Jfrjitn* Blafl—p v gotovini
Leto LXIIL, št. m Ljubljana, petek 30. maja lojo Cena Din i.—
Izhaja v<ak cao popoMn«. izv*emši nedeJ»e m praznike.   —   hiser«« j <k> 30 pe« i Din 2.—. UredltfŠtVO Ifl tipraVttiŠtVO PODRUŽNICE;
do 100 vrst Drn 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, v©čji nserati peti« wsta Din 4— Pogost # MARIBOR. Grajski tre S.-- CELJE. Kooenova ulica 2. - Tel. 190.
po dozovorn. kseratoi davek posebej  — >SVove»ski' Narod« vefta mesečno v Jugoslaviji Dis 12, Ljubljana, KnaflOva uL 5 NOVOMESTO. Uab&acska cesta, tel. št. 36. JESENICE. Ob ko-odvoru 101.---
za inozemstvo Din 25.—.   Rokopisi se ne vračajo. Teleioo 5t. SL22. 3123, 3134. 3125 in 3436. Račon pri post. ček. zavodu v Ljubljani it. 10.351
VATIKAN PROTI
POVRATKU HABSBURŽANOV
Vatikan smatra, da je Habsburžanom v Evropi za vselej odklenkalo in zato ne odobrava Seiplove akcije v inozemstvu
Rim, 30. maja. Italijanski tisk je glede oživljenega rojalističnega pokreta na Madžarskem v splošnem precej molčeč. Kljub temu zasledujejo v političnih krogih razvoj legitimističnega gibanja na Madžarskem, posebno po prisegi nadvojvode Albrehta, s posebnim zanimanjem. Kakor se čuje iz vatikanskih krogov, bi tamkaj nikakor ne pozdravili rešitve habsburškega vprašanja s pomočjo cerkve. V Vatikanu soglašajo z dejstvom, da je habsburška dinastija v Evropi zaključila svoj posel. Restavracija Habsburžanov s pomočjo cerkvenih krogov bi v prvi vrsti ne ostala brez posledic za slovanske katoličane na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji in bi cerkvi nikakor ne koristila. Zaradi tega v Vatikanu tudi ne odobravajo korakov bivšega avstrijskega kancelarja dr. Seip-la v korist Habsburžanov in morebitne podpore desničarsko-radikalnega reakcijonarnega pokreta v Avstriji. Dasi se v splošnem izogibajo javne izjave o svojem stališču, vendar naglašajo, da je treba smatrati habsburški problem s svetovno vojno za zaključen. Tako težkega problema ne bo mogoče sprožiti brez največjih težav in zapletljajev, česar se v vatikanskih krogih dobro zavedajo.
Ozadje diisseldorSskih
umorov
Aretirani Peter Kurten je po mnenju zdravnikov psihopat s sadističnimi nagoni, ki uživa v umorih in ima
neodoljivo željo po krvi
Dnsseldorf, 30. maja. Šele sedaj, ko | nimi nagoni. Peter Kurten je užival je preiskava z vso gotovostjo ugotovila, da je aretirani delavec Peter Kurten zares zagonetni morilec, ki je s svojimi nepojasnjenimi umori vsa zadnja leta razburjal dtisseldorfsko prebivalstvo, iri ko je preiskava pojasnila že celo vrsto teh umorov, postaja nekoliko jasnejše tudi ozadje teh umorov. Največjo zagonetko pri vseh teh števHnih zločinih je tvoril motiv. Jasno je bilo le toliko, da je vse umore izvršila ena in ista oseba. Kaj pa jo je gnalo k temu, kakšni motivi so bili merodaini, da je zagonetni morilec nadaljeval svoje zločinsko početje, tega si ni mogel nihče razjasniti. Bilo je samo jasno, da ne gre za normalnega človeka. Pri prvem zaslišanju je aretirani Kurten izjavil, da se je hotel samo maščevati nad človeštvom za krivice, ki jih je pretrpel. Še le nadaljna zasliševanja in opazovanja morilca so nekoliko bolj osvetlila to stran afere. Po mnenju policijskih zdravnikov m kriminalnih strokovnjakov ne gre za seksualne umore, kakor se ft dolgo domnevalo, marveč ima policija opravka s psihopatom s sadistič-
svojem zločinskem početju in ga navdaja nepremagljiva želja po krvi. Razburjenje javnosti mu je v največje veselje in dognano je„ da je bil celo sam med gledalci, ko je policija izkopala truplo umorjene Hahnove. čeprav je sam pisal policiji, kje je truplo pokopano in kje naj ga iščejo. Ko bo policijska preiskava zaključena, bo Kurten izročen v opazovalnico, da strokovnjaki ugotove njegovo duševno stanje in se izjavijo, ali je za svoje zločine odgovoren. • : Med prebivalstvom vlada še vedno veliko razburjeni« in vsakodnevno se ponavljajo pred policijsko direkcijo, kjer je Kurten zaprt, demonstracije, pri katerih zahtevajo ljudje, da se Peter Kurten obsodi na smrt.
Berlin, 30. maja. AA. Listi priobču-jejo nadaljne podrobnosti o izpovedih in priznanjih zloglasnega dusseldorf-skega ubijalca Kiirtena. Zločinec je priznal 44 zločinov. Množica je ponovno skušala vdreti v zapore, da bi linčala Kiirtena.
Glej tudi članek u 4. strani.)
Francoske čete zapuščajo Porenje
Izpraznitev tretje cone bo izvršena v treh etapah — Mirni potek odhajanja zasedbene vojske
BerBn, 30. maja. A A. Po poročilu iz Mairea odreja načrt izpraznitve, kalkor ga je setavul poveljnik tamošnjih francoskih čet, tri etape- Prva etapa je bite od 30. do 30. maja, V tem času so bile čete fraincoskilh ganuzoj v Landauoi, Trevesu. Neusrtadfou in Main^u znatno reducirane, gamizije v Bingenu, Worm-su. Germershetmu rn Spini pa so bile popo&noima izjpraz»nie»n«.
Dffuiga etapa otd' 1. do 20. jufa'ia določa odihod slavnih otajjpiacijskilh čet iz Keh-!a. Landaua, Mainza. Trevesa in Kai-9e<rsJawterna. ki bodo popolnoma izpraznjena. Osrtaneik otopaoijsildh čet in tSkvkiadjski uradi pa bodo kot zadnji
aapustoli Parenje. Zadnje čete gami-ziie v Woa*m«u so zapustile Porenje snoči.
Izora zn je vam je Porenja se vršTi v največjem redu ter so izostale tiudi o/bića ine manifestacije nemškega prebivalstva po odhodu francoskih čet. Sploh ie oipažati. da so ostavUe foanoosfke čete v tretji coni naiboljši vtis ter je njihovo slovo v nekaterih krajih naravnost prisnčno.
Mainz, 30. maja. Zadnje čete francoske gaimiz.ije v Germersheiimu so zapustile mesto- Obenem se je pričela izpraznitev Trera.
ČSR ne bo ratificirala ženevskih konvencij?
Konvencije o ukinitvi uvoznih in i Češkoslovaška šele po
Praga, 30. maja. Ministrski svet se je bajvil rta svoji seji z vprašanjem podlpusa žeaievsike konvencije o ukinitvi uvoznih in izvoznih prepovedi, ki mora Wki. kakor znano, ratificirana do 31 maja.
Kakor smo poročat:, so zastopniki zapadni*!? držav v Pra-gi pri zunanjem ministrstvu urgirali čsl. ratifikacijo, ker vzmod 18 držav pogodbenic samo Poljska in Češkoslovaška Še n:sta ratificirali pog-odibe. Ministrs/ki svet j« sklenil, d* bo za enkrat počakal, kai bo storila
Poftiska. Kakor se izve, bo skušala Poljska nadomestiti v revizijskem po-BtOpMjn dosedanji konitingentni sistem
zvoznih prepovedi bo ratificirala poljski ratifikaciji
s carinskdm sirtemom. Ce bodo pogajanja uspela, bo Poljska ratificirala ženevsko konvencijo. V -nasprotnem ori-meru. kar se bo naibrže tudi zgodilo, bo Poljska in za njo tudi Češkoslovaška po vsej priliki odklonila ratifikacijo.
Trgovina z ženskami Sirassboorg* 3°. maja. Kriminalna policija ie aretirala dva trgovca z dekleti, ki sta, hotela odpraviti neko 18-letno služkinjo v Buenos Aires. Oba zločinca sta sora-vila  na skrivaj že nad 35 Žensk v južno
Ameriko. Preiskava ie dognala, da sta are-tiranca člana velike organizacije za trgovino z ženskami •
Japonski generali proti razorožitvi
Tokio, 30. maja. Zastopniki vojne mornarice v vrhovnem vojnem svetu so odobrili resolucijo, ki naglasa, da je japonska vlada napravila vedifko pogrežko, ko je podpisala londonsko pomorsko pogodbo in zavrnila nasvete pomorskega glavnega stana, ki je bdi odločno proti trojnemu sporazumu. Ta sklep mom a niških krogov je povzročil na Japonskem razumflijivo senzaoijo. Kljub temu ie izključeno, da bi ta dogodek imel za posledico razveljavJjeme londonskega pomorskega paJcta. V vsakem primeru bo pa imel gotovo neprijetne posledice za vojnega minrstra admirala TzJcarabo, fcJ je zastopa! Japonsko nt londonski pomorskr razorožrfcveni konferenci.
Dr. Atigjelinovlć dospel na Dima}
Dunaj,  30. mira.  Novo  imenovani tafosto-
venskn poslanik dr. An^jelinovric je prispel včeraj « FVaze semkaj in bo v pr3KMtrr* duev* prevzel posle.
Žena preprečila
možev samomor
Hotič, 27. maja.
Včeraj opoldne sta se vračala iz Litije domov mož in žena, posestnika v hotiekih hribih. Možak je bil malo okajen, v Litiji fle je bil preveč podprl * žlahtno kapljic). Zato sta si prišla -z ženo v pogovoru navzkriž. Tišler — tako s© imenuje možak — ee je zaradi prepira z ženo močno razjezil.
Pridučil «e Je, da ga zona — no, možak je našel za to seveda krepkejie izraze — ne bo vec jeeila.
>Saj si znam sam pomaga*!, da se režim tvoje nadloge•< ji je zagrizi! mož in sedel na tla. Sezul si je čevlje, jih vrgel od eebe, m odpel obleko in se spustil v dir proti samski strugi.
2eni pa je bilo menda žal, da bi poslala tako hitro vdova. Videč, da ima mož resne namene, je planila za njim in ga še pravočasno ujela. Ker je ženica precej zastavna, je kandidata smrti po dolgem prizadevanju le obvladala. Zavlekla ga je na cesto na. za j. M>ž pa se le ni dal potolažiti. Porabil je prvo priliko in planil proti reda, ki jo bila zaradi deževja precej narasla.
Preplašena žena jo je ubrala zopet aa njim; zgrabila ga je za vrat in ga vlekla na. zaj na breg. Tam ga je položila na tla, in ga krepko tiščala, da se ji ni mogel iztrgati m »dirjati v Savo, — »Obleci se in pojdi domov!« mu je prigovarjala.
Sladko gin j eni možiček pa ni ubogal svoje ženke. Trdovratno je vztrajal pri svojem sklepu, češ, se danes bom »hin<. Končno je priropotal po cesti voz. Samomorilnega kan. didata so naložili na vez in voznik ga je prepeljal na njegov dom, kjer je zdaj pod budnim očesom ženke, kd bo že skrbela, da se bo možiček streznil in si pregnal iz glave samomorilne misli.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize:  Amsterdam 22.785. Berlin 15.SA3S— 13A325 (13.5176).   Bruselj 7.9063. Budimpešta
9.9976, CUT* 1094.4—1097.4 (1095.9), DttUJ 797.53—SO0.52   (790-02),     London 274.85—37S«
(375JS). Newyork 56.43—5*.« (56.53). Prasa 16755-168J6 (167.96), Trst 296.66.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.125. Pariz 95.965, London 25.11625, ffewyork 516.81, Bruselj 72.12,
Milatn 27.07, Madrid 63. IO, Berlin 123.34, Dunaj Serija 3.74. Praga 15.325. Var-
šava 58—, Budimpeita 90.315, Bukarešta &07.
