QlSxJom
jj/f A N D
NO. 7
/li4ERi$K/i Domovi ima
'r-1000'.


AMCR1CAN M SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee,' Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,' Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€N!AN
MORNING NSWSPAP6R

CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 11, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Imzniee psirolefa
zahtevajo vat denarja
Izvoznice petroleja ob Perzijskem zalivu zahtevajo nadomestilo za zmanjšanje vrednosti dolarja. Prizadeti sta predvsem Zahodna Evropa in Japonska.
DUNAJ, Avstr. — Organizacija izvoznic petroleja zahteva od petrolejskih družb nadomestilo za zmanjšanje vrednosti dolarja vse od 14. avgusta, ko je predsednik Nixon objavil novo ekonomsko politiko in odpovedal izplačevanje zlata za dolarje. V ta namen se je sešla konferenca zastopnikov Zveze z zastopniki velikih petrolejskih družb v švicarski Ženevi.
Države izvoznice p e t r oleja, Iran, Irak, Savdija, Kuvajt, Katar in Abu Dabi se od včeraj posvetujejo s predstavniki sedmih “velikih družb”, Standard Oil of New Jersey, Standard Oil of California, Mobil, Shell, Oulf, Texaco in British Petroleum. Zahtevajo povišanje izplačil v taki meri, da bodo ta odgovarjala vrednosti dolarja Izpred 14. avgusta. Izplačilo za •Oazaj znaša nekako 400 milijonov dolarjev, za naprej pa bo Veljalo skupno letno okoli 3 bilijone.
Petrolejske družbe so bile iz-nenadene, ker so bile prepričane, da bodo imeli pet let mir, ker so se lani v februarju pogodile z državami izvoznicami za cene za naslednjih 5 let. Ni veliko dvoma, da bodo sprejele zahteve držav izvoznic za naprej, morda bodo skušale kaj odščipniti za čas nazaj do 14. nvgusta.
Države izvoznice so se odločile prevzeti črpanje petroleja v astne roke in zahtevajo tudi razgovore o tem vprašanju. Ti ae bodo začeli 20. januarja. Dr-zave izvoznice hočejo že letos doseči 20% lastnine naprav in Vodstvenih položajev v upravi ln obratovanju, do leta 1935 pa VsaJ 51%.
Omenjenih 6 držav, ki leže tse ob Perzijskem zalivu, pro-
Izseljenski Umik dr, F, Prijate!! m. ?ibil
CLEVELAND, O. — Prejeli smo žalostno sporočilo, da se je dne 3. januarja 1972 z avtom smrtno ponesrečil v Frankfurtu na Maini v Nemčiji dr. Franček Prijatelj, delavni izseljenski du-j hovnik in dolgoletni urednik mesečnika za Slovence na tujem 'Naša luč”.
Blagi pokojnik je bil rojen v Mariboru. Star je bil komaj 42 Let. Domovino je zapustil z begunci leta 1945. Del.Prijateljeve družine je odšel iz Italije v Argentino. Pokojnik zapušča v Nemčiji mamo Kristino, v Ljubljani brata Ivana, v Buenos Airesu brata Jožeta, v Mann-heimu v Nemčiji sestro zdravnico dr. Marijo Prijatelj, v Argentini sestre Kristino, Olgo, A-lenko, Rezko Prijatelj in č. s. Elviro — karmeličanko. V Clevelandu zapušča teto Marijo Prijatelj na Chardon Road in sestrični Marijo Kocjan na Chardon Rd. in Štefko Jarem v Euc-Hdu.
Gmejiiev ureza olja nima re'ib ¥pll?a na Mrcin® varnost
Sen. W. Proxmire trdi, da je ^lo nekaj ostaja. Lani je pride-
V RAŠKIH NEMIRIH V BATON ROM 4 MRTVI
to dognala posebna komisija, katere poročila pa niso marali objaviti.
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša naj bi bila namerno zadržala pred objavo poročilo posebne komisije pravosodnega
iittllp pridela dofeij riža za lastne petrefee
NEW DELHI, Ind. — Prvič po osvoboditvi je Indija dosegla tolikšni pridelek riža.’da krije z	-----------
njim domače potrebe in ga ji Včeraj nekaj čez poldne je prišlo v črnem delu mesta do
spopada med črnci in policijo, pri čemer sta bila dva pomožna šerifa in dva črnca mrtva, okoli 20 ra ranjenih. Oblasti so 8 izgrednikov obtožile umora, Preko noči je bil v mestu mir.
lala skupno 42.45 milijonov ton riža, kot je objavilo ministrstvo za prehrano.
To pravi, da je pridelek zado-
i sten za vse domače 'potrebe in
BATON ROUGE, La. — Črn-	slal v mesto	800 mož Narodne
bo	še toliko preostanka, da bo	ci so včerai zaPrli cesto v črnem	Šarde’ ki ie	Pomagala P^ciji
Indija lahko pomagal* tudi novi;Predelu mesta s tem- da 30 Pre- vzPostavitl red in mir- Zvečer rr*"	—^	n-—r	B lski državL v zLdogah ima!	ko nje postavili avtomobile. Ko	m preko noči	je bilo mesto rmr-
tajmstva	o	uvozu	olja	domače	t 6	milijona ton riža; preko svo;je I	je policija hotela cesto odpreti,'no,policijska	ura,kije bilapro-
neobhodne letošnje uo trebe. T prišlo do streljanja, pri če-; glašena zvečer je veljala ao 6. Imela bi ga še več, pa je mo- mer sta bila dva Pomožna šerifa zjutraj.
in dva črna izgrednika mrtva, o-
Gucira okoli 60% vsega petrole-3a Zveze držav izvoznic. Ker lmai° ZDA in ZSSR svoj lasten Petrolej, so od Zveze izvoznic ^eodvisne, težave pa imata Za-edna Evropa in Japonska, ki a sporaj popolnoma vezani na ^V°z/ Olje v Evropo prihaja v eeji meri iz Alžirije, Libije, ^ Ferije in Venezuele, na Ja-^0risko pa pretežno iz držav ob erzijskem zalivu in iz Indone-
V Detroitu dobili za $750,000 draguljev
d ^ETROIT, Midi. — FBI je 0bila tu za okoli $750,000 dra-V^v, ki naj bi bili uplenjeni 2 Intelu Pierre v New Yorku _ januarja. Plen so tedaj oce-v--al do 5 milijonov dolarjev So enarlu in draguljih. Oblasti os	v zvezi z ropom pet
Za ^ dos^eJ dobile v roke tudi okoli milijon dolarjev vred-ftosti draguljev.
!!§ p@šiifš|@ se varne v Bmjm lashism im®
NEW YORK, N.Y. — Od 43,-000 čitateljev znanega časopisa Life ijih je na vprašanje o zločinstvu odgovorilo 78%, da se niti doma. ne počutijo čisto varne. Okoli 30% jih ima strelno orožje za samoobrambo.
V velikih mestih se okoli 80 %-ljudi, ki so bili povprašani in so odgovorili, boji ponoči na cesto, v manjših mestih in predmestjih pa nekaj manj. Čim manjše je mesto, tem več strelnega o-rcižja je v domovih. V naj večjih mestih imajo strelno orožje v nekako 20% domovih, v malih mestih izpod 50,000 prebivalcev pa v 36%.
Okoli 41% po vprašanih je mnenja, da policijsko varstvo ni zadostno in 70% je voljno plačati višje davke za boljšo policijsko zaščito.
kemične industrije, ki ugotavlja, da ta uvoz nima nobenega vpliva na narodno varnost. Poročilo poziva predsednika, naj čim preje ukine omejitev uvoza, ki je v veljavi od leta 1959, s trditvijo, da je ta potrebna za narodno varnost. Omejen uvoz olja namreč vzdržuje višje cene olja na notranjem trgu ZDA in s tem omogoča petrolejskim družbam raziskavanje in iskanje novih petrolejskih ležišč na ozemlju ZDA.
Preiskava je dognala, da uvoz olja, ki ga rabita petrokemična industrija in industrija za izdelavo raznih vrst plastik, ni enak olju, ki ga uporabljamo za pridobivanje energije.
Omejitev uvoza olja stane potrošnike v ZDA letno okoli 5 bilijonov dolarjev na višjih cenah za domače olje. Sen. W. Proxmire trdi, da je neučinkovita in koristi le petrolejskim družbam, ko jim omogoča večje
rala in mora še vedno hraniti milijone bengalskih beguncev.
Pridelek riža je Indija povečala z uporabo novega semena, ki so ga razvili ob sodelovanju Fordove ustanove na Formozi, od koder se je nato razširil v druge države jugovzhodne in južne Azije ter delno že tudi na Kitajsko. V Indiji rabijo v zadnjih letih tudi več umetnih gnojil in skrbe boljše za pospravljanje in shranjevanue pridelka. Do pred par leti je bilo tega do preko ene četrtine uničenega, predno je bil pospravljen.
Počitniška potovanja
DETROIT, Mich. — Okoli 83% počitniških potovanj v ZDA je napravljenih v avtomobilih in povprečno tako potovanje je dolgo nekaj pod tisoč milj.
Mšng kmm raztopili
NEW YORK, N.Y. — Skupina j zdravnikov na Mayo kliniki je uspela s posebnimi tabletami raztopiti žolčne kamne pri štirih bolnikih. - Poročilo, ki opisuje ta uspeh, opozarja, da je bil
dobičke.'’ Združeni" gospodarski!ta preskus omejen in, zato ne. odbor Kongresa, ki mu načelju-jmoremo bltl.se Sotovx g^ae nje-je sen. Proxmire, bo zato pri- S0Ve§a koncnega usPeha- 0P°-
hodnje dni začel proučevati zar]anze V napr"b da ta “ vladno oljno politiko.	zdravljenja in odprave žolčnih
kamnov verjetno ne bo uspesen pri vseh bolnikih.
Žolčni kamni so ena najpogostejših bolezni v Ameriki, pri starosti 75 let jih ima,povprečno vsak tretji prebivalec dežele. Zanimivo je, da so žolčni kamni še pogostejši pri Indijancih, torej ameriških domačinih. Vzro-
Ameriška pomoč še vedno teče v Indijo
WASHINGTON, D.C. — ZDA še vedno pošiljajo pomoč bengalskim beguncem v Indiji, četudi uradno o tem tu ne govore dosti.
Dejansko so ZDA 3. decembra lani ob začetku indijsko-paki-stanske vojne ustavile Indiji le kratkoročno pomoč v obsegu 87.6 milijonov, niso, pa ustavile izplačevanja 104 milijonov dolarjev pomoči določene za izvedbo odobrenih načrtov.
koli 20 ljudi pa je bilo ranjenih. Med ranjenimi sta poročevalca Bob Johnson in Maurice Cocke-ham od postaje WBRZ-TV v Baton Rouge. Bila sta pregnana iz cerkve, kjer so imeli črnci svoje zborovanje, in pretepena. Oblasti trdijo, da so izgrede zakrivili “črni muslimani”, ki so prišli od drugod. Organizacija “črnih muslimanov” v Baton Rouge trdi, da njeni člani niso imeli nobenega opravka z včerajšnjimi izgredi in streljanjem.
Župan W. W. Dumas je dejal, da so povzročili včerajšnji spopad “Črni muslimani” iz Chicaga, 111., ki so, pridobili za to nekaj domačih skrajnežev. Policija in druge priče trdijo, da je prišlo do streljanja nekaj čez poldne, kd so avtomobili s tablicami iz drugih držav zaprli cesto in so mladi demonstranti delali Prebivalstvu sosesko- ?«■•* vam bomo vrnili vaše mesto.
Dumas je trdil, da je bilo 6 policajev, ki so hoteli avtomobile odstraniti hudo tepenih, med njimi sam načelnik Eddie Bauer. Streljanje se naj hi začelo po zborovanju črnih muslimanov v bližnji cerkvi. Župan sodi, da bi utegnil biti vzrok za jezo Črnih muslimanov v tem, da so oblasti prijele zadnji teden nekaj Črnih muslimanov, ko so
ka za njihov nastanek še ne po- nabiraL denar, pa niso imeli za
znajo.
Doslej so žolčne kamne, ki so postali hudo nadležni in nevarni, odstranjevali z operacijo,
to dovoljenja.
Mestna in okrajna policija sta obkrožili ves predel, kjer so se vršili izgredi. Oborožena je bila
zdaj kaže, da bo vsaj delu bbl-iz brzostrelkami in lahkimi strojnikov te vrste na razpolago šejnicami. Na županovo zahtevo je druga, lažja pot.	i guverner John McKeithen po-
Hudi krčil Jugoslavije vznemirjajo svef
Vremenski
prerok
pravi:
elno oblačno in hladnejše.
^aivišja temperatura okoli 35.
Ceraj se je živo srebro dvignilo do 40° F_
WASHINGTON, D.C. — Razvoj v Jugoslaviji v preteklem mesecu je vznemiril ljudi doma, vznemiril pa je tudi svet, posebno zahodno Evropo im Srednji vzhod, pa segel tudi preko Atlanika do nas v ZDA. Pri nas je časopisje na splošno manj pisalo o razvoju krize v Jugoslaviji in o hudih krčih, ki jo zvijajo zaradi trenj med narodi, posebno pa zaradi hrvaškega vprašanja. Na novicah na televiziji in radiu so Jugoslavijo nekajkrat! omenili, tako tudi kot središče krize in nevarnosti za evropski mir, ko bo Tito “odšel”.
Na to nevarnost je opozoril v znanem tedniku The Newsweek od 10. januarja letos tudi bivši ameriški državni podtajnik George W. Ball. V daljšem članku pravi, da je bil upor na Hrvaškem v preteklem mesecu ‘podoba razpada Jugoslavije, iko ne bo več 79 let starega Tita, da bi jo držal skupaj’. Nato nadaljuje:
Z odločno podporo KGB in drugih agentov, ki jih je Mo-
skva vpregla v Vzhodni Evropi, oživljajo stara sovraštva do višine, ko bo mogel krajevni upor nuditi opravičilo separatističnim vodnikom za poziv sovjetske armade na pomoč. Scenarij za to je bil, tako sumim, že napisan v Moskvi, kjer je odstranitev krivoverskega kom unističnega režima v Jugoslaviji že dolgo zaželjeni smoter. Zaključil bi konsolidacijo sovjetskega imperija v Vzhodni Evropi, obkrožil vztrajno uporno Romunijo in napravil zmedo v Italiji, s propadajočo politično sredino in z naj večjo komunistično partijo izven komunističnega sveta.
Vpliv tega dogodka ne bi bil omejen na evropsko politiko. Ostro bi ga čutili v vsem sredozemskem področju, kjer je sovjetska moč vedno vidnejša. Tega se mora zavesti Kongres, ko bo tehtal znova vztrajne zahteve nekaterih senatorjev po umiku naših čet iz Evrope. Kajti logika in sam potek take zakonodaje bi prej ali slej privedla tudi do umika Šeste flote iz Sredozemskega morja. Če že pre-
puščamo obrambo Zahoda na evropski celini našim zaveznikom, čemu naj oni ne bi prevzeli tudi odgovornost za to, kar je že dolgo smatrano kot evropsko jezero?
Tak razvoj pri sedanjem živčnem stanju ameriškega javnega mnenja ni mogoče čisto izključiti. Večina naših rojakov še vedno smatra Srednji vzhod za stvar Arabcev in Judov, pozabljajoč, da so ga napravili Rusi za neločljiv del boja velikih sil. Oni ne vidijo dejstva, da zadržujejo Moskvo, da ne poskuša na lastno roko odpreti Sueškega prekopa in popolno izolirati Izraela, le Šesta flota, prisotnost učinkovite a-meriške vojaške moči v Evropi ter posebno strah, da bodo to moč občutili, če bodo skušali Egipt izgraditi v svoje o-porišče za gospodovanje nad južnimi obalami Sredozemskega morja.
Kljub temu, da veliko, sicer treznih Amerikancev odklanja odgovornosti velike sile, si Zahod ne more privoščiti več veliko izgub strate-
škega ozemlja Sovjetski zvezi, ki je očitno v razdobju širjenja. V tem času je posebej važno ugotoviti, da Kremelj gradi nova prednja oporišča, razvija svojo vojno brodovje, pošilja podmornice v tuje vode, razteguje svojo vojaško moč in politično navzočnost po vsem svetu, ko se mi načrtno z njega umikamo.
G. K. Bali pravi na koncu svojega članka, da bi bilo res čudno, če bi Amerika namerno z m a n j š evala svojo moč v ravnotežju sil, ki je Zahodu tako dobro služilo dve desetletji, priznava pa pri tem, da tudi velike države niso čisto varne pred nerazumljivim obnašanjem.
Ko je Amerika res sita vojne, so glasovi, kot je Ballov, znak, da kljub vsemu ne sme in ne more biti pripravljena samo zaradi ljubega miru o-puščati svojih postojank in dovoljevati Sovjetski zvezi širjenje njenega vpliva in moči v svobodne in neopredeljene dele sveta. Eden od teh in celo prav važen, je Jugoslavija.
Osem črncev je bilo prijetih in obtoženih umora dveh pomožnih šerifov, ko so oblasti s preskusi orožja, ki je bilo zaseženo na mestu, prišle do zaključka, da so prijeti črnci krivi ooeh umorov.
Župan W. Dumas, j e dejal, da se je skupina črncev zbrala v petek zvečer v Temple Theater, kjer je prišlo včeraj do streljanja, in pozvala k “spremembi razmer, denarju, boljšim stanovanjem in miru”.
“Oni so prav kar ustrelili o ljudi,” je pripomnil Dumas in zaključil: “Oni se res ženejo za mir!”
*	*	:;i
Ob koncu leta je večina presojevalcev razmer v ZDA ugotovila, da lani ni bilo večjih nemirov v črnih predelih mest in da so ti prišli iz “mode”, ker so črnci spoznali, da nasilje ne vodi do ciljev. Včerajšnje streljanje v Baton Rouge je dokaz, da je še dosti skrajnežev, ki zagovarjajo uporabo sile.
Zadnje vesti
JERUZALEM, Izr. — Izraelske vojaške sile so udarile preko meje v Libanon, od koder so gverilci napadali mejno področje Izraela. Pri vpadu je bilo več gverilcev mrtvih in ranjenih, mrtva pa sta bila tudi dva Izraelca, eden pa ranjen. Izraelsko vojaško poročilo pravi, da bo Izrael tudi v bodoče nastopi! s silo proti gverilskim gnezdom v obmejnih področjih, v kolikor bodo iz njih nadlegovali izraelska naselja.
VIENTIANE, Laos. — Rdeči pritisk na vladne položaje na severu in na jugu se nadaljuje in položaj vladnih izpostavljenih postojank je pereč. Na jugu imajo rdeči baje obkoljenih 10 vladnih bataljonov. SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske čete so se umaknile iz mesta Krek v severovzhodni Kambodži in ga prepustile domačim vojaškim silam. Te se niso čutile dovolj trdne in so se umaknile z Južnimi Vietnamci vred v Južni Vietnam. NEW DELHI, Ind. — Tu so objavili, da je Vzhodna Nemčija priznala neodvisno Bengalijo. PHILADELPHIA, Pa. — Sen. H. H. Humphrey se je včeraj prijavil kot demokratski predsedniški kandidat pri primarnih volitvah v Pennsylvaniji in v Floridi. Pogumno je napovedal, da bo vodil odločen volivni hoj in v njem tudi zmagal. Politični opazovalci mu ne prorokujejo posebnega uspeha.
------o-----
Kitajci objavili svoj
zadnji jedrski preskus
HONG KONG. — Kitajsko časopisje je objavilo izvedbo preskusa jedrskega orožja pretekli petek v zraku nad Lop No-
Iz Clevelanda n in okolice
Ne pozabite—
Po vsakem, prazniku se pobiranje odpadkov premakne za en dan naprej, na primer od ponedeljka na torek.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer redno sejo v navadnih prostorih. Govoril bo zastopnik Slovenskega doma za ostarele kot gost. Vse vabljene!
Nedržavljani—
Vsi nedržavljani neoziraje se na to, kako dolgo bivajo v ZDA, so se po zakonu dolžni v januarju javiti pravosodnemu tajništvu na posebnih formularjih, ki so na razpolago na poštah.
V bolnišnici—
John Mlakar, 27281 Forest View Avenue, Euclid, je bil prepeljan iz Woman’s Hospital v Highland View Hospital na Richmond Rd. Zahvaljuje se za obiske in si jih želi tudi na novem kraju.
Nov odbor—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima za 1. 1972 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lin-dich, Helen Krofi in Alice Arko;
,	.• -c Q^rr>	00 gf •
Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winder in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
Otrok najden v cerkvi—
Včeraj so našli v katoliški cerkvi sv. Jakoba v Lakewobdu nekaj dni staro deklico, ki so jo odnesli v bolnišnico in sedaj čakajo, če se bo mati le premislila in jo bo prišla iskat. Če matere in nikogar drugega ne bo, bodo najdeno deklico dali za posvojitev.
Seja—
Dramatsko društvo Naša zvezda ima v četrtek ob 7.30 zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Brasilia v 10 letih polmilijonsko mesto
BRASILIA, Braz. — Pred 11 leti je postala Brasilia dejansko glavno mesto Brazilije. Vlada in njeni uradi so se preselili iz živahnega Rio de Janeiro. Nihče ni bil s selitvijo zadovoljen, četudi je v Brasiliji, ki leži na preko 3,000 čevljev visoki planoti, zrak dosti boljši kot v vlažnem Riu.
Brasilia ima zdaj že pol milijona prebivalcev, poleg uradnikov, trgovcev in drugih stanov moderne družbe, so se začeli v glavno mesto seliti tudi ljudje od drugod, posebno iz severno-vzhodnega dela Brazilije, v upanju, da bodo tam našli za sebe boljše življenjske pogoje.
rom v Sinkiangu, pokrajini ja-hodne Kitajske. Eksplozija je bila sorazmerno majhna, izpod 20,000 kiloton.
Eksplozijo so odkrile in objavile ZDA že preje. Peking je v svoji objavi poudaril znova, da Kitajska ne bo nidkar prva uporabila jedrskega orožja,
/HiERašiut
I VI «1/l<- % X— I »< » Al I -
■4RBIBW
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 7 Tuesday, Jan. 11, 1972
«Hgg|&>83
Polomija ali ne? In čigava?
II.
Indija je začela podpirati upor v Vzhodnem Pakistanu, kot je že preje dajala podporo bengalskemu gibanju za večjo samostojnost, če že ne kar za neodvisnost. Na indijskih tleh so vežbali bengalske gverilce Mukti Bahini, tam so jih oborožili in od tam so jih pošiljali v Vzhodni Pakistan v boj proti pakistanskim vojaškim silam. Če so prišli gverilci v stisko, so se zatekli nazaj na indijsko o-zemlje in dobili tam zatočišče. Indijske čete so v njihovo podporo večkrat streljale tudi preko meje.
Pakistan je vse to strašno jezilo, pa si ni mogel dosti pomagati, kajti očitno je bilo, da je Indija na vojno boljše pripravljena in močnejša. Trezna voditeljska glava bi morala pri takem položaju iskati pomiritev in razgovore, Ya-hya Khan je pa s svojo trdovratnostjo dal Indiji končno priložnost, da je uporabila silo ter Vzhodni Pakistan zasedla. Še predno je to storila, je Vzhodni Pakistan priznala za neodvisno Bengalsko državo — Bangladesh. Vlada nove drž,ave je imela svoj prvi sedež v indijski Kalkuti.
Indija je čas za svoj nastop izredno spretno izbrala. Počakala je, da je Himalajo zapadel sneg in tako Kitajska, ki je v prijateljskih odnosih s Pakistanom in je tega ves čas skozi zadnja leta podpirala, ni mogla temu na pomoč z orožjem, če bi tudi hotela. Zagotovila si je Indija s svojim nastopom tudi trdno podporo Sovjetske zveze.
Po temeljiti, skrbni in res načrtni pripravi je Indija dosegla svoj namen. Pakistan je razbila v dve državi in ga s tem tako oslabila, da ji ne bo mogel biti več nevaren, da ne bo mogel več od nje zahtevati Kašmirja. Indijski uspeh s podporo Sovjetske zveze, ki je bila močna in očitna posebno v Združenih narodih, je dvignil indijski in sovjetski vpliv in ugled v južni in jugovzhodni Aziji, prizadel pa ameriškega in kitajskega.
Spretna indijska propaganda, podprta in dopolnjena s propagando Sovjetske zveze, je v svetu ustvarila vtis, da je dejansko vojne kriv Pakistan, da je Indija storila človekoljubno delo, ko je šla reševat praganjane in tlačene Bengalce. Ob tem naj bi bil svet pozabil, da je Indija dajala bengalskemu gibanju za neodvisnost podporo že prej in da je stanje v Vzhodnem Pakistanu izrabila za dosego svojih lastnih ciljev, ki so bili slučajno v tem trenutku v dobri meri isti kot cilji upornih Bengalcev. Indija je proti vsem načelom in obveznostim listine Združenih narodov šla z vojsko zasedat ozemlje druge, suverene države, tudi članice Združenih narodov.
ZDA so po začetku sovražnosti proglasile svojo nevtralnost, bile pa so pri tem pripravljene posredno Pakistanu pomagati, če bi imele za to priložnost. Predsednik Nixon je bil posebno nejevoljen, ker je Indiro Gandhi, ko je bila v jeseni na obisku v ZDA, nagovarjal k potrpljenju in obljubil, da bo trdo pritisnil na Pakistan, da napravi v Vzhodnem Pakistanu red in tako omogoči vrnitev beguncev iz Indije domov. Indira Gandhi ni nič obljubila, je imela že točno izdelan načrt in določen tudi čas njegove izvedbe. To je v indijskem parlamentu tudi jasno povedala.
Ko je bilo očitno, da je vojna v polnem teku in da prodirajo indijske čete od različnih strani v Vzhodni Pakistan, so ZDA spravile vojni spopad pred Varnostni svet ZN. Tam so predložile resolucijo z zahtevo po takojšnji u-stavitvi sovražnosti in umaknitvi sovražnih sil na lastno ozemlje. Resolucija je dobila potrebno večino, toda sovjetski veto jo je ubil. Ko se je to zgodilo ponovno, je bila re-
Khana, naj ustavi nasilje v Bengaliji, četudi ni tega storil javno. Hotel je zavezniški Pakistan “čuvati” vsaj v javnosti. Očitno je, da se to “čuvanje” ni obneslo, trda beseda in dejanja bi bila morda Pakistan rešila pred polomijo, svarila in pozivi Nixona ga niso.
ZDA so uradno nastopile proti napadalcu in dosegle za ta svoj nastop v glavni skupščini ZN izredno močno podporo, saj je glasovalo za njihovo resolucijo skoraj tri četrtine vseh članic. Vse te so nastop ZDA odobrile. Indija je naravno nejevoljna na ZDA, ker so njeno uporabo sile proti drugi suvereni državi obsodile, da bi jo zato potisnile še bolj na sovjetsko stran, pa ne bo držalo. Tudi ni nevarnosti, da bi Indija postala sovjetski satelit, zato je preobsežna in preponosna.
Trezna presoja dogodkov kaže, da v zadnjih tednih pred vojno in ob izbruhu te ZDA niso mogle storiti nič drugega, kot dejansko so, položaj je bilo treba začeti odločno in skrbno reševati že davno preje. Da tega niso storile, v tem je Nixonova krivda.
* BESEDA IZ NARODA
1
I
še smo na pragu ugibanja in upanja!
NEW YORK, N.Y. — Nismo tegnil naš dolar in ga rešil po-
še preveč odmaknjeni od tistega trenutka, ki ga tako nestrpno čakamo leto za letom. Zmeraj ta trenutek pride, ki bi govoril za modrostno naziranje: nič novega pod soncem! Pa vsi vsak dan, skoraj vsak trenutek svoje budnosti hlastamo po novicah.
Prijatelj sreča prijatelja, posebno pa če znanka sreča znanko; prvo vprašanje bo: Kaj pa je novega?
Seveda ob novem letu nas sama natura — bi rekel — naga-
grezanja! Ob tistem njegovem odločnem skoku, je kazalo, da mu bo šlo reševanje po zamišljeni sreči, pa nastopajo silnice, ki nas poganjajo v ugibanja, kako bo, pa vendar upamo na najboljše — tudi že zaradi tega, ker smo egoisti.
Ali moskovski dvojici — oziroma trojki — teče vse po njihovi napeljani žnorci? Včasih zgleda tako, včasih pa se jim žnorca zahanta tam, kjer niso predvidevali. Italije in Francije
nja k samopovpraševanju: Bog kar ne moreta potegniti v ska-ve, kaj nam bo to leto prineslo? j Ijene vode rdeče sipe. Zanje je
In kaj ima ta čas skritega za mene, kaj me bo hudega doletelo? Ne, raje bi vedel, kakšna bo moja sreča!?
Da, predvsem sreče si želimo drug drugemu, _ko se za nas dozdevno prelomi čas. In ob tem prelomnem trenutku se, ponavadi in v večini, vržemo v norčije in divjost ter z nje mimogrede vsakemu vpijemo: Srečno novo leto! To voščilo pa mnogi zapečatijo s poljubom!
