90. številka. Ljubljana, četrtek 22. aprila. Vili. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. ft^lJT^l dnb>,r PV P«""**, ter velja po polt prejemali, za av8tro-oaer*ke dežele za ceio ieio 16 Ku,d.t za poi ieca 8 goid. ia četrt leta 4 gold - Za L|ubljano brez pošiljala na dom za ceio leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr. Za pošiljanje na dom aeračiina 0 kraje, za meneč, 30 kr. za četrt leta. - Za tuje dežele za ceio leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za goapode učitelje na ljudskih šolah te »a dijaka velja znižana cona m sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila »e plačuje od četiri . . . "ppna peut-vrate 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj le iivoie frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa«. U prav mat v o, na kat o« aj ce blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarji 0 nemškutarskih trgovcih in obrtnikih. „Si vivis Koiuuc, romano vivito more." Mej Slovenci živeč, ne nemškutari! Začenja se do sedaj ttba agitacija, katera našim slovenskim ljudem govori: kupuj vse, česar trebaš in kar moreš, pri slovon sko-nar o dneni trgovcu; dajaj delat in na-ročevat vse, kar ti je treba in kar rabiš, če le mogoče pri domačem narodnem slovenskem .obrtniku. V št^cuno nemlkntarjevo, v delavnico ponemč. nega in tistega, ki z nem-Škutarji vleče, voli in vpije — pa ne bodi. — Svo;i k svojim! Tako se govori in mi na vsa usta rc čemo: prav je luko! Besno in povsod moramo v tem smislu začeti delati, kolikor koli nam je po zakonu dopuščeno. Prijatelj prijatelja naj pri vsakej priliki na to opominja, pri vseb priporočilib naj se na to gleda, in onim, ki ne poznajo kake barve je ta ali oni, naj se opiše, da bi do znan. Bomo videli, kako dolgo bodo potlej mogli nemšku-tarski trgovci na čelu agitacije stati in rovati, ki dela proti ljudstvu, mej katerimi so se obogatili! Ce se kak Slovenec naseli kot trgovec mej Nemce, mu niti na misel ne pride, da bi slovensko politiko Nemcem silil. Isto tako se drugi rojaki udajo šegam in željam onega ljudstva, mej katerim so se ustanovili. Le Nemci in nemškutarji, ki ro se pri nas Slovanib naselili, po vsej sili bočejo, da bi se mi v vseb rečeb po njib ravuali, silijo oam svoj nemški jezik v šolo, v kancelijo, v trgovino povsod ; zabavljajo in psujejo n.< vse slovensko, in zavirajo kolikor morejo razvijanje našega domačega jezika, izrivaje ga is šol, kakor n. pr. iz ljubljanske realke. In za vse te ljubeznjivosti pa mi Slovenci še podpiramo tu ljudi, kupujemo pri uemškiL in nemškutarskib trgovcih, naročila dajemo pri obrtuikib, ki nam protivno glasujejo in naše Sovražnike podpirajo; iz dobička, ki ga jim naše slovensko ljudstvo skupaj znaša, se branijo, da delajo potem proti slovenskoj narodnej politiki. Ali si ne pomagamo lebko s tem, da tako ljudi ne podpiramo, temuč vse le pri narodnih trgovcih kupujemo ? Rajši Nemcu daj zaslužek, kateri ti politično nič nc škodi, kakor pa namikutarjtt. Bodo užc premišljati lačeli, če vse tako na suho denemo, kakor je uže precej brez dela neki zvonar, ki je bil nieuila pozabil, da za slovenske cerkve dela. Ia kakor bukvovez Geiber bodo vsi poboljšanje obetali in narodno volili, kar je čisti naravno. — Nibče mi ne more zameriti, če ne redim in ne pod piram onega, ki mene izpodkopava. Ako torej ljubljanski J„Tagblatt" užu javka nad to agitacijo nsjzdravejšega in nujnaravnej-šega egoizma in ga kot nemoralnega in ne-krščanskega zaznamuje, rečemo temu lisjaku V pridigarski kuti: tisti krščanski časi so uže minoli, ko se je .so desno lice nastavljalo, ako je človek po levem klofataa bil. In v polit ki nij večjih brezobziruežev, kakor so Nemci. Zakaj bi Slovan moral biti večno krotak, večni trj iu ! Politični razgled. Hotratiaje «l«&el> V Ljubljani 20 aprila. Česat* je prišel 19. v Drniš, 20. pak v Trogir iu Spljet. Povsod slovansko pozdravljan. 'avčarjev! hiit Hrvatski „Obzor" graja magjarsko „liberalno" politiko, ki Slovake zatira in jim kulturne za vode uničuje, — a hrvatski poslanci so pak v klubu iste „liberalne" večine in nij slišati, da bi se vsaj s kako interpelacijo za pravico svojega slovanskega brata Slovaka potegnili. Otjevska vlada Hrvatom obeta, da bode vendar zidala želene železnice. Vnašaj« i&ir&sas «». Dopisnik varšavske „Gaz. N*r.u, poroča, da je Rusija pontavila okolo Cze-BtobovSj Kutne in Pultuska tri vojaške oddelke; p'd Bialimstokem pa 16 baterij arti-lcrije. Isto tako j;-, kavkatska armada postavljeni in pripravljena za vojno, ter se zbira na mejv.h azijske TuiČije in Perzije. List „Bnž. Ved." pak piše, da je golobja posta voj»ška v Moskvi popolnem organi-zovana. Na Francusko se vozi sedaj veliko sena. — Tudi iz Beri na se poroča, da je francoska vlada kupila 10.000 konj. iivl«jijsfia zadeva je dobila novo lice. „Koln. Ztg. priobčuje drugo EOto, katero je na Bismarkov ukaz Perponcber pisal iu ki izjavlja, da se Nemčija ne misli mešati v belgijske notranje zadeve, nego le odbiti tuje vmeševanje v ir-inšk: razmere. — Magjarakeruu „KozOrdeku" pak se iz Berlina p se, da je Bismark prej Rusiji in Avstriji povedal, preduo je začel, Belgijo strahovati. To zadnje bi le kazalo, da naš Audrassv nema posebne samostalnosti. V **n<§leškvm parlamentu, v zgo-reuji hiši je lord Derby odgovoril ua lius-selovo interpelacijo zarad nemško belgijskih razmer in rekel, da stvar nij tako vzueinir-Ijiva, kakor svet sodi, ter da nij niti neodvisnost Bdgije, niti mir v nevarnosti. Xemška zbornica je sprejela 19. apr. spremembo ustave na škodo cerkvene svobode tudi v tretjem branji z 275 proti 90 glasom. VVindhorst je pr. ti govoril in izrazil željo po miiu, kateri je mogoče, če se s Pisma iz Rusije. VII. V Petersburgu. [Izv. dop.J Velika noč — spomlad — domovina kako čarobna trojica! kako prepolna poezije za človeka, kateri ba.i nema uzroka, storit križ — na vsegda križ nad spomini svoje prošiosti. Nij treba ravno vseh pet talentov, tuđi no li t.u- čuvstva genija, tako milo plakajočega: „Dnij mojih lepša polovici kmalu, Mladosti leta, kmalu ste minola;u vsega tega, pravim, nij treba, da bi se mu srce nekako streslo, da bi se mu tam pa sem ukradel globok izd.bljaj, Če se spomni veselih in žalostnih dnij, katere je preživel v svojej rojstveuej, tako ubogej a srečnej kočici, — mej svojimi. Tudi meni ljuba Pandora s svojo škatljico ne da pokoja, kar sem bral tu v daleki Rusiji na čelu „Slov. Naroda" debelo tiskano lajavljenjc „zaradi velikonoču.b praznikov itd." Tako živo vidim in čuiuu vse običaje, ua>adue v tem času po uušib sloveuskih okrajinjfh; običaje, v katerih s tolikim bleskom odseva najivno-prosti iu veseli ara? domačega ms naroda. Pravoslavna cerkvena pratika iu rimsko-katoliški obred sta si glede velikonočnih praznikov za cele štiri tedne uavs-križ. Pri nas je deues, ko vam pišem to pismo iz Peterburga, tiba nedelja, pri vas uža druga povelikonočna. No tak razloček človeku, kateri je znal za par let nazaj z logaritmi dobro operirati, to se ve, ne dela nikakib težav: in kakor navadno praznujem vse večje praznike kot dober — ne vem kaj, mar R nio-Pi avoslavjan? — po dvakrat, tako se mi godi tudi s postom in veliko nočjo, da ne govorim o pustu: Svoje telesne ostanke prekladam strogo po ruskih predpisani j.li, z duhom sem pa v Rimu. Res ntccsantuo življenj", katero si boste težko predstavili, Če vum ga tudi 8 primeri ob-jasuini. Pletel sem z vami za cvetno nedeljo z slovenskoga tisa in meko l'čan snopič, ga postavil v kotič svoje domaČe cerkve, da bi mu predobri moj gospod fajinočter s svojo molitvijo in žegaauo vodo predali siluo moč, s katero bi mi bilo magoče, preganjati in rotiti letem iu dm m gromonoanty črne oblake, v katerih dela l.ubljanski Don Quixote novejše dobe toliko ostre strele, ter jih pošilja na ljudi, katere se mu je poljubilo naimenovati „izgubljene sine" in temu podobno — ne vem, ali pri zdravej pameti, ali v kacem pobožnem deliriji ; morebiti je to za poskušnjo iz kacih litauij, s kateiirni boče osrečili v kratkem slov^ nski pobožni svet ta veleum, polen „sv. duha." Spomnil sem se četrte cerkvene zapovedi, zadel svojo grešno butaro, s skesanim srcem jo telebnol pred ljubljanskega mon- papežem pogaja, cerkveno-politične postave revidira in cerkev popolnem od države loči. Japanslci poslanec na Dunaji je 15. t. m. prejel iz Tokija, preko Petrograda te legrafično vest, da je japanski cesar ustanovil, ka se na Japanu uvedejo narodna zastopništva, ki bodo obsezala dve zbornici, senat in poslansko zbornico. Dosedanji dr žavni svet je razpuščen in njeni členi postanejo sedaj vsi senatorji. Volitve v po slansko zbornico bodo nedirektne, vsaki okraj bode v državnem parlamentu primer .n zastopan. Dopisi. Iz Vipave 14. aprila. [Izv. dopis.] (Notar v Vipavi.) Vsakako se nam čudno zdi, da še sedaj nemamo stalno naseljenega notarja, dasiravno je bila ta služba uže dostikrat razpisana — menda se nobeden oglasil nij. Kaj je uzrok temu, za gotovo ne vemo, a ker je mogoče, da premalo znanje naših razmer; smo se namenili te vrstice napisati in zagotoviti, da stanje enega notarja v Vipavi bi bilo gotovo ugodnejše, nego si marsikak kandidat notarstva demisiju je. Sedaj prihaja samo vsako sredo notar g. B. v Vipavo. Če se pa pomisli, da mora on zjutraj zgodaj vstat , zvečer pozno odriniti iz Vipave, toraj celi božji dan izgubiti, voz drago plačati, previdimo, daje primoran nekoliko dražje računiti, kakor kdo drugi, ki bi bil stalno nameščen pri nas — in vendar ima vsako sredo veliko dela, dasiravno ljudje le tista pisma pri njem delajo, katera se smejo izključljivo pri notarju delati in še t; h ne vseh, ker mnogo strank hodi Še rajši k notarju v Ajdovščino. Zakaj ? Zato, ker ljudje ne morejo biti navezani ravno na sredo priti; denes ima eden čas, jutri drugi. Marsikdo ne more nikakor v sredo priti, v četrtek bi lahko prišel in res gre v Ajdovščino. Vsa ta pisma bi lehko izvrševal stalno nameščeni notar in ne le ta, ampak tudi vsa druga, ki se sedaj del..jo pri advokatih, ker po tem ne bode treba strankam letati še posebej k sodniji zaradi legali zo vanj a. Iz Trata* 19. aprila. [Izv. dop.j Od tukaj moremo žalibog vsak dan kaj o tla čenji Slovanov, posebno nas Slovencev poročati. A kedo bode vedno o tem predmetu pisaril. Omenim naj le ob kratkem, da nas lahonski magistrat vedno % svojo čudno očetovsko ljubeznijo na steno pritiska. Dovolj sem uže dogodkov objavil slovenskemu sveta in pokazal, da tržaški Slovenci imamo res hudo stanje pod lahonsko m6ro, katera brez odmora tlači ubogi naš narod. V zadnjem dopisu iz tržaške okolice bilo je povedano o interpelaciji obče spoštovanega, edino ne-ustrašljivega našega poslanca Nabergoja zaradi odvračanja nekaterih neodvisnih osob od lojalnosti do našega cesarja. Ta interpelacija je prav žrebel po glavi udarila, a kaj vse to koristi, ker mestni očetje obračajo stvar kakor je za njih bolje. — Župan odgovori g. Nabergoju pri seji mestnega zbora, da on je preiskal in našel, da od magistrata nij izšel noben ukaz ali kaj takega, le okrajni glavar na Prošeku Lnkša je to pro-uzročil, a tudi to je on, župan, kot korektno postopanje našel. Prečita potem »poročilo znanega slovenovražnika Lukše iz Prošeka, češ, da mu je nekov župan iz njegovega okraja prišel povedat, da se napravija neka demonstracija od strani okoličanov, in sicer da bosti šli iz vsake vasi po dve deklici v slovenskih barvah oblečeni, in bojo vence na Maksimilijanov spominek položili, in da je g. Nabergoj napravil neko kolekto t. j., naj spravi vsaka vas 10 gld. skupaj. Okrajni glavar nadaljuje, da ja taka demonstracija proti javnemu mira obrnena, in bi dražila ljudstvo, ter bi bila napirjena i proti vladi ! Lukša pravi, da to nijso domaČe barve slovenske, v katerih so mislili demonstracijo napraviti, ne od vlade potrjene in ne deželne, da so taje barve! Mestni župan odgovori g. Nabergoju, da mora on zdaj iz prevideti, da je Lukša ravnal čisto previdno in dobro. Nabergoj pa je vpričo proglasil to sporočilo okrajnega glavarja kot lažnjivo, protestiral in zahteval, da, ker ima on za svojo trditev može za priče, naj se Lukša v preiskavanje dene, ker on nij nikdar na pravljal nobene kolekte, ampak dogovoril se je z možmi, o stroških teh priprav, katere bodo splošno trpeli. A čujte, kaj je odgovoril ultralahonski župan, reprezentant zveRtega Trsta. Rekel je namreč, da če Nabergoj m 'si i in ve, da je reč z lažmi poročana, da naj ga na tribunal toži. Čudno in zopet čudno pa je, da mestni župan neče stvari preiskavat signora in iz duše klical: ,.pater peceavi!" Odpovem se hudiču, liberaluhom, konkordato-bombežem itd. itd. in vsem njihovim dejanjem, oblečem, če denes ne, vsaj jutri — ta je še izpod zlodja mrzlo — črno-rujavo reso, poromam od Pečore do Kure, od Visle do Amura, poriniokatoltfanim vse, na kar naletim — Ruse, pravoslavne, razkolnike, duhoborce itd., napišem Unijatom pri visljan-skih gubernijab, iz katerih je zopet pristopila k pravoslavnej cerkvi 25. marca cela Ljub-Ijinska in posledni ujezdi Sjedlecke guber-nije b vsemi duhovniki in verniki, v takem, kakor bi Preširen rekel, buza-ki j n n s k o-rimsko-daničiuem stilu povedane neotesanosti, da si jo bodo dobro zapisali za svoja kosmata „krivoverska" ušesa, katera nečejo slišati bajilnih pesnij poljskih Siren-jezuitov. Postrgal sem stari kvas in zastavil testo velikonočnega kolača za vsem na novih med nicali, — pobral sem vse posvetne bukvice, iz katerih se hudič smeje vsem neumnežem ali neubogljivim otrokom — kakor so mi rekli svoje dni moj prvi kaplan, zasačivši me v senci stare grušhe pod kasto, ko sem si ravno z „lažnjivim kljukcem" glavo ubijal kar je žalibog jasen dokaz, kak zgodaj sem uže pokazal nagnenost k porednosti — in zakuril z njimi — holandsko peč, katera m uže celih pet mesecev prav toplo greje. Bral sem v cerkveni zgodovini o nek orijentalBkej sekti, kateri je bilo delo na svetejše: „nič delati," ni misliti, ni gibati se, samo vedno gledati na pdptk svojega života, od koder ime Nabelbescbauer. Tak duševna lenoba, mislim si, ne bi se strinjal z mojimi misijonarskimi nameni, kakor m ga g. Luka naklada. Grem in pogledam svoj avstrijski kofer, če je v njem ostala š kaka pobožna knjižica s „kroftnimi molit vami za gmajn folk" iz mojih mlajših let. Ta zagledam črno, uže skoro črvivo leseno škatljico. Njena zgodovina se mi tak važna zdi, da je ne morem zamolčati. (Konec prihodnjič.) kot predsednik mestnega svetovalstva, kateri bi moral uže zaradi časti celega svetoval stva to storiti. AH pri našem magistratu se lahko stori, kar je Lahom drago. Kaj pa c. kr. vlada k temu poreče? Hoče le mirno gledati n nas nič ne braniti proti krivičnemu sana-ničenji naših so vragov ? Dosedaj se še nij noben korak o tej stvari storil, hočemo videti, ako je c. kr. vladni komisar res gluh v zboru kjer se take reči gode. Z IMlHIl.fll 16. aprila [Izv. dopis.] Večkrat se je v „Slov. Narodu" pisalo, da na Dunaji našega Preširna hči v revnih razmerah živi : povedalo se je, da so tukajšnji študentje združeni z možmi kakor: 'gg. Stritar, Razlag, Vošnjak, Pfeiler, Pogačnik itd. svečanost napravili, katere čisti dohodek je dobil oporočeni dedič našega v revi umrlega pesnika Preširna j Črno na belem bilo je čitati, da je ubogo dijaštvo in par mož prav lepo svotico nabralo za hčer najboljšega slovenskega pesnika; manjkalo tudi nij prosečih besedij j g. Stritar je trkal na slov. osrčje: „So eno prošnjo. — Svetu nepoznana Sirota bo joka'a za monoj; Živola v tuji zemlji bo prognana — Moj rod! na mestu mojem ti ji atoj ! Sirota tobi je v zavetje dana, Saj broz sadu ves trud nij bil ti moj Solzo otiraj rovi zapuščeni. Kar nji storiš, — storjeno bode menil" Vse precej zastonj govorjeno, — na površji slovenskega flegma nij videti glede pesnikove hčere nij najmanjšega zibanja valov; razven Petra Kozlerja in g. državnih poslancev še dosedaj nijeden Preširnovih čestilcev domovini nij popel po misli, da je vsa teorija siva, in vse navdušeno klicanje na Preširna n-ča«tno, dokler huda revščina v pohištvu pesnikove hčere pinije; noben razen spomenutih zjem v domovini nij za vredno izpoznal, stopiti pred oltar narodne zahvalnosti, napram pesniku, pred oltar dejanskega častenja pesnika in ohranitve lastne in narodne časti. Naj se vendar premožnejši domislijo in pošljejo g. dr. Pogačniku, advokatu na Dunaji primeren donesek za Preširnovo siroto. Iz Ztl$?r€kl»ls 19. aprila [Izv. dop.] Železnica Zeml.in-Ognlin preti postati Erijiuo jabolko mej Hrvati in Magjari. Hrvatje jo hočejo imeti, a Magjari jo nečejo dozvoliti. „Obzor" je v uvodnem članku v št 87 naravnost rekel, da se bode morala železnica delati, drugače gre nagodba na komade! [Casus belli je tedaj nže napovedan. Brliču se pri nas jako zamer ja, da je brez sporazumi jenja z ostalimi našimi zastopniki, kar tako na svojo roko v ogerskem saboru vlado interpeloval zastran te železniške proge, ter s tem nameravano skupno akcijo v tej zadevi uže naprej prelomil. Sicer pa naši zastopniki v Budim-Pešti, kakor se po strani čuje, nekaj resnega nameravajo, kar bi utegnilo dosedanjo navidezno „entente cordiale" mej Hrvati in Magjaii če nže več ne, vsaj dobro oprask-niti. Ne da se tajiti, da smo od dneva revidirane nagodbe pa do denes mej slovanskim svetom veliko simpatij izgubili. Srbski listi nas grajajo, i u prav imajo da nas, ker naši zastopniki v Budim-Pešti zmirom drugače glasujejo, nego srbski zastopniki, — češki nijso zapovoljni, ker smo Slovanstvo v politiki od sebe vrgli, in prav imajo, če nas obsojojejo; — ruski listi se nam rogajo, ker imo postali podloga magjarake pete; — Slovaki so dolgo zaupljivo na nas gledali, videči pa, da nadi zastopniki v Hudim Testi molčeč odobravajo zapiranje njihovih gimnazij in razpuščeoje njihove ,matice", odvrnili so se žalostno od nas. V Dalmaciji ohladila se je vidno želja po združenji z nami, ker jo pri nas premalo naglaSamo. Zakaj ? Za to, ker Dalmacija vidi, da niti sami sebi pomoči ne moremo, kamo li, da njim pomo-remo. Celo v razvojničenej vojni krajini postajejo glasovi po u tel ovij en j i v mater-zemljo strašno redki. K vsemn tema naj se še pribroji indiferentizem, ki je pri nas zavladal. Mnogokateri Hrvat uvideva, da se mora nekaj storiti, kar nas bode v javnem slovanskem mnenji zopet rehabilitiralo, kar bode storilo, da bode naša sosedna brača kakor nekdaj zopet k n m gravitirala, da ne bodemo več služili magjarskemu kiju za zagvozdo, s katero hoče jugoslovanstvo še bolj razklati, nego je itak užc! Potovanje našega kralja po Dalmaciji daje jugoslovanske) ideji novo, živo požrtnost. To se čuti tudi pri nas, kazaje nam, da smo Čisto na krivem potu. Kot dnevno novost poročam, da gre naše gledališčno društvo v dalmatinski Dubrovnik, kjer bo v slavo navzočnosti kralja nekoliko večerov igralo. — Kakor je nSlov. Narod" nže poročal, daroval je biskup Strosmajer za zidanje zgrade za pona-meščenje slikovne galerije 40.000 gld. To vest dopolnil jem s tem, da je naše mestno zastopstvo potreben prostor za zgrado nasproti veliki realki zastonj odstopilo. Zagrebški znanstveni, umetniČki in humanitarni zavodi so od biskupa Strosmajerja vsega skupaj gotovo uže pol milijona goldinarjev sprejeli 1 To je cerkveni predstojnik, kakor bi ga trebalo Slovencem namesto Stepišnikov in Vidmarjev. _ I »ornate stvari. — (Denes), četrtek zvečer ob ur' je slovensko gledališče, predstava na korist igralke ndram. društva," gospodičine Le-d ar je ve; za to vnovič priporočamo prijateljem slovenskega gledališča gotovo udeležen je. — (Ljubljanski mestni zbor) ima denes ob petih popoludne sejo. — (Ustrelil) se je predvčerajšno noč v št. peterskej kasarni v zahodu korporal Peter Blagovič, 20. lovskega bataljona. I'/.roki so neznani. — (U b o j.) Piše se nam : V Loki sc je v nedeljo zvečer vnel prepir mej fanti, pri katerej priložnosti je 21 let stari Matevž Jaronik, Jurija Fojkarja iz Loke, ki je prav po nedolžnem zašel mej fante, tako močuo z rovnico po glavi udaril, da se je takoj v nezavesti na tla zgrudil in včeraj opoludne vslcd te poškodbe tudi nmrl. — (Strašna nesreča) se je pripetila, kakor se nam iz Gorice piše, v tvorek 19. t. m. na Kanalskem klancn. Slugi Solkanskega krčmarja se splaši konj in začne divje leteti po klancu tako, da je nesrečni sluga iz voza padel, si glavo popolnem raz bil in takoj mrtev obležal. — Sredo 21. t. m. se snidejo poslanci k prvi zborovi seji goriškega deželnega zbora. — Tudi v naši „Nizzi" je vreme vedno spremenljivo. Letos bodo špargi iu dornberške Črešnje vsled vedno mrzlega vremena gotovo dosti zakasnele. — (Poskušal no klanje goveje živine.) Da bi se prepričalo, katero pobijanje ali klanje živine je najlažje iu brez trpinčenja, poskusili so 19. t. m. ponedeljek popolndne v tnkajšnjej živinskej klaloici v navzočnosti mnogobrojnih gledalcev iz mesta in dežele (mej njimi so bili tudi gg. ljubljanski župan Lašan, dr. Stockl, Živinozdravnik dr. Šindler itd.) pod vodstvom gosp. P. Skalčta, 3 pobijalne metode na 10 volovih, 1 biku in 1 kravi. — Najprvo se je pobijalo z mesarico, 5 volov in 1 krava je bilo nsmrtenih na prvi udarec. Dalje sta bila pobita 2 vola hitro kakor bi mignil, z udarcem za tilnik. S pohijalno masko so bili nsmrteni 3 voli in 1 bik, a tudi prav hitro. Pobijanje z izpuščanjem krvi je pri udarcih za tilnik trajalo 3 in pri pobijanji z mesarico in masko le 4 minute. Pri Živinčetib, ki so se pobila z mesarico, bili so v glavi možgani razbiti, pH onih pak, pobitih z masko in udarcem za tilnik bil je mozeg Čist in nepokvarjen. — V-l-d teh poskušeni se je dokazalo, da mesarji morejo v vsakej mesnici rabiti prvi dve metodi. Pobijati z mesarico mora pak morati in krepek mož, in za tilnik pa posebno izurjen izvedenec, a le z masko more lehko vsakdo, ceI6 15 letni učenec pobiti vola, bika ali junca na prvi mab. Zaradi tega se v tem oziru daje posebna prednost pobijalnej maski, katero naj rabijo bolj slabotni mesarji pri pobijanji bikov, juncev, največ pak še pri živinskej kugi, ko se mora živina pobijati na prostem. — Omeniti nam je še, da smo se pri tej priliki o posebnej, izbornej izurjenosti in ročnosti ljubljansk h mesarjev pri pobijanji živine prepričali, katero imajo malo kje drugod mesarji. Izpred porotnega sodišča. 10. aprila 1875 je bila pri c. kr. dež. kot porotni sodniji glavna obravnava proti Jaki Kokalju in Jože Ušeničniku iz Poljan zarad hudodelstva udeležbe |ion irojan |;» bankovcev. Predsednik porotne sodnije je bil g. dež. svet. Jevnikar. Iz zatožbe c. kr. državnega pravdaištva v Ljubljani poHnemljemo: 1. da je Jaka Kokalj po domače Brente! 25 let star, posestnik v Poljanah, še ne kaznovan, meseca avgusta 1874 najmanj 239 državnih baukovcev po 1 goldinarji iz leta 1866 in serijsko številko v. 45 ponarejenih po dozdaj neznanem ponarejalcu s ploščo, torej s tacim orodjem, ki ponarejanje zlajšuje, v ta namen od ponarejalca, sokrivca ali deležnika prejel, da bi jih izdal, in da je od teh 11 bankovcev Matij« Jezeršeku v Volčah, kot plačilo in Jožefu Ušeničniku v Ljubljani najmanj 7 bankovcev, da bi jih še drugod izdajal, torej IS komadov po dogovoru a ponarejalcem sokrivcem ali deležuikoni izdal. 2. da je Jože Ušeničnk, 25 let star, neoženjen usujarsk pomočnik iz Poljan, zarad hudodelstev in prestopkov uže večkrat kaznovan, čeravno jo vedel, da je Jaka Kokalj od njega dobljenih s ploščo, torej z orodjem, ki ponarejanje zlajša, ponarejenih 7 državnih baukovcev po 1 gold. iz leta 1806 in serijsko številko 45 od ponarejalca sokrivca ali deležnika za izdavanje prevzel, da bi jih izdal, ter enega Neži Bobin in enega Lizi Urbajs iz Ljubljane za plačilo izročil, torej po dogovoru z enim ud dežni- kom izdal, ter sta oba s tem dejanjem hudodelstvo udeležbe ponarejanja javnih upnih listov po §, 109 kaz. p. kaznivo po §. 108 kaz. p. I. t oke doprinesla. Razlogi te tožbe so: Leta 1874. se je naenkrat nahajalo ponarejenih državnih bankovcev po 1 gold. iz leta 1866 in serijsko številko v. 45. Komisija, ki je pri c. kr. državnem finančnem ministerstvu na Dunaji za preiskavanje ponarejenih upnih listov postavljena, spoznala je, da so oni s tiskom na ploščo slabo ponarejeni državni bankovci po 1 gold., ki spadajo v 39. vrsto ponarejanja. Taki bankovci so se nahajali po vseh deželah našega cesarstva, in jih je zdaj črez 2(300 gold. polovljenih. Večjidel so bili Lahi in deželani iz Gorice in Gradiške, pri katerih se je našlo, da take ponarejene bankovce izda jejo. Tako se je to našlo pri Jožefu Juriču iz Medone pri Korminu, potem pri laških delavcih v Voits-bergu iz Slovenske Bistrice na Štajerskem, pri Janezu Skolcu iz Berina pri Tolminu, pri Lujizi Volpeju in Angelo Santini na Tirolskem. Tudi ena druera preiskava pri tej deželnej sodniji proti Matevžu Dobidi je ska-zala, da se taki ponarejeni bankovci iz Laškega ali iz Gorice in Gradiške prinašajo. In res ste dve preiskavi pri kresijni sodniji v Gorici proti Francetu Snidero in Josipu Lebanu zaradi izdajanja ponarejenih bankovcev tiste vrste. Iz izpovedbe Franceta Snidera, kateri je bil od porotne sodnije v Gorici z razsodbo 23. decembra 1874 zarad hudodelstva udeležbe ponarejanja bankovcev po §§. 106 in 109 kaz. p. na 8 let teške ječe obsojen, razvidi se, da obstoji v Št. Danielu na Furlanskem fabrika za ponarejanje bankovcev po 1 gold., ki so se po laški liri prodajali in da je od dveh mešetarjev te fabrike po nekem Mihi Mangerle, ki je z rad tega na Laškem v preiskavi, za 238 —248 gold. ponarejenih bankovcev po 1 in 10 gold. dobil, Miha Magerle mu je tudi pravil, da zarad tega ne da bankovce po 10 gld., ker jih je nečemu Slovencu izdajal in jih nema več. Iz preiskave Josipa Lebana iz Gorenje-vasi v Kanalu se razvidi, da ie ponarejene bankovce z nekim drugim na Kranjsko znosil in izdal. Obtoženi Jaka Kokalj sploh BrenteŽ iz Poljan z živino kupčuje, prihaja vsake 14 dni v Gorico, on je bil konec avgusta 1874 tam in je od različnih osob okolo 700 gold. blagajnih bankovcev in državnih bankovcev in sicer tudi 300 državnih bankovcev po 1 gold. prejel, ter je 30. avgusta 1874 posestniku Matija Jezešeku na dolg 100 gld. za voli polovico 50 gld., deloma v blagajnih deloma v državnih bankovcih in sicer 11 gold. v državnih bankovcih plačal. 6. marca je Matija Jczeršek od Ko-kalja prejete bankovce kazal krčmarju Janezu Čadežn v Poljanah in ta je spoznal, da je 11 bankovcev ponarejenih. Matija Je-zeršek jih je precej Jaki Kokalju nazaj nesel, in ta jih je nazaj vzel in druge zanj obljubil, trdo, da drugih nema pri sebi Tisti dan, aH pa dan poprej, t. j. 5. septembra 1*7 1 je prejel od brata njegovega svaka Franceta Ušeničnika, namreč Jožefa Ušeničnika iz Ljubljane, kamor je ta 1. septembra 1874 k vojaškim vajam šel, pismo 4. septembra 1874, v katerem ga po- Vabi, naj 7. septembra k njemu v Ljubljano pride, ker mu je znano, da se bo v Ljubljani dobra kupčija napravila, kar sicer ponavlja, „kupčijo" pa ne razudzne bolj na tanko. (Konec prih.) PoMlaiio. *) V .Slov Narcdn" št. 88 od 1. aprila se nahaja dopis iz Medved, s katerim se veČina tukajšnjih prebivalcev nikakor ne sklanja in ki je tu zbudil občno nevoljo. Dopisnik nij bil prav podučen, ali pa je resnico nalašč zavijal. Najbolj ga jezi, kakor se vidi, to, da sedanji gospod župan sedi uže 11 let na županskem stolu. To, kar njega jezi, je pa ravno veselo znamenje za občino in za gospod župana, kajti gotovo je gospod župan, ki uže 11 let opravlja bvoj posel, dober gospod župan, ako bi .bil slab, bi ga bila občina gotovo uže odstavila. Za občino pa je to čast, ker si je ta-cega moža izvolila, ki je veliki večini občanov všeč; tudi ima občina svojo korist pri tem, ker ta gospod župan opravlja vsa občinska posla brezplačno, občino tedaj nič ne stane. — To, kar se t:če sedanjega gospod župana. Kar se pa tiče v „Slov. Nar." grajamh volitev, zarad tega, da volitev Se zdaj nij potrjena, dasiravno so se zapisnik in volilu listi uže 9. marca oddali gosposki, naj povemo tu, da smo mi vložili pritožbo zoper ono volitev, ker pravi volitvi še podobna nij bila, kajti prvič nij bila postavno razglašena, le gospod župnik P. jo je na priž-nici oznanil, in zato tudi iz petih vasij nij bilo nobenega volilca, pa tudi moža ne k nji, ker za-njo še vedeli nijso. Diug.č pri volitvi sami nij bilo niti gospod župana, niti nobene volilne komisije, marveč gosp< d župnik P. se je sam imenoval za načelnika, te čudne iz učiteljev in kaplanov sestavljene komisije, v kateri je vse vasi zastopal le en sam krojač. Tretjič je gospod župnik P. pustil glasovati po svoji volji le nekaterim, ki so se mu zdeli njemu prijaznega obraza Da taka volitev nij nikakor volitev, to je gotovo razvidno iz vsega gori rečenega, zato smo pa tudi vložili pritožbo, v kateri smo vse te nepostavnosti navedli. Mislimo in pričakujemo, da bo ovržena ta volitev, kateri menda nij kmalo para. To, to je turško, ne pa, kakor dopisnik pravi, župauovanje sedanjega gospod župana. Bodimo hvaležni, da imamo tako dobrega gospod župana, kakoržnega bi si smela želeti vsaka občina. Da si mi dru-zega nikakor ne želimo, in bi sedanjega I tudi nobeden nadomestiti ne mogel, to je jasno. Če nekaterim, in te lahko na prstih sčšteješ, ni po volji, za to mi ne moremo. Ogromna večina pa jih je, in to so vsi posestniki, ne kaplani in krojači, ter ljudjo, ki nikakeršnega davka ne plačujejo, ogromna večina, pravimo, jih je, ki časte in spoštujejo sedanjega gospod župana, ter bi bili hvaležni mu, ko bi hotel še tohko časa župan biti, kakor je že. To je resnica, ne pa ono, kar trdi dopisnik v 83. štev. „Naroda." Blagovolite, slavno uiedništvo, sprejeti ta popravek, da bt resnica zvć. V Medvodah, 18. aprila 1875. Josof Tchaumk, gemainderhat. Franc Cibašek, gtniajne lialth. Gregor Stroke), srejm^ki odbornik. In v imenu druzih. *) Uredništvo ne sprejema za reči pod to rubriko priobčone nobene odgovornosti. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere b Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo n.« bila ozdravila ta prijetna zdravilna bruna, pri odraščenih i itroeih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, iiespanjc, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledieico in pre-tilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 Bprioe viil zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda. Ur. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje (Jastle-Htuart, Markize de Dreban a mnogo druži h imenitnih ofiob, ho razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 »prirevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. j ul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih •lučajih na ^radi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iti griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kaumju, pri prisadljivi-in B bolebnem draženji v lealni cevi, zaprtji, pri bolebneui bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje iii in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člei mnogo učenih družtcv. "VVinchcster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede važega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 9b\ polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. A n g o 1 s t e i n a. Rerolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč lievalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Ange lstein , tajni sauit. Bvetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-aimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Kevalescie.ro du Barry po polnama zdrav. Viljem H ur k a rt, ranocelnik. M o n t o n a, iBtra. Učinki Revalesciere du Barry bo izvrstni. v Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Be rli ner Klinische W o e h e n s c h r H t" od 8. uprila 1872 to lo: „Nikdar ne zabim, da jo ozdravila onega mojih otrok le takozvana „Uevalenta Ara-biea" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Revalescičre gaje usdravila popolnoma v 6 tednih. St» 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldort, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treBlici na vseb udih, shujšanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, ni skoro breznadejni prsni bolečim iu pretresu čutuie. Št. 65.715. Gospudični de Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigino 10 letne hramoto n« rokah in nogah i t. d. Revalesciere ju 4 krat tečneja, nego meso, tei se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več nH ceni, glede hrane. v ph-huHih pcileali po pol mata i pobi. 50 ki ntnt, 2 gold. f;0 kr., 2 funta 4 gold. hO kr., 5 ftUD ,ov 10 ^oid., 12 funtov VO gold., 24 iu:»tov 116 gol - Kcvubeciero-Kiscrjfccu v pnaicnh 6 2 gold. 50 ki ta 4 K'old. 50 kr. — 2icvtJe*Cioro-Cliocolatčo 7 prnh* lo v pioučicah zu lit U.t> i goiti. 60 kr., 24 lau S gak) v; s-., -\- u.h 4 tfold. 50 kr., \ prahu 120 tu io gohL, aa U38 ta 20 gold., — »k f»76 tHa36 gold . r-.i.uja: Barry du Iiarry A Comp. na ttu Ufefll, Watlftnr!tgAMse 6t 8, v IJuMl./.J F< Hibr, v Urade! bratje Oberanzmevr, v In« .i.;r,ifen Diochtl & Frank, v olovci P. Birn- tivibet, v Loue-1 Ludvig MUller, v Haribora <^r.nih .•»iMZinoah a(i ?<> «r»ctph. I i;hIiio iiiiziiuiftilo. 22. aprila 1875. Javne družite: Mat. Drobničevo iz š.. Jurija, 931 gid., 1. maja (III, Ljubljana). — J. Zalar-jevo It Studenca, 1347 gld , 8. maja (III. Ljubljana). — Tone D. bravČcvo iz Brega, 1220 gld , 24. aprila (III. Lašičo). — Ant. Bntinovo iz Podlije, 30(50 gld., 24. aprila (III. Vrbnika). — J. Čmetovo, VMi) gld., 98. aprila (III. Litija). — Ant. Zgurjcvo i^St. Vida, o59 gld., (I. Vipava). — Franc Stokovo i/. St. Vida, 160 gld., (1. Vipava). — Mat Veneevo iz Podklanea, LS9fi gd. in Jurij Šulcevo (III. Črnomelj). gjMftfijrli v IJtiliUiaiil «>4l 15. do 19. aprila: Oalper Vojska, 78 1., na prsnej vodenici. — Mar. MiNhčeva, dete fabr. čuvaja, 2 I., na glavnej vodenici. — J. Fajfar, delavec, 28 ■., na pljučnem vnetji. — Anion Jeran, delavec, 52 1., na broinčuoj jetiki. — Va'. Zadnikar, sin hišnega posestnika S 1., na vnetici grla. — Marija Krasoviceva, zasebuica. 77 '., na onel nji. — Angelo Blsaioli, frbćr, 50 i., na jetiki. — M. Lahiijnarjeva, nušč. soproga, 50 1., za mitudom. — U. 1'odkrajskova, magistratnega uradnika soproga, 70 1., na pljučnici. — Neža Gabrov-šekova, zasebnica, 91 i., na opešanji. — J. Prašek, d eto mestnega nadčuvaja, 22 nies., na sušici. 'a K J:s.4- cent* v Ljubljani 21. aprila t. 1. Pšenica 5 gld. — kr.; — rež 3 gld. 50 kr.; — ječmen 2 gld. 80 kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 'i gld. ho kr.; — proso 2 gld. 90 kr.; — koruza i gold. 10 kr.; krompir 9 gld. 10 kr.; — fižol 5 gld. 70 kr.; masla funt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — spoli hišen — gld. 36 kr.; — špeh povojon gld. 44 kr.; jajco po P/j kr.; — mleka bokal lf> kr.; govednino funt 27 kr.; — telotnine funt 21 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 40 kr.; — slamo cent 1 gold. 5 kr.; — drva trda 7 gold. 20 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Drirjajsk* borza 21 aprila. (Izvirno telegrafiono porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru . 74 „ 85 a 1860 drž. posojilo.....112 , 10 „ Akcije narodnu baukc . . 967 „ — „ Kreditno akcijo .... 238 „50 , London ........111 „ 20 „ Napol....... . , . 8 n 88 „ C. k. cekini.......5 „ 23«/a „ Srobro........103 „ 40 St. 5122. Razglas. V brc do 28. t. m. dopo'ndne ob 9. nri ho bodo v mestnem ubianiAču na Za h jek a naslednjo reči po očitni dražbi pridale, namreč: 2 l>i*i'A§ruliiicl starajo ur.prave, 58 voza sa prepeljavo vi dmh vedrov, 1 voz /;'. enega konja brez ko