Z36. StroiM V Ljubljani, i pitek IS. oktobra I9Z0. LIH. Isto bduga vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ta praznike. fcaeorat!: Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase cio 27 m/m višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 mlm K 2w, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3'—, Poroke, zaroke 80 K, Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se prOofl znamka za odgovor. DprsvBifttvo „Slov. Naroda«' tn „Haredaa Tiskara««1 ulica št 5, pritlično. — Telefon št. 394. Knaflova v Llaaljaal la po poiil i V laeseaaeivo: celoletno ...... K24d*— „Slovenski Merod* veU* a Jagoal«Ti|l: celoletno naprej ptaiaa • K ISO*— polletno. 90*— 3 mesečno. 45*— 1 „ ........» -.- Pri mor&brtnem povtSanju se ima daljša narocnhia doplačati. Novi naročniki nai pe8jel* v onrič n«roč»kio veiino Wft§ po nakaznici Nt samo pismena naročila brez noa?atve deaana se ne moremo ozirati. oollemo „ 3 mesečno 120-— 20'— Uredništvo »Slov. Naroda" K&aflova alfaa fti. 5, I« nadstropje. Telefon star« 34« Dopise opre: la podpisane in zadostna fiajiamimin Rokopisov ne vrača. Poiamezna Številka velfa 1 krono. Poštnina ptočana v gotovini. t Mi armada le ohorahala m Ljubljana, 14. oktobra. Danes zjutraj ob 1/4 na 4 je vkorakala naša armada s svojimi prvimi oddelki na Koroško. Oddelki naše armade se že nahaja-o v Št. Jakoba v Roža, Rožeku, Borovljah, GrabŠtajnu, Ve-jikovcu in Pliberkn. Na vsi črti je prevzelo službo tudi naše orožništvo. Frtsteparlenfl zenaga. S čimer smo v zadnjih Jneh računali, se je zgodilo. Nemci so si prislepartfi zmago pri ljudskem glasovanju na Koroškem. Ni zmagala svobodna ljudska volja, marveč je zmagala goljufija in korupcija, kateri je široko odpirala vrata sama medzavezniška komisija. Slovensko časopisje je od vsega začetka opozarjalo na delovanje te plebiscitne komisije, ki je v vseh svojih dejanjih in nehanjih očitno kazala svojo popolno pristranost, s katero je v vseh vprašanjih favori Tirala nemške zahteve, istočasno pa dosledno odbijala vse naše še tako upravičene in motivirane postulate. Zaman je naše časopisje protestiralo, brezuspešno je dvigalo svoj glas, nihče ga ni hotel poslušati, niti naša vlada, še manj pa naša delegacija pri plebiscitni komisiji. Ko so listi protestirali in remon-stnrali proti temu. da medzavezniška komisija brez prevdarka, da, često celo naravnost v zlem namenu ustreza vsaki, četudi še tako neupravičeni nemški želji in željici, docim zavrača z največjo doslednostjo vse jugoslovenske predloge, ni ta javni glas našel nobenega razumevanja m odmeva v naši delegaciji, ki je slej kot prej krivila svojo hrbtenico pred zastopniki »velikih zaveznikov« in bila vsa srečna, ako ji je gospod Peck jovijaluo stisnil roke in jo pohvalil, da kaže vse potrebno razumevanje za težavno stališče, ki ga baje ima medzavezniška komisija. Tako se je dogajalo, da je naša -delegacija na vse, kar je odločila komisija, in naj je še tako bilo v obraz pravici in nepristranosti, konsekventno izrekala svoj da in amen in bila često celo v dno duše ogorčena in ozlovoljena. ako si je naša javnost drznila pohlevno re-rnonstrirati proti taki, vprav pasji ponižnosti. Da, često se je celo dogodilo, da je bil poslan slovenskemu časopisju iz Celovca pravcat nagobčnik in oster ukor, ker se je sem-tertje drznilo povedati svoje seveda »nemerodajno« mnenje in motiti delegacijo v njenem velenapcrneni in kajpak vseskozi smotrenem delu za »rešitev domovine«. Da je vzpričo takšne taktike od dne do dne padal ugled naše delegacije v slovenski javnosti in v komisij', zlasti pa pri Nemcih, se ni čuditi. Nemci so vedeli, da lahko stavijo najnesramnejše zahteve, komisija pa se je zavedala, da lahko mimo ugodi vsaki takšni nesramnosti, ne da bi ji b!lo treba računati z resnim odporom jugoslovenske delegacije. Ali je potem čudno, da je Nemcem naraščal greben in da so se čutili na vsi črti kot gospodarji situacije? A da b! ne znali te situacije tudi v svoje namene izrabljati, bi ne bili to, kar so — Nemci. Ker so v komisiji dosegli v*e, prav vse, kar so želeli, ne da bi jih pri tem najmanje zavirala naša delegacija, so se zavedali, da lahko mirno posežejo tudi po orožju težjega kalibra. In posegli so po najuspešnejšem orožju — po orožju goljufije, zavedajoč se, da jim bo to vpričo ne-čuječnosti in brezbrižnosti jugoslovanskih merodajnih faktorjev orav tako uspelo, kakor se jim je posrečilo vse drugo, kar so zasnovali. Da se niso zmotili, kaže in izpričuje jasno izid ljudskega glasovanja. Ukradene slovenske in podtaknjene nemške glasovnice. O zločinu, ki se je izvršil v noči od 10. na 11. t. m. v Borovljah v obrtni šoli, kjer so bile shranjene žare s plebiscitnimi glasovnicami, smo v položaju podati tele podrobnosti: Na okrajnem glavarstvu v Borovljah so dne 10. t. okrog polnoči mahoma ugasnile električne luči. Službujoč uradnik g. Rozman je poslal drugega uradnika g. Strnada v pritličje, da izsledi vzroke, zakaj je I ugasnila luč. Za njim je sel sam Rozman v spremstvu g. Iglica, ki je bil pridcljen straži v Obrtni šoli. Ko so ga za l ud eno vprašali, kako da hodi po ulici, mesto da bi opravljal svojo vele odgovorno službo, je ves z me den odgovoril, da so ga poslati po monterja, ker so v Obrtni šoli ugasnile luči. G. Rozmanu se je zdela sftar sumljiva, zato se je v spremstvu svojih dveh tovarišev napotil lakoj v obrtno šolo. Pred obrtno solo je opazil, da stoji na cesti ob vhodu prazen avtomobil, na katerem so bile privite hiči.y V poslopju samem sta stražila dva angleška vojaka. Da se prepriča kaj se godi v prvem nadstropju, je predsta\Hl Strnada kot naročenega monterja, na kar sta temu angleška vojaka dovolila vstop v glasovalni lokal. V prvi sobi ni g. Strnad opazil ničesar sumljivega. Bila je popolnoma prazna. Druga soba, kjer so bile shranjene žare z glasovnicami, je bila zaprta, in v njo mu je bil tudi zabranjen vstop. Slišal je ropot v njej in cul, kakor da bi par ljudi tiho hodilo po njej. Gospod Rozman pa je med tem čakal na ulici in ko se je Strnad s svojim poročilom vrnil, sta v temi prišli za njim dve človeški postavi, ki sta ja-drno izginiti okrog vogla v nasprotni smeri od ceste. O dogoku je g. Rozman takoj obvestil predsednika Narodnega sveta g. Mahkoto, ki stanuje v Obrtni šoli, obvestil pa je o tem sumljivem dogodka nemudoma tudi deželno vlado v Ljubljani. Da-li se je kasneje s kompetentne strani ukrenilo, da se pojasni zagonetni dogodek v boroveljski Obrtni šoli, nam ni znano, zdi pa se nam, da je stvar takn, da bi ji merodajni činitelji morali posvetiti največjo pažnjo. njihovefra odpora proti anekF ijoniznm, s katerim skušajo italijansko meš&i 11-, sko skupine na vzhodnem in severnem Jadranu rešiti in vcvrsiiti »roj para-' siL«ki položaj. StallSCc ; sitega ztmra r političnim Jadranski zbor je že ob svojem prvem početku delovanja aaetopej točno, absolutno nestrankarsko stališče, kar je okušal uveljaviti rudi s tem. da je volil v odbor osebe, ki so so kolikor TBopoče malo srrankarsko-polHivrio eksponirale. Tudi j? že na prvem konprre-su sprejel gotove načelne točke v svoj program, ki določujejo smer njegovega dolov?\rn\v Vzrok njegovo ustanovitve, plavni in takorekoe edini cilj vseera njegovega delovanja in ndej?tvovanja je osvo-bojenje vsega etnografskega naiega osemija, osvobojenjo in popolno ujedinjenje danes Se neosvobojenega dela našega naroda, ter podpora vsakega njegovega dela. kakor rudi njegovo celoto v njegovem boja za svoj obstanek in ujedinjenje. Jadranski zbor je zastopstvo in 00-litično vodstvo vp>ej žavjjanom, dasi po večini niste še pri-j dobili državljanstva. Enake pravice na-1 lsgafo enake dolžnosti. V udanoarti m; ljubezni do narodne državo ne aaoata-j jate za nikomur. Udeležujte se tore^ volimega boja, izvršujte svojo volilno, pravico s to aavestjo. da gre zlasti pri teh volitvah v prvi vrsti za blagor oon| še celotne skapne in edinstvene domovine. Obenem pa se zavedajte dolfenoetij proti nesrečni domačiji, enako kakor dolžnosti proti celi državi. Med tomi dolžnostmi ni nasprotja, ker državic sami bodo prikrajšane razvojne možnosti in ogrožen mirni in blagonosni obstoj, dokler bo okrnjeno njeno pri-; rodno ozemlje. Kot rveati sinovi ne-osvobojene domovine delajte torej zai nje osvobojen je tudi pri volitvah inr,1 zahtevajte anto, da noj so stranko, jim pripadate ali ki sa potegujete vaš plae, ozirajo na ta vai vrhovni volilni cilj. Ko M se našla etr acJra, ki ne bij priznavala pravice našega naroda d>! r-opolnega zodinjenja in bi zanikava^' dolžnost našega naroda., da podpira V tem stremljenju vsak svoj neoavobojenii del. odklonite taksno stranko kot prod-1 narodno in proti državno. Sicer pa, cc se drugače iz samostojnega politiftnega^ uverjenja ne morete odkriti za nobeno stranko, dajte prednost tisti, kf od nje z ozirom na njen program in na primerno sestavo njeno kandidatne liste, vsak za se po svojem spoznanju in pre-j pričanju, pričakujete največ koristi za. stvar neosvobojene domovine. , Naj pokažejo ao volitve, kalOor potem toliko bolj delovanje ustavodajnega zbora, da smo vsi pripravljeni in sposobni «a slogo rn edinost, preko vseh strankarskih razlik, v sknpnih narod-, ni h stvareh, predvsem v bo*ju aa popolno osvobojen jo in aoalnjonj* našega naroda. Ljubljana, dne 9. oktobra 1920. Narodni svet aa noosvobojeno domovin' v Ljubljani Dr. Gustav Gfregortu s. r. rjredBoduik. Dr. Slavke Fornaoario s. r. tajnik. in r 1 v tiir^ • •ni-. Fran Govekar: lil (Dalje.) »Jezi ga, ker je ostalo najino posredovanje za Alzačana brez uspeha,« je odgovoril Vodnik. »Kalanka, pravi, še zboli od groze, če bo nesrečnež zaradi nje ob življenje! Preveč jej je menda obetal: izgubil je pravdo, to ga boll.c »Nič drugega?« je pomežiknil Zois. »Pazite nanj! Kalankin mož ima velike pesti! Tone Kalan ni Wasserthal!« Dobre volje so se razšlL * Na rotovžu so se zbiral! občinski možje. Prišlo je le par dvanajstakov in štiri in d vaj se takov, precej občinskih svetovalcev, večinoma pa preprosti ljubljanski obrtniki, kramarji, predmestni hišni posestniki, dvoje troje duhovnov, učiteljev in mestne uradništvo. Policaji so jih zgnali z grožnjami in prošnjami. Nihče nI prišel rad. A dvorana je morala biti polna. »Gospod župan so ukazali! Zaradi kon-tribucije gre! General Bernadotte se hoče z meščani dogovoriti. Razžaljen bo, če mu ne pokažemo prijaznih obrazov. Gorje Ljubljani, če se zameri Francozom!« Tako so dokazoval! Kozfevčaf, Fobal, Nagode in drugi mestni stražniki vsakomur, kogarkoli so srečali. Izbirčni niso bili. A trudni, naveličani letanja in iskanja. In mestna dvorana se je napolnila še pred napovedano uro. Pisana družba: obriti gospodje z vlasuljami in kitami, kuštravi kmetje v sukničih, duhovniki v talarjih, odvetniki v modnih nošah in z revolucionarno dolgimi kodri, avstrijske uradniške uniforme, tik vrat francoski grenad'rji z visokimi kosmatimi kučmami in neka! višjih republičanskili častnikov. Pravkaf ie zvonilo poldnevu, ko je z majhnim spremstvom prijezdil general Bernadotte pred magistrat in urno odkorakal v staro poslopje . . . Dr. Repiča pa ni bilo niti v dvorani niti med radovedneži na trgu. Zanimalo ga ni nič več, ker skrbela ga je le še usoda Marijaničina. Po Zoisovem vrtu je postopal kakor brezumen In ugibal, kaj bi, kako bi ... K njej! Svarit, pregovorit jo, naj se skrije! — Toda mu bo M verjela? Ne bo li sumila, da jo ho$e le zastražltf iz grdih sebičnih namenov? In kam naj jo spravi, da je ne Izroči zlobnim jezikom v žrtev? — da bo resnično vama pred zločinskim maščevanjem Alzačanovih prijateljev? Tedaj Je zagledal pred sabo profesorja Pelzla. Med dvema grmoma je stal, zrl v tla, kimal in nekaj prešteval na prstih svoje levice. Doktor se mu je približal. »He, vi?!« se je začudil profesor, kakor zbujea iz sna. »Kod hodite? Pri »Treh gavtrož- cah« vas že dolgo nisem videl. Zaradi vas sem zašel tjakaj, a vi se mi menda umikate?« »Nikakor ne, dragi gospod profesor! Le prenrupno mi je ondi. Vam pa je všeč?« »Všeč. Navadil sem se tistega kotička, In Metka mi streže izvrstno. Čudovito bistro dekle! In zanimiva sanjarka! Francozov ne mara in govori le o svojem .bratcu', grofu Leonu Latourju. Neverjetno: mladi ulanski plemič ji ne gre iz spomina. Strastno zaljubljen otrok! Ponoči se razgovarja v snu ž njim in podnevi ne neha pripovedovati o njem . . . Ampak, čujte, gospa Verderberica je silno huda na vas!« »E? Zakaj neki? »Ker vas ni nič blizu. In menda je ljubosumna! Sprašuje me to in ono, naposled pa se vrača vedno k istemu vprašanju: kod se ženite? — aH kaj vem, kdo vam blodi po srcu? — He, he, — ali ste ji nezvest? Zdi se mi, doktor, hm . . .!« »Haha! S takimi čenčami vas trpinči, ubogi gospod profesor!« se je rogal odvetnik nevoljen. »Pobegnite Še vi!« »Kam? Kje dobim danes hrano? Prokleta draginja! človek je lačen in žejen, žep pa vendar prazen! Z lastno kuhinjo bi gotovo izhajal dvakrat ceneje. Toda nimam niti kuhinje niti kuharice.« Dr. Repič se je zgenil: za Boga, to je misel! Toda rekel ni ničesar in stopal s Pelzlom dalje po drevoredu, Pa se je ustavil profesor, se zagledal v tla, potipal z desnico prste na levici ter vprašal glasno: »Zmotili ste me ... O čem sem že pravkar razmišjal? O čem že? — Ha, stojte: kolera! — mezinec ie kolera, da . . . Aha! Zdaj vem . . . Čujte! Konstatira! sem, da premore diplomatski jezik našega Thuguta za francosko revolucijo vsega skupaj le bore petero meta-fer: vulkan, kuga, rak, požar in moralna kolera! Dunajska Kasandra je prokleto dolgočasna; tile francoski generali pišejo zabavneje. AH ste že čitali najnovejšo Buonapartovo proglasilo?« »Ne še. Zdajle ga menda obJaviSo na rotovžu . . . Ali, čuite, gospod profesor: jaz imam kuhinjo . . . lepo, svetlo, prostorno kuhmJo. Poleg stanovanja s tremi sobami sta kuhinja m jedilna shramba. Vse v redu. Kuharico pa poiščite vi!« je dejal Repič, dasf smeje\ povsem resno. »Jaz? Kuharico? V klasikih morda, v življenju nikdar. Ostaniva raiši pri dunajski Ka-sandri!« »Ostaniva fajSf pri najrol Hefcf! Poznam jo . » . a vi morate govoriti Z njo: mene bi *e bržčas bala. Slab glas . . . no, da . . . ampak prisegam: pošteno mislim i njo.c »Torej stara in grda kot Hekuba?« to je zasmejal profesor. »Hm, govore, da vam ne uide nobena mlada ženska, če ni skočna kot veverica, da lahko uteče na vrh smereke, ali pa sklizka kot ščuka, da šine PO valovili!« 4. stran. .6LUVKNSKI NAKOU-,'fliir 15. oktobra iy^o. 236. šiev. 3o 518, London 450—0. Praga 163—50 Co 164.50, Švica, 2000—2050, Dunaj 36.85—36.25. Valute: dolarji 131 do 181.50, avstrijske krone 38.50—39.50, zublji 115—120, francoski franki 880, nemške marke 205—206, romunski leji 386—240, italijanske lire 517—520, angleški funti 440—0, eehoelovaške krose 168—0. STATISTIKA rudarstva v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev za leto 1919. Slovenija. II. del. L Prostorna razsežnost rudarstva. Koncem leta 1919 je obstojalo v Sloveniji 40.405 prostosledov. Od teh jih je bilo v po-;s*«ti kraljevine SHS 3730, ostalih 6680 v po-jsesti 114 zasebnih prostosledcev, tako da iodpade povprečno na enega izmed njih 58 6 ,'prostosledcev. Glede rudosledbe odpade na vseh 10.405 ostoiledov na 6267 ali 60-23 odet. rjavi premog aluminijevo rudo zrni premog Svepleno rudo j svinčeno rudo | Jelezovec c an tirno no v o rudo ' bakreno rudo H einkovo rudo '' grafitovo rudo 1722 1068 281 260 246 201 200 88 26 23 22 10 55 1028 5-70 250 236 1-92 1-93 0-85 025 023 0*21 manganovec rudo za živo srebro P Koncem lela 1919 je obstojalo v Slovetrlfi fključno rudnika v nespornem oiemlju bivše JCoroike ter v slovenskem ozemlju, ki je še jasedeno po Italijanih, 471 enojnih jamskih mer, 425 dvojnatih jamskih mer, 76 osredkov la 6 nadnevnih mer v skupni ploščini 6.016 hektarov. L Od vseh teh rudniških mer je biilo 916 ha % posesti kraljevine SHS i« 5090 ha v posesti ©4 zasebnih rudniških posestnikov, tako da pride na enega izmed njih 795 ha. Od državnih rudniških mer spada: na rudnike za živo srebro m m m cink . . „ rjavi premog od zasebnih pa na: rudnike za živo srebro , - „ n baker . . , „ „ železo . . i „ u svinec • . » , dnk .... j antimon . . . , Žveplo , . t , mangan . . • , grafit .... , aluminij . . . , rjavi premog • , črni premog . 99 ha 27 ,, 790 „ »» u 36 18 244 1056 45 162 90 63 18 18 3504 3« mi ATbrecht Fran: Pesmi ffrvijenja. laka propaganda 1920. Su. 80. kron. Pesnik - socijalist Fran Al-t je že s svojo prvo zbirko >Mv-dolorosa« stopil v prvo vrsto glasih modernih poetov. Zdi se nam, da §a stopil S svojimi >Pe6mimi življenja< $a Čelo vsem. Toliko globine duže, oh-j^orja, nežnosti in molke krem eni testi, i toliko motivov, obdelanih v dovršeni pobliki, v krasnem, bogatem jeziku, debloma v svobodnih stihih, deloma v ri-Wnih kiticah, toliko pogumnih, vea-laih »aatrtih. vendar vedno razumljivih, •silnih misli že dolgo nismo čitali v slovenskem pesniškem zborniku. Smelo trdimo: Albrecht Fran je pesnik, ki je že danes v največji ponos slovenske literature. Niso lahko njegove pesnitve. Žcnstvn b*)do morda všeč Ie one pod II., toda možtvu pojo I. najsilneje, najgloblje. O tej zbirki se bo moralo še pisati. Za sedaj zadoščaj povedano. Vzemite, berite in se zamislite! Nova >zlata knjiga«. J. K. — Operna pevka Jarmila Lilj Gerbičeva, bivša profesorica na Minervi in plemskem sirotišcu v Pragi, prične s poukom v solopetju, klavirju in deklamaciji dne 16. oktobra. Sprejem učencev od 14. naprej, vsak dan dopoldne od 11. do pol 1., popoldne od 4. do 5. ure v Čevljarski ulici št. l/II. — »Srpska Zastava.« Dne 12. tm. j« izšla v Beogradu prva številka >Srpske Zastave<, organa nacionalne stranke Stojana Ribarca, List izhaja veak dan popoldne. Iz gledališke pisarne. Drama: Četrtek, 14. tm.: Pygmalion, red A*. Petek, 15. tm.: Hasanaginica, led C. Sobota, 16. tm.: Pvgmalion, red D. Nedelja, 17. tm.: Na narodov blagor, izv. Tonedeljek, 18. fm.: Hasanagiidca, red E. Opera: četrtek, 14. tm.: Rigoleto, red C. Petek, 15. tm.: Hofroarmove pripovedke, red D. Sobota, 16. tm.: Od bajke do bajke, red E. Nedelja. 17. tm.: Hofmannove pripovedke, izven. Ponedeljek, 18. tm.: zaprto. Volita! !mit za iBSSliHaBte. Deželno sodišče v Ljubljani opozarja občinske urade na nastopno: Po čl. 23. vol. zak. mo^sjo biti volilni imeniki razgrnjeni v občinskem uradu celih osem dni in ima vsakdo X>ravico tekom teh osem dni zahtevati popravek. Da se zamoro presojati pravilnost postopanja občinskih uradov in pravočasnost reklamacij, naj županstva na volilnem imeniku potrdijo, od katerega dne do katerega dne je bil volilni imenik razgrnjen (Ta volilni imenik je bil razgrnjen v občinskem uradu od ....... do.......Županstvo ........Podpis in pečat). Prekasno vloženo reklamacije jo aa vrni ti in v sklepu naveoti, kdaj je bil volilni imenik razgrnjen. Dne 6. novembra 1920 je po čl. 30. vol. zakona imenik zaključiti. (Ta volilni imenik se je danes zaključil, županstvo...... . dne 6. novembra 1920. — Podpis in pecat.) Tako zaključene imenike je takoj poslati prvostopnemu sodišča, v naknadno -Dotrditev. NEMŠKO DIVJAŠTVO NA KOROŠKFM. — BorovUe, 14. oktobra. Nemške tolpe so jele divjati po Koroškem. Nobeden Slovenec ni varen pred njimi, vsakogar aapedejo ii pretepajo. Poboji so na dnevnem redu. Snoči so nemški podivjanci zahrbtno uitroHl! našera orožniki v Št. Ilju ob Dravi. Kroglja ca jo zadala naravnost v srce. NaSe ljudstvo is skrajno rbecsno, vse pripravlja na bet, ker so zaveda, da zanj ni več obstanka aa KoroSken Tudi učiteljstvo se pripravlja na bez, ki je najbolj izpostavljeno nemški maščevalnosti, ker se Jo borilo v prvih vrstah za slovenske stvar. — Floro vije, 14. oktobra. Včeraj so priredili Nemci v Borovljah na Velikem trgu shod, na katerem so vsi tovorniki Ščuvali proti Slovencem ter pozivali na poboje. Po shodu so podivjane druhali hodile od rile do hiše in stikali po Slovencih. Na hišah so razobesili pangermanske zastave, ki pa so jih kasneje na ukaz plebiscitne komisije morali sneti.. Najbolj v želodcu je borovelj-sklm nemškutarjem predsednik Nar. dntga sveta nadučitelj Mahkoi*. Proti temu je naperjen ves njihov snjev, In Javno tevo-re, da se mu bodo krvava ma&ćevali. Snoči so mu nabili na hišo mrtvaško glavo in prižgali poleg njo svečo. Slovensko prebivalstvo v Borovljah in povsod drugod je v največjem strahu, ker pričakuje vsak trenutek, da se prično krvavi rorromi. Oro#-ništvo je preslabo, da ni mozlo vzdržati mir in red ter Ščititi slovensko stanovništvo. Koroški Slovenci rote ob 12 uri ftrra-slovensko vlado, naj jih Ščiti in neraudoaia pošlje vojaštvo, ki edino še lahko prepreči poZTome. Sicer ho tekla slovenska kri v potokih. ZMAGOSLAVJE V CELOVCU. — d Celovec, 13. oktobra. Dunajski ko-resp. urad poroča: Zvečer ob 7. se je zbrala pred razsvetljeno mestno hišo velika množica. Ob pol a. Je stopil na zovorniJko tribuno avstrijski zastopnik v plebiscitni komisiji kapelan Peter In naznanil, da se uradni Izid ljudskega glasovanja sicer še ne more cbjaviti, ker manjka še nekaj ee-datkov, toda neuzotovljeno število je tako majhno, da ne moro tepremeniti končneza rezultata. Glasovanje je odločeno v korist nemške Koroško z okroglo S9 od sto m znaša tedaj avstrijska večina rkrogle 70^0 glasov. Govornik je nate iavajal ona določila mirovne pogodbe, ki se nanašajo na Koroško In je Izrazil upanle, da preide uprava v avstrijske roke, čim be to tehnično mogoče. Prosfl ie ljudstvo, naj se do končnovellavnega prevzetja uprave po avstrijski oblasti pokorava uredbam plebiscitne komisije z isto vestnostjo, kakor de sedaj. Nato Je govorli predsednik »Hciir.at- ' dsensta« Schumv. Čizar izvaianja te čela burno odobravanje. Nato se ie razvila mne-Žlca v sprevod in odkorakala pred poslopje »Heimatdiensttc, kjer so zopet nastopili govorniki. KJE SB BODO VRdILA JUGO-S DO VENSKO - ITALIJANSKA POGAJANJA? — Rim, 12. oktobra. >Taformoiore della Stampac pravi, da doslej v!adr\ še ni sklenila ničesar glede kraja pa tudi ne glede dneva, kje in kedaj se imajo pričeti pogajanja z Jugoslavijo. Gotovo pa je, da se ne bo vršilo pogajanje v Palo di Roma, mogoee pa blizu Italiji. Konkretno se ve s strani vlade samo to. da se hoče na Snežniku razobesiti italijanska zastava, ničesar pa se ne ve e usodi Reke, o Dalmaciji se širijo smešne vesti, hoteče prikriti namero, da se zapusti Dalmacijo. Vlada se ni dobila nikakega obvestila e sestavi jugoslovenske delegacije. Ve se le za Trumbiča in Ninčiča brez kakega slovenskega zastopnika. Ak:o ga ne ko, pomeni to veliko izpremembo v mejnem nazi-ranju, kajti največja intransigentnost glede meje za Trstom je prihajala s strani Slovencev. DUNAJČANJB HVALIJO DELOVANJE ITALIJANSKIH OFICIRJEV. — Dnnai. 13. oktobra Prve vosti o izidu plebiscita na Koroškem ae vzbudile najživahnejže zadovoljstvo. Vsi listi hvalijo v izbranih besedah delovanje italijanskih oficirjev. Prine Borgheee je bil vee dan v Pliberku, kjer je bila borba najtežja. REKA IN VIL V a. — London, 12 oktobra. List! postavljajo paralelo med okupacijo Reke s strani D' Annunzija in okupacijo Vilne s Strani poljskega generala Zelikovskega. Kolektivna nota angl.-franoske, poslana v Vilno, in preklic podvzetja s strani poljske vlade sta sprejeta z zadovoljstvom fn tako Je urati, da incident ne bo imel resnih diplomatičrih posledic ter bo kmalu /akliučen. Sološno pa je mnenje, da spada tako vprašanje pred razsodbo Zveze narodov. Raznoterosti. * Modema služkinja »Gospa svetnlko-va, včeraj sem videla vašega moža z vaio kuharico v kinul» — »Ah, gospa ravnateljeva, mi imamo sedaj tako skromno služkinjo! S prejšnjo kuharico je moral moj mož vedno hoditi v gledališče« * Nova izaajdba. Admiral Fournier je poročal v akademiji znanosti o novi iznajdbi inženjerja Letha. Nova iznajdba obstoja v tem, da omogoča električni kabel, združen s električnim signalnim aparatom za luč in zvok, ceio v največji megli ladji tami, da najde vozno smer in pripelje v pristanišče. Mornariški minster, ki je prisostvoval popolnoma posrečenemu pofkusn, Je sklenil, položiti take kable v najkrajšem času v vseh pristaniščih. Kakor poroča »Matin«, nameravajo položiti take kable v v Canalu la Manche. da bi promet med med Francijo in An V]o ne bil več odvisen od meglo. * Glnfjlv prizor um reaskem kongresu v Kristijanijji. Ženskeega kengreesa v Kri-srljanija se ie udeležila tudi jugoslovanska pipsateliica Izidora Sekulićeva. V času njenega govora je prišlo do ginljivega prizora, ko so prihitele k njej navzoče bolgarske žene in njej jokajoč, poljubljale roko, opravičujoč bolgarski narod, ker je bil izdajsko napade! Srbijo. * Dob!č%l Švice za časa rojae. Po vojni se }e bila razne?Ia po svetu vest, da je Švica za časa vojne Jako obogatela. Sedaj pa je naznanil predsednik švicarskega de-paprtementa Mesv. da se je imetje kan- Firence ali med Pieo in Livornom. j t-mov v vojni znižalo za eno milijardo. >Idea Nazion&le« se že obrega ob >raz- I * Vrh Iz sol!. Na San Domlngu v Za-* žaljivo navzočno«t< dr. Trcunbića v 1 padni Indiji se nahaja vrh, ki Je ves Iz soli. Soli Jo v tem vrhu za 72 milijona* ton. * Marcontjeva ladja. Na Marconijevi ladji »Elektra« so radio - telegrafične postaje, brezžični telefon, po katerem se more govoriti na tisoče milj oddaljenosti, mikrofon po katerem morejo na ladji poslušiti na Širokem morju koncerte, ki se vrše v Londonu ali Parizu. Lidja ima nadalje ra-diogoniometer, s katerim se more vedno določiti, kje se ladja nahaja, in radlotele-meter, s katerim se more ladja Izogniti nevarnostim. Tako je ladja preskrbljena z vsemi tehniškimi možnostmi. * Papež v Ilimu. Ameriške filmove tvrdke so dobile od Vatikana dovoljenje za predstavljanje papeža v filmu. Predstavljanje se bo vršilo pri nabaženskih slavnostih v Lurdu. * Zaahnivoeti z ženskega mednarodnega kongresa v Krtatijsnljl. Angleški listi poročajo z ženskega kongresa podrobnosti Iz katerih je razvidno, da je feminizem povsodi znatno napredoval in dosegel uspehe. Odbor za žensko volilno pravico je tokom šestih let zmagal s svojimi zahtevami v 23 državah. Švedska stoji glede feminizma na prvem mestu. Od leta 1915 je dobilo na Švedskem nezakonsko dete postavno pravico, da je mora vzdrževati oče 11 *voH?i pr-nioJenj^kih razmerah. Nadalje ima pravico do podedovanja kakor zakonski otrok. Odgovornost oženjenega očeta je po postavi priznana in oni, ki zapusti mater in otrolai, znnade lahko kazni do dveh let zapora. Švedska je nadeja sprejela novo poročno postavo, ki popolnoma izjedn?čuje moža in ženo medsebojno In napram otrokom. 2ena kakor mož* sta dolžna, da skrbita za skupno življen-c. Ni treba, da je ta skrb izražena vedno v denarju, računa se tudi delo žene v hiš* Pred poroko se imajo z obeh strani podati točne ekonomske informacije, da se more odrediti preskrbljevanje z obeh strani. Zjednačenle žene in moža je tudi glede na civilie službe popolnem* izvedeno. Kongres se Je izrekel za tO, da naj švedska postava bo model za ostale države. Islandska delegacija ie naglašala, da je v njeni deželi že 4 mesece dosežena ra iane možnost, da jo izvolijo za svečenico. Konsrre^ je dalje zaključil, da žena. poročena ( možem druge narodnosti, sme obdržati svojo oziroma voliti med svojo in moževo narodnostjo. Darila. TJpravnlšrru našega lista eo poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda ga. Tinka Nova kovic K 500, da počasti «5no-min blagopokojnoga svojega brata dr. Livije Večerina. Za KoroSki dan: g. kap. R. Tas K 100. Za »Gosnoevetski Zvon*: Neimenovani v Ljubljani K 10 in g. kap. Prešeren K 110, nabranih od komande stana Dravske div. oblasti v Ljubljani za plebiscit na Koroškem. Skupaj 120 K. — Srčna hvala! Glavni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e h. pravi holandiki nudi Sever & Komp. Ljubljana. Kupuja pe laneno in teljno seme, ter suhe gobe. mesa mehanika zb." sprejme takoj tvrdka J. Plor-IftBiiČ, LjHbljana, Šclenborrsva al. 6. Intje za M izdelale in prodaja na debelo ia drobno m2 po K 480 pri ečlih naročil 'h znaten popust Stolner Anton, LJablJana, JS, Trnovo- Jeranora ali ca 4256 Hila v Celiu w prometni ulici, s takoj proatim stanovanjem ln lokalom se proda. Naslov a. Medved, Krčedat 111, Maribor. 7745 Brezplačno mitrukclio fafl akademik, če m« kdo preskrbi [sobo. Ponodbe pod „Brezflatna initrak-7776" na upravniStvo Slovenskega 7776 1 aroda. t. Rudniški uradnik J* večletno prakso v obrata in pisarni, Samostojen delavec Mtč »iužba pri Stnjiem podjetju. Ponudbe pod „Sa-[mostojen- na uprav. Slov. Naroda. j Proda se travnik na Barja, ležeč ob glavnem stradonu ipri Rdečem križu: 8 oralov, 910 štlr. sežnjev površine. Poizve se na Kar-lovSKi cesti 20. Posredovalci izključeni. 7785 NS 89 f Od Si klavir, kolo, ledna omara, violina »/4, točilnica *a pivo z napeljavo iz kleti. 4 postelje, velika jedilna miza, acetflenski aparat m lestencem, kredenca za v restavracijo, (kuhinjska blagajna, steklenice za mineralno vodo in koza. Hotel .TriflaV na iBohinjski Bistrici. 77&> i- j ■- 50.000 ruskih pošt. znamk. Katalog V. 1. ima N. Cizerij, Sv. Barbara pri Ptaja, 7778 Proda se nova suknja. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 7774 event. sosta- Sobo išče visobštlec,, novalcem. Pripravljen je inStrutrsti. Gre tudi na periferijo meata. Plača dobre. Ponudbe pod »Filezof 7762« na upravo Slov. Naroda._ 7762 Petrolejske kante dve z zabojem plačamo po K 58-—, posamezne po K 22-— vsaka Železei-£ka postaja. Sever e Komp., Ljablana. Zvezke za vUfe sole, crnilo, peresa, radirko In druge lolske potrebščine na debelo in drobno se dobe pri L. Porfl-lek, Lfabllan*. lioovtkl nllOfl 4 Raie! Korošec, rudniški uradnik, Isgsia bm5b porotna t Zamrli dne 14. oktobra 1920. Stavbena parcela v sredini mesta na najlepšem prostoru ae proda. Ponudbe pod .Parceli 7771* na upravniltvo Slov. Naroda. 7773 Mn MMA«li*t Je dvokoles-r89 PrOSIBJ ni ročni voziček. Sprejme se tud' vijwec v učenje. Povprašati je prt Valentinu Urbaačlča, kovaikem mojstra, Ljubljaše, flresera ■lica it lt. 7768 Vmmntv prvovrstne kakovosti, samo RluHiPu lepo, debelo, zdravo, brezhibno blago, oddaja dražba .JADRAN' le v večjih množinah, pri odjemu celih vagonov po iziedno niW ceni. Blago dospe v teku 6 dni v Ljubljeno. Pozneje se bode oddajal krompir tudi v manjših množinah od 5C0 kg dalje pe primerni ceni iz skladišča. 7781 traži se sa dugogodišnjim iskustvom u smještanju i loženju ped ic akoidu. Nastup odmah. fIV^Mdel" ladoatrtja fU Vsled izselitve oddam svojo zelo dobro vpeljano trgovino z vso zalogo in inventarjem v lepem industrijskem kraja na Kranjskem. Le resne ponudbe )e vposlitl ni uprav. Slov. Narodi pod „Velik promet/778Tf m r rad selitve $z ViUO C meianfm blagom v ncposradnjl bližini premogokopa trboveljske družbe blizu Kočevja. Hiša ima velike prostore, čedni stanovanja, kleti, ledenico, verando, kegljiSče ia lepe hleve. Okoli hiie je lep senčnat vrt-traven obilen sadnji vrt,-k kili spada 40 oralov zemlje-gozd, polja la travniki. Več se izve pri Haas Krcsee, trgovec v Ko Cevju. 7779 - 7rtu()e - kratkoća sne zgodbe, spisa! Blal MHa Najzabavnejle berilo ta samske in po r ocene i Cena s postimo K 10*50. Na roCa ss v Narodni anilgarzd v Sl«kl|uL Med. univ. t. Mi lin iria začne ordinirati v ponedeljek, 18. t. m. v Kranju h. št 45 (tik glavarstva) za splošne in očesne bolezni. 7769 l?an FortE m mm Mia ia Risih dne 14. vinotoka 1920. Marlai Idrija. 1* apno v kotih in drobio dobavila na vagone HVH, top. Lalho. Knligovodia bilance sifurea z večletno prakso, govori slovensko, hrvatsko, srbsko, laiko, acmiko in angleSko, išče službe. Ponudbe: Iraleefcc^a vas it M, Ljabl aaa. 775« I najboljše vrste ima v zalogi Oortia centrala, Llioljasa, Pri Jak o ts ilfca S. ___________ 7708 lalofi in Tiiaijt vianiiiataseja furnirja. Um bkttnlk, LlsUjua, Baajska Hiti 4t. Prevael sem sattopttvo prvovrstnih tvorni c: mrtm zjajtlulijiiffiil mate-m. mam* rtzM- tan mm mmm * ma- tttii* zvMMiti mm* 6joroje Grujić BMfni, Milctlu mL 15. LJubljana velika zaloga usnja, kož, podplatov i. t. d. na debelo So. Petra ceita it ?l ve Orahe, gralia mekinje, raženog i krušnog brašna, pšenice itd. ni vagone dobavlja uz najjeftinije cijene: A. Romano, Zagreb. več godbenih avtomatov z dvigalom, elektrišnih klavirjev in elektr. orchestrionov. Cena nizka. (Trgovci z glasbili rabat). Simon Erootec, Lfnbl]ana, Kolodvorska nliOft M. Gaspari s Fanlnger -S ntlarlnor, Hlefesatidroua c. 4S. X3 Dospelo je Zl Zimsko sezljo : nogavice telke ženske, moike in etro^ke, vse velikosti Hunya Commode od it 25—32 in za otroke Hunya Derby (visoki) od št. 19.-30. Volna za pletenje Vigonia, bombaž črni in rjavi. Kvačkanec Coats, lastavica in Arollo (nem. proizvod). Llssa črna, moški ovratniki trdi prega-nlenl od 5L 37—41 ter zapestnice R. 24, 25, vezala (Eisengarn) 120 Cm la, Stenj, tablice, kamenčki, svinčniki in črnilo za Solo. Naramnice ter sukanec znamka pes, 400 vardov od Si 24—40. Velika zaloga vseh vrst galanterije ia drobnine. naročnike Cenlenl em, 1920 kot izborno priznano H naznanjamo S tem, da začnemo oddajati od dne 14. okt. j črno si L varjeno na monakovskt način. Z velespostovanjem Taaii Mtz, pivovarna Fiaribor 'mi