▼ ■nln „1 ,| levorun Leto XXm., št. 172 Ljubljana, terdc J. avgusta 1^43 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva (rilca J. Telefon fe. 31-22, 51-23 31-24 laseratm oddelek: L|ubl)ana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 5t. 31-25, 31-26 Podfuinica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Bačum: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu k. 11.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva ima Uofcme Pubbliciti ta liana S. A. MILANO Cena cent« 80 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—» za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Ja> tromc Lit 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva nlica fe. 3. — Telefon fcev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokoplti »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO. Protinapadi osnih čet na sidlskem bojišču Pet sovražnikovih letal sestreljenih Vrhovno p 1. avg. s. Agencija Domei poroča, da je danes prenehala obstojati japonska vojaška uprava v Birma, ker bo ob zaključile vse priprave za vzpostavo neodvisnosti države. Bangkok, 2. avg. s. Iz verodotojnega vira se doznava, da je vlada Tajske takoj, ko je dcznala o izjavi neodvisnosti Birme, pričela postopek za priznanje birmske države. Rangun, 2. avg. s. V Rangunu kakor povsod drugod v Birmi so včerajšnji dogodk' izzvali ogromno navdušenje. Povsod se namreč vrše velike narodne manifestacije v proslavo neodvisnosti dežele. Manifestacije so izpričale vero birmanskega naroda v skupno usodo, ki spaja Birmo in Japonsko in druge zavezniške narode, ter v bodočnost Velike vzhodne Azije. Napoved vojne Ameriki in Angliji Rangum, 2. avg. s. Kot svoje prvo dejanje je ministrski predsednik Birme v svojstvu državnega poglavarja napovedal vojno Zedinjenim državam in angleškemu imperiju. Bamaw je prečital v birmščini ored državno skupščino izjavo, s katero se postavlja Birma v vojno stanje z Ameriko in Anglijo. Vojna napoved je posledica zavezniške pogodbe z Japonsko. Angleščina odpravljena kot uradni jezik Rangun. 2. avg. s. Javljajo, da je vlada določila birmščino za uradni jezik na vseh sodiščih. Zaradi tega se prepoveduje uporaba angleščine v vseh sodnih aktih Izjava japonske vlade Tokio. 2. avg. s. Ob proglasitvi neodvisnosti Birme sta japonska vlada in ministrski predsednik Tojo objavila izjavo, čestitajoč spričo naglo dosežene neodvisnosti Birme in obnavljajoč istočasno nepreklicno odločitev Japonske, da nadaljuje z uspehom sedanjo vojno ob sodelovanj z novo državo Birmo. vršili operacije krajevnega značaja, ki so do-vedle do utrditve njihovih postojank. Berlin, 1. avg. s. Menarodna obveščevalna agencija doznava naslednje podrobnosti o borbah na vzhodni fronti: V odseku Orla so boljševiki obnovili svoje napade proti severnemu krilu nemške pestrojitve z manjšo jakostjo. Z uporabo stukov, bojnih letal in oklopnih lovcev so se vsi ti napadi izjalovil; ter je bil odstranjen tudi sovražni vdor krajevnega pomena. Na raznih točkah tega odseka je bil z odločilnimi nemškimi protinapad} vzpostavljen položaj in so bili nevtralizirani vsi napori sovražnika. V odseku Miusa je nemška akci ja za nevtraliziran je sovražnega vdora dosegla z aktivnim sodelovanjem letalstva nove uspehe. Tudi na področju Bjelgoroda so bili nemški protinapadi kronani z uspehom. V teku borb južno od Ladoškega jezera je bil z nemškim protinapadom odstranjen pričet-n; vdor sovražnika in močni sovjetski oddelki so bili obkoljeni ter uničeni. Nemški uspeh ob Kubanu Berlin, 1. avg. s. DNB objavlja, da se je nemškim četam posrečilo včeraj v odseku kubanskega mostišča po zmagovitem protinapadu iztrgati sovražniku po silovitih bojih neko postojanko, ki leži na utrjeni višini. Operacija je bila krajevnega značaja. Borbe ob zapadni evropski obali Berlin, 1. avg. s. Že več dni presenečajo nemške pomorske sile, dodeljene nadzorovanju obal na zasedenem zapadnein ozemlju, zlasti na Nizozemskem, bolj ali manj številne skupine angleških toTpedovk in polagalk mm, ki hočejo položiti mine v vodah ped nemško kontrolo. V vseh pogostih primerili zadnjih dni angleške edinice niso sprejele borbe, temveč 90 takoj pobegnile pod zaščito umetne megle. Kljub temu je bilo nekaj sovražnih edinic zadetih s streli nemške mornarice. Rutitunski tisk o boljševiški nevarnosti Bukarešta, 1. avg. s. Vsi listi v Bukarešti razpravljajo obširno o včerajšnjih naznačbah ru* munskega tiska glede boljševiške nevarnosti v Evropi in glede nujnosti za Rumune. da ne nasedajo sovražniku, ki bi rad stri živce prebivalstva. »Viatza« piše, da usoda Evrope še ni bila nikoli tako jasna in določna. Evropski problem je naslednji: Ali bosta vojaška sila in politični vpliv boljševizma uničena ali pa bo Evropa izginila. To je stvarnost, spričo katere moramo imeti oči odprte in roko oboroženo. Borba komunizma proti Evropi ni samo borba Nemčije, temveč vse Evrope in vseh njenih narodov, ne glede na to, kako sodijo o Nemčiji. Javljajoč o naraščajočem delovanju prevratnih elementov v Evropi piše »Poruntsa V remi«, da Kominterna ni mrtva in da so pn> fesionisti anarhije zopet dvignili glavo. Njihovemu delovanju dovajajo hrane vojaška sila Sovjetske zveze, zavezništvo med kapitalizmom in boljševizmom in nesposobnost angleške diplomacije, da bi omejevala pretirane sovjetske zahteve. Meščanstvo in intelektualci Evrope izpričujejo žalostno podlost, čemu služi tse to? Boljševizmu! Ob napadih boljše-vizma na Evropo velja samo odgovor: uničenje boljševiške sile Rusije. Tistega dne. ko se bo to zgodilo, bo boljševizem izgubil na svetu osvojene postojanke. »Timpul« objavlja moskovski komentar, s katerim se je Sovjetska zveza izjavila proti ustanovitvi federacije vzhodnih držav, kakršno si,želi London, ter piše: Moskva je na ta način namignila svojemu angleškemu zaveznika, da se noče boriti za cilje, ki ni9o njeni. Stojimo pred ogromno tragikomedijo zgodovine. Naravni sovražniki, kakor Sovjetska zveza in Anglija, so se zvezali, da bi zajeli plen. kj se pa zna dobro braniti. Poškodovana nosilka letal v Gibraltarju Madrid, 2. avg. s. Iz Algecira poročajo^ da je v soboto ponoči prispela v Gibraltar neka nosilka letal tipa »Hlustrious« s Ikk dimi poškodbami na krovu in na krmi. Zatrjuje se, da je bilo na ladji, ki je prispela s Sredozemskega morja, mnogo mrtvih m ranjenih. Naslednik Majskega v Londonu Lizbona, 2. avg. s. Poročajo, da se Ivan Majski ne bo več vrnil v London. Nadomestil ga bo na položaju sovjetskega veleposlanika v Angliji Teodor Gausev, ki je bil doslej minister Sovjetske zveze v Kanadi. Imenovanja v ministrstvih Za načelnika v notranjem ministrstvn je imenovan comm. Bindo Bindi, za šefa t! finančnem ministrstvu dr. Gaetano Novel-li, v ministrstvu za ljudsko vzgojo pa rr. Giuseppe Sangiftrgio. Prav tako je bil postavljen v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove za načelnika comm. Alfonso Bruno, dočim je bil pozvan v mornariško mini* strstvo divizijski admiral Emilio Ferreri. Spremembe v vodstvu listov Milan, 1. avg. s. Danes je prevzel ravnateljstvo lista >Oorriere della Sera« Etto* re Jannj. V Napoliju je prevzel Paolo Scaifog* lio vodstvo listov »Mattino« in »Corriere di Napoli«. Doslej je pripadal uredništva listov »Mezzog-iorno« jn »Mondo«. — Vod« stvo lista »II popolo del Friuli« je prevz^ novinar in pisatelj Chino Ermaoora, zna« poznavalec furlanskega življenja! Izpred vojaškega s®šMša Ljubljana, 2. avgusta. Včeraj zjutraj so nekateri neodgovorni vprizoriii po ljubljanskih ulicah manifestacijo. da bi z njo zahtevali osvoboditev in-ternirancev in političnih kaznjencev. Organi javne varnosti so razpršili demonstrante in nekatere izmed njih aretirali ter so bili še istega dne po naglem postopku obsojeni pred odsekom vojaškega vojnega sodišča z naslednjimi sodbami: V imenu Njeg. Veličanstva Kralja Viktorja Emanuela III. po milosti in volji naroda Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije. je odsek vojaškega vojnega sodišča izrekel naslednjo sodbo v zadevi proti: Čeneurju Bogomilu pok. Sebastijana in Martišek Frančiške roj. v Ljubljani 22. febr. 1924. in tamkaj bivajočemu, obtoženemu: a) kršitve čl. 2. uredbe poveljstva XI. armadnega zbora v zvezi s čl. 93. vojaškega vojnega kazenskega zakonika, ker se je v Ljubljani dne 1. avgusta 1943. ob obletnici ruske revolucije udeležil zbiranja kakih tisoč oseb; b) prevratnih man;festacij (čl. 4. razglasa z dne 24. 10. 1941), ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah zagrešil prevratne vzklike, med drugim s tem, da je vpil: »Dol; Italija!«: c) nas'lja nad javnim funkcijcnarjem (čl. 336 kaz. zak.). ker je v časovnih in krajevnih okoliščinah pod a) uporabil silo nad brigadirjem Kr. Karabinerjev Modico Gajetanom. ki ga je v izvrševanju svoje funkcije hotel aretirati; d) odpora javnemu funkcijonarju (čl. 337 kaz. zak), ker je v časovnih in krajevnih okoliščinah, kakor v prejšnjih za-glavjih. uporabil silo, da se zoperstavi brigadirju Kr. karabmerjev Modiel Gajetanu, ki ga je v izvrševanju svoje funkcije hotel aretirati. Iz teh razlogov izreka sodišče čenčurja Bogomila za krivega pripisanih mu zločinov pod črkami a, b in d in ga obsoja na skupno kazen 12 let zapora, na stroške in jx>slediee. Oprcšča ga zločina pod črko c) zaradi pomanjkanja dokazov. V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III po milosti božji in volji narcda Kralja Italije in Albanije. Cesarja Abesinije, je odsek vojaškega sodišča izrekel naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. Mckarju Josipu, pok. Josipa in Marije Kukenberger, roj. v Ljubljani 13. VI. 1906, in tamkaj bivajočemu v Bohoričevi ulici 6, brivcu; 2. Kosu Marku, očeta Draga in matere Ane Sevejc, roj v Ljubljani 24. II. 1924, in tamkaj bivajočemu v Levstikovi ulici 14, dijaku; 3. Berjavcu Vladimirju, očeta Josipa in matere Kristine Demšar, roj. v Žiru 25. IV. 1924, bivajočemu v Ljubljani, Kettejeva ulica 7, dijaku; 4. Kočevarju Ivanu, očeta Ivana in matere Ane Kregol, roj. v Vavpeči 29. VI. 1921. in bivajočemu v Ljubljani, Galjevica št. 150, dijaku; 5. Vidmarju Mihaelu, očeta Boštjana in pok. Briec Marije, roj. v Hribu pri Kamniku 4. IX. 1919 in bivajočemu v Ljubljani, Celovška cesta 47; 6. Gabroveu Jakobu, neznanega očeta in matere Marije Gabrovec, roj. v Ernovcu 9. VII. 1897, bivajočemu v Ljubljani na Bregu 2, delavcu; 7. Perme Vidi, očeta Martina in matere Marije Lovšek, rojeni v Baki pri Krškem 11. VI. 1922 in bivajoči v Ljubljani, dijakinji; 8. Tevs Zdenki, očeta Ivana in matere Rihar Marije, roj. v Ljubljani 12. VIII. 1928 in tamkaj bivajoči, Vodovodna c. 5, dijakinji; 9. K rab nar Valentini, pok. Franceta in pek. Helene Popit, roj. na Vrhniki 29. I. 1906 in bivajoči v Ljubljani, Ježica 80, gospodinji; 10. Marinko-Kumar Albini, pok. Josipa in pok. Marjete Sternen, roj. na Vrhniki 1. HI. 1889, bivajoči v Ljubljani, Posavska 5; 11. Blagajne Nadi, očeta Ivana in matere Matilde Košiček, roj. v Ljubljani dne 31. X. 1931 in tamkaj bivajoči v Celjski uiici 13; 12. Podboršek Ani, očeta Antona in matere Ane Rupr.jk, roj. v Ljubljani 8. IX. 1' 27 in tamkaj bivajoči v Linhartovi ul. 4, dijakinji; 13. Cesar Ani, očeta Alojza in matere Alojzije Grošrnk roj. v Trebelnem 16. H. 1918 bivajoči ? Ljubljani, Parmova uL 22, služkinja; 14 Zupan*»č Darinki, očeta Ignaca in matere Angele Cigoj, roj. v Ljubljani 9. VHI. 1922, tamkaj bivajoči v Hranilniški ul. 4, ciljal-ir ji; 15. Perme Dani, očeta Martina in matere Marije Lovšek, roj. v Veliki Kostrev- nici, šmaitno pri Litiji 7. VII. 1922, bivajoč; v Ljubljeni; 16. Pečjek Ani, pok. Rudolfa in matere Ane Kamenšek, roj. v Tržiču 3. VHI. 1923, bivajoči v Ljubljani, Staničeva ul. 27; 17. Namestnik Josipini, očeta Franceta in matere Krček Ane, roj. v Vuzenici dne 3. III. 1920 in bivajoči v Ljubljani, Gosposka ul. 10; 18. Jager Mariji, pok. Jožeta in matere Marije Tomšek roj. v Mostah 3. 8. 1915. in bivajoči v Ljubljani, Stankova 25. 19. Kralperju Ivanu coeta Ivana in pok. Marije Zorman, roj, v Ljubljani 12. 6. 1906. in tamkaj bivajočemu v Samovi 1. 20. Zajcu Francetu, pok. Franceta in Katarine Križaj, roj. v Triestu 7. 7. 1902. in bivajočemu v Ljubljani, Nove Jarše 80. 21. Golobu Nikolaju, pok. Franceta in Frančiške Painter, roj. v Ljubljani 4. 11. 1908. in tamkaj bivajočemu, Litijska 4. 22. Paravinji Dušanu, očeta Krištofa in pok. Frančiške Kočevar, roj. v Ljubljani 8. 2. 1924. in tamkaj bivajočemu, Zi-lovska 6 23. Dimniku Francetu, očeta Mihaela in matere Prevnik Frančiške, roj. v šmar-tnem 23. 3. 1923. in tamkaj bivajočemu v šmartnem — Ob. n. 26 MVAC. 24. Rinku Blažu, očeta Ivana in matere Ane VVortnik, roj. 31. 1. 1914. v Žireh in bivajočemu v Ljubljani, Dolenjska 12, krojaču. 25. Sedmaku Prim«žu, očeta Franceta in matere Ivana Tenc, roj. v Sv. Juriju 1. 1. 1913., bivajočemu v Ljubljani, Dreni- kova. 26. \Vaiselj Mariji, pok. Franceta in matere Antonije Seljak, roj. v Jodni 16. 11. 1915. bivajoči v Ljubljani, Obrtniška 21, delavki. 27. Demšarju Ivanu, očeta Gregorja in matere Lee Trtnik. roj. v Ljubljani 29. 9. 1904. in tamkaj bivajočemu, Posavskega 9, uradniku. 28. Braumu Marijanu, pok. Ivana in Marije Kersk, roj. v Ljub ljani 26. 6. 1916. tamkaj bivajočemu. Tržaška 24, čevljarju. 29. čenčurju Bogomilu, Sebastijana in matere Martinšek Frančiške, roj. 22. 2. 1924. v Ljubljani in tamkaj bivajočemu, Friškovec 8, železničarju. 30. Itoder Mariji, Leopolda in matere Medved Marije, rej. v Ljubljani 28. 1. 1923. tamkaj bivajoči v Rožni dolini, Cesta VI. št. 24, dijakinji. 31. Dolničar Angeli, pok. Franceta in matere Sirnik Josipine, roj. v Ljubljani 10. 6. 1906. in tamkaj bivajoči Zgcrnja 50; vsi v zaporih. Obtoženi so bili: a) zločina po čl. 93. vojaškega vojnega kaz. zak. v zvezi s čl. 2. uredbe poveljnika XI. armadnega zbora z dne 27. julija 1943, ker so se 1. avgusta 1943 zbrali v Ljubljani na javni cesti ob priliki obletnice ruske revolucije v skupini približno 1000 oseb. b) zločina po čl. 4. razglasa z dne 24. oktobra 1941. ker so v istih krajevnih in časovnih okoliščinah kakor zgoraj priredili prevratno manifestacijo. Iz teh razlogov odreja sodišče po zakonu od-dvojitev postopka v breme Čenčurja Bogomila in izreka Moharja Josipa, Kosa Marka. Mihov-ca Vladimirja. Kočevarja Ivana. Vidmarja Mihaela, Gabrovca Jakoba, Perme Vido, Marmko-Kumar Albino. Blasjanje Nado, Cesar Ano, Zupančič Darinko. Perme Dano. Pečjak Ano, Namestnik Jcsipino, Jagcr Marijo, Kraparja Ivana, Goloba Nikolaja. Paravinjo Dušana, Hinka Blaža, Sedmaka Primeža, Wajse j Marijo, Brauma Marijana, Roder Marijo. Dolničar Angelo, za krive pripisanih jim zločinov in jih obsoja vsakega na 8 let zapora, na stroške in vse posledice. Izreka Tevs Zdenko in Podboršek Ano za krivi pripisanih jima zločinov in ju obsoja zaradi mladoletnosti vsako na 5 let in 4 mesece zapora, na stroške in vse posledice. Oprošča Krašner Valentino, Zajca Franceta, Dimnika. Franceta in Demšarja Ivana obeh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov. IZ LJUBLJANE Pisateljica Lea Faturjeva f Po daljšem bolehanju je umrla v nedeljo ob 18. uri v starosti 78 let naša poljudna pisateljica Lea Faturjeva, sestra upokojenega ljubljanskega železniškega direktorja g. Aleksandra Faturja, kateremu je vodila gospodinjstvo na Karlovški cesti št. 20. Bila je iz čvrste notranjske družine v Zagorju na Pivki. Ljudska šola v domačem kraju in dva razreda v Fiumi, to je bila vsa formalna podlaga njene izobrazbe. Vse drugo znanje si je Lea Faturjeva začela že zgodaj kopičiti z neskončno pridnostjo in talentom. Že okrog leta 1890 je začela objavljati svoje prispevke v slovenskih obzor nikih. Zlasti se je oklenila »Doma in sveta«, v katerem je v teku let objavila vrsto črtic, novel in zgodovinskih romanov. Zadnja leta je stopila zaradi bolehnosti v ozadje, vendar je tako rekoč do zadnje ure sukala pero in je zapustila precej obširen lastni življenjepis. Srčno dobra in p'emen;tega značaja je bila deležna simpaij vseh, ki so jo poznali. Od bolezni izčrpano truplo počiva v kapelici sv. Jožefa, od koder bo danes ob pol 17. uri poromalo v objem sve-tokriške zemlje, duh pa bo živel dalje, izpričan v lepem in častnem deležu, ki ga je talent Lee Fa tur je ve prispeval k naši poljudni književnosti. * Cenjenim naročnikom, ki prejemajo list po pošti, smo priložili p iložnice. Prosimo jih, naj nakažejo naročnino za avgust takoj prve dni v mesecu in poravnajo tudi morebitni zaostanek. S tem si zagotovijo redno prejemanje lista in si varujejo pravico do našega nezgodnega zavarovanja. u— Nov grob. V starosti 76 let je v soboto preminila ga. Julija Močnikova, mati solastnika znane ljubljanske tvrdke »Malina«. Pokojna je bila srčno dobra in plemenita žena, ki so jo imeli radi in jo spoštovali vsi, ki so prišli z njo v stik. K večnemu počitku so jo položili v ponedeljek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj počiva v miru! Svojcem iskreno sožalje! u— Poročila sta se dne 31. julija v Trnovski cerkvi gdč. Gizela Juvan in g. ing. Peteln Alfred. Za priči sta bila nevestin oče g. ing. Juvan Ciril in g. dr. Ferjan-čič Drago. Iskreno čestitamo. □ Dijaki-srednješolci vpišite se v g § KOREPETITORIJ, Mestni trg 17/1. g □ kjer so uspehi najboljši! D u— Z visoko temperaturo se je začel avgust. Medtem ko smo imeli v juliju samo dvakrat nad 30 stopinj Celzija, se je av- gust prvi dan povzpel do tega rekorda. Pred 14 dnevi je bilo, to je 19. julija, ko smo v letošnjem poletju po izredno visoki jutra-ji temperaturi 19 stop. C. zabeležili čez dan maksimum 30.4 stop. C. Naslednji dan, 20. julija, je bilo zjutraj 15.5 stop. C., čez dan pa 21 stop. C. Potem je bilo vso zadnjo tretjino julija zelo toplo, vendar živo srebro do 30 stop. C. ni več segio. V nedeljo pa je bilo zjutraj 15..8 stop. C., a čez dan 20.2 stop. C. Soparno je bilo, da je vsakdo iskal ohlajenja in osveženja, kjer ga je le upal najti. Tudi noč od nedelje na ponedeljek je bila soparna in smo zjutraj zabeležili 16.2 stop. Celzija. Jutro je bilo spet jasno in sončno. Dva dobrotnika človeštva KOSOV SALON (prehod nebotičnika) Umetnostna razstava akad. slikarja EVGENA S A J O V I C A u— Popravni izpiti! Dijaki(-inje). ki žele uspešno popraviti slabe letne ocene, naj se čimpreje prijavijo k nam! Poučujemo vse predmete. Istotam se bodo pričeli jezikovni tečaji za srednješolce (nemščina, italijanščina. latinščina, grščina). Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure. Korepe-titOrij, Mestni trg 17-1. u— Nova žrtev Ljubljanice. V nedeljo pcpcldne je Ljubljanica letos zahtevala ze svejo tretjo žrtev. V bržini Gruberjevega prekopa je utcuil pekovski pomočnik Franc Slivšek. Ko se je fant potapljal, so mu bližnji kopalci hoteli nuditi pomoč, teda voda ga je prekmalu zagrnila in ga do večera niso mc-gli najt'. Reševalci so njegovo truplo potegnili iz vode v ponedeljek zjutraj in ga prepeljali na Žale. V znanosti, pa tudi v umetnosti srečujemo čestokrat ime Czerny. Tako je sloveči dunajski glasbeni vzgojitelj in pianist Czerny odgojil celo vrsto nemških , umetnikov, med njimi tudi slavnega Franca Liszta. Zdravnik in znanstvenik Vin-cene Czerny je položil temelje raziskovanju raka in borbi proti tej usodni bolezni. Končno moramo omeniti še Alberta Czernega, ki je pričel z znanstvenim preučevanjem otroških bolezni in z borbo pioti njim. Prav je, da poživimo spomin na oba velika, zaslužna moža in da si ogledamo delovanje ter napore obeh znamenitih dobrotnikov človeštva Vincenca in Alberta Czernega, ki sta prinesla v sodobno zdravstvo nove metode in nove poglede. Jeseni 1901 je izšel v nekem berlinskem tedniku članek, ki poziva k organizirani borbi proti grozni bolezni raku ter k ustanovitvi posebnega znanstvenega zavoda, ki naj proučuje vzroke in način zdravljenja raka. Članek je napisal dr. Vincenc Czerny, ki je v svojem 401et-nem delovanju zdravil na deset tisoče bolnikov, obolelih za rakom. Zaslužni zdravnik je bil predsednik nemškega kirurgič-nega društva ter vseučiliški profesor v Heidelbergu. Dr. V. Czerny se je rodil v Trtnovem na češkem. Za njegov razvoj in za vse njegovo nadaljnje delovanje je bilo odločilne važnosti povabilo slavnega T. Bill-rotha, da bi prišel k njemu za asistenta. V. Czerny se je rad odzval, saj je Bill-roth slovel kot zdravnik, ki je prvi pričel operacijsko zdraviti raka in ki je uveljavil operacijsko tehniko tudi v borbi proti nevarnim boleznim želodca in grla. In V. Czerny je postal eden najbolj zna-hih, najboljših Billrothovih učencev. Ni se zadovoljil samo z dognanji ter izkustvi svojega velikega učitelja, temveč je pričel tudi izpopolnjevati njegovo kirur-gično metodo. Ko pa je bil leta 1877 povabljen v Heidelberg, je pričela njegova zdravniška slava naraščati. Združeval je v sebi vse odlike zdravnika in znanstvenega raziskovalca. Napisal je okoli 160 znanstvenih razprav. V teh svojih spisih je priobčeval svoja klinična in kirurgična izkustva. Toda sam je dejal o sebi, da zna veliko bolje sukati nož kakor pero. Zaradi prenapornega dela z mikroskopom pa je V. Czerny obolel na pljučil. In v tej nesreči je bila sreča za trpeče množice bolnikov. Očesna bolezen je namreč povzročila, da se je V. Czerny pričel vse temeljiteje pečati s poizkusnim raziskovanjem živalskih bolezni in s kliničnimi problemi. Vse svoje sposobnosti in odlike je posvetil borbi proti raku. Blagodejne posledice niso izostale. Priobčil je že navedeni poziv v berlinskem tedniku, ki je imel živahne odmeve. Neka gospa iz Frei-burga se je brž odzvala s tem, da mu je poslala za borbo proti raku prvih tisoč mark. Ni ostala osamljena. Neki bogataš je poklonil za te namene 100.000 mark. Plemeniti zgledi so potegnili za seboj še druge, ki so prispevali lepe zneske. V. Czerny je bil vesel sadov svojega vzvišenega prizadevanja. 2e pet let po tistem pozivu je bil v Heidelbergu slovesno otvor. jen prvi zavod za eksperimentalno raziskovanje ter proučevanje raka. Toda V. Czerny je šel še dalje. Ustanovil je mednarodno društvo za raziskovanje raka. S tem je tudi na mednarodnem torišču ustvaril temelje velikopotezno organizirani borbi proti raku. Sicer niso še danes povsem znani ter raziskani vzroki raka, je pa dobro znana metoda, ki kaže, kako je mogoče to bolezen cb pravočasnem zdravljenju uspešno zdraviti. V tem pogledu pripada velika zasluga V. Czernemu, ki je s svojimi izkustvi, dognanji ter neumornim trudom »•• s - - -v... • i f Zapustila nas je v nedeljo, dne 1. t. m. po daljši mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša draga sestra, teta in svakinja, gospa LEA FATUR PISATELJICA Truplo drage pokojnice počiva na žalah v kapelici sv. Jožefa, od koder bo pogreb v torek 3. t. m. ob pol 5. pop. Sv. maša zadušnica bo v sredo 4. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Jakoba. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 1. avgusta 1943. Dr. FATUR ALEKSANDER z vsem sorodstvom omogočil te zdravstvene uspehe. To bomo lahko razumeli, če poudarimo, da je bil V. Czerny v prvi vrsti kirurg. Izkustvo je pokazalo, da je pravočasna operacija najbolj učinkovit, najboljši postopek v borbi proti raku. Toda V. Czcrny se ni omejeval samo na kirurgično stran zdravljenja. Svojo pozornost je posvečal tudi drugim načinom zdravljenja. V njegovem heictelberškem zavodu so se posluževali namreč pri tem tudi rontgenskega obsevanja, toka visoke napetosti in radia. V. Czerny je gledal na to, da so bili uspehi kliničnih opažanj v primernem soglasju s poizkusnimi raziskovanji na posameznih živalih. Na ta način ni bilo samo omogočeno spoznavanje razvoja te bolezni, ampak je bila hkrati tudi preizkušena vrednost različnih zdravil. V. Czerny je umrl leta 1916. zaradi prenapornega, težkega dela. še pred svojo smrtjo je dal pobudo za ustanavljanj? ra-vedov po lieidelberškem vzorcu tudi po č-iugih evropskih državah. Tako so bili ustvarjeni temelji za mednarodno, dobro organizirano borbo proti ra^i. Glavni uspeh teh prizadevanj pa so predpogoji, ki c mogoča jo, da bolezen rax i pravočasno spoznamo. Rak je namreč " ozdravljiv, če ga pravočasno cdkrijemo in če ga pravilno, energično zdravimo. Druga močna osebnost v zdravniških vrstah je Albert Czerny, ki jo bil roj m kot sin železniškega inženjerja v Plzni na Češkem. Kar je Vincenc Czeiny v zgodovini borbe proti raku, to pomeni Albert Czerny v zdravljenju otroških bolezni. Svojo kariero je pričel s .sistematičnim, proučevanjem raznih otroških bolezni. — Najprej je A. Czerny uvedel za vsakega bolnega otroka poseben bolezenski l'--.tek. Na tem listku so beležili poiav in razvoj bolezni. Na ta način je zbral ogromno gradiva, ki mu' je omogočalo sestavno proučevanje otreških bolezni, pa tudi pridobljenih ter podedovanih otroških lastnosti. Albert Czerny je bil prvi v zdravniški vedi, ki je dognal, da so podedovane lastnosti zelo važen činitelj v razvoju otro. ških bolezni. In ta ugotovitev je imela v zdravstvu ogromen pomen. Veliko pozornost je vzbudila njegova knjiga, v kateri dokazuje Czernv. da so o-troci nagnjeni k podedovanim kožnim boleznim. Praktičnega pomena je njegov nasvet, naj se deca ne hrani preobilno. Tudi naj ne uživa preveč mleka in mesa. Zelo pa priporoča rastlinsko hrano. — Svoj sloves je petem še utrdil, ko je odkril pravo bistvo skrofuloze, ki je po njegovem mnenju neke vrste otroška jetika. Uspehi Alberta Czernega so pospešili njegovo karijero. Leta 1913 je postal ravnatelj otroške klinike v Strassburgu, nato pa je prevzel vodstvo otroškega zdravstva v Berlinu. Tukaj je nadaljeval svoja raziskovanja in jih zbral v sloviti knjigi, ki jo je izdal skupno s svojim učencem Kellerjem pod naslovom »Otroška prehrana, prehranitvene motnje in prehranitve-na terapija.« To delo je postalo žarišče ter izhodišče za vsa znanstvena raziskovanja na področju zdravljenja bolnih otrok. Toda Albert Czerny ni bil samo znanstvenik in zdravnik praktik, druževal je v sebi druge odlike, ki segajo na področje mladinske vzgoje. V zdravniku je videl tudi vzgojitelja bolne dece. Njegovo mnenje je bilo. da je le oni rešitelj dece pred poplavo otroških bolezni, kdor um 3 spoznati otrokove telesne in duševne posebnosti. Ravno v spoznanju je možnost, da se pravočasno preprečijo gotove nevarnosti, ki bi utegnile pretiti k boleznim nagnjenim otrokom. V duhu teh svojih spoznanj je Albert Czerny vplival na svoje stanovske tovariše, na svoje dijake in učence. Napisal je knjigo ; Zdravnik kot vzgojitelj dece«. V tem svoiem delu opozarja starše, zdravnike in vzgojitelje na to, kako bodo lahko pravočasno opazili in preprečili gotove motnje, ki bi utegnile biti zelo kvarne za telesni in du-ševn rajvoj dece, če bi jih zanemarjali. Ko motrimo v naših dneh že zelo razveseljive uspehe v borbi proti raku in najrazličnejšim otroškim boleznim, se s hvaležnostjo spominjamo zaslug in naporov Vincenca ter Alberta Czernega v njuni plemeniti, vzvišeni službi človeštva. IZENAČENJE A: »čestitam! Slišal sem, da se je včeraj vaša najstarejša hčerka poročila. Zdaj imate enega družinskega člana manj.« B: »Kaj pomagi. poroka nazstarejše, ko se je pa pri moji ženi snoči štorklja z deklico oglasila!« ZVITO A: »Vegetarijanec ste pa jeste meso!« B: »Saj jem le prepovedano sadje!« Emilio Salgari: 31 KRALJICA KARIBOV Z urnostjo, ki je ne bi bil njegovim letom nihče prisodil, se je Flamec mahoma vrgel na gusarja. Ventimiljski pa je naglo vzdignil levi komolec, ki ga je varoval plašč, in prestregel sunek v njegove gube. »To ni bilo pošteno, vojvoda!« je rekel. »Hčer maščujem!« je starec zarjovel. »Jaz pa brate!« je kriknil kapitan. 18. POGLAVJE Dvoboj Ponosna nasprotnika, oba prežeta od sovraštva, sta besno naskočila drug drugega. Oba sta bila hrabra, oba izvežbana v borilski umetnosti. Precej časa je utegnilo miniti, preden bi kri tega ali onega pordečila ostrini. Po prvih sunkih je postal gusar previden. Obrzdal je svojo ihto in šiloma ukazal živcem mir. Vojvoda se je sijajno bil, odbijal nasprotnikove bliskovite sunke in iskal ugodne prilike, da bi ga zadel. Vse je molčalo. Markiza je pazljivo spremljala gibe borilcev. Flibustirja, ki sta z nožem v roki stražila oba izhoda, nista niti za trenutek odtrgala oči od kapitana. Jara je s solzami v očeh trepetala za svojega maščevalca in zaščitnika. Zdrznila se je vsakikrat. kadar je odbil kak sunek ali storil korak naprej. Ostrini sta se bliskali v svetlobi sveč. Zvenket jekla je bil edini zvok, ki je prekinjal tišino v sobi. Gusar je srdito stiskal nasprotnika, da bi ga prisilil k predaji. Kadar je hotel vojvoda napasti, je hitro podvojil sunke, da bi onemogočil onemu vsak premišljen boj. Vojvoda je polagoma izgubljal mirnodušnost in omagoval. Mrzel znoj mu je pokrival čelo, dihal je težje in težje. V svoji stiski je storil korak nazaj ... Vzkrik je planil markizi izza lepih ustnic. Van Gould je hotel z bliskovitim napadom popraviti izgubljeni korak, a v tem je dobil sunek, ki mu je baš nad srcem raztrgal telovnik. »Strela božja!« je srdito zavpil. »Prekratek!« je rekel Ventimiljski. »Ta bo daljši!« je odvrnil Flamec in sunil proti njegovemu boku. »Na tegale!« je kriknil gusar, ki je vojvodov sunek odbil. Odskočil je v stran, se sklonil malone do tal in hkratu prestavil levo nogo. To je bil tako imenovani »colpo di cartoccio«, eden najnevarnejših sunkov, kar jih pozna italijanska šola. Vojvoda, ki ga je dobro poznal, se je za časa ognil z odskokom. Sunek je bil sicer prestrežen, a Flamec je s tem izgubil nadaljnja dva koraka in je stal zdaj tik ob steni. Ko je videl, da je že na skrajnem koncu prostora, je izpremenil pravec in se poševno umaknil v kot. Ali je hotel odložiti trenutek, ko bo zadel s hrbtom ob steno, ali je imel kak drug vzrok? Carmaux je nekaj zasumil in nezaupno pogledal v tisti kot, vendar ni mogel opaziti ničesar, kar bi bilo potrdilo njegov sum. »Kaj kani stari lisjak?«' se je vprašal. »Ta poševna pot mi ni všeč!« Kapitan, ki je mislil samo na to, da bi spravil nasprotnika v zagato, ni opazil sumljivosti vojvodo-vega umika. Van Gould je očitno čutil, da ga nasprotnik prekaša, in ni več napadal. Vsa njegova pozornost je zdaj veljala obrambi. Počasi je odstopal in z levo nogo otipaval tla, da ne bi mahoma naletel na stol. Tako je prišel v enega izmed kotov sobe. »Zdaj te imam!« je mahoma zaklical Ventimiljski in stopil spet korak naprej. »Imam te, morilec!« Vojvoda se je naslonil na steno. Carmaux, ki ni odtrgal oči od njega, ker se je še vedno bal presenečenja, je zdajci videl kako mu je roka zdrknila po tapeti. »Pozor, kapitan!« je rekel. Komaj je bila beseda izgovorjena, se je odprl za Flamčevim hrbtom kos stene. »fzdajalec!« je kriknil gusar in hotel planiti za njim. Prepozno! Skrivna vrata so se zaloputnila za vojvodo. Ventimiljskemu se je iztrgal glas, podoben rjovenju ranjene živali. »Spet je ušel!« Carmaux, Stiller in Moko so planili k steni. »Moko!« je kriknil gusar. »Vlomi vrata!« Z močjo ovna. kakršne so v starih časih uporabljali pri rušenju trdnjav, se je črnec zaletel v zid, da se je vsa soba stresla od strahovitega sunka. Toda vrata, ki so bila najbrže od znotraj zavarovana s tajno napravo ali zapahnjena z železnim drogom, niso odnehala. Carmaux je zdaj s prsti potegnil po tapeti in začutil pod njo obronek. Ko je udaril po tistem mestu s pestjo, je nekaj vresnilo, kakor da bi se sprožila vzmet. Tedajci je na vrtu nekdo zaklical: »Evo jih! Po-bijte jih kakor stekle pse! Flibustirji so!« »Gromska strela!« je zaklel Carmaux. »Markiza!« V zmešnjavi je bila ušla in poklicala služabnike. »Kapitan! Zdaj moramo pustiti Van Goulda pri miru in misliti na svojo lastno kožo!« Preden je utegnil dokončati stavek, je počil pri enem izmed oken strel, ki je mahoma upihnil vse sveče. Slabo namerjena svinčenka je žvižgnila gusarju mimo glave. »Zaprite oknice!« Carmaux je s pištolo ustrelil po možu, ki se je bil že vzpel na okno. Bolesten vzkrik je naznanil, da je strel zadet. Med tem je črnec zaprl oknico. Za las je ušel sunku s helebardo, ki mu ga je hotel zadati drug služabnik. Napadalec je drago plačal svojo predrznost; črnec ga je tako silovito treščil s pestjo po glavi, da je omamljen cepnil na vrt. »Zabarikadirajte vrata!« je ukazal gusar, ki si je ves čas zaman prizadeval, da bi odprl gumb skrivnega izhoda.