Krvavi izgredi v Indiji se nadaljujejo
Velike demonstracije v Bombavu — Spopadi med Indijci in Birmand — Ogromno število ubitih in ranjenih
Bombaj, 30. maja. Položaj v indiji se je zadnje dni sicer nekoliko zbolj = šal. vendar pa je še vedno skrajno na* pet in vznemirljiv. V Dacci je prišlo včeraj ponovno do krvavih spopadov med demonstranti in policijo, k: je morala uporabiti orožje. Sest policajev je bilo ubitih. 12 pa ranjenih. Policija je aretirala okrog 100 ljudi. V Borm baju so se včeraj vršile velike demon* stracije, pri katerih je sodelovalo nad 30.000 ljudi. Množica je vzklikala Gandiju in zahtevala, naj ga takoj iz* puste.
Rangoon. 30. maja. Včeraj so se boji med Indijci in Birmanci ponovili
in so trajali ves dan. Indijski kuli ji so umorili tekom včerajšnjega dneva več Birmancev. Nekega birmanskega uradnika je rešil neki novinar, ki ie streljal z revolverjem v zrak in na ta način preplašil napadalce Snoči so na» padli Birmanci ladje družbe *>Irrawa« dy«. Ladje so klicale s sirenami na pomoč. Preden je doepelo vojaštvo, so napadalci umorili tri Indijce Položaj v mestu je zelo resen, ker so zaradi večnih nemirov zaprte prodajalne in primanjkujejo živila. Po dosedanjih podatkih je bilo ubitih nad 100 oseb in 852 ranjenih, med temi S Evropcev.
„Zeppelinu" prede trda
Na povratku iz Amerike se mora nad Oceanom boriti s hudimi nasprotnimi vetrovi — Polet napreduje zelo počasi in se je zaradi tega povratek zelo zakasnil
Friedrichshafen. 30. maja. Zrakoplov »Zeppelin«, ki se nahaja na povratku s svojega ameriškega poleta v domovino, se mora boriti s hudimi viharji, ki zelo ovirajo polet. Po prvotnem računu bi moral davi že doseči špansko obalo, toda snoči je bil šele nad AnrtM. Od tam je prispela zadnja vest, v kateri sporoča dr. Eckener, da napreduje Polet zelo počasi, čeprav delujejo vsi motorji z največjo silo. Nad oceanom razsajajo hudi viharji, ki često prav resno ogrožajo zrakoplov. Prvotno nameravani polet nad Havauo te moral dr. Eckener opustiti, ker je vihar zanesel zrakoplov daleč na zapad. Če bo šlo vse po sreči, bo zrakoplov šele drevi ali pa morda šele Ponoči dosegel evropsko celino. V Friedrichshafnu ne računajo s povratkom »Zeppeli-na« pred jutri opoldne.
Izgredi pri bikoborbi v Franciji
30. mara. Včeraj pop. bi s« imele vršiti pri Me^lunu pravcata' bikoborba, proti kateri je organiziralo društvo za varstvo živaja energično akcijo, da bi io oblasti prepovedale. Ker se t« ni zgodilo, se je zbraio na stadionu, kjer se je vršila bikoborba, 500 pristašev društva za varstvo živali* ki so pričeli burno demonstrirati. Nastal je nepopisen vrišč in trušč. Nekaj po-srumnah žensk je vdr+o v areno, kjer so pričele napadati pikadore in jrh obdelavati na vse možne načine. Zaradi protesta z4e-dallcev je nastaja med obema stranicama pravcata biijka, kateri je napravijo konec šele orožraštvo, ki je ponovno navalio na demonstrante. Končno sta brla za srto vzpostavljena mor in red, nakar se je bikoborba nadajjevaia. Zadeva bo hneJa za posledico, da bodo morali prrstojm krogi ra-apravUa^ o zakonitosti bileoborbe v Franciji.
Nezgoda Johnsonove
London. 30. maja. AA. Leralka miss Arov Johnson ie prispela v Brisbane v Avstraliji. Preletela je 12 milj. Pri pristanku ie njen monoplan zadel ob žično ograjo m se prevrnil Leralka je ostala nepoškodovana. Množica Ji je priredila viharne ovacije in navdušen sprejem. Letalka upa. da bo letalo kmalu popravlieno in da bo na-daHevala polet v par dne^i.
London, 30. maja. Govor miss Amy Johnson, ki je govoria po radiju v Brisbanu o svojem poletu \z Anglije v Avstraltjo, so včeraj v Londonu zelo dobro čnrL
Maršal Čangkajšek ranjen
Peking, 30. maja. Tukaj so se raa&rile vesti, da j« bil maršal Čan»kajšek raejen na roki pri zadnrrh bo>fh ob Lmtzhajslri želeeeici.
Beograjski proces
Beograd, 30. maja. Pred državnim sodiščem so se danes pričeli govori zagovornikov. Govorili so na današnji razpravi odvetniki Gvozdić, Hrvoj Ln dr. Grgunč, ki zagovarjajo obtožence Bernardića, Hadžijo in Franekića. Vsi trije zagovorniki so poudarjali, da rrjmovi klijenti niso zagreSili ničesar, kar bi spadalo pod zakon o zaščiti države. Ni obstojala nikaka organizacija, ker se obtoženci med seboj splon niso poznali Bernardič tudi ni mogel izvesti organizacije, ker je bil stalno v zaporu. Z detonacijo v Zagrebu so hoteli samo demonstrirati proti poklonitveni deputaciji, ne pa proti državi. Ce so kaj zagrešili, naj jih sodi redno sodišče.
Tunel pod Rokavskim prelivom
London, 30. maja. Kakor poročajo, je na včerajšnji seji odbor za imperijalno obrambo sklenil, da ae predor pod Rokavskim prelivom za enkrat ne bo gradil. Zadeva pa s tem Se ni konerioveljavno rp>šena, k<*T je vlada aa Bjrraditev. Odbor za imperijalno obrambo bo predložil vladi poročilo, v katerem $o podrobnejše obrazloženi finančni in strategični vuroki proti zgraditvi predora. Končno odločilno besedo bo imel par. lament, ki ima podporo v javnem mneniu, ki je aelo naklonjeno misli aa zgraditev predora.
Kitajski pirati oropali parnik
Šanshaj, 30. maja, .AA. Parnik, ki je vrv zil blaffamo z denarjem za izplačilo mezd kitajskemu delavstvu, zaposlenemu pri popravilu železniške proge v južni Mandžuriji ob reki VVhangpoo, ie bil napaden od piratov. Tolpa je štela 9 članov. Razborniki so planili na posadko in na blagamike z revolverji v rokah ter streljaj na vsakogar, kj se jim iri pokoriL Dva Angleža sta bila težko ranjena, kitajski mehanik je bil ubit, 5 drugih Kitajcev je dobilo težke poškodbe. Pirati so izpraznih' blagajno in odnesli 7 tisoč dolarjev.
PRAV«!
: FRANCK:
vedno
odlična kakovost!
Stran ?
♦SLOVENSKI  NAROD«, dne 30. maja 1930.
Štev 122
Javno vprašanje občinskemu zastopa
v LJubljani
I* navedenega ie razvidno, de * g. tržni nadzornik redno opravil svojo ilulbo samo do sredi let« 1922., ne dopustil je bil skupaj najnunj tri lota, v ostajam časa m je svojo službo opravljal tako, da Jo izzival odpor veutoge deta UubtftMke Javnosti, ker izpričuje protestni shod dne 30. X. IQ]B in da g* i e moral župan opomini a ti, naj izpolnjuje svoje službene dolžnosti.
Desi je svaječasno sklenil občjnski svet, da mu dovoli nastopiti službo na Sledu samo ob karenci službenih prejemkov pri občini, kateri sklep ni bil sfkdar razveljavljen, vendar je g. tržni nadzornik od 30. IX. do upokojitve dobival polno plačo.
Dejanski položaj je torej tak, zato se mi ne zdi razumljivo, zakaj je občinski svet priznal prositelju 13 službenih let, ko je dejansko bil nastavljen na magistratu samo 9 in p°i leta. v tem času pa ie bil skoraj 4 leta neprestano na dopustu, sicer pa opravljal svoje posle tako, da je dobivala občinska uprava pritožbe proti njegovemu poslovanju in da je bil celo župan sam primoran, da sa je energično pohval na izvrševanje službenih dolžnosti.
Izročaioč te absolutno točne podatke naši javnosti, stavljam na občinski svet ta-Ie vprašanji:
Ali ie bilo občinskemu svetu to dejansko stanje znano in ako mu je bilo znano, kako je mogel g. tržnemu nadzorniku Plemlju Slavku priznati 13 let službe, ko ie bil nameščen pri občini samo 9 in po| leta in Ja dejansko opravljal službo samo polovico te
dobe. In m dotočtf pofaofefeo 23.4*1 Dfa letno?
Ali sa ni pri tem »klapu ga vede L de ie ž njim povabi določbo sfc-Jbene pragma tj ka (§ 5*), Id strttuao odreia, de se oa more in ne sme apokojkj W+*mm urad« ako al Ml v M vsaj 10 let in ie to samo v primari, da le po stromj zdravaiM^B, tzvi* tako bola*, da Je vaeko službo oespooobon? (Zdravnik g. dr. Maus pravi v spričevalu doslovno samo to-le-* aZeto sem mu na svetova!, da stabjo službovanje odložL«)
Ali je občinskemu svetu znane, da ie dae 36. T!. 1910 »radi trajne nesposobnosti za službovanje* upokojen! mestni rržn! nadzornik že par dni kasneje — začetkom marca — nastopil drugo službo?
Ali ie občinski svet izračunil, kaj pomeni ta sklep za mestne finance, ki niso baš ugodne? To znači trajno obremenitev meatne obmne ~ upokojenec je se zelo mlad — ▼ desatjb letih za V* mifjone. v dvajsetih letah za H milijona dinarjev!
Alf so mestne finance tako sijajne, de lahko dale mestna občina pokojnino celo osebam, o katerih pravi služben« Pragmatika, da nimalo pravice do nobene pokojnom?
Proti upokojitvi g. Plemljs sem violi! sedaj tožbo na upravno sodišče. Pri pregledu aktov sem nesel   zgoraj navedene
podatke, ki so torej od prvega do zadnjega avtentični.
Pasto Pustošiemiek.
V LJubljani, 30. maia 1930.
Lep začetek jubilejnega
velesejma
10 letnica predsednika F. Bonača — Prve kupčije — Pismene in brzojavne čestitke
Perfiooaino-praviii odeak ebeiiatkega sva. ta je meseca februarja ekleaij ne predlog svojega pcKjrja&eJnika In referenta g- dr. Vladimira Bavnjfcarja ugedHi prošnji tt& nega nadeomik* g. Slavka Plemlja za trnj» no vnokojjtev. Z ©sirom na to sem doe 36. febr. t 1. poslal občinskemu seehi to»U vlpgo:
>Ker je persopalBo-prav^i odsek skleofl predlagati občipskemu svetu, da se prijna mestnemu tržnemu nadzorniku g. Plemlju Slavku deset let službe na magistratu in se ga stalno \'pokoji, vlagam prafej temu predlogu kot občiner svoj ugovor, ker smatram tak sklep sa nedopustno trajno obremenitev mestnih financ .. .<
Na to evojo vlogo sem dobil dne 2. maja t. 1. rešitev, datirano z dne 25. aprila štev. 312/pen., da je obeinska uprava na svoji tajni seji dne *36. februarja 1930. odklonila moj ugovor.