V takšnem razpoloženju se ne oziramo v svet izven tega norčavega prostora. Nič ne pomislimo, da se z lepimi željami in voščili ne razrešijo problemi, pred katerimi stoje danes skupnosti:	pa naj bo to svetovna,
splošno človeška, ali pa naša a-meriška! Ali še ožje vzeto vprašanje bodočih dni ali let za naš narod slovenski, pa za našo široko in ožjo narodno srenjo na tujem.
Ce bi se pomudil pri vsakem od teh naštetih problemov, bi moral reči, da nisem v stanju napovedati nič jasnega in trdnega, ampak da pri vsakem lahko nekaj ugibam in upam v želji, da se ne bi zgodilo nič hudega in težkega.
Ob abesinske vojne sem, kateri je kmalu sledila Hitlerjeva norčija in morija, vsako leto govorimo o vojnah in vsako leto upamo na blaženi mir. Pa se že kar približujemo obdobju pol stoletja, ko si želimo srečno novo leto in blaiženega miru. Pa bo v tem letu nastopil popolen mir v svetu? Kdo lahko na to vprašanje odgovori? Ti ali jaz?! Ha, ha, ha ... Ali na to vprašanje lahko odgovore predsednik
solucija predložena glavni supščini ZN, ki je bila prav te-|Nixon> Brežnjev ali Kosygin daj na rednem zasedanju v New Yorku. Glavna skupščina ” je resolucijo z veliko večino odobrila, toda Indija se ni brigala za njo. dokler ni bil Vzhodni Pakistan dejansko v njenih rokah.
ZDA so Indijo v ZN označile za napadalca, kar je stvarno tudi bila.
Vse to je dvignilo v ZDA na noge vrsto kritikov.
Ti očitajo Nixonu, da ni o pravem času dovolj pritisnil na pakistansko vlado, naj naredi mir v Vzhodnem Pakistanu, preneha z nasilji in se pobota z Bengalci, kakorkoli že. Prijemajo Nixona tudi, ker nasilje pakistanske vojaščine v Vzhodnem Pakistanu ni javno in odločno obsodil.
Če Pakistan ne bi poslušal njegovega poziva k pomiritvi v Bengaliji, bi ZDA končno lahko prešle na indijsko stran, kjer je bila zmaga precej očitna. Če že tega ne bi storile, bi bila njihova nevtralnost bolj prepričljiva, ker bi morala biti tr.di stvarna. Vpliv ZDA bi z zmago Indije nad Paki-stanoit. J:ako le malo ali nič ne trpel.
Z oosodbo Indije kot napadalca *v vojni so se ZDA Indiji, no številu prebivalstva “največji demokraciji na svetu”, hudo zamerile in jo še močnejše potisnile v sovjetski objem.
Nixon je, kot trdijo v Beli hiši, pritiskal na Yahyo
Mao ali Tito, Vavčič, Žebot ali Jurčec? Velikokrat zgleda, da imajo vse ključe položajev in situacij ter razvojev v svojih rokah. Pa spet spoznamo, da nekaj začenjajo, pa se jim izmuzne stvar iz njihovih zasnov ter se razvijajo v smer drugih silnic, ki so se pojavile kasneje, ko so oni načrtno začenjali svoje!
Nixon je morda mislil, da bo vietnamski problem bolj zadovoljivo rešil, in da se mu ne bo treba ubadati z njim še v zadnjih predvolitvenih trenutkih. In še ne ve, kakšen bo položaj tik pred volitvami, ko bo padala kocka vprav zanj. Ta kocka mu bo šele dala odgovor:	izvoljen
— poražen!
Naš predsednik je dolgo okleval, predno je skočil v gospodarsko močvaro, da bi iz nje po-
težavnost tudi v tem, da, ko so se zrušile stare egipčanske sfinge, so nastale v njihovi soseščini nove kitajske sfinge, Kdaj bodo te spregovorile in kakšne besede in kakšne zahteve bodo izbljuvale — ne samo Sovjetiji, ampak tudi Ameriki — kdo ve? O, ugibamo lahko, pa pri tem ugibanju upamo, da ne bo prehudo.
So bili časi, ko je imel Tito vse na žnorci. In tudi njemu se je že dostikrat gospodarsko za-hantalo. Zdaj izgleda, da se mu je politično. Človeka bi hudomušnost zagrabila, če bi lahko v tem stanju svoj narod, ki mu mora biti zmeraj pri srcu, čisto izvlekel iz trenutno skoraj o-bupnega stanja. In zdaj, ko morda prihaja spet tisti težak in usoden trenutek, ki smo ga enkrat dolživeli v drugačnih političnih dognanjih, in katerega so mnogi doma in v zdomstvu želeli ter klicali, ali bodo v najhujšem sposobni zgraditi tisto, o čemer so deklamirali: zgradimo si lasten dom! V tem ugibanju me nalahno boža upanje. Smo pač že v dnevu, ko znancu na cesti ob srečanju še porečem: ■Srečno novo leto! Cim pa pomislim, da so bili mnogi od teh že odločujoči faktorji v našem narodu leta 1941 in leta 1945, pa da iz njihovega deklamiranja ni nič nastalo, potem me skrbi in bojim se ,da bo prihodnost mojega naroda težka in morda še težja od sedanjosti.
Videl sem božično karto slovenske fare sv. Vida v Clevelandu! Vesel sem jo bil. Saj je moja krstna fara. V njenem okrilju me je mati svoje govorice naučila. A zdaj je ni več na božičnem voščilu.
Pomislil sem na Ameriško Domovino in zategadelj v materini besedi pišem danes to novoletno jpo vršno razmišljanje! Hkrati pa ugibam, kakšna ji bodo prihodnja leta in kakšno bo njeno lice? Kaj bi ugibal? Raje upaj! Vendar nobeno leto nisem bil v šoli odličnjak, če sem samo upal, in še nisem delal na tem, da bi bil. Vsak mora po svojih močeh delati, da bo naš slovenski list imel še srečno in bogato prihodnost.
Naša srenja, njujorška namreč, o kateri že kar lajno navijam, pa se je v veselju poslavljala od starega leta in je v veselju segla novemu v roko. Ko sem jo v lepo in prijetno pripravljeni cerkveni dvorani opazoval v razgibanosti, sem tudi
malce ugibal: Zakaj nimamo nekaj bolj stalne razgibanosti v naši skupnosti. Bojim se razčlenjevanja. Ob stran bom potisnil vsa ugibanja. Oprijel se bom raje upanja, ker še vdihavam novoletno razpoloženje, ko vsakemu voščiš: Srečno novo leto!
In zakaj ne bi njujorški slovenski srenji voščil:	SREČNO
NOVO LETO?!
Tone Osovnik
------o------
Letita seja lase zvezde
EUCLID O. — Dramatsko društvo Naša zvezda prijazno vabi svoje članstvo na letno sejo v četrtek, 13. januarja, ob 7.30 zvečer v navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue. Na dnevnem redu so poročila o delu v preteklem letu, volitev novega odbora in razprava o načrtu za delo v prihodnjem letu.
Kulturno delo moramo ohraniti, to je sok življenja vsake narodne skupnosti. Brez njega narodna skupnost začne odmirati in se stapljati naglo s tujerodnim svetom. V kulturno delo je treba pritegniti mladino in jo privoditi k ljubezni do slovenske narodne tradicije, navad in spoštovanja slovenske kulture. Samo tisti, ki vidi v lastni narodnosti določeno vrednost in spoznanje, da je nanjo lahko ponosen, bo ohranil svojo narodno zavest.
Kot drugod imamo tudi v naši naselbini veliko takega, kar je vredno ohraniti, kar moramo izročiti mlajšemu rodu in ga pripraviti, da bo tudi on to o-hranil in predal naslednjemu. Pomagajmo vsi pri tem delu, ki nam je lahko vedno v veselje in zadovoljstvo.
Po seji bo domača zabava!
Vsem želim srečno in zdravo novo leto!
Jennie Hrvatin
------o------
Kansaške drsMinice
i
Božični odm'evi
KANSAS CITY, Kans. — Sve-tonočni zvonovi so utihnili. Njih odmevu pa še vedno rade prisluhnejo duše, ki jih božje Dete privlačuje k evharističnim jaslicam. Ker so blage volje, se rade odzovejo Njegovemu vabilu: “Pridite k meni vsi!” Smehljaje jim proži svoje ročice v objem božje Dete, ki hrepeni po ljubezni človeških src. Naše jaslice — srca — so sicer zelo mrzle in revne, a kaj zato? Ali ne vidimo zraven Jezuščka Njegove Matere? Ce jo poprosimo, naj nam Ona ozaljša dušo s svojimi čednostmi in jo ogreje s svojo ljubeznijo, bo našlo božje Dete jaslice, ki Mu ne bodo nič manj všeč kot betlehemske. Dnevno, pogosto sv. obhajilo, vedno bo-žičevanje — ne samo enkrat, dvakrat na leto ...
*
Res, da Bog ljubi vse duše — nobena ni izvzeta — a gotovo so Mu posebno pri srcu taki, ki o-stanejo po duhu otroci. Zgodi se pa včasih, da napravi iz odraslega človeka otroka, ki ne more grešiti — če dopusti, da se mu omrači um. Ne moremo razumeti božjih potov, a eno je gotovo: Kar Bog pošlje ali pa dopusti, je vse v dušno korist prizadetega.
25. dec. zjutraj se je božje Dete ozrlo na našo naselbino in poklicalo k nebeškim jaslicam Johna Stimec-a. 32-letnemu se je omračil um. Moral je v zavod. Dvaindvajset let je trpel — a sedaj je rešen. Vsi mu privoščimo srečo pri božjem Detetu. Po svoje je bil pa gotovo tudi v svojem življenju večkrat srečen. Bil je član družine, ki ga je ljubila, in mu je skušala lajšati žalostno usodo. Za vsake praznike so ga dobili domov, ako je zdravnik dovolil. Zdaj pri temu, zdaj pri onemu je užival gostoljubje. Zapustil je ženo s pet otroki in enega brata Antona Stimec ter tri sestre: Mary por. Hotujec, Frances por.
Springer in Julijo por. Golko-ski. Pri zadnji je obhajal še Sveti večer. In zjutraj so ga našli v zavodu — mrtvega.
Mnogo faranov se je udeležilo 28. dec. njegovega pogreba. To je bil dokaz, da je bil priljubljen. V dneh zdravja je bil u-služben pri dvenniku Kansas City Star kot ‘contract carrier’ tega časopisa in je torej imel u-spešne poslovne stike z meščani. Naj pri božjemu Detetu uživa večno veselje!
*
Farno “žegnanje” smo imeli letos takoj v nedeljo po Božiču, na praznik sv. Družine. Letos je “ofer” izpadel. Ne vem, če je to navado, ki smo jo prinesli s seboj iz domovine, kdo pogrešil. Najbrže nobeden, saj ni bilo treba seči v žep in se izpostaviti kritičnim pogledom občestva v klopeh. Da smo le še slišali slovenske božične pesmi! Doklei bo Don Lipovac naš organist smo še lahko brez skrbi. Slovenska pesem bo še živela in dvigala naša srca k Bogu in k ljubezni do našega naroda. Kadar bc pa utihnila, bo pa odklenkalo tudi čutu narodnosti, slovenstvu. Da bi Bog le pomaknil kazalec te usodne ure daleč nazaj.
e
Takole, približno, mi je nekoč učenec naslikal sv. Družino: “V nazaretski hišici11.
V	hiši, kjer so živeli Jezus Marija in Jožef, je bilo vedno lepo. Nikoli ni bilo slišati kričanja, prepira in kletve iz nje. Marija ni nikoli vpila nad Jezusom: Tu ostani! Ne ropoči z loncem! Ne treskaj z vrati! Pust: psa pri miru!”
Kadar je sv. Jožef prišel malo pozneje domov, kot je bila njegova navada, ga Marija ni oštevala: “Kod si tako dolgo hodil? Si nemara zašel v gostilno? Popravi že enkrat plot, ki se maje! Ali nič ne vidiš, da se škoda dela?”
Da bi bil sv. Jožef kdaj rentačil nad Marijo, si ne moremo misliti. Nikoli ni slišala žal besede iz njegovih ust, kot npr. “Kaj si neki delala ves dan? Najbrž sta s sosedo klepetali pri vrtni ograji. Hiša ni pometena! Posoda od opoldne še ni pomita!”
Jezušček je pa tudi takoj ubogal, kadar ga je Marija poslala z vrčem po vodo. Ni ga bilo treba čakati celo uro, takoj se je vrnil s polnim vrčem. Tudi premoga je nanosil v kuhinjo, da je Marija lahko skuhala večerjo.
Želim, da bi bilo tudi pri nas tako lepo, kot je bilo v hiši sv. Družine.”
Deček najbrž ni vedel, da nam je narisal sliko svoje družine.
V	naši osnovni šoli je g. katehet vprašal učenca: “Kaj je rekla Marija Jezusu, ko ga je našla v templju?”
“Boš šel domov!” In je nazorno pokazal, kako Mu je Marija zapretila s pestjo .. .
“Kdo je to?” je nekoč vprašala naša s. M. deklico, ki je nekaj risala.
“Jezušček!” odvrne punčka.
“In kdo pa je potem to?” poizveduje sestra.
“Baby- sitter,” pojasni deklica.
“Kje sta pa Jožef in Marija?”
“V ‘show’ sta šla!”
*
Pred Božičem sem pozabila o-meniti med primernimi knjigami za naše študente delo naše Mrs. Prisland “From Slovenia to America”. Ta angleško pisana knjiga, ki seznanja tukaj rojeno slovensko mladino z domovino staršev, bi morala biti v vsaki slovenski hiši. Da bo naša mladina spoznala lepoto in kulturo Slovenije, da jo bo vzljubila in bo ponosna na njo. Mislim, da to delo še ni razprodano in se lahko naroča pri Mrs. Antonia Turek v Clevelandu. Cena je $4.25.
Od svojih nekdanjih učenk v
Wisconsinu sem že dobila poročilo, da že rabijo novo kuharsko knjigo “Woman’s Glory — the Kitchen” ki jo je preuredila Mrs. Prisland. Kje jo je dobiti, pove “Zarja”, ki je ravno zdaj ne morem najti.
*
V Kansas City so šele po Božiču priromale mohorjevke. Lepe so — zanimive, vredne $5.00. Ker vem, da je dr. Trstenjak učenjak, modroslovec, sem malo sumljivo pogledala njegovo delo: “Med ljudmi”. Začela sem brati. .. Povem vam: Zanimanje je čedalje bolj raslo. Branje ni pretežko. Veliko bo knjiga koristila ljudem, ki hrepenijo po sreči. In kdo ne želi biti srečen, priljubljen, upoštevan? “Med ljudmi” nam pove, kako ujeti srečo, ki se nekaterim izmika vse življenje. Otroci, starši, mladostniki, zakonci, stari in mladi, oi se morali seznaniti :z nasveti, katere lahko sami izluščijo iz anekdot. Le berimo to delo; ne oomo razočarani.
O drugih knjigah pa ne bom jovorila. Samo v svojo obram-jo bi še rada povedala, da je ti-karski škrat si privoščil veselje ia moj račun: Natiskal je, da je Lolumb odkril Ameriko 1. 1592 (pravilno: 1492) in da je bilo v iuclidu 100 otrok v šoli sv. Kri-kine (pravilno: 700). To je v koledarju 1972.
*
Neka gospa — ne morem naj-i njenega imena in naslova — d živi v Kanadi in je bila v ^jubljani učenka naše sestre /altrude Levec, bo gotovo vese-a novice, da je sedaj ta sestra pri nas v Lemontu. Prišla je iz lužne Amerike, kjer poučuje jedke, da se še bolj privadi angle-čini. Ostala bo tam 3 mesece, cer ima Južna Amerika sedaj počitnice. Dotična gospa lahko piše sestri ali jo obišče na slede-jem naslovu:	Sr. Valtrudi Le-
žeč, 1600 Main St., Lemont, 111. J0439.
Mir in vse dobro!
s. M. Lavoslava ------o----—
Lastništvo farm
MADISON, Wis. — V državah Wisconsin in Iowa lastuje več .armarjev svojo zemljo kot kjer-.coli drugod v ZDA.
- SJS5--J	.
IZ NAŠIH VRŠI
Geneva, O. — Spoštovano u-redništvo! Pošiljam Vam naročnino za tekoče leto in prilagam dva dolarja v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Želim Vam srečno novo leto in mnogo uspeha pri Vašem de-iu za slovensko stvar v tej deželi.
Z vdanimi pozdravi!
Joe Petsche
*
Euclid, O. — Cenjeno uredništvo! Prav lepa hvala za pošiljanje Ameriške Domovine. Obnavljam naročnino in Vam želim mnogo napredka v novem letu 1972.
Lepo pozdravljam!
Frances Klun
*
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo! Tu Vam pošiljam denarno nakaznico za obnovo naročnine in Vam obenem želim blagoslovljeno, srečno in uspešno novo leto 1972.
Z naj lepšimi pozdravi!
*
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Najlepša hvala Vam, da ste mi vztrajno pošiljali list, čeprav je bila naročnina že izčrpana.
Ameriško Domovino rad berem in se Vam tudi lepo zahvaljujem za ves Vaš trud, ki ga vlagate v izdajanje slovenskega
Želim Vam srečno novo leto 1972 in mnogo nadaljnega uspe-časopisa. ha.
Vas iskreno pozdravlja Vaš naročnik
Franc Kosar
KANADSKA DOMOVINA

&

SREČNI OČE — Pierru E. Trudeauju in njegovi mladi ženi se je rodil na Sveti večer prvi otrok. P. E. Trudeau je užival v Kanadi splošen ugled in močno podporo v javnosti, posebno mladina je bila navdušena zanj. Ko je prišlo v pokrajini Kvibek jeseni 1970 do takih nasilij, da je moral oklicati obsedno stanje, se je s tem odločnim nastopom zameril prav tistim krogom, ki so ga preje najbolj slavili. Za prihodnje volitve mu pri sedanjem razpoloženju kanadske politične javnosti ne obetajo ravno sijajnega uspeha.
Iz slovenskega Toronta
Očetu Karlinu V slovo ; bilo?’ Kako bi mogel verjeti, da
t, t • j. i •	. i naj bo to ogledalo tega, kar so
Bralcem je treba najprej _po- duhovnlki nafe dobe nosill in „
Iz Slovenske pisarne
Veliko je že povpraševanje — tudi naročila že prihajajo — po ZBORNIKU svobodne Slovenije. Ko tole pišem, pošiljka še ni prispela, dasi je že precej časa, ko smo dobili sporočilo, da so ga že odposlali. Čim bodo knjige prišle, bomo njihov prihod objavili.
Tudi že težko pričakujemo knjig ODPRTI GROBOVI. Baje so izšli že štirje zvezki, v Kanadi smo pa dobili šele prvega. Kaj več o tej knjigi v teh dneh ne moremo poročati.
Imamo pa že nekaj časa na razpolago družinsko PRATIKO za prestopno leto 1972. Lani so ljudje pridno segali po njih, tako, da nam jih je zmanjkalo. Letos je zaloga še velika. Pratika stane 60c. Za naročila po pošti je treba vedno dodati poštnino.
Mohorjeve knjige se dobe v
Žalostno sporočilo
TORONTO, Ont. — Od doma sem podpisani dobil sporočilo, da nam je zadnji dan lanskega leta umrl doma, na Vir ju pri Stični 80 let stari oče Alojz Zupančič. Marsikdo, ki živi danes v Kanadi ali v Združenih državah, ga je poznal in se ga nemara še vedno spominja iz onih dni.
K večnemu počitku so ga položili na domačem pokopališču ob spremstvu sorodnikov ih velikega števila sosedov in prijateljev.
Naj počiva v miru božjem!
Lojze Zupančič
no, če bi tudi starešji rod vpleten v to praznovanje.
bil



Za napad na Kosygina 3 mesece zapora
OTTAWA, Kan. — Madžarski priseljenec Geza Matrai, ki je telesno napadel predsednika sovjetske vlade A. Kosygina, jo je bil lani tu na obisku, je bil slovenskih župniščih. Če jih bo j obsojen na tri mesece zapora in
pre-
pa kdo naročil v Slovenski pi-1 bil stavijen na dve leti
vedati, kdo je oče Karlin, šele Potem bodo namreč razumeli te vrstice namen ene njemu, ki se odpravlja na važno pot. Kam in na kakšno pot je namenjen (če oi že odšel?!), o tem bom pa skušal bralce poučiti prihodnjič.
nosijo v sebi. Mogoče je bilo kaj take revščine v kakem posamezniku. Zakaj pa naj bi sedaj bralci ob slabih izjemah sodili večino? Knjižica v nobenem pogledu ne more zadovoljiti; v tem življenju, ki ga opisuje, je
nv „	.	.	. toliko plehkega, da je težko ver-
Oce Karlin (sam se imenuje •	b J
:. Garbu J i. HnWuiV Ul L iJet'’ d&56 VSe vt0 m0'gl0 dajati v duhovniškem življenju.
Če oče Karlin ni bil nikdar v življenju zadovoljen sam s seboj, zakaj je potem treba s to nezadovoljnostjo kužiti zrak?
Fr. Carlin) je duhovnik, ki je kil rojen malo pred prvo svetovno vojno v Sloveniji in sicer na podeželju. Kmalu je postal sirota, a je s pomočjo dobrih ijudi, zlasti tete iz Amerike' šel skozi vse slovenske šole. Dokon-je klasično gimnazijo v Ljubljani in nato tam stopil v semenišče. Postal je duhovnik L* je v Sloveniji kaplanoval vse d0 leta 1945, ko je z ostalimi begunci pred komunizmom zapu-sLl domovino in odšel v neznan svet.
Za očeta Karlina je bila tuji-115 dvakrat neznan svet. Eni so Namreč zapuščali domovino z Pdslijo', da bo bivanje na tujem ^atkotrajno. Večine pa ni zanihala dolgost življenja na tujem, ariipak njegova vsebina in nalo-§a. Ker se svoboden povratek v svobodno domovino od leta v eto odmika že četrt stoletja, so Prvi postali — v resnici so ved-110 bili — omahljivi, neuravno-Vešeni; nad vsem in nad vsako-hur dvomijo. Ne morejo se ni-Kr uživeti; ogibljejo se sloven-s^e družbe in zlasti dela za slo-Vensko skupnost; take “emigrante” slej ko prej, enkrat ene-§a) drugič drugega “vzame noč”.
Oče Karlin je po nekaj letih ivanja v kampih prišel srečno v Ameriko. Tudi on je eden izhod tistih, ki spadajo v prvo skupino. Ni se mogel vživeti v
sami, jih mu bomo pa tudi priskrbeli. Stanejo $5.00, poštnina pa posebej. Letošnji Mohorjev knjižni dar je lep in vreden tega denarja. Kulturna kronika bo gotovo kaj pisala o njih.
Dalje še priporočamo v nakup: škof Rožman, II. del. Vez. $7.00, broš. $5.50. Kdor ima rad kratke povesti, bo kupil Mau-serjevo NA OZARAH; vez. $5, broš. $4.
Uprava Slovenske pisarne
618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
skušnje.
Napadalec dejansko ni hotel Kosyginu napraviti nič hudega, ker ni imel pri sebi nobenega orožja. Napad je vendar povzročil veliko pozornosti in vznemirjanja za Kosyginovo varnost tekom nadaljnih dni obiska v Kanadi in še bolj kasneje za varnost obiska predsednika SFRJ Broza-Tita.
h Wiimipega
Povestica — pisana v angleščini — tudi slovenskemu imenu ni pravična. Če pisec v njej sam pove, da je bil len za učenje in da je vedno potreboval nekoga, ki se je zanj odločal, potem tudi ne moremo pritrditi njegovim ocenam, ko opisuje delovanje Cerkve in katoliških organizacij na Slovens kem. Kdor o delu slov. Cerkve in slovenskih katoličanov na sploh med obema vojskama nima povedati nič boljšega, ta naj pred tujjim svetom molči. Naš narod si je že pred vojno in revolucijo zaslužil, da mu je ta prinesla narodnih in verskih mučencev. Če je kje garancija slovenske bodočnosti, jo imamo v njih. Oče Karlin ima tudi o herojskem podvigu vernih Slovencev med drugo svetovno vojno samo negativno mnenje. Popolnoma razumljivo. Saj iz spominjanja njegovega življenja ni nikjer razvidno, da bi bil prepričan, da je tam, ker ima Bog svojo fronto, treba bojevati., tudi boj. Ta fronta je pa lahko v človeku, v fari, v narodu ali v državi. Bojujejo pa ta boj vedno ljudje, nikdar angeli, zato so zraven
ameriške razmere. Amerika ga I vedno tudi človeške slabosti.
---
1 zadovoljila, še manj osrečila. 1 ekam prazen tava po njej in
Oče Karlin bi mogel hi tudi moral odtrgati svoj pogled od ljudi
V	—“	tava jJU Iljtrj Hi	vvv^LAgati a
Cedalje bolj sili v njegovo za- ga zapičiti v načrte božje ^est misel, da je z njim nekaj strategije. Potem bi spoznal ve-narobe. Da bi ugotovil, kaj je ti- kčino tega boja in morda bi mu
®L0> zato si je poiskal psihiatra.
njim je začel razgovor, da bi ^upaj spoznala, kaj je v resnici ^o, kar muči očeta Karlina. Iz izgovorov s psihiatrom je navala kratka povest življenja, v
Lilo dano sprevideti tudi, da je njegovo mesto sredi tega boja, bodisi, da je slovenski duhov-nik-emigrant ali kaplan na italijanski fari v Ameriki; povsod borba za božje kraljestvo potre-
^atero so vpletena ocenjevanja; Luje borcev, šele ko bo sredi te heteklih in sedanjih dogodkov borbe, bo spoznal, da tudi ljud-
,	■*■-*■* kjv- e4.aj.-ij in U.Ug UCliAU V
h- dogajanj. Kakšno življenje s ika ta povest? Rekel bi pod-k°vprečno. Povestica ne prepriča. Ko človek drži v rokah lično bjižico, se mora čisto resno df~ -dudt:oš,mb mb mb mb m vprašati: ‘Kaj pa je tebe trebe
je niso vsi slabi; tudi domobran ska vojska je imela obilico odličnih kristjanov; borba v Sloveniji nam je dala tisoče mučencev, med katerimi je mnogo sobratov očeta Karlina.
P. M.
WINNIPEG, Man. — Leto ! 1971 bo ostalo pomembno za katoličane v Manitobi. Vprašanje podpiranja katoliških šol se je le premaknilo z mrtve točke. Vladna stranka NDP je na svojem letnem zborovanju odločila, da bo zadevni predlog o podpori privatnim šolam predložila provincialnemu parlamentu v razpravo in odobritev. Stranka je sicer dala svojim poslancem prostost, da “glasujejo po svoji vesti in uvidevnosti”; vendar je že sedaj jasno, da bo večina podprla vladni predlog.
Pod vplivom te odločitve so sedaj tudi konservativci, ki so dosledno odklanjali kakršnokoli pomoč, dokler so bili na vladi — pred njimi pa liberalci — sedaj kot opozicionalna stranka že zavzeli svoje stališče do možne spremembe tega tako kočljivega vprašanja provincialne politike. Manitoba je bila doslej z British Columbia edina provinca, ki je v načelu zavračala vsako podporo. Zdi se, da je udarnost odbora “Za enakopravnost privatnih šol” v zadnjih 6 letih ne le prebila led v tej zadevi, marveč obrnila javno mnenje v prid katoliških šol. Bitka sicer še ni dobljena. Prevladuje pa splošno prepričanje, da bo prihodnje leto storjen odločilen korak v vprašanju pravičnosti in enakopravnosti katoliških šol v naši provinci.
V župniji zadnje čase ni bilo nič kaj posebnega. Miklavževa-nje je našim malim prineslo nekaj veselja in navdušenja. Opazi ža pa se, da ta, nekdaj tako ‘ve-
Frank Jar@i li let!
TORONTO, Ont. — Kdo bi si mislil, pa vendarle jih bo imel 50 splošno spoštovani in poznani Frank iz Toronta. Zibelka mu je tekla 15. januarja 1922 v Polhovem gradcu, kot tudi njegovim trem bratom. Še se ga spominjamo, ko je doma sam žgal opeko za Prosvetni dom škofa Jakoba Trobca (Minnesota), ki so mu ga potem nepozvani in nezaželjeni spremenili v Zadružni dom.
Kot zaveden Slovenec in katoličan se ni pomišjal v času stiske leta 1942 pristopiti k borcem za resnično svobodo slovenskega naroda in je po opravljeni oficirski šoli v Mostah vodil domobrance v Polhovem gradcu,
Rakeku in Vrhniki. Leta 1945 se je znašel z nami v begunstvu in je tri leta delal pri dr. Mer-šolu kot voznik ambulance in tudi pri Angležih.
Važen prelom v njegovem življenju je bil prihod v Kanado leta 1949. Po enoletnem kon-traktu na železnici je prišel v Toronto in začel svojo uspešno pot pri Neilson Chocolate za veliko plačo 70 centov na uro in še čokolado zastonj. Pri naslednjem delu pri Alcan Aluminum je celo srečal sedaj kot poslovnega predstojnika Fieldmarsha-la Aleksandra, ki ga je zadnji moment rešil Vetrinjske tragedije, ker je kot poznano ustavil transporte smrti.
Leta 1950 je začel skupaj bratom Jožefom s stavbeno kompanijo Jereb Bros.. Ltd., zelo uspešno in renomirano podjetje, ki je poznano po izvrstni; like, da se osebno srečajo s San kvaliteti hiš in ki obstaja že! ta Claus-om po veletrgovinah, o preko 20 let, kar kaže na solid- priliki božičnic posameznih to-nost in resnost bratov Jerebov.' varn in sindikatov, pa še ob ble-
Pri vsej svoji zaposlenosti pri steči in nepozabni paradi. Tako delu ali v krogu prijetne druži-, prihod ne pa se vedno najde čas, da sodeluje pri slovenski srenji še poseoej v njegovem priljubljenem konjičku:	snemanju glas-
be in govorov na trak in nape-Ij a vanju zvočnikov pri slavnostih v slovenskih dvoranah ali na letoviščih.
Vsi Tvoji torontski prijatelji Ti ob tej važni obletnici želimo vse najboljše in na mnoga leta!
Prijatelj
Krščeni so bili: Edvard M. Herman, sin Franca in Sonje Mirič; Andrej J. Žmavc, sin Jožefa in Vide Gorjanc; Irena C. Košmrlj, hčerka Jožefa in Verne Peters; Anton T. Iskra, sin Stanislava in Trudy Christen; Andrej Gornik, sin Antona in Irene Bunderla; Franc D. Sčap, sin Jožefa in Dragice Lenarčič; Lidija R. Gerič, hčerka Antona in Marije Mazur; Romeo A. Lavrenčič, sin Aleksandra in Valentine Pundyk; Aleksandra Žalec, hčerka Jurija in Marije Karm; Jakob Gliha, sin Jakoba in Emilije Zupančič; Janez M. Pikel, sin Antona in Frančiške Tesovnik; Zlatan B. Cvar, sin Vjekoslava in Branke Kovač; Nina A. Vršnik; hčerka Stanislava in Erne Kvarfič; Mihaela A. Sobočan, hčerka Matija in Marice Sukič; Roger Z. Simčič, sin Oskarja in Bosiljke Plavi j a-nič.
Poročili so se: Anton Gerič in Marija Mazur; Jožef Kozar in Marija Brodar; Janez Wagnerin in Heda Škorjanc; Stanislav Jurjovec in Jožefa Bastl; Robert Lehman in Marija Zorko.
K prvemu sv. obhajilu je pristopilo 13 otrok. Zakrament sv. birme je pa prejelo 36 prijaviti enih. Smrtnih primerov v letu 1971 ni bilo.
B. B.
na svoji
lika slovesnost” zgublja očarljivi privlačnosti. Danes imajo otroci že kar preveč pri-
Odmevi iz Hamiitona
HAMILTON, Ont. — Skoro z drznim pogumom smo postavili na oder Miklavža z angelci, s, parkeljni, s sv. Petrom, z Luciferjem ob spremljavi orkestra. Zaupno povedano: Bali smo se, da ne bo uspelo, da se bo kje zataknilo. Pa Ab'hi. Kar lepo in gladko in s poklicno gotovostjo so se odvijali prizori, rajanje, petje ob spremljavi orkestra in tudi rožljanje verig. Angelce je obsevala magična svetloba nebes, parklji pa so bili obdani z grožečo rdečo lučjo — vsa čast tehniku svetlobnih učinkov — da so se gledalci laže in temeljiteje vživljali v posamezne prizore.
Treba je priznati, da so se o-troci s pomočjo mladinskega kluba dobro odrezali. Seveda so se učitelji rajanja tenjeljito potrudili, za kar se jim najlepše zahvalimo.
Vse je bilo lepo in odlično izpeljano — tako pravijo neizprosni kritiki — samo obisk je bil slabši kot druga leta.
Ob tej priliki se prav lepo zahvalimo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu uspehu:	od otrok in mladincev, pa
do odraslih. Zahvalimo se vsem staršem, ki so otroke požrtvovalno pošiljali in vozili k vajam; materam, ki so napekle pecivo; gospem, ki so se trudile v kuhinji; rediteljem in tudi pozornim poslušalcem, ki so nastopajoče vzpodbujali z navduše nim ploskanjem.
Slovenska šola
Miklavža v župnijsko dvorano zanje že ni več dogodek večjega pomena. Nekatere družine pa tudi že sprejemajo navado naše nove domovine, da ooaarujejo otroke za božič, pod drevescem. Da bi pa to delali kar dvakrat, se jirn zdi nepotrebno in tudi predrago, posebno če je v družini kaj več otrok. Kdo ve, kako dolgo bomo še o-stali pri tem načinu miklavže-
MMA I DRUGOD
Usmiljene sestre so prodale bolnišnico v Scarborough v Ontario pokrajinski bolnišniški ko-misiji, ker so stroški za vzdrževanje bolnišnice postali preveliki. Sestre, ki imajo svojo materino hišo v Montrealu, bodo zapustile Scarborough v aprilu ali maju.
Gradnja in vzdrževanje bolnišnic je strašno porastlo. Tako je stala bolnišniška gradnja na posamezno bolniško posteljo leta 1959 $5,000, 20 let kasneje, leta 1970, pa že $50,000. Sestre so prišle do prepričanja, da ne bodo mogle preskrbeti potrebnih sredstev za povečanje in vzdrže-
vanja? Morda ne bi bilo napač-{ vanje bolnišnice, četudi nosi po-
bremena.
Katoliška bolnišnica ni vršila operacij za prekinitev nosečnosti, ko bo prišla v javne roke, bo to nemara vršila, četudi trenutno to vprašanje “ni pereče”, kot je dejal neki član uprave.
*
V okviru zimskega dela so zaposlili v Vancouver ju v Britski Kolumbiji 33 godbenikov in u-metnikov, kar je nekaj edinstvenega v vsej Kanadi. Običajno najemajo v okviru “zimske pomoči” ljudi za čiščenje cest in slična težaška javna dela. Vancouver je najel 18 umetnikov in kiparjev, 12 godbenikov in 3 skladatelje. Vsak bo dobil okoli $100 na teden, vsa dela, ustvarjena v času, pa bodo last mesta.
Znižanje dobe :za pravico uživanja alkoholnih pijač je potegnilo del mladine, ki je preje preskušala razna mamila, k pitju, kar je menda starejšemu rodu kar všeč. Prepričan je namreč, da je uživanje alkoholnih pijač manj nevarno kot uživanje mamil.
*
Študija Znanstvenega sveta Kanade je prišla do zaključka, da kanadski znanstveniki, ki porabijo letno okoli 255 milijonov dolarjev javnih sredstev za čisto znanstvenike raziskave, o svojih uspehih javnosti premalo poročajo, zato ta tudi njihovega napora ne ceni in ne podpira. Če hočejo, da bodo ohranili sredstva, bodo morali v tem pogledu kaj ukreniti.
*
Kanada hoče ohraniti kanadski dolar v njegovem sedanjem odnosu do dolarja ZDA. Ne mara, da bi se vrednost kanadskega dolarja dvignila, ker bi to otežilo izvoz kanadskega blaga v ZDA.

lo.

Povezanost države in vojske na Kitajskem
HONG KONG. — Komunistična partija in vlada sta objavili skupni poziv za okrepitev edinosti med vojsko in vlado. Okrožnico sta izdala Vojaška komisija Centralnega komiteta KP, ki ji načeluje Mao, in vlada L. R. Kitajske, na katere čelu je Ču En-Iaj.
Okrožnica poziva prebival-vost, naj podpira vojsko in daje prednost družinam vojakov.
Take okrožnice so običajne za kitajsko novo leto, ki se začne letos 15. februarja, vendar je ta vzbudila posebno pozornost, ker je znano, da je večina vodnikov kitajskih oboroženih sil v notra-nem sporu lani izginila, med njimi sam obrambni minister in določeni naslednik Mao Fsetun-ga gen. Lin Piao.
Zlato na evropskih trgih se je dvignilo na preko $45 za unčo, 442-2698. ko je ponudba sorazmerno majhna, pa četudi povpraševanje ni posebno veliko. Sodijo, da je Južna Afrika namerno zadržala prodajo svojega zlata, da bi pognala njegovo ceno navzgor.
Južna Afrika pridobi nekako 80% vsega zlata v svobodnem svetu. Poleg nje je naj večji dobavitelj zlata Sovjetska zveza.
Francija je povečala svoje rezerve. Ob koncu leta so rezerve Francoske narodne banke presegle 7 bilijonov dolarjev; samo lani so porastle za $2,292,400,-000.
*
IATA, mednarodna zveza letalskih družb bo prikrojila svoje cene novim tečajem dolarja, funta in drugih svetovnih valut. Nekatere cene za polete preko Atlantika utegnejo biti nekaj višje, kot so bile napovedane. *
V letošnjem letu nam napovedujejo več dela in lažje iskanje služb ter celo tudi boljši zaslužek. Na splošno trdijo, da se bo gospodarstvo v Kanadi
ŠE ENA
nje je bilo vedno trdo, zdaj je cerkve
postalo za staro Kambodžanko
svoj dom pri mestu Kreku vzhodni Kambodži, kjer je pustošila vojna.
Odkod naši koledarji
Leta 4246 pred Kristusom so Egipčani napravili svoj prvi koledar osnovan na podlagi sončnega leta. Ta koledar je bil sestavljen iz 12 mesecev, vsak mesec je imel po trideset dni, skupno torej 360 dni na leto. Da se je koledar izenačil s soncem, so na koncu leta dodali preostalih pet dni in šest dni vsako četrto leto. Zadnjih pet dni v letu ni spadalo pod noben mesec. Določeni so bili za slavnostne dni v počastitev njihovih bogov.
clevelandTo^
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi skrbela za starejšo žensko, nič hišnega dela, svojo sobo, dobra plača. Mentor okolica. Kličite po 6. uri
(8)
DELO DOBIJO
Delo dobita
Iščemo kuharja ali kuharico za 30 ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno, ali kličite 531-8818 Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue
(D
MAL! OGLASI
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380.
(x)
V	najem
Opremljena soba in kuhinja s kopalnico, privatni vhod, se odda v najern moškemu na Bonna Avenue. Kličite 391-8507.
-(7)
V	najem
Oddamo 5-sobno neopremljeno stanovanje na E. 43 St.
Kličite 521-9707
(8)
Odda se
tri sobe neopremljene in kopalnica, spodaj garaža po želji, enemu ali dvema odraslima. Pokličite 361-0989 po peti uri.
3,5,7,11,14 jan)
2 hiši naprodaj
Enodružinska 6 sob in enodružinska 5 sob na enem lotu, dvojna garaža, sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin; blizu doma ostarelih, na dobrem prostoru. E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali 531-1029.
-dl)
Naprodaj
Poslopje z 4 stanovanji, na-NESREČA — Življe- jemnina $3200, v bližini hrvaške
cerkve sv.
Paula
Vida,
in slovenske garaža za 4
še težje, ko je morala zapustiti kare, električna naprava, $29,000.
Kličite “collect” 1-352-3610.
W. B. GREEN REALTY
—(11,13,14 jan)
RLEXANDRE DUMAS i
••• «•	?:V v.
Grof Monte Cristo
“Ah, moj Bog, da;’ odvrne De-bray, “tega plemenitega princa! Vrag naj vzame italijanske prin-
ce!”
“Mož, katerega genealog je bil Dante in ki je poznal svoj rod tja do ‘Divine comedie’.” “Plemstvo vislic,” pravi Cha-teau-Renaud flegmatično.
“Obsojen bo, ali ni res?” vpraša Debray Beauchampa.
“Ej, moj ljubi,” odvrne žurna-list, “zdi se mi, da bi morali vi to vedeti boljše. Ali ste videli predsednika pri poslednji soareji svojega ministra?”
“Da.”
“Kaj je rekel?”
“Nekaj, nad čemur ostrmite.” “Ah, govorite hitro, ljubi prijatelj, kajti že dolgo nisem slišal ničesar te vrste.”
“Rekel mi je torej, da je ta Benedetto, ki ga smatrajo za feniksa zvitosti in prekanjenosti, zločinec zelo nizke vrste in nevreden poskusov, ki jih na-rede po njegova smrti z njegovimi možgani.”
“Ah,” pravi Beauchamp, “sicer pa je čisto dobro igral ulogo princa.”
“Za vas, Beauchamp, ki se vam nesrečni princi studijo in ste vzradoščeni, če morete najti kako napako, nikakor pa ne za me, ki instinktivno spoznam plemiče in ki ne prezrem resnično aristokratične rodbine, naj bo kjerkoli.”
“Torej niste nikdar verjeli, da je princ?”
“Da je princ? Tako, tako ... Da ima pravico do tega? Ne?” “Toda,” pravi Debray Beau-champu, “ko sem govoril jaz s predsednikom, ste vi pač govorili s kraljevim prokuratorjem?” “To ni bilo mogoče; zadnjih osem dnij se gospod Villefort ni dal videti. In to je čisto naravno; ta cela vrsta neprijetnosti j zaradi služabništva in čudna smrt njegove hčerke ...”
“Čudna smrt? Kaj s tem mis lite, gospod Beauchamp?”
“O da, le delajte se nevednega pod pretvezo, da se to godi pri meščanskih odličnjakih,” pravi Beauchamp in nastavi svoje ku kalo na oči.
“Ne motim se,” pravi.
“Kaj je?”
“To je ona.”
“Katera ona?”
“Rekli so, da je odpotovala.” “Gospica Evgenija?” vpraša Chateau-Renaud. “Ali se je že vrnila?”
“Ne ona, ampak njena mati.” “Gospa Danglarsova?” “Nemogoče!” vsklikne Chateau-Renaud. “Pomislite vendar, deset dnij po begu svoje hčerke, tri dni po bankrotu svojega moža!”
Debray nekoliko zarudi in vpre svoj pogled v smer, kamor je gledal Beauchamp.
“To je zastrta, nepoznana dama,” pravi; “biti mora kaka tuja princezinja, morda mati princa Cavalcantija. Toda zdi se mi, gospod Beauchamp, da ste pravkar pričeli pripovedovati nekaj zelo zanimivega.”
“Jaz?”
“Da. Govorili ste o čudni smrti gospice Valentine.”
“Ah, da, to je res. Toda kaj je
z gospo Villefortovo, da je ni tukaj?”
“Uboga žena!” pravi Debray. “Brezdvomno destilira melisno vodo za bolnišnice ali pa dela lepotila za se in za svoje prijateljice. Saj vam mora biti znano, da potrebuje za to zabavo na leto tri tisoč tolarjev. Sicer imate pa prav; zakaj je danes ni tukaj? V veliko veselje bi mi bilo, če bi bila tukaj, kajti zelo ljubim to ženo.”
“In meni se gnusi,” pravi Chateau-Renaud.
“Zakaj?”
“Sam ne vem. Zakaj človek ljubi in zakaj sovraži? Sovražim jo pač iz antipatije.”
“Ali instinktivno.”
“Morda ... Toda vrnimo se k iemu, kar je hotel povedati Beauchamp.”
- “Torej, gospodje”, odvrne Beauchamp, “ali vas ne mika vedeti, zakaj se v hiši gospoda Villeforta tako pogosto oglaša smrt?”
‘Pri moji duši,” pravi Debray, priznati moram, da nisem pustil iz očij te hiše, v kateri že tri mesece sledi nesreča nesreči! Še nedavno, ob smrti gospice Valentine, sem govoril o tem z ma-damo.”
“Kdo je ta madame?” vpraša Chateau-Renaud.
“Za Boga, ministrova soproga.” “Ah, oprostite,” pravi Chateau-Renaud, “jaz ne zahajam k ministrom, ampak prepuščam to
“Torej, gospoda, če umirajo ljudje drug za drugim tako hitro kakor v Villefortovi hiši, je videti, kakor da živi v hiši morilec.”
Mlada moža zatrepetata, kajti več kakor enkrat sta prišla že sama na isto misel.
“In kdo je ta morilec?” vprašata.
“Mali Edvard.”
Smeh obeh poslušalcev govornika ne zmoti popolnoma nič.
“Da, gospoda,” pristavi, “mali Edvard, ta fenomenalni otrok.” “Ali je to šala?”
“Nikakor; včeraj sem sprejel slugo, ki je zbežal od gospoda Villeforta. Poslušajta!” “Poslušava.”
“Jutri ga zopet odpustim, ker jako mogoče je, da bi se odškodoval za post pri Villefortu. kajti iz strahu si tam sluge niso nič upali jesti. Zdi se, da je dobilo to ljubo dete v svoje roke nekaj princem.”
“Vi se razgrevate, baron; imejte usmiljenje z nami.”
“Ničesar več ne rečem,” pravi Chateu-Renaud; “toda vraga, imejte vi usmiljenje z menoj in mi ne odgovarjajte.”
“Pridiva h koncu svojega pogovora, Beauchamp; rekel sem vam, da me je madame prosila pojasnila; pojasnite mi torej to stvar, da jo bom potem tudi jaz mogel pojasniti.” steklenic strupa, katerega rabi
OruiSva - pozor!
Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo.
Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in prilože pismu nakaznico za $15.00 kot plačilo za letni oglas.
proti onim, ki mu ne ugajajo. Najprej sta prišla na vrsto dobri ded in dobra babica Saint-Me-ran, nato je sledil vrli in zvesti stari Noirtierjev sluga Barrois, | ki je včasih zagodrnjal nad raz-‘ posajencern, ki ga poznate. Daši uboga Valentina nad svojim
bratom pač gotovo ni nikdar zagodrnjala, je vendar storil ž njo isto, ker je bil ljubosumen: dal ji je v pijačo tri kapljice strupa, in kakor za druge je bilo tudi za njo vse končano.”
“Toda vraga, kaj nama pripovedujete?”
“Da, pravi Beauchamp, “po-| “To je neokusno,” pravi De-vest z drugega sveta, ali ni res?” j bray.
iiLLlLLf PCMšREBNI Ii»!
PRAVI, DA MISLI RESNO — Kongres. Shirley Chrisholm iz Brooklyna, N.Y., pripoveduje, da misli resno kandidirati pri predsedniških parlamentarnih volitvah v Floridi, S. Karolini, Kaliforniji itd. Nihče jo ne jemlje prav resno, priznavajo pa vendar, da lahko napravi pri demokratih nekaj zmede.
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
mmmm trgovina s pohištvom
15301 Waterloo Road
531-1235
NAROČITE SI
DNEVNIK
LE KAM SE JE SPRAVIL! — V Večnem mestu je obilo spomenikov in golobje si včasih izberejo na njih svoja počivališča. Tale se je vsedel na roko mogočnega kipa na Piazza Navona.
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
CHICAGO, ILL
SLOVENSKI
> '*-» -	»1. ♦ *9*. 4 * V *'■'“* * ■*

FP 'L.
MULL ALLY
J-unerai Kome
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 15fith St.	KE 1-9411
■h Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ir Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. ic Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulantna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
mmmm pggrebm zavoda

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDK0TA
(K.S.K.J-)
NAJS1AREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: o posmrtnine za neomejeno vsoto
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 « za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
:
!:
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ...............................................
MESTO ................................................
DRŽAVA ________________________________ CODE _________
* '
? ■-----------------------------------
'

FEMALE HELP
CLERK TYPIST
Experienced with account receivable. Union shop.
Many company benefits. PRODUCE TERMINAL 1550 Blue Island Ave. 243-1550 I	(9)
NOVI NAČELNIK — Herbert Stein, ki je izdelal načrt za drugo fazo nove Nixonove gospodarske politike, je bil imenovan za novega načelnika predsednikovega gospodarskega sveta na mesto odstopivšega P. McCra-ckena.
DNEVNIK

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA VNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
_____________________________________________^!;
CE SE SELITE
izpolnite ta cdrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ....................
AMERIŠKI DOMOVINI
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Moj novi naslov:
MOJE IME: