250. številka
Ithaja vmak dan sve*er, izimfti nednlje in praznike, ter vejja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vae leto 16 gld., a» pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., h i eden mesce 1 gld. 40 kr  — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom raffnna se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristopne petit-vrste po S kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. OpravniBtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „   50 „
,  Četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
v četrt leta........4   „   — „
, jeden mesec.......I   „  40 „
19" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu ■e mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. TJpravnA&tvo „8lov. Naroda*'.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja, dne 28. oktobra leta 1 890.) (Konec.)
K marg. št. 17., močvirski zaklad in njegovo stanje povzamemo poročilu dež. odbora, da je znašal konec junija 1890.1. skupaj 88.951 gld. 44 Vu kr. Poročevalec P o v š e naznanja, da je gospodarski odsek se nadejal najti kaj gotovega v tej zadevi, a žal, preveril se je, da zakon za osuševanje barja Ljubljanskega leži pri ministerstvu, da se ni storilo nič v njega izvršitev. Zdaj ko imamo izvrsten, od slavnih hidrotehnikov izdelan načrt, za katerega je proračunjeno 1,400.000 gld. se bode lahko dalo kaj izdatnega storiti in do dobrega osušiti barje.
Gospodarski odsek torej predlaga:
Visoki dež. zbor naj sklene:
1.) Dež. zbor izreče svojo obžalovanje, da v lanskem zasedanji skleneni  zakon za osuševanje
barjani rešeft ter prosi visokorodnega g. c kr. dež. predsednika, da upliva na visoko c. kr. centralno vlado, da Be predloži dotični zakon še to jesen visokemu državnemu zboru v rešitev, oziroma v dovoljenje državnega prispevka.
2.) Dež. zbor pooblastuje dež. odbor za slučaj, da zadobi ta zakon Najvišje potrjenje, a da visoka državna vlada ne bi imela že za prihodnjo leto na razpolaganje za to potrebnih fondov, da sme za prva pripravljujoča osuševalna dela dogovorno z visoko c. kr. dež. vlado porabiti v to jeden del močvirskega zaklada, znašajoč sedaj 88.951 gld., sploh da dež. odbor kar najprej dožene vse potrebno, da se to kulturno delo tekom prihodnjega leta prične.
PobI. baron Apfaltern omeni, da se je o tej stvari že toliko govorilo, želeti bi bilo, da ta prevažna Btvar že pride do zaželenega konca, ker je velike važnosti za celo deželo.
Dež. predsednik baron Wi ti kler omenja, da ne samo poljedelski miuisterij, nego tudi finančni sta udeležena, ter da ne manka naklonjenosti za izvršitev velevažuega tega projekta.
Pri glasovanji bila eta imenovana predloga gospodarskega odseka vsprejeta soglasno.
K marg. št. 38. uprašanje ustanovitve dež. hipotečne banke, se je dež. odboru zdelo umestno, počakati na uspeh poslovanja v Ljubljani ustanovljene mestne hranilnice, katera tudi amortizuje posojila, zaradi tega se ni mogel odločiti, da bi Že v tem zaeedanji nasvetoval ustanovitev dež. hipotečne banke. Gospodarski odsek uvaževaje navedene razloge dež. odbora se strinja, da se ne sili za zdaj na ustanovitev banke ter predlaga, dež. zbor naj odobravajo vzame na znanje  poročilo dež, odbora.
PobI. Hribar obžaluje, da se poročilo glasi tako, ker potreba bipotečnega zavoda je priznana. Agrarni kongres na Dunaji iirekel se je, da bi vsaka dežela morala imeti tak zavod, kakor je hi-potečka banka za Češko. Dolnj("avstrijska bipotečua banka dobila je v 11 mesecih svojega obstanka prošenj za več nego 28 milijonov, posojil pa dala 18 milijonov, nad 3 milijone na kmetska posestva, akoravno ima glavno delovanje na Dunaji. Obžaluje, da bo je stvar odložila ad Galendas graecaB, ter želi, da se zavod ustvari.
Dr. Schaffer omenja, da se je na Koroškem jednako uprašanje tudi odgodilo in da reguliranje valute je važen moment, ki ga je treba uvažati.
Posl Hribar odgovarja, da razmere na Koroškem neso jednake našim. Tam je 8 hranilnic ki gojijo hipotekami kredit z vsoto 19 milijoni gld. ko daje naša Kranjska samo 4 milijone v to Bvrho. Reguliranja valute se ne boji.
Poslanec barou Schvvegel je tudi mnenja, da čas ni ugoden, da je deželni odbor zadel pravo. On sicer to obžaluje in želi, da se store potrebne priprave, da se pri ugodni priliki ustanovi tak zavod.
Poročevalec Povše poudarja še jedenkrat, da se je oziralo na mestno hranilnico, ki je že pol milijona izposodila na posestva. — Pri glasovanji bil je vsprejet predlog gospodarskega odseka.
Pri druzih številkah ni nikakeršnega ugovora in se poročilo deželnega odbora vzame na znanje.
K marg. št. 1. konečno izreka gospodarski odsek svojo posebno zadovoljnost c. kr. vis. vladi in deželnemu odboru za zdatno ter uspešno akcijo v prid zakonov v varstvo poljedeljskih pridelkov. Z vednim nadzorovanjem podrejenih uradov se dajo doseči veliki uspehi.
Marg. št. 41 govori o agrarskih operacijah. Gospodarski odsek predlaga:
Vis. dež. zbor naj sklene: Da se troški za najemščino in kurjavo uradnih prostorov za krajno komisarje, za tiskovine in papir prevzamejo od dežele in pokrijejo iz deželnega zaklada. — Ta predlog se potrdi.
Pri oddelku zdravstvene reči marg. št. 45. občinske bolnice se potrdi predlog gospodarskega odseka:
Deželni zbor dovoli občini Borovnica za napravo hišne oprave za ondotno občinsko bolnico in hiralnico 120 gld. podpore iz deželnega zaklada.
Poslanec dr. vitez Bleiweis poroča o ustanovi za operaterja, ki bi ustopil v deželno bolnico, kjer je zdaj jedini dr. Fuchs za to stroko na operacijskem zavodu izvežbau zdravnik. Vsprejme se predlog deželnega odbora priporočen tudi po finančnem odseku:
LISTEK.
Tedenske drobtinice.
(Ljubljanske mestne barvo; slovenski in hrvatski listopad ; anegopad in rini cvet; Dardanele a coinplet; suda na vseh straneh; naš deželni zbor in čudna detelja; komedija v Poreču; dr. Mahnič in Nemci; koncert Ondfičkov; Sola zaprta zarad mraza.)
Naše mesto zavilo se je prav v svoje prave mestni' barve, kamor koli pogledaš vidiš jih pred saboj. Bela snežna odeja pokriva ulice, raz drevja pa pada še zeleno, pač sem tertja že precej zaru-meneh) listje, in tako presentuje se nam prestolnica naša v svojih barvah. Zgodnja zima prinesla nam je to podobo saboj, niti počakati ni hotela, da bi bilo listje zares popadalo z dreves, poslala je hud mraz, ki je otresel pošteno vse drevje, a predno je ta dodelal svojo nalogo, pogrnila je vae z belo svojo odejo. \
Premišljati sem začel, zakaj je naš slovenski listopad za cel mesec pozneje nego hrvatski. Jeli hrvatsko listje bolj občutno, da pada že v oktobru, akoravno je podnebje bolj južno, ali je slovensko toliko trdneje, da pada še le v novembru? Letos
I je pač tudi pri nas padalo že prav pošteno v oktobru, in tako smo se v tem oziru približali bratom Hrvatom.
Morda nastopi kak nov filolog, ki bode iznašel novo ime in celo predlagal za oktober snegopad ali kaj jednacega? Ne bilo bi po sedanjih klima-tičnih razmerah manj opravičeno nego pa nržni cvet". Pridobljeno pa bi bilo toliko, da bi se tudi mesec oktober mogel ponašati z raznimi imeni, da bi se tako ustvarila konkurenca „ržnemu cvetu". Zakaj bi ravno ta smel imeti toliko prednost ?
Naše Dardanelle, o katerih sem že imel priliko govoriti in katerih glavni fort se dviga pri dograjeni, nekako masivni turški kuli podobni nemški „Tonhalle", so zdaj tako a complet, da se taka prilika ne bode zopet tako hitro ponudila. Naj tedaj nikdo ne zamudi ogledati si to znamenitost našega mesta. Celo vode se ne manjka, ker baš na najožjem mestu je tako lepa in velikanska luža, da je prava umetnost prekoračiti to soteBko na suhem.
Po toliki suši sicer pri vsej množini dežja in snega marsikdo pri obstoječih koledarskih razmerah še ni prišel iz suše, katere splošnji konec bc je nadejati še le proti koncu tedna, tja proti vsem
I svetim. Taka suša je sicer jako neprijetna in nadležna, a ima vsaj to dobro, da človek ve približno ali celo prav natanko proračuniti, kdaj je bode konec, kar pri letošnji istiniti suši, ki je trajala cele mesece in prouzročila toliko škode ni bilo mogoče.
Da me v sedanji dobi deželnih zborov zanima, kaj se godi v njih, to je naravna stvar, naj pogledam tedaj malo v jednega ali druzega. Visoka politika ni moja slaba stran, tedaj si tako le samo po vrhu pogledam naš zbor. Opazil sem v njem neko čudno rastlino. Ne vem, v katero kategorijo bi jo razvrstil. Podobna se mi zdi najbolj nemški detelji, nekateri mi trdijo, da je slovenska, meni pa se dozdeva podobna trnju ali pa koprivi, ker posebno rada zbada in pika, a to celo tedaj, če se je niti ne dotakneš. Uvrstil bi jo mej neškodljive, ker njeno zbadanje in pikanje je pač nad -ležno ali nikakor nevarno, tega sem se prepričal te dni. Za danes naj bode dovolj na tej malej študiji, ko spoznam bolje teren popišem morda še katero drugo jednako rastlino.
V Po reči ugnezdila se je v zboru prava komedija, ker kaj jednacega še nesem čul in videl, da bi večina pobegnila iz zbornice, in bi ae vsled
Za ustanovo, namenjeno slovenskega jezika veščemu doktorju vsega zdravilstva, zaradi obisko vanja operacijskega tečaja na kakem avstrijskem vseučilišči, dovoli sje is deželnega zaklada znesek 350 gld. za leto 1891. in jednak znesek tudi za leto 1892. Prosilec se mora zavezati z reverzom, da bode po dovršenem operacijskem tečaji v deželi Kranjski izvrševal zdravniško prakso in Če bode treba, tudi ustopil v deželno zdravstveno službo.
Poslanec dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka ustno o § 6. poročila deželnega odbora »Občila", ki govori o prikladan raznih cestnih okrajev, podporah, proračunih, mitniških dohodkih, zgradbah novih cest, predplačilih in jednacib stvareh. Precej obširno poročilo se vzame na znanje skoro brez debate. Samo pri marg. št. 85. železniška proga D i vač a-Lo k a • Ce 1 o v e c bila je kratka razprava. Poročevalec omenja shoda, ki se je vršil o tej zadevi nedavno v Celovci, pri katerem se je kot odposlanec dež obbora kranjskega udeleževal ces. svetnik M u r n i k, ter naznanja sklepe dotičnega shoda, da se zgradi neodvisna samosvoja, najkrajša železniška zveza mej Trstom in obrtovi-timi severnimi deželami avstrijskimi. Taka najkrajša zveza bi bila Železnica od Divače do Loke in preko Karavank skozi Rožno dolino do Celovca, katero bi bilo najprej zgraditi. Državna vlada naj bi jo spoznala kot nujno, ter ukazala trasiranje.
Poslanec baron Apfaltern omenja, da bi ta železnica bila Ljubljani na kvar, za to je mislil, da se bode oglasil poslanec Ljubljanskega mesta, ker bode Železnica škodovala Ljubljani.
Poslanec Hribar razloži, zakaj se ni oglasil že sedaj. V poročilu se ne govori še o zgradbi železnice, nego h h m o o važnosti njeni, torej ni se mu zdelo potrebno že zdaj govoriti o njej. Škoda pač ne bode tako velika, napaka za Ljubljano bi bila le ta, da bi ne bila središče železnic. Zatorej je sklenil, da bode prilično glasoval proti.
Poročevalec dr. Tavčar omenja, da bi za deželo železnica pač bila koristna, Ljubljani pa ne bode toliko škodovala. Iz strategičnih ozirov je važna, kader jo bode zahteval vojni minister, potem se bodo takoj našli potrebni milijoni.
Pri glasovanji se vsprejme predlog upravnega odseka: Vis. deželni zbor naj izvoli pritrditi omenjenim sklepom zozirom na važnost te železniške proge.
Glede* dolenjskih železnic predložilo se bode zboru posebno poročilo.
Poslanec c. sv. Mu mik predlaga, glede na pozni čas in obširnost predloge  o proračunu nor malno-šolskega zaklada, konec seje, kar se vsprejme.
Deželni glavar naznani samostojen predlog poslanca Pfeiferja, zadevajoč nekatere olajšave pri legalizovanji podpisov pri malostuib zemljiškoknjižnih stvareh, ter se sklene seja ob 1/43. uri.
Prihodnja seja bode v petek 31. t. m. ob 10. uri zjutraj. Prva točka dnevnega reda je danes odloženi proračun normalno - šolskega zaklada za 1. 1891 potem pa razna poročila upravnega in finančnega odseka ter novo došle priloge k poročilu dež. odbora.
tega ne moglo sklepati o tako važni stvari kakor je potrjenje jednoglasne volitve. Tako je odgovorila italijanska večina na „provokacijo", o ka-terej sem govoril v zadnjem listu. A ta gospoda ne predstavlja svojih burk za kakoršnokoli občinstvo. Dosedanje dnevne predstave, pri katerih so se mogli udeleževati kmetje slovenski in hrvatski, neso ugajale gospodom, sklenili so, da se bode predstavljalo samo zvečer in res se zdaj godi tako. Kako dolgo bode trajal ta večerni red, na to sem radoveden.
Ko govorim baš o komediji, prihaja mi na misel nehote slavni naš brivec raznih burk dr. Mah-niČ, goriški naš Mahdi. Jaz vsaj moža ne jemljem več resno kot Slovenca v poštev, odkar vidim, kako se njegovih duševnih proizvodov poslužujejo nemški naši nasprotniki proti nam. Položila je nedavno neka kukavica iz Ljubljane doposlano jajce v neko tuje nemško gnjezdo gori v Warnsdorfu v obskuren organ, katerega zaprtka bi se duševni njegov oče moral pač sramovati v dno svoje duše, če bi sramovanja sploh še bil sposoben. Pustim tega žalostnega junaka v svarilen izgled, pa prestopim na kaj vselejega.
S koncerti dozdaj pač nesmo bili preobloženi, dokaz temu, da je bil prvi Ondfičkov koncert dne
f
Iz Poreča.
Dne 26. oktobra. [Izv. dop. J (Konec.)
Pri razpravi računa deželne poljedelske zaklade govori M. Mamin:, navaja krivice deželnega kulturnega sveta in poljedelskega zavoda napram hrvatskim in slovenskim prebivalcem Istre in končuje, da ta svet in ta zavod nesta nič druzega, nego za širjenje italijaustva v Iatri Za njegovega govora bit je mej občinstvom velik nered in nemir: kričanje, zdehanje, kašljanje, usekavauje, teptanje z nogami, premikanje stolov itd. Predsednik ni imel niti besede, da bi občinstvo pozval na red.
Poslanec F leg o toži glede nereda in nemira, pozivlje predseduika, naj vzdrži mir, sicer bode s pravim imenom krstil občinstvo, katero so tako rado ponaša s „civilta e cultura"; ter go7ori o predmetu slagajoč se s predgovornikom Račun večiua potrdi. Pri proračunu iste poljedelske zaklade, spregovori zopet posl. Man (lic, pozi vajin: se na ono, kar je že pri računu rekel in navajoč načine, kako bi se imelo povzdigniti gospodarsko stanje isterskib seljakov. Za tega govora bil je še večji nemir in še večji krik, nego poprej. Nekolikokrat je moral govornik prenehati, ker, akoravno govori jako glasno, se ni moglo razumeti, kaj govori Nemir je bil tolik, da je predsednik prvikrat opomnil občinstvo, naj bode mirno, a govornik je na to vzkliknil: sJesmo li u saboru ili u krčmi l!u
Poslanec Flego ustane, da bi govoril. Krik je velik, predsednik ves nekako zmešan, govori nekaj proti občinstvu, Flego se usede, predsednik ga pozove, naj govori. Flego se zopet potoži zaradi nereda in nemira, rekoč, da je sramota, da zastopniki dežele ne morejo mirno razpravljati predmetov, da se tako ne dogaja i mej najbolj divjimi ljudstvi, da to ni sabor, ampak teater najhujše vrste.
Razprava se zaključi, predsednik izjavi, d a je od M a n i! i ća in drugov dobil neke predloge, pa ker so pisani samo hrvatski, jih ne da na glasovanje.
Pri računu pokrajinske zaklade za 1. 1889 oglasi se poslanec Flego ter kritikuje postopanje deželnega odbora glede občine Buzetske. — Ko on govori, vlada strašen krik, smeh, kihanje itd. mej občinstvom — predsednika to ne briga.
Pri računu šolske zaklade za 1. 1889 govori, kakor drugi zastopniki manjšine tudi on hrvatski, naglašujoč posebno to, da se ne more nikakor opravičiti prištedenje 20.000 gld. pri šolah v deželi, v kateri še silno šol pomanjkuje. — Začetkom bilo je mirno, kasneje nekoliko nemira.
Potem, ko se predsednik in izvestitelj reče-nega računa nesta mogla sporazumeti glede glasovanja, dokler se ni umešal poslanec dr. Amoroso, prešlo se je na zemljiščne odveze račun za 1. 1889.
Tu spregovori dr. Dukić in toži zaradi postopanja s kmeti pri izterjevanji, glede prevelikih stroškov v razmeri z dohodki, na to, da c. kr. uradniki dobivajo nagrade za izterjevanje odnosnih dolgov. Govor njegov pretrgavali so večkrat s kriki in ropotom. Nehal ie govoriti in gledal predsednika, ki jedenkrat reče „silenzio", in se s tem zadovolji,
23. t. m. dobro obiskan. Došlo je namreč več domoljubov z dežele, da se nasladi jo nad zvuki slavnega goslarja. Neprijetno je bilo samo to, da — koncerta ni bilo, da se pa tudi v časopisih ni oglasilo, da je preložen. Naj se torej dotični domoljubi potolažijo, bili so preveč lahkoverni, ker so brez razglašenega programa se podali na daljno pot. Odškodovati pa bo bodo mogli prihodnji torek, ko se bode koncert zares vršil. Svetujem pa jim, naj vender pogledajo, bode li razglašen program.
Za konec smešno dogodbo, da so morali novo realko v Oseku, dne 19. t. m. slovesno odprto, zapreti te dni zarad mraza 1 Kuriti bi se imela z raz« gretim zrakom, a ker dotični monter za upeljavo te kurjave ni došel, ostali so pri letošnji zgodnji zimi na mrzlem in morali zapreti šolo, dokler ne dojde monter, ali pa ne preneha mraz. Profesorji in učenci ostali so na mrzlem, dotične gospode pri mestnem magistratu, ki so to zakrivili, pa je mislim ta .-avar dobro pogrela in jim ne bode treba niti peči niti nove zračne kurjave, v h a j za nekaj Časa. Morebiti bi kaj izdalo, če bi jih postavili po raznih Šolskih sobah, da bi iz njih puhtela odvisna vročina? Jaz sem toli nesebičen, da niti patenta ne vzamem na to iznajdbo. Ahasver II.
ne pa dr. Volarič, ki ožigosa z ostrimi besedami občinstvo, koje nazivlje mej drugim z besedo »prostota*, kar mu člani maujšine odobrujejo.
Pri proračunu iate zemljiščne zaveze za 1. 1891 ustane zopet dr. D u kič ter navaja pogodnosti, ki jih država daje drugim pokrajinam v tej stvari, in obnavlja predloge že lam stavljene za odpuščen jf odnosne ga doiga od strani države in dežele in na pokritje stroškov, katere ima ta zaklada proti tretjim. Ko je začel govoriti, nastal je strašen ropot, lupanje, hoja; po kratkem priličnem miru ponovil bo je zopet tako, da je dr. Dukie srdito opozarjal predsednika, naj napravi mir, ker mu je sicer nemogoče govoriti. Predsednik ga gleda in molči, kakor tudi ves čas govora in čitanja predlogov, pismeno izročenih. Ustane M. Mandie, da govori o stvari, ali ker je nastal zopet strašen'krik in šum, izjavi, da se odpove besedi, ker predsednik neče napraviti miru in reda.
Predsednik izjavi na to, „da so predlogi dr. Dukića pisani samo slovanski, ter, da jih za to ne more dati na ustavno razpravo".
Konečno se je brez razprave prešlo na dnevni red preko prošnje istrskih učiteljic, da bi se ujednačilo v plači z učitelji, a predsednik napovedal je sejo za torek 28. t. m. ob 6. uri zvečer. Naj še omenim, da je vladni poverjenik zavolj reda zunaj zbora tudi iz zbornice odšel in po končanoj seji spremljal drubal Poreško, ter da se imajo hrvatski poslanci za sigurnost svojega Življenja, hodeč iz sabora do svojega stanovanja po noči, po ozkih in slabo s petrolejem razsvetljenih ulicah, zahvaliti samo muogobrojnim žandarmom in mestnim policajem, popolno oboroženim in postavljenim po dotičnih ulicah, potem si more vsakdo misliti, kakšne okoliščine vladajo v zboru Poreškem in v PoreČi in kakšno stanje imajo tu hrvatski poslanci.
Politični razgled.
m o I ran j <» dežele.
V Ljubljani, 30. oktobra.
Čeikonemška sprava. Debate spravne komisije so včasih jako živahne. Mladočehi so posebno odločno zahtevali, da skupni prezidijalni kolegij deželnega kulturnega soveta uraduje v obeh jezicih in to ne le v vna-njem, temveč tudi v notranjem poslovanji, da se ne zgodi, kakor se je pri deželnem šolskem svetu, da se za notranji uradni jezik rabi Je nemščina. Komisija te stvari še m končno rešila. Mladočehi so tudi hoteli, da uradnike za deželni kulturni sovet imenuje deželni odbor. Nemci in namestnik so pa temu ugavarjali, češ, da morata oddelka deželnega kulturnega soveta sama imenovati uradnike, da Čehi ne usilijo nemškemu oddelku kacega moža, ki bi bil Nemec le po rojstvu ne pa po prepričanji.
GaliSkemu deielnenm »boru poslali so Rusini več peticij, da se odpravijo okrajni zastopi. V peticijah se trdi, da ti zastopi ne koristijo toliko nego stanejo, v njih se tudi ozira le na interese poljske narodnosti. Deželni zbor se pa najbrž na te rusinske prošnje ne bode oziral.
ViiaiiJt* <lrž4tve.
Volilno gibanje v Italiji je že jako živahno. Radikalci hočejo letos svojo srečo poskusiti skoro v vseh okrajih. Posebno agi-tujejo mej vinogradniki in jim propovedujejo, da je sedanja vlada kriva, da se je italijanskemu vinu z visoko carino zaprla pot v Francijo. Vladna stranka je Že pripravljena na to, da izgubi več mandatov. Vladni pristaši, ki ne bodo voljeni več v zbornico poslancev, poklicali se bodo baje v senat. Vladna večina ni nič prav gotova.
Grške zadeve.
Poraz grške vlade pri volitvah jo vsekako nekoliko zakrivil spor mej Porto in patrijarhatom. Grško prebivalstvo je mislilo, da je Tri kupiš v tej zadevi proti Turčiji pokazal premalo odločnosti. Sicer pa od Delyanisa tudi ni pričakovati, da bi kaj posebnega storil. Mož je res velik širokoustnež, ali kadar pa pride, da treba z dejanji pokazati, mu pa hitro upade pogum, kakor se je vdelo pri zadnjem sporu s Turčijo.
Odprava plemstva v Franciji.
Poslanec Moreau predlagal je v zbornici' francoski, da se odpravi plemstvo ali pa obdačijo plem-ski naslovi. Predlagal je, da bi se od navadnega „deu moralo plačevati 500, od viteštva 1000, ba-ronstva 5000, podgrofovstva 10 000, grofovstva 20.000 frankov na leto. Za naslov marquis bilo bi 20.000, vojvode 50 000, princ 100 000 in prin s pridevkom visokost 200.000 frankov letnega davka. Občine bile bi opravičene naslov kraja podeliti ali prodati za plemski naslov. Da bi bila žena pleme-nitnikova tudi plemenita, moralo se bi doplačati polovico gori  omenjenega   davka,   za mladoletno
otroke bi se plačevalo četrtino. Ce bi ta predlog postal zakon, bi v Franciji kmalu zginili plemski naslovi.
Švicarske zadeve.
V Tesinu še stvari neso poravnane in že se je bati nemirov v Freiliurgu. Tudi v tem kantonu prebivalci ueso prav zadovoljni s konservativno vlado in Že zahtevajo revizijo ustave. Ob poslednjih volitvah za narodni zbor so bili že neredi in je po licija ranil« pet osob. Vlada ge že boji, da jo kaka ustaju ne pomedo in je zatorej že poklicala vojakov.
Nemška vojska.
V Stuttgartu izšla je knjiga, v kateri se v živih barvah popisuje, kako grdo delajo zlasti podčastniki z vojaki, če se kdo pritoži, tudi dosti ne pomaga. Dotični podčastnik je le malo ali pa nič kaznovan. Če se pa kak prostak kaj upre, ga pa /.apn') brž na več let. Brezimni pisatelj opozarja odločilne kroge na te nedostatke v vojski, ker s takim pastopanjem vzgajajo se po vojašnicah le socijalni demokratje, katerih ima nemška vojska itak že več v svojih vrstah, nego jej utegne v svojem času biti koristno.
Imenik podružnic sv. Cirila in Metoda.
III. Koroško:
(Dalje.)
4. Kotmaraves in okolica: 1. Matija Prosekar, posestnik; 2. Valentin Š tangi, posentnik; 3. Janez Stih. Namestniki: 1. Toma Koban;
2. Miha Pak; 3. Miha KoIhib in Boštjan Oradi čn i k. Ustauovnik 1, letnikov 35, podpornikov 182, skupaj 218. Gld. 47*50.
5. Pliberk in okolica: 1. J. Kraut, posestnik na Bistrici; 2. —; 3. Andrej Kuhar, posestnik v Cergovicah. Namestniki: 1. Janez Jernej, posestnik   v  Cergovicah;  2.  Miha  II a n i n ;
3. Jan. Krajger, posestnik v SterpnoveBi. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podpornikov 152, skupaj 223. Gld. 40—.
6. Apače: 1. Anton Božič, posestnik; 2. Andrej Butej, posestnik; 3. Jos. Stečnik, trgovec. Namestniki: 1. J. Lužnik, posestnik; 2. Pet. Pir čar, rokodelec; 3- Š. Zakotni k, rentier. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 66, skupaj 119. Gld. 47 —.
7. St. Kancjan in okolica: 1. Janez Silan, po-sestnik; 2. Karol Silan, kmečki sin; 3. Lo-renc Mil ar, posestnik. Namestniki: 1. Simon Teme I, kmet; 2. Bošt. Ražun, posestnik; 3. Martin Ročic jak. Ustanovitelja 2, letnikov 58, podpornikov 165, skupaj 225. Gld. 67—.
8. Tolstivrh in okolica: 1. Dominik Kotnik, posestnik; 2. Jožef Pogačnik; 3. Franjo Ko-gel ni k.   Namestniki:   1.   Fran    Loč ni k;
2. Lorenc O s o j n i k; 3. Janez He rman. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 31, skupaj 84. Gld. 46-65.
9. St. Jam: v Rožni dolini: 1. Martin Štih, posestnik; 2. Janez Si mončič, župnik; 3. Mat. Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fr. Cola-rič; 2. J. Kuraš; 3. Jurij Fajnik. Ustanovnik 1, letnikov 59, podpornikov 85, skupaj 145. Gld. —•—.
10. V Habru pri Medgorjah: 1. Matija Drob i v-nik,   posestnik;  2.   Janez  Ogriz, župnik;
3. Jurij Dr o bi v ni k. Namestniki: 1. Zdravko Lužnik; 2. Jože Drob i v ni k; 3. Anton Ogriz. Ustanovnik 1, letnikov 36, podpornikov 71, skupaj 108. Gld. 4950.
11. Crna in okolica: 1. Janez Mliller; posestnik;
2. Prim. W al ter; 3. Alojzij Božič. Namestniki: 1. Tomaž Šepul; 2. —; Janez Konic. Ustanovnikov 6, letnikov 42, podpornikov 86, skupaj 134. Gld. 40—.
12. St. Šteben in okolica na Žili: 1. Jernej Le k s, poštar v Št. Štebeuu na Žili; 2. Gašpar Leks;
3. Peter Urbanec. Namestniki: 1. Janez Vrlič; 2. Flor. Urbanec; Vinko Jan k. Ustanovnik l, letnikov 53, podpornikov 126, skupaj 180. Gld. —•—.
13. Priblaves in okolica: 1. Josip Lipuš, posestnik v Pribliveai; 2. —; 3. —. Letnikov 10, podpornikov 120, skupaj 130. Gld. — ■—.
(Dalje prih.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je sv. Vin-cencija družbi v Ljubljani za popravila pri društvenem poslopji 200 gld. podpore.
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri dopoludne ob 10. uri svojo šesto sejo. Na dnevnem
redu je 16 točk, tikajočih se raznih cest, „občin-skih rečij", muzejskega zaklada, zgradbe ljudskih šol, uravnave Save v Dohinji i. t. d.
— (C kr. kmetijske družbe kranjske) občni zbor vršil se je danes ob »/«9- ure dopoludne do Va2. ure popoludne ob navzočnosti do 70 članov. Častnim članom bila sta jednoglasno izvoljena deželni glavar dr. Pok I u kar in deželni poslanec Josip Gor u p, dopisujočim članom profesor Hostnik v Rilsku na Ruskem, Častno priznanje pa bo je izreklo gospej Mariji Gresselnovi, gra-ščakinji v Trebnjem za uzorno gojzdaratvo. V glavni odbor se izvolijo: Oton Detela, V. Goli, Josip Lenaršič, dr. Poklukar, Luka RobiČ, Fran Witschl, dr. Max Wurzbach in prof. Franke. Mej mnogimi važnimi sklepi, bil je z velikim odobravanjem vsprejet sklep, da se v spomin 125-letn.ee c. kr. kmetijske družbe priredi 1. 1892 v Ljubljani deželna kmetijska in obrtnijska razstava in se naroča glavnemu odboru, da priredi vse potrebne priprave in poroča
0 njih prihodnje leto občnemu zboru. Obširneje bo-demo poročali v prihodnjih številkah.
— (Slovensko gledališče.) Kakor običajno vsako leto, tako se bode tudi letos dne 1. novembra, predstavljala v čitalnici znana Žaloigra: „Mlinar in njegova hči.tt Potem se bodo vršile redno predstave, kakor lansko leto, in bode torej prihodnja predstava dne 9. novembra t. I.
— (Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaj i) ima v petek, 14. novembra  Bvoj  drugi občni   zbor  v  „Hotel royal",
1 Singerstrasse 3, mezzanin s tem dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor, 2. tajnikovo poročilo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. dopolnilna volitev izžrebanih odbornikov, 5. odborovi nasveti in 6. vprašanja in slučaj nosti. Začetek točno ob osmih zvečer. Vabijo se k udeležbi najuljudneje vsi udje, ustanovniki, podporniki in dobrotniki. Samostalni predlogi naj se blagovole v zmislu pravil tri dni pred zborom odboru pismeno naznaniti.
— (Društvo kranjskih, primorskih in dalmatinskih poštarjev) izvolilo je gg.: Adolfa Mul leva, poštarja v Dolenjem Logatci, predsednikom; Antona Muho, poštarja v Lokvi, njega namestnikom; Ljudevita Treo-ta, poštarja v Litiji tajuikom in blagajnikom.
— (Premeščen) je notar Anton Balaben iz Tržiča (Monfalfcone) v Ajdovščino. — Notar Friderik Puović iz Metkovića v Volosko.
— (Iz Opatije) se nam piše: Danes dne 28. t. m. zapustila nas je cesaričinja Štefanija, ki je bivala mej nami od 3. t. m. Skoro vsako jutro videli smo visoko gospo že ob 7. uri na šetališčih. Dopoludne je skoro vedno sama hodila na sprehod po okolici in ni je skoro poti ali pa steze, po kateri bi ne bila hodila. Popoludne ob ugodnem vremenu bavila se je po cele ure na igralnem prostoru in zabavala s priljubno igro „Netzballspiel," v kateri je jako spretna. Kake trikrat udeležila se je tudi ribjega lova. Žal nam je, da nas je ostavila, a čuje se, da se početkom aprila zopet vrne k nam. — Vreme v nas je jako spremenljivo. V četrtek imeli smo 18° C, v petek padala je toča, debela kot orehi. Pod kapom jo je bilo za 20 centimentrov na debelo. Potem smo dva dni imeli malo dežja. V torek se je bliskalo in gromelo, da so okna žven-ketala. Včeraj pa so bili vsi bližnji in daljni vrhovi s snegom pobeljeni, temperatura seje znižala na 5° C.
— (Ruski prestolonaslednik v Trstu.) Kakor javljajo novine imel bi priti ruski carjevič dne 10. novembra v Trst, od koder bode nadaljeval BVoje veliko potovanje, menda v Severno Ameriko. Nam se zdi neverjetno, da bi baš iz Trsta bila najbližja morska pot v Ameriko !
— (Mej Zagorjem in Savo) utrgala se je predvčeraj zopet velikanska skala in ob lI.J uri zvečer treščila s toliko silo na železniški tir, da je pri kilometru 390*4 zdrobila 6 relBov in 8 železniških pragov in ves železniški tir premaknila proti Savi. Jeden reis zadela je s takšno močjo, da ga je pravokotno upognila. Sreča je bila, da je železniški stražnik pravočasno pregledaval progo in dal potrebna znamenja, da se je vlak ustavil jedva klicih 200 metrov pred usodnim mestom, sicer bi bo bil ponesrečil Bekundarni vlak, vlak št. 172 pa bi bil premo zavozil v Savo. Skala, ki se je v hribu odkrušila, imela je več kubičuin metrov in pala je z železniškega tiru v Savo. Na postaji na Savi trebalo je skrajno napornega dela, da so mej 11. in
12. uro po noči popravili desni tir, po katerem se je o polunoči vozila cesaričinja Štefanija iz Opatije na Dunaj Drugi tir bil je po skrajnem prizadevanji stoprv ob 4. uri zjutraj prost. Mešani vlak zakasnil je VBled te nezgode za tri ure, drug vlak za pet ur. Pri tem je še to navskriž hodilo, da so vsled snega bile nekatere brzojavne proge pretrgane. Zato se sme čestitati gospodom pri železnici, da so z izredno energijo vse ovire tako bitro odstranili, čestitati pa tudi potovalcem, da se ogromna skala ni utrgala baš tedaj, ko bi imel voziti mimo kateri koli vlak.
— (Iz Šmartina pri Litiji) se nam piše dne 30. t. m.: Sneg, ki je dne 28. t. m. zapadel, napravil je veliko škode po drevji in gozdih. Zapadel je po tukajšnjih hribih do 90 cm. visoko in tudi po vsem Dolenjskem ga je veliko. Včerajšnje pošte iz Novega mesta v Litijo ni bilo, današnja imela je 5 ur zamude.
— (Za ribiče.) Gospod brambovski nad po-ročnik Str. je spreten in srečen ribič. Meseca septembra in oktobra nalovil je na trnek pri postaji Sava do 200 kilogramov sulcev. Preteklo nedeljo ujel je tri sulce, ki so imeli 7, 14l , jeden pa celo 16x/j kilogramov.
— (Pevsko društvo) osnovalo se je na Sušaku pri Reki. Ime mu bode .Jadranska vila". Predsednikom izbran je bil veletrgovec A. Polič.
— (Poziv!) Vsled postave z dne 9. febru-varja leta 1850 (Državni zakonik štev. 50.) Najvišjega sklepa z dne 1. maja leta 1850 (Državni zakonik štev. 181) in postave z dne 13 decembra leta 1862 (Državni zak. štev. 89), ter 29. februvarja leta 1864. (Drž. zak. štev. 20,) §. 29, 22. decembra leta 1880. (Državni zakonik štev. 1 iz leta 1881.) in 15. aprila 1885 (Državni zakonik štev. 51) mora se premakljivo in nepremakljivo premoženje, katero je podvrženo pristojbinskemu ekvivalentu (Gebiihrenaquivalent) kakor tudi temu podvržene užitne pravice (na primer pravica za lov, ribištvo, mlinarstvo, točenje potem na cestnino, za sejme, brodarstvo i. t. d.) napovedati, da se potem pristojbina odmeri. Napoved ima se sestaviti po stanji premoženja na dne 1. januvarja leta 1891 in se mora oddati najpozneje do 30. aprila leta 1891 pri c. kr. uradu za odmerjenje pristojbin (Gebiihrenbe-messungsamt) v Ljubljani. Po equivalentu prizadete stranke se opozorujejo, da se bode pristojbinski ekvivalent po §. 80. postave z dne 9. februvarja 1850 odmiril v dvojnatem znesku kot kazen, ako bi se napoved v pravem času ne oddala; zamolčanje ali neresnična napoved kaznovati pa se ima po § 84 štev. 3 postave z dne 9. februvarja 1850 po kazenski postavi o dohodninskih prestopkih. Opomba: Stranke se opozorujejo, da se le na predpisanem tiskanem formularji spisane napovedi sprejemajo. Formularji dobivajo se po 3 in 2 kr. pri vsih c. kr. davkarijah, ravno tam dobi se po nizki ceni tudi ukaz c. kr. finančnega ministerstva z dne 25. maja 1890 (Drž. zak. štev. 101), v katerem je vse, kar se napovedeb tiče, natanjko razloženo.
V Ljubljani 8. oktobra 1890
C. kr. finančno vodstvo.
— (Zadnji tedenski semenj v Zagrebu) uspel je posebno dobro, čemur je nemalo pripomoglo lepo vreme in predstoječa zima. Do-. gnalo se je rogate živine 1196 glav, 981 prascev, 091 konj. Voz z raznimi pridelki bilo je 474. Tudi iz Bosne dognalo se je 84 glav rogate živine. Od pridelkov bilo je posebno mnogo zelja, prodajala se je glava po 4 do 6 kr. 100 glav pa po 4 l/t do 5 gld. Ti semnji so se prav udomačili in uspevajo vedno bolje. A
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 30. oktobra. Cesar vsprejel dopoludne polkovnika grofa Hartenaua v avdijenci.
Praga 30. oktobra. Rihard Clam Mar-tinic poslal vrhovnemu deželnemu maršalu pismo, v katerem prosi, naj mu od deželnega zbora izposluje dovoljenje, da iz zdravstvenih ozirov sme izstopiti iz spravne komisije. V pismu izraža Clam Martinic upanje, da mu bode s tem mogoče, o svojem času v deželnem zboru sodelovati za uresničenje sprave, za katero se bode po svojem najboljšem prepričanji brez pridržka poganjal.
Bazne vesti.
* (Uboštvo v 11 a 1 i j i.) Kakor poročajo Švicarski listi, objavil je statistički zavod Rimski skoro neverjetno statistiko. Po tej statistiki je v Italiji 336 občin, ki nemajo pokopališča in morajo metati mrliče v neko podzemlje pod cerkvijo j nad 200.000 ljudi stanuje v 38.203 kleteh, absolutno nezdravih; 9000 ljudi vsekalo si je svoja stanovanja v skalovje. V 1700 občinah jedo kruh samo ob praznikih; 4965 občin ne vživa radi uboštva nikakega mesa; v 600 občinah ni nikakor mogoče dobiti zdravniške pomoči; 104 občin trpi na malariji (mrzlični bolezni ob močvirjih) na pelagri trpi 110.000 ljudij. Mej 100 ljudmi jih je 63, ki ne znajo ni čitati ni pisati. Znano je, da Italijani sami imenujejo svojo domovino „il paese della miseria." In po teh dobrotah hrepene naši iredentovci!
* (Nevarnost po kužkih.) Prof. Notb-nagel na Dunaji je te dni svojim slušateljem predstavil bolno damo, ki boleha za jako nevarno bo leznijo na jetrih. Dama boleha za mehurnim črvom v jetrih, katerega je dobila na kužku. Ta črv je le 4 milimetre dolg in živi kot zajeda na psu. Ker se majhni kužki vedno ližejo, ni čuda, če taka zajeda pride na jezik psu in potem v človeka, ki ljubka tacega psa. Bolezen je Bmrtna, če ta črv pride v jetra. Poslednja leta se ta bolezen jako širi, ker se je  udomačilo  Ijubkanje  majbnih psov.
* (Baron Manteuffel v konkurzu.) V Nemčiji govori se mnogo o tem, da je sodišče v SchwiebuRU zarubilo vse premoženje ritmojstra izven službe barona Manteuflela. Ritmojster je sin pokojnega generalnega feldmaršaia in alzaškega namestnika barona E Ivina Manteuffela in je posestnik dveh grajščiu. Obe posestvi imata 2152 hektarov zemlje in dajeta nad 15 000 gld. čistih letnih dohodkov. Zarubljenib je mej drugim več dragocenih stvarij, katere je pokojni maršal dobil za darilo.
* (L a d i j e v z rak u.) V Chicagu v Ameriki osnovala se je družba, z delniško glavnico 20 milijonov frankov za grajenje zračnih ladij od aluminija, jako lahke kovine. Družba bode imela naslov „Monnt Carmel Aeronautic Manufacturing Companv" in bode imela svoje tovarne v Monnt Carmelu. Vsa dotična poslopja bodo zavzemala več kvadratnih akrov zemlje. Družba bode gradila tudi potrebne zračne tovorne vozove, tako da bodo takoj lahko vozili celi vlaki po zraku, oskrbujoč poštni in drugi promet. Ker je profeser Hirsch izumel ceneji način proizvajanja aluminija, nadeja se družba, da bode dobro izhajala.
* (Centralna kurjava) mest dela v poslednjem času v Ameriki velike napredke. Iznašli so zopet nov sistem, po katerem se napeljuje razgreti zrak po cevib v posamične oddelke mesta in po hišah. Izdatno so se zboljšali aparati za merjenje porabljenega gorkega zraka. V poletnem času služile bodo iste cevi za upeljavo hladnega zraka. Načrt, da bi se mesta do 50.000 prebivalcev ogrevala z jednega mesta, moral se je opustiti zarad tebuiškik zaprek. Omejiti se je morala daljava stranskih cevij na 8000 metrov. Za parne kurjave v Novem Jorku znaša najdalja napeljava 10 do 12 tisoč metrov.
>3
JJIKttflB ZVON"
»tojt
iu vme lelo gl«l. 4.GO; za pol leta j gld. 2.30; xa £etrt leta gM. 1.15. |
Jjffitra.   - -rc.^:--_-^4PT---rtj
Javna zahvala.
Prečastiti goapod K a a i mir Bratkovift, ces- kr. notar t Trebnjem, blagovolil je darovati Trebanjski £ve-terorazredni ljudski Soli prekrasno podobo Valentina Vodnika v vrednosti 15 gld. Za t.-i velikodušni dar zahvalju-jetti se najuljndneje blagemu dobrotniku
Alojzij   J «t«*«>, I K 111*4' i)   liltllK ll( l< ,
Šolski vodja. predsednik kraj. šolskega sveta.
Trebnje, dne 24. oktobra 1890.
Meteorologično poročilo.
5 Q	Ca« opazovanja	-fitanje barometra v tnui.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
M	7. zjutraj	737T mu.	12" C	si. svz.	obl.	
o	2. popol.	738-2 mm.	38° C	brezv.	obl.	0-00 mm.
S	y. zvečer	7iJ81 mm.	l-2nC	brezv.	obl.	
Srednja temperatura 21", za 5*7° pod normalom.
IDia.riSLjslssL "borssa,
dne* 30. oktobra t. 1. (l7.virno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta ..... ,
Zlata ton ta......„
5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banku   . „
Kreditne akcije.....„
London........ „
Srebro ........ „
Napol......... n
0, kr. cekini ...... „
Nemške marku.....„
4u/0 državno srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 18tJ4 Ogerska zlata renta 4°/0 .   .   . , Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava retf. srečko n°/0 . Zumlj. obč. avstr. 1' , „ zlati zast Kreditne srečke ......
Rudolfov,, srečke.....
Akcije anglo-avstr. banko   . , Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v
> poročilo, včeraj 88 8r> 88 90 106-80 Ml-10
raa —
307 — U-i-60
9 08«/, S 45 f6 30 25» gld. 100 .
Kld
1U0 gld. listi . . 100 gld.
10 k 120 .
131 g!d
179 „
101 „
99 ,
120 „
114 „
183 ,
19 ■
164 ,
225 .
dan »s 88-75 88 85
107 10
100 90
982 -
806*16
114 75
909
56-40 75 kr. 75 „ 80 , 80 . 50 .
25
Zahvala.
Vsem ljubim prijateljem in znancem, ki so ob smrti našega dražega, nepozabnega očeta, oziroma tasta, gospoda
z mnogobrojno udeležitvijo pri pogrebu in z lepimi darovanimi venci pokazali sočutje svoje, izrekava najiskrenejšo zahvalo. (810)
V Ljubljani, 29. oktobra 1890.
Dr. Roman Jacobi. Marya Jacobi rojena Ničman.
pripravljena od lokarja Qa.BR. PICCOLl-Ja v Izubijani, Je zelo npllvno zdravilo, kl Jkrepća ie-lodeo, čisti, odpravlja zlato illo ln odganja gltate. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo »padajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanju organov urejajočo zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi.
Eienoo za želodoo pošilja izde-lrtvatelj proti postnemu povzetju v škatljah po 12 stekletiičic za gld. 1*861 po 24 za gld. 2«0; po 88 za gld. 384; po 44 za gld. 426; po 55 za gld. 5-2^5 po 110 za gld. 1030; po 550 za 50 gld.
V steklenicah po 10 kr. v lekarni Plccoli v Ljubljani, v dragih lekarnah po 16 kr., prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah.   (712—7)
m
I
rJPnJo! :
29. oktobra.
Pri fffallćf: Dr. Svoboda, pl. M-.-rkel, Liebzeit, Norman, Pobi, Schulz, Pretzner s Dunaja. — Kren iz Gradca. — Dr. Kom i/. Kočevja.
Pri Slonu 1 Czech, GlUck, Hirschenhauser z Dunaja. — Grossman iz Budimpešte. — Nowy iz Parira. — Folahov-ski iz Kranja. — Biachec iz Prage.
Pri južnem kolodvoru :
Bruner iz Merana. — Terovic iz Trsta. — LukSič iz Brua. Leitner iz Celovcu.
Pri h mstrijakeni eeMu-Jl: Tantner iz Gradca.
z najboljšimi spričevali, pri •prvem pofitnem in telegrafskem uradu tukajšnje direkcije, — želi radi osebnih oholHviu hnlior hitro mo* goče iuento prenienitl. — Ponudbe prosi pod ,,A. K. IO1" na upravništvo „Slovenskoga Naroda*. (809)
jj na Marije Terezije cesti št. 5, I. nadstr., j*
^ (dr. Stare-tova hiša). (T
K št. 9178 iz leta 18 9 0. (798—i)
AVI S O.
Dne SO. novembra t. 1. bode pri c. in kr. državnem   VOjneill   lllillisterstvu  ponudbena obravnava
za zagotovljenje 5600 zimskih kocev, 8500 letnih odej in 7100 kavalerijskih šabrak
za potrebščino za leto 1891, potom občne konkurence.
Glede" modalitet za to obravnavo in splošnih zalagalnih pogojev se opozarja na razglas, priobčen v štev. 246 tega lista s 25. dne oktobra t. 1.
V Gradci, v oktobru 1890.
Od c. in kr. intendance 3. voja.
Danes zvečer ob 8. uri žrebanje!
srečke a 1 goli
goldinarjev
(699—38)
ii srečk ill goldinarjev.
2291 dobitkov.
« srečk 5 gold. SO kr.l
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C.
Ji-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hrib tir.
Lastni na in tisk „Narodne Tiskarne".