76. številka
Ljubljana, v sredo 3. aprila 1895
XXVIII. leto
Izhaja vsak dan «več©r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str o-o ge rske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld  40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso loto IS gld., za Oetrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 1(1 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na incspc, po 30 kr. za četrt leta. — Zi tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od Štiri sto p ne petit-vrste po t> kr., če se oznanMo jedenkrat tieka, po 5 kr., 00 ee dvukrat, in p t 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopibi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iti upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. t'p ra v n i S t v n nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vst> administrativne stvari.
Odgovor na interpelacijo?
V seji poslanske zbornice dne 17. decembra min. leta stavili so poslanci K u Sar in tovariši do ministra notranjih del naslednjo interpelacijo:
„V trški občini Tržič v političnem okraju Kranjskem se že delj časa vrše volitve v občinski zastop. Prva volitev, ki se je vršila, ae je razveljavila. Tudi proti drugi vol it vi, ki se je vršila 30. oktobra 1894, so se podale pritožbo in najbrž se bo tudi ta volitev razveljavi In.
Kakor se je javno pisalo („Slovenecu št. 261), je c. kr. okrajni glavar njemu podrejenima uradni« koma, katera sta volila zoper stranko, katero on favorizuje, prepovedal udeležbo pri volitvi s svarilom : ^Pričakujem, da se prihodnje volitve ne boste udeležili, če bi pa to vender storili, skrbel bodem, da boste to čutili;" — in jednemu uradniku, ki je sopodpisal pritožbo, je rekel: „Ogorčen sem bil, ko sem Vaš podpis čital na rekurzu."
Ker se bo volitev najbrž še jedeukrat, tretjič, vršila, vprašajo podpisanci Nj. ekscelenco g. ministra notranjih del:
Misli li Nj. ekscelenca ukreniti, kar treba, da se u radnikom, podrejenim c. k r. okrajnemu glavarju v Kranju, zavaruje svobodna volilna pravica?"
Ustavnega odgovora na to interpelacijo do danes še ni bilo, čeprav je baje že dokončana ali bi vsaj že lahko končana bila preiskava o tem, so li resnične trditve gospodov interpelantov. V teli trditvah je obsežena pritožba, katera se mora rešiti čim preje glede na to, da gre tu za najvažnejšo temeljno državljansko pravico, za volilno pravico in .svobodo. Dokler pa ni stvarne rešitve, tako dolgo naj bi se vender nič ue zgodilo, kar bi preiskavo in sodbo o pravičnem postopanji preiskovateljev motiti in kaliti utegnilo!
Ali, kaj se je zgodilo? Jeden izmej prizadetih uradnikov, katera ima interpelacija v mislih, gospod davčni kontrolor Fran Predal t j v Tržiei, dobil je te dni dekret, da je uradoma in na državne stroške premeščen iz Tržiča v — Črnomelj.
Zgodilo se je torej ravno tisto, čemur bi se moralo izogibati, ako se noče obuditi sum, katerega smo ravnokar označili. Gospod Predalič je proti svoji volji premeščen v času, ko zaradi njega visi parlamentarna pritožba zoper postopanje njemu nadrejenega okrajnega glavarja. Premeščen je v Črnomelj — nazaj, kejti pred kakimi šestimi leti je bil od tod na svojo prošnjo in na svoje stroške premeščen v Ljubljano, ker oziri na zdravje njegove rodbin« niso dopuščali bivanja v Crnomlji. Ali ni potem umljivo, da javno mnenje smatra to za kazen, da javno mnenje to preme-ščenje spravlja v dotike z interpelacijo? Ali naj je to posledica interpelacijske pravice poslancev? Ce je interpelacija opravičena, zasluži li uradnik kazen? Če pa ni opravičena, zakaj ni odgovora? Tako se moramo povpraševati vsi, ker imamo še vero v pravico!
Pa je še druga okolnost, katera obuja pomisleke in sili na odgovor. V Tržiči je res tudi druga občinska volitev, katere omenja interpelacija, razveljavljena bila, iu res se bode v kratkem vršila tretjič volitev, ker so volilski imeniki že na razpre-gled postavljeni. Pri tej volitvi se bije jako vroč boj mej obema strankama. Vsaka šteje svoje može, vsaka pazi na vsak glas. Osobito v prvem volilnem razredu vJBi večina jedne ali druge strani na jednem lasu. Gospod Predalič, volilec prvega razreda, je pri prvi volitvi glasoval s stranko, katere, kakor trdi interpelacija, okrajni glavar dr. Gstettenhofer ne favorizuje. Sedaj je pa mej volilnimi pripravami premeščen gospod Predalič, in ravnokar omenjena stranka izgubi torej jeden glas. Ali po tem ne bi bilo umljivo, če bi ta stranka zopet tožila zaradi eventuvalne neobjektivnosti vladnega organa in zaradi mogočih direktnih manevrov proti njej?
Ta stvar nas tira, da javno zahtevamo pojasnila g led« tega premeščenja. Poslanci, ki so interpelovali zastran tega, kako se okrajni glavar Kranjski umešava v obČinsk« volitve Tržiške, da celo uradnikom prepoveduje zvrševanje volilne pravice, in ki sedaj zvedo, kaj se je zgod'Io, oni so s svojo častjo zavezani, da izposlujejo pri mini-sterstvu zadosti len odgovor.
Poraz nemškega liberalizma.
To je zdihovanje in zabavljanje po liberalnih časopisih dunajakih včeraj zjutraj, da kaj tacega ni bilo še slišati. Je pa tudi poraz dunajskih liberalcev tako občutljiv, tako silen, da so jedva protisemitje sami kaj tacega pričakovali. V kratkih besedah da se povedati, da je le še malo časa do tega, pa bode dr, Lueger župan dunajski. Sedaj je že voljenih 09 protisemitskih mestnih odbornikov, pri volitvah jih pa dobe Se kacih G, tako da bodo imeli vkupe 65 mandatov. Liberalci jih pa obdrže še 73. Ta večina je že jako neznatna.
Pomisliti je pa tudi, da ta večina ni jedina mej seboj in tudi ne zanesljiva. Mej njimi je nekaj demokratov, ki so že sedaj bližje protiseraitom nego liberalcem v mnogih ozinh. Stranka, katero zadene tak udarec, kot je liberalno predvčeraj, tudi ni več za kak hud upor, ker ve, da se ne more več opirati na svoje volilce. Zaradi tega najbrž ne bode treba niti novih volitev, da bode vse liberalne slave konec. Podgane zapuščajo potapljajočo te larfio, ravno tako bodo tudi nekateri mestni odborniki zapustili večino. Že sedaj liberalci jako neredno prihajajo k sejam, do-čim je opozicija najboljše organizovana in je že zaradi tega pričakovati, da vsak čas liberalci ostanejo v manjšini. Značilno za razmere v novem dunajskem mestnem zboru je to, da se je sam dunajski mestni župan izjavil, da bi že sedaj bil voljen za župana dr. Lueger. Župan že dobro pozna nezanesljivost liberalne večine, in zatorej smemo verjeti njegovim besedam. Liberalni listi pa sami priznavajo, da bi tudi vladni komisar, ko bi se razpustil zbor, ne mogel dobiti drugačne večine kakor protisemitično.
Faktum j« torej, da je nemški liberalizem do-gospodaril na Dunaju. Posebno pomenljiva je pa zmaga protisemitov zategadelj, ker dokazuje, da tudi inteligenca več ne mara za liberalce. V tem razredu volijo največ uradniki in učitelji, in vsi ti izobražeui stanovi so se izrekli zoper liberalce. Celo zidov ni bilo več spraviti na volišče za liberalce, ker mnogi ne marajo več podpirati stranke, katera propada. Znano je občno, da se zid drži iste narodnosti in stranke, ki ima moč, zato je nam umljivo, da na Dunaju nižji in manj premožni židje niso hoteli več za liberalce iti   po  kostanj v ogenj,  naj so jim li-
Mrtvaški ženin.
0 priliki III. koncerta „Glasbene Matice' dne 6. in 8. t. m.
Povesti in narodne pesmi, pripovedujoče o mrtvecu, ki je prišel iz groba po svojo ljubo ali pa tudi po sv jo sestro, nahajamo skoraj pri vseh Slovanih a tudi pri drugih narodih. Srbi pripovedujejo o umrlem Jovanu, ki je prijezdil po svojo sestro Jelico. Jednako pesem imajo Malorusi, Slovaki zopet pesem o <I«vojki, ki je privabila k sebi mrtvega ljubega. Rusko snov opeva Zukovskv, polsko oziroma litvansko Mickievvicz. Staroangleška balada „Sweet Williams Ghost" (duh Viljema) vzpodbudila je Bttrgerja k obdelan j i nemške snovi v baladi „Lenora", kojo je nam poslovenil Prezren
Razširjenost jedn« in iste misli mej narodi, ki so si po kraji in po jeziku oddaljeni, svedoči o starosti njenega postanka. Smelo trdimo, da je »matra'i tej misli sorodno ono, ki se pojavlja v slovanskih bajkah o volkodlakih in vampirih. Pač je prva misel sad plemenitejše fantazije.
Slovenski narod pripoveduje rečeno snov v dvojni obliki. Jedno nam podaje Simon Rutar v „Ljubljanskega Zvona" II. letniku št. 7. Zanimivo je v slednji, da reši deklico pogube drugi še neza-kopani mrtvec v mrtvašnici, v kojo je zbežala deklica pred duhom ljubega, s kojim je prijezdila na pokopališče.
V Valja včevi zbirki „Narodne pri po v jedke n i oko Varaždina" ohranjena je nastopna narodna pesem pod naslovom „ Anzelj* :
1. 5. PO vrtu je 6pn uri rala, pa rožico nabirala, de si bo puseljo delala. 2.
Iz rožmarina nem&kega in načelna rodečega in načelna rudecega.
3.
S solzami ga je spirala, s crno nitko povijala, s črno nitko povijala.
4.
Al' živ si, Anzelj, al1 mrtev,
Enajst je nra vda rila, Anzelj na okence trklja, Anzelj na okence trklja. (J,
,,AI' živ sem Anzelj al* mrtev, po pušeljc vendar sem prišel, po pufteljc vendar sem prišel." 7.
Z eno roko je odpirala, s ta drugo ga je objemala, s tu drugo ga je objemala.
8.
Drno s« jo napravila, po pufteljc vendar bol prišel,  de bo z Anzcljnom rajžala, po pufteljc. vendar boš prišel,   de bo z Anzcljnom rnjfala.
9.
N;. konjiča k seb' jo posadi, in hitro, hitro mi zdrči, d u vse spred njih nazaj K ti. 10.
Kamor predaleč prideta, do jei/ga polja ravnega, do jen'ga polja ravnega: 1 I.
,,Poglej poglej oj dekle ti, in pa povej, d" strah te ni, in pa povej, al' strah le ni. IS,
Luna in zvezile svetijo,
mrliči hitro jezdijo,
mrliči hitro jezdijo."
13.
»Kaj bo me strah, kak ho me strah?
Sej s'ti pri mon', noj Anzelj mlad,
pa pust mrliče v miru spat'; 14.
Luna in zvezde svetijo, d« nama kraj1 čas delajo, de nama kraj' čas delajo. *
la.
Se hitrejše naprej drči,
de vse spred njih nazaj leti,
de vse spred njih nazaj leti.
16.
Že. spet ji prav" in govori: ,,Poglej, poglej oj dekle ti, in pa povej, al' strah  te ni. 17.
Luna in zvezdo svetijo, mrliči hitro jezdijo, mrliči hitro jezdijo." 18.
»Kaj bo mo strah, kak bo me strah?
Saj sli pri men', moj Anzelj mlad,
pa pusl mrliče v miru »pat'. 19.
Luna in zvezde svetijo, de nami kraj' čas delajo,
de nama kraj' čas delajo.«
80.
Se hitrejSe naprej drči,
de vse spred njih nazaj leti,
de vse spred njih nazaj leti.
heralna glasila še tako goreče slikala pekel, ki jih čaka pod Luegerjevim županstvom.
Da je stranka, ki je nekdaj imela toliko vpliva, nakrat tako propala, je vet* uzrokov. Jeden največjih u/.roko v je, da je povsod podpirala le interese velicega kapitala in se je zlasti to videlo pri dunajski mestni upravi. Dela in podjetja, ki bi se lahko opravljala v lastni režiji z lepimi dobički, so se oddajala podjetnikom in društvom. Kapitalisti so tako na mestne stroške bogateli. Srednje prebivalstvo se je pritoževalo zaradi visoke mesne cene, mestni magistrat se ni mogel odločiti, da bi kako stopil na prste velikim mesarjem. Celo v Bud in-pešti je mesto storilo vse, da se je izvilo v tem oziru iz rok kapitalistov, na Dunaju se pa ni storilo ničesar.
Poleg tega je pa tudi to pripravilo ob vso popularnost liberalce, da so zatajili vsa svoja liberalna in demokratična načela. V parlamentu podpirajo najreakcijonarnejše zakone in proti ljudstvu povsod kličejo policijo na pomoč. Posebno se je liberalna stranka pokazala v kaj slabi luči v vprašanju vohlne reforme. Na Dunaju je dejansko že jedino protisemitska stranka bila varuhinja svobode, ustavnosti in demokracije. Liberalci so pa bili naj-vtčji teroristi.
Ta zmaga protisemitstva na Dunaju bode gotovo močno uplivala na politiko. Vsi sedanji levici nasprotni življi bodo dobili pogum m brez dvorahe je, da liberalce čakajo drugod še podobni porazi. Vplivati pa mora vsa stvar na parlament. Sedaj levičarji ne morejo igrati take uloge, ko ves svet vidi, da v narodu nimajo več nobene zaslombe. Poslednje zavetje te stranke so veleposestvo in trgovske zbornice, kar je pač najžalostnejše znamenje za stranko, ki hoče veljati za liberalno.
V narodnem oziru mi ne siinpatizujemo s pro-tisemiti, a reči pa moramo, da njih zmago na Dunaju z najvfčjim veseljem pozdravljamo. Liberalna stranka je bila ovira vsacega zdravega in svobodnega razvoja v Avstriji in je torej v ljudskem in državnem interesu, da se odrine v stran. Krivično je postopala proti Slovanom, krivično proti srednjim in nižjim slojem prebivalstva in sedaj je dobila zasluženo plačilo.
Glasovi z Goriškega.
V Gorici, 31. marca. (Deželni zbor. — Boj za slovensko šolo. — Italijanstvo v nevarnosti. — Sami smo krivi!) Tudi „Slov. Narod" je poročal, da deželni zbor goriški se utegne zopet sniti takoj po Veliki noči, da reši navadne posle. — V tej novici je le toliko resnice, da v to deluje deželni glavar ekscelonca Franc grof C o r o n i n i , ki je skušal pridobiti slovenske poslance za tako rešitev znanih homatij. Ali njegovo prizadevanje ne bo imelo uspeha, dokler se ne odpravijo uzroki, ki so slovenske poslance primorali, da so zapustili deželni zbor. Dokler tega ni, naj nihče ne pričakuje, da so bodo dali slovenski poslanci zlorabiti v namen: da bi utrdili stališče sedanjim kolovodjam nam neprijaznega vladnega sistema na  Primorskem.   Mi  lahko — čakamo.
Nikake sile nam ni, da bi morali tekati za drugimi in prositi milosti pri Lahih. Toliko manj je to pričakovati po drznem blebetanju laškega vodje dr. Pajerja v „Corrieru" na vse, kar je slovensko.
— Sicer je pa dovoljen začasni proračun, ki je tako prefrigano štilizovan, da velja lahko za celo večnost. To je zopet Pajerjevo maslo, ki je gotovo namenoma tako delal, a dr. Nik. Tonkli ga je lepo prečrtal, ne da bi stvar proučil. Take deželne odbornike imamo na slovenski strani 1
Naši mestni očetje se obnašajo tako, kakor da ni nikogar nad njimi; z višjimi oblastvi so začeli kar norce briti, a ona vse lepo tiho vtaknejo v žep.
— Znano je, da je ministerstvo potrdilo ukaz deželnega šolskega sveta, ki je odredil, da ima goriško mesto ustauoviti štirirazreduo mešano šolo s slovenskim učnim jezikom. Mestni zastop se je pritožil na upravno sodišče, ob jednem je pa prosil ministerstvo, naj dovoli, da se z ustanovitvijo počaka, dokler ne poreče zadnje besede upravno sodišče, kajti v slučaju, da bi to razveljavilo rečeni ukaz, bi goriško mesto imelo nepotrebne stroške. Ministerstvo ni uslišalo te prošnje in zdaj je mestni šolski svet dobil nalog, naj takoj začne priprave za slovensko šolo, z dostavkom, da mora že v teku 4 tednov poročati, kaj je ukrenil v tem pogledu. — Ali čujte predrznost! V petek je imel mestni zastop sejo, v kateri je soglasno sklenil, da se pritoži tudi proti tej ministerski odredbi. Kam se pritoži, tega mestni očetje niso povedali. To je pač razposajenost prve vrste, katere bi višje oblasti nikakor ne smele mirno gledati. — Upamo vsekakor, da s prihodnjim šolskim letom bo šola že ustanovljena.
Italijanstvo v Gorici je v strašni nevarnosti pred — uličnimi pometači, ki so vsi Slovenci. Zato je modri podesta dr. Venuti odpovedal službo vsem, ki pošiljajo otroke v slovenske šole. Rezek odgovor v „Soči" je imel nekaj uspeha, kajti od merodajne strani so dali Venutiju razumeti, da tak čin se obsoja sam po sebi in da se na višjem mestu take hujskarije ne bodo trpele. Ali bo kaj uspeha, bomo kmalu videli. — Oče dr. V e n u t i j a je bil Karnjel, ko je došel kot berač v Gorico; tu je začel majhno kupčijo. Spoznal se je s pridno Slovenko L a p a n j a v Solkanu, ki je kupčevala s sadjem; poročila sta se, pridno kupčevala in — obogatela s slovenskimi groši. Njiju sinovi so zdaj pa taki slovenožrci in dr. Venuti bi rad kar vse Slovence zapodil iz Gorice, pozabljajoč, da se ima za svoje življenje zahvaliti le slovenskemu mleku in, da je postal to, kar je, s slovenskim novcem.
— Mati je umrla šele pred nekolikimi tedni; zanimivo je, da je na smrtni postelji le slovenski govorila z vsemi domačimi ljudmi, torej tudi z zagrizenimi sinovi. Kazen božja!
Dva žalostna slučaja, kako Slovenci sami sebi bljujemo v skledo, je podala zadnja „S o č a". Oujte !
— Neki Cepovanec poroča v dopisu da se je bivši voditelj goriških Slovencev vknjižil na premoženje nekega Podgornika v laškem jeziku ; 20. t. m. ga je izplačal, a pobotnico mu je naredil zopet v laškem jeziku.
V sredo 27. t. m. je dr. N. Tonkli, slov. deželni   poslanec in dež  odbornik,   zagovarjal dva
Tolminca pred okrožnim sodiščem. Državno pravd-ništvo je zastopal g. dr. Sanzin, ki na slovenski zagovor tudi slovenski odgovarja. Ali čujte: Dr. N. Tonkli je zagovarjal laški, na kar je seveda tudi dr. Sanzin laški govoril, zatoženca sta pa debelo gledala, ker nista nmela niti besedice.
To je že škandal! Ako tako delajo možje, ki so izvoljeni zastopniki n-rodovih pravic, kako naj pričakujemo, da ne bo prosto ljudstvo potezalo za slovensko u radovanje V Ako se je voditelj slov. naroda dr. .los. Tonkli I. 1889. uknjižil naslov, premoženje po laški, s kakim obrazom bi on mogel zahtevati slovensko urad o-va nj e? Kje naj se pa pokaže to uradovanje, ako ne vlagamo slov. tožb V Pa naj reče kdo, da nismo sami krivi, ako se nam krivice gode. Palic smo vredni!
V I Jiililjttnl, S. aprila. O položaju. „Miinchener Allg. Zeitung" je imela dopis z Dunaja, v katerem se sedanji položaj nič kaj veselo ne opisuje. Vezi mej vlado in njenimi zavezniki niso močne, manjka namreč upanja v kake uspehe. Nečejo se pokazati nobeni vspehi, ker se koaliranci ne morejo sporazumeti v glavnih vprašanjih. Nobeden prav ne veruje, da bi se v sedanji postavodajni dobi še rešila volilna reforma. Vsakdo veruje, da se bole vlada za to pošteno prizadevala, a ne bode se dalo doseči nobeno sporazumljenje mej nemškimi liberalci, konservativci in Poljaki. Tudi iz Plenerjevega govora pri debati o začasnem proračunu se je videlo, da on nima več trdnega upanja v obstanek koalicije. — Dunajski dopisnik tega lista ima zveze z liberalnimi in vladnimi krogi in zatorej moremo iz njegovega dopisa sklepati, da imnjo na Dunaji v teh krogih jako malo upanja, da bi se sedanja umetna večina še dala ohraniti. Vprašanje je sedaj le še, kdo da pride za knezom \Vindischgrat.zem.
Metropolit Sembratović je bil povabil vse dekane in poddekane k sebi in jih je poučil, kako da imajo postopati pri volitveh. Rusinska duhovščina more podpirati le tisto stranko, kateri on pripada, to je koalirane Rusine. Vsi duhovniki, ki delajo zoper to politiko, naj so njemu naznanijo. Zdržati se morajo vsake opozicije proti okrajnim glavarjem, plemstvu in rimsko katoliški duhovščini, kateri vsi žele najboljše rusinski cerkvi. — Priljubljenosti si metropolit pač ni pridobil s tem, da se je tako potegnil za koali rance in za sedanjo vlado. Ko bi veljalo načelo, da imajo škofje odločevati v politiki, bi sedaj vsi Rusini morali voliti koalirance in z vsemi močmi podpirati koalicijo. Kdo ve, če pred prihodnjimi volitvami še drugi škofje ne pojdejo tako za koalicijo v ogenj. Vlada jih bode gotovo priganjala, ker čuti, da se jej majejo tla. Vsekako bi pa to vzbudilo nevoljo mej prebivalstvom, ki nikakor ni več za sedanjo koalicijsko politiko, in napravile velike zmešnjave.
Proslavljanje Bismarcka v Avstriji. Ne
le nemški nacijonalci, temveč tudi liberalci so proslavljali Bismarcka. Več liberalnih poslancev je čestitalo knezu Bisniarcku.    Pa tudi nemški „Schul-
JtPMF* Dalje v prilogi. ~%UNt
91. •_>.-).
iše v tretje prav' in govori: Še hitrejše jo zdrči,
„Pogltj, poglej, oj dekle ti, de vse spred njih nazaj leti,
in pa povej, al' strah te ni. do vse spred njih nazaj leti.
99. 96.
I.ima in zvezde svetijo, Kamor predaleč prideta,
mrliči hitro jezdijo, do hritofa žegnanega,
mrliči hitro jezdijo." do hritofa žegnanega
2.'1. 27.
• Kaj ho me strah,  kak ho Kn grob ae tamkaj razdeli, me strah?
Saj sti pri men", moj Anzelj Anzelj se v njega poloti, mlad,
pa pust mrliče v miru spat': Anzelj he v njega položi.
24. 28.
Luna in zvezde svetijo, Na črni grob so je zgreznil*,
de nama kraj' čas delajo, svojo dušo izdihnila,
de nama kraj' čas delajo.* svojo dušo izdihnila.
To je slovenska „Lenorau, kakor jo nazivlja prof. dr. G. Krek v svoji razpravi „Nekoliko opazek
0 izdaji slovenskih narodnih pesnija. Priprosta cvetka je iz loga narodnega pesništva.
Sorodna češka snov je ohranjena v dveh va-rijantah. Kari Jarom i r Erben, ki slovi kot vstvaritelj vzora češke balade, spoprijel se je rečene narodne snovi in jo je vrnil narodu kot po obliki
1 po vsebini mojsterako in v pristno narodnem
zlogu zloženo balado „Svatebni kosile" (svat- J bena košulja). Le-ta balada služila je Dvor akti kot besedilo za veliko glasbeno delo, koje proizvede „Glas-bena Matica" v svojem prihodnjem koncertu. Slovenski prevod vstvaril je na prošnjo istega društva prof. Josip Stritar in ga je krstil za „M rt vaškega ženina". S prevodom tem je nam postal pristopen biser češke balade, prelagatelj se je pa ž njim proslavil, ker je vdahnil prevodu isto prisrčnost in mu ohranil narodni ton, ki zveni iz češkega izvirnika.
Prebiranje dosle za nas neznanega „Mrtvaškega ženina" pripominja nam takoj Biirgerjevo „Lenoro", kajti splošna misel je obema skupna, „Lenora" pa nam vsem dobro znana. Iz nastopnega razvidimo pa, da je „Mrtvaški ženin" venderle povsem samostojna balada s temeljnimi razlikami i glede oblike i glede razvoja pripovesti.
„ Mrtvaškega ženina" ljubici ni dano ime, vemo le, da je mlada deklica in pa sirota brez očeta in matere, brez brata in sestre. Jedino za ljubega še živi . . .
„Po svetu Sel je, Bog ve kam,
Će živ in zdrav je fie. no znam.
Odhajal je, ilov6 jemal,
Tako me telil j«, dejal;
„„Sej.'ij, soja j mi, draga, lun,
l'a name misli slednji dan,
In prvo 1« to predi že,
Pa drugo bfili kraj vode,
Košulje šivaj tretje že;
Košulje ko dosijeS ti,
lz rožmariua venet- vij!"'1
Vse je storjeno, pretekla so tri leta, košulje so došite, rožmarin je vsahnil, njega pa vender ni. V brezupnem in neutešenem pričakovanji vrže se deklica ob jednajsti ponočni uri pred podobo božje matere:
„Marija, vsmiljena gospa,
t uj prošnjo mojega srci:
Daj, da in i pride So nocoj
Izvoljenec, predragi moj;
Izvoljenca tni zopet daj,
Če ne, življe nje mi končaj..."
In glej ! izpolni se deklici prisrčna želja, na okno trka: tok, tok, tok in tu je, njen ženin, prišel je po nevesto. Hitro mora deklica na noge, kajti
.— — So nocoj Boš moja ti in jaz bora tvoj." Začne burni tek po skalah, čez samoten les, čez gore, loke, barje in vode.
— — on ne postoji, kar more, ona i njim hiti.
(Konec prib.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 76, dne 3. aprila 189 5.
verein" je čestital bivšemu kancelar ju nemškega I cesarstva. Dunajski „ Varerland'1 , ki zadnji čas ■ vidno simpatizuje z nemškimi liberalci, ni .sprva hofel tega verjeti, ko je to objavila „ Dentsche Zeitung". Ko pa se je pokazalo, da je „Deutsche j Zeitung*1 resnico pisala, pa „Vaterland" samo kon-statnje, da je ta list bil dobro poufen. Nobene besedo graje ne izreče temu nepolitičnemu društvu, da se meš.i v take politične demonstracije. To je jako značilno za konservativni „ Vaterland", kateri se večkrat rad izdaja za nekega vaiuba avstrijskih koristij in posebno rad Mladočehe napada, da niso dobri Avstrijci. „ Vaterland" je viden dokaz, da je sedaj že težko določiti, kje se nemški konservativec nehava, pa liberalec začenja. Koalicija je ti dve stranki nekako zjednačila. To je seveda čisto naravno, kajti drugače bi bilo vsako skupno delovanje nemogoče.
Crnkovič Jako v čislib pri hrvatski vladi je bil nekaj časa Srb Crnkovi«'. To prijateljstvo se je pred dvema letoma bilo znatno ohladilo. Crnkovič je tedaj v delegaciji imel govor proti hrvatskemu državnemu pravu. Ta njegov govor je bil vzbudil največjo pozornost madjnrskih političnih krogov. Madjarski in srbski listi bo ga v zvezde kovali, a banu se je pa s tem govorom bil hudo zameril. Khuen Hederva>y ni nič bolj navdušen za hrvatsko državno pravo, kakor Crnkovič, a ban je jul - limiti, da bi Crnkovič rad postal naslednik njrgov. Že lani se je mej vladnimi privrženci razpravljalo o tem, da bi Crnkovića več ne volili v delegacijo, ljetos pa hočejo vsekako ga prezreti pri tej volitvi. Ban misli porabiti baje ves svoj vpliv, da Crnkovi.' ne pride v delegacijo. Omeniti pa moramo, da do-tičnega slavnega ali zloglasnega Crnkovičevega govora na banovo povelje niso vladni listi nič omenili. Da ga niso omenili hrvatski opozicijski listi, bi hrvatsko občinstvo niti izvedelo ne bilo, kako čudne nazore ima ta o hrvatskem državnem pravu.
Angleška spodnja zbornica je s 304 proti 2GO glasom vzprejela predlogo o razdržavljenju wa-leske cerkve. Ta zadeva je že mnogo let na programu liberalne stranke. Gospodska zbornica bi se pa utegnila tej stvari še upitati.
Vojna mej Kitajci in Japonci. Japonci nikakor niso zaradi atentata nakrat bili pripravljeni skleniti premirja, temveč kolera mej vojaki, slabo vreme in povodnji ovirajo vojevanje. Mirovna pogajanja počasi napredujejo. Japonci mej drugim zahtevajo 70O milijonov jenov vojne odškodnine in pa da bodo imeli zaseden Peking, dokler se vojna odškodnina ne plača. Hočejo tudi, da se jim odstopi del Mandžurije.   Kitajci se pa temu upirajo.
Dopisi.
I k Olja, 2. aprilu. (Sijajna zmaga v Teharjih ) Občina Teharje bila je dozdaj vedno v nemškutarakih rokah, kajti v tej občini je velika fužina v Storah katera ima naravno na mnoge volilce velik upliv. ljetos je pa narodna stranka sklenila, storiti vse, da se ta nemškutarska trdnjava razdere. In zgodilo se je tako: Pri prvem silovitem naskoku pala je popolnoma, in narodna stranka priborila si je nov nepričakovano sijajen uspeh. Volilni boj je bil naravnost velikansk. V III. razredu dobili so naši do 102 glasa, nasprotniki 53 (vseh volilce v je 225) ; v 11. razredu naši 28 glasov, nasprotniki 14 (vseh volilcev je 47); v I. razredu, kjer je samo 12 volilcev, ]c prišlo voliti njih 10; volili sta obe stranki ravnatelja g. Jellaka, kateri je dobil torej 10 glasov; pri ostalih kandidatih pa je bilo 5 glaeov proti 5. Odločil je žreb, in sicer je odločil za dva našinca iu jednega nasprotnika. Južna železnica glasovala je v 1. razredu in seveda proti Slovencem, tako je pripomogla nemikutarjem do jednakosti glasov. Navdušenje mej slovenskimi volilci je neopisljivo. Grom topičev naznanja na okolo veselo, sijajno slovensko zmago!
Iv Ht. Petra 31. marca. (Gasilno društvo.) Naše gasilno društvo je imelo danes svoj občni zbor. Udeležba je bila mnogoštevilna. Vidi se, da se člani zelo zanimajo za prekoristno stvar. Rodohovci so bili prišli polnoštevilno. Z veseljem smo čuli, da je naše mlado društvo že 1400 gld. izplačalo za svojo opravo in brizga In1. Vse to kaže, da jo dosedanji odbor marljivo deloval; pomagal mu je pa uspešno delovati tudi g. nadžupan in mnogo odbornikov. Na dnevnem redu bila je tudi volitev odbora ali ničeluištva. Z vzklikom bil je načelnikom izvoljen g. Jflrabroslav Lavrenčič. njega namestnikom pa g. Matija Želje. Mesto odhajajočega g. tajnika Samse bil je voljen tajnikom gosp. Fran Štele, znan pevovodja. Drugi odborniki ostali §o večinoma prejšnji.   Društvo se je poslovilo od
svojega marljivega tajnika g. Samse, kateri se pre seli v Zagreb. Pevci so pa zapeli pod vodstvom g. Steleta, potem pa smo pozdravili novega tajnika g. Steleta, kateri nam obljubuje, da bo ustanovil pevski zbor na Št. Petru. Pri posameznih predlogih bil je vzprejet z navdušenjem predlog Jelenčev, naj občni zbor gasilnega društva častita g. Ivanu Hribarju k petindvajsetletnici. Predlagal je dalje gosp. načelnik, naj si zbor izvoli prvega častnega člana, in sicer g. nadžupana Križaja, kateri je z dušo in telom vnet za gasilno društvo. Z Zivio- klici bil je tudi ta predlog .soglasno vzprejet. Vsem članom gasilnega društva kličemo: Le neutrudno naprej! -f-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8, aprila
— (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri četrtek bode zadnja slovenska predstava na korist angaževanih domačih igralnih moči slovenske drame namreč: gospe Danilove, gospic Slavčeve in Giz. N i g r i n o v e in gospodov D a n i 1 a , Lovšina, Oreheka, Perdana, Po dg rajskoga in Vero vseka. Bencficijunti so večletni zaslužni člani našega gledališča in imajo mnogo zaslug za našo dramo in nje razvoj. Slovensko občinstvo bo to gotovo priznalo s prav obilnim obiskom. Ker sodelujejo iz prijaznosti režiserja drame gg. Anič in I ne man (v ulogah bar na S v i t e I j a in svetnika Modrina,) režiser opere g. Josip N o 11 i (v ulogi Azura-be-rača) gospica Leščinska (s pevsko ulogo v Flotvelovern salonu) in gospa Ani<'eva(v ulogi stare babe) in so tudi ostale uloge prav srečno razdeljene, se smemo nadejati zares izredne predstave „Zapravlji v ca", ki je še vedno priljubljena re-peitoirna igra slovenskega gledališča. Mej prvim in drugim dejanjem bode sviral vojaški orkester g. Viktorja Parme novi valček „Pozdrav Gorenjski, zložen po slovanskih napevih. O tem valčku smo govorili nedavno, ko ga je izdal za klavir pod jetni založnik Sch\ventner v Brežicah. Po vsem sme občinstvo torej pričakovati jutri posbuega užitka pri zadnji predstavi letošnje gledališke dobe. Brez dvoma bode gledališče razprodano, kar prav srčno želimo vrlim beneficijantinjam in benelicijantom.
— (Slovensko gledališče.) Našemu vrlemu opernemu zboru na korist se je sinoči pela Parmova opera „lfrk, grof Celjnki". Skladatelj j« svojo opero sam dirigiral in sicer 1 veliko spretnostjo. Občinstvo je to priliko porabilo ter g. E* a r m i priredilo lepe ovacije, kakor je v polni meri zasluži sedaj najod-ličnejši slovenski skladatelj. „Dramatično društvo" je g. Parmi poklonilo krasen venec v majhen znak hvaležnosti in priznanja. Sploh pa je bila ta v tekoči sezoni zadnja operna predstava jedna sama velika ovaoija, Razen skladatelja so bili živahno aklamirani beneiicijanti in vsi solisti. Gosp. V a š i-čeku se je izročil jako lep venec, gosp. Leščin-s k i pa se je na nedvoumen način pokazalo, kako jo čisla občinstvo. Ko je nastopila v drugem dejanji, je zadonelo burno ploskanje in vmes so grmeli klici a Živela Leščinska". Odlični umetnici se je izročil krasen velik venec, dobila je dva lepa šopka, iz bližnjih lož pa se je na oder usula cela ploha malih šopkov. Take ovacije prireja občinstvo le najpriljub-ljenejšim umetnikom. — O predstavi pač ni treba obširneje pisati, ko se je opera že tolikrat pela na našem odru.
— („Slovensko planinsko društvo") nas prosi objaviti, da je prva številka „Planinskoga Vestuika* pošla in je druga izdaja te številke v tisku. Izšla p.i bode ta druga izdaja šele po velikonočnih praznikih Vsi člani, osobito oni radovljiške podružnice, kateri prve številke „Planinskega Vestuika" še uiso sprejeli, jo dobe skupno z drugo številko takoj po praznikih.
— i „ Jour fixe") bo danes ob polu 8. uri zvečer v hotelu „pri Slonu".
— (Rudeči križ) Dne l. t. m. vršil se je redni občni zbor gospejnega pomočnega društva ru-dečega križa za Kranjsko, katerega je otvorila predsednica, gospa Celeatina Sohiffar. Navzoč je bil tudi vojaški društveni svetovalec gospod c. in kr. stalni nadzdravnik Leopold Ficker. O društvenem delovanji v preteklem 28. društvenem letu 1894 poročal je društveni tajnik g Alojzij Merlak. Društvo deluje skupno z tukajšnjim deželnim pumočnim društvom na to, da se bode v vojnem času otvorila bolniška postaja za bolne in ranjene vojake v Ljubljani. V to svrho pripravilo je društvo več potrebnih stvarij. Dalje se je društvo zavezalo, dajati hrano bolnim in ranjencem; bolniško postrežbo pa bodo preskr-
bele tukajšnje usmiljene sestre.   Društvo je štelo v minulem letu 8 častne in   IGo rednih udov. Prejemki znašali ao  2034 gold. 97 kr.,  h katerim so pripomogle darila kranjske hranilnice 300 gld., kranjskega deželnega zbora 50 gld., gospe Kosler Souva-nove 12 gld.,  dalje premoženje prejšuje podružnice Bled-Radovljica 328 gld. 10 kr. itd. Izdatki so znašali 1081 gld. 1 kr., in sicer 70 gld. kot prispevek centralnemu  zakladu,   Kil gld. 70 kr. za obvezila, 680  gld. 30  kr.  za podpore  invalidom in njenih udov, 158 gld. 45 kr. za upravne troške. Koncem leta 1804 znašalo je premoženje 28.838 gld. 81 kr., vrednost magacinskega  materijala pa   1609 gold. 15 kr. Društvo ima podružnice v Kamniku, Krškem, Logatci, Kočevji in Novem mestu. Prve tri izkazale so število članov in visokost premoženja. Podružnica v Krškem ima 18 udov in 330 gld. premoženja, v Kamniku 24 udov in 77 gld. 10 kr. premoženja in v Logatci  84 udov in 211 gld. G5 kr. premoženja. Prispevke so doposlale podružnice v Krškem 15 gold.,   v Logatci 32 gold. in v Novem mestu 25 gld.    Delovanje podružnic je bilo pohvalno, so-sebno taistih v Kamniku in v Logatci.  Občni zbor odobril je tudi  premembo pravil,  katera se bodejo ob jednem z letnim poročilom društveniknm vročila. Pri tej premembi oziralo se je posebno na podružnice; odslej bodo tiste v odboru in občnem zboru gospejnega glavnega društva kakor tudi   pri družbenem zboru na Dunaju zastopane.   Konečno se je vsem podpornikom društvenih interesov izrekla najgorkejša zahvala.
— (Zadruga sladčičarjev  v  Ljubljani )
Zadruga sladčičarjev in medica rjev v Ljubljani imela je pretečeni četrtek v Hafnerjevi pivarni svoj občni zbor. Zbor odobril je računski zaključek za leto 1804. V pokritje troškov za leto 1895. sklenilo se je, pobirati od članov doklado po 50 kr. Slednjič vršile so se dojiolnitvene volitve in so bili izvoljeni : načelnikom g. Rudolf Kirbisch, v odbor pa gg. Ottogali in Schulz.
— (Tatvine) Tudi danes je bilo na tedenskem sejmu v Ljubljani več oseb okrudenih. Neka kmetica zasačila je žensko v trenotku, ko ji je hotela iz žepa potegniti mošnjiček z denarjem; rešila je sicer svoj mošnjiček, a tatico je — izpustila. Kakor se sliši, nahajajo se že par dnij v Ljubljani tri znane žepne tatice z Dolenjskega, katere so najbrže izvršile tekom včerajšnjega in današnjega dne več tatvin. Občinstvo bodi torej opozorjeno, da pazi na svoje žepe.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca marca letos pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte, in sicer: Luka Vilhar, Vodnikove ulice št. 4, malo trgovino s šivalnimi stroji; Josip Boštjančič, Kolodvorske ulice št. 25, gostilničarski in krčmarski obrt; Jakobina Kastner, Dvorski trg št. 1, trgovino brez omejitve na gotovo blago; trgovska družba Julij Blbert & Gustav Kastner, Dvorski trg št. 1, trgovina brez omejitve na gotovo blago ter prodajo žganih opojnih pijač na drobno; Fran Koračin, Karlov-ki cesta št. 5, čevljarski obrt; Jakob Vidmar, Karolinška zemlja št. 4, gostilničarski in krčmarski obrt; Janez Lenarčič, Židovska steza št. 4, prodajo moke; Josip Lehner, Tržaška cesta št. 8, tesarski obrt; Vaso Petričič, Ključarske ulice št. 1, prodajo molitvenikov in koledarjev; Janez Jainschigg, Gradišče št. 10, vodovodno instalacijo; Vipavska vinarska zadruga krčmarski obrt na Turjaškem trgu št. 8; Fran Gorše, Kolezijske ulice št. 10, mizarski obrt. — Odpovedali, odnosno opustili pa so obrte, in sicer: Jakobina Kastner, trgovino s špecerijskim blagom in železnino; Henrik, odnosno Ana Schvvingshakel vodovodno instalacijo; Fran Briski čevljarski obrt; Jakob Milavec, gostilničarski in krčmarski obrt; Josip Lužar, prodajo klobas; Katarina Maligoj branjarijo; Teodor Elze poučevanje godbe; Matija Ravnikar branjarijo; Fran Vidic in Ivan Ogorelec trgovsko agencijo in trgovino s ko-misijonskim blagom.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. do 30. marca kaže, da je bilo novorojencev 17 (=27*56 °/0o), mrtvorojenec 1, umrlih 17 (= 27*56 °/00)> mej njimi so umrli za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 2, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bilo je tujcev 7 (=41*1 •■'„), iz zavodov 10 (=58 7%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za škrlatico 6, za vratino 1 oseba.
— (Ipavčevi „ Teharski plemiči" na češkem gledališči) V petek dne 5. t, in. se bode pela dr. Benjamina Ipavca spevoigra »Teharski plemiči" v češkem jeziku na narodnem gledališči v Brnu. Prevedel jo je na češki jezik g Iv Aschen-brenner. Predstavljala se bode pod imenom „Te-haršti šlechtici", romantična opera. Izbral si je to delo za svojo benefioo g. Marcel Fe d y c z k o w s k i, ki je pred dvema letoma pri nas pel ulogo Pengarja. V Brnu hode pel benelicijant ulogo grofa.
— (Iz Postojinske jame) Ko so se odstranile stopnice v velikem hramu postojinske jame, se je poskusilo, se li more s konjem peljati po jami. Poskušnja se je popolnoma posrečila Gosp. Jožef Dekleva se je peljal v svojem jeduovprežnem vozu brez ovir do kal vanjske gore. Brez težav bi se dal tcrej že v jami obstoječi železniški tir podaljšati do uhoda in osnovati v jami tramvaj.
— (Dr. Kahn — pospeševatelj germanizacije na Koroškem.) Knezoškof krški podelil je župniku mestne farne cerkve v Celovcu in knezo-školijskemu konsistorijalnemu svetniku ter referentu g. Ferdinandu Wappisu izpraznjeno kanoni-katsko prebendo pri krškem stolnem kapiteljuu. — Izvoljen je toraj z nova za stolnega kanonika trd Nemec, in škof dr Kahn je ostentativno prezrl vse .slovenske prosnjike. Le tako naprej! In taki škofje naj bodo nam Slovencem po dr. Mabniču in j Slovencev ihu ligašlh tudi politični voditelji? Nikdar I
— (Ponesrečena proslava Bismarcka.) Tudi celovški Germani so priredili svojo proslavo Bismarcka, a ni se jim ohiietdu. V hotelu litdtnmer so napravili kornera in v dotični dvorani postavili tudi Bismarcka kip. Komaj pa so pevci stopili na podij, se je ta podrl, kip Bismarcka >e padel na tla in se razbil. Stoječ pred razbitim Bisraarckom je potem odpadnik Dobemik dek lamo val svoj slavnostni govor. Ko se je zgodila nnesrečau, so čestilci kneza Bismarcka sicer nekoliko strmeli in jej pripisovali poseben pomen, a ko so se nasrkali germanskega piva, jih je minila vsa žalost in s hripavirui glasovi ao kričali svoj „Iluch". Druga nesreča se ni primerila.
— iKonfiskovan oklic) Lahonsko politično društvo istersko je z ozirom na bližajoče se deželno-zborske volitve izdalo oklic na volilce. Ti pa menda tega oklica ne bodo brali, ker ga je kopersko okr. glavarstvo kontiskovalo.
— (Shod volilcev v Hrušicij vrid se je minolo nedeljo nad vse pričakovanje sijajno. Poslanca Spinčiča in bivša poslanca Mandića in Jenka pričakoval je narod na glavni cesti pod Hrušico z zastavo ter so bili isti pozdravljeni burnimi Zivio-klici. Shoda se je udeležilo do 1500 oseb. Prostori, v katerdi se je vršd shod, so bili okra šeni z zastavami in zelenjem. Shodu je predsedoval t vzklikom v to izvoljeni dekan g. Anton Rogač, vlado pa je zastopal okrajni glavar Fa b i a n i. Prvi je poročal o svojem delovanju bivši poslanec Jenko, s posebnim ozirom na sodni okraj podgrajski; o splošnem delovanju hrvatsko-slovenskih poslancev v deželnem zboru isterskem je poročal na to bivši poslanec Mat ko Mandič; slednjič je govoril državni »n bivši deželni poslanec profesor Spinčić o do godkih v deželnem in državnem zboru. Vsem trem govornikom je občinstvo živahno pritrjevalo mej govori, posebno viharno pa ob zvršetku Slednjič je vzprejel shod soglasno 10 resolucij, zadevajočih duševne in gmotne koristi tega okraja. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu, kajti ni bilo blizu onih spletkarjev, ki v jednomer črne tamošnje naše prvake. Razprava je trajala tri ure.
— (Slovenec — občinski svetnik dunaj ski.) Mej antisemitskimi kandidati, ki so sedaj zmagali pri volitvi v občinski svet stolnega mesta Dunaja, je tudi gospod Gregor Sturm, Slovenec, dan znane rodbine Sturmove v Poljčah na Gorenjskem. Gosp. »Sturm je bil svoje dni načelnik železniške postajo v Karlovcih in živi sedaj v pokoji v V. okraji Dunajskega mesta. Tu je bil tudi sedaj izvoljen po ti dem boji mej liberalci i u antisemiti. Pripomnimo še, da je gosp. Sturm oče gosp. Josipa JSturma, profesorja in akademičnega slikarja, ki je po svojem delovanji v Novem mestu z <pustil najlepše spomine v vseh krogdt, ko je bil premeščen od tod na Dunaj pred 4 leti.  Živela vrla rodbina!
* (Atentat na Hentzijev spomenik.) Leta 1848 je general Ilentzi z malo posadko z občudo vanja vredno hrabrostje branil budimsko trdnjavo pred madjarsko ustaško vojsko in z vsemi svojimi tovariši rajši pal v boju, nego da bi se bil udal. Hentziju postavljeni spomenik v Budimu skušajo madjarski Šovinisti že veliko let na vse mogočne načine odstraniti. Bili so zaradi tega že večkrat veliki izgredi in v drž. zboru neštevilne debate, i'redsinočniin je nekdo skusil z dinamitom uničiti ta spomenik. Ponoči je vrgel dinamitno patrono, ki je razpočila s strahovito detonacijo, tako da so se zdrobile šipe vseh oken v obližji. Storilec je zbežal. Sum leti na nekega novinarja Selcza, ki je sotrudnik protidmastičnega lista .Olvasil" in ki je pred nekaj dnevi pokazal zdravniku dr. Tothu dinamitno patrono, rekši, da bo ž njo razstrelil Hentzijev spomenik. Kakor smo že poročalii ni bil spomenik poškodovan, toda najbrž le zategadelj, ker je storilec patrono slabo vrgel. Ta dogodba je nova ilustracija madjarskega šovinizmu.
* (Trideset let v moški obleki) Neki redar je te dni na Dunaju našel na cesti pijanega moža in ga aretoval. Na policiji se je dotičnik imenoval Pavel Klnnger. Zdravniška preiskava je dognala, da oOletui harfenist prav za prav ni Pavel ampak Pavla. Ta Pavla, velika pijanka in pretepalka nosi že 30 let moško obleko in nihče njenih znancev ni vedel, da je ženska.
v
* (Sola se je zrušila) mej poukom v Ermi-hilyf.ilvi na Ogerskem. Nad 70 otrok je ost:do pod razvalinami in so nekateri precej teSko poškodovali   ITbit na srečo ni bil nobeden.
* (Političen škandal v Berolinu) Glavni urednik junkerske „Kreuzzeitung" poslanec baron Ilammerstein, duševni vodja pruske konservativne stranke, je poneveril 400.000 mark, lastnih listu. Nadzorovalni odsek ga je primoral, da je odstopil. Stvar je prišla sedaj v javnost in obuja velikansko Bensaoijo.
I____
Slovenci in Slovence I ne zabite družbe sv. Cirila En Metoda! i
.j^fc.-------1-------^4-
i
— „ Jugo sla vjanski Stenograf i Glasnik".
Št. 3 ima to-le vsebino: Hrvatski salon; Tehnika in kultura; Plovdiv; Kulturno zgodovinske novine; Raznoterosti; Dimitrije Bodi; Armijata i stenografi jata; O početku i razvitku stenografije u Hrvatskoj; Kamer..Ina stenografija; O pisalnih strojih; Stenografičeskoto buro : Stenografičeskata statistika: Stenografske novine; Iz drugih dežel; Književnost. „Stenograf" ima jako raznovrstno vsebino. Ilustracije so krasne.
— „Kmetovalec" ima v št. 6. to-le vsebino: Odpadanje ometa; Krompir „Agnelijev biser"; Oskrbovanje čebel spomladi; Seme; Kmetovalčeve napredne misli; O lovu in poljedelstvu; Razsodba glede napeljane vode Reke in Bistrice v Trst; Razne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; Listnica uredništva; Tržne cene.
— „Vienac" ima v št. 13. to-le vsebino: Iz U. pjeva satire „Efeta"; Bonček Tribuhovič"; Be-harije; Kraljica; Tko zna? Don Quixote de la Mancba; Hrvatska zastava; Filozofija umjetnosti; Listak.
IIiiiiuJ 3. aprila. V pododseku za volilno reformo je nastopil skrajno kritičen položaj. V včerajšnji seji so se pokazala jako pomisleka vredna nasprotja.   Doseglo se ni nobeno spo razum ljenje z as t ran omejenja podkurij
Dunaj 3. aprila. Poljski vseučilišč u i k i v G r a d c i so poslali poljskemu klubu peticijo, s katero rote poljske poslance, n a j glasujejo vsi kakor jeden mož za proračunsko postavko glede gimnazije v Celji, češ, da Slovencem storjena krivica bi se mogla maščevati na poljskem narodu. Jednake peticije pošljejo vseučiliščniki z vseh drugih univerz. Peticija je na poljske poslance naredila jaku velik u t i s Klub bo o njej razpravljal po Veliki noči.
Dunaj 3. aprila. Parlament je vzprejel $ 83. predloge o davčni reformi in predlog posl. Szczcpanovvskega, kateri določa, da rese? vne^a fonda hranilnic ni obdavčiti.
Dunaj 3. aprila. Jutri se odpelje 50 po sl.nicev s separatnim vlakom v Pulj, Kotor, Šibenik, Reko in Trst. V ponedeljek se jih pelje 40 v Trst, da prisostvujejo krstu ladje „Habshurg" in se informujejo glede novega pomorskega reda.
Bruselj .'». aprila. V raznih mestih so bili zopet krvavi boji mej delavci in vojaki. Razburjenost delavcev /uradi volilne pravice rase čedalje bolj.
(; j*" X .i«11» j ji pretlHiuvii V <«*J •OKOlll* **&JQ Začetek ob ';,8. url zvo6er.
Štev. 74.    Deželno gledališče v Ljubljani.  Dr.pr. f"60
v četrtek, «iue 4. Mi»rii» ih».v Na korist ang-aiovanib domačih lg-raloev slovansko drame.
Iz prijaznosti sodelujeta gospodična Borta Lesdlnaka in gospod Josip Nolll.
Zapravljivec.
čarobni  igrokaz s petjem v treh dejanjih.   Po Ferd. K.ii-numdu poslovenil J. Ogrinc.   Dirigent g. llikirij Denifiek. Kežis r g. H. Inemnnu. Začetek tečno ob l/(8. uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstuvi svira orkester slav. c. in kr. pefipolka fit, 27. Blagajna st odpro ob 7. url ivooer.
j Darila za ..N&rodni Dom".
J.XIX. t Kil
Prer.esek   .   .   .   192lfi gld. tfi , kr. Gospod  Franc  Pavlin  o.I razprodane
\      knjižice pod Stev. 4M'...... 12   „   — ,
Doneski za mesec s u Ser; pla-. fali so č£. p. n. dame in gospodje:
Fr. Goricuik, I. Hribar, Ferd. Soutid, J     dr. I. Tavčar in I. Vončina, a B gld.,
!     skupaj........... 25   „   — „
Dr. A. Ferjanc.it'1, I. Oogola, F. Kollmanu. i     J. Lear, I Murnik. M. Pleterfinik in
U. pl. Trnkoczy, a 3 gld, skupaj.   .        21   „   — „ Dr. vite/. K. Bleiweis, J. Len e, Fr. Mal!y,
dr. Fr. Munda, Fr. PodgorSek, V Rohr-
iiKiiui. S. Ratar, Fr. Soss in dr. J. V..5-
njak, .'i 2 gld., skupaj..... IM   m   — „
A.  Il;ui-   J. S   Dened kt,  O. Detela,
P.  Drahsler, J. Duffe.  Fr. Gerbič,
A. Oogola,  I. Gričar, J. Jenko, M.
Kinu,  I. Knez.  E. Kratochwill, M.
Kump, dr. J. Ki:Sar, E. Lah, M. La-
vrenčič, J. Marti mik, 1. Mejac, A. Novak,
M. Pavlin, M. P.rdan, G. Pire, K. Pire,
li. Pire, K. Pleivveiss, K. Pleško, M.
PleSko, T. Povfi •, A Proaenc, J. Rode,
A Skabernč, A. 8tor, H. Suyer, I. Sesek, dr. Fr. Tokavčič, J. Volkovih, K.
Weber, Fr. VVicsthaler, A. Zajec, dr.
Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar,
a l gld., skupaj........ 42   ,   — „
Fr. Ban. A. Bartel. I. Bome, V. Borfit-
ner, J. Dolenec, A. Foerster, I. Frisch,
M. Goestl, A. Kajzeli, J. Maček, M.
l\ triC, Fr. Rozman, '. Seunig, M. Sič,
P. V. A. Suver. dr. I. Svetina, I. gubio,
A. Tavčar, J. Tomec J. Triller, A. Trstenjak in I. Zargi, a 50 kr., skupaj        H   „   — %
Noim no\anec podaril....._2   ,   — ,
Skupaj   .   .   .   19346 gld. 22'/, kr. Opomba: Vsem rodoljubnim darovalkam in darovalcem, ki z nami tako lepo vstrajajo, izreka na njih požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo
odbor „Krajcarske družbe".
V Ljubljani, dne 31. »uftca 189").
Iz uradnega lista.
Zcvršllne «11 ekaekutivue dralbet Marjete Majerle omožeiid Barič posestvo v Trgu, cenjeno 675 gld., dne 5. aprila in 8. maja v Črnomlji.
Jnja F I h j n i k a zemjjiSče v Hrastu, cenjeno 0O0 gld., dno 5, aprila in K. maja v Črnomlji.
Marije \Vol f posestvo v Deskovi vasi, cenjeno 20 gld., dne 5. aprila in 8. maja v Črnomlji.
Viktorja in Helene Baje premičnine mizne oprave in dragocenosti) cenjene .'i.'l gld., dne ti. in 20 aprila v Ljubljani.
Aiii<»rllxHcl|M: Na ime Ivan Gabrijelčič glaseče se vložne knjižice kranjske hranilnice st. 161.2^9, 184.193 in 192.486 so se izrekle amortizovane in neveljavne, ker se v postavnem obroku ni nihče oglasil.
Tujci.
2. aprila.
Pri slonu: Scbneid, Schoppel, Hock, Dr. H. Pfaf-finger, Oeiringer, Dr. A. Podpečtiik, Brunner z Dunaja. — Hliber iz Selc. — Bizjak z Trnovega. — Verg^ier iz Lyona. — Bubak, Burmann iz Trsta. — VVanner iz Celovca. — Dr. J. T'ubig iz Gorice. — Ažman iz Boh. Bistrice. — Rogač iz Istre. — Križaj iz Št. Petra.
Pri tlHllel : Lungenfelder, Bauer, Steiner, Hilfreich, Marin z Dunaja. — Dr. Dcfrauceschi iz N^vega-aesta. — Gatte, Jernečka iz Pulja. — Prislan, Kurz iz Gradca. — Usvvald iz Kočevja. — Čutejs iz Ribuice.
U in ril so v Ljubljani:
2!*. marca: Ana Ha icht, železniškega čuvaja žena, H8 let, Tržalka cestu fit. 28. — Marija Rebolj, kuharica, 32 let, KI.dežne ulice fit. 1.
.'tO. marca: Anton Požlep, delavčev sin, 3 leta, Dunajska cesta fit. 36.
31. marca: Alojz Zidan, delavčev sin, U mesecev, Tesarske ulice fit. 3.
1 aprila: Herman Trojer, sprevodnikov sin, 7 mesecev. Poljske ulice fit. 38.
2. Mprila: Antonija Gestrin, posestnica. 56 let, Kongresni trg fit. f>. — K »za Cerar, izvofičika hči, 4 leta, Na Bregu fit. 14.
Meteorologično poročilo.
Dan	Oas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrica v min.
2. aprila	7 zjutrnj 2. popol. 9. zvečer	727 1 72 r-2 7276	3*4° C 7 7° C r»o» c	brezv. si. svz. si zah.	dež. obl. obl.	0-8 dežja.
Srednja temperatura "> 1", za 2'4° pod normalom.
ID-anaJska borza
dn»'* 8. aprila 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 75 kr.
Skupni državni dolg v srebrn    .... 101 „ 80 w
Avstrijska zlata renta....... 123 , 60 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 101 n 4') „
Ogerska zla'a renta 4°/0....... 123 n 75 9
Ogerska kronska renta 1 ,,..... W „ .'i ) „
Avstro-ogcrske bančne dolnice    .   ... 1078 a — n
Kreditne delnice......... 411 , 70 ,
London vista........... 122 , 15 „
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark    .   . 54 „ 72'/t »
20 mark............ 11 t 93 „
20 frankov........... 9 „ 67«/, „
Italijnnki bankovci.......                              . 46 „ 20 „
C kr, cekini........... 5 . 74 „
Duh 2. aprila 1895.
4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 152 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. lHOt po 100 gld..   . 197 „ — „
Dunava r. g. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 13.1 „ 75 „
Zemlj. obč avstr. 4l/a°/0 zlati east. listi    . 123 » — B
Kreditne srečke po 100 gld...... 201 p 25 „
Ljubljanske srečke......... 24 , — „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 „ 50 „
Akcije anglo-avutr. bank« po 200 gld. .   . 173 „ 75 „
Trauiway-druit. velj. 170 gld. a. v.   ... 434 „ 60 „
Papirnati rnbelj......... 1 , 31 n
Pozor!
Distinkcije in emblemi za gasilna društva
se dobe uajconojo v seHloffi pri
J. S. Benedikt-u v Ljubljani.
Ceniki na razpolaganje. (348-2)
Razprodaja knjig
raznoterega obsežka, mej temi ,,Art*lilv 1'iir HelniHttikiiiifle Hrnlna" mesto 16 gld. samo 1 gld. 50 kr.; letoplal „ITIatlce" po 15 kr. itd. Soteskina ulica St. 10, II. nadstr., 2 vrata. (349-2)
□Pristn.0 tirolslro
se dobiva %nnh «lmi tveie "^a| pri
Jerneju fteitz-ii      ,362 1>
trgovina s špecerijskim blagom, moko in deželnimi pridelki n ti uonijc v i celiti & t. i.
Bavarsko črno pivo
( M |> ii t« »t »i* i Lu )
posebno tečno ter bolehnim priporočljivo, iz prve pivovarne Nettliiitftyrjeve v dolinku trni,  vrček  po 12 kr., izborno HoMlerl^vu ptvo (341—5)
Trrčolc po lO Irr. "^S*
(in ne po 12 kr., kakor je bilo po pomoti v prejšnjih Številkah naznanjeno) in IzvrMtuM v i um toplo priporoča
Kranjska vinarna v Ljubljani
v Slonovi li ulirali hI. 52.
Cenik vsakomur na razpolago.
Priporočevano od ravnateljstva poliklinike!
Uporablja se pri oslovskem kašlju, influenci, boleznih na vratu, prsih in pri otroških boleznih
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben ?a rekonvalescente.
Dob'.va se v vseh boljfiih lekarnah, droguerijah Tvornica (1302—37) konjakovega sla dne ga izvlečka v Leipniku.
J Na najnovejši in najboljši način J
^ ninotiio (1180—49) J
: zeke in zobovja :
♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouibo- #
♦ vnu|a  in  vse  zoliue «»per«ei|e, — odstranjuje ^
♦ soline bolečine z usmrtenjem živca o
♦ zobozdravnik A. Paichel j
♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi hiši, I. nadstr. ♦
♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦eeHeeee-eeeeee ♦
l
g:Želodčne kapljice^
koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapl|ico so zelo pro-ipelUe (provzročujejo slast do Jela, raesIvarJHJo sliz, ho pomirljive in olnjSujoče, ustavljajo krč in krepČajn želodec : rabijo pri napenjanji in zapečenoatl, preobloženem želodci % Jedili in pijačami i. t. d.
Steklenioa  s rabllnlm uavddom velja 30 kr., tuoat 2 glđ., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani, (ioio-mj
Pošiljajo se vsak dan po podil proti povzetji.
» i » » i i
\ i
Sekire, motike, lopate
In železne MCNtaeTic ileie za polj-Kka ali kiiietlJMka oroilja
prodaja po  prav nizki ceni  in  prevzema  v popravljanje vsakovrstno Železnino (354—2)
Anton Dakskoblar, posestnik v Kropi št. 49.
K0SMET1CK*
CremeVenus"
Prostredpk k zušlrrhlpni pleli
Tekuty pudr„EugeniG
Červou 6 tekuteličidlojugenie Pudr„ELigenie"
vbile,ružove akremove barve.
Barvanavlasy
KavJuizki.
essenze na kniry.
„Creme Venus",
llivn   ko-ln. ?i. n
■mlati
ki
Kreclhtvn   zit   lii>iist>i't ii-iin i«>
polil I/tiiii-ii'i, |ii)]iollii>ni i ih'ŠKii.1-t:>Rt 1   iiilir..1i|n.ji',   da   pult   110 puntimo
raakiivu iti sv ho tsveti kukor ml inaičotiu, puli i«iHtanu mnrvuč aiio/im bela, ne ku/.i-jo at» mi n.jt'i Kubo m »atiilm inlinlurtnu svr/:i. miir Venu«" «i>" Minir/1: li i kI. ili mutičuhnih tvurin, ne jiostuno torej nikoli iultnv lu si; more bral kv.iru ii|ii>riil>l.iali 0 vtakeni onljuimoiu dnevnem in K'tin'ni nnu. V inten'tiu ohOinatvii mi) jiruii, da naj se natanko pazi nu gori Uiitin!ii>no vuratvino ziiumko.    4 rim i! ul<l.
Tekoči puder „Eugenie"!""t'^Ti11,:^.
suvanju Inirvc polti, kuteru ohIhdu voilno cvetoma m mlailoiitua. l'u-tluja i olirazu i zutilkii. knkor tu<li nik.nn in notaru lui'likimt in inru-Inorju lUAnO čistudt, oiltitrmijii.il' vsako msluivubt polti ili in-ge v«;ike i r atv      i i'tlil  li ulll.
Rdeče tekoče ličilo „Eugenie" KCl'
■K'hk.MlI i i\o Da.ii' liri'ni, tmtnain in n-r-mn lopo naravno ro/.i-iii bojo, da ludi [ni i-liiktriviii ra7.nTt>tljuvi izirli'ilnio, knkor l>i imeli naravno bojo in ne tri ilni ilr/i poltl.   < onu 1 kI*I< ■'»" lUP«
Plld Pll O'^TIIOU     ,»*',<   flMia,   «T«'tllP. Prijomljo
„fUUCt XJ ILg ClUC , g„ kl,M. |iopiiiiioini .n u* il.i lii ■c kuj opazilo in .1 polti niiruvno ni»likunt m inluilmtno avužuit. < lila  1 lilil lir . m « n|>iuii 1 ulU, !Ht kr
TviVAOPlI^    irlMtrlio  wrr<lMtn»   Kn  mM   lii"i<. jaii
XA\Jg C"   f   la„iioi' ni iitt.)»isfurin jo  uliruiiiu ie, il.. si-  uu Ha-J'T.iti j'ili.ij    k      i, 1 ^1.1   OO kr
„Nigritine Vćgćtale" barva za lase
i obilr/i' bOjO <■ telili tcinov m m fiovatim Itno bojo ...I naravne. Ollf* :t « lu SU kr.
crna   In   riifniit. 1.
ivati tL
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
pi>H|iG«uje njih rast in je kouservira. Zidalo pri tein nopnlrt liuo. l>ajn lirhnm *»»k» poljubno obliko,    < i-iin 7!i kt*
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (I41f>—14)
FRAN STAMPFEL
Kongrotni \vs ,,Tonhalle   Kongresni trg.
•••••0«f •••••••• •O0O0teO«OOOOO«0O)0O>OO)»
i
Iijmlevit lioroviiik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v tidslovanjo vhhU»»* ■••»(nili pum-U
za lo cc in stMloe po nftjnovsjlih siitemih pod popolnim jamstvom. Tuili pr«Ml4>lu)*- stare samok esnice, vzprejcma VtakovrstOS |»uprMvlla in jiH točim in dohro Isvriuje, Vse puško so na c. kr prasknievaliiiri in od mene presku^eno. — Ila&trovani ceniki zastonj.
C. tr glavno ra.nateljmo avttr. dri, telunlc
Izrod iz voznega reda
vollaTrnega  od X. oktobra 18S*i.
Nantopno  omanjatll   prlhajalri)  tn  oitlia'at'ii  eail   omanimj to a
Wfiinj.....i njmA-i-m cimu. SradiijaflVTOpakl oaa ja krajnama i'n-«ti w LJiak<
ljuti sa t minuti naprej.
Ođhod ls Iajobljskne (jož. kol.)
Oh IV. uri U tnin. po nori »■otmi vlak t Tri.i*, Pontabal, Hulja«, Oa-lovon, Kramenafetta, I.jtihno, c*i Uelithal t Auaaaa, lanhl, Umnn-den, SotnojTrađ, I/end-Oaatoin, Zeli Ml Jaaeru, Btojrr, Lino, K uloinvica, PlaauJ, Marijino vara, Ktfor, Karlova Taro, Krsncovo rara, Praeo, Llpaijo, Iliiiinj vla Amatotten.
0b S. uH IO min zjittvil meiant vlak v Nuvo moito, Koievj«.
Ob t. uri IO mi**, tfutftj oiebai vlak v TrhU, Pmtubal, B«ljak, Oa-lovne, Franianafnita, Lijnbno, Dunaj, oaa Halathal v Hulnotrrail, Duu rla A m * 11< 11 n o.
Ot> l'J. uri Ji.t min. ftapnlutin* metani vlak v Nova raeatn, Kočarja.
OA II, hH BO min. rlojiitdmln« oaohut vlak v Trbli, Ponubai, Huljak, Oelovao, Krancpnafaata, I/jnbnn, Snlatlml, Dunaj.
Ob 4. Mri 14 min. jn>p<>l\*rtii* oaobni ¥iak v I'rt.i.*. Holjih, Celova«, I.jubuo, ri /, Si'1/.tlial v Hoiiniifra.l, I .omi (tiMtri n, /.ali na jieieru, Ino-moit, Hn-rfiiir, Onrill, Oenevo, l'ariz, St»yr, l.ine, Unom 1 >:i. Ilphi, Budejevico, l'lnanj, Marijina vara. Katar, Frauoova vara, Kazluva vara, Prago, I,i p« k. i, I h m a] via Amitottan.
Ob 7. uri iiO min. rivv-rr mnianl vlak v Novo mettct, Kodavja.
Prihod v Iajnbljano (jo.v kol.).
Ob 8. uri s:i min. t)tttn\f oaobnl vlak ■ Dunaja via Amatattan, 1 .lp-alja, Pran«, Kraneo vili varov, Karlo viti varov, Kgra, Marijini)- rarov, l'l/nja, liti'li'ji'vu', SoliiOKrada, I.iiioa, Htevra, Umnu.tona, laohla, Ana, ii'i'i, /...li« na p m. Len I O.iMti'i im, UJubaoita, Oeloroa, Heljak«. Kranaenafeatn Trbfxiw
Ob H. uri 19 tntn. ^hitntj im-* mi vlak in Kočevja, Novaj/a meata.
Ob ti. uri 'i7 min. '(iiNii/mbi" oaubnl vlak a l>imaja vla Amat«tt«n, Uipaljo, Praga, Kraneovih varov, Karlovih varnv, Kgra, Marijinih v;iruv, Pln.j i, iliidojavio, S.. t n o trrn.l a, I.iiiua, Htuvra, Pariza, Oana'va, Curitia, Hr.'Lini.'e, Inomoitta, /olla na Jezarii, Ijnnd-Oaiteiua, lijabtiOffa, Colovi u. liieuza, Pontabln, Trblia.
Ob II.  uri .'{'.' tnin. fm-;.riftii/ft•■ mm'-uil vlak iz Koćovja, Novega meata
Ob 4. uri 4K min. pi/ftoluilne oiabnl vlak ■ Dunaj«., lijubucga, Sitl/lbaia, Buljaka, ('..i..»-i"., Kr.m/.'iiMffHti', Pontabla, Trhiia.
Ob W. uri 'Jli min. trrćrr moaaiii vlak ti Koeevja, Noveg« Meotv
0. uri VI min n*.'.-r oacbui vlak > Ilutiaja preko Amatattena la Lajtibuega, Holjaka, Colovea, Potitabla, Trbiia.
Odhod Iz LJnblJa.no (drt. koU
Ob   7. uri V:t min. »Jutrnj       v Kamnik. „     V. -n n     »)o;'ofi<.'no . „
_     9.    .    SO     ,     tr.-cr . ,
Prihod v LJubljano idrž. kol.).
Ob O uri &H min. ijutruj Ie Kami m    II.   n    tU     n     dttfutluitnn   R ,,
(5-74)
Praktikant ali učenec
z dobro šolsko izobrazbo in iz dobr« hiAe se VZprejme pri Jerneju lt*-il/.-u v I.jiil»I|:tiii. trgovina s epecerijo, ni(»ko in deželnimi pridelki.       ('dini—ii)
srajc, ovratnikov, manšet,
nadalje (343—2) C y.
najnovejše v kravatah, 2
rokovicah iz sukanca, svile in glace-rokovicah
priporočil po nnjnl>jill 4'4lltlll
K. Rcchnagel
v Ljubljani, Mestni trg štev. 24.
Pristna Brnska suknena roba
za spomlad no iti poletno dobo 1895. Kupon :i-n> met. I uiti.   i *40 ii. dobre     ! ..„ =
»H p p»lib>
ol>l«'k« (sni. ii I <>. hluo«'. telovnik) Mltaiit* M»iii«»
«.— i#. lioljNi" = «=> T.T."» ii. lin«' to ^
«1.1. i* liut'le       * S-"«*
Kld< IU>.50 ir. nu|fln4'|e I g
Kupon za Črno sslonsko oblt-ko IO.—. blajro za
vrhnje suknje, 1< deti za tnristp, tr\\ peruvienno in »loskin^, blago  za unif.irnie drž. uradnikov, najiinojo gpedsJimo tkanino itd. razpošilja po  tovaini&kih  cenah kot reeluj* in solidna najbolje znana zaloga Suknenog* tdaga
SIEGEL-IMHOF v Brnu.
Vzorci zusloiij in poštnino prosto! - .lumri se /.a tn, da
pošiljke popolnoma mlgm ariajo vzorcu. Na uvaženi o! S avno p. n. obćlDStTO sp zlasti opozarja, da f>o blago dobi iiiiioko n'iii'ji', če se premo nu-roen« nego če se imrnh od takih, ki suni i.sto pri nSS kupujejo. I knll.ii Sit ne 1-1 mli«iI" r Itran razpošilja vt>e I>1mk<» po i>na\ilk ttitiariiisitili a-cnMli, ne da bi v račun jemala privrtne ktlpovelofl tako o&kodujoiega sleparskega „krojaskegn popusta". (13iMt>)
Št. 2 IG.
(863)
Naznanilo
s kojim se naznanja, da je
navadni mesečni semenj v Sežani
ki bi imel biti đtić 12. aprila, namreč na veliki petek, preilCŠCIl
na četrtek po Teliti noči, t. j. na 18. dan aprila.
dn<§ 1. aprila 1895.
lin. FascliBfl-a vdove Hjuča,ničarsno
PoljaiisKi nasip Ii. št. S
Reich ova hisa
priporoča svojo bogatu zalogo
štedilnih ognjišč
maf|tripvoNte|>lla, kakor tudi iiitjlluei-ilb, z žolto medjo ali mesingom montirani li za obklade b pečnicarai ali kahtami.
Popravljanja hitro in po ceni.
pV" Vnanja naroČil« se najhitreje (340—2) livriujtjo.
9554157^49493^4242
|-|kll<-<> Ml
Veliko
zalogo
priporoča
J.Sokiič.
Z najraznovrstnejšimi, štirikrat lin flnn svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
s padajoč-i m i izdelki post rez a točno tvrdka
Stari trg it. *f • (94J
Tu je dobiti vsak dan čLcma-is potvlco, VBeh. -vrnt Icr-iala. ».a. -va.gro.  ižen lcr-w.li. in. prepežontc ("Vanille-Z-vT-ieTsack).
Mugon MF
Ljubljano, Pred škofijo 2
priporoča srojo
veliko zalogo
suknenega blaga.
Kavarna Malloth
(»Pri Virantu") na Stt. Tetlcoloa. trg-vi. j
Podpisanec se priporočam si. občin- j
stvu za obilen obisk mojo kavarne ter j
zagotavljam dobre pijače ter točno po- |
strežbo. ..     . _ r
A velespoStovanjem |
Ferdo Ma 1 lotita |
(OH^ kavarnar. j
HOTEL
LLOTD
Ljubljana 0*> Sv. Petra cesta št. ©•
V središči   mestu,   blizu južnega kolodvora,  poatnejra in brzojavnega iiruda.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob.
Ukusna Jedila, pristni dolenjski cviček. — Salon sa veselioe. — Po leti lep senčnat vrt. — Gg. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene.
Omnlbu« k vsakemu vlaku. Karol POČivaUElk, tlOtellT.
TTtTfTTTTTTf*'*** ****** v t************************1*
I
Fr. Kaiser
Ljubljana, Židovske ulice št 4.
Velika zaloga obuval l")
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakersna naročila izvršujejo so točno in po nizki ceni. Vso uiere se shranjujejo in zazimuienujejo. Pri zunanjih naročilih bUgovoli naj se vzorec vposlati.
-aSj «!«!• samu  stane pri  meni fin
I B uioilroe 11» pere iti (Fe«ler-_ML^_*^ inalralif) i/, najbolj Sega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot najb* ljši znanih modrocev z onimi, kot jih n. pr. tuk.ijšnji mizarji nepiipolni>ma izvršene ponujajo, ftluiulee od 1 < do Hi> gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni.
Tapetniška kupčija
reel Josip Relcli p. poljanski nasip, Oske ulice št. 4 _
■ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■
♦   kemično spiralnico "
■ v kateri se razparane in nerszparatie moftfcc In ženske obleke  lepo očedijo.
IPregrinjala vfprejnio se za pranje in cieui v pobarvanje.   V barvanji vspre-
iljani, Šelenburgove ulice št. I.
jeuia se svilnato, bombažno in mešano blago.   Barva se v najnovejših modah.
puškar v Ljubljani,
Šelenbiirgove ulir« it. G (98)
priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva ln potrebščin za lovoe. Specijaliteta v ekspresnih puškah in ptlčarioah, kijih sam izdelujem.
Popravki se izvršujejo v moji delavni
itr j. j.naglas ar,.*
tovarna pohištva
v LJubljani, Turjaikl trg it. 7 in Gospodska ulloe (Kneftjl dvorec).
Zaloga jednostavnoga in najfinejega lo-jS aenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stnigarskega in pozlatarskega blaga, po-S histveue robo, zaves, odej, preprog, zave atiral na valjcih, polknov (Žaluzij). Otro-% ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-£ pregorne blagajnice. (102) %
Restavracija „Pri Zvezdi0
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon in koffljuoo.
Priznano izvrstne jedi in pijače m »kupno ohedovanje.
F. FerlinC, restavrnter.
Uran & Večaj f
4 Ljubljana. Gradišče at 8, Igriške ulice št. 3 ► ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo |V ^ vel ko zalogo vsakovrstnih a
4 pečij in glinastih snovij t>
^ kakor tudi ^
^ štedilnikov T
^ in vseh v to stroko spudajočih del po ^ * nizkih cenati. (107) r
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velocipedov.
Ceniki (104) zastonj in pofitmne prosto.
Oast mi ;e naznanjati, da aeiu pre vzela po smrti mojega moža Frača Toni
Uovuško obrt
katero hodetu n»d>t]jev>tls, trt »e priporočam ta vsa v to strt ko «pnd joča dela po uukih oeaabi zlasti za nove podkove. Dob^o delo in točna postrežba.
Z vele»poštovnnjem       (105)2 i
Ivanka Toni
v Vodmatu At. 4.
A <*^Tf>«i a <*^lf>* t+i M <*^TT>e ijI
i
I/.llOI'HO
i9
I
3-p» XI. O {
kopanfga  kamenja (apnenika), ^
iz
izvrstno izžgano, ima vedno na prodaj in v vsaki množini po obi-(108) čajnih cenah
Andrej Mauer |
4 posest apnenice v Zagorji pri Savi. ^
		14
	rHENRIK KENDA' v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje.	
(1(0)		
7 Ljubljana, FrauCi»kauske ulice 4. %
± Slikarja napisov,
C    stavbinska in pchist7«na pleskarja.
^ Tovarna za oljnate barve, lak si in pokost. (Ioi>)
r Glavni zas' >p Bartlioli-Jr*««** orl-p* Kl'^Mlueica kurlMiltne )n. MusCoba ^ vba konjska kopita in usnje.
ANTON KOŠIH
♦ ♦ e
e v LJubljani, v Kolodvorskih uli- Z oah it. 94, poleg; Jut. kolodvora ♦
priporoča svojo zalogo     (110) e
l izvrstnih jermenov ta
* po najnižjih cenxh, ravno i;«kd a
I jermena za šivati in vezati. •
o IpseF Kovčeki „an gross'4 gg. trgovesm f
♦ po najnižjih tovarolikih cenah. *
---ka« w     us ---1a1 i>j —
Mehanik j
Ivan Škerl i Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani ]
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajoćih ^ del in popravkov, kakor .štvnlnili ^ hI rojev, VOlOOlt>OClO V i. t. d
po najnižjih conah.
Vnanja naročila ha turno izvršujejo.
3 G r=>i---r^i -----
3
O. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna na stroje, železo In kovino-llvnloa.
IxdeluJo kot posnhnoit:
vse vrste strojev za lesoresnloe in žage. (112)
Provsame untn im|ir»va m o»krl>uje   |t» ro»lrii|«> Id knlle po natbnljti lentavi, klučajito t li riti lle in vnilnn Ii<iI«»h.
■BanasssssDsasauar
4 /zor Alojzij Erjavec »
(116)      čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
priporoma sc prepast. duhovAftini in slav. občinstvu za obilno nuročevanje r^zno-vi*stnih ol>U vii i. katera izvršuje reno, post i-im in iz zanesljivo trpežnega usnjii ' od najfinejše do nsjpriprostejse oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naroMIom naj se blagovoljno prideue vzorec. tef
StS^*SSBBiAS^SSSBi i ■ ■ ■ ■ lese isss
;*:     Zajamčeno pristni kranjski §
liter po gld, IvO iu
S j^ol edenovec
0 liter po k Id. 1.—, ki ga priporcčnjo zdrav-K lltki, pri (IM i
1 Oroslav Dolencu
I?         trsovina z voščenino in medom
;,: LJubljnuis, <^le«lHliMke  »lice 10.
................________....... y«yywr»
Maksimilijan Patat-ova naslednika \
sF. Hriala efr Hoiicn 113 v LJubljani, sv. Petra eesta tt. 32,
tali pa sv. Petra nasip At. 27 . priporočata se p. n. občlOatVU /a lenske iti moške obleke, rszpsrano in '-ele, iste se lepo <i£e«lij<>; vzprejeiutita vsakovrstna pregrinjala! svilnat« robe« in trakove za prMii|e in it»t»arvnti|e. kn-l kor tudi svilnato, bomna>no in uicAauo " 1)1»tro vseh barv. Obleka ae elatl, pere J in bsria hitro, dohro in po ni/.ki ceni.
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta čt. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano iS V ritna restavracija z veliko dvorano sa koneerte itd. iu lepim vrtom. (U-i)
= Kegljišče je na razpolago. =
Uhod je tudi ia Poljskih ulic.
1
-J. Kun6ić Jv.
priporoča p. n občinstvu svojo ^sf
T
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(■Pri avstrijskem cesarju") z opomrijo. da rahi vodo iz mastnega vodovoda, a v svoji
flllja.ll "v Ijessali rabi vodo iz tekočega itndonoa nad cesto proti Bledu. (H?) Zunanja naročila izvrše se točna.
I
krojaško ohrtovanje Gospodske ulice it. 7 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke olvilnlh in unlformskih. oblačil po meri.
Bogata izber dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vzprejemajo *e pa tudi
naročila s pridejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo iu ceno postrežbo jamci obće znana zmožnost in (ii!*) solidnoftt tvrdke.
Prsati Detter
Xj3ia"blJa,riSL, Stari trg- štev. X.
Prva in najstarejša zaloga ^ šivalnih »trojev.
Tu ne tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor alaisioreanlre, suialiliilce i. t. d.
Ceniki zastonj ln poštnina prosto.
1 Anton Presker i
I v Ljubljani |
"Vhh Nv. IVtra «*catl ilsJV. III ^
''., priporoča svojo veliko zalogo gotovih V oblek sa arospode ln dedke, Jopio y. C*v sa gospo, plaldev za prospe, ne- ^ y     premoč 1Jlvlh havelokov itd. £
(j, Obleke po meri se po najnovejših V>-* uzorcih in po najnižjih cenah solidno in ;: X najhitreje izgotovljajo. (llb)^
Fotograf ična
povjemnlca
Ljubljana im>
Marije Terezije cesta št. 5.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
18
^9:::+:+D