Prepričan som, da je občinska uprava zavrnila moj ugovor, ker ni bila zadostno poučena o pravem stanju stvari. Ne preosta-ja mi torej drugega, kakor da je javno informiram. Evo točnih informacij:
Trim nadzornik g. SI Plemelj js bil ime, novan na to mesto 1. 1920. NaetopiJ js *4u&, bo dne Z- avgusta in aioer kot urad-
nik v X- činovnom raar^du- Zo dne t. oktobra 1990. je vložil prošnjo, naj sf. ga pomakao v IX. činovni raared. katerj prošnji jo občinski svet ugodil. Pno 17. junija 1922. ja vlolil prošnjo, naj se mu dovoli tri do ffcri dni na teden dopusta, <ia bo mogel opravljati svojo drugo službo na Bledu. T* dopust mu je bil dovoljen. Duo 16. julija 1028. je zopet prosil za dopust in sicer za vse dobe bivanja dvora v Sloveniji. Dopust je seveda dobil. Dne 9. maja 1954. je vloži prošnjo za  bolniški dopust štirih tednov, ki mu je bil takisto dovoljen. Čim j* ta dopust potekel, je predložil občinskemu svetu dne 26. junija 1924. prošnjo, naj se mu dovoli dopust za v*e dobo bivanja dvora v Sloveniji. Komaj je ta dopust potekel, je vložil dne 9. olktobra 1924. novo prošnjo, naj se mu proti karenci prejemkov dovoli dopust ia 1 leto. Tudi tej prošnji je občinski svet ustregel. Nastopil je dopust 1. novembra 1924. in bj moral nastopiti svojo službo 1. novembra 1926. Se prodno je ta dopust potekel, je g. Plamelj vložil dne 14. oktobra 1925. prošnjo ze podaljšanje dopusta do 1. januarja 1926. Ne da bi določenega dne nastopil svojo službo, je vložil dno 5. januarja 1926. novo prošnjo za podaljšanje dopusta do 3. februarja 1926. Ko je dosegel ta dopust, je vložil 24. februrja 1926. novo prošnjo za dopust, ki mu je bil nato dovoljen do 1. oktobra 1926. Dne 13. junija 1927. je zopet prosil za tridnevni dopust vsak teden za več čas bivanja dvora na Bleda. Kasneje, kolikor je razvidno iz aktov, sploh ni ved prosil za dopust in v Ljubljani je bilo notorično, da se za posle mestn. tržnega nadzorstva ni brigal taiko. kakor bi se moral. Dokaz tega je, da eo javni in privatni nameščenci, invalidi in vpokojenci dno 30. oktobra 1928. v Ljubljani priredili javni protestni shod, na katerem so se izključno bavili samo z razmerami na ljubljanskem živilskem trgu in ostro obsojali postopanja   mestnega   tržnega nadzorstva. Na shodu so bile sklenjene ostre resolucije proti tržnemu nadzorstvu. Predsedstvo tega shoda je poslalo te resolucije tudi mestnemu občinskemu svetu v vednost m v uvaže-vanje. Na prvem mestu v teb resolucijah je bila tuđi ta-le ugotovitev:
>Javna tajnost je, da tržni nadzornik da način, ki ae absolutno ne sklada, z njegovim službenim položajem, bodisi posredno ali neposredno obratuje s živili...« Na to očitanje g. tržni nadzornik Plemelj ni reagiral, a tudi občinska uprava ni proti njenro ničesar ukrenila. A tudi preje je žo dobil mestni magistrat pritožbe proti gospodu tržnemu nadzorniku Plemlju- Tako je n. pr. dnevnik »Novi ča*< dne 17. junija 1922. priobčil notico »Mestni tržni nadzornik, kje si?«, v kateri je bilo med drugim pisano tudi to-le: »Ljubljanski davkoplačevalci protestiramo proti brezdelju mestnega tržnega na<Jtoornika ter počivamo vladnega komisarja, da napravi konec temu postopanju tržnega nadzornika, ki je plačan \z naših žuljev, da skrbi za prehrano mestnega prebivalstva, se pa da lovi in hodi na lov ter itn v brezdelju... Ni še dolgo, kar so je vrnil iz Monako v ega, kamor je šel na rfbji shod. ne ogleda* si ondotnj trg. Tudi na Kamniških planinah se je mudil dalj časa in sedaj bo zopet odsoten. Našega potrpljenja je konec zato pričakujemo od vladnega komisarja remendure.e
Kako je v tem času g. tržni nadzornik iapoljnjeval 6voje službene dolžnosti, dokazuje dopis, ki ga je 31. oktobra 1928. poslal mestni župan občinskemu svetu. V tem pismu povdarja g. župan dr. Puc, da dobiva pritožbe, >da g. Plemelj ne vrši službe v redu. ker je po vee mesecev na let« odsn. ten. da so razmere na trgu nevzdržne, ker ni pravega nadzorstva, da podpira s tem. da sfiti prodajalce, navijanje cen itd...< ter končno predlaga, da se mestnega tržnega, nadzornika g. Plemlja premesti k me. stni klavnici. O tem županovem predlogu je razpravljal persooalno-pravni odsek. Ker so v tem odseku glasovali za premestitev v klavnico 4 dlani odseka, proti pa tudi 4 (gg. dr. VL Ravnihar, dr. Jeric, Miklošič in dr. Rožič) ie ostalo vse pri starem Dne
9. novembra 1928. je poslal mestni župan tržnemu nadzorniku Plemlju pismo, v katerem ugotavlja, da izostaje is almibe in ho* di brez dovoljenja v Beograd ter ga opozarja na §§ 37. in 20. službene pragmatike. Po tem opominu je tržni nadzornik vložil dne
10. februarja 1929. prošnjo za stalno vpokojitev in to brez vsakega} zdravniškega izpričevala. To adravnisko iapričevalo je predložil šele dne 10. julija 1929-, toda pripomniti je treba, da budi to zdravniško izpričevalo ne ugotavlja, da bi bil g. Plemelj trajna nesposoben za službo.
Ljubljana, SO. maja.
Včeraj dopoldne je bil nas jubilejni ve-lesejm ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja^ divizijonarja generala, Sava Trip-kovića, trgovinskega ministra Juraja Deme-trovića, ministra dr. Shwegla, odličnih predstavnikov gospodarskih korporacij iz dravske in savske banovine, naših oblasti ter vse naše javnosti svečano otvorjen. Obširno poročilo o otvoritvi, ogledu in banketu v Zvezdi, na katerem je bilo izrečenih poleg progra matičnega govora trgovin ministra mnogo zdravic in čestitk našemu ve-lesejmu, je priobčilo že današnje >Jutro-. Omenjamo samo, da je zastopal pri otvoritvi prometnega ministra železniški direktor dr. Jakob Borko, ministra javnih del pa tehnični ravnatelj gradbenega oddelka banske uprave ing. Matija Krajec.
Naš velesejem praznuje pravzaprav dva jubileja, ki sta tesno združena. Velesejem kot tak praznuje desetletnico svojega obstoja, drugo desetletnico pa praznuje njega agiini predsednik, veleinduetrijalec g. Fran Bonač. Velesejem je srečen, da ima njega za permanentnega predsednika. Polnih deset let že vodi g. Bonač to našo največjo in nedvomno tudi najvažnejšo gospodarsko ustanovo, tako požrtvovalno, vzorno in spretno, da lahko mirno rečemo, da so imeli predstavniki našega gospodarstva izredno srečo, ko so postavili na to važno mesto njega. G. Fran Bonač je mož onih redkih lastnost; in sposobnosti, U so na takem mestu nujno potrebne. Njegova lojalnost, kavabrstvo in nepristranost so omogočilo našemu vel esej mu skozi vseh d test let ravno, varno pot tako, da nikoli ni zabredlo vodstvo v politične razprtije, ki bi labko imele usodne posledice. Njemu kot predsedniku gre zasluga, da je vladala v upravnem odboru vedno popolna solidarnost. Kakor je omenil včeraj na banketu v Zvezdi nas odlični strokovnjak na polju narodnega gospodarstva g. Fran Windi-eeher, je predsednik Bonač že po evoji prikupi ji vi zunanjosti tako simpatičen, da ima že v tem pogledu prednost pred drugimi in da zna s svojim lojalnim nastopom premagati vse morebitne ovire, ki ae pojavijo v njegovem delovanju. Kakor pred 10 leti. ko je stopil na Čelo velesejma. tako je tuda še danes mladeniško čil, neumorno de. laven in navdušen za velesejem tako, kakor more bitj le mož, ki se v polni meri zaveda njegovega pomena za naše gospodarstvo.
Včeraj je bil prvi dan jubilejnega velesejma in čeprav so se odprlo blagajne šele ob 12. je znašalo število posetnikov že okrog 10.000. Zanimivo je, da so bile že včeraj sklenjene zelo lepe kupčije. Češke tvrdke so prodale klavirje, kupčije eo se sklepale z gramotfonsikimi ploščami, tiskarskimi stroji, v elektro industriji, dobro je šla čokolada, desertna vina, klobučar s tvo, razmnoževalni aparati, parfumerija in bižu-terija, zlasti pa kožubovina. Večina k orahovine je bila prodana v Dalmacijo. Neiri splitski trgovec je kupil 11 kožuhov. Tudi za poljedelske stroje so se že začeli zanimati naši domači in zunanfi kmetovalci.
Vse torej kaže, da bo napeli letošnjega velesejma rekorden tembolj, ker je nastalo krasno vreme, ki bo splošno dobre raspoloženje še dvignilo. Navadno smo dejali, da mora biti ob vsakem velesejmu v Ljubljani dež, letos je pa ravno narobe.
2e v sredo smo našteli nekaj brzojav-nib in pismenih čestitk, ki jih je prejelo predsedstvo velesejma ob jubileju. Poleg že omenjenih so čestitali našemu vele&ejmu predsednik niske občine ing. Cavdarevič, zemaljski savez industrijalaca v Zagrebu, predsednik beograjske občine ing. Nešič, nas poslanik v Tirani Nastasijevič, generalni konzul Norveške v Beogradu general Roohe, predsedstvo lvonskega velesejma, avstrijski  poslanik  v  Beogradu minister
Ploetnis, norveški konzul v Zagrebu, predsednik Centrale industrijskih korporacij Ignjat Bajloni, predsednik Trgovske zbornice v Toulousu, poslanik poljske republike v BeogTadu itd.
Pri potkah
Največja gneča na velesejmu je letos v velikem paviljonu na veseličnem pro* štoru, kjer je Kmetijske družbe odsek za perutninarstvo in kuncerejo razstavil vseh mogočih vrst domače zajce in se košate podjetni petelini med svojimi vdanimi družinami. Tak4e gazda, kakor je oni Go* lobov kikeriki s kar nekaj tucatov krotkih ženic, bi imponira] še turškemu paši, žen« ski spol pa z zavistjo občuduje njegove putke, ki imajo od življenja same sladko* sti in jim še jajca ležejo drugi kar na mas šino. Nema gneča se pa stiska pred kur* nike štajerskih kapitalnih kapunov in premišljuje o njihovih resignirano povešenih repih. Namesto solz sočutja pa polže po bradah obiskovalcev sladokusne sline. Človek je pač nepoboljšljiv sebičnež.
Že pred vojno smo imeb* zadrugo za rejo malih živali, ki je pa v vojni zmrzni* la, šele 1. 1028. je pa inicijativna Kmetij» ska družba zbrala peru tn in ar je, golobarje in kun cere j ce v poseben odsek, ki od ve* leeejmt dokazuje, kako rapidno napredu* je. Ni čuda, saj je perutninarstvo volevaž* na in tudi dobičkanoena veja narodnega gospodarstva in jajca stoje v naši izvozni bilanci na najvišjih mestih. Nesporna ren* tabiliteta perutninarstva je nazorno raz* vidna na razstavi s table z naslednjimi podatki:
Krava je vredna 4000 Din, krme za njo stane na leto 5600 Dan, ze mleko in tele pa dobi živinorejec na leto 6000 Din — prav toliko, namreč 4000 Din stane 100 kokoši, njih krma pa 8000 Din, torej znatno več kakor krma za kravo, ampak 100 putk znese na leto 14.000 jajc ki je zanje lahko skupiti 12.500 Din. To pač ni umetnost, če toliko nese, da kurjereja tudi tako napre« duje in ae tako naglo širi. Imamo že dve veliki farmi in sicer novosaleško grofice M. A. Herbersteinove v Velenju in Golo* bovo na Lesnem brdu. Največji sta v državi m slovita že tudi daleč v inozemstvu. Grofica Herberstein. tudi v inozemstvu priznana strokovnjakinja, je izpopolnila belo, jerebičersko in rdečo štajersko pas* mo, ki je za naše kraje najprrporočljivej* ša, v rod, ki tudi v svetu uspešno konku* rira z najznamenitejšimi pasmami. Golob je ps v državi prvi uvedel rejo na veliko belih leghorn in prvi uvedel žigosanje jajc, za kar ga je ministrstvo odlikovalo. Na obe farmi smo lahko upravičeno po* nosni.
Kako je reja perutnine napredovala, nam je pa najjasnejše povedala komisija strokovnjakov, ki je bila prisiljena kljub svoji strogosti prisoditi skoraj vsem raz* stavljenim živalim nagrade in pohvale. V ocenjevalni komisiji so bili naši najboljši strokovnjaki kmetijski referent g. Martin Zupan iz Maribora, gospa grofica M. A. Herberateinovs in predsednik razstavnega odbera g. Jakob Seher iz Višnie gore. ki so konstatirali, da se v naSi banovini stro* kovnjaško najbolj rede kokoši štajerske pasme m da je tudi reja drugih pasem, zlasti pa belih leghorn, grahastih plimetk, velikanskih rdečih rhode Island in orjas ških orpingtonk znatno napredovala.
Razsodišče je priznalo Ia. ceno za v zaklopnih gnezdih kontrolirano produk* cijo jajc in za čistokrvnost živali Ogorelc Realki iz Rigonc pri Dobovi za granaste pKmetke, dr. Jenko Andreju iz Št. Vida pri Stični za isto pasmo. Šantlu Francu iz Razvanja pri Hočah za rjave štajerske, Lottspeich Amaliji iz Rimskih toplic za
rdeče rhode Island, grofici M. A. Harber-sram ta Velenja dve nagradi za jerebicer* ske in bele itajerke, Tviekelaovemu oskrb* niStvg iz Krćevine-Meribor tudi za rjavo štajersko paamo. čarne Antoniji za graha* ste plimetk S, Golobov emu perut n m trsk emu zavodu na Lesnem brdu pri Vrhniki za vso njegovo razstavo kokoši in jajc pas. me Isgbom.m za dobro vzgojo Gol ob ovih leghorn Jehaovi Tbes iz Ljubljane pohvalo ter Ia. nagrado še ravnatelju velesejma dr. Dularju za rjave štajerske kokosi.
Prvo nagrado za kokoši brez kontrole produkcije jajc ja razsodišče prisodilo Rohrmanu Dolfetu iz Kranja za leghorn tz L 1939., Medvedu Josipu if Prelog pri Ve« lenju xa rjave itajerks, KuhmTausch Margareti ir Razvanja pri Hočah dve nagradi za rjavo štajersko pasmo, Pisku Ivanu iz Črsts pri Teharjih tudi za rjave štajerke, Kregar Avgustu iz Most pri Ljubljani za leghorn, gospodinjski šoli Kmet. družbe v Merjapišču v Ljubljani za rjave štajer* ke, Lunder Josipini za bele plimetke, Majhen Josipu s Podrečja pri Dobu za rja* ve štajerke, prvovrstno je pa komisija ocenila tudi Mateja Hafnerja iz Ljubljane japonske svilorepke in pritlikave zlate sebricht bentamke, Pusta Franca in gospe Cernetove kodrasto pasmo, pegatke gospe Pečankove in g. KlemenčiČe in s priznanjem pohvalila krasne štaierske kopune grofice Herbersteinove, goske, race, pura* ne. fazane in pava.
Z II. nagrado \t komisija ocenila Pe-hernik Marije bele štajerke, Posavsikega perutmnare-tfva na Odobokeni pri Brežicah granaste plimetke in orsingtonke, Likozar«
ja Jošlka iz Kranja orpinztonke. Kramarja Franca z Opekarske ceste v LjubJiani le£-hern. Inkreta AJiomza s šenkovega turna pri Vodicah s*arn štajersko pasmo. Rohr-mana Dolfeta leghorn. Sifrerja Franca iz Kranja orpingtonke, Raamgeria VaJka z Oorij pri Bledu rjave itajerke, Bred Ms-haela rz Crnove pri Sent Janžu pr,, Velenju tudi rjave štajerke, Klemenčiča Josipa n Ljubljane bele Štajerke, graščine žerjav*
srad v Dolu pri LaubUanš italijanske jere-bičke. Lukmana Franca iz Središča ob Dravi njave štajerke, Plepelec Antona iz Središča ob Dravi orpingtortke, tiretjo nagrado ie pa komisija prisodila rjavim S-ta-.ierkam Posavskega perutninarstva na Globokem pni Brežicah, Lakozanja Joška iz Kranja graiiastim pfaetfcam. Kupn&u Franu iz Kostrevndce pri Podplatu rjavi štajerski paseni. Novaka Ivana iz Razvanja rjavim sfcajerkam, srahastim plimetkam bolnice za duševne bolezni na Studencu in rjavim štajenkam kmeto&ke šole na Ormu, obenem je pa komisija pohvalite tudi valilnice in druge priprave firme Nickerl & Co. ter jako lepe gotobe najrazličnejših pasem, zlasti?' pa Kirejgarja Av«usita jz Most visoko leteče prevrtače in floTenunce, ki jth golo-barja imenujejo ferrnarrtine, ter razne druge mične pasme, ki so jih razstavili Kušar Josip iz Drave&j in Leben-Mageri \z Ljubljane.
Najbolj obiskovalci občudujejo farmo grahaetra pltmett gospe Cernetove iz Ljubljane, grofice rlerbensteinove kopuna, krasno farmo Golobov in plimetk, zlasti dekorativno skupino njegovih petelinov, race in gosi gospe Cernetove ter dr. Duiarjevo farmo štajerskih rjavk. Vee farme »o vzorno opremljene z zalclopnimi gn^adi — razen gospodov petelinov seveda — in z modernimi krmilnimi in napajalnimi ter drugimi smoirenjmi napravami. Zelo zanimiva je tudi razstava jaje nagraztjčnejšihj pasem m posebno pohvalno s*rok<>vnjaki izražajo o Goiobovih žigosanih jajcih. M so za nas že davno potrebna novost
Največjo zahvalo za resniene nepričakovano bogato, poučno in sijajno napelo raz* stavo zasluti ožji odbor z g. Seherjem na čelu, z gospo voditeljico vaBlne central« č'ernetovo, strokovnim tajnikom g. Kafolom in go. Pečankovo ter g. Klemenčičem, ki so razstavo opremili tudi s poučnimi nazornimi sb'kami in statistikami ter je prav rlektno dekorirali. Zopet si je pa s to razstavo pridobila zasluge Kmetijska družba, ki daje perutninarjem inicijativo in strokovnjake na razpolago.
Po otvoritvi velesejma so st razstavo og_ ledali tuxti vsi odlični gostje ta so s* o njej nad vse pohvalno izraeili, gospoda ministra Demeirović in Shvvegel sta pa zatrjevala, da tabo bogate razstave, Iri nam dokazuje, kako r^esen^ljrvo visoko je pri nas razvito perutninarstvo, sploh nista pričakovala..
Prirediteljem in razstavijalcem tudi naše čestitk«!
V dnevih sreče
za dneve nesreče
Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani priredj v nedeljo 1. junija t. 1. >Dan Rdečega kriia< s promenadnim koncertom vojaške godbe v Zvezdi ob 11. uri.
Ta dan stopi Rdeči križ pred ljubljansko občinstvo s prošnjo, da položi vsak, ki količkaj zmore, vsaj skromen dar za one tisoče in tisoče nearečnai, ki trpe radi raznih elementarnih nezgod rn epidemij, za one, ki jih je beda vrgla v aaduhla podzemeljska stanovanja, kjer htrajo lačni in bolni. Omogočite Rdečemu križu, da bo mogel obiskovati te hodnike in jim nuditi svojo pomoč.
Iz teh stanovanj hoče poslati Rdeči križ kakih 30 bolehnih otrok vjaj za nekaj tednov v lepo božjo naravo, da si okrepe šib- ' ko zdravje na solncu. zraku in pri tačni hrani.
Rdeči križ hoče biti skrbna mati, ki zbira v dnevih sreče za ure, ko udari nemila ueoda, da ima potrebna sredstva na razpolago in more takoj nuditi pomoč; kajti prepozno je zbirati, ko je pomoč že potrebna.
Na .Dan rdečega kriša< naj pristopi v*ak k velikemu oltarju ljubezni in usmiljenji ter položi svoj dar za one. ki so v bedi in trpljenju. Vsak naj pomislit da tudi njegova sreča ni stalna; kajti nihče ne ve ure
na dneva, kdaj udari nesreča v ajdove mirno irvljenje in ga pena* v obup in bedo in mu bo potrebna pomoč Rdečega križa.
Odlrurijfes se v dnevih sn^Če, darujte ta n apsone!
Darujte aa Rdeči krH in njegovo poftt-p«Sko kojonijo.'
KOLEDAR
Danes: Petek. 30. maja 19>*% katoljčanj: Ferdinand, pravoslavni: 17. maia, Andro-mk.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Drama- Svet: plamen- A. Opera: Zaprto.
Kme Matica: Lerece brodovi«. (Zvočni
film.)
Kino Ljubljanski dvor: Volgi, Volgu. Kmo Ideal: Crotikon (Ita Rina). VeleseJraska razstave.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec. Konzresni trg: Ustar Sv. Petra eesta; Hočevar, Sp. ši$ka.
Tekma otrok
Za tekmo otrok, ki Ko v nedelio dopoldne v Tivoli privabila vse. kar leze ino gre, se ie prijavilo 280 do 2 let etarih malčkov. Ker šef Dečjegi doma g. dr Dragaš ni mogel zmagovati takega navala kričavega drobiža, mu je priskočil na po« moč mestni fizik g. dr. Mavrici i Rus. ven* dar sta pa morala prijavljanje novih tek« movalcev ustaviti m tudi šs irmed prijav, ljenih tekmovalcev izbrati samo on«, ki so najbolj »v formi*. Ostalo jih js vendar še 100, da bo izbira radostna in se tekma ne bo predolgo zavlekla. Kdo bi rudi čez 2 uri vzdržal disciplino pri taki množici temperamentnih tekmovalcev in na zmago nestrpnih drukariev! Zastran otraJčaja to« rej se nismo v zadregi.
Sport
— Program I. nacionalnega tenis turnirja za prvenstvo LJubljane, ki se bo odigral v soboto, dne 31. mata :n nedebo. dne 1. junija 1£30 na tenis prostorih Ihrije pod Cekinov^m zridom, je sledeči: 1. grospodie posamemo. 2. dame posamezno, 3. gospod>e v dvoje, 4. dame v dvoje. 5. dame in snspođie v dvoje, 6. hfltforn1 posamezno. Ijrralo se bo vzdržema oba dneva od S. ure zjutraj do mraka. Igralci tekmovalci se zbirajo v garderobi na izri-šču, kjer je vsem na razpolago i?ralsk; red (določen po žrebu) in kjer bodo dobili vse turnir zadevajoče informacije. Člani uprave turnirja bodo priglašenim igralcem tako v športno tehniškem kakor tudi v vsakem drugem ožim vedao in radevolje na razpolago. Uprava turnirja je z ozirom na to, da omozoci vsakemu dostop na teniški prostor, določba prav nizko vstopnino ra sicer velja enodnevna vstopnina Din 10.—. od osebe, za dijake in člane kluba, će se izkalejo s Člansko izkaznico, Din 5.—.
— Sekeija ZNS (Muibeno). Delegirajo se k tekmam dne 31. majs 1A80 na ijr. Ilirije: ob 16. uri Celovec:Ljubljana g. Cimperman Ob 17.^0 Graz:Beograd g. Peržaj. V nedeljo dne 1. junija t. 1 nfc 16. premaganca prvega dn** g. P*>valek. Ob 17.30 zmagovalca prvega dne g. Sohneller (rez. g. Deržai). Stranski sodniki v soboto: gg. Znccatto, Ko-šak, Czemv, Mohorko. StransKi sodniki ▼ nedeljo: gg. Ceb, Bre^kvar, Malikovec, D<v llnar.
Iz gledališke pisarne
V ljubljanski drami se vprizori nocoj v petek dne 30. t. m. angleška drama »Sveti plamen«, ki je dosegla rudi na na* sem odru zelo * elik uspeh. Drama je tz» vrstno zasedena po naših najboljših močeh ter v vsakem pogledu dovršeno zrezi« rana in tudi igrana. Predstava se vrši za abonma reda A.
V soboto se vprizori v ljubljanski drami posledniič v letošnji sezoni Bego* viceva igra »Pustolovec pred vreti« za abonma reda D.
„Sava", splošna zavarovalna delniška dražba
je imela 28. maja t. L 6vojo redno glavno skupščino za preteklo poslovno leto, to je deveto od njene ustanovitve.
Po poročilih ravnateljstva in zakliučnib računih se vidi, da je družba zaključila poslovanje s primernim dobičkom od Sj97.675.01 Din in da plača 10 odst. divi* dendo, kakor vedno dosedaj. Iz tega do. bičks je izločena vsota od 2,000.000 Din in namenjena povišanju uplačanega dela družbene delniške glavnice, ki sedaj zna* sa 8,000.000 Din (delniška glavnica 10 mi« lijonov Din). Skupna vsota bilance znaša 42,148.554.37 Din, a družbeni garancijski fondi 29,304.608 Din.
Ta družba, ki se ne bavi z življenskim zavarovanjem, temveč samo z elementar« nrmi panogami, je tekom 9 let od poatan« ka izplačala okrog 160.000.000 dinarjev, kar najzgovornejše kaze važnost tega našega podjetja v gospodarskem življenju naše države.
»Sava« je bila osnovana v letu 1921. od naslednjih zavodov: Jugoslavenska udru* žena banka d. d., Zagreb: Jadransko»podu* navska banka, Beograd: Prva hrvatska Ste« dionica, Zagreb; Srpska banka. Zagreb; Zemaljska banka za B. i H., Sarajevo; Ze« maljska banka, Beograd: Atsicurazioni Ge* nerali v Trstu.
Družbeno upravo sestavljajo naslednii gospodje: predsednik dr. Svetislav Suma« novic in člani: Makso Antić, Nikola Ber* kovic, Benzion Bulli. Milivoj Crnadak, Ge* deon Dundjerst. Emmanuele Ehrentheil. dr. VVatter Fischel. Stevan Karamata, dr. Mihajlo Kollin, Franjo Lathović. Edgardo Morpurgo, Stevan Raicevich, Sava W. Sa* vič m Gjorgje Velisavljevid
— PtooociiJ odurnega Sokola. Ni »•
rreb&k! univerzi bo promoviral jutri za doktorja vsara zdravilstva ste vil uradnika direkcije državne zelezmee v Ljubljani £. Vladimir Oral. Orel ie odličen telovadec član LiuMjanskesa Sokola, ki je bil tudi v mednarodni vrati na omupiiadi 1. io^g v Amsterdamu. Lani je dosege! na Župne m 4etn Bnbljenslre sokolske župe na Viču ▼ višjem oddeJku prvo mesto in ie postal prvak-telovadeč, čeprav si je bil pr* treninrn pošleodovaJ reke. Odfcčnemu Sokola iskreno čestitamo!
— Kaj   ie r mostom   6*z Plfienco v Kranjski gori? Vršič je gotovo ena naših najlepših točk v JoHiekib Aroah in zate »t čuda, da ga turisti, zlesti pa izletniki na avtomebr^h, prav redi posečajo. Med vojno je brki na Vrslč izpeljana prav krasna if tudi za avtomobile dostopna cesta do vi* Vršiča, katero so pa kasneje deloma zasuli plazovi. Cesta bi se dala sicer polna vrti, toda nsbče   se ni zmenil za nio. Zgte ie začela polagoma razpadati in avtomobilom ie bila sčasoma dostopna samo do koče na Gozdu- Tako je bilo vsaj Še lani ljetos na je tudi to nemogoče, kajti most preko PSenee ie ves trael in za prehod   neporaben-   Kranjskogorska občina le dala pred most tablo z napisom, da jc most za pešce, kolesariš in avtomobiliste neprehoden. To se pravi, da je dostop na Vršič skoro onemogočen, vsai izletnikom, ki bi se radi peaiali Mnenja smo, da bi bno v interesu tuiskaca prometa,,  da se most preko Pisemce popravi. Kakor čujemo, hoče neka Zagrebcartka  zidati bliza mostu lep moderen hotel, toda občina zahteva, da zgradi tudi most. na kar pa Zagrepčanka noče pristati. Ne vemo sicer, če spada most 5e pod kranjskogorsko občino, mnenja pa smo, da bi se ta z« v lastnem interesu morala pob rigan", da bo most čimprej popravljen- Saj bo to samo v korist Kranjski gori! če ne bodo urejena in popravljena pota, potem rudi turistov, zlasti pa tujcev-izietmkov kljub najboljši reklami ne bo!
— Knlgcvodskj tečaj se obrtnike in pomočnike v KapiB ie na željo interesentov preložen od 1. junija t. L na mesec juKi t. L Padi prijave velikega števila udeležencev se bosta vršila najbrže dva tečaja, den na Vranskem, drugi v Gomilskem. pouk pa uredil tako, da bo trajal 5 dni zaporedoma, vsakokrat po 4 ure. Interesenti naj se prijavijo neposredno Zavodu za po-spesevaroe obrti Zbornice TOI v Ljubil jam.
— Železniška oprava obsojena na plačilo odškodnine. Pred s u bonski m okrožnim sodiščem se je vršil te dni epilog strašne tragedije v Žednikn, kjer je eksplozija bencina zahtevala več človeških žrtev. Sodišče ie prisodilo brivcu Petru Vojnic^Rogiču, ki je postal zaradi katastrofe trajni invalid, 900 Djn mesečne rente, poleg tega mu mora uprava železnic povrniti škodo ter stroške za zdravljenje v znesku 9000 Din. Trem vdovam, katerih možje so se smrtno ponesrečili, mora železniška oprava izplačevati rento za preskrbo njfrovm otrok. Sodišče je v utemeljitvi razsodbe navedlo, da je bilo s pričami dokazano, da je policija ljudi k gašenju prisilila in torej smrti sami niso bili krivi. V slučaja, da uprava železnic ne bi v osmih dneh pričela z izplačevali jem, imajo toženci pravico rubeži. Zdi se, da do tega ne bo prišlo, ker je uprava železnic sama ministrstvu predložila, naj se prizadetim ponesrečencem in njihovim vdovam nakažejkv odškodnhje, odnosno mesečne rente.
— Vreme. Vremenska napoved pravi da bo lepo vreme. Včeraj je bilo lepo v Ljubljani, Mariboru jn v Beogradu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 31, v Splitu 3°, v Sarajevu 36. v Zagrebu in v Beogradu 37, v Ljubljani 25.8, v Mariboru 22Jb. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.1 mm, temperatura je znašala 13 stopini.
— Samomori V Velikem Bečkereku se ie te dni zastrupila znana artistinja Lo Van rlej, ki ie del j časa nastopata po raznih jugoslovenskih kabaretih in varijetejih. Poznali so jo tudi pod imenom >Muc<. Prepeljali so io v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — V Subotici se je zastrupila z razno razstopino 34-letna Sofija Balog. Prepeljali so jo v bohrioo. Njeno stanje je brezupno.
ščaaiu se je zdelo, da se bo avt?on podporočnike Ivena Hoiačka zalete! v drugo letalo, toda Kolaček Je očividno opazil pretečo nevarnost in hoteč preprečiti katastrofo, se je na grlo ponovne dvignil V višini 6 metrov pa je motor nenadoma odpovedal in letalo je strmoglavilo na da ter se popolnoma razbilo. Mofaček je bil tažle, pijet-izvidnik Kosta Marin kovic, pa leSte ranjen. Oba so takoj propeKaH v sarajevsko bolnico.
Iz Ljubljane
—tj Minister trgerine in industrije ceep. Juraj  Demetrevie v  Zbornici  M trgovin", obrt in industrijo ▼ Ljnbljani. G. minjfter ja včeraj  pe prihodu  v Ljubljano pesetil Zboroieo za  trgovine, obrt  in industrijo, kjer ga js pričakovalo zbornično predsedstvo. Po daljšem razgovoru s Člani Tfoonjič-negn predeestva s predsednikom g. 1. Jela« Činom in podpredsedniki gg. I. Oprtnem, D. Hribarjem in L. Brudoemanom ter z gene« ralnim  tajnikom g. dr. Windiaeherjem je g. minister do 11. ur« sprejemal deputacije gospodarskih  organizacij  in posameznike. Sprejeti so bili od g. ministra Zvene mdu* etrijrev,  Zveza   trgovskih   gremije v, Zveza obrtnih zadrug, Obrtniško društvo, deputacije trgovcev iz Trbovelj in Zagorja, Društvo tiska marjev in Se vez grafiSkih radnika, sekcija Ljubljana itd. Po poaetu v zbornici je odšel g. minister k otvoritvi ▼*)«-*ojma.
—lj Na motfce radtoioneke oddajo« postaje! Dravska direkcija pošte in telezrefa objavlja:   Ministrstvo za gradbe dobiva pritožbe, da uporabljajo stranke v mcogi'.i krajih aparate za masažo in zračenje itd., med njimi tudi v bolnici in zdravniki in sicer v Času, ko so radiofonske oddajne poštare v obratu in da s tem motijo radio-fonsko sprejemanje. Tako motenje je po zakonu prepovedano (čl. 213 kaz. zakona iz L 193°. pravi: »Kdor preprečuje z električnimi aparati namenoma ali iz malomarnosti delovanje   radijskega   aparata, ali kdor vzkrati za radijske aparate potrebno delo. se kaznuje, če je ovira nastopila, z zaporom do 1 leta ali v denarju do 10.000 Din), razen tega pa preti nevarnost, da bo, ako se taki aparati razširijo med ljudstvom in motenje naraste, vedno več poslušalcev radia odpovedalo svoje postaje, s čimer se bo stalni dohodek države samo zmanjšal,   širjenje radiofonije   med ljudstvom pa se skrčilo, namesto da bi se razmahnilo. Ministrstvo naroča zato direkciji, naj opozori vse svoje podrejene pošte, da morajo na vsako prijavo v tem pogledu nemudoma uvesti preiskavo, in ako bi se prijavljena oseba ne odzvala pozivu, prositi krajevno policijsko oblast alf žandarmerijo za posredovanje.   Opozarjamo   pošte na strogo ravnanje in postopanje v smislu tega odloka. t
Za hotele
potrebno kuhJnijsko posodo, razne stroje, pribor v veKki izberi Ltd. dobiš najcenoje pri tvrdki z železnino
STANKO FLORJANCIC
LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 38
OTROŠKE OBLEKCE
in predpasnike v vsej velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra. klota, kretona in bele, kakor tudi razno damsko perilo v veliki izbiri po Jako nizkih cenah noda
P. & L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c 2°.
Oglejte si blasro in cene v naši-h izložbah!
— Velika poplava pri Banlaluki. Padi širnih nalivov in tajaaja snega v planinah so radnje Čase zelo narasle vode v glamočkom okraju pri Banjaluki. Vasi Dr aga-nič. Dolac, Kavič in DornbaHje so popolnoma pod vodo, ponekod mole samo dimniki in strehe iz vode. Orožniki so ogrožena sela pravočasno izpraznili tako. da katastrofa ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda ogromna. Banski uprava je odredila prizadetim kTaiem potrebno pomoč.
— Samomor Slovenca v Durom sera. V Dugem selu si je te dni na strašen načra končal življenje 69-letni delavec Matej Campa, rodom iz Kočevja. Legel je na tračnice in zaspal. Tovorni vlak je nesrečnežu odtrgal glavo. Vzrok samomora je bila beda. Campa je bil kot delavec prt »Našički paropflani« pred meseci odpuščen ia je živel v pomanjkanju, Nedavno ga je zapustila rudi žena. To ga ie tako potrto, da se je naveličal življenja m izvršil sa-
— Težka letalska nesrofi Na aerodromu v Raflovcu pri Sarajevu sta se včeraj dvigni* v zrak dve vojaški letali. Pri spu-
—li Izlet v Prekmurie priredi o binko-štia, dne 8. in 9. junija Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. Prekmurie šteje med najzanimivejše krajine slovenske zemlje kar se tiče umetnostnih spomenikov, zlasti XMiI^ XIV. & XV. stoletja. Obenem je Prekmurie nam precej nepoznana zemlja, ki pa po svojih krasotah zlasti spomladi zasluži, da jo obiščemo in se seznanimo z njo in navežemo prijateljske stike t, našimi dobrimi Prekmurci, kj nekako narodno samotarijo tam na našem skrajnem severovzhodu na večni ravnini, sosedje Madžarom. Pod vodstvom kons. dr. Steleta si bodo udeleženci ogledali Mursko Soboto, Bogojino, Turnišce, Martijan-ce in druge zanimive kraje s starimi in modernimi umetninami. Da se omogočijo priprave za izlet, naj se oni, ki se ga mislijo udeležiti, najkasneje do torka 3. junija ustmeno ali pismeno zglase pri tajniku dr. Vurniku v Muzeju in sporoče, ah* bi hoteli odpotovati v Prekmurje eventualno že na binkoštno soboto opoldne, da bi ostali tam cela dva dneva.
— L.i Klub skladateljev v Ljubljani. Dns 19. L m. je bil ustanovljen >Kwt> skladateljev v Ljut>ljani< s sedežem v Ljubljani. Odbor je sledeči: predsednik A. La jene, podpredsednik St. PremrL, tajnik S. Osterc blagajnik L. M. Škerjanc, odbornik J. Pavčič. Klub bo predvsem imel namen, gojiti družabnost med člani, po želji bo tudi zastopal avtorske interese članov. laven Ljubljane živečim komponistom bo klub poslal pravila in vabila k pristopu.
—tj Državni ispit ii glasbe. Koncem Šolskega leta 1929-30 po 20. juniju 1930 ee bo vršil na državnem konservatoriju v Ljuo-ljani državni izpit iz glasbe pred posebno, od ministrstva prosvete imenovano komisijo. Kandidati na državni izpit iz glasbe naj ^e prijavijo pismeno rafvnateljervu držav, konzervatorija najkasneje do 10. junija. Prijavi, prošnji za pola pande izpita naj prilo. že vsa svoja spričevala eomrulii« vitae, potek glasbenega studije. Navede naj tudi iz katerega glavnega in katerih stranskih predmetov, bodejo napraviti jnpit
—Ij »Leteče bred©vje<. Danes ob 4, 7 in 9 zvečer prinaša Elitni Kino Matica ro filma >Leteee bredarje< % Rsmensm Nevarrom in Anite Page v glavnih vlogah. Film je izdelek ameriške drrđbe Metro-Goldwyn in se odlikuje po krasnih posnetkih zračnih manevrov in drznih loopingih
veleeejma naj ne »puste ugodne prilike in naj si brezpogojno ogledajo zvočni film v Elitnem Krnu Matjei.
—II Obiskovalce   jubilejnega velesajma,
kakor rud'" ostalo naše občinstvo ponovno opozarjamo na velike tenis prireditve SK Ilirije v dneh 9L t- m- in 1. junija t. 1., ki bodo nudile z ©žirom na priglašene prvorazredne igralce naše države ne samo športnikom ampak tudf nesportnikom veliko zammivosti in športnega užitka. Naša športne edinice hočejo s tem turnirjem pokazati lepoto in telesno vzgojno stran te športne panoge, obenem pa hočejo tudi uerotoviti napredek in višino, katero so do zdaj dosegli z vežbo in udejstvovan^em v tem sportu. Najboljšemu igralcu turnirja se bo priznal častni naslov »Prvaka Lmblia-ne< in bo zaradi tega borba za ponosni ta naslov ostra in ranimiva.
—tj Čevljarska zadruca v Ljubljani vabi gg. člane na važen zadružni sestanek, ki bo v nedeljo, dne L junija ob 0. uri do. poldne pri •Lozariu« v Rožni nL Dnevni red: Gospodarstvo, šušmarstvo. davčne težkoče in raznoterosti.
—U DanašnM rlbil trg. Današnji ribji trg je bil z domačimi ribami bolj šibko, z morskimi pe dobro založen. Na trgu so prodajeh" skombre po 22 Din kg, sardele po 20, orade po 40, brancine po 52, tunine Po 32 Dm kg, cele ribe sekane pa po 40 Din. Specijaliteta na ribjem trgu so bile jegulie, ki so jih prodajali po 40 Din kg. Od domačih rib so prodajali samo ščuke in sicer po 35 do 40 Din kg. Tudi z žabami je bil trg dobro založen. Žabje krake so prodajali po S) para do 1 Din po kakovosti.
—lj Udruženje živjnozdrav n&tov, sekcija dravske banovine, ima svoje zborovanje 1. junija ob 15. v prostorih veteri-narsko-bakterijološkega zavoda v Ljubljani, Lipiceva uL 2. Jutri, v soboto, se vabijo vsi gg. živinozdravniki na priiateljski sestanek v hotelu Štrukelj.
—lj Razstava jueoalovenske keramike. V dvorani Kazine je bila včeraj otvoriena razstava jugoslovenskc keramike, za katero vlada v mestu veliko zanimanje, Razstavo ie posetik) tudi predsedstvo vele-seima in se ie izrazilo o njej zelo pohvalno. Razstava bc odprta še 10 dni Vstopnina znaša 5 Din, za dijake 3 Din. Priporočamo ogled te razstave, ki kaže, kaj se da doseči na tem polju.
—lj Nesreče in nezgode. Včeraj in davi so v bolnico prepeljali več žrtev nesreč. Najtežja se je pripetila v sredo na opekarni Pavlin in Srai v Radomljah, kjer je zašel delavec Janez Kočar iz Zitja z nogo pod stroj, ki mu jo je zmečkal. — Na stavbi se je davi ponesrečit 16-letni zidar France Tajhen. Padel je s stavbnega odra neke hiše v Rožni dolini In si zlomil levo nogo. — Z lestve je v sredo padel zidar Janez škerjanc iz Vrbljen m zadobil hude notranje poškodbe. — V rudniku v Trbovljah se je ponesrečil 35-lerni delavec Josip Vrbinek. Odletel mu je kamen v oko m mu ga precej poškodoval.
—lj Nočm požar v Ljubljani V noči od srede na četrtek je začelo goreti v majhnem nizkem poslopju pilame Ivana Figarja v Vošntakovi ulici. Ogenj se ie naglo razširil in resno ogrožal bližnja poslopja, zlasti pa sosedno stavbno pisarno g. Mirosla. va Zupana. K sreči so obveščeni gasilci takoj prihiteli na pomoč. Po dve uri trajajočem napornem gašenju se jim je posrečilo ogenj popolnoma zajeziti in preprečiti eveetuelno katastrofo, škoda je precejšnja in znaša okoli .10.000 Din. Kako je požar nastal, dosedai še ni mano.
—H Opozorilo kadBcem   na velesejmu.
Opozarjamo kadilce, ki zahtevajo v trafiki na velesejmu »Drina« cigarete v škatlicah po 30 komadov, da .tih monopolska uprava ni poslala v promet, dasi je bilo prvotno obljubljeno, da se bodo na velesejmu prodajale.
_tj Sokol I. na Taboru priredi dne 1.
junija ob 4. uri popoldne javno telovadbo. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi se vrši ljudska zabava s plesom v vseh notranjih prostorih ©okolskega doma na Taboru. So-kotetvo in Taboru naklonjeno občinstvo vabimo, da nas poseti v čim večjem številu
—lj »Volga, Volga.« znana ru$ka balada t filmu. Danes ob 4. pol 8 in 9 zvečer se predvaja v kinu »Ljubljanski Dvor< čaroben fitm, ki je posnet po znameniti, obče znani in romantični ruski baladi >Volga, Volga.. .< V vlogi Stenjke Pazina nastopa H. A. Sen1ettew. ki podaja kot tak eno najboljših svojin filmskih kreacij. — Te kra. sen film ostane veekomur neizbrisno v spominu, zatrt ga priporočamo najtopleje občinstvu v ogled. Poudarjamo, da ostane film le danes na sporedu, vsled cesar naj si ga vsakdo brezpogojno danes ogleda pri zgoraj omenjenm predstavah. Cene ljudske 2. 4, 6 in 8 Din za sedež. Jutri brezpogojno nov spored in sicer Sretislar Petrovič v filmu Poročnik NI. Vieoeanstva.c
—lj Jama predakeija operne iefe državnega konzervatorija t Ljubljani se bo vrti.
Zborovanje delavskih gospodarskih organizacij
V Zvezi gospodarskih zadrug je včlanjenih 53 zadrug z nad 24.SOO
člani
Lrubl;arra, 30. maja.
Včeraj dopoldne se je vršil ob obilni udeležb: v dvoran; Delavske zbornice občni r.hor Zveze jnspodarskih radrus v •hisoslaviji. Otvori! ga je in mu predsedoval predsednik bivši minister Anton Kristan, ki je ugotovil, da je rasropanih
40 zadrug po 43 delegatih s skupno 270 (od 322) deležev.
Pozdravil je zoste. zlasti g. Rudolfa Galjera, zastopnika Središnjega saveza hrvatskih seljačkih zadruga v Zajrrebu, z-Frana Trčka. zastopnika Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, dalje zastopnike Delavske zbornice v Ljubljani, Strokovne komisije za Slovenijo, Zveze delavskih žen in deklet, *Svobode< in Cankarjeve družbe.
Po pozdravin in prečitanih brzojavih, zlasti Mednarodne zadružne zveze v Londonu. Glavnega zadružnega saveza v Beogradu, zadružnih zvez z Dunaja, iz Bazla. Prage ter cele vrste jugoslovenskih zadružnih zvez je poda! predsednik načei-stveno poročilo. V tem ie zJastj nagla šal kako se režnje v naši državi vse preveč enostransko
vprašanie zaščite posameznih slojev prebivalstva.
Vse preveC se ozira na poljedelca, ne ozira se pa na to. koliko je obenem s favo-rizacijo poljedelca oškodovan delavski konzument ki ima le svojo delavno silo in mezdo. Boji se, da bo zlasti novoosnovano Privilegovano izvozno društvo d. d. oškodovalo s povišanjem cen konzumenta. Omenjal ie dalje slučaj zaščitnih carin pri manufakturi in sladkorju in naglašal, koliko se tu na škodo producenta, konzumenta in države direktno podpirajo tovarnarji Nagiasal je delo Zveze, da se spravi vsa ta stremljenja v sklad m pozval vse navzoče na skupno in nesebično delo za pro-speh delavskega zadrugarstva.
Tajniško poročilo le podal tajnik Cvetko Kristan, ki ie naglašal lep porast zverinah članic, ki fih je sedaj v dravski, savski ki dunavski banovini ter v Beogradu 53. članov imajo zadruge že nad 24.500.
Ustanavljajo se še vedno nove. zlasti v Bosni in Hercegovini (Drvar, Banjaluka, Teslić, Liubija) ter po Hrvatski.
Konsurrme zadruge napredujejo dobro, enako produktivne in denarne. Delovanje stavbnih zadrug se je ustavilo, d a si je zgradila zadruga *Stan in dom« ie
70 ras v vrednosti 14 milijonov Dta in upravlja zadruga »Mali dom« 10 stanovanjskih barak, za katere je morala kupiti za skoro 400.000 Din sveta, vse iz članskih prispevkov. Barake, ki nudijo stanovanja do 50 rodbinam, so sedaj že zadružna last.
V zadnjem času so madrivi zlasti gorenjski zadrugarji. ki pridno zbirajo fonde za zgTadbo svojih »Stan in domskih« h'š na Jesenicah. Zveza ima tudi
dva zadružna kina
na Jesenicah (»Radio«) in v Trbovljah (>Svoboda«). Tiskovne zadruge ne uspevajo najboljše: delavstvo ne kupuje rado delavskih od delavcev za delavca izdanih knjig.
Zadružne ustanove so lastnice 49 zadružnih nepremičnin v bilančni vrednosti 16 miliionov Din, s »Stan in domskimi« pa 116 v vrednosti 30 roilijoflov Din.
Te številke so zgovorne tn vsaka taka nepremičnina je postojanka delavstva Jugoslavije.
Zadružna banka   je   denarno središče
delavskfn zadrug. Ima
5 milijonov Din delniškega kapitala, te nnV Hjkmov 205.440 Dm hranilnih vlog. 415,00# Din rezervnih skladov in 560 milijonov Din letnega prometa.
Njega palača na Miklošičevi cesti 13 v Ljubljani K lahko v ponos delavskemu zadruga rstvu.
Poleg tega delujejo se razne pomozns organizacije, kot Zadružna figa (društvo za zadružno propagando, Izseljeniška figa. Društvo za varstvo in pomoč našim izseljencem itd J. Veliko delo vrši tudi Zveza delavskih žen in deklet.
Kot glasilo Zveze izhaja že 9 let mesečnik »Konsument«, ki služi za propagando in pouk zadTugarjev ter tvori svoje posebno mesto v ju gosi ©venskem delavskem tisku; v vsoii stroki je edin.
Zveza gospodarskih  zadrug ima z^posfenih 362 ushržnencev. Lani le &nv dala blaga za 50.424.903 Dta.
Nadzorstveno poročilo je podal zadružnik Jeretm \z Trbovelj. Cvetko Kristan je prečital dalje revizijsko poročno Glavnega zadružnega saveza, ki hvafi zlasti agfl-nost in življcnsko silo Zveze ter revizorsko delo. Debate so se udeležit! gg Urat-nik. ki je opozarjal na gonjo trgovcev proti zadrugam, OšJak (Maribor). Malovrh (Hrastnik), Čobal (Zagorje), ki je opozarjal zlasti na potrebo rezervnih skladov za zadruge in Anton ter Cvetko Kristan. Poročila so bila sprejeta soglasno.
Pri volitvah so bflj izvoTieni v načel-srvo: za predsednika Anton Kristan, predsednik Zadružne banke, za podpredsedrnka Melhijor Čobal (Zagone), predsednik Delavske zbornice v Ljubljani, France Ko-Mer, Emil Podiral šok m Franjo Vtfliar. V nadzorstvo gg. Fibp Uraru* (Lnibrlana), Ivan Jeretin (Trbovlje). Jurij Jeraan (Jesenice), Rupert mgoHč fMaribor), Mirko Čvrtfla (Zagreb), Uroš Pravica (Beograd). Darje Je bilo izvoljenih v zadružni svet 40 zadrugar jev in zadruga ric. T rr-remenje rta so bHa tudi pravila, ki zlasti razsrriajo delokrog Zveze in uvajajo kot zvez* poset tudi denarno izmenjavo.
Po volitvah je predaval o pomena zavarovalnih radrug zadr. Koruza, ki ie ngo-tovfl, da morajo zadruge pazno bdeti nad svojimi zavarovanji in pregledati noBoa, pogote itd., za kar imaio navadno tkrv. zaščitne zavarovalne zadruge. V Lkrbfrani Je to zlasti Splošna zavarovams zadruga <Mrklošičeva 1$. Anton Kristan pa ie v svojem referatu o Welikth m marrh zadrugah« ugrotovfl, da naj bodo vse zadruge velike po deln. članstvu, moči in zadružni ideji, male pa po delokrogu, da bo kontrola omogočena ter da ne pride do birokratizacije in s tem zvezanfh npravnah stroškov.
Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčioe prebavne or-gBne do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo y kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova-« greačica. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Z dežja pod kao.
— Kako si se seznanil s svojo ženo?
— Srečal sem jo nekoč, ko ie deževalo in ponudil sem ji dežnik.
— Tako si torej prišel z dežja pod kan.
letalcev. Tudi vojna mornarica je sodelovala pri fHuumju >Letecega bralovje«. Poleg I hi ▼ torek, dne *. junija 1980 ob 5. uri pop. teb senzetnjonafaosti ime flhn lepo vnebi. j v draanekem gledsllKn. Vstopnice bodo v no, mnogo zabavnih in bumoi IstHkrib epi. | jaortpi mlaji pri zanašaj blsasajn* v operi od zod in izvrstno godbe. Ffbn urlperetkme v I sobote, dne JU. t. m. dalje, leatanead spo. ogled; zlasti podsislsld pvjMbtfkl natega | rad
premiera oh i, 2 ttt 9 zvečer t
Leteče brodovle
Nepozabni »Bon Hur«, pevec »Pogan-ske KubeziU« v fflmu senzacH kot
Ramon Novarro
ljubavnik, dober tovariš in drzen pilot
Seozadkmalni polet Iz San Diega v Ho- pfl*%*i
nokata! Srecti Oceana v borbi z razbes- VMWn r+lflV
netimi elementi! Obupen boj z orkanom. HVtuttCU
Ljubezen Id tovarištvo! TU, 2124
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 30. maji 1530,
Stcv. 122
AvgHStas Mnir:
11
zločinov
Roman
— Dovolj, dovolj, sitnost sitna. Pojdi sem! Pojdi sem. mora ti nadležna!
George je končno pograbil psa, ga postavil na bri-žnjo klop in mu zagrozil.
Zdaj mi pa dovolite, gospodična Langtonova. da vam predstavim svojega najboljšega tovariša. To je Sandy. Vzgojen ie bil iz ščeneta v tem laboratoriju. Vse te dišave ima rad.
George se je zasmejal, toda njegov obraz se je takoj zmračil.
— Gotovo se vam zdi, da je to čuden kraj za psa, toda Sandy mi je re-Sil nekoč življenje. V kotu je začel tuliti, dokler msem prišel tja in opazil, da nekai tli. K sreči San-dy nima rad ognja. V naslednjem hipu bi bila eksplodirala velika posoda razstreliva, sedemkrat močnejša od smodnika. Moj Sandy ni neumen, — je pripomnil in ga pogladil po glavi.
Moily je razgrnila rokopis in obsu-la Georga z vprašanji.
— Zelo rada bi bila govorila z vami ie davi. — je dejala.
— Saj se sploh nisem ganil z doma.
— Maddox mi je pa dejal, da ste že zgodaj zjutraj nekam odšli.
George je malo pomislil in odgovoril :
— Cndno, saj >e vendar vedel, da sem doma. — To je bilo vse, kar je dejal. Potem ie začel prebirati profesorjev rokopis.
Ko je končal, se je pa vrnil k zadevi s slugo.
— Torej Maddox je trdil, da me ni doma? Sovražim tega človeka. Od kar je osi pri hiši. mi tu no ugaja več tako kakor prej.
Snoči ste mi obljubili, da mi poveste Še več, — je dejala Mollv. — Ali mislite, da s profesorjem Caspianom ni vse docela — docela v redu?
— Ne. Kolikor mi je znano, Caspian rti divjak. Z mojim očetom sta bila več let najboljša prijatelja. Nekdo drugi je tu razdirajoči element, pa ne morem zvedeti, kdo bi to bil.
— Na to ste mislili snoči, ko ste mi svetovali, naj...
— Naj ne ostanete tu čez noč? Da. Tu se gode čudne reči.
Ozrl se je čez rame, stopil k vratom in jfh zaklenil.
— Odkrito rečeno, gospodična Laaisrtonova. ne mislim, da je tu varno za dekleta, kakršno ste vi. Varno? Ne, to ni pravi izraz. Recimo ra)e — priporoči iivo. Prejšnja tajnica? V tej hiši stanujem že nad osemnajst mesecev, pa še nisem videl nobene tajnice, če ne računam vas.
— Vi tu stanujete? — >e vprašala Moftv presenečeno.
— Da. Toda čujte, kaj vam povem. Snoči po večerji mi je Caspian nenadoma sporočil, da se moram izseliti iz njegove hiše in si poiskati drugo stanovanje. Pravi, da potrebuje mojo spalnico — to je tesna sobica v pritličju, katero hoče preurediti v skladišče. Dejal je tudi. da vas ne smem pod nobenim pogojem motiti pri delu.
— Prvotno nisem razumela, kaj to pomeni, »daj se mi je pa posvetilo. Mi-
slim namreč, ko ie vam Maddox lagal, da me ni doma. Menda ie nekomu mnogo ležeče na tem. da bi se midva ne sestajala.
— Kaj pa namerava profesor? Mollv je namršila obrvi.
■ — To -najbrž ni zraslo na njegovi njivi. Po mojem mnenju je profesor pod vplivom nekoga drugega. — je dejal George z zamolklim glasom. Sliši se čudno, toda zdi se mi, da je profesor preganjana žrtev, ki se neprestano boji, da ga zgrabijo za vrat. To je strašno ozračje, posebno če mora Človek delati v njem.
— Zakaj ste torej ostali tu tako dolgo? — je vprašala Molly naivno.
— Profesor Caspian >e učenjak svetovnega slovesa — zame ie priprava pri njem neprecenljive vrednosti. Je pa še drugi vzrok in sicer moj oče. Bilo je nekaj skrivnostnega v načinu njegove smrti. In nekaj mi pravi, da zvem samo v tej hiši resnico o njegovi smrti.
Tajni laboratorij
Geonge je iprirnakrnil k Mollv stol. sam je pa sede-1 na klop, naslonil se .ie s komoksi na kolena in potrkaval ne-stinpno z nogo.
— Ni mi prijetno misliti na to. — je deiaJ. — Poleg tega pa poznam malo faktov. Moj oče je delal tu s Caspianom dolga leta in pridružil sem se jima. ko sem došitudi'rail v Camlbrkigii. Kar mi je oče nekega dme zapustil pismo, da je že vsega rua svetu do gnia snjt i<n od tistega dne ga nisem več videt.
— Kaj ni ibil... George je prikiimafl.
— Njegov klobulk so našli v reki iblizu Waterloo Bridge. Čutiti sem nekaj v ztratkm, še preclno se je to zgodilo, pa nisem mogel ničesar dokazati. Shičajno imam prijatelja v Scorblamd vaTd.U. ki mi je pomagal, kodi kor je mogefL toda doslej še ne vem nič točnega.
— Kaj vam profesor Caspian sam ne more pomagati ?
George je odločno odkimajl % glavo.
— Caspiam sam je bil zelo razbur-jen, toda prtsegel mi je, da ničesar ne ve, razon da se mu je zdel moj oče zadnje dni naikam oudridb led. A če ga je vprašal, kaj mu je, se je izgovarjal, da ima preveč dela. Pnavnim vam, da je ta zadeva zelo zapletena. Bi<Io je tu še nekaj drugega —-mekaj preklicano tajnega, v kar je bil zapleten tudi profesor Caspian.
George je udaril s pestjo po klopi.
— Ne nethaim, dokler ne zvem resnice. Zgodilo se je pred šestimi meseci in nič ne de, če bo trajađo šest let, p-ne-dno dosežem svoj crli. Zdaj veste, čemu sem ostal tu- gospodična Langfto-nova. Povedal sem vam vse ali skoro vse.
Mollv je zadržala sofllze. ki so i silile v oči, ko je George objel svojega psa.
— Sandy je bil pes mojega očeta. Sandy mi pomaga, kakor ve in zna, kaj ne prijatelj? Jazibečar mu je ofbHzal roko, kakor da je r ažurne I njegove besede.
George je pokazal na nasprotno steno laboratorija.
Mollv se je ozrla tja. V steikleni omari je visel tam v oljnatih barvah portret moža v naravni velikosti. Obraz je imel markantne poteze, oči mislečega človeka, čelo visoko, inteMigentno.
DiisseldorSski vampir
v preiskavi
Policiji je priznal, da je snoval nove umore — Kaj pravi o njem nemški učenjak dr. Hirschfeld
Zdaj ni več dvoma, da je Peter Kiir-ten dolgo iskani dusseldorfskj morilec. Dosedanja preiskava je točno dognala, da ima na vesti štiri umore. Morilec sam trdi, da je umoril deset ljudi, policija pa presoja njegovo samoobtožbo zelo skeptično, ker je prepričana, da je nekatere umore izvršil umobolni Staus-berg. Zdaj preiskujejo kriminalni organi še poskušene umore in napad« ter zaslišujejo kot priče žrtve, katere je neznani napadalec napadel. Kurten je v preiskovalnem zaporu miren in zdi se, da hoče igrati umobolnoga. Na vprašanje, ali ve, kaj ga Čaka, je odgovoril, da bo moral do smrti presedeti v umo-| bolnici. Zanimivo je, da je bHa tudi Kurtenova žena že kaznovana in sicer zaradi umora svojega ljubčka. Doslej je policija mislila, da ima morilčeva žena neomadeževano preteklost.
V torek so se nadaljevale konfrontacije dusseldorfskega vampirja z onimi, ki ji-h je napadel. Priča Goidhause-nova ni mogla o napadalcu ničesar povedati, ker je bila napadena tako nepričakovano in hitro, da ga ni mogla spoznati. Priča Mantelova in trgovec Kornbium sta spoznaM Kurtena po postavi. Spoznala ga je tudi priča Heer-strassova, katero je napadalec vrgel v reko. Kurtena je spoznala tudi neka ženska, ki je videla, kako je ustavil njeno hčerko. Toda natakar v Stinder-muhle, kjer se je baje Kftrten mndil z umorjeno Hahnovo. ga ni spoznal. Dosedanja zasliševanja Petra Kurtena so pokazala, da je letos 14. maja v grafen-berškem gozdu napadef neko deklico. Lani 25. avgusta je pa napadel Oertru-do SchuKe. Obe napadeni dekleti sta Kurtena takoj spoznali. Kurtenova izpoved se popolnoma ujema s tem, kar sta izpovedali napadeni dekleti. Točno je tudi dokazano, da je Kurten lani 11. avgusta umoril v PapendelTu Marijo Hahn. Tudi v tem primeru je pripovedoval take podrobnosti umora, kakršne morejo biti znane samo morilcu. Zek> točno je opisal zlasti lopato, s katero je svojo žrtev v gozdu za gre bel. Lopato so našli pozneje v bivžnjem potoku.
Dokazano je tudi, da je Kurten umoril Gertrudo Albermannovo. Izvedenec dr. Scheiker je točno n^tovlU da je Kurten pisal tudi tatoo zvana moralna pisma. O tragični smrti Albermannove je sporočil Kurten podrobnosti, ki se točno ujemajo z ugotovitvanii aradne preiskave. Kurtena kot napadalca so spoznali tudi dve ženski, kateri je bil vrgel v reko Dussel. Sam je spoznal obe priči in v njuni prisotnosti je opisal napad. Na vprašanja prič je odgovarjaj točno. Trgovec Kornbium, katerega je napadalec lani 26. avgusta v Iieren-feldu z nožem ranil, pri konfrontacij Kurtena ni več spoznal. Pač pa je Kurten izjavil, da je Kornbrum ena njegovih treh žrtev, katere je omenjenega dne napadel in ranil. Policija je objavila mnogo Kurtenovih fotografij s pozivom, naj se zglase vsi, ki so prišli z morilcem   kdaj v stik, zlasti ženske.
Kurten je na policiji omenjal tudi napade na dekleta, za katere policija še ni vedela.
Policijske oblasti so sporočile novinarjem, da je Kurten priznal, da je snoval nove napade in umore. 22. maja ponoči je položil dve v papir zaviti kladivi na kraj, kjer je hotel iskati svojo žrtev. Ko je prišla policija z njim na dotični kraj blizu železniškega nasipa, kladiv ni našla. Kurten je izjavil, da gre za orodje, kakršno je rabil tudi pri dosedanjih umorih. Policijska preiskava bo končana nafbrž prihodnji teden. Ko so bili pojasnjeni štirje umori, je začela policija preiskovati tudi umore otrok v Flehe. Tudi v tem primeru se zdi, da je Kiirtenova samoobtožba utemeljena. Po preiskavi bodo preiskali Kurtena psihijatri, ker na izključeno, da gre za posetmo vrsto sadizma ali perverznosti. Proces bo najbrž pospešen. Preiskavo so razširili tudi na Kurtenovega očeta, da ngotove njegovo duševno stanje, kajti mož je hud pitanec in hil je že kaznovan zaradi krvoskrun^tva odnosno posilstva lastne hčerke. Policija še ni mogla dognati, ali je imel morilec pajdaše. Zdi se pa. da njegova žena ni vedela za moževa grozodejstva.
Policija noče dajati podrobnih informacij o preiskavi. Prebivalstvo Dussel-dorfa je seveda zelo razburjeno in ogorčeno V torek se je zbrala pred poslopjem policijskega ravnateljstva velika množica prebivalcev, ki so prekinjali morilca jn čakali do poznega večera pritfke, da bi ga linčali. Ko so peljali Kurtena v avtomobilu na policijsko ravnateljstvo, je stopil nekdo v voz in /ače! mori'ca pretepati. Kfirten m moril iz osebnega sovraštva ali pohlepa po denarju, temveč iz golega veselja nad umori
Znani berlinski učenjak dr. Magnus HirschreM je predaval v torek v Moravski Ostra vi o najvažnejših seksualnih problemih. Odgovarjal je tudi na vprašanja, tičoča se dusseldorfskega morŠca. Izjavil je, da se je bav3 z njim zato, ker gre za seksualnega morilca, nikakor pa ne zato. ker je dobil nedavno morilčevo pismo, o katerem naj bi podal svoje mnenje. Kfirtenovega Priznanja ne smatra za absolutni fokaz, kor se je og'asik) že nad 100 ljudi, ki se ob^ožu^ejo, da so df^se'dorfski mori'«. Kriminalna poiicija je menila, da številni umori niso delo enega morilca m delila Vth. je v več Fknpin. Nekatere žrtve so imele s tVa^rvom prebite lobanj, druge so bne zabocer.e Zato je poiiciia domnevala, da gre za tri aK štiri morilce. Za važno sma.ra Hirschfeld. da se Kftrten ova pisava njema s pisavo ▼ pismu, v katerem je morilec označil kraj, kjer so bila zakopana trupla umorjenih deklet To pismo je bilo avtentično in trupla so res našli. Dosedanje vesti raznih nemških listov so napravile na Hirschfeld a vtis, da se Kurten z umori baba.
Po njegovem mnenju gre za seksualne umore in Kurtenova izjava, da se
je hotel maščevati Človeštvu, se zdi fantastična in neverjetna. Ni izključeno, da se morilec ne zaveda dobro, kaj je počel. Napadal in moril je žene in otroke, toda s tem še ni rečeno, iz kakšnih nagibov je to počenjal. Ce hočemo presojati umore kot seksualne zločine, moramo imeti dokaze, da >e z zločinom res v zvezi kako spolno de-ianie. kajti če kdo besno napada ljudi, še ne moremo govoriti o seksualnem zločinu. To je lahko izbruh besnosti in zato bi morali Kurtena preiskati psihijatri. Dr. Hirschfeld je omenjal druge take morilce, kot Harmanna, Dentzega itd., in izjavil je, da dusseldorfski vampir presenetljivo spominja na Haar-manna.
Mnog; se začudeno Vprašujejo, za-kai policija ni mogla tako dolgo izslediti dusseldorf^keca vampirja, čeprav je bil mobiliziran ves njen aparat. Vzrok je v tem, da je seksualne umore zelo težko pojasniti. Klasičen primer te .Tack Razparač. ki ie izvrš'1 mnogo UtnoNW, pa se je morala policija omejiti samo na domneve, ki so bile pozneje v celoti ovržene. Baje je bil mož zdravnik. Tež-koče so zlasti v tem. da se vrše seksualne zadeve hrez prič, dočim so pri drugih umorih večinoma navzoči ljudje. Seksualni umori in seksualna dejanja se pa vrše tajno. Drugi vzrok je ta, da žive taki ljudje dvojno življenje. V našem primeru se pa zdi, da to ni tako, kajti dusseldorfski morilec je bil že desetkrat kaznovan m torej ni mogoče trditi, da bi seksuami in družabni človek ne bila eno in isto.
Na vprašanje, kaj naj se zgodi s tem človekom, je dr. Hirschfeld odgovoril, da ga je treba takoj izločiti iz družbe. Danes so tri možnosti — dosmrtna ječa, dosmrtna izolacija v umobolnici ali pa usmrtitev. Ne da se še reči, katero pot bodo ubrale oblasti. Dr. Hirschfeld je osebno proti smrtni kazni. V splošnem se je pokazalo, da so se vsi taki morilci vrniti k prvotnim zločinom, čim so bfli pomilosceni ali izpuščeni iz ječe. Jasno je, da imajo sadistični zločini nekakšno sposobnost naiezljivosti za ljudi podobnega nagnenja. Tako so ▼ Do^seklorfn izsiedSfi že dva sadistična morilca. Prvega, SUnsberga, so morali kot idi jota poslati v arnoboknoo, drugi, Akris Tripp, je bal pa obsojen na dosmrtno ječo. Trippa je Hirschfekl sam opazoval Pet deklet je potegnil s kolesa in posffii eno je ook> zadavil. Trfpp je po njegovem mnenje duševno obremenjen, pflanec in epiloptik.
Naročajte
„Naio dobo"
Odprodaja čevljev
do preklica
V zalog! več tisoč parov   vsakovrstnih čevljev zajamčeno ročnega izdelka.
Nudi se Vam ugodna prilika za nakup trpežnih in najcenejših čevljev pri
»DOK O«, Prešernova ulica 9
dvorišče.
Ivan Čarman.
Kolodvor Vrhnika
restavracija, kavarna In prenočišče
se priporoča. 1680
i,- u« ((»"lini!
Za birmo
ure. zlatnina in srebrnina s popustom 15 % pri
Ivan Pakiž
Ljubljana.  Pred Škofiio 15.
\ Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nadvse ljubljene gospodične
Ane Lassnik
posestnice
za po*iofT}eno crcrfje m vence ter za častno spremstvo na njeni poslednji poti se tem potom vsem najiskreneje zahva-Jjujcino.
V LjuMjaui, dne 28. maja 1930.
ŽALEJOd OSTALI
Železno zobcasto kolo
(Koarrprad) rabljeno, toda dobro ohranjeno, dvo ali veedoloo $ cca. 260 cm premera, k^rpim. Ponudi** z navedbo cene na to*wno par-ketov in -lesne volne Sv. Peter v Savmjstei dolini. ITV2
Ugoden nakup
Krasna, ofe morju ležeča parcela v mestu Krit radi družinskih razmer napTodaj. Pojasnila da$e Car-lo Tas&inri, Ca pod i s tria. 1714
Velika izbira rabljenih
luksuznih, tovornih avtomobilov, avtobusov, nadalje motociklov z m brez prikolice nudi po |fonku-TenČmJi cenah O. Žužek, Ij^ofeljana. Tavčarjeva  nI.  11. 1707
Uradnik
odvetniški soHcitator, j^etj« jo vodja, sto«v., srbo-hrrv. in nemški ko-respondent, stenograf m strojepisec išče mesta v odvetniška pisarni aJd večjem trz. podi etru Ponudbe pod »Prvovrstna moč« M 698.
Tesan les
popolnoma sata, za takojšnjo opora bo, za statvbe ima stalno v zalo-[fertja. dr. z o. z, LjebUana —
Dunajska c. 46. telefea Štev. 2830
47fT
Morijo fto$eli
Žrebanje razredne loterije
Dne 36. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2000.— št 48.357, 75.172.
Din	500.— št.	1.852.	1.885.	1.888,	8iMl.	9.719,	9.757.	13^98.
16.051.	16.084,	17.906,	19.110.	19.162,	27.706,	29.211,	34.136.	34.168,
35392.	36.621.	36.650,	36.659,	36.690.	37.709,	37.731,	37.752,	37.791,
38.123.	38.146,	38.162.	38.179,	38.187,	39.586,	39.587,	42.968,	44.113,
44.118,	44.126.	47.474.	48310,	48.382,	49.418.	49.423.	49.448,	49.490.
56.008.	56.034.	56.071.	57312,	57.369.	57377.	57380,	58.835,	58.887.
58.888.	59.551.	59.569,	59.571,	59.580,	66.410,	67327,	68.780.	68.792.
68.793.	69.121.	69.138.	69.140.	72.077.	72.096.	73.965.	73.971.	73.99S,
75.054.	75.091,	75.116,	76.631,	76.642.	77304.	77309,	77342,	77.37*
77388.	78.020,	78.063.	82.459,	82.480.	82.490.	86.904,	86.973.	86.994,
87.214.	87.215.	87.219.	37.228,	87.263,	87.275,	87.815,	87.886,	87.896,
87.901.	87.920.	89.163,	89.193.	89.195,	91302.	96.619,	96.649.	96.877,
98.131.	98.160.	98.908.						
		Žrebanje		27* m	afa 19 JO.			
Din 2000.-^ št. 9765.
manufaktura« trgovina
perilo za dame in gospode. Blago dobro — cene nizke.
Sv. Petra cesta 26
L Mikuš
14
Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalafli palic
Din	500.— št.	8.053,	8.071.	8.096,	9.7K),	17.913.	T7.914,	17.965,
19.135.	19.191,	19.197.	27.725.	27.735,	29_242.	29.245.	39.256.	33.759.
35382.	36.673.	37.744.	37.760.	39.530,	39.569,	39384,	39394.	42.993,
47.435.	48321.	49.445,	57394.	58.841.	69.404.	69.477.	69.484.	73£53.
73.961.	75.015.	75.022.	75.138.	75.158,	75.168.	75.190,	76.602.	76.681,
77.296.	77339.	82.468.	82.483,	84.153,	84.180,	84.191,	86.964,	87.249,
87.283.	87.298,	87.857,	87.866,	87.917.	87.974,	89.121,	89.179,	91330,
96.608.	96.623,	96.685,	96.843.	9«. 906,	98.962,	98.983.		
		Žrebanje 28. maja 1P30						
20.000 Din: št. 59-325 10.000 Din: št. 81.652. 84*9SO 4*000 Din: št. 21*408. 29.657, 32-140, 56*940
Do 2. junija bodo izžrebani še naslednji večji dobitki:
2 Dretniie po Din 1,200.000.—, 2 po 500.000.—. 2 00 40.000.—. 6 do 20.000.— 12 po 10.000.— 30 po 4000.—. 234 po 2000.—. 11.716 po 500.—.
Onim, ki ao bil« srečke izžrebane za mal dobitak, bomo izžrebane srečke zamenjali na neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitka. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vpoedatl.
Zadružna hranilnica   Liubliana   Sv. Petra cesta 19-