Posamezna Številka 30 Vlllflf)^,
Sev. 157.	T LtnlilH t pete*, M n, imna m
LEIO M
m Velja po polti: qb n oelo leto naprej.. K BO-— n en mesec „ .. „ 4.50 ia Hamčljo oeloletno. „ 55-— ia ostalo Inozemstvo. „ 80 -
V	Ljubljani na dom ta oelo leto upre].. K 48 — n ea meso« „ .. k 4-—
V	epravl prejoman meseSno „ 3-50
a Sobotna Izdaja: b
ta oelo leto.....E 10-
n Nemčijo oeloletno. „ 12-— u ostalo Inozemstvo. „ 15 —
dm_
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (59 mm široka In 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat .... po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvojni tarif.
Enostolpna petitvrsta K 1' Ishaja vsak dan lavsemšl nedelje 'n praznike ob 3. ari pop. Rodna letna priloga vozni red
M" liT-3fln»S'vo jo v Kopitarjevi nllol 8tey. S/m. Rokopisi	čajo; nefranklrana pisma se ne
= sr	uredniškega telefona štev. 50. =
Političen list n slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi ullol št. 8. — Račnn poštno hranilnice avstrljsKa št. 24.737, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 50.
luooslovansKo vprašanje v brniškem saboru.
V seji hrvatskega sabora dne 8. t, m. Je imel dr. Lorkovič, ki je v zadnjem času s tovarišem dr. Šurminom izstopil iz koalicije, znamenit govor, ki nam jasno kaže, da jugoslovanska stvar kljub vsemu in vsemu trdno stoji.
Uvodoma je rekel govornik, da bodo razočarani tisti, ki pričakujejo od njega senzacionalnih odkritij o politični skupini, iz katere je nedavno izstopil. Noče povečati strankarskega kaosa, marveč hoče delati na to, da se v najkrajšem času vsi združijo v eno vojsko za eno narodno načelo. Po njegovem mnenju koalicija ne stoji na temelju faktične realne politike. Ogrska vlada je zakrivila sedanje stanje ex lex. Odklonila je podaljšanje sedanje finančne nagodbe in predložila vojne davčne zakone. Če bi ti prodrli, bi to bilo za Hrvatsko poguba. Ogrska je iz finančnega .vprašanja napravila politikum in zlorablja naš položaj. Hrvatska je doslej nosila vsa finančna bremena samostojne države, morala prispevati celo k tujim ji investicijam, a ugodnosti državne samostojnosti ni uživala. Če se je tekom devetih let nabralo 26 milijonov zastanka, je treba upoštevati, da plačuje Hrvatska Ogrski za skupne zadeve 8127odstotno kvoto, dasi bi morala po pravici plačevati le 7 6 odstotkov. Torej je Hrvatska svoje potrebščine dejansko sama popolnoma pokrivala. Zato bi mogli mirno zavzeti stališče: Ogrski damo gotovo kvoto in zahtevamo finančno avtonomijo. To bi bila realna politika. Ravnotako bi morali brezpogojno zahtevati avtonomne centrale; proti nasprotnim prizadevanjem Ogrske bi morali ostrejše nastopiti. Res je, sedanji trenotek za boj ni ugoden. Ravno o tem pa prihajamo do bistva narodnega vprašanja.
Vojna je s svojim razvojem dokazala, da gre za nekaj važnejšega nego za boj med dvema vlastima. Pokazalo se je, da gre za idejo nove svobode, nove pravičnosti in boj bo divjal dalje, dokler na zemlji ne prodre enakopravnost vseh narodov. Nihče ne ve, kako se bo ta boj končal, toliko pa je gotovo, da se bodo rešila narodna vprašanja v zmislu samoodločbe doslej podjarmljenih narodov. Vojna dovaja narodnostno vprašanje na višek in preživel ga bo le tisti narod, ki bo imel svojo državo. To so spoznali tudi Čehi, Poljaki in Madžari. Le-ti še vedno niso zadovoljni z razmerami na Ogrskem in jih skušajo iz-premeniti. Ne smemo dopustiti, da bi bile vse naše žrtve, vsa naša prelita kri zastonj. V vprašanju pravice do samoodločbe je zmisel te vojne, zanjo so vse te žrtve. Jugoslovanska ideja je prevzela ves naš narod z elementarno močjo in iz programa 20letnih dijakov je vstala intencija za vse tiste, ki narodno čutijo in vidijo, da ima ta
vojna ustvariti temelje za naše novo življenje. Vsak, kdor z narodom pošteno misli, se je oprijel ideje narodne edinosti, da celo tisti, ki so bili pred vojno iz prepričanja proti njej. Zato moramo vse pozabiti, kar je bilo pred vojno, združiti vse naše moči, da stopimo v novi svet kot enoten, polnovreden kulturen narod. Zato je irrelevantno, kdo je misel narodne edinosti prvi izgovoril. Dejstvo, da je misel edinosti prevzela celokupni narod, dokazuje politično zrelost, ki nas opravičuje, da v ta narod verujemo, da se nanj zanesemo, kajti znal se je dvigniti na višek položaja. Vedno smo imeli uspeh v političnem življenju le tedaj, če smo zastopali politiko narodne edinosti. Upajmo, da reakcija to pot ne bo močnejša nego naša volja. Če bomo vsi enako intenzivno hoteli svobodo, moramo zmagati.
Jugoslovanska ideja, ki se je izza dunajske deklaracije tako rapidno razvila, je objela vse naše pokrajine. To je realno-politično dejstvo, ki ima več vrednosti, nego mnoge namišljene realitete, s katerimi se tukaj pečamo, čeprav spadajo še v stari svet. Govornik opozarja na Dalmacijo, kjer danes ni več strank, marveč enoten narod, Ravno tako je na Slovenskem in na splošno tudi na Hrvatskem. Misel narodne edinosti ima nasprotnike le v »čisti stranki prava« (frankovcih). Dr. Po-povič je zagovarjal centralizem v jugoslovanski državi: popolno unifikacijo. To so nekateri napačno umeli. V resnici narodne posebnosti niso nikaka ovira za ustanovitev državnosti. To vidimo na Nemškem, kjer so vsi: Prusi, Bavarci, Saši — Nemci; enotno nemško cesarstvo najbolje dokazuje, kako je treba za preosnovo naroda v višjo obliko tudi enotnega imena, ki daje moč, Za našo narodno orientacijo mora zadostovati, da hočemo in tudi moremo imeti svojo lastno državo. O vprašanju organizatoričnih posameznosti govoriti bo še čas, ko bomo dosegli prvotni cilj: zedi-njenje in neodvisnost. Vsaka druga taktika je neprimerna. Žal, da se vse stranke pečajo ravno s temi drugotnimi vprašanji. Ponavlja se stara igra, katere žrtev smo že tolikokrat postali: cepitev v nepotrebne skupine in zli prepir, ki se od zunaj zanaša v naše vrste. Neki star prirojen anarhizem nas ovira, da ne pridemo do združitve naših moči. Če nas bo pa vse prevzelo prepričanje, da nam more ta vojna prinesti naše narodno zedinjenje, potem se moramo skleniti v enotno, trdno falango in opustiti vsa stara strankarska nasprotja. Tako, kakor smo sedaj, kom-promitujemo idejo, deželo, ločimo Hrvatsko od Slovenije, Bosne, Dalmacije in j-* postavljamo izven gibanja, kateremu bi morala stati na čelu. Ena sama stranka zedinjenja ne more doseči; starim ideologijam Starčevičeve stranke, koalicije in Budisavljevičeve skupine se mora dati slovo in ustvariti neposredni stik z idejo samo. (Poslanec dr. Popovič: V nazorih.) V
nazorih, mislim, smo vsi edini. (Popovič: Pa frankovci?) Tisti elementi so se pa sami izključili, če sc izvede koncentracija, bodo osebno neinteresirani pristaši od Frankove stranke odpadli. Danes je frankovstvo v ljudstvu izpodkopano in koalicija nima nobenega razloga več za svojo unionistično politiko. Toda ker je pri nas vse delo za jugoslovansko vprašanje zgrajeno na drugotnih vprašanjih, manjka temelj za koncentracijo in se narodne sile cepijo. Vprašajmo naše brate iz Bosne in Dalmacije, kako so razočarani nad našim saborom. Hrvatska mora prevzeti iniciativo za koncentracijo in mimo vseh strank ustanoviti organizacijo, ki jo bo ves narod priznal kot vodilni organ. Govornik noče pristopiti nobeni stranki. Najbliže se čuti tistim, ki hočejo na podlagi takega programa začeti hoj za narodni ideal. Opozarja na splitsko resolucijo, ki zahteva našo koncentracijo in izključitev manj važnih ali nevažnih vprašanj. Vse stranke poziva, naj se pokore temu imperativnemu klicu naroda, da se bomo vsi zbrali na eni fronti in dobili skupno vodstvo, ki bo vodilo vso našo politično delavnost. Sklepa z izjavo, da bo glasoval proti indemni-teti. (Viharno odobravanje pri Starčevi-čancih in na galerijah.)
Berlin, 11. julija. (K. u.) Glavni odsek državnega zbora se je danes zbral, da posluša obvestila državnega kanclerja o političnem položaju. Nenavadno visoko število poslušalcev v dvorani je dokazovalo, s kako napetostjo so pričakovali Hertlin-govih pojasnil. Poleg kanclerja so bili tudi vsi državni tajniki navzoči.
Grof Hertling je izvajal:
Spremembe v državnem tajništvu ne pomenijo spremembe politične smeri. Politiko vodi in je odgovoren za njo le državni kancler sam. Vstrajam popolnoma na prejšnjem političnem nazoru, tako v notranji kakor tudi zunanji politiki. V notranji politiki sem popolnoma držal, v kolikor je odvisno od moje volje, kar sem svoj čas obljubil. Zavzel se bom za to, da se bodo tydi ostale moje obljube izvedle in da se bodo morebitne ovire odločno premagovale, na kar se gospodje lahko zanašate.
O zunanji politiki
sem tudi svoje stališče dne 29. novembra lanskega leta jasno označil. Gospodom sem T\rvedal, da se držim stališča, izraženega v cesarjevem odgovoru na papeževo mirovno noto s 1. avgusta lanskega leta. Miroljubno mišljenje, ki je prešinjalo odgovor, prešinja tudi mojo dušo; a pristavil sem, da za miroljubno mišljenje ne sme nuditi sovražniku prostega pisma za nadaljevanje vojske, da se ne bo vedelo, kdaj se bo končala.
In kaj smo zdaj doživeli? Med tem ko se leta sem nc more dvomiti, da smo pripravljeni nuditi roko častnemu miru, smo do zadnjih dni poslušali hujskajoče govore sovražnih državnikov. Gospodje I Wilson zahteva vojsko do uničenja, in kar je povedal gospod Balfour, mora res pognati rdečico jeze vsakemu Nemcu v lice. Saj imamo čustvo za čast domovine, ne smemo dopuščati, da nas javno tako psu-jejo, ker se skriva za tem psovanjem volja, da nas uničijo. Dokler nas mislijo uničiti, gospodje, moramo skupno z našin svobodnim ljudstvom vstrajati. Prepričar, sem in vem, da hočejo do konca najširši krogi našega ljudstva r trajati.
Dokler obstoji uničevalna volja naših sovražnikov, moramo prebiti in prebili bomo zaupajoč našim četam, našemu vojnemu vodstvu, vrlemu našemu ljudstvu, ki tako čudovito prenaša težkoče in pomanj-kanja, ki so mu naložena. Smer politike se torej čisto nič nc bo spremenila, ker moram pač tudi to povedati, ker če se kljub omenjenim sovražnim izjavam teh državnikov pokažejo kjerkoli resni pojavi v dosego miru ali le prvi korak k njemu, ga gotovo ne bomo odklanjali, marveč bi se oprijeli resno mišljenih, izrecno naglašam: resno mišljenih nagibov precej z resnobo.
Seveda ne zadolča, čc pride ta ali drugi agent in pravi: Tu ali tam more privesti do mirovnih razgovorov — za to namreč gre, da nam poklicani zastopniki sovražnih velesil, ki so izrecno od njih vlad pooblaščeni, namignejo, cla so razgovori mogoči. Razgovori seveda pred vsem v malem krogu. Državniki pa, ki so do zdaj govorili, niso o taki možnosti ničesar povedali, če se pokaže taka možnost, ako sc pojavi resna naklonjenost miru na oni strani, se precej odzovemo, to se pravi: odklonili jo nc bomo, marveč bomo govorili pred vsem v malem krogu. Povem Vam tudi lahko, gospodje, da ni' to samo moje stališče, marveč da se z njim izrecno ujema tudi vrhovno vojno vodstvo, ker tudi vrhovno vojno vodstvo ne vodi vojske le zaradi vojske, marveč tudi vrhovno vojno vodstvo mi ja povedalo (Kako milostno Op u.), da kakor hitro sa opa ža na drugi strani resna volja do miru moramo zasledovati zadevo.
O tem, kar sem povedal, Vas bodo, gospodje, gotovo zanimala gotova vprašanja, ki nam jih sedanjost vsiljuje. O teh vprašanjih so se dne 1. in 2. julija v velikem glavnem stanu pod predsedstvom Njegovega Veličanstva cesarja temeljito razgovarjali. Podati morem seveda le splošne vodilne smeri, ki so sc določile. Pred vsem
o vprašanju na vzhod«.
Držimo se v Brestu Litovskem sklenjenega miru in hočemo, da se mir lojalno izvede. To je volja vodstva nemške države in jo v tem podpira vrhovno vojno vod' stvo. Izpeljave - Brestu Litovskem skle.
Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Stelč.
(Dalje.)
L e r o y.
Srcu že, — toda kar se tiče razuma, je vsekakor malo preveč rečeno. Jaz bi rajši rekel, da krščanstvo v nekem smislu odgovarja razumu, v drugem ga pa odbija. Razum se čudi duhovni sili krščanstva, navdušen je za posledice, kakršne je imelo delo krščanstva v svetu, zlasti ker med njih velikostjo in malenkostjo sredstev ni videti nobenega sorazmerja. Toda ko se zadivljeni in navdušeni razum približa dogmam, v katere mu krščanstvo ukazuje verovati, ga popolnoma odbije. Gotovo bo vsak veren izobraženec priznal, da se mora z nemalo težavo odreči razumu, da more verovati.
Duhovnik.
Nikakor; Bog nikakor noče, da bi se
Mnvok odrpkrd svntprrm ririimn, nmiml;
da bi ga uklonil pred njim. Pri Pitagorejcih je bil zadnji razlog v vsakem razgovoru: tako je rekel učenik, — nvvog čepa. To je lep dokaz spoštovanja učencev do učitelja, toda pretiran je. Nobenemu človeku naj se razum ne uklanja, spodobi se, da sc Bogu; ker Bog je absolutna inteligenca in resnica. Č'oveški razum lahko preiskuje, če je Bog j objavil; vendar pa mora biti pokorno p oravljen verovati brez kritike vse, kar je 'og v svoji dobroti objavil. Dogaja se pa — posebno pogosto v našem stoletju — da razum hodi nasprotno pot: ako se sreča z dogmo, o kateri mu pravijo, da jo je B i objavil, jo hoče najprvo podvreči svoji kritiki, merili jo z mero svojih nazorov in mnenj ter potem hoče soditi, ali je tako dogmo mogel objaviti Bog ali ne. Tako postopanje prevrača razmerje stvari do Stvarnika; zato more samo oddaljiti človeka od Boga in Boga od človeka.
Rekli ste, da razum občuduje uspehe krščanstva; to je ravno tisti blesk nadnaravnih znamenj, ki osvetljuje krščanski nauk in ki more prepričati razum, da je tak nauk od Boga. Rekli ste, da dogma sama odbija; — da, če razum hodi napačno nof	nrt Jrt-Jtil-? rt^.*«-« - *
pa, če je razum pripravljen, kakor bi moral biti, pokorno sprejeti vse, kar bi Bog ukazal verovati. Takrat postane vse čudovito jasno in duše se polasti ono navdušenje, o katerem smo pred kratkim govorili. — Kakor uči teologija, deluje pri vsem tem milost božja; toda kljub temu je ta pot razuma racionalna, ravno tako kakor jc v vsakdanjem življenju racionalno verovati osebam, o katerih verodostojnosti smo zadostno prepričani.
Da človek tako ukloni razum Bogu, je potreba napora, posebno takrat, kadar je razum vdan napuhu. In ravno ta bolezen je posebno znamenje naše dobe, kakor ste opozorili v prejšnjih razgovorih. Vendar kaj za to? V vsaki dobi je bilo treba truda, da človek sprejme ali ohrani vero; Bog je zahteval vedno žrtev: za čas Dioklecijana ni bilo treba samo opustiti predsodkov, ampak tudi imetje in življenje žrtvovati; dandanes, v dobi umskega napuha — kakor je predvčerajšnjim rekla gospodična Wilson — treba razum ukloniti pred Bogom.
Gospodična W i 1 s o n.
Velečastiti, že začenjam verovati v možnost sprave med razumom in srcem v
samo z razumom o čem prepričati, s srcem pa ne? Mi razpravljamo o vprašanju: ali je krščanstvo objavljeno od Boga; g. Deville nam je navedel umske razloge, ki smo jih gotovo vsi, čeprav mogoče v različni meri, priznali za zelo dobre; — toda oglejmo še sedaj isto vprašanje s stališča srca; stavimo vprašanje takc-le: ali odgovarja našim željam, da bi nam Bog objavil religijo?
Zdi se mi po vsem, kar smo v teh pa* dneh slišali o slepoti in revščini človeškega plemena z ozirom na verska vprašanja, o poskusih, ki jih je tolikokrat zastonj ponavljalo, da se moralno dvigne, da najde v mraku Boga — da je odgovor čisto ne-dvomljiv: ničesar si človeštvo ne more bob' želeti, kakor da ga Rog pouči o religiji.
Sedaj pa zopet vprašam: ali si moremo misliti, aH srce dopušča mi75!, da bi Bog gledal na to revno člev '• ■■ . ' ■ terega oče je, kako blodi iskaje nje — pa bi mu ne hotel Dodati roke in . -javiti mu resnice o sebi? ... Mislim, da že tako stavljeno vprašanje, obenem samo odgo varta. Povejte, gospoda, kako mislile?
(Dalje.)
ijenega miru ne oviramo ml, marvel te-Java je v tem, ker so, kakor veste, raz-pere v Rusiji še vedno izredno negotove, fo naši sodbi verjamemo lojalnosti reda« >je ruske vlade nasproti nam. Posebno /erjamemo lojalnosti zastopnika ruske vla-jle tu v Berlinu. Toda, gospodje, ne inore-jio pa brezpogojno misliti, da je sedanja luska vlada dovolj močna za izpeljavo njc-»ih nam danih obljub povsod. Sedanji ru-Jki vladi nočemo delati nobenih težkoč n se držimo le lojalno brest-litovskega niru in storimo, kar moremo, da ga Izva-smo,
Kakršne so razmere zdaj, se pojav-Jajo neprestano zapletljaji, neprestano se |K)javljajo prepiri ob obmejnih ozemljih, Uprestano stori kaj ta ali druga mala voj-la skupina. A še enkrat ponavljam: Mi se Iržimo brest-litovskega miru in hočemo |nir lojalno izvesti in se hočemo s sedanjo rlado lojalno pogajati.
Vi vsi, gospodje, ste še pod vtisom (trašnega zločina v Moskvi, napada, ki so Ja tam izvedli na našega poslanika, deja< Uje proti mednarodnemu pravu, ki ne moje hujše kričati v nebo. Vse sledi kažejo, da se je zgodilo prokletstva vredno dejanje po navodilih sporazuma z namenom, ia se s sedanjo rusko vlado zapletemo zo-|>et v vojsko, v stanje, kateremu se nameravamo najživahnejše izogniti. Nočemo t Rusijo nove vojske. Sedanja ruska vlada hoče mir in ga potrebuje in jo v njenem Buru naklonjenem stremljenju podpiramo.
Sicer, gospodje, je pa tudi resnica, da pretresajo rusko državo različna politična Itremljenja, najrazličnejša stremljenja, »tremljenja stranke kadetov, stremljenja lakozvanih desničarskih socialnih revolucionarjev itd. Gospodje! Držimo se stališča, da se lojalno s sedanjo rusko vlado
Eogajamo, da ne podvzamemo ničesar, ar bi lahko škodovalo stališču ruske vla-Ide, toda naša ušesa in oči so odprte, da se lie bomo pustili presenetiti vsled morebitnega nenadnega preobrata. Spominjam |e na besedo, ki jo je spregovoril enkrat Gorčakov: Nemci smo, toda gluhi nismo.
Ne spuščamo se v nobene politične protiboke, toda pazljivo poslušamo, kam gre smer v Rusiji, To stališče zavzemam, o tem stališču se je dosegla najjasnejša jasnost in najpopolnejši sporazum vseh udeležencev pri razgovorih 2. julija v velikem glavnem stanu. Povem tudi lahko, da jje gospod državni tajnik pl, Kuhlmann, ki pri dogovorih ni bil sam navzoč — zunanji urad je zastopal Vam dobro znani gospod pl. Rosenberg, ki je bil tovariš in strokovnjaška opora g. pl. Kiihlmanna v Brestu Litovskem in v Bukareštu — popolnoma soglašal s tem načelom in da se je vrhovno vojno vodstvo izraženemu načelu v polni meri pridružilo. V podrobnostih je mogoč nasprotni nazor, a temeljna Črta je taka, kakor jo je označil.
Kuhlmann in Hintze.
O političnem polažaju na zahodu je podal kancler zaupna pojasnila. Govoril je nato, zakaj je odstopil državni tajnik Kuhlmann. Hvalil je njegovo politično skušenost, jasno sodbo, neutrudljivo vztrajnost in spretnost v pogajanjih. Ločiti se je moral od njega, ker ni obstojalo med njim in drugimi činitelji tisto zaupno razmerje, brez katerega ni mogoče nemoteno voditi poslov. Njegov naslednik pl. Hintze pozna prav dobro ruske razmere. O razmerah in osebah v Rusiji je temeljito poučen, kar je za sedanji položaj velikega pomena. Toda, gospodje, sopodpišem ali dam svoj podpis za imenovanje gospoda pl, Hintzeja le, če dela gospod pl. Hintze mojo in ne svoje politike, za kar mi pa najboljše jamčijo obljube. Sodim, da ni nobenega povoda vznemirjanja. Smer, za katero se je izjavila velika večina nemškega državnega zbora v novembru lani, se bo nadaljevala.
Ko je končal državni kancler svoj go-/or, je pričel glavni odsek
razpravo o kanclerjevi izjavi.
Poslanec Grober (centrum) je rekel, da so kanclerjeva izvajanja pomirjevalna. Vedno ne moremo poudarjati, da je Nemčija pripravljena za mir, javno tudi ne moremo posameznih pogojev razglaševati ln se vezati.
Socialni demokrat Scheidemann je Izvajal: Odhod g. pl. Kiihlmanna je doma in v inozemstvu najslabše vplival, ker predstavlja zmago osvojevalnosti in politike moči. Govornik je grajal, ker so Kiihlmanna nenadoma in brez stika z državnim zborom odpustili in ker ga tudi niso vprašali, ko so imenovali novega državnega tajnika. Državni kancler sc drži mirovnega sklepa, toda agitacija »Vater-landspartei« in drugih ljudi onemogočuje sovražnikom, da se nam približajo.
Posl, Fischbeck (napredna ljudska $tranka) je izvajal: Veseli nas, ker se je kancler pridružil svojemu staremu programu iz novembra 1917, Sicer pa čakamo, kakšna dejanja bodo sledila današnjim besedam. Če izpelje kancler, kar je obetal, ga bomo podpirali, podpirali bomo tudi g. Hintzeja, če bo delal politiko v kanclerievem smislu. Vprašanje osebe je vorašanie druie. vrste. Kljubovati na mo--.
ramo, fce pomenja sprememba osebe, da se obračajo na vsenemška pota.
Posl, grof Westarp (konservativec) je opozarjal z ozirom na zunanjo politiko, da je kancler pripravljen pečati se z vsakim resnim korakom za mirovna pogajanja. Govornik je zanikaval, da so zahtevali Velenemci osebnost gospoda pl. Hintze^ zase. Moji prijatelji stoje nasproti novemu državnemu tajniku brez vsakega predsodka in bodo čakali njegove politike. Govornik je želel ,naj se njegova politika okoristi z uspehi naših zmag, da se zava. ruje in okrepi moč Nemčije.
Nemčija proli avstrijski rešilvi vprašanja Pol ske.
»Neue Freie Presse« je objavila sinoči članek svojega berlinskega sotrudnika, ki ji poroča: Parlamentarne kroge so včeraj obvestili, da namerava nemška vlada na Dunaju izjaviti, da ne more pritrditi rešitvi vprašanja Poljske v avstrijskem smislu, »Fremdenblatt« je objavil z ozirom na to vest sledeči članek: Večernik »N. Fr. Presse« je objavil poročilo svojega dopisnika v Berlinu, da namerava nemška vlada podati na Dunaju pojasnilo, da ne more pritrditi rešitvi vprašanja Poljske v avstrijskem smislu. List pristavlja, da ne verjame, da bo podala nemška vlada tako formelno izjavo, a stvarno je zelo važno, kar se govori v berlinskih parlamentarnih krogih o namerah nemške vlade pri rešitvi vprašanja Poljske. V uradnih izjavah se je označilo stališče, katero zavzema naš zunanji minister. Grof Burian sodi, da so vprašanja, ki tičejo politično, vojaško in gospodarsko izpopolnitev zveze, v tesnem stiku z odločitvijo o vprašanju Poljske. Iz teh izvajanj bi se lahko napačno izvajalo, da je morebiti le osebno stališče Buriano-vo, da tvorijo vsa vprašanja, o katerih so se razgovarjali pri cesarskem sestanku v nemškem velikem glavnem stanu, celoto in da se morajo vsa ta vprašanja skupno rešiti. Izpopolnitev in poglobitev zveze med monarhijo in Nemčijo naj obsega tako politični, kakor tudi vojaški delokrog in naj reši vsa vprašanja, ki so v zvezi ž njim. Gre za celoto, iz katere ni mogoče iztrgati posameznih delov. To ni le osebni nazor grofa Buriana ali enostranski nazor av-strijsko-ogrske vlade, marveč tvori temelj pogajanjem o izpopolnitvi in poglobitvi avstrijske, ogrske in nemške zveze, ki se je določil pri razgovorih v nemškem glavnem stanu 12. majnika sporazumno med mero-dajnimi činitelji monarhije in Nemčije, kar se razvidi tudi iz oficielnega dne 13. majnika objavljenega obvestila.
Boji z Helliam.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. julija. Uradno se poroča: Na italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov.
V Albaniji so se naše čete ustalile v novi odporni črti. Francosko stotnijo, ki je otipavala v dolini Devoli, smo odbili.
Načelnik generalnega štaba.
Bilka na Francoskem,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11, julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a.
Čez dan zmerni boji, ki so zvečer večkrat oživeli. Ponocni poizvedovalni boji. Močnejši sunek sovražnika severovzhodno od Bethune smo odbili.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Živahno streljanje med Aisno in Mar-no; Ponovni delni napadi, ki jih je sovražnik izvajal iz gozda Villers Čotterets,, so potisnili naše postojanke ob Savieresu nazaj.
Od skupine šestih ameriških letal, ki so hotela napasti Koblenz, je padlo pet letal v naše roke. Posadke smo ujeii.
Berlin, 10. julija. Veliki glavni stan, zvečer: Z bojnih front nič novega.
pl. Ludendorff.
Iz Rusije.
Moskva, 11, julija. (K. u.) Časopisje poroča: V prihodnjih dneh pričakujejo prihod angleškega poslanika Buchanana v Volodgo. — Dne 5. julija se je vršil tu shod vseh vojnih komisarjev in voditeljev vojaških oddelkov sovjetov, — Vrhovni vojni svet se preseli v Murom. — Trockij je baje na vseruskem kongresu sovjetov izjavil, da je prejel poročila, da je edinost sovjetskih čet na fronti vsled angleško-francoske propagande trpela; posamezni deli čet so prešli k sovražniku. — Nad Murmansko obaljo in železnico pri Žvanki (vzhodno Petrograda, kjer se odcepi od železnice Pelrograd-Vologda-Perm-Sibirija proti severu vodeča murmanska proga) so proglasili vojno stanje.
Načrti italijanskega vojnega vodstva.
Ženeva, 11. julija. Vojaški kritik »Tempsa« poroča, da ne nameravajo Italijani podvzeti smotrene ofenzive čez Piavo, marveč se bodo utrdili ob Piavi in poskušali Avstrijce s pomočjo Angležev in Francozov potisniti v Trentinu, na Asiaški visoki planoti in med Brento in Piavo proti severu.
Nemci prodirajo v Baku.
»Vossische Zeitung« poroča iz Seba-stopola, da se je mesto Baku, katerega ogrožajo Kirgizi, obrnilo do Nemčije za pomoč. — Okupacija petrolejskih vrelcev okrožja Baku bi pomenila težko katastrofo za celo Rusijo. S tem bi imeli Nemci v rokah vse petrolejske vrelce v Evropi,
Sožalnica cesarja Karla za Mirbachom.
Berlin, 11. (K, u.) Njegovo Veličanstvo cesar Karel je povodom umora grofa Mirbacha poslal Njegovemu Veličanstvu cesarju Viljemu naslednjo brzojavko:
Vest o umoru Tvojega poslanika grofa Mirbacha me je napolnila z najiskrenej-šim obžalovanjem nad usodo te žrtve zvestega izpolnjevanja dolžnosti, obenem pa tudi s pravičnim ogorčenjem nad bojnimi sredstvi, ki se z največjo brezvestnostjo uporabljajo proti našim svetim interesom. Povzročitelji tega strašnega zločina so se pred Bogom, pred človeštvom in pred svetovno zgodovino za vse čase osramotili. Neomajno trdno pa je moje prepričanje, da čim ničvrednejše postaja vse to početje, tem bliže smo našemu svetlemu cilju. Z najglobljim sožaljem in vedno v zvestem prijateljstvu. Tvoj Karel.
Njegovo Veličanstvo cesar Viljem je odgovoril:
Sprejmi mojo prisrčno zahvalo za toplo sočutje, ki si mi ga izrazil povodom peklenskega zločina v Moskvi, katerega obžalovanja vredna žrtev je postal moj poslanik. Njegova zvesta in odgovornosti polna delavnost v službi domovine in naše skupne stvari se je s tem nenadoma prezgodaj končala. Upajmo, da se bo posrečilo, brezvestnega povzročitelja tega strahopetnega čina razkrinkati in osramotiti. — Vedno Tvoj zvesti prijatelj Viljem.
Njegovo Veličanstvo bavarski kralj je tudi poslal cesarju Viljemu prisrčno sožal-no brzojavko.
Angleži korakajo proti Petrogradu.
Stockholm, 11. julija. Ruska brzojavna agentura je včeraj poročala: Angleške čete, ki so zasedle murmansko obal, prodirajo proti jugu in korakajo proti Petrogradu. Zasedle so mesto Perm, kjer je za-povedal angleški poveljnik ustreliti več članov sovjetov in zapreti njih činitelje.
Polltiin© novice.
-f Denuncijacija za denuncijacijo. Ljudem okrog šusteršiča ni dovolj, da sistematično črnijo svoje rojake v »Novicah« in »Resnici«, ampak pridno dalje vporabljajo za svoje prostaškej delo dunajsko »Reichs-post«. Včerajšnja številka tega lista prinaša očividno iz kroga dr. Šusteršiča in dr. Lampeta dopis iz Ljubljane, kjer je zapisano tudi: »Z jugoslovanske strani se uporabljajo vsa sredstva, da bi pregovorili občine, da se deželnemu odboru upro in odklonijo obsodbo veleizdaje. Na čelu te agitacije stoji »Slovenec«, ki trdi, da je deželni odbor vsled svojega stališča nasproti Trum-biču in tovarišem izdajalec narodnih interesov, rabelj narodov, »notranji sovražnik«, ki je » v tuji službi« in da so občine dolžne, da mu odpovedo pokorščino. Tako se v listu hujika na upor proti postavni oblasti! Očividno.pride do neke vrste ljudskega glasovala, Vsled tega ravnanja »Slovenca« se je na stališču monarhije stoječi del slovenske javnosti odločil, da izdaja nov dnevnik »Novice«. s »Novice« pravijo o tej agitaciji: »Nobena občina ni primorana, da sprejme resoluc -oti veleizdajalcem, a občinskemu -	mora predložiti v
sklepanje. Boi: j videli, kako je v tem oziru v deželi,« In to je glavno. Če »Slovenec« trdi, da je obsodba veleizdaje isto, kar odpoved majski deklaraciji, potem je zapeljevanje, ki se uganja s to majniško deklaracijo, zadostno pojasnjeno — Torej zato, ker odklanja »Slovenec« sum-ničenje slovenskega ljudstva po deželnem odboru, ki hoče na vsak način sugerirati »na zgoraj«, ima slovensko ljudstvo zveze s Trumbičem, zato smo »veleizdajalci« in zato so bile potrebne »Novice«, ki imajo v zakupu ves patriotizem, da stoje na stališču monarhije. Naša pot je jasna. Stojimo neomajno na stališču majniške deklaracije, s katero hočemo svobodno združeno jugoslovansko domovino pod habsburškim žezlom. In vemo, da je edino preosnova monarhije v zvezno državo svobodnih narodov predpogoj za bodočnost in moč države in dinastije. Dr, šusteršičevi ljudje, ki so zmožni takih dejanj, niso samo izdajalci lastnega naroda, ampak tudi največji škodljivci interesov države. Zato nas vse te golide strupa pušč.i'0 popolnoma hladne.
-f Občinski odbor občine Trebeljevo je v svoji seji dne 7. julija 1918 soglasno sklenil sledeče: 1. Neomajno vztraja na
stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, za katero se je soglasno izjavil dne 19. nov. 1917; 2. obsoja z največjo ogorčenostjo veleizdajalsko početje dalmatinskega Hrvata Ante Trumbiča in njegovih sodrugov in se v tem popolnoma pridružujejo resoluciji deželnega odbora; 3, želi in prosi, da se tudi deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi pridruži majniški deklaraciji. 4. Imenuje častnim občanom prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. A. B. Jegliča; 5. izvoli krajevni odbor S. L. S.
+ Izjava kočevske duhovščine. Ob sklepu lista smo prejeli sledečo brzojavko iz Kočevja: »Izjave kočevske duhovščine v št. 156 podpišemo samo prvi stavek, ostalo odločno odklanjamo. Mi tega nisme podpisali. Fr. Sal. Wazl, gimn. profesor Sušnik, kaplan, Pirkovič, kaplan.«
4- Parlamentarni načrt. Z Dunaja poročajo 11. t. m,: Češki predlog za obtožbo Seidlerjevega kabineta in bivšega notranjega ministra grofa Toggenburga bo utemeljil poslanec Stransky. — V poučenih' parlamentarnih krogih pripovedujejo, da bo vlada zahtevala, naj se vojaška debata, ki jo zahtevajo socialni demokratje glede dogodkov na jugozapadni fronti in v Albaniji, vrši v tajni seji.
+ Predsednik Češkega Svaza posla« nec Stanek, je 11. t, m. odpotoval v Za' greb.
+ O pogajanjih za parlament poro«
čajo nemškim listom z Dunaja 11. t. m., da so se z vnemo in po vsej priliki uspešno nadaljevala. Socialni demokratje so izjavili, da bi glasovali za proračun pod naslednjimi pogoji: Občinska in deželna volilna pravica se morata demokratizirati; izpopolniti se mora socialna politika in v to svrho dati na razpolago eno milijardo kron; uvedejo naj se delavske in industrijske zbornice in urede mezdne razmere. Tudi s Poljaki se pogajanja nadaljujejo. Stavijo se samo novi predlogi in je opravičeno upanje, da se doseže mala večina za državne potrebščine. Zasedanje parlamenta naj bi trajalo najdalje do L avgusta; ako bi se pa vsi poizkusi za redno delo izjalovili, se mora računati z možnostjo razpusta.
4- Dr, Šmeral sklicuje nove shode.
»Našinec« poroča: Dr. Šmeral, kateremu je bil shod pred tednom v Kral. Vinohra-dih razbit, sklicuje dne 15. t. m. ravnotje drugi shod. Istotako bo imel shod v Žižko-vu v »Bezenci«, kjer mu je bil pred letom razbit.
+ Draginjske doklade za učiteljstvo.
Med člani poslanske in gosposke zbornice so se vršili dogovori za hitro rešitev predloge o učiteljskih draginjskih dokladah, Predloga je sedaj v gosposki zbornici, ki bo razpravljala o njej 17. t. m. Vlada je izjavila, da sestava, kakor jo je sprejela poslanska zbornica, ovira sankcijo.
4- Češko mnenje o parlamentu. Na nekem shodu v Pragi 10. t. m, je poslanec Zahradnik izjavil, da vlada zato sklicuje parlament, ker potrebuje plašča za svoje znano dosedanje gospodarstvo. Čehi bodo šli na Dunaj z zavestjo, da Dunaja ne bodo poboljšali. Šli bodo tjekaj samo zato, da bodo vlado v parlamentu kontrolirali in s parlamentarne tribune govorili tako, da bc slišal ves svet,
-j- Za sklicanje tirolskega deželnega zbora. Tirolski deželni odbor je sklical posvetovanje tirolskih deželnih poslancev, na katerem so med drugim enoglasno sprejel: predlog, naj vlada nemudoma skliče deželni zbor.
+ Za mirovna pogajanja. Katoliška mirovna institucija v zvezi z genfskim odborom za trajen mir kakor tudi številna sorodna društva so poslala WiIsonu brzojavko, v kateri ga prosijo, naj blagovoli upoštevati govor dr. Kiihlmanna kakor tudi ponovno izjavo državnega kanclerja, da sprejme štiri načela, katera je Wilson postavil kot podlago za mir in da je v interesu vsega človeštva pripravljen pričeti pogajanja za splošen mir na tej podlagi.
4- Ukrajinski gorjanci pri cesarju, 11. t. m. je dospela na Dunaj 25 členska deputacija ukrajinskih hribovcev, ki so po ministrskem predsedniku dr. pl. Seidlerju prosili za sprejem pri cesarju. Prositi hočejo pomoči radi izrednih težav v prehrani.
-f Ogrska zbornica je 11. t. m. dovršila generalno debato o volilni reformi. V sklepnem govoru je rekel ministrski predsednik dr. Wekerle, da se je vlada tekom razprave prepričala, da se vprašanje volilne pravice v sedanjem trenutku ne da rešiti v tistem obsegu, kakor je vlada nameravala, Če bi razpustil zbornico in razpisal nove volitve, bi se vsa stvar zavlekla najmanj za eno leto. A četudi se vprašanje volilne pravice sedaj ne da popolnoma rešiti, bo prej ali slej prišel čas za to. Kar se tiče ženske volilne pravice, treba dati ženskam v gotovi meri možnost za politično delovanje. V tem zmislu bo predlaga! k § 2. poseben odstavek. Končno je dr, Wekerle izjavil, da je vlada prevzela iz-vedbo volilne preosnove pod pogojem, da se bo vojaškim zahtevam ogrskega naroda ugodilo. Nato so z veliko večino glasov sprejeli predlog kot podlago za oodrobno
razpravo. Pri § 1. je predlagal grof Beth-len, da bodi temeljni pogoj za volilno pravico znanje mažarščine v govoru in pisavi ali pa dovršen 4. razred ljudske šole. Večina je sprejela § 1, nespremenjen in Be-thlenov predlog odklonila,
-f Mirovne pogodbe v ogrski zbornici. Ogrska vlada bo prihodnji teden predložila parlamentu mirovno pogodbo z Rusijo. Pozneje pride na vrsto mir z Ukrajino.
Cenzura na Ogrskem. V ogrski po-slanski zbornici je Karlyijevec posl. Abraham interpeliral radi cenzure. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovoril, da se cenzura nikjer tako milo ne izvaja nego na Ogrskem. Niti en ogrski dnevnik se ni prepovedal in noben list ni podvržen preventivni cenzuri. Cenzura ne izvaja s strogostjo, marveč z glace-rokavicami. Interesi vojevanja se pa ne smejo kršiti. Zbornica je izjavo vzela na znanje.
-f- O Kiihlmannovem odpustu piše »Prager Tagblatt«: Kuhlmann je govoril zadnjič v nemškem državnem zboru 24. in 35. junija. Govor ni ugajal desnici, Kiihl-manna je popravljal kancler, a s tem je zgubil zaslombo na levici. Vtis je ta, da se tudi pri disciplini v Nemčiji kaj zgodi, 'da n. pr. glavni stan 24. m. m. govorjenega Kdhlmannovega govora ni obelodanil in je ila vlada v Canosso. Pojasnilo se je staro pasprotstvo med diplomati in vojaštvom Dftd katerim je tudi Bismark tožil. Razlo-iček je le, da Bismark ni odnehal, da se je držal v Nikolsburgu in v Versaillu in je hnel dovolj moči in ugleda, da je vztrajal pa svojih nazorih proti tistim, ki zagovar jajo meč proti epresu. Kiihlmannova tožba se je pričela 4. t. m. proti dvema velenem-škima listoma, ki sta mu očitala, da je preživel večere v Bukareštu pri rektu in v družbi dam. Velenemci sicer v takih rečeh ndeo posebno natančni, a šlo jim je zato, da ga vržejo. Glavni poročevalec pruske gosposke zbornice grof pl. Seidlitz-Sand-retzki je rekel v svojem tiskanem poročilu: Predstavitelja enega najvišjih uradov je pieki časopis tako napadel, da mu je težko tnogoče ostati na svojem mestu. Seidlitze-jremu nazoru so pritrdili tudi višji krogi. Kflhlmanna so pozvali v glavni stan, od tam se je vrnil kot mrtvi mož v Berlin, kar se je povedalo s suhimi besedami, dasi je sklenil mir z Rusijo, z Ukrajino in z Rumunijo.
,+ Pruska gosposka zbornica je sprejela dne 11. t. m. proračun in je nakazala brez razprave predloge o volilni preosno-ivi posebni komisiji. Zbornica razpravlja danes v tajni seji o zadevi Lichnowskega.
-f .Položaj v nemškem državnem zboru jpojainjen. Berlin, 11. julija. (K, u.) Parlamentarni krogi izjavljajo, da je vsled kan-nlerjevega govora in izjav voditeljev strank položaj popolnoma jasen in da bodo tudi jlodalni demokrati, kakor se pričakuje, glasovali za vojne kredite. , -f Slabi mirovni vidiki. Bern, 11. julija, >Neuer Abend«, ki je strogo nevtralen list, k vprašal več politikov entente, kako da >odijo o miru. Iz odgovorov je jasno, da je
«rej ko slej predpogoj miru entente, da se femčija pristovoljno ali neprisiljeno od-Jijove stališču velesile,
w--
licijo, Z ozirom na zahteve rudarjev po aprovizaciji je minister izjavil, da je potrebno skrbeti za aprovizacijo rudarjev, a da ne bo mogel lahko ustreči delavstvu, ker blaga ni. Skliceval se je na množine živil, ki jih dobivajo drugod, kar kaže, da dobe manj, kakor zahtevajo rudarji v Idriji. O razmerah v aprovizacijskem odboru je minister rekel, da bo skrbel za to, da bodo delavci natančno nadzorovali, kako se razdeljujejo živila, da bodo imeli popoln upogled in da ne bodo uradniki več dobivali in boljšega blaga, kakor delavci. O dvornem svetovalcu Billeku je minister izjavil, da bi šel že zdavnaj sam v pokoj, a so ga prosili, naj še ostane na svojem mestu. Minister je obljubil, da bodo uvedli kontrolne knjižice za dobavo blaga pri aprovizaciji. Poslanca Gostinčar in Skaret sta z vso odločnostjo povdarjala, da se mora z ozirom na težki položaj rudarjev v Idriji ukreniti vse potrebno, da bodo rudarji v stanu izhajati. Poslanec Gostinčar je opozarjal ministra, da zaslužijo delavci v zasebnih podjetjih vojne industrije od 20 do 40 kron na dan in to navadni delavci, kar mora plačati tudi država, ki nabavlja blago tam. Posl. Skaret je istotako opozarjal na zaslužke delavstva v vojnih industrijah. Kar tiče zahteve po temeljnih plačah, je minister izjavil, da tiče to bolj starostne preskrbe, kakor pa zvišanja plač in da ne more zahtevi ugoditi, ker če ugodi idrijskemu delavstvu, bi moral potem ugoditi tudi delavstvu v vseh državnih obratih. Min. svetovalec Posch je še rekel, da so delavci že zdaj dobro preskrbljeni za starost, ker dobe po 40 službenih letih 70 odstotkov plače. Poslanec Gostinčar je pripomnil, da dobivajo druge kategorije državnih delavcev višjo starostno preskrb-nino po krajši, deloma tudi 30. letni službeni dobi. Minister je odgovoril, da nima v oskrbi monopolov. Posl. Gostinčar je odgovoril: »Ekscelenca, en sam rudnik živega srebra je v državi in last države same.« Minister je tudi poslancema obljubil, da bo interveniral pri vojnem ministru, da vojaštvo ne bo šikaniralo rudarjev.
Idrijska Slavka.
/ V sredo, dne 10. julija 1918 sta prišla y zadevi stavkujočega delavstva v ministrstvo javnih del poslanca Gostinčar in Skaret. Sprejel ju je minister Homan, navzoč je bil tudi ministrski svetovalec Posch. Poslanec Gostinčar je pojasnil ministru, da sta prišla poslanca v zadevi spomenice stavkujočega idrijskega delavstva. Minister, kateremu so bile zahteve že prej poslane iz Idrije, je izjavil, da so zahteve nesprejemljive, posebno glede na temeljne plače. Pripravljen pa je, da regulira temeljne plače z ozirom na obstoječe mezdne razrede o službenih letih. Skaret je nasve-toval, naj se zvišajo draginjske doklade .Vsaj za 20 odstotkov. Minister je vprašal ba to min, svetovalca Poscha, koliko bi to zneslo. Gospod Posch mu je odgovoril, da bi to znašalo okoli 400.000 kron na leto. Z ozirom na sedanje plače je izjavil Posch ina poziv ministra, da znašajo povprečne plače idrijskih rudarjev dnevno do 9 kron. Poslanca Gostinčar in Skaret sta odločno izjavila, da s takim zaslužkom v sedanjih .časih ni mogoče shajati, Poslanec Gostin-,iar je opisal na to ministru aprovizacijske razmere v Idriji in povdarjal, da so rudarji prisiljeni celo v okolici, do 6 ur daleč hoda z nahrbtniki prosjačiti živil, ker bi sicer umrli lakote. Vodstvo rudnika je krivo, ker ni pravočasno preskrbelo potrebnih živil, ki bi jih bilo dobilo, če bi bilo resno kaj za to storilo. Minister je seveda zagovarjal vodstvo rudnika. Obenem je povedal, da je zahteval od prehranjevalnega urada, naj v prvi vrsti skrbe za preživljanje rudarjev, kar mu niso ugodili. Priznal je tudi popolnoma upravičenost zahteve rudarjev, da znajo uradniki slovensko, a jih nima. Poslanec Gostinčar je opozarjal ministra na okolnost, da sta bila dva slovenščine popolnoma zmožna rudarska uradnika premeščena eden na Češko, druga oa v Ga-
Dnevne novice.
— Dovje. Občinski odbor na Dovjem je v polnoštevilni seji dne 23, junija soglasno imenoval presvitlega gospoda knezoškofa dr. A. B. Jegliča za častnega občana zaradi njegovih velikih zaslug za vero in narod. Za majniško deklaracijo se je odbor izjavil že po zimi,
..— Gorje. Dne 26. junija smo imeli v svoji sredi presv. vladiko knezoškofa dr. A. B. Jegliča, ki je delil našim otrokom zakrament sv. birme. Prejšnji dan smo ga kar le mogoče lepo sprejeli. Pri vhodu v Spodnje Gorje je pozdravljal kneza krasen slavolok z napisom: »V Bogu pozdravljen hrabri Jugoslovan«. — Novi jekleni zvonovi pri podružnici so pozdravljali presvetlega; vsa Sp. Gorjanska vas je bila v zastavah, vencih in mlajih. Pri kapelici v Zg, Gorjah so sprejele knezoškofa gorjanska dekleta Marijine družbe v krasnih narodnih nošah. Pri vsprejemu je bil bolj pičlo zastopan tudi občinski odbor. Neka gospodična se je zelo jezila, rekla je, da se nikoli več ne udeleži škofovega sprejema, zato ker so naša narodna dekleta v pestrih narodnih nošah zavzemala prvo mesto. Zvečer so zapeli cerkveni pevci pod vodstvom g. nadučitelja J, Žirovnika tri krasne pesmi. Po Vašem odhodu presvetli Vam kličemo: Bog Vas ohrani! Hodili bomo po poti, ki ste nam jo začrtali. — Na praznik sv. Petra in Pavla smo imeli novo sv, mašo. Daroval jo je naš rojak gosp. Jožef Pretnar, Novomašnik je dovršil bogoslovne študije v Mariboru, Deloval bo pri naših obmejnih bratih na Slov. Štajerskem. — V kratkem ustanovimo krajevni odbor S. L, S. Gorjanci, kakor ste bili zvesti stari S. L, S,, tako ostanite vsi kot en mož tudi pri prenovljeni S. L. S., katero nam presv. knezoškof tako zelo priporoča. »Resničarjem« pa zakličite: Roko proč!	Gornjanc.
—	Duhovne vaje za vč, gg. duhovnike bodo v ljubljanski jezuitski stolici prvikrat ob 5. avgusta zvečer pa do 9. avgusta zjutraj, drugikrat od 19. avgusta zvečer pa do 23. avgusta zjutraj. Vč. gg. uljudno prosi stoličino upraviteljstvo, naj prineso z dežele seboj živil. Ljubljanski p. n. gospodje pa morejo obedovati in prenočevati doma.
—	Pogreb nadškofa Kaltnerja. Pogreb rajnega solnograškega nadškofa dr. Baltazarja Kaltnerja je bil 11. t. m. ob 9, uri dopoldne. V dvornem oratoriju sta bili nadvojvodinja Alica, velika vojvodinja To-skanska s svojimi hčerami in nadvojvodinja Kristina. Oficiatorju sekovskemu knezoškofu dr. Schusterju in rajnikovim sorodnikom so sledili zastopniki nadvojvod.
—	Smrtna kosa. V Grdacu je 10. t. m. umrl g. dr. Alojzij Žnidarič, notar v Ilirski Bistrici, star 57 let. — Dne 17. junija je padel, zadet od italijanske granate, Franc Kozlevčar, doma iz Podivančje gorice pri Zatičini. Služil je pri 2. gorskem peš-polku.
—	Begunje na Gorenjskem. Uzmoviči izvršujejo svoj posel tudi pri nas. Ravno-
kar so vlomili že v drugo v shrambo pri rogorelčku in odnesli precej mesa, Pri Goričniku Podgoro so se oglasili med tem, ko so b:li domači pri senu, in pokradli poleg denarja mnogo obleke. Izsledili jih še niso.
—	Stanovanjski urad ustanovi zagrebška mestna občina.
—	Učiteljsko društvo vipavskega okraja priredi v nedeljo, 14. t. m., ob štirih popoldne v Vipavi veseloigro »Cirfani« v prid slovenskim vojakom-slepcem, zato se preplačila hvaležno sprejemajo.
—	Za dekana na bogoslovni fakulteti v Zagrebu je izvoljen prof. dr. Hugo pl. Mihalovich.
—	Tatvine tobaka. Iz tobačne poši-ljatve iz Ljubljane na Dunaj je bilo ukradenih 300.000 damskih, 60.000 drugih cigaret m 30 kg cigaretnega tobaka v skupni vrednosti 50.000 K.
—	Prijet morilec. Hlapca Engelberta Kollmanna, ki je v Celovcu umoril in oropal posestnika Franceta Aichholzeria, so prijeli v Št. Vidu pri Zatičini radi dezer-tacije. Priznal je, da je umoril Aichhol-zerja in mu uropal 360 K, Morilca so prepeljali v Celovec.
—	Umrl je v Krakovu vseučiliški profesor za patologično anatomijo dr. L. K. Glinski.
—	Zagreb brez bele moke. Zagrebška aprovizacija naznanja, da ji je bela moka popolnoma pošla in se bo do nove letine delila na krušne karte samo krušna moka.
—- Davek na koncerte in druge zabavne prireditve v javnih lokalih je uvedla mestna občina Zagreb. Posamezni obrati bodo plačali po 50—600 kron letnega ve-seličncga davka.
novace.
lj Ustavna preosnova. Predmet prihodnjih slovenskih propovedi v ljubljanski jezuitski kapeli ob nedeljah popoldne ob petih: notranja ustavna preosnova.
lj Umrla je včeraj 11. t. m. proti večeru gdčna. Zinka Vogrič, abiturientka c. kr. učiteljišča v Ljubljani. Neposredno pred maturo je marljiva gojenka zbolela za pljučnico. Ko so njene sošolke dovršile svoja šolska leta, je ona najsrečnejše dokončala šolo življenja. Pogreb bo v soboto popoldne iz deželne bolnice. Njenim staršem, ki so ž njo izgubili desetega in zadnjega otroka, najiskrenejše sožalje, — Letošnje gospodične abiturientke se vabijo k sv. maši, ki bo za preblago pokojnico v pondeljek, dne 15. t. m, ob 8. uri zjutraj v cerkvi Jezusovega Srca.
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Perico, bivša šivilja, 64 let, — Pavel Erjavec, hiralec, 78 let. — S. Hilarija Ivana Marin-čič, usmiljenka, 24 let. — Ivana Volčini, kočarjeva žena, 46 let. — Helena Man-tuani, krojačeva vdova, 84 let. — Silva Bizjak, trgovčeva hči, 6 dni. — Josipina Ahačič, odvetnikova vdova, 76 let. — Fani pl. Salamon, roj. pl. Andrioli, polkovnikova vdova, 78 let, — Ana Skala, vdova poštnega poduradnika, 65 let, — Marija Zer-lini, sprevodnikova vdova, 76 let.
š Poštne vesti. Poštarica Mar. Smole je prestavljena iz Ivanjkovcev v Zavrč. V Ivanjkovec pride za poštarja Lovrenc Pe-tovar,
š Licitacija konj. Za dne 16. t. m, razglašena licitacija konj v stabilni konjski Dolnipi se ne bo vršila.
p Naknadna begunska podpora po § 9,
»Osrednji odbor« na Dunaju, Bankgasse 2, poroča: »Jugoslovanski klub« nam sporo-ba, da je prejel v polnem obsegu usode-polni odlok notranjega ministrstva z dne 5. junija t. L, št. 17.010, ki bi hotel naknadno begunsko podporo zelo omejiti, posebno beguncem iz Gorice. Iz točnega besedila tega odloka je razvidno, da je c. kr. namestništvo v Trstu predlagalo najširše mogoče tolmačenje § 9. na vse take osebe, »ki niso morale bežati vsled izrecne oblastvene odredbe, marveč pod silnim pritiskom vojnih dogodkov (unter dem zwingenden Drucke der Kriegsereignisse); tudi taki begunci naj bi bili deležni dobrote po § 9, itd. Ministrstvo je odgovorilo, da
po pogajanjih s finančnim ministrstvom ne more pritrditi takemu tolmačenju in »vabi« namestništvo, naj ne razpošlje v onem smislu sestavljene okrožnice. »Vabi« celo, naj namestništvo skrbi za to, da se ona širša interpretacija ne bi uporabljala pri odmerjanju begunske podpore po § 9. V tem odloku stoji črno na belem trditev, da je c. kr. okrajno glavarstvo izdalo eva-kuacijsko odredbo vsled ukaza 58. divi-zijskega poveljstva dne 8. avgusta 1916 in da je torej treba priznati naknadno begunsko podporo od tega dneva dalje. »Jugoslovanski klub« konstatuje na podlagi teli dejstev, da je c. kr. namestništvo hotelo beguncem pomagati, a da se je tu vmes vtaknilo finančno ministrstvo, ki bi
hotelo na škodo goriškim beguncem var» čiti. S tem tudi popravlja svoj prvi dopis, ki je bil sestavljen na podlagi ustne informacije, Ko si je pa izposloval izvirni odlok, govori »črno na belem« precej drugače, in zato bo treba temu vprašanju posvetiti prav posebno pozornost. V ostalem ostane pri tem, kakor smo že sporočili, to je vse c. kr. oblasti so zapustile Gorico že 23. maja 1915 in njih funkcionarji so ljudstvo istotako opozarjali, naj beži, kdor more. Več tudi c. kr. oblasti niso mogle storiti za evakuacijo, ker bežali so kakor brez glave vsi tisti organi, ki bi imeli evakuacijo voditi. Gorica je bila torej evakuirana prvič 23. maja 1915. Pozneje se je ponavljala enaka igra ob vsakem večjem napadu sovražnika, in vsakokrat so se begunci množili. Vsi ti begunci morajo biti deležni podpore po § 9. Naši goriški rojaki naj torej sedaj skrbe, da se opisani način evakuacije uradno ugotovi. Poziv-ljamo begunce, katerim so c. kr. uradniki, orožniki, policaji ali vojaki nalagali ali nujno svetovali, naj zapuste svoj dom, da svojo izpovedbo napišejo in pošljejo na Goriškem »Županski zvezi« v Gorici, iz drugih dežel pa »Osrednjemu odboru« na Dunaju, I.; Bankgasse 2. Pripis: »Osrednji odbor« dobiva vsak dan pritožbe, da prošnje za naknadno pedporo še niso rešene. »Osrednji odbor« ne more za vsak posamičen slučaj posebej pošiljati pospeš-nic na glavarstvo na Goriškem. To lahko opravijo begunci sami z enakimi dopisi, kakof jih pošiljajo dunajskemu odboru.
p Dopusti in oprostitve. Tudi »Jugoslovanski klub« je priobčil v listih poziv, naj se mu pošiljajo vsi potrebni podatki o vojakih, katerim naj bi se izposloval dopust ali oprostitev. Vsi opomini »Osrednjega odbora« so pogosto zaman; ljudje prosijo, zdihujejo, pišejo dolga pisma, a potrebnih podatkov ni dobiti v njih. Vloge z nepopolnimi podatki imajo ta uspeh, da vojaške oblasti po par mesecev iščejo dotični-ka, ki bi ga hotele oprostiti, pa ga nikjer ne najdejo. Potem pa dobiva »Osrednji odbor« taka obvestila: »Vrača se z opombo, da se oprostitev ni mogla izvršiti vsled nedostajanja tečnejših podatkov.« Vse delo zaman! Pa tudi pisarija s takimi prosilci je po večini brezuspešna.
g Zagotovitev usnja kmetskemu prebivalstvu. 11. t. m. se je vršila v predsedstvu ministrskega sveta konferenca o preskrbi kmetskega prebivalstva z usnjem, katere se je udeležilo več nemških poslancev. Le-ti so vztrajali na stališču, da se morajo kože iz zasilnega in domačega zakola brezpogojno prepustiti kmetske-mu prebivalstvu. Zastopniki raznih ministrstev, posebno vojnega ministrstva, so izražali razne pomisleke, nakar so poslanci naglašali, da je vojno ministrstvo za leta naprej preskrbljeno z usnjem. Izvršile se bodo nove poizvedbe, nakar se bodo prihodnji teden razprave nadaljevale.
AprovizacSIa.
a Prodajalci moke se vabijo, da se zglase zanesljivo v ponedeljek 15, t, m. ob' 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici radi nakazila blaga, ki se bode oddajal na močne izkaznice,
a Meso na zelene izkaznice B, Stranice z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto, dne 13 t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure štev, 401 da 600, od pol 3. do 3. ure štev. 601 do 800, od 3. do pol 4, ure štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. ure štev, 1001 do 1200, od
4.	do pol 5. ure štev. 1201 do 1400, od pol
5.	do 5. ure štev. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. ure štev. 1601 do 1800, od pol 6. do
6.	ure štev. 1801 do 2000, od 6. do pol 7: ure štev. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. ura štev, 2201 do konca.
a Zabela za II., III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami II., III, in IV. uradniške skupine prejmejo zabelo v soboto, dne 13. t. m. popoldne pri Miihl-cisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: II. uradniška skupina od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 60, od 2. do pol 3. ure štev. 61 do 120, od pol 3. do 3. ure štev. 121 do konca. — III. uradniška skupina: od 3. do pol 4. ure štev. 1 do 70, od pol 4. do 4. ure štev. 71 do konca, — IV. uradniška skupina: od 4. do pol 5. ure štev. 1 do 60, od pol 5. do 5. ure štev, 61 do 120, od 5. do pol 6. ure štev. 121 do konca. — Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, Druga uradniška skupina plača kilogram vsake zabele po 10 kron, tretja in četrta uradniška skupina po 15 kron,
. naldsno.
Zgubila se je včeraj kuverta, v kateri je bila izkaznica zn mast, nekaj denarja in izkaznica ubo-žne akcijc. Ker je zgubiteljica revna delavka, jc pošten najditelj naprošen, naj jo takoj odda v Cun-»podarski zvezi ca Dunajski ccsti Jtcv. 29,
+
Potrtim srcem naznanjam
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja iskreno, nadvse ljubljena mamica, gospa
vdova c. kr. poštnega pod-uradnika
po dolgi, mučni bolezni, previ-dena s tolažili svete vere mirno preminula.
Pogreb predrage pokojnice sc vrši v petek, dne 12. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Študentovska ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Ljubljana, 11. julija 1918. ŽALUJOČA HČERKA.
IŠČEM SLUŽBO
mllnars&SRs fiaflf.ornliia
na Kranjskem ali Primorskem. Razumem se tudi pri žagi. Naslov: Bohuslav Dočkal, p Vys. Myto, poste restante Čeliy.
Kupim m plačam
za
iimsilkd m ©toMesuto®
K 85.—, za
&tBT& zmmSk®
Najgloblje žalosti potrta naznanja Marija Verhovec v svojem imenu ter v imenu sinov in sorodnikov žalostno vest, da je nje iskreno ljubljeni soprog, oziroma, brat, oče, stric itd., gospod
Ivan IferiiGves
dne 8. julija ob 5. uri popoldne po kratki mučni bolezni v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki so se položili dne 10. julija ob 6. uri zvečer k večnemu počitku na pokopališču na Viču.
Marija Verhovec, soproga. Ivan Verhovec, sin s soprogo Ivanko Verhovec roj. Bc.;a!(, Ivan in Anton, sinova, zasebnika. Franc Verhovec, brat z družino.
m
nezdrobljene K 45.— za kg, za
^HiL
dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za komad K 1.—, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem do K 12.— za komad. Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno.
Na c. kr. višji državni obrtni šoli v Ljubljani je pričetkom šolskega leta 1918/19 popolniti naslednja 4 učna mesta IX. čin. razreda, in sicer: 1. za zgodovino in zemljepis kot glavni, za nemščino aii slovenščino kot stranski predmet; 2. za kemijo kot glavni, za matematiko kot stranski predmet; 3. za stavbno stroko; 4. za mehanično tehnično stroko. Zahteva se srednješolski izpit, ozir. II. državni izpit na tehnični visoki šoli. Na c. kr. ministrstvo za javna dela naslovljene prošnje je vložiti do 31. julija pri ravnateljstvu. Podrobnosti glej y uradnem delu »Laibacher Zeitung« z dne 6. julija. — Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani, dne 4. julija 1918.
Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem, ki so spremili našega predobrega ter ljubega soproga, ozir. očeta, brata, strica itd., gospoda
Ivan Merliovca
k večnemu počitku ter darovalcem vencev, posebno pa častiti duhovščini, veteranskemu društvu ter višjim in nižjim osebam c. kr. tobačne tovarne za izkazano mu zadnjo čast v spremstvu do njegovega zadnjega počivališča izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Marija Verhovec, soproga z obiteljo. Rožna dolina, Vič pri Ljubljani, 12. julija 1918.
2403
Iščem z avgustom na Bledu stalno
^ stanauatiie
s 3 sobami in pritiklinami oziroma kupim
h ISico ali mt p
z enim ali dvemi stanovanji, proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe do 28. julija pod »Dom 2363« na upravo lista.
suknene odrezke, stare in nove kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni KUPUJE
nove in stare SfEiP? vsako množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
IŠČEM pripraven
isKrn olr
Naslov pri upravništvu lista pod št. 2381.
se proda. Ogleda se ga lahko v pisarni »Gospodarske zveze«, Ljubljana, Dunajska cesta.	2381
TOVARNIŠKO PODJETJE NA DEŽELI išče zanesljivo samostojno pisarniško moč
PRODA SE
10 minut oddaljena od Bohinjskega jezera, pripravna za restavracijo, vilo z 10 sobami. — Več se poizve pri županu na Bohinjski Bistrici.	2395
za vsakogar z izbero agentur z raznimi dobro idočimi predmeti. Pojasnila daje »UNIVERSAL-VERLAG« 34, WIEN II., 2398	Schuttel 93.
in plačam za nove zamaške do K 95.— za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene do K 55.— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, ne umetno blago, 1 K za komad, in za vreče K 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po povzetju.
ki zna dobro likati perilo, se sprejme za
mesio za nakup vre? in z^ntsSkov
Oradec, Lendkai IS-
novi, št. 42, so poceni naprodaj. Vpraša naj se: Kolodvorska cesta 41, L nadstr.
UMU
s hišo in vrtom na Kranjskem se PRODA.
Le direktni interesentje (ne posredovalci) naj pišejo pod A. Z. 2268 na upravo »SLOVENCA«.	2268
■I
V: V3
a
ki je slovenske in nemške korespondenco ter strojepisja popolnoma vešča. Ponudbe z navedbo dosedanje službe, s sliko pošiljajo naj se na: »poštni predal 73«, 2355	Ljubljana.
immmmmmm>
SIGORIN
zatre čudovito naglo storsic« vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila naj se naslavljajo naravnost na
: Lekarna »pri upanju« : Pecs IS, Apothcke »zur Hofinung« Ogrsko.
za pranjo perila, izborne poneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.— ; 1 zavoj z 10 kg E. 23.—. Preprodajalci dobo popust pri naročili colepta zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiš-čonjo lok iu flno.jšepa perila, 1 zavoj :I2 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lopo dišoč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—; roza barve, 1 zavoj 24 vel kosov K 18.—. Haz-pošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj so pošljo polovica zneska naprej. — Najmanj so
moro naročiti en zavoj vsake vrsto. Izvozno pofljete M. Jtinker v Zagrrebu St. 09, Petrlnlnka ulica 3., IU., tolefon 23-27. 221»
Zakonca brez otrok v Ljubljani sprejmeta
pošteno služk&nio 3s3:
Hrana dobra, plača po dogovoru, Kje, Slovenca« pod šlev. 2385.
dobra,
pove uprava
kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih cenah
M. RANT, KRANJ. 1917
Dne 18. julija 1918 ob 9. uri dopoldni se vrši v Gradcu, Griesplatz, kavarne »Berlin«, javna dražba vse
obstoječega iz dveh Seilert - Wcndl - br. lardov, 50 marmornatih miz, 120 Thonett-stolov, zof, kuhinjske oprave, servisov, iz porcelana, srebra, stekla i. t. d. — Interesnti se vabijo k udeležbi.
Potrti najgloblje žalosti naznanjajo podpisani v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našo iskrenoljubljeno mater, oziroma taščo in staro mater, gospo
vdovo c. in kr. linijskega kapitana
včeraj popoldne ob 6. uri, po dolgem mukepolnem trpljenju, prevideno s tolažili sv. vere v 51. letu njene dobe, poklicati k sebi.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 13. julija 1918 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 12. julija 1918.
Alfonz, Rudolf, Emil, Viktor grof Anersperg, Marija, Anny grofica Auersperg, otroci.
Kari Ravnihar, brat
Angela grofica Auersperg, kot sinaha.
Emil grof Auersperg, kot vnuk.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
m
CtMIC
Potrti neizmerne bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prlja-te'jeni in znancem, da je naš iskrenoljubljeni sin, brat in nečak (ju pod
c. k. poročnik nekega gorskega strel, polka, odlikovan dvakrat s „Signum laudis", malo sreb. svetinjo in Karlovim križcem
pri zadnji italijanski ofenzivi dne 19. junija ob 1. liri popoldan zahodno Zenson di Piave položil svoje liadepolno življenje, star šele 23 let — dotnonini na oltar. — Pokopan je bil v Cliiarani na Benečanskem. V RATEČAH na Gorenjskem, 10. julija 1918.
Globoko žalujoči rodbini:
Mesto vsakega posebnega naznanila.

Globoko potrti javljamo pretužno vest, da je nai iskreno ljub ljenl, nepozabni sin in brat, gospod
trgovski akademik
tel. podčastnik polk. štaba, imejitelj srebrne in bronaste hrabrostne svetinje in Karlovega četnega križca
dne 18. junija letos, v cvetoči dobi 21 let pri Zensonu ob Piavi, malo dni pred nastopom študijskega dopusta, po 34 mesečnem zvestem službovanju na fronti, našel junaško smrt za domovino.
Kdor je poznal ljubezen in prisrčno vdanost našega ljubega, dobrega sina Ludovika, bo znal ceniti našo neizmerno bol.
Sv. maše za dušni pokoj rajnega se bodo brale v več cerkvah. Prosimo tihega spomina v molitvi.
LJUBLJANA, 12. julija 1918.
Ces. svetnik Josip in Marija Benedikt,
starši,
Hrh. Jos. Benedikt,	Ing. Valter Benedikt,
c. in kr. oficial, sedaj v vojni.	c. kr. železn. komisar,
Leon Benedikt,	Hanno Benedikt,
kontrolor Avstro-Ogrske banke, c. in kr. praporščak, sedaj v vojni.
bratje.


55T'- " m
3ehniena pisarra
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konces. sramni zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev
Valentin JRecetto
zapriseženi sodni izvedenec
V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14.
2780
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci naj sc obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Obrtna centrala za obnovitev Soriške
r. z. z o. z.
razpisuje sledeča službena mesta;
L Tehnični vodja pisarne, ki naj ima večletno prakso v nadtalnem stavbarstvu in je sposoben popolnoma samostojnega dela. V poštev pride le inženir po poklicu.
H- Stavbepi tehnik, zmožen samostojnega izvrševanja načrtov in proračunov, vodstva ter nadzorstva na stavbiščih,
III. Eno event. več možkih ali ženskih pisarniških moči, ki, naj bodo vešče strojnega pisanja, stenografije, slovenskega in nemškega jezika,, event. tudi laščine,
Nekolkovanc prošnje z natančnimi podatki o sposobnostih, dosedanjem službovanju in s spričevali naj se vlagajo pri Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Navede
naj sc termin, s katerim je mogoče nastopiti službo. Moški prosilci naj navedejo natančne podatke o vojaškem razmerju.	2377