za prodano živino; drugemu je zgorelo 400 K, itd. Od poljskega in domačega orodja, kakor strojev in dr. je ostalo samo goreče železje; od gospodarskih poslopij pa samo razkuhano kamenje, ki je služilo za podstav. Celo svežo drevje po vrtovih je na nekaterih krajih pogorelo do tal, drugo pa se jo posušilo od vročine. V Bredo popoludno gorele so še cele kopice stlačenega sena. Srce se mora človeku krčiti, ako vidi to žalostno groblje.
Ljudstvo je popolnoma obupano, ko gleda golo, ožgano zidovje prejšnjih svojih stanov. Pa tudi ni čudno, ko nima ne stanovanja, ne živine, ne obleke, ne hrane, same gole roke in polno dolgov. Ako pomislimo, da je v 41 letih to menda že peti požar v Martinjaku, potem se ni čuditi, ako čujemo, da bi mnogi najrajši svoj rojstni kraj zapustili in šli po svetu, ko bi imeli s čim. L. 1861. je pogorela vsa vas do ta', med tem posameznimi oddelki menda trikrat, in sedaj skoraj zopet vaa vas do tal, ko se še niso prejšnje rane popolnoma zacelile. Nekateri bi v obupu radi prodali za malo svoto svojo ožgano posest, ko bi imeli kupca. Sedaj je večina vasi prazne, ker so nesrečniki šli k svojim sorodnikom v razne vasi. Z eno besedo lahko rečem: Beda je nepopisna! škoda se je povrhu
cenila na 130 000 kron, kar bo pa brez dvojbe premalo.
Zato bo reveži nujno nujno potrebni izdatne pomoči. Zavarovani bo bili le za male svote; zato si s samo zavarovalnino ne bojo mogli odpomoči. Napravile se bodo prošnje za podporo na razna meBta. Tudi naš državni poslanec dr. Žitnik je prihitel v sredo v Martinjak, da si je ogledal žalostno pogorišče in da izposluje za uboge pogorelce, kar bi ee dalo, oziroma priporoča kar najnujnejše od poslane prošnje.
Ker pa se je pri mnogih prilikah videlo, kako usmiljena srca ima ljudstvo do ubogih pogorelcev, zato tudi mi potrkamo na ta srca, in kličemo: Pomagajte nesrečnim Martinjcem. Pri zadnjih velikih požarih bo se zlasti Lju-bljančanje odlikovali s tem, da so revežem razdelili jako veliko obleke. Ker so tudi ti ubožci brez obleke, prosimo Ljubljančane in druge dobre in premožnejšo ljudi, naj nam pošljejo kaj obleke, da se reveži dostojno oblečejo; nosili naj bi v Ljubljani obleko v tra-f.ko g. Brusa pred škofijo, odkoder bi se potem pošiljala na župni urad v Cerknici. Upamo, da na prosimo zastonj. Tudi za vsak drug dar, naj je v denarju ali živilih, bodo pogorelci iz srca hvaležni. Zatorej: usmiljena srca in roke odprite se! — (Denarne priBpevke sprejema drago volje tudi naše uredništvo ter jih odpošilja na priBtojno mesto Op. uredn.)
K zadnjemu poročilu o tem požaru moramo še pripomniti, da je razen več druzih gasilnih društev tudi Bloško gasilno društvo in sicer eno prvih z brizgalko prihitelo ubogim pogorelcem na pomoč, akoravno je imelo to gasilno društvo najdaljšo pot k požarju. Pri požaru je novtrujeno delovalo, ter zabra-nilo pri onih hišnih poslopjih, da ogenj ni dosegel v sobo, da bi uničil hišno opravo in obleko. Pri tem delovanju, bi so bil kmalo gasilec Alojzij Marolt iz Novevasi član Bloškega gasilnega društva ponesrečil, ker ee je pri neki hiši zidan opaž podrl, ter imenovanega zadel, k sreči je vendar nevarnosti s tem ušel, da ga je le malo na levi strani života zadelo, tsr na licu z eno samo rano odšel smrtni nevarnosti.
Petdesetletnica vlč. gg. misijonarjev pri Sv. Jožefu tik Celja.
I z C e 1 j a 28. avg.
Od 6. do 21. sept. t. I. se bode obhajal pri Sv. Jožefu tik Celja jubilejni misijon v zahvalo, da je bilo vlč. gg. misijonarjem iz kongregacije sv. Vinconca Pavlanskega dano skozi 50 let delovati v telesni in duševni blagor katolikov na Spodnjem Štajarskem. Dne 7. sept. 1. 1852 so na poklic pokojnega vladike Antona Martina Slomšoka prišli v Celje trije misijonarji in sicer vlč. gg. Janez K 1 a j ž a r kot superijor in Jakob Horvat ter Anton 2 o h a r. Prevzeli so koj misijonsko delo v cerkvi sv. Jožefa, katero so Celjani zaobljubili 11. nov. 1679, ker je na pripro5njo bv. Jožefa, h kojemu so se v svoji sili zatekli, ponehala huda kolera. Tri tsdnc po dohodu t. j. 26. sept. 1852 je pokojni knezoškcf Anton Martin Slomšek po veliki prccesiji novo došle gg. misijonarje slovesno predstavil celjskim laranom. Od takrat naprej se razteza njihovo vsestransko delovanje ne samo na Celje,in njega okolico ampak na celo Spodnjo Štajersko, kjer po deželi neumorno misijonarijo in pomagajo preobloženim duhovnom v dušnem pastirstvu.
V teku let so cerkev sv. Jožefa vedno popravljali in lepšali in ima sedaj čisto dru gačno lice na znotraj in na zunaj. V zadnjem letu so napravili krasne nove orgije, ki pripomorejo mnogo v povzdigo veličastnosti službe božje.
A ne samo v duševni, tudi v telesni prid Celja in okolice so storili v teh 50 letih misijonarji velikanskega. Njih dobroto preceni lahko samo tisti, ki vidi, koliko revežev se zateka na samostansko porto, kjer se deli kruh usmiljenja. Koliko slovenskih dijakov je v teh 50 letih polnilo Bvoje lačne želodce z misijonarske mize! — Slovesni jubilejni misijon se bo vršil sledeče: Dne 6. sept. ob 6. uri bo uvod, potem bo vsak dan do vštevši 20. Bept: ob 5. uri zjutraj pridiga s sveto mašo; ob 10. uri dopoldan sv. maša, na to pridiga; popoldan ob treh pa najprej križev pet, nato pridiga in konečno litanije. — Dne 20. sept prido prevzvišeni g. knezoškof dr. Mihael Napotnik iz Maribora, da se vdeleži zaključka misijona. Dne 21. sept. zjutraj bode imel prevzvišeni pon-tifikalno sv. mašo, ob 10. uri pa pridigo, na kar bode blagoslovil dva nova kipa z.i corkev.
Sv. Oče papež bo podelili povodom te petdesetletnice posebne odpustke pod prav lahkimi pogoji in sicer: a) popolne dobi kdor prejme v cerkvi bv. Jožefa zakrament sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa in moli v papelev namen; b) nepopolne dobi, kdorkoli od 7. sept. do konca t. 1. obišče kako misijonarsko cerkev ali javno
kapelo usmiljenih sester v Avstriji ali na Ogrskem ter moli v papežev namen.
Buren občni zbor čevljarske zadruge ljubljanske.
V petek 28. t. m. ob 8. uri zvečer vršil se je v salonu gostilne pri „Novem svetu" občni zbor čevljarske zadruge. Zbor je bil izvanredno dobro obiskan; začetkoma se je mirno vršil, a končal se je z burnimi prizori. Zlasti proti bivšemu predsedniku Turni, bratu goriškega narodnonaprednega voditelja dr. Tume, so vsi člani ogorčeni in slišale so se trpke opazke. Tuma je znan po svojem nestalnem izpreminljivem mišljenju, katero ravno vsled tega cika vedno na liberalno stran. Pri volitvah v peto skupino je agi-tiral za socialne demokrate in zabavljal čez liberalce in klerikalce; pri mestnih občinskih volitvah in v trgovinsko in obrtno zbornico pa je zabavljal čez socialne demokrate in klerikalce, in se je pokazal kot verni sluga liberalne misli. Tudi na zadnjem občnem zboru slišalo se je, da mož ni nikdar nič koristnega za zadrugo storil, in obrtniki so se pritoževali, da se odločno nastopiti ni upal, ker je kot hišnik hiše meščanske imovine v službi magistrata. Kadarkoli je na shodih nastopal, udrihal je proti klerikalcem, večkrat tako brez dokazov, da so se mu njegovi najožji prijatelji smejali. Rad se je tudi pohvalil kot uzor zadružnega načelnika. O tem možu je sklenil sedaj občni zbor čevljarske zadruge soglasno, da ga posadi na zatožno klop.
Občnemu zboru je predsedoval predsednik čevljarske zadruge gosp. Erjavec. Obžaloval je, da se mora občni zbor letos že četrtič vršiti, ter je poudarjal, da so tega krivi neredi, katere je zakrivil bivši predsednik Tuma. O letnih doneskih se je sklenilo, da mora vsak član plačati v zadružno blagajno 1 krono. Točka, ali pristopi zadruga k obrtni zvezi, odloži se za prihodnji posebni shod, ki se naj skliče v to svrho. Nato prebere predsednik zboru dopis pomočnikov, v katerem zahtevajo zboljšanje plače, skrajšanje delavnega časa in uravnavo nedeljskega počitka. Predsednik predlaga naj se izvoli odsek 5 članov, kateri ima nalogo stvar pretresati in urediti, tako da bo za delojemalce kakor delodajalce prav. Nato se vname ostra debata.
Mojstri so povdarjali svoje, a delegatje pomočniškega zbora zopet svoje stališče. Konečno so bili izvoljeni v odsek za rešitev tega perečega vprašanja sledeči gg : S z a n-tner, Rozman, Žitnik, Luka Jc-r i n a in Ž i d a n. Zastopnik politične oblasti prve instance g. Semen naznani, da je mestni magistrat prejel dopis, v katerem se popisuje, kako nekateri mojstri izrabljajo vajence. Ako se bode to v prihodnjič kateremu mojstru dokazalo, postopalo se bode strogo po zakonu, kateri določuje za to kazen od 10 do 800 K. Tudi o prisilni delavnici se je mnogo debatiralo, veliko ogorčenje pa je prouzročilo, ko je predsednik omenil, dajepred kratkim neki krojaški mojster oddal v prisilno delavnico dela za kakih 10 pomoč n i k o v. G. Vrtnik je nato razpravljal o delovanju odstopivšega načelnika Tuma. Dejal je, da raznih računov ni poravnal, vajence je izpuščal iz zapisnika, vendar je pa doneske, katere so vplačali, sprejemal. Ko se je vršil 1. 1898. čevljarski podučni tečaj, prejel je denarja 350 gld. Obljubilo se je, da se bode ta denar razdelil med tiste, kateri se bodejo po-dučnega tečaja udeležili, ker v tem času ne bodo nič zaslužili. Vcnder dotičnih udeležencev ni nikdo krajcarja prejel. Več mojstrov je vprašalo Tumo, kam je dejal denar. On pa je odgovoril, da kdor hoče račune videti, naj pride k njemu. V letnem računskem zaključku niti omenjeno ni in ne izkazano, zakaj in za koga se je porabil ta denar. Govornik predlaga odsek, kateri naj ima nalogo vse te razmere v zadrugi natančno preiskati. V odsek so bili izvoljeni gg. Luka Jcrina, H i) n i g m a n n, D u i a, Vrtnik, Galin, Zupan, Rozman. G. Vrtnik je na to predlagal, da se odstopi v š i načelnik T umaposadina zatožno klop. (Vsestransko odobravanje.) Sklenilo se je tudi, da se vsi sodni troški, katere je imel zadružnik g. Vrtnik z bivšim načelnikom radi zadruge, poravnajo iz zadružne blagajne. Zastopnik politične oblasti gosp. Semen naznani, da je došel mestnemu magistratu dopis, v katerem se zahteva, da mestni magistrat preišče razmere v čevljarski zadrugi. V dopisu, katerega je podpisalo več čevljarskih mojstrov, očitajo se odstopivšemu načelniku Tuma razne nerodnosti. Mestni magistrat bode dal knjige natančno preiskati in bode končno poročal zadružnemu odboru. Dalje se je sklenilo, da zadruga ustanovi strokovni list. Konečno pa vpraša predsednik g. Erjavec navzoče odposlance pomočniškega odbora, zakaj da se vabijo vajenci na shode, posebno na shod, kateri je bil preteklo nedeljo samo za
vajence prirejen. Odposlanec pomočniškega zbora g. Breskvar odgovori, da je imel shod tudi vajence organizirati in izobraziti. Med burnimi ugovori je predbacival navzočim mojstrom izkoriščanje vajencev. G. E r j a v e c je na to omenil, da to ne gre, kajti mojstri so odgovorni za vajence. Zakon napoveduje, da se morajo vajenci versko in nravno vzgojevati. G. J e r i n a proti g. Breskvar ju: „ Vajence pustite v miru in ne begajte jih, da na zadnje ne vedo, kaj da so." Soc. dem. Breskvar: „Vi jih sami begate. Vi niste vajenca pustili na shod, peljali stega raje v cerkev!" Pri teh besedah nastane grozen šum. Navzoči skočijo po koncu in vpijejo: ,V cerkev morajo hoditi vajenci!" Predsednik je med šumom zaključil občni zbor.
Tedenski koledar.
Nedelja, 31. avgusta: 15. pobin-koštna, Angeljev varuhov, evang. : Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. — Ponedeljek, 1. septembra: Tilen, opat. — Torek, 2 septembra: Štefan, kralj. — sreda, 8 septambra: E vfemija, Doroteja, mm. — Četrtek, 4 septembra: Roza Viterb., d. — Petek, 5. septembra: Lovrenc Justin. — Sobota, 6. septembra : Hermogen, m. — Solnce izide 5 septembra ob 5. uii 82 min., zaide pa ob 6 uri 26. min. — Lunin spremim Mlaj 2. septembra ob 6. uri 17. min. zjutraj. — D a n se skrči v septembru za 1 uro 38 m. — Musica sacra v nedeljo, 31. avg.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša v čast angelov varuhov, zložil Jan. Schvveitzer, graduale »Angelis suis« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Banedicite« zložil Alojzij Rieder. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v ČaBt angelov varuhov v E moli zložil J. Siogenberger, graduale »Angelis suis« zl. Ant. Foerster, otertorij »Benedicite Dcminum« zložil J. B. Treseh.
Dnevne novice.
V Ljubljani 30. avgusta.
Tržaški ikof dr. Nagi je včeraj
ob 10 uri zjutraj na tržaškem nameBtništvu položil prisego.
Spremembe v frančiškanski pro-
vinciji. Ljubljana: P. H u g o 1 i n S a 11 n e r, gvardijan in župnijski upravitelj, P. sove-r i n F a b i a n i, katehet, P. Adolf Č a-d e ž, kapelan, P. Bonaventura Res-man, kapelan. Bogoslovci: P. Albert Pire, P. Maks Brelib, P. Norbert Sušnik, P. Simon Curin, P. Kazimir Zakrajšek, P. G vido Rant, P. Pius Žankar. — Sv. Gora: P. Ka-sijan Zemlja k, gvardijan, P. K a 1 i s t Medič, vikarij, P. Evgen Stane t. — Novomesto: P. Gothart Podgoršek, vikarij in učitelj, P. Nikolaj Traven.
—	Kamnik: P. Franc Ambrož, katehet.
—	Pazln: P. S a 1 v a t o r Zobec, vikarij in katehet, P. A 1 o j z i j Bobnar, P. Ar-hangelj Apej. — Nazaret: P. Klarus R o 11 m a n, gvardijan, P. Karol Schopf, P. Adalbert Flere. — Brežice: P. Avguštin Čampa, gvardijan, P. Alfonz Furlan, vikarij in magister novincev, P. Emerik Landergott, P. Ambrož Remi c. V tem samostanu se nastani sedaj novicijat. — Gorica: P. Andrej Golob, P- Ernest Jenko. Bogoslovca : P. Friderik tialler, P. Vincencij Kunstelj.— Maribor : P. Robert D o 1 i n a r, P. K 1 e-ment Grampovčan, kapelan in katehet, P. Alkantara Črtane c, kapelan. Bogoslovca: P. Krizostom "VVester, P. Teofil Zajec. — Sv. Trojica : P. N i k o 1 a j M e-ž n a r i č, gvardijan in župni upravitelj, P. Elekt Hamler, vikarij, P. Nazarij Schonvvetter, P. Fulgencij Tra-f e 1 a, kapelan, P. B e r a r d Jamar, kapelan. — Brezje: P. O d o r i k Kreiner, P. Atanazij Auser, P. Anselm M um.
Cerkvena odredba. »Škofijski List« prinaša naslednjo odredbo : Da ne bo raznih neprilik, kadar pride kak duhovnik iz druge škofije v našo in želi pri nas maševati, odločujem nastopno: 1. Ako je tuji duhovnik našega obreda in znan, ali če ni znan, pa pokaže svoj „Celebret", naj se mu dovoli v naših cerkvah opraviti sveto mašo bodisi tiho ali peto ; 2. ako je tuji duhovnik obreda grško-iztočnega s staroslovenskim jezikom in pokaže potrebne listine svojega škola, naj se mu dovoli opraviti tiha sv. maša; ne smejo se pa duhovniki grško-iztočnega obreda v naše cerkve vabiti, da bi tam službo božjo privatno ali oelo slovesno obhajali;
3. ako je bil tuji duhovnik našega obreda, pa je od njega prestopil h kateremu drugemu obredu, ne sme v naši škofiji maševati ne tiho ne slovesno, ako nima za to izrečnega dovoljenja od knezoškofijakega ordinarijata.
Za sestanek naših nepolitičnih društev se je cglasilo že mnogo društev. Delegatov bo po dosedanjih objavah okolu 400. Naznanila še vedno prihajajo. Splošno se izraža zadoščenje, da je »Slov. kršč. boo. zveza" sklicala ta sestanek, ki bo za bodočnost našega ljudstva velike važnosti. V nedeljo dne 7. sept. ob 8 uri zvečer priredi „Slov. kršč. soc. zveza" na čast došlim gostom veselico, pri kateri bode svirala ljubljanska društvena godba in bodeta pod vodstvom č. g. Fr. Ferjančiča pola ženski in moški zbor. Na to prireditev po sebno opozarjamo ljubljanske somišljenike vseh slojev, ki naj Be veselice v obilem številu udeleže, ter tako pokažejo, da so nam delegatje, katere odpošljejo Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin na sestanek „Zveze", mili in dragi gostje.
Zopet snačilen pojav nemško-slo-venske sveže. „Slov. Narod" se v dopisu iz Šmartna na Paki št. 196 roga onim, ki so volili pri obč. volitvah s slovensko stranko proti »atajerčevi« stranki. »Štajerčeve« nasprotnike psuje in se norčuje, da se je ljudstvo strašilo z nemško šolo. Tako globoko je^ padel »Narod". »Narodu« ni prav, da so »Štajerčevi« pristaši propadli. Naposled pravi .Narod", da mora zaveden posamezen inteligenten človek vtakih brezupnih razmerah postati, ako ne že renegat, vsaj narodno indiferenten. Ta izjava stoji v »Narodu« črno na belem!
Glasilo hrvaških neodvisnih de lavoev, vrli »Glas Naroda« priobčuje uvodni članek »Shod slovenskih k a t o -ličkih nepolitičnih družtava v Ljubljani«. Članek zaključuje: „Za sada je glavno, da se uobča počmemo me-djusobno približavati v našim mislima, težnjama i radu. Mi se nadamo, da če tomu obilno poslužiti predstoječi shod v Ljubljani pa zato želimo, da mu i mi iz Hrvatske prisustvujemo bilo što brojnijim izjavama solidarnosti, bilo osobnim izaslan-stvima. Živila hrvatsko-slovenska radnička zajednica!«
»Obrambno društvo*. Komaj je minulo pol leta, odkar je začelo »Obrambno društvo« boj proti brezvestnemu liberalnemu časopisju, in vendar se je že dosedaj razposlalo nič manj kakor- 1500 obvestil. Ker so nasprotni časopisi uvideli, da jim ne bode več mogoče obrekovati svojih nasprotnikov, ker jih zasleduje in razkrinkava »Obrambno društvo« korak za korakom, zato so se zatekli k raznim zvijačam. Omenjamo naj le, da se jo »Slovenski Narod« obdal s plaščem poslaniške imunitete, da more še naprej svojej inteligenci blatiti poštene katoliške može, ki se ne vdajo liberalnemu terorizmu. Obveščeni napadenci so deloma odgovorili in ovrgli liberalne laži v slovenskih katoliških listih, deloma pa so poslali popravke naprednim časopisom. S posredovanjem »Obrambnega društva« je bilo odposlanih 67 popravkov. Od teh pride 40 na naslov »Slov. Naroda«. A »Slov. Narod« se je upal prinesti samo 11 popravkov. Značilen dokaz »Narodove« resnicoljubnosti! Njegov duševni sinče .Rodoljub* je dobil 9 popravkov; prinesel je samo 5 popravkov, in enega smo morali iztožiti. Sodišče mu je prisodilo 30 K globe za njegovo trmo. Gabrščekovemu glasilu »Soči" in „Primorcu" je poslalo društvo 10 popravkov, prijavilo jih je 8, dva je vrglo v koš. Enega smo iztožili. Druga dva (od g. Saleharja, kateremu je Gabrščekovo glasilo očitalo, da je testament izsilil) bo se iztožilo v kratkem. Vrhu tega je moral Ga-bršček ponatisniti čez 10 popravkov, katere bo poslali obveščeni od društva naravnost na naBlov „Soče" in »Primorca". Resnicoljubni »Gorenjec" je dobil 5 popravkov, „Stajero" pa 4, a prinesel je še samo 3 ; četrtega se ni upal objaviti. Kakor Be vidi, je treba tem ljudem za vsako stvar posebej zagroziti s tožbami, drugače ne morejo povedati resnice. Da, liberalni časniki so veliki junaki. Obrekujejo in blatijo vsakega pošte-
nega človeka, ko pa pridemo z dokazi na dan, takrat jim zleze sroe v hlače.
Lažnjiva govorica. Ker se med .naprednim" učiteljstvom govori, da je g. dež. nadzornik grobo in neuljudno postopal proti učitelju g. J a k 1 i č u, njegovi gospej i. dr. ob priliki nadzorovanja v Do-brepoljab, smo povprašali na merodajnem mestu, ali je to res? Sporočilo se nam je, da je to govorjenje zlobna laž, katere oče je dovolj poznan. Ondotno učiteljstvo, vajeno sicer običajnega korporalskega tona, je bilo iznenadeno vsled ljubeznji-vosti in uljudnosti g. dež. nadzornika nasproti vsemu učiteljstvu. Tako se je tudi to obrekovanje uprizorjeno proti g. Jakliču z dovolj prozornim namenom, izkazalo kot laž, kar nas tem bolj veseli, ker take laži tudi gosp. dež. nadzornik ne more biti vesel.
Iz Dobrepolj se nam poroča s dne 29. avgusta o sledečem junaštvu: Sinoči je vrgel nekdo debel kamen v kape-lanovo stanovanje. Okno je sesuto. Zločinec — kakor je videl neki gost, ki je prenočeval v župnišču — je po storjenem dejanju stekel mimo župnišča proti Vidmu. Ta čin se smatra tukaj splošno kot čin poslavlja-jočega se liberalizma. Kdor misli, da se damo terorizovati s kamenjem, se pač moti.
Duhovne vaje je opravilo pri oo. jezuitih skoz mesec avgust triindvajset čč. gospodov duhovnikov ljubljanske škofije in eden iz goriške nadškofije. Ponovno se javlja, da se bode gospodom, ki bi imeli še enako željo, tudi dalje vsak teden rado ustrezalo. Za prve tri tedne septembra se jih je oglasilo že precej, ali prostora je še. V drugem tednu začetek ni v ponedeljek (zavoljo praznika), ampak v torek zvečer, zvršetek pa v soboto jutro.
Davčni vijak škriplje. Plačilni nalog pristojbino-odmernega urada tirja o d župnika na Čatežu ob Savi pristojbin-skega nametka 72 6 K, od vakantne ka-planije pa 57 K 50 vin. — To je že škandalozno. Ako ne sprejme vlada te svote v fasiji med troške, bo vrhu kaplanije še župnija vakantna. Doslej je bil pristojbinski namestek 16 K 23 za leto, odslej bi 72 K 60 h znašal, za kar se bo vsak župnik lepo zahvalil. Plačuje namreč že itak 58 K 23 v. cesarskega in deželnega davka; osebni davek je posebej.
Premeščenja v finančni službi. Premeščeni so: Davčni prakt. J. Čepin od okrajnega glavarstva Grobming k okrajnemu glavar, v Ljutomer in L. Pluhar od okraj, glavarstva v Ljutomeru k okraj. glav. v Ljubnem; davčni adjunkt R. Vivod od dav. urada v Cmureku k dav. uradu v Šmarje, Ferd. Tičar iz Šmarja v Cmurek; nadzornik A. Bučar iz Št. Petra v Ormož, J. Kopitar iz Kopra v Maribor II., Fr. Križanec iz Le-skovca v Konjice, K. Rošer iz Konjic v Le-skovec, F. Štancer iz Ormoža v St. Peter, M. Opraus iz Št. Lenarta v Maribor I., F. Magerl iz Maribora II. v Št. Lenart.
Is Kranja se poroča: V četrtek zvečer je 8viralo v kavarni Kreuzberger „1. zagrebško društvo" v narodni noši. Občinstva je bilo lepo število, ki je viharno pozdravljalo brate Hrvate. — Vsak večer napravlja predstave znani cirkus Vari <5 t 6 (lastnik Fumagali), ki ima tudi svojo godbo. — Ztdnji čas je bilo opaziti nekega nemškega gimn. profesorja, menda iz Ljubljane, kolesariti po cesti, a napravljen je le na pol, tako da se ljudje po pravici škan-dalizujejo nad tem. Svetovali bi temu g., da se dostojneje oblači, drugače ga bomo s polnim imenom navedli.
Is kosj&nskega okraja. Jutri praznujejo slavnost povodom umirovljenja vele-zaslužnega g. nadučitelja Čižeka na Pilštajnu. Slavljenec je najbolj cerkvi udan izmed vseh svojih gg. tovarišev kozjanskega okraja. To je kazal vedno v vsem svojem petdesetletnem delovanju. Svoje sinove je vse tri poklonil v službo katoliški cerkvi: eden je dekan, eden katehet, eden je bil misijonar-lazarist. — Slavitelja pa mu je izbralo kozjanskoučiteljskodru-š t v o slavnostnega govornika iz Dobja. Ta gospod kaže v svojem šolskem in izven-šolskem delovanju čedalje bolj, da je zaprisežen sovražnik katoliške cerkve in njenih služabnikov. On veruje in dopisuje „Narodu" in „Štajercu" — skratka: med vsemi svo-
jimi gg. tovarši v kozjanskem okraju je on najmanj prijazen katol. cerkvi in njenim služabnikom. In on bo slavil Čižeka? Česa nas uči ta slučaj? —
Za slov. podobarja ln poslatarja. Nad 30 let obstoječa obrt rečene stroke, z izvrstnim delokrogom, delavnico, orodjem in vsem potrebnim, je iz proste roke za oddati v važni postojanki Slov. Štajerja. Le znacajni in zmožni možje s potrebnimi sredstvi, naj se oglasijo pri slovenskem obrtnem in trgovskem društvu v Celju, ki daje pojasnila
Konkurs. Okrožno sodišče v Celju je dovolilo otvoritev konkurza o imetju gospe Marije Vindisch, prodajalke steklenine na Laškem.
S policijskega ravnateljstva v Trstu. „Wiener Zeitung" javlja: Cesar je z odlokom od 23. avgusta t. J. povodom zaprošenega umirovljenja višjega policijskega svetnika redarstvenega ravnateljstva v Trstu, Ivana Budina, podelil istemu red železne krone III. vrste, oprostivši ga od taks ter je z odlokom od 23. avgusta 1.1. imenoval, okrajnega glavarja v Poreču^ Alojzija L a s c i a c a, višjim policijskim svetnikom z naslovom vladnega svetnika na policijskem ravnateljstvu v Trstu.
Dekanijska konferenoa za ljubljansko dekanijo bo v četrtek ob 10. uri dopoldne.
Gostilničarju ukradli sod vina.
Gosp. Dominiku Tamburinu, lastniku znane gostilne „AI Vetturino", na oglu ulic Torrente in Chiozza v Trstu dospelo je včeraj popoludne iz Istre sedem sodov vina. Med tem, ko so delavci spravljali soda z voza v klet, sta dva nepoznana tatova ukradla jeden sod, v katerem je bilo 377 litrov vina. Dosedaj je doznala policija, da sta odnesla sod dva mlada človek i v delavski obleki. Približala sta se vozu s povsem naravnim veden-njem, pregledala dotični sod, ga spravila z voza in valila po ulici Chiosza navzgor. Sod je tehtal 450 kilogramov.
BlagoslOvljenja sastave veteranskega društva v Kranjski gori jutri ne bo, ker so morali slavnost odložiti radi nekih zaprek. Slavnost se vrši pozneje.
Raspisane službe. Drugo učiteljsko mesto je razpisano do 25. Bept. na dvoraz-rednici v Stopičah, na petrazrednici v Ribnici pa do konca septembra eno učiteljsko mesto. — Službo nadučitelja je popolniti na štirirazrednici v Žužemberku. Prošnje za prvo in tretje mesto do 25. sept. v Novomesto, za drugo pa v Kočevje.
Uestna hranilnica v Radovljici si zgradi lastno poslopje za 67.083 kron 21 vin.
Cesarja posdravili bodo Tržačani v ponedeljek zjutraj slovesno v Harpeljah. Tja se odpelje posebni vlak Tržačanov.
Ustanova sa učiteljske vdove.
Ustanova pokojnega vodje normalke, c. kr. šolskega Bvetnika in častnega kanonika Iv. Nep. Schlackerja v podporo ene učiteljske vdove se bode zopet podelila za čas od 1. avgusta 1901 do 1. avgusta 1902. Pro-sivke naj opremijo svoje prošnje z verjetnimi svedočbami, da so v resnici uboge, ne-svarljivega življenja in da so njihovi možje najmanj deset let hvalevredno služili v kro-novini Kranjski kot ljudski učitelji. Prošnje se vlože do 30. septembra t. 1. pri tukajšnjem knezoškofijskem konzistoriju.
Is Dalmacije se poroča, da je vsled Bilne suše letina jako slaba. Zelenjava in koruza Bta propali. V Kaštelu se je pojavila sumljiva bolezen v nekem vinogradu. Takoj je šel tja vinogradarski poverjenik g. Strekelj preiskovat. Sicer bo vino dalmatinsko letos izredno dobro in močno. — Dne 1. septembra se preda prometu nova železnica S p 1 i t - S i n j. — V Zadru se je odpovedal ravnatelj semenišča kanonik Mioševic in je stopil na njegovo mesto profesor dr. Juraj Caric.
Poštna vožnja. S 1. septembrom t. L vpelje se med Travnikom inSodražico vsakdanja poštna vožnja s sledečim voznim redom: Odhod v Travnik ob 5. uri 40 minut dopoludne, dohod ob 7. uri 15 minut; odhod iz Sodražice ob 12. uri op., prihod v Travnik ob 1. uri 45 m. popoludne.
Rasstava psov se vrši 19. do 21. septembra v Gradcu. Za to razBtavo je baje veliko zanimanja; pBe bodo prignali menda
celo iz Nemčije in Italije, ter bo ta razstava zelo dobro obiskana. Tudi mnogo častnih daril za pse je razpisanih, tako, da bo lahko VBako pasje pleme obdarovano.
Slovenska veselica na Beneškem. V Petjaku (beneška Slovenija, ob Nediži blizu St. Petra) so imeli v nedeljo krasno ljudsko vesel co. Posebno zvečer je bilo silno veliko slovenskega ljudstva iz vse okolice. Iz Kobarida je došlo nad 30 oseb. Slovenska pesem je donela ob bregovih bistre Nediže.
Novo poslopje sa celjsko novo gimnazijo. Za to poslopje se namerava kupiti prostor na Vebrovem zemljišču ob Savinji. Veljal bo 20.000 K, poprej pa je treba še prositi deželni odbor za dovoljenje.
Povečanje celjskih magistratnih prostorov. V zadnji seji celjskega obč. sveta se je sklenilo uradniške prostore povečati. V ta namen se bo najelo v zraven stoječi hiši Radakovičevi v prvem nadstropju štiri sobe, katere se bo zvezalo s predorom skozi zid z mestnim uradom. Omenjene sobe se bodo vzele^v najem za letnih 900 kron.
Železnica Polzela Kamnik in Re-žiškaves-Gornjigrad Železniški minister je naznanil našemu državnemu poslancu g. vitezu Berksu, da je vlada pripravljena, še to leto na državne stroške napraviti načrte in proračun za zvezo železnic Polzela-Kamnik s krilom od Ručiškevesi do Gornjegagrada, ako bi se od strani interesentov nabral prispevek k stroškom do 5000 K.
Poskusen samomor. Davčni c fioijal Andrej Pušnik v Gradcu je skušal s tem svoje življenje končati, da je skočil iz druzega nadstropja neke hiše v Gosposki ulici. Padel je na široki portal neke trafike. Mož je bil le lahko poškodovan in se je branil z vso silo, ko so ga hoteli s portala rešiti.
Vipavska železnioa Be otvori 15. septembra. Za zdaj bo le sekunderna železnica. Pozneje se povzdigne v glavno železnico. Misli se že na zvezo s Postojno. Postaja Prvačina se razširi.
Konji poginili na ieleznioi. //Ogrskega je prišel predvčerajšnjim v Gorico vlak z maogimi konji. Po štirideset jih je bilo v enem vagonu. Kako se je godilo na poti ubogim živalim, se vidi iz tega, da so bili trije mrtvi, ko so odprli v Gorici vagone. Zdaj je pa birokracija prevzela te te mrbe — in tu se jim ni godilo nič boljše. Kajti s postaje so naznanili konjsko smrt na magistrat, magistrat je naznanil nesrečo vladi, vlada je dala navodila komisarju, ži-vinozdravniku in konjedercu. Birokratska pot je bila srečno in s potrebno natančnostjo dovršena, in zdaj se je podala komisija na postajo. Tam je pa zvedela, da je vlak sicer čakal dve uri, a ker se mu je birokratska pot zdela prcdolgočasna, je šel naprej s konji — živimi in mrtvimi.
Sejmi po Slovenskem od 1. do 6. septembra Na Kranjskem: 1. v Novem meBtu, Radečah, na Skaručini, Vi pavi, Planini pri Črnomlju, na Premu; 4. v Črnomlju in Preski pri Medvodah; 6. na Veseli gori pri Rakovniku. — Na slov. Štajerskem: 1. v Zrečab, pri Sv. Lovrencu v Prečini, v Mozirju; 3. v Ptuju; 4. pri Sv. Ilju in Sv. Rozaliji; 6. pri Sv. Vidu pri Ptuju in v Kozjem. — Na Koroškem: 1. v Pliberku. — Na Primorskem: 1. vBoljuncu, Gradiški, Suti in Isoli; 2. v Hrpeljah ; 4. v Krminu in Gorici; 5. v Glemoni.
30 000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavne lotorije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dne 25. septembra 1902 in da bodo dobitke za-lagatelji po odtegnjenih 10% izplačali v gotovini.
Ljubljanske norice.
Cesar in nadvojvode skozi Ljubljano. Poroča se nam, da bo pripeljeta dne 1. septembra ob 3. uri 54 minut zjutraj mimo Ljubljane nad vovojdaFr a n Ferdinand in nadvojvoda Rainer, na poti k vojaškim vajam v Pulj. Na ljubljanskem južnem kolodvoru izstopita. Zajutrkovala bodeta v gospoda Hafnerjevi kolodvorski restavraciji. Ob 6. uri zjutraj dne 1. septembra se pripelje cesar, ki tudi v Ljubljani zajutrkuje.
Cirkus Enders je tudi včeraj imel prav dober obisk. Posebno je ugajal ruski konj »Abugreso«, kateri je pod spretnim vodstvom ravnatelja g. RiefTenbacha plesal hrvaško »kolo« in nčardaš«. Vratolomne vaje na konjih, katere Bta skupno izvrševala gdč. Marijana in gospod Rieffenbach, je občinstvo burno odobravalo. Gg. Adolfa in Carlo sta razvijala čudovito spretnost v gibčnosti
udov. Eden je drugemu stal na glavi, a oba st a pri tem godla na gosli. Tudi druge točke bile so kaj dostojne in izvrševane z veliko eleganco in spretnostjo.
Izgubljeni zlati. Franc Loboda, posestnika sin v Studi pri Kamniku je zgubil danes dopoldne v mestu dva zlata po deset kron.
Ljubitelj mačk. Mačku je rešil življenje včeraj popoldne na Sv. Petra nasipu šolski učenec Albreht Orohek. Maček se je boril v Ljubljanici, kamor ga, je vrgla Ilalben-steinerjeva dekla Marija Šolar, pa ljudje, ki so to videli so naprosili fanta, da je šel po mačka v vodo. Kdo mu bode plačal — talijo ?
Ljubljanske gospodinje in kuharice — ne kupujte ob nedeljah 1 Preskrbi te si za ne deljo potrebščine v soboto. Tako bodete najbolj pomagale trgovskim pomočnikom do resničnega nedeljskega počitka.
Umrl je umirovljeni c. kr, major gosp. Gvidon Hajne.
Pokopali so včeraj pekovskega mojstra g. Andreja Zajca, ki je imel svoj čas pekovsko obrt v Ljubljani, sedaj pa v Kočevju. Umrl je v hiralnici.
Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani naznanja svojim soudom, da se je društvena napovedovalka Ana Robida preselila iz njenega sedanjega bivališča v društveno hišo Hrenove ulice St. 6.
Trafike in nedeljski počitek v Ljubljani. C. kr. tobačne trafike smejo ob nedeljah prodajati le tiste tobačne izdelke, ki jih dobivajo od c. kr. tobačne režije, odnosno od finančne oblaBti.
Ježa na prešiču. Jožef Grebene, hlapec pri Mariji Ahlin na Karlovski cesti št. 17 je včeraj popoludne naložil doma na voz prašiče, da jih popelje v klavnico in zakolje. Cez voz je dal mrežo, da bi mu prašiči ne ušli. Med vožnjo na klavnico, se je na Gru berjevi cesti polastil prašičev velik strah pred smrtjo in postali so tako divji, da so pretrgali mrežo. Najdivji prešič je Bkočil z voza in je hotel uteči proti domu, toda hlapec ga je ujel za rep in se yrgel na njega, ne da bi ga mogel obdržati. Iilapeo je jezdil prašiča, kateri je tekel ž njim do Ahli-no-vega hleva, kjer ga je stresel raz sebe. Prizor je vzbudil mnogo smeha.
Aretacija konja. Konja aretiral je da nes zjutraj na prostoru bivšega knežjega dvorca policaj. Neki ižanski kmet, ki je pripeljal z drvi obložen voz v Ljubljano, vi del je, da raste na razvalinah bivšega knež jega dvorca lepa visoka trava. Mislil Bi je, kaj pa, ko bi se moj konjiček tukaj malo pasel. In res je izpregel konja, sam pa je šel v mesto iskat kupca za drva. Prišedši nazaj, je našel konja pri policaju, in kar nič mu ni šlo v glavo, ko mu je policaj pripovedoval, da se v Ljubljani ne sme puščati konj brez varha na cesti, še manj pa jih pasti po javnih prostorih.
Otvoritev kavarne. G. Lekan je v Slomškovih ulicah štv. 19. otvoril kavarno.
Nedeljski počitek. Trgovski gremij je razposlal okrožnico, v kateri opozarja na vladni odlok o nedeljskem počitku. Vladni odlok je obligaten. Kszni za one, ki ne zapro, so določene od 20 do 800 K.
Iz bolnice. V bolnico so pripeljali včeraj kolarskega mojstra Ivana Gantarja iz Za-vratca v logaškem okraju. Padel je bil s kozolca in si spahnil desno nogo. — Miha Dovč, 70 let star, posestnik na Stožci št. 2 je danes dopoludne na stopnicah na magistratu padel in pri padcu udaril z levo roko v okno in si na razbiti šipi prerezal žile. Poklicali so zdravnika dr. Kopživo, kateri mu je roko obvezal in kri ustavil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Velika »Slavčeva" veselica. Pevsko društvo »Slavec" priredi dne 14. septembra svojo drugo poletno veselico na Kozlerjevem vrtu s popolnoma noviminizbra-nim vsporedom. Posebna pozornost bode vzbujalo tekmovanje za darila, ki bo prirejeno na originelen način. Več o tej zanimivi veselici priobčimo prihodnji teden.
Godbeno šolo je otvorila »Ljubljanska društvena godba". Kdor bi se želej vdele-ževati pouka, oglasi se pri urarju g. Č u d n u.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo ima 8. septembra veselico, na katero vnovič opozarjamo. Več prihodnjič.
Shod radi nedeljskega počitka Opozarjamo na jutrišnji shod, katerega v z a -devi nedeljskega počitka priredi ob V, 10 uri dopoludne na Ferlinčevem vrtu katoliško delavsko društvo.
Išče se cerkvenikov pomočnik, kateri je lepega krščanskega vedenja. Plača po dogovoru. Dotično mesto se nahaja v Ljubljani.
Z lopato po glavi. Andrej Janeiič, delavec pri Bohovi stavbi na P/ulah, in Frane Zevnik, zidar ravnotam. sta se včeraj popoludne nekaj sporekla, na kar je Zevnik zgrabil lopato in jo vrgel za Janežičem, katerega je zadel na glavi in ga poškodoval.
Z električne železnice Tir električne železnice je včeraj popoldne v sv. Florijana ulicah z otovorjenim vozom zastavil Jožef Anzlin iz Žužemberka. Voznik električnega voza ga je pozval, naj se umakne, a Anzlin tega ni hotel storiti. Ljudje eo morali izsto-
piti z električnega voza in presesti v dru-
geg«-
Zadruga brivcev in frizerjev v Ljubljani
daje tem potom vljudno naznanje, da je k javnemu izvajanju moderno in historičnih frizur katere bodo izvajali člani kluba frizerjev in lasničarjev na Dunaju v torek dne 2. sept. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani .Mestnega doma'' slavnemu občinstvu vstop prost, in se vljudno vabi k mnogobrojni vdeležbi. Pri prvem oddelku vsporeda se bode izvajalo moderne frizure za dame, pri drugem pa historične iz leta 1700., 1790., 1800. in 1830. Pri tretjem oddelku bodeta izvajala g. g. Epply in Peiger spremembe oplet (ali takozvane Vervvandlungsfrisuren. Dalje se daje slav. občinstvu na znanje, da bodo briv-nice isti dan od 12 ure popoldan naprej zaprte, kar se naj blagovoli uvaževati.
Kotiček za liberalce.
Liberalna tolažba. • Narod« je prilil zopet e^bi in pristašem nekaj hladil nega olja na vroče srce, ko piše: »Klerikalcem je začela teči voda v grlo in obhaja jih groza zaradi posledic njihove hudodelske obstrukcije.« Liberalcem se pa morajo želodci preobračati, kadar prebavljajo take liberalno race.
Nedeljski počitek. „Narod" je pisal, da morajo trgovski pomočniki delati, a za nekoga drugega se je potegnil: „Zakaj pa ne daste vašim mežnarjem ob nedeljah in praznikih prosto, da ne bodo bing-lali z mošnjo po cerkvah, saj so reve počitka željni, ko se vsled napornega dela v dve gubi drže." Tolikrat v »Narodu" že psovani mežnarji se gotovo zahvaljujejo za to »Narodovo" dobrohotnost, a nekaj prav značilnega za liberalizem pa ima želja: Vse naj bi delalo v nedeljo, kakor v delavnik
—	samo v cerkvah naj bi bil — nedeljski počitek! Cerkve naj bi se v nedeljo zaprle
—	to bilo liberalcem všeč. Pri tem pa »Narod" seveda odločno zahteva, da morajo biti odprte gostilne. —
Le vedno kaj novega! Od »jako odličnega in visokega pravnika" si je dal »Narod" pisati: »Po mojem pravnem prepričanju ni katoliška cerkev v Avstriji državnopravno pripoznana." Zdaj jo pa imamo. »Narod" jej je odrekel pripoznanje: Zdaj morajo žandarji zapreti vse cerkve. Da se taka anarhiška druhal, kakor je katoliška cerkev še upa obstati poleg tako zanesljivih državljanov, kakor je jako odlični in visoki pravnik" — Malovrh!
Liberalizem napreduje! Ta stavek smo zadnji čas večkrat brali v »Narodu«'. Vprašali smo, odkod neki to veselje v liberalnem taboru in v čem da neki liberalizem napreduje. Dobili smo odgovor: »stari bordel, ki ga je dovolil občinsti svet zato, da se dvigne liberalna nravnost, so povečali, in zdaj ustanavljajo žo drugega. V tem je napredek*.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Potresi. Glasom brzojavke generala Chaftil iz Manile so bili v okraju Lakelano na otoku Mindando v bližini amerikanskega glavnega tabora mnogi potresi, v katerih je 50 do 60 domačinov prišlo ob življenje. 01 Amerikanov se ni poškodoval nikdo. — V Oseku je včeraj po noči poročnik Ferdinand Steiner posekal inženirja Aleksandra Jo, ki ga je napadel. — 12 milijonov posojila hoče dobiti Reka, da izvrši razna dela. — Milijonar padel z avtomobilom v prepad, li Nevv Yorka se poroča, da je milijonar Matthevvs padel s svojim avtomobilom v prepad. Milijonar in neka dama, ki se je ž njim vozila, sta mrtva, dve drugi osebi smrtno nevarno ranjeni. — Telefonska postaja pogorela je v Londonu. Postaja je bila last posredovalca telefonske družbe. V eni uri je ogonj naredil škode dva milijona mark. — Predilnica pogorela. V S vita vi je pogorela to-var. predil. J. Budiga. Škode je 120.000 K. — Mesto Piacenzo hoče laški vojni minister utrditi in napraviti ondi trdnjavo prvega reda. Stroškov za to bo 60 milijonov lir. — Tri osebe obglavil je predvčerajšnjim krvnik v Altenburgu na Nemškem. Obglavil je vdovo beifert, delavca Niedermayerja in zidarja Tiinzlerja. Poslednji je na prigovarjanje prvih dveh ustrelil moža Seifertove. — Strašen umor. V renski vasi Hasselbeck so našli na cesti krvavo truplo nekega kmečkega fanta. Ne daleč proč so našli zakopano njegovo srce, njegova pljuča in jetra. Ostali deli trupla : glava, roke in noge bo bili odrezani in so ležali raztreseni okolu. — Predilnioa gori. V Tourcoingu gori predilnica La-mon & Comp. Ogenj je razširjen 21/, kilo metra na okolu. Škode je okoli 3 mil. — Andrejeva žena je zblaznela radi žalosti, da se njon mož ni povrnil s potovanja na Beverni tečaj. — Miši delajo velikansko nadlogo na južnem Češkem. Na posestvu tovarnarja Sattlerja so jih ubili 12 000. Sattler je za vsako ubito miš plačal 20 v. — Kongres plesnih učiteljev se je vršil te dni v Monakovom. —
S splošno stavko grozo delavci v Flo-renoi, ako se ne ugodi »tavk. kov. delavoem. Morski volk požrl je pri Mare-grosso nekega moža imenom B sassa, ki se je v morju kopal. — Nova nevarnost preti Martiniquu. Iz St. Thomasa javljajo, da se je te dni čulo v južnem delu otoka veliko podzemsko bobnenje. Mont Pelee deluje z vso silo. — Vse občinsko imetje na dražbi. Na javni dražbi se proda vse imetje ogrske občine Klapodija, ker dolguje neki železnici 10.000 K. - C u d n a z a b a v a. Na Dunaju Brigittenau je včeraj 100 dečkov letalo okolu in klofutalo vsakega, kdor jim je prišel nasproti. Mnogi prodajalci so zaprli v strahu pred to tolpo svoje prodajalnice. Policija je napravila red.
Telefonska In brzolavna poročila.
Dunaj, 30. avg. V prihodnjih dneh se bo Korber z resortnimi ministerstvi in strokovnimi poročevalci podal v Budimpešto, kjer se bodo zopet začela pogajanja o prepornem vprašanju avtonomnega carinskega tarifa. Szell se sedaj mudi v Švici, a se do tedaj vrne v Budimpešto.
Dunaj, 30. avg. Mladočeški poslanec Stransky je imel pogovor s Korberjem in češkim ministrom dr. Rez-kom
Opatija, BO. avgusta. Tu se jutri otvori razstava hrvaških slikarjev.
Zagreb, 30. avgusta. Obravnava proti spiritistu dr. Hinkovieu se bo nadaljevala v ponedeljek.
Praga, 30. avgusta. Železniški minister W i 11 e k si je včeraj tu ogledal razne tovarne. Nato se je odpeljal v Plzen.
Budimpešta,. 30. avg. V Uiheljju je včeraj igrala vojaška godba na trgu cesarsko pesem. Občinstvo je pričelo žvižgati. Godba je morala prenehati.
Moravska Ostrova, 30. avg. Policija je prepovedala za dan 7. in 8. septembra napovedano češko in nemško slavnost. Policija se boji demonstracij. Čehi so uložili rekurz.
Brno, 30. avg. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za državni zbor mesto mladočeškega poslanca M a r t i n e k a je bil v kmečki skupini Brno-Višava izvoljen katoliško-narodni kandidat, deželni poslanec in odvetnik v Brnu dr. Ivan K o u d e 1 a. Mladočeški kandidat je ostal v znatni manjšini. S tem pridobi »Slovan, centrum" še enega člana.
Brno, 30. avgusta. Zmago češkega katoliško-narodnega kandidata pri dopolnilni volitvi za drž. zbor v okraju Višava pozdravljajo češki katoliški listi in pravijo, da je to dobro znamenje za bodoče deželnozborske volitve. Mladočehi so od zadnjih volitev v tem okraju izgubili 500 glasov.
Brest, 30. avg. Škofovega vikarja v Lesnevenu so včeraj prijeli, ker ga dolže, da se je udeležil silovitega odpora proti zatvoritvi kongregacijske šole v Meenu.
Umrli so:
28 avgusta. Neža Šenk, kuharica, 50 let. Na mil-ki 3. jetika — Helena Moliar, brivčeva hči, 6. mesec Radeckega cesta 1, črevesni katar. — Marjeta Dolenec, posestnikova žena, 33 let, Konjušne ulice 6. mrtvoutl
29. avgusta. Ivana Bezlj j, delavka, 27 let, Ope karska cesta 31 pljučna tuberculosa. — Alojzij Sterle. trgovCev sin, 2 leti sv. Jakoba trg. 8. Catarrh. inteslin chron. — Marjeta Jerič, uradnega sluge žena, fc6 let, TurjaSki trg 2, srčna kap
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem S06-2 m, srednji zraCni Uak 736-0 m»
1 c Cas opa-q zoranja 1	Stanjo barometra r mm.	Temperatura po Cel sij d	Vetrari	Nebo	Sh •p » g pl
29; 9 zveč.	734-1	20-4	sl. jzah.	jasno	0-0
qJ 7. zjutr |2 popol.	7340 733 4	19-8 26 2	sl. jug p m. jzah.	del obl del. obl.	
Sredaja včerajšnja temperatura 20 7°, normale: 17-3
Dunajska borza
dn6 30. avgusta.
Skopni državni dolg v notah.....10180
Skupni drtavni dolg v »rebru.....101-70
Ivatrijska zlata renta 4%......12150
Avstrijska kronska renta 4 %.....100 16
Ogerska zlata renta 4%.......121-15
Ogerska kronska renta 4%......98 —
Ivatro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1586-—
Kreditne delnice, 160 gld..............886-—
Liondoi vista...........239 60
NemSki dri. bankovci ta 100 nem drf.velj.	116-95
10 mark............23-41
20 frankov (napoleondor)......19-04
Italijanski bankovci . . . •..........94 6S
C. kr. cekini...........11-27
Na prodaj je
posestvo
z lepo enonadstropno hišo in gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, njivami in travniki, v*e okoli h Se arondirano. Zraven spada tudi lepi gozd (3 oralov) pol ure od posestva oddaljen. Nabaja se posestvo 10 minut od Novegamesta v prav lepi legi, ki je zelo pripravno za gostilno, prodajalno ali kakšen drug obrt, mlin, žago ali za usnarijo, ker je okoli s potokom »Težka voda« omejeno. Posestvo brez gozda meri 3 ha. 1839 m', ali 6 orslov 852 kvadrat sežnj. Proda se iz proste roke. Natančneje se poizve pri lastniku Frideriku Tandlerju v Novemmestu. _10192-1
Važno za trgovce z Lesom. Knjižica
Kubična računiea
za nakupovanje in prodajo lesa, dobiva se pri
Anton Turku
knjigarju, Ljubljana, Dunajska cesta, 5. Cena 1 krona, po pošti 10 v več.
2 dijaka 2
iz boljše rodbine se sprejmeta na hrano in stanovanje. 1012 3-1
Kongresni trg štev. 5. Pritličje.
® ^SlJKPMJL«.
Vse trgovce, obrtnike itd. svarim, da naj mojemu možu Janezu Pik on ničesar ne prodajajo in ne posojujejo, ker jaz nisem plačnica za njegove dolgove. 1021 1—i
UrSa Pikon,
posestnica na Blejski Dobravi št. 7.
3auna za^uala
Podpisani trnovski župnijski urad zavaroval je 12. t. m. vsebnino cerkve proti tatinskemu vlomu pri c. kr. priv. obč. zavarovalnici »Assicurazioni Generali" v Trstu. Ze 13. t. m. je bila z altarja ukradena lepo vezana pogrinjalka, katero mi je imenovana zavarovalnica v zahtevanem znesku po naznanilu škode takoj odškodovala, in je radi tega v prijetnem položaju se tej zavarovalnici javno zahvaliti in način tega zavarovanja tudi drugim župnijskim uradom priporočati.	1022 l-l
Župni urad sv. Ivana Krstnika,
v Ljubljani, dne 25. avgusta 1902.
UiKtcr ^cce^ler,
kapelan za odsotnega župnika Iv. Vrhovnika.
Zahvala.
1024 1-1
Povodom smrti svojega ljubljenega soproga izrekam vsem, ki so se udeležili pogreba, srčno zahvalo, in sicer v prvi vrsti prečastiti duhovščini, velecenjenemu gospodu županu, g c. kr. notarju, sl uradniStvu, vrlemu ga ilnemu društvu, sl narodni čitalnici, slavnemu bralnemu društvu, nadalje vsem gospodom meščanom, prijateljem in znancem, kateri so se uoeležili spre veda, ne strašeč se celo daljne poti. Najiskrenejšo zahvalo izrekam zlasti g. pevcem »Bralnega društva« za njih prekrasno in ginljivo petje in slednjič vsem, kateri so mi povodom soprogove smrti izrekli svoje sočutje.
Škofja Loka, dne 29. avgusta 1902.
Ana Leskovec.
■M CO O
Stroje
za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepelj ni, trombe in cevi,klinje, žage, jermena, in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupijo v zalogi
Fran Zemana
Ljubljana, Poljanska cesta 24.
Priznano najboljše
2 oljnate barve
zmlete z naglo Bušečim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
Rooooooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoooo
oo oo oo
oo
00
01
oo oo oo oo oo oo oo oo
1023 1-1
Pri podiranju
starega gimnazijskega poslopja
proda se dobro ohranjen
strešni sfol
(cimpet*).
pripraven za vsako stavbo. Razven tega prodajo se tudi različni kamenimi stebri z železnimi vrati, kamenitni ===== tlak in druga stavbena tvarina. =====
Poizve se na licu mesta.
\ooo ©oo ooo boo ©oo ooo ooo poo ooo
POO
■oo loo ooo ooo ooo ooo
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
_ __
pozor!
Razprodaja.
Naznanja se, da se bede
dne 9. septembra 1.1. pri grajščini Mokronoški
vršila razprodaja poslopij in zemljišč po parcelah, kakor tudi manjših in večjih skupinah in sicer dne 9. septembra 1.1. zemljišča v kat. občini Trebelno, dne 15. septembra in naslednje dni pa v Mokronogu in okolici, namreč test hiš z gospodarskimi poslopji, stolp (grad), v katerem so stanovanja; potem njive, travniki, gozdi, grad z lepim parkom in zelenjadnim vrtom z dvema cvetličnjakoma z gospodar skimi poslopji in zraven pa še zemljišča po želji kupčevi do 2000 oralov. Zemljišča so vea v lepi kulturi, imajo zelo ugodno lego in rodovita tla. Prodajalo se bode pod zel6 ugodnimi pogoji, ker se bode kupna cena plačevala v obrokih. — Dražbeni pogoji se bodo na dan prodaje kupcem naznanili.
Kdor namerava kupiti kako večjo skupino, naj blagovoli to že pred dnevom prve prodajo, t. j. pred 9. septembrom podpisanemu oskrbništvu naznaniti.
Lepa prilika je tudi tistim, kateri bi se hoteli naseliti, ker kupijo lahko zemljišča za eno ali več kmetij skupaj.
6$Krbni|tuc.
O
■o
m e
m
«
•o o k a.
1
F 1
k m
"O
5
v Ljubljani, 770 20
tovarna oljnatih barv, firneža, laka
in steklarskega kleja. llu8trovanl ceniki so brezplačno na razpolago
m *
lihče
naj ne zamudi, se oglasiti zarad prevzetja agenture jedne najstarejših bank za prodajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, predujem, oziroma določena plača. Ponudbe pod šifro „K. A. 8S41" na Haasenstein & Vogler, Dunaj. 787 ^6-5)
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN MAH
mizarju ln prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta št, 15 v Medjatuvi hiSi.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. a (18)
	
	:i
s'::-'; v-j, ■	
	M
	• >?
	
	v?
	A
	
naravna
aikaiičftaa kislina
je
najboljša solzna in osvežn-v. joča pijača, i? 34
katera je p r e s k u š e n a pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
1014 2—1
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela
iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence.	13 11-4
JV(izar
5pret«o za delo v mlina in žogal} tol^cj debi trojno dele.
Ponudbe sprejema O. Tonnies v Ljubljani.	1011 2-2
\y//	^r.tf , ffi l\'-;v>	,,'i
fcm\\ '
Največje, najhitreje ter najvarneje vrste velikanskih parčkov, ki vozijo v
AMERIKO.
Hamburg - New Jork le 6 dni.
Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
agentura Hamburg"Ameriške Linije, Dunajska cesta št. 31.
od južnega kolodvora takoj na desno.
Št. 807
m S. sv.
Razpis službe.
1025 2-1
Na 1. mestni dečki petrazrednici je stalno popolniti učno mesto.
Prosilci za razpisano službo naj svojo pravilno opremljeno prošnje predpisanim petom vlagajo
najkasneje do 23. septembra 1.1.
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljivo opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
C. Hr. mestni |cl$Ki $uet u Ljubljeni,
dne 28. avgusta 1902.
Izvirek: Griesshiibl Sauerbrimn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, veiSjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinarai in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk u v Ljubljani.
liohrA lirp CfrT\(\ s 3le,n>m jamstvom raz-i/Ul/lC U1 G OCIIO pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami ln zlatnino most (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice ,, 120 Budilniki iz nikla . . „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100-31
gj: Proda se: 5*
Veliko lepih parcel (stavbišč) v Ljubljani (mestni pomerij) po 2 '/>> 3, 4, 6, 8 in več kron kvadratni meter. 915 6-5
Več povč c. kr. koncesijo-nirani bureau za realitetni promet: J". N. Plants v Ljubljani (Rimska cesta št. 24.) Kulantna izvršitev naročil.
Itd Sttfi
SiSfc-" i. ,fc / -V
\W'fJ
Čur$t dcecl^
14—16 let star, kateri ima veselje do mllnake obrti, ae sprejme v mehanični mlin Jakoba Travna na CHlnoah pri Ljubljani. 1004 3-8
2Ef I w 1 1 mM
Največje vrednosti zji vsako družino.
za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 50 li višje.
Juhe v tabletih.
Tablet za 2 porcij i 15 h.
Magijeve juhe v tabletih orno k" čijo urno, samo s prilivanjem jvode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho. 19 različnih vrat.
Consommd- in Bouillon škatlice.
' Consomme škatlica za 2 porciji c litšr7m najfinejše močne juhe 20 h.
Bouillon - škatlica za 2 porciji
močne mesne juhe 15 h.
Se takoj napravi z vrelo vodo brez dru-zega dostavka.	901 11
so najboljša.
•Jeden poskus t>oljj prepriča, kakoi* vsaka reklama.
Je dobiti v vseh p r o d a j a 1 u i c a h kolonij alnoga blaga, delikates in dišav. "S*
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
(Stiivlšcc
IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
v najlepši legi ob
Tržaški cesti v Lj ubij ani, obseza-joče 33150 m2 se proda v celoti ali pa v malili parcelah.
J
IlItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllllllllllllll
Več povč Konrad Stocklinger, Rimska cesta št. 17.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiii
Di«!
krojaški mojster v Ljubljani, petra oasip 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah.	987 8—3
p. IT). £e|jmitt.
v
Ljubljana, pred Škofijo 2.
pripereča tfiscKe častiti du^eusčini Sucjc naj u c č j o zalege usal^eur^t-oib pedebic za l<e-leltftire in druge priležnesti.
991 3-3
Dijaki
= ali jospodičine
sprejmd se	953 6-4
v boljšo družino pod zmernimi pogoji na stanovanje in brano. V Ljubljani, Glavni trg St. 25, I. nadstropje
Prodajo se dobro ohranjene
cerkvene orgije
z 10 spremeni in prosto stoječo klavijaturo zaradi cerkvenega prezidavanja po zelo nizki ceni.	985 3—2
Več povč upravništvo „Slovenca".
Majhen dobiček —
velik promet to je moje geslo.
Majhen dobiček, —
velik promet to je moje geslo.
v v*
o
o
[H.SUTTNER, urar v Kranju]
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo	io02 3—2
prodajalno ur, zlatnine in srebrnine
Zlilo povečal ter v to svrho izdal tudi nOV, krasen cenik z blizu 600 podobami, katerega pošljem na zahtevo vsakemu zastonj in iranko.
Ker je moje prizadevanje vedno le na to merilo, da postrežem slavnemu občinstvu le z izliornim blagom, sem so takoj v pričetku svoje trgovin-.) obrnil do najbol]8ih švicarskih t >varn. Posrečilo se mi jo skleniti z rtajh Ijsimi Švicarskimi tovarnami za ure zveze, ki 8) omogočile, da sem v teku petih let takozvano „židovsko blago" zo!o izpodrinil, s čemur jo rnoja tvrdka pridobila velik ugled in nepričakovano zaupanje med odjemalci ne le v ožji domovini, ampak po celi Avstriji, Nemčiji in celo v Ameriki, od koder dobivam daa za dnem številnejša naročila.
K~ko zelo je cenjeno moje blago, pričajo neštevilaa priznalna pisma, katera dobivam v obilnem številu, in ki so na vpogled v moji trgovini.
Koliko mi je ležeče ns dobrem blagu, je razvidno iz tega, da dunajskih lir sploh nisem nikdar imel v svoji zalogi, dasi sem se držal izredno mzkih cen.
Kako nizke so cene, dokazuje dejstvo, da se dobi pri meni:
Prava	švicarska nlkolnasta cilin^er-remoutoir navadna za......2	gld.	75	kr.
>■	» »	m .. najfinejša ........4	„	60	„
tt	„ srebrna	ii a navadna ........4	,,	60	,,
»	n n	•.	,i boljša „ ......6	„	60	„
■ i	r D	n	ii najfinejša ,, ......8	„	tO	„
i»	m „	anker-remontoir navadna „ ......7	,,	60	„
•i	••	ii ., „ finejša z dvojnatim pokrovom	9	„	60	,
Zlate (14 karat) žepne ure za moške..........dalje od	18	,,	—	„
>'	i' i- » ii ženske.......... „	10	„	60	„
Prave švloarsko perzijske žepne ure, priznano najnatančnejšega in najfinejšega izdelka z jamstvom:
Prve vrste srebrna z znamko ,.Ornega" anker remont.........13 gld. 60 kr.
enaka z dvojnatim pokrovom srebrna z znamko „Zenit1' enaka z dvojnatim pokrovom srebrna z zn ,,Schaffhausen" enaka z dvojnatim pokrovom
16 14 17 19 21
60
Zlate ure prve vrste (perzijske)............dalje od 5')
Zlatnina in srebrnina, fina in solidna po čudovito nizkih cenah, kar je razvidno iz mojega najnovejšega cenovnika.
Budilke .....
Krasna salonska ura
od 1 gld. 2 o kr. in višje, .i 5 ,, 50 «. ., „
Zms nizke cene mi je mogoče radi tega nastaviti, ker imam izredno majhno režijo in pa veliko število odjemalcev urarjev in zlatarjev na debelo.
Zajamčeno prave	Majhen dobiček — velik promet	Zajamčeno prave
švicarske ure	je moje geslo. j	švicarske ure
preda $<t	|efeue smrti
*	ir) #
fflgdičqrsl{q obrt
z vsem potrebnim, po najnovejšem sistemu vrejena, s hišo, vrtom, obsežnim zemljiščem, tik železnice v prijaznem trgu Južno-Štajerske, pod jako ugodnimi pogoji.
Več pove upravništvo .Slovenca*.
£89 3-2
2 komij a
2	ezirema pesleuedja za o Kmetijske dra^tue se
3	^^ SPr®jtT>eta. ^^
Naslov pri »Gosp. Zvezi" v Ljubljani.
Lepa bukova drva 24 palcev dolga, seženj 12 kron od kolodvora Višnjagora.
Več povč oskrbništvo grajščine Weixel-bach pošta Višnjagora.	1009 3-2
^Razglas.
S' cJftatej cžretner
advofial v tTrs/u
CVia Cassa di Tjisparmio M,r. 7)
išco za svojo pisarno
spretnega
stenograf a.
1015 3—2
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
fVlojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlta prstenih
kot: rujavih, zelenili,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-34
8BT Lasfnl Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
pm m
§3L, mm
^Vivrivip
O
"S o
a-
TI (9
e o
Zobozdravnik
992
<T/AW.
ViVŽVVf.
med. universae
dr. JOSIP BERG
diplom, na c. kr. vseučilišču v pragi, bivši slušatelj dunajske c. kr. zobozdravnike vseučlllške klinike (vladni svčfnik prof. dr. Scheff) In
zobofehnik
OTON SEyDL
bivši družabnik g. dr. RADO FRLANA, zobozdravnika v
Ljubljani,
naznanjata, <la sta začasno svoj
zobozdravniški in
zobofehnični atelje
in sicer za čas do 1. novembra 1902 nastanila v j^Špitalskih ulicah h- št. 7, II. nadstropje.
l/iv-t/v --■VVrViV^:

p,
C OO. O
m o.
(A
3 o

O
■I yA< •/ •/	i i .\v. p
mmmmmmm
ppS
Sil
fe m
M* ite
Žrebanje nepreklicno 25. septembra 19€$2.	Glavni dobitek Kron 30.000 Kron J	
Olomuške razstavne srečke a 1 K j priporoča J. C. M A YE R, v Ljubljani. 139 4 |		
Vse dobitke izplačajo zalagatelji po odtegnjenih 10°|<		v gotovini, j
J.50KLIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furisf- $ skih klobukov, čepic. $
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga	£
lodnafih klobukov j|
c. kr. dvornih založnikov A. J. Pichler £
v Gradci.
273 12-8
Na prodaj je
ihišai
štev. 82 v Kamniku,
prav pripravna za rokodelca, ki rabi vodo, ker hiša stoji ob vodi, kakor tudi za vsako stanovanje.	1000 3—3
Več se izve pri Andrej Štukelju v Motniku.
Največji In najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na _Avstrijskem._
Ant. Kunz,
c. in kr. dvorni zalrigatclj
V H ranic fch (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, prista-—r-.--^ ve, zavode, gradove,
Wm//M//MMffiW/tM toplice, bolnišnice itd
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 610. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnih zavodih.
Samodelnl vodotežni stroji, — Najlzvrstnejše vodne se-salke za kakoršnokoll daljavo. — Veternl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali. Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih.
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—12)
Kupuje«)
po najvišji ceni lepe, belo posušene gobe, zgodnji krompir in čebulo.
984 6-4
Josip Leve
v Ljubljani.
XXXXXXXXXXXXXX5000*XXXXXXXXXX^
Franja fteršol i|g
v Ljubljani, Mestni trg št. 1® — *
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah.
L i Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih Q m	uvezujejo na vsakoršno blago.	19 37
O ®	Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
(:x>:>o<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxy
piiif p >	B
C. kr. rud. zdravnik in zobozdravnik v IDRIJI
IT), ti. Dr. fran ^eirfi'l(
bivši sekund, zdravnik dež. bolnišnice in asistent porod, šole v Ljubljani,
se je vrnil in ordinira zopet 8—9 dopoludne, 2—3 popoludne. Za zobe: 10—11 dopoludne, 3—4 popoludne. 1006 2-2
liiiil
išmm
Podpisana ima v ralegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovi jenje sttire obleke lu vsa popravilu. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji ceni buudera lu vso drugo obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih trrdk. društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo, Najodlienejšim spoštovanjam se priporoča 691 5ž 12
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulico 4„
jC ^Prečast duhovščini in si. občinstvu priporočam uliudno svojo KaiTlHO-
C seško Obrt ter opozarjam, da izvršujem naročila na najrobllG $pOIH6nik6, ) ( ker delujem odslej brez posredovalca, za	£
<	ur 3©°|o ceneje
( kakor vsaka druga tvrdka. — Y zalogi imam veliko število spomenikov
<	iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah po zelo nizki eeni
<	Velespoštovanjem	..	.,	>
(	Ignacij (Jamernik, )
( 894 (12—6)	kamnosek v LJubljani, Komonskega ulloe 26. J
Kupuj pa „le v steklenicah".'
Y Ljubljani pri gospodih:
480 9-9
Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin
Žled: O. Wolfling, P. Homan. rnomelj: A. Lakner, K.Mullcr B. Schvveiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelcncc, J. Scptaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubclj.
Kočevjo: Fr. Loy, P. Pctschc, J. Rothcl, Matija Kom, Fran Schlcimcr. Kostanjevica: Alojzu Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenncr, Adolf Kreuzbcrger Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici.
P. Mencinger Ivana Perdana
nasledniki Karol Planinšek J. C. Rčiger A. Sarabon
Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lassnik J. Lenček Karol Lcxander A. Lilleg Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: Kiissel& Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradeo: I. A. Leben. Postojna: K. Ccferin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Radeče: J. Ilaller, J. Trcpečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
Fcrd. Terdina J. Tonich Uradniško-kon-sumno-društvo
Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul ' Fran Stupica M. E. Supan A. Sušnik Radovljloa: L. FUrsager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražioa: Ivan Levstik. Skofja Loka: E. Burdych, M. v Zigon.
Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M.Doganoc. Vipava, Vrhpolje: Fr. Kobal. Vrhnika: M. Brilcy. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Milller sen. Žužemberk: Jakob Dcreani.