Štajerski
Ptuj, četrtek, 5. februarja 2004
letnik LVII . št. 5 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Sv. Trojica
Kulturniki deložirani Stran 3
Ptuj
Prihajajo traktorji Stran 4
Kidri~evo
BrencI gre na Slovaško Stran 7
Vinogradništvo
Kaj pravi EU? Stran 11
Športnik Ptuja 2003
Najboljša Nadja in Mitja Stran 25
Majsperk . 68 zaposlenih stavkalo
Decembrske plače le prejeli
V sredo, 28. januarja, so nas poklicale delavke Tovarne volnenih izdelkov v Maj-šperku in sporo~ile, da stavkajo, ker niso prejele decembrskih plač, ki bi jih moralo vodstvo v skladu z dogovorom izplačati že 18. januarja.
Ko smo informacijo hoteli preveriti pri vodilnih v podjetju, smo lahko od delavca iz uprave, ki se ni želel predstaviti, izvedeli le to, da stavka resnično poteka, kaj več o vzrokih in morebitnem razpletu pa ni želel komentirati. Tudi ko smo želeli pojasnilo od direktorice Darje Bratušek, je neidentifi-ciran ženski glas na drugi strani pojasnil, da zaenkrat o tem ne dajejo nobenih informacij ter da naj pokličemo naslednje jutro.
Stavka zaposlenih v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku se je nadaljevala tudi v četrtek, saj so zaposleni še vedno čakali na obljubljeno izplačilo decembrske plače. Po neuradnih informacijah se vodstvo podjetja ni želelo pogovarjati s predstavniki sindikata, očitno pa tudi z mediji ne, saj jih kljub večkratnim poskusom nismo uspeli priklicati.
Uspeli smo dobiti le izjavo namestnika predsednika sindikata v podjetju Branka Novaka, ki je povedal, da stavka 68 zaposlenih in da večje materialne škode zaradi stavke ne pričakuje. Zaposleni so po zatrdilu njihovega sindikalnega predstavnika, ki se je zadnja dva dni pogajal z direktorico Darjo Bratušek, pričakovali, da bodo decembrske plače dobili naslednji dan, torej v petek.
Sicer pa smo v četrtek nekaj pred 15. uro iz Majšperka dobili
informacijo, da so denar za plače dobili, delavci pa naj bi jih prejeli naslednje jutro. Tako se je tudi zgodilo, zato so stavkajoči nadaljevali delo. Žal pa tudi po stavki nismo uspeli priklicati direktorice podjetja, da bi izvedeli kaj več o vzrokih za zapoznelo izplačilo decembrskih plač.
-OM
Golfovi dnevi
Več na strani 17.
li ti9 8,2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Kurenti so v noči z drugega na tretji februar tudi uradno pričeli svoj demonski pohod - okrog 200 jih je bilo.
Računalniki po odličnih cenah ^J /J
Ptuj . V četrti Jezero grozijo
Bodo Gajke začasno zaprli?
člani sveta mestne četrti Jezero so se 2. februarja sestali že na 19. seji v tem mandatu in razpravljali o več kot 20 točkah dnevnega reda.
Največjo pozornost so namenili obravnavi ugotovitev dr. Marjana Janžekoviča iz Brstja o neizpolnjevanju prvega aneksa k pogodbi o odškodnini za zmanjšanje kakovosti bivalnega okolja zaradi vpliva komunalnih odpadkov v Brstju, saj še do danes v zemljo niso položeni električni in komunalni vodi na celotnem območju naselja, prav tako zdaj že bivša deponija ni očiščena vseh objektov in naprav, območje tudi še ni rekulti-virano, kar močno kazi okolico urejenega mestnega pokopališča, naenkrat pa so se začeli graditi tudi neki novi objekti (kioski), ki tudi niso bili predvideni v omenjeni pogodbi s krajani Brstja. Neuresničujejo se tudi določila pogodbe, ki sta jo v zvezi z gradnjo nove deponije podpisala bivši župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in tedanja predsednica sveta mestne četrti Jezero Marija Cvetko, ki se nanašajo na obvezni javni razpis za izbiro koncesio-narjev v mestni občini Ptuj za odvoz odpadkov in še posebej
za upravljanje z odlagališčem. Neizpolnjevanje pogodbe ima lahko za posledico zaustavitev delovanja odlagališča v Gajkah, kar jim omogoča pogodba.
Svet četrti je pred sejo pridobil odgovore skupne občinske uprave, ki so po mnenju članov sveta izredno pomanjkljivi. Terminski plani se ne izplonjujejo, vedno znova se iščejo izgovori, razpis za koncesionarja bi moral biti izveden že v letu 2003. Tega bojda ni bilo mogoče izvesti, ker še ni bila zgrajena 1. A-faza Cero Gajke, zdaj pa prihajajo iz skupne občinske uprave z novimi izgovori, da pri podelitvi koncesije pričakujejo probleme, ker bo težka delitev med odvozom odpadkov in ravnanjem ter odlaganjem odpadkov zaradi prepletanja posameznih dejavnosti med seboj. Zapiranje stare deponije naj bi se po programu opravilo v letu 2004, pripravljena je dokumentacija za javni razpis, na katerem bodo izbrali izvajalca, v letošnjem letu naj bi bila končana tudi rekultivacija. Za po-
ložitev kablov v zemljo morajo najprej pridobiti soglasja krajanov, v nasprotnem primeru del ne bodo mogli izvesti.
Dr. Marjan Janžekovič je v svojem dopisu četrtnemu svetu opozoril tudi na nekaj drugih problemov, ki žulijo občane Brstja, ki v tem mandatu v četr-tnem svetu nimajo nobenega predstavnika. Napeljava plina je bila slabo izvedena, na mestih, kjer so bile položene cevi, se teren povsod vdira, slabo so vzdrževane tudi bankine skozi naselje Brstje, ki še do danes ni označeno z ustreznimi označbami na vhodu in izhodu. Po razpravi, v kateri so sodelovali Janko Čuš, Aleš Kolaric, Marija Cvetko, Edvard Strelec, Konrad Rižner, Ljubo Juric, Ivan Kolaric in Ivan Lazar, so sklenili, da se o vseh teh odprtih vprašanjih pri izpolnjevanju obeh pogodb, čeprav je bila prva sklenjena mimo četrtnega sveta (odbor za zaščito krajanov Brstja), odkrito pogovorijo s predstavniki mestne oblasti, skupne občinske uprave, župa-
nom dr. Štefanom Čelanom in zainteresiranimi občani. Popuščali več ne bodo, saj ne zahtevajo ničesar, kar ni bilo dogovorjeno, vse bolj pa se kaže, da se v mestni občini ne zavedajo, kaj so podpisali oziroma so pri podpisovanju pogodbe držali fige v žepu.
Zatika se tudi pri gradnji kanalizacije. Na odboru za gradnjo kanalizacije in spremljajočega infrastrukturnega omrežja, ki ga vodi Aleš Kolarič, so sklenili,
da ima mestna občina sedaj samo še do konca februarja čas, da pridobi vso potrebno dokumentacijo za prestavitev in vgraditev zračnih vodov v cestno telo, sicer bodo ukrepali skladno s pogodbo in deponijo Gaj-ke začasno zaprli. V četrtnem svetu pa so sklenili, da po koncu februarja odbor brez njih več ne more dajati odpustkov in občinski upravi iz dneva v dan dovoljevati prestavljanje rokov za izvedbo določenih del. Tudi zapora obeh vzhodnih vpadnic v mesto, Ormoške in Rogozniške ceste, je lahko učinkovito zdravilo za nespoštovanje pogodbe s strani mestne občine Ptuj. Natanko se tudi ve, da so Gajke v največji meri uspele zaradi obljubljene gradnje kanalizacije, še poudarjajo člani sveta MČ Jezero.
MG
Foto: MG
Grožnja z začasno zaporo odlagališča odpadkov ni nova.
2 Štajerski
Doma in po svetu
četrtek • 5. februarja 2004
Doma
Fischer v Sloveniji
Ljubljana - Nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se mudi na obisku v Sloveniji, je na skupni novinarski konferenci s slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom v Ljubljani ocenil, da bo 1. maj za EU zgodovinski datum, saj bo povezava dobila celosten evropski značaj. "Potrebujemo učinkovito EU, ki bo zastopala interese vseh članic: tako velikih kot malih, tako starih kot novih. Upamo, da nam bo uspelo premostiti težave pri sprejetju evropske ustave, in sicer tudi s pomočjo Slovenije," je dejal Fischer. Pri tem je poudaril, daje potrebno za dosego tega cilja sodelovati. "Ne bo enostavno, vendar menim, da se ta trud izplača že zaradi cilja," je dodal. Fischerja je na Brdu pri Kranju sprejel tudi predsednik republikeJanez Drnovšek. Sogovornika sta potrdila prijateljske odnose med državama.
Začeli vrtočati odločbe
Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve je začelo izbrisanim vročati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju. Ker tehnični zakon, ki bi zakonsko določil način izvršitve odločbe ustavnega sodišča (US) iz aprila 2003, zaradi referendumske pobude ni začel veljati, MNZ upravne odločbe izdaja neposredno na podlagi osme točke omenjene odločbe US. Pri tem se sklicuje na 4. odstavek 153. člena ustave, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Da je odločbe US šteti za zakonitpredpis, pa je sodišče prvič obrazložilo v svojem sklepu z 22. decembra lani, so v sporočilu zatrdili na MNZ. MNZ v odločbah na podlagi vpogleda v podatke iz registra stalnega prebivalstva ugotavlja, da je imel posameznik na dan 23.decembra 1990 in 25. februarja 1992 v Sloveniji prijavljeno stalno bivališče. V postopku tudi ugotavlja, ali je oseba do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje dejansko živela v Sloveniji, kot tudi, kdaj je bilo to dovoljenje osebi vročeno. Ministrstvo začenja z vročanjem odločb tistim, ki so jim bila dovoljenja za stalno prebivanje izdana jeseni leta 1992 ter nato po vrstnem redu zaporedja let.
"Največja kršitev ustavnega reda"
Ljubljana - Predsednika opozicijskih SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta na novinarski konferenci pozvala vladno večino, da v najkrajšem možnem času popravi "doslej največjo kršitev ustavnega reda", ki jo je zagrešila v ponedeljek, ko je uro pred iztekom roka glasovala proti odloku o razpisu referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih. Pričakujejo, da se bo oglasil tudi predsednik republike Janez Drnovšek ter se zavzel za spoštovanje ustave in zakonov. Predsednik DZ Borut Pahor pa bi moral po Janševih besedah, glede na "ustavni puč', ki se mu je zgodil, iz protesta odstopiti ali pa vsaj zamrzniti funkcijo, dokler se ta napaka ne popravi. Kot je pojasnil Janša, so v koaliciji Slovenija prepričani, da rešitev problema izbrisanih ni mogoča z navadno zakonodajo, ker je US poseglo v vsebino ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti. Zato so v ponedeljek v proceduro s podpisi več kot 20 poslancev vložili ustavni zakon, ki po njihovem prepričanju omogoča pravično rešitev brez nadaljnjih zapletov.
Niso ravnali protiustavno
Ljubljana - V LDS so prepričani, da vladna večina v ponedeljek z zavrnitvijo sprememb odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih ni ravnala protiustavno. Kot je pojasnil izvršni direktor LDS Bogdan Biščak, je namreč odlok o razpisu referenduma že sprejet in velja, DZ pa v ponedeljek ni določil le rokov za referendumska opravila. Zato US parlamentu tudi ni določilo nikakršnih rokov, vendar pa je DZ dolžan te roke določiti v razumnem roku. Kot je napovedal Biščak, si bo LDS prizadevala, da bo referendum z vsemi roki razpisan v nekaj dneh. Z glasovanjem pa niso želeli preprečiti referenduma, temveč zgolj omogočiti razpis obeh referendumov - o tehničnem zakonu in morebitnega o sistemskem zakonu o izbrisanih - hkrati. Vendar pa po Biščakovih besedah takrat ni bilo znano, ali bo referendumska pobuda o sistemskem zakonu o izbrisanih sploh vložena in ali se bo nanašala na predhodni ali naknadni zakonodajni referendum. Prav tako ni bilo znano, za kdaj bo predsednik DZ Borut Pahor sklical tretjo obravnavo sistemskega zakona. "Žal je bila seja DZ vodena tako, da teh vprašanj ni bilo mogoče razčistiti," je bil ob tem kritičen Biščak, ki je prepričan, da je Pahor pri vodenju seje ravnal v nasprotju s poslovnikom.
Po svetu
Začeli pogovore
Belfast - Severnoirske stranke so v Belfastu začele pogovore, na katerih poskušajo doseči oživitev zastalega mirovnega procesa. Pogovori bodo po napovedih namenjeni predvsem pregledu uresničevanja velikonočnega sporazuma iz leta 1998. Omenjenih pogovorov, ki naj bi trajali kake tri mesece, naj bi se udeležili predstavniki vseh strank, ki so bile novembra lani izvoljene v severnoirskiparlament, torej tako katoliških kot protestantskih. Sodelovala pa bosta tudi britanski minister za Severno Irsko Paul Murphy in irski zunanji minister Brian Cowen.
Radenci • Obrtniki in podjetniki po vstopu v EU
Brez obetavne napovedi
Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo, je ob koncu minulega tedna v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih predaval o usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko ter izvajanju nadzora na področju delovnih razmerij in varnosti pri delu.
Zanimivi, predvsem pa pomembni temi so prisluhnili številni obiskovalci, zlasti obrtniki in samostojni podjetniki. V bistvu gre za izvajanje dveh najpomembnejših zakonov na tem podrocju — Zakona o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati z januarjem 2003, in Zakona o varnosti in zdravju pri delu, z veljavnostjo leto poprej. Oba sta v tesni povezavi, v posameznih določilih pa se dopolnjujeta. V njunih predpisih je domala najti vse, kar nalagajo mednarodna pravila, ki jih bo potrebno spoštovati z dnem vstopa naše države v Evropsko skupnost. Po mnenju Brezovarja s 1. majem letos ne bo nobenih posebnih novosti, ki bi dodatno obremenjevala slovenske delodajalce, saj so formalno izpolnjene vse zahteve s strani evropskih zakonodajalcev, kar pa še zdaleč ne pomeni in-diferentnost do tovrstnih predpisov, saj gre za "žive" procese, zato velja biti še posebej pozo-
ren in buden. Sprejete predpise bo potrebno seveda tudi izvajati in v praksi uresničevati, v nasprotnem bodo sledile kazni posameznih kršiteljev, tudi za našo državo. Za kršitve zakona so prekrški sankcionirani z visokimi denarnimi kaznimi. Po inšpektorjevih podatkih so bile lansko leto pregledane številne obrtne delavnice in kar v 80 odstotkih večjih pomanjkljivosti pri uresničevanju določb iz Zakona o varnosti in zdravja pri delu ni bilo ugotovljenih. Zveni sicer zelo optimistično, toda postavlja se vprašanje, kaj bi pokazale opravljene podrobnejše analize. Obstaja celo bojazen, da je vse skupaj zelo lepo napisano na papirju in več ali manj improvizacija, delodajalci pa se v poslovnem procesu vse premalo zavedajo osnovnega zakonskega pravila, ki veleva, da je zaposlenemu delavcu vseskozi potrebno zagotoviti varno in zdravo delo. Zato bo po 1. maju do veljave prišla
Boris Brezovar je govoril o usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko.
vsebina, ne zgolj formalnost, kar pomeni vsebinska izvedba posameznih predpisov. Največ usmeritev, zahtev in novih vsebin v Zakon o varnosti in zdravju pri delu prinaša krovna direktiva Evropske unije o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšanja varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Le-ta nalaga delodajalcem obveznost, da morajo oceniti tveganja za varnost in zdravje pri delu za delavce, še zlasti za primere, ki so izpostavljeni posebnim nevarnostim. Dolžan je določiti tudi ustrezne ukrepe varnosti in v kolikor je nujno še varnostno opremo, ki jo morajo zaposleni obvezno uporabljati. Nadalje direktiva obvezuje delodajalcem vodenje evidenc poškodb pri delu ali drugih vzrokov v zvezi z delom, zaradi katerih je delavec postal nezmožen opravljati dela več kot tri delovne dni. Ob krovni direktivi, ki je vsebinsko v celoti zajeta v omenjenem zakonu, je bilo v okviru Evropske skupnosti sprejetih še desetina preostalih derektiv, ki se več ali manj dotikajo vprašanj varnosti in zdravja pri delu na posameznih področjih. Te direktive so vključene v slovensko zakonodajo v obliki podzakonskih aktov, največkrat kot pravilniki.
Niko Šoštarič
Evropska unija in mi
"Cekiran" let za Evropo
Državni zbor je konec januarja prispeval še k enemu zgodovinskemu dogodku naše mlade države, saj je v okviru rednega mesečnega zasedanja brez glasu proti ratificiral pristopno pogodbo Slovenije z Evropsko unijo, s čimer je Slovenija storila še zadnje dejanje pred vstopom v EU.
Pristopna pogodba je velja za najobsežnejšo pogodbo v zgodovini, saj v eni jezikovni različici obsega okrog 5000 navadnih strani oziroma 1000 strani Uradnega lista Evropske unije. Najobsežnejši del celotnega dokumenta je akt o pristopu, ki je sestavljen iz petih delov, priloženih pa mu je še 18 prilog, devet protokolov in 44 deklaracij. Pet delov akta določa temeljna načela širitve, potrebne prilagoditve unijinih pogodb in zakonodaje pa tudi finančne pogoje vstopa desetih novink. Za države pristopnice so pomembne priloge, ki določajo konkretne pogoje njihovega članstva. Za Slovenijo je to priloga 13, v kateri so po pogajalskih poglavjih na 29 straneh navedena vsa odstopanja od pravnega reda EU, za katere se je država uspela izpogajati v pristopnih pogovorih. Osnovna pogodba je zelo kratka - vsebuje le preambulo in tri člene. V prvem je potrjeno, da Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Latvija, Litva, Estonija, Malta in Ciper postajajo članice unije, in sicer pod pogoji, zapisanimi v aktu o pristopu, ki je sestavni del pogodbe. V drugem členu je določen čas njene uveljavitve -1. maj 2004, v tretjem pa so zapisani vsi jeziki, v katerih pogodba obstaja. Originalne verzije so bile po podpisu deponirane pri italijanski vladi, ki je od podpisa Rimske pogodbe iz leta 1957 hraniteljica vseh pogodb, vsaka država pa vedno dobi overjeno kopijo.
Besedilo pristopne pogodbe je rezultat skoraj pet let dolgih
pristopnih pogajanj, sama ratifikacija pa predstavlja zaokrožitev več kot desetletje dolgih slovenskih prizadevanj in priprav za vstop v povezavo. Slovenija je namreč že leta 1992 Unijo zaprosila za sklenitev pridružitve-nega sporazuma. To ji je uspelo leta 1996, ko je zaprosila tudi za članstvo. O članstvu se je začela pogajati leta 1998 in pogajanja, v družbi devetih pristopnic, sklenila decembra 2002. Ob tem velja omeniti, da je bila Slovenija zadnja med deseterico pristopnic, ki je uradno zaprosila za članstvo v uniji - leta 1996 - pa tudi zadnja med njimi, ki je opravila ratifikacijo pristopne pogodbe. Za vstop v povezavi smo se Slovenci izrekali na referendumu marca lani, pristopna pogodba pa je bila podpisana aprila 2003. Za Slovenijo so ta pomemben dokument, kljub vsem zapletom v Atenah, podpisali predsednik države Janez Drnovšek, premier Anton Rop in zunanji minister Dimitrij Rupel.
Med sedanjimi članicami povezave so jo doslej ratificirale Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Italija, Irska, Nemčija, Portugalska, Španija, Švedska in Velika Britanija, medtem ko v Grčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem proces ratifikacije še teče in naj bi bil sklenjen februarja. Če katera od slednjih ne bi prižgala zelene luči za pogodbo, bi bil postopek ustavljen za vseh deset pristopnic, saj je pogodba, kot rečeno, napisana za vseh deset pristopnic skupaj. Če pa bi se pri ratifikaciji dokumenta zapletlo v kateri od prihodnjih članic,
potem bi se iz procesa vključevanja v EU izključila zgolj dotična pristopnica, za ostale pa bi se postopek nadaljeval.
Ob misli na vstop se lahko vprašamo, ali je mogoč tudi izstop iz povezave, v katero se spuščamo. No, Evropa pozna le eno tovrstno "ločitev", in sicer Grenlandijo. Temeljni pravni dokumenti Evropske unije ne vsebujejo izrecnih določb glede morebitnega izstopa države članice iz EU. O pogodbenem členu, ki določa pot za prostovoljni izstop članice iz Unije, pa se
v Uniji že dlje časa razmišlja. Trenutno potekajo razprave o tem, da bi možnost izstopa opredelili v prihodnji ustavni pogodbi EU. Predlog ustavne pogodbe v evropski konvenciji pripravljajo vse države, sedanje in prihodnje članice, njeno končno vsebino pa bodo določile vlade, tudi slovenska, in jo nato ratificirali še parlamenti vseh držav EU. Čeprav evropska zakonodaja še ne opredeljuje možnosti izstopa, je to moč storiti. Iz EU je namreč leta 1986 izstopila Grenlandija, ki se je v Unijo leta 1973 vključila kot del Danske. Ta dvomili-jonski otok je kasneje v okviru matične države pridobil visoko stopnjo avtonomije in tudi možnost, da se na referendumu odloči o nadaljnjem članstvu v EU. Za izstop so Grenlandci glasovali leta 1982, formalno pa so iz Unije izstopili leta 1986. To je bil tudi edini primer izstopa iz EU doslej.
Anemari Kekec
Več milijonov brezposelnih v desetih državah pristopnicah, med njimi tudi v Sloveniji, si obetajo, da jim Evropa morda prinaša delo. Žal se na zahodu iskalcev dela iz bodočih članic EU že bojijo in hitijo sprejemati nove ukrepe, s čimer bi zaščitili svoj trg delovne sile. Nizozemska bo tako s 1. majem letos, torej z dnem širitve Evropske unije na 25 članic, delno zaprla svoj trg delovne sile in ga tako "zaščitila pred poplavo poceni delovne sile iz novih držav članic". Država bo do maja 2005 delovna dovoljenja izdala le 22.000 delavcem iz desetih držav pristopnic, je odločila nizozemska vlada. Ce bo ta številka dosežena še pred majem 2005, bo "vlada premislila svojo politiko," so še sporočili z nizozemske vlade. Sicer pa na Nizozemskem do leta 2006 pričakujejo, da bo vsako leto v državo prišlo med 5000 in največ 10.000 delavcev iz desetih pristopnic. V petnajsterici sta trg delovne sile popolnoma odprli le Irska in Velika Britanija popolnoma, medtem ko so Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija in Španija izkoristile zakonsko možnost in so dostop na svoj trg delovne sile močno omejile do maja 2006, to obdobje pa lahko v primeru prevelikega pritiska na trg podaljšajo najprej za tri, potem pa še za dve leti. Omejitev dostopa pripravljata še Danska in Finska.
četrtek • 5. februarja 2004
Aktualno
ŠtajerskiTEDHÍK 3
Lovstvo • Novi zakon je sprejet
Najprej veto, potem za
Novi zakon o lovu v Sloveniji se je rojeval kot v počasnem posnetku, pravzaprav od za~etka ustanovitve samostojne države, s številnimi komplikacijami, ki "lovskemu novorojenčku" grozijo tudi zdaj, ko je komaj (prejšnji teden) ugledal luč sveta: glasovi o pritožbi na ustavno sodišče ali celo razpisu referenduma namreč še vedno visijo v zraku.
"Najspomejsa točka sprejetega zakona je bilo vprašanje lastnine, tako zemlji{~ kot živali," pravi državnozborska poslanka Lidija Majnik, ki je sodelovala pri pripravi lovskega zakona.
"Po sedaj sprejetem zakonu je divjad državna lastnina, lovska pravica pa pripada državi. V teh točkah zakona so upoštevani izreki ustavnega sodišča, ki je že pri zakonu o gozdovih povedalo, da imajo ljudje pravico do prostega vstopa v gozdove. Če bi bila v zakonu upoštevana pravica zasebne lastnine, bi to v primeru naše posestne strukture pomenilo absurdno situacijo, saj bi potem lastniki, recimo 0,5 ha
gozda odločali o gojenju, lovu, skrbi za živali ... Želja lastnikov zemljišč je sicer bila, da bi bila divjad nikogaršnja last, kar bi praktično pomenilo, da je ods-treljena žival last tistega lastnika zemljišča, kjer bi bila ubita. Ob tem bi upoštevanje pravice zasebne lastnine pomenilo tudi to, da bi lahko lastniki prepovedovali prosto gibanje in prehod čez njihovo zemljo. Tudi postavljena spodnja meja velikosti gojišča, lovskega revirja, ki znaša 2000 hektarjev, predstavlja optimalno površino za gojenje in ohanjanje staleža živali."
Veliko lovskih družin je sicer že doslej upravljalo s tako veli-
kimi ali večjimi lovišči, po nekaterih podatkih pa naj bi bilo v Sloveniji kar 30 lovskih družin, ki tako velikega revirja ne premorejo; tem je v podzakonskih aktih dana možnost povečevanja ali združevanja.
Za gojitvena lovišča bo po zakonu skrbel zavod za gozdove in Triglavski narodni park, posebnih gojišč za ekskluzivne goste pa v prihodnje naj ne bi bilo več.
Sicer bodo za divjad še zmeraj skrbele lovske družine, ki pa bodo v skladu z novim zakonom morale pridobiti koncesijo od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pristojno
ministrstvo se bo odločalo na osnovi predloga zavoda za gozdove, pridobljena koncesija pa bo imela dobo trajanja 20 let. Plačilo višine koncesnine bo odvisno od teže odstreljenega mesa divjadi, koncesijski denar pa bo namenjen razvoju gojišč in poplačilu škode, ki jo bo na poljščinah povzročala divjad.
"Menim, da je bistvenega pomena pri sprejetem zakonu dejstvo, da se bodo lahko ljudje sprehajali skozi gozdove brez omejitev in brez tabel, da gre za privatno lastnino in da je prehod prepovedan!"
Zakon, ki je po najprej podanem vetu prejšnji teden dobil celo več glasov kot na tretji obravnavi, je zdaj torej končno sprejet, z objavo v Uradnem listu pa bo določen tudi datum njegovega začetka veljavnosti. V ozadju je sicer ostalo nestrinjanje SLS, ki zaradi nasprotovanja nekaterim temeljnim spremembam ni sodelovala pri zadnjih redakcijah zakona.
Prav tako s sprejetim zakonom, zlasti z vprašanjem lastnine, ni zadovoljno združenje približno stotih lastnikov večjih površin gozdov, ki jih vodi Inka Stritar. Ali bodo (eni ali drugi) podali pritožbo na sodišče ali pa celo poskušali z referendumom, zaenkrat ostaja odprto vprašanje. "Glede prve možnosti menim, da sodišče ne bo moglo iti preko že izražene volje, saj je gozd po izrekih že doslej bil večkrat označen kot posebna lastnina, ki si je ne more nekdo popolnoma lastiti in prepovedovati prostega vstopa. Če pa bi prišlo do referenduma, sem prepričana, da si tudi državljani želijo ohraniti čimvečjo mero svobodnega gibanja in čim manj omejitev!"
SM
Ta teden
Zakaj dan smrti in ne dan rojstva
v nedeljo bomo v Sloveniji praznovali kulturni praznik, ki je 8. februarja, na dan smrti našega najvećjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Velikokrat se ljudje sprašujejo, zakaj smo si izbrali pesnikovo smrt za praznovanje in ne njegovega rojstva.
Ideja o praznovanju slovenskega kulturnega praznika sega v leto 1944, ko je takratna slovenska vlada na osvobojenem ozemlju odločila, da se bodo sestali delegati z vseh slovenskih pokrajin 3. decembra v Črnomlju in hkrati praznovali tudi slovenski kulturni praznik. Predviden je bil torej na dan rojstva Franceta Prešerna. Do tega pa na žalost ni prišlo zaradi nemške ofenzive, zato jim ni preostalo drugega, kot da za slovenski kulturni praznik razglasijo 8. februar, torej dan smrti našega velikega moža.
To odločitev sta 1. februarja 1945podpisala Josip Vidmar in Boris Kidrič.
Leto kasneje, 5. februarja 1946, so na odlog navezali odredbo ministrstva za umetnost in znanost o podeljevanju nagrad s teh dveh področij, torej z umetnosti in znanosti.
Nagrade je podeljevalo Ministrstvo za prosveto na predlog Društva slovenskih književnikov, Glasbenega sveta in Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov ter Akademija znanosti in umetnosti za znanstveno delo. Izbor je naredila komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ministrstva ter predlagateljev.
Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, leta 1955 so se preimenovale v Prešernove nagrade.
Zakon o Prešernovem skladu je določil Prešernove nagrade in nagrade sklada, vendar zgolj za umetniške stvaritve, znanstvene nagrade so se preimenovale v Kidričeve nagrade. Zakon iz leta 1956 je natančneje določil znanstvena področja: jezikoslovje, filozofija, zgodovina in druge humanistične vede.
Z omejitvijo nagrad in rigoroznejšim pristopom pri podeljevanju nagrad je Prešernova nagrada postala res prestižna, pridobila je na pomenu, možno pa je dajati nagrade tudi za življenjsko delo.
Smo redka država na svetu, ki praznuje svoj kulturni praznik, v bivši Jugoslaviji je bil spominski dan (stara Jugoslavija je imela kulturni praznik — dan sv. Save), po osamosvojitvi Slovenije pa je postal državni praznik.
Pa nazdravimo kulturi, kulturnikom in vsem kulturnim ljudem.
Franc Lačen
Sv. Trojica • Zapleti med občino in kulturnim društvom
Kulturniki deložirani
Ob lanskem prehodu na devetletno šolanje je občina Lenart nameravala v kulturnem domu v Sv. Trojici urediti dve dodatni učilnici za potrebe OŠ Sv. Trojica, zato bi morala preseliti obe kulturni društvi, ki domujeta v trojiškem kulturnem domu.
Občina je predsednika obeh kulturnih društev pozvala, da vrneta ključe. Ker predsednika nista vrnila ključev, je občina Lenart proti KD Ernest Golob Peter vložila tožbo o prepovedi razpolaganja s poslovnimi prostori. Okrajno sodišče pa je s sklepom prepovedalo kulturnemu društvu uporabo prostorov in odločilo, da mora lastniku — občini vrniti ključe. Med tem pa se je kulturno društvo Trojica že preselilo v nadomestne prostore v prvo nadstropje kulturnega doma. Kulturno društvo Ernest Golob Peter pa je na Ministrstvo za kulturo podalo zahtevo za pregled postopkov za oddajanje javne kulturne infrastrukture v občini Lenart. Inšpekcijski nadzor je opravila višja inšpektorica za knjižnice Ruža Baric — Bizjak. Pri pregledu objektov, ki so bili razglašeni za javno infrastrukturo na področju kulture je inšpektorica ugotovila, da te objekte uporabljajo tudi uporabniki, ki se ne ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Zato je proti županu mag. Ivanu Vogrinu in občini Lenart podala predlog sodniku za prekrške.
Na odločitev sodišča se je pritožilo KD Ernest Golob Peter in Okrajno sodišče v Lenartu je v
sodbi v imenu ljudstva razsodilo, da se tožbeni zahtevek zavrne, saj tožeča stranka ni izkazala z zakonom določenih pogojev za izpraznitev poslovnih prostorov v kulturnem domu Sv. Trojica s strani kulturnega društva Ernest Golob Peter in oddajo le-teh v uporabo Osnovni šoli Sv. Trojica.
Na razsodbo okrajnega sodišča v Lenartu se je občina Lenart pritožila na Višje sodišče v Mariboru. V pritožbi navaja, da je okrajno sodišče z izpodbijano sodbo odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke na izpraznitev poslovnih prostorov. Občina Lenart se z odločitvijo ne strinja in v pritožbi piše, da ta ni utemeljena. Sodišče je namreč svojo odločitev oprlo na dejstvo, da je opredeljena sporna nepremičnina kot javna kulturna infrastruktura, občina pa naj bi del prostorov v bodoče namenila izvajanju devetletke. Pri tem pa je sodišče popolnoma spregledalo dejstvo, da tožena stranka nima več statusa uprav-ljalca in ne uporabnika sporne nepremičnine. Temu dejstvu tožena stranka—KD Ernest Golob Peter — v postopku ni oporekala. Občina še v pritožbi navaja, da vprašanje namembnosti pre-
dmetne nepremičnine in bodočega uporabnika ni stvar presoje sodišča v konkretnem pravdnem postopku, temveč stvar kasnejše odločitve lastnika nepremičnine ter pristojnih upravnih organov, ki v skladu z zakonom izvajajo kontrolo v zvezi z uporabo nepremičnin, ki spadajo v kulturno infrastrukturo.
Občina Lenart pa je ne glede na to, da še pravdni postopek ni zaključen, pričela z deli. Najprej so brez prisotnosti članov društva preselila stalno razstavo srečanja pesnikov in pisateljev iz društvenih prostorov v avlo kulturnega doma. V sredini januarja pa so KD Ernest Golob Peter izselili iz društvenih prostorov in jih preselili v nadomestni prostor, ki je po besedah članov društva neprimeren. O januarski nezakoniti izselitvi pa je bila s strani Draga Lipiča predsednika KD Ernest Golob Peter obveščena tudi Policijska postaja Lenart, ki je ugotovila, da gre v omenjenem primeru za kršenje pogodbenega razmerja oziroma civilno pravne sodbe, zato je bil Drago Lipič kot predsednik društva napoten na zasebno tožbo.
4 Štajerski
Gospodatstvo, obrt, podjetništvo
četrtek • 5. februarja 2004
Ptuj • Sava uresničuje obljube
Prihaja proizvodnja delov za traktorje
Po sedemanjstih letih je novembra lani na Ptuju iz ekonomskih razlogov prenehala proizvodnja avtozračnic v družbi Sava Guma. S 134 presežnimi delavci so dosegli sporazume, ki so bili osnova za začetek postopka o prenehanju družbe. V tem primeru so tudi lahko bolje poskrbeli za delavce, ki so izgubili delo.
Moralna zaveza Save pa je, da Ptuju vrne nekaj delovnih mest, je 20. oktobra na Ptuju povedal presednik uprave Save Janez Bohorič. Hkrati z opuščanjem programa avtozračnic delajo na novih programih, ki naj bi jih Sava v roku dveh let pripeljala na Ptuj, a se na žalost ne dajo vpeljati sočasno ob opuščanju programa avtozračnic. Gre za projekte na področju turizma, ekologije in proizvodnje traktor-
jev V posameznih programih bo mogoče zaposliti od 40 do 70 delavcev.
Ob oktobrskem obisku Janeza Bohoriča na Ptuju je bilo tudi dogovorjeno, da bodo o vsem, kar so se takrat dogovorili, podpisali dogovor o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med partnerji Savo, Perutnino in mestno občino Ptuj. Nove programe pa iščejo tudi za drugi del Savine proizvodnje na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Po ukinitvi programa avtozračnic Sava pričenja uresničevati oktobra lani napovedano obljubo, da bo v dveh letih prišla z nekaterimi novimi programi.
- stiskani program - ki poteka v okviru Save GTI, d.o.o., Ptuj.
V okviru napovedanih novih programov, ki naj bi do leta 2005 zaživeli na ptujski lokaciji Save, v objektih, kjer je do lani potekala proizvodnja avtozračnic, se je začel uresničevati prvi program, v okviru katerega bo potekala proizvodnja sestavnih delov (kabin) in montaža traktorjev od 60 do 100 KM. Sava, d.d., je v družbo Limb, proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o., Ptuj, vložila 71 milijonov tolarjev. S tem je postala 38-odstotna lastnica družbe, ki je razvila sodoben kmetijski traktor moči 80 km. Prvič so traktor predstavili na lanskem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni.
"Pri projektu Limb se je sodelovanje vzpostavilo preko Koroškega holdinga, družbo za upravljanje in ustanavljanje inovativnih podjetij. V prvi fazi je šlo za finančno sodelovanje, v drugi pa smo ugotovili, da se je zaradi ukinitve proizvodnje avto-zračnic pokazala možnost, da na ptujsko lokacijo Save, kjer je potekala proizvodnja avtozračnic, pripeljemo zanimiv projekt izdelave traktorjev. Sava bo v Limbu počasi prevzela večinski delež. V
družbi Limb bo potekala proizvodnja sestavnih delov (kabine) in montaža traktorjev od 60 do 100 KM. Dokončna montaža traktorjev pa bo potekala v prostorih podjetja Torpedo v Reki. Na Ptuju bo sedež firme z vodstvom, strokovnimi službami, nabavnim in logističnim centrom ter centralnim skladiščem rezervnih delov," je med drugim povedal član uprave Save, d.d., Kranj, Emil Vizovišek.
Nova proizvodnja delov za traktorje na Ptuju bo stekla konec letošnjega leta. V začetku bo zaposlitev dobilo 45 ljudi, v dveh letih pa naj bi se število zaposlenih povečalo na 150 do 250.
Limb, d.o.o., je bil do nedavnega last Koroškga holdinga, d.o.o. Nadaljnja vlaganja so predvidena v juniju 2005. Sava načrtuje dodatno vlaganje v enaki višini, s čimer bo postala večinska lastnica družbe Limb, ostali družbeniki pa bodo Koroški holding, d.o.o., Finex Trade, d.o.o., PGM, d.o.o., in Manat, d.o.o.
V novi družbi na Ptuju bodo zaposlovali delavce kovinske stroke in priučene delavce, potrebovali pa bodo tudi nekaj strokovnjakov z višjo in visokošolsko
izobrazbo.
Tržne analize in pozitivni odzivi na lanskem radgonskem sejmu nakazujejo možnosti, da bi Limb lahko letno proizvedel čez 2500 traktorjev.
V Puhovi ulici 15, kjer je potekala proizvodnja avtozračnic, bodo v roku dveh do treh mesecev demontirali stroje. V te prostore naj bi Sava pripeljala nekatere programe, o katerih že nekaj časa potekajo pogovori. Možnosti so v okviru predelave tekstilnih odpadkov v izolacijske materiale, v okviru projekta Gea-sol International (obnovljivi viri energije), pri katerem bi ob uspešni rasti projekta na Ptuju lahko zrastel logistični center, ter v okviru projekta biodiesel v okviru prestrukturiranja Teola, ki je za to območje še posebej zanimiv zaradi kmetijske usmerjenosti. Osnova za proizvodnjo ekološkega goriva je repično olje. Ptuj je sredi kmetijskega območja, kjer bi lahko vpeljali pripravo semen in stiskanje v industrijsko repično olje, je še povedal član uprave Save, d.d., Kranj, Emil Vizovišek.
MG
Podvelka • Dravske elektrarne v intenzivni prenovi
^Sll
"Štajerska nuklearka po moči
S temi besedami je minister za okolje Janez Kopač ob vključitvi in sinhronizaciji prenovljenega agregata na hidroelektrarni Ožbalt označil pomen Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za slovenski energetski prostor. Za drugi del simbolike štajerskega energetskega giganta pa je na petkovi slovesnosti poskrbela Nuša Derenda s pesmijo Energy.
V posodobitev drugega agregata v HE Ožbalt, ki je trajala 10 mesecev, so DEM vložile 2 milijardi tolarjev, njegova moč je povečana za 25 odstotkov, kar v slovenskem okviru pomeni za 0,2 odstotka več proizvedene elektrike. Sicer pa HE Ožbalt, ki je bila zgrajena leta 1957, obratovati pa je začela kot četrta izmed osmih HE na reki Dravi tri leta kasneje, proizvede približno 2 odstotka vse slovenske elektrike. To so tudi najzanimivejši statistični podatki, ki jih je v svojem nagovoru, preden je vključil računalniško krmiljenje pogona drugega agregata ter njegovo sinhronizacijo v omrežje, nanizal Kopač.
Znano je, da so DEM največji proizvajalec električne energije iz vodnih virov v državi, njihov delež na trgu znaša kar 35 odstotkov, svoje kapacitete pa nameravajo v prihodnosti še nadgraditi in povečati. "Poraba elektrike se konstantno povečuje, zato posvečamo, v skladu z evropskimi smernicami, še posebno pozornost povečanemu pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov Umeščanje novih energetskih objektov v prostor je vedno problematično in prav iz tega vidika je proces prenove obstoječih HE na Dravi, ki bo po zaključku Sloveniji prinesel približno 15 odstotkov več energije, oziroma dodatnih 600 MW
Za dodatno energijo, v vatih je sicer ni bilo možno izmeriti, je na petkovi slovesnosti ob pogonu prenovljenega agregata v HE Ožbalt poskrbela tudi Nuša Derenda s pesmijo Energy.
moči, še toliko bolj razveseljiv in dobrodošel," je še poudaril Kopač. Tovrstne obnove namreč omogočajo, da lahko hidroelektrarne v trenutku povečajo svojo moč v okviru svojih zmogljivosti, ne glede na trenutne hidrološke razmere.
Do leta 2007 mala elektrarna v Markovcih
Po zaključku druge faze obnove, v katero sta vključeni HE Vu-hred in Ožbalt, vanjo so DEM vložile 13 milijard tolarjev, je najprej na vrsti HE Zlatoličje, kjer so se prva dela že začela. Prenova Zlatoličja, kjer bodo zamenjali oba hidroagregata ter večji del elektro-strojne opreme in s tem povečali moč HE na 156 MW, bo po besedah direktorja DEM Danila Šefa zahtevala približno 11 milijard tolarjev V načrtu do leta 2009 je tudi izgradnja črpalne HE Kozjek, ki naj bi pokrivala dnevne konice in bi hkrati služila kot rezerva v primeru izpada velikega energetskega bloka. Po letu 2010 pa naj bi bila posodobitve deležna še HE Formin.
Dravske elektrarne pa se bodo v prihodnjih nekaj letih lotile tudi izgradnje malih hidroelektrarn na vodotoku in dotokih reke Drave, in sicer na jezu Melje, Markovci in na Pesnici. "Cilji teh projektov so, da se na že zgrajenih objektih vgradijo agregati in izkoristi neizkoriščen vodni potencial. Z malo hidroe-
lektrarno v Melju in Markovcih bomo izkoristili vodo, ki jo kot biološki minimum spuščamo v staro strugo Drave. Idejni projekt za Markovce že obstaja, zagotovim pa lahko, da bomo že letos naročili izdelavo potrebnega izvedbenega projekta. Računamo, da bo gradnja male elektrarne v Markovcih dokončana v naslednjih dveh do treh letih," je zatrdil Danilo Šef.
Veriga osmih elektrarn tudi na Muri
V dolgoročnem razvojnem načrtu DEM, ki naj bi se realiziral tja do leta 2021, je tudi postavitev osmih novih elektrarn na Muri, ki je zaenkrat še povsem neizko-
riščen hidroenergetski potencial severovzhodne Slovenije. Variant, kje in kakšne naj bi bile načrtovane hidroelektrarne na prekmurskem veletoku, je zaenkrat več, vsekakor pa bo treba pred dokončno rešitvijo prisluhniti in upoštevati interese ostalih koristnikov in upravljalcev prostora s področja vodnega gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, turizma, športa in naravovarstva. Predvidene lokacije hidroelektrarn na Muri, ki naj bi se zgradile v prihodnjih 17 letih, predvidena ocena naložbene vrednosti zanje znaša 278 milijonov evrov, pa so že vnesene v prostorski plan RS 2020.
SM
Okoljski minister Janez Kopač in direktor Danilo Šef v pogovoru o prihodnjih načrtih Dravskih elektrarn Maribor.
Na borzi
Trgovanje na Ljubljanski borzi se je v prejšnjem tednu začelo precej optimistično, indeksa SBI20 in PIX sta dosegla nove rekordne vrednosti, proti koncu tedna pa se je evforija investitorjev malce ustavila in prišlo je do rahlega popravka navzdol. SBI20 je tako na tedenski ravni prvič po dolgem času izgubil 0,7 odstotka PIX pa je pridobil še 2,4 odstotka.
Najbolj zanimiva je bila republiška obveznica 54. izdaje (RS54), ki je porasla za 0,6-odstotne točke na 105,2 odstotka nominalne vrednosti. Po prometu je sledila obveznica Slovenske odškodninske družbe (SOS2E), katere tečaj se v tem tednu ni bistveno spremenil.
V Etolu (ETOG), proizvajalcu eteričnih olj, so z umikom lastnih delnic zmanjšali osnovni kapital, kar pomeni, da se bo dobiček na delnico tudi ob morebitnem nespremenjenem poslovanju povečal, obstoječi delničarji pa so na ta način povečali svoje deleže. To je za delničarje zelo priljubljen ukrep, ki hkrati pomeni zaupanje vodstva v osnovno dejavnost podjetja, kar je imelo nedvomno pozitiven vpliv na gibanje delnice. V zadnjem tednu je sicer slabo likvidna delnica Etola pridobila 1,1 odstotka in teden končala pri 52701 tolarjih.
Iz Save so obvestili javnost o vložku skoraj 72 milijonov tolarjev v podjetje Limb, d.o.o., iz Ptuja. Na delnici Save se novica ni bistveno odrazila, saj gre za eno manjših naložb holdinga, ki ima po ocenah nekaterih analitikov že težave pri iskanju dovolj dobičkonosnih projektov. Cena Savine delnice je v tem tednu porasla za slab odstotek.
Krkine (KRKG) delnice so se ves teden vrtele okoli vrednosti 56400 tolarjev, na koncu pa je njihov enotni tečaj končal pri 56421 tolarjih, oziroma 0,07 odstotka višje kot prejšnji teden. Petrolove delnice (PETG) so izgubile 1,3 odstotka, delnice Mercatorja (MELR) so ostale praktično nespremenjene pri 35582 tolarjih, delnice Gorenja pa so porasle za dober odstotek.
Nama Ljubljana (NALR), družba, katere delnice kotirajo na prostem trgu, je sporočila, da so sklenili pogodbo o odprodaji maloprodajne enote v Velenju. Po navadi se zelo malo trguje z omenjeno delnico in tako je bilo tudi ta teden, z izjemo zadnjega dne, ko je delnica porasla kar za skoraj 20 odstotkov na 1499 tolarjev. Za manj likvidne delnice je značilno, da večkrat pride do večjega skoka, tako navzdol ali navzgor, odvisno od novic in špekulacij.
Kot opažamo že dalj časa, po umirjanju rasti tečajev pride do rahlega popravka navzdol, ki pa traja dan ali dva, nato pa se tečaji zaradi velike kupne moči, ki je trenutno na trgu, zopet začnejo dvigovati. Tako smo še naprej optimistični in lahko v naslednjih tednih spet pričakujemo nove rekordne vrednosti.
Matija Šimenc
Ilirika, BPH, d.d.
MatiJa.simenc@Umka.si
Foto: SM
Foto: SM
četrtek • 5. februarja 2004
Politika
ŠtajmkiTEBlUK 5
Ptuj • Obisk Zdenke Cerar in Darka Anželja
S skupnimi močmi proti organiziranemu kriminalu
Sodelovanje slovenske policije in državnega tožilstva so zagotovo utrdili minuli petek, 30. januarja, s skupnim obiskom novega generalnega direktorja slovenske policije dr. Darka Anželja in generalne državne tožilke Zdenke Cerar na Okrožnem državnem tožilstvu v Ptuju ter na Policijski postaji Ptuj.
Na obeh institucijah, ki sledita kriminalu in zagotavljata kazenski pregon, sta se gosta pogovarjala z najodgovornejšimi, generalna državna tožilka Zdenka Cerar pa je pogovore v Ptuju takole ocenila:
"Med današnjim obiskom na Ptuju sva skupaj z novim generalnim direktorjem slovenske Policije najprej obiskala Okrožno državno tožilstvo, kjer sva prisluhnila vodji Petru Čibeju. Na meni znanih področjih to tožilstvo uresničuje svoje naloge, tako v pregonu težkega kriminala kakor tudi pri alternativnih metodah; se pravi odloženem pregonu, poravnavanju in najnovejšem kaznovalnem nalog. Seveda smo pogovor posvetili tudi stikom na konkretnih nivojih in tehtali, koliko sodelovanje med policijsko postajo Ptuj in Okrožnim tožilstvom pripomore k boljšemu delu in hitrejšemu ukrepanju. Ugotovili smo, kje so stične točke in na katerih področjih bi lahko naredili še več.
Enaka vsebina je prevladovala tudi pri pogovorih s komandirji policijskih postaj s tega območja, ki sem jih imela tukaj na policijski postaji v Ptuju pravzaprav prvič čast spoznati, predstavil jih je dr. Anželj. Osebno vem in vidim, da bo tudi v bodoče potrebno voditi naloge v tej smeri in v tem me utrjuje tudi zakonodajalec; republika Slovenija je preko vlade že zasnovala uredbo, v kateri so natančno določena razmerja med delom policije in tožilstvom. Veseli me, da je vsebinsko uredba povzeta po tistih strokovnih navodilih, ki smo jih pred dvema letoma sprejeli samoiniciativno državno tožilstvo in policija."
Z obiskom in pogovori na Okrožnem državnem tožilstvu in policijski postaji v Ptuju je bil zadovoljen tudi novi generalni direktor slovenske policije dr. Darko Anželj, ki je o tem dejal:
"Ta obisk v Ptuju sva načrto-
vala skupaj z generalno državno tožilko. Zelo sem zadovoljen, saj smo ugotovili, da sta policija in tožilstvo do sedaj zelo dobro sodelovala in moja prva prioriteta je, da to sodelovanje ostane tako tudi v naprej. Samo s skupnimi močmi se lahko borimo proti tako dobro organiziranemu mednarodnemu in domačemu kriminalu, le z združenimi močmi, s skupnim nastopom in zaupanjem med tema dvema službama bomo kos prihodnjim izzivom.
Po včerajšnjem obisku na Policijski upravi Ljubljana sem se danes srečal tudi z vodstvom Policijske uprave Maribor. Moja ocena je, da Policijska uprava Maribor dela zelo dobro. Njeno vodstvo ima tudi veliko svojih idej, ustanovilo je veliko svojih delovnih skupin in tudi na republiškem nivoju je zelo inovativno.
Seveda se porajajo problemi, nismo zadovoljni s stanjem na področju mamil, ne s stanjem na posameznih področjih gospodarske kriminalitete, informiran sem, da imamo tukaj največ zaostanka. Naloga Generalne policijske uprave je, da te probleme zaznamo in jih rešujemo. Policijska uprava Maribor je pravgotovo zelo obremenjena s shengenski-mi zadevami, kar pomeni, da na tem območju vzpostavljamo dodatne policijske enote, jih krepimo z dodatnim kadrom, vse skupaj pa zahteva tudi precejšnje finančno breme, saj moramo vzpostaviti tudi ustrezno infrastrukturo."
Na aktualno vprašanje, kaj meni o spremembi policijskega obveščanja medijev, oziroma o novem posredovanju podatkov javnosti o dommevnih storilcih kaznivih dejanj brez inicialk, pa je generalni dirketor policije dr. Darko Anželj odgovoril:
"Ta problem spremljam od mojega nastopa dalje in že prvi dan sem povedal svoje osebno mnenje, da mora biti policija
Generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
zelo odprta do javnosti in do medijev, zato želim, da se najde rešitev, ki bo zadovoljila tako novinarje kot nas policiste in javnost. Kot pravnik menim, da je treba upoštevati pravno stroko in žal dosedanja mnenja kažejo na to, da je morala policija sprejeti spremembo obveščanja medijev. Sile je sedaj treba usmeriti naprej, v najkrajšem času je tre-
ba organizirati srečanje različnih strokovnjakov, tudi širše pravne stroke iz fakultet in na podlagi ugotovitev bo zagotovo treba pristopiti k spremembi sistemske zakonodaje; bodisi zakona o varstvu osebnih podatkov ali zakona o medijih.
Želim, da najdemo rešitve, ki bodo zadovoljile obe strani, saj ni želja policije in tudi ni nika-
Novi generalni direktor slovenske policije dr. Darko Anželj.
kršne potrebe, da bi skrivali podatke, ki jih na podlagi zakona lahko damo javnosti. To bomo z veseljem naredili, če to prispeva k večji varnosti v Sloveniji. Zaenkrat pa imamo takšno pravno mnenje, da ne dajemo inicialk in podatkov, ki bi lahko identificirali samo osumljence kaznivih dejanj. Pri tem se moramo zavedati tudi ustavne kategorije, da je vsak nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana."
Zanimalo nas je tudi, kaj je novega v zadevi zoper nekdanjega ptujskega tožilca Marjana Glavarja, o čemer je generalna državna tožilka Zdenka Cerar povedala:
"Naj vas spomnim, da sem to zadevo dodelila Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju in zgodilo se je, da je zaradi Okrožnega tožilca v Celju in okrožnega sodnika v Mariboru, ob preverjanju utemeljenosti izostanka tega obdolženca iz zaslišanja, prišlo do situacije, ko je zagovornik ocenil, da sta storila kaznivo dejanje in je zoper preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru Bizjaka in Okrožnega državnega tožilca v Celju Stanislava Pintarja vložil ovadbo. Poleg tega pa je vložen še obtožni predlog, in to direktno na orko-žno sodišče v Maribor. Ta obtožni predlog pa je prejela sodnica, ki po mojih zadnjih informacijah predlaga, da se sodišče v Mariboru izloči, ker naj bi odločalo o kazenski zadevi, v kateri je udeleženec njihov sodnik. V tej situaciji je personalni del zadeve zoper obdolženega Marjana Glavarja, kar pa zadeva fazo postopka, je ta še vedno v fazi preiskave."
Zaskrbljujoče je tudi, ker primer napada na novinarja Mira Petka še vedno ni zaključen; na v,prašanje ali bo tožilstvo vložilo obtožnico do 16. februarja, ko se izteče priporni rok za domnevne napadalce na Petka, je Ce-rarjeva dejala:
"Zagotovo bo. Mislim, da je sedaj na vrsti tista faza presoje, ko
se bo državno tožilstvo v Mariboru, ki sestavlja obtožnico, odločilo, v kakšno pravno opredelitev bo šlo. Sedaj je bila preiskava za poskus umora in mislim, da bom pri tem tudi vztrajala. Zadeva mora teči postopno in prek dokazov, ki se zbirajo in misli, da prihajamo na tisto stopničko, ko bomo lahko začeli govoriti tudi o naročnikih."
In kaj je Zdenka Cerar menila o zadnji slovenski vroči aferi Orion:
"Ta zadeva ima vseslovenske razsežnosti, zato so dosedaj kar tri tožilstva usmerila svoje pred-kazenske aktivnosti v to področje, in sicer na območju Ljubljane, Murske Sobote in Krškega. Namen teh aktivnosti je, da bi odkrili domnevna kazniva dejanja in njihove storilce. Zaenkrat še ni mogoče govoriti o osebah ali konkretnih dejanjih, lahko pa rečem, da tečejo poizvedovanja v smeri kaznivega dejanja oderuš-tva ali goljufije. Te pravne opredelitve so trenutno v akciji, a to so le delovno pravne opredelitve, ki se lahko med pridobivanjem podatkov še spremenijo."
Glede na uspešno sodelovanje z dosedanjim generalnim direktorjem slovenske policije je o sodelovanju z novim direktorjem Darkom Anželjem generalna državna tožilka Zdenka Cerar dejala:
"Menim, da bo sodelovanje z novim generalnim direktorjem slovenske policije popolnoma enako, ker ima moderne evropske poglede na sodelovanje obeh institucij, katerih delovanje usmerjata kar dve resoluciji sveta Evrope; to je št. 10 za Policijo in št. 19 za tožilstvo. Slovenija je bila doslej na tem področju vzorna in po zagotavljanju novega generalnega direktorja slovenske policije bo naše sodelovanje teklo nemoteno naprej. In to me zelo veseli."
M. Ozmec
Markovci • Deveta redna seja sveta
D
Kje je prostorski plan?
Konec minulega tedna so se na 9. redni seji sveta sestali člani sveta občine Markovci. Zaradi zadržanosti župana Franca Kekca (SLS) je sejo vodil podžupan Franc Kostanjevec (LDS).
Že takoj ob začetku seje je predsednik nadzornega odbora Stanislav Toplak (Nsi) markov-skemu občinskemu svetu zastavil vprašanje, kdaj bo narejen in sprejet prostorski plan za občino Markovci. Po podatkih navzočih svetnikov se zaradi čakanja na izvedbo in sprejetje prostorskega plana v občini Markovci pritožujejo tudi nekateri občani. Ker prostorski plan še ni niti izdelan niti sprejet, je občanom onemogočena novogradnja, prav zaradi tega problema pa je ovirana tudi priprava dokumentacije za novo večnamensko dvorano pri osnovni šoli v Markovcih. Predsednik odbora
za okolje in prostor Janez Li-ponik (NSi) je izrazil bojazen, da občina Markovci prostorskega plana še lep čas ne bo dobila. Čeprav so na Skupni občinski upravi zagotovili, da bo prostorski plan aprila v rokah občinskega sveta, so svetniki glede na dosedanje izkušnje in obljube izrazili številne pomisleke. V zvezi s perečim vprašanjem so sprejeli sklep, da se župana zadolži, da zahteva jasna pojasnila, zakaj prostorski plan še ni izdelan in da poskuša na pristojnem ministrstvu preveriti, zakaj se je zadeva ustavila in kako daleč je sploh izvedena. V kolikor pa prostorski plan v (ponovno) obljublje-
nem roku ne bo izdelan, pa je Toplak predlagal, da se občina obrne tudi na medije.
Sicer pa so po pregledu in potrditvi zapisnika 8. redne seje markovski svetniki razpravljali o osnutku Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj. Po predlogu predsednika odbora za družbene dejavnosti Karla Stanka Majcna (SLS) in po pojasnilu direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko, da se v Markovcih ne kažejo možnosti za odprtje lekarne, so člani sveta občine Markovci sprejeli sklep, da se ustanoviteljske pravice Javnega zavoda Lekarne Ptuj prenesejo na Mestno občino Ptuj.
Pod tretjo točko dnevnega reda so svetniki v markovski sejni sobi razpravljali o delovnem gradivu za ustanovitev zveze občin z osnutkom programa dela zveze občin. Tudi pri tej razpravi so bile izrečene številne polemike in bojazni (predvsem v smeri, da se občinam odvzame preveč pristojnosti). Svetniki so se po temeljiti debati odločili, da predloga o ustanovitvi zveze občin ne zavrnejo, ampak zahtevajo podrobnejšo dodelavo gradiva. Pri tem je markovski svet predlagal, da se glede tega problema razpravlja še znotraj vsake svetniške skupine.
Pod četrto točko dnevnega reda so markovski svetniki sprejeli merila za izračun dotacij iz proračuna občine Markovci za leto 2004, namenjenih za dejavnosti kulturnih društev. Glede na merila, ki jih je sprejel občinski svet, bodo tamkajšnjim kulturnim društvom sredstva razdeljena glede na število aktivnih članov, potrebnost in pogostost vaj, aktivnosti na prireditvah, or-
ganizacijo lastne prireditve oziroma v sodelovanju z drugim društvom, tradicijo društva, realizacijo plana preteklega leta, uspešnost na domači ali tuji prireditvi, samoiniciativnost društva ter praznovanje obletnic in jubilejev.
Četrtkove redne seje sveta občine Markovci sta se udeležila tudi Maks Ferk in Emil Mesarič, ki sta predstavila projekt plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Čeprav je mar-kovski občinski svet do predstavljenega projekta izrazil pozitivno stališče, so si bili svetniki nekako enotni, da naj se predlagani projekt zaenkrat obravnava le kot delovno gradivo in naj se v prihodnje pri dodelavi projekta upoštevajo tudi mnenja in predlogi občine Markovci. Markov-ski svetniki so se strinjali, naj bo projekt izdelan tako, da bodo tudi na območju markovske občine omogočena izstopna mesta.
V nadaljevanju seje je predsednik odbora za gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske jav-
ne službe Marjan Horvat (SLS) predstavil projekt komasacije, ki naj bi zaradi nedokončane odmere zemljišč za izgradnjo hitre ceste potekala v dveh fazah. Horvat je navzoče svetnike seznanil tudi o izidu javnega razpisa za dodelitev občinske-državne pomoči za malo gospodarstvo ter za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Markovci za leto 2003.
Markovski občinski svet je brez pomislekov sprejel tudi sofinanciranje projekta Varna hiša. Glede vloge staršev o prevozu šoloobveznih otrok iz Zabovcev pa so se svetniki odločili, naj se vodstvo šole dogovori s prevoznikom tako, kot predlagajo oziroma zahtevajo starši — seveda v okviru obstoječih finančnih pogojev. Svetniki pa so se strinjali tudi s predlogom odbora za družbene dejavnosti, da občinska uprava pripravi javni natečaj za izbiro izvajalca za izdelavo spomenika žrtvam vojn v Markov-cih.
6 .šio/'mib'TEDNIK
Po naših občinah
četrtek • 5. februarja 2004
Podlehnik • V letu 2004 nove investicije
Most, večnamenska dvorana in še marsikaj
"Najprej, predvidoma že februarja, bomo morali sanirati posedel most čez Rogatnico, potem bo sledil začetek gradnje večnamenske dvorane," napoveduje podlehniški župan Vekoslav Fric.
"Za izgradnjo podrtega mostu čez Rogatnico v centru Podleh-nika, ta se je sesedel že pred pol leta in je delno prevozen le za osebna vozila, nikakor pa ne za tovorna, bo po oceni potrebnih 20 milijonov tolarjev. S sanacijo bomo začeli v februarju, če bo seveda vreme dovoljevalo, dokončan pa naj bi bil v drugi polovici marca," pravi župan Fric. To pa nikakor ne bo edina in tudi ne največja naložba v tekočem letu. V poletnih mesecih,
takoj po pridobitvi potrebnih soglasij in izvedenem razpisu za izvajalca, se bodo namreč ob soli začela prva gradbena dela za postavitev telovadnice, ki bo hkrati tudi večnamenska dvorana: "Predvidevamo, da bomo z gradnjo začeli julija. Sofinancerska sredstva iz državnega proračuna so že zagotovljena, občinski delež v letosnjem letu pa bo znašal približno 60 milijonov tolarjev Dvorana bo zgrajena v izmeri nekaj manj kot 1200 kvadratnih met-
Foto: Simona Meznaric
Predvidoma že februarja bodo sanirali posedel most čez Rogatnico
rov, oziroma 46 metrov v dolžino in 26 metrov v širino. Celoten projekt je ocenjen na 300 milijonov tolarjev, objekt pa naj bi bil dokončan do leta 2006. Prej, glede na razpoložljiva finančna sredstva, pač ne gre." Takoj po dograditvi dvorane, v letu 2007, naj bi se začela tudi rekonstrukcija podlehniške šole, ki bo zahtevala 100 milijonov tolarjev. V okviru načrtovane obnove šole je mišljena sprememba namembnosti stare, sedanje telovadnice, kjer se bodo uredile nove učilnice in dva oddelka vrtca, ki ga v občini zaenkrat še nimajo.
"Letos bomo začeli tudi z iz-gradjno kanalizacijske mreže in čistilnih naprav v občini. Najprej v Podlehniku, za kar je že pripravljena vsa dokumentacija, nato pa se bo mreža širila še na ostala naselja. Investicija za celotno občino je ogromna, številka se giblje okoli milijarde tolarjev, zato bo seveda izgradnja postopna, po etapah. Zavedam se, da brez državne pomoči ne bo šlo, niti to ne bi imelo smisla, saj bi potem izgradnja celotnega kanalizacijskega omrežja trajala deset let ali celo več, to pa ne bi imelo smisla. Letos bomo začeli z lastnimi sredstvi v višini 20 mi-
lijonov tolarjev, nato pa bomo kandidirali na razpise za dodelitev denarja iz evropskih strukturnih skladov."
Dodatnih 20 milijonov tolarjev pa bodo po besedah župana Fri-ca namenili še asfaltiranju cest. V občini, ki se razprostira na 46 kvadratnih kilometrih in šteje nekaj čez 2000 prebivalcev, je 46 kilometrov javnih cet in 72 kilometrov lokalnih poti, od katerih je še 12 kilometrov neasfaltiranih, večinoma v najbolj hribovitih in težko prehodnih predelih, kot so Rogatni vrh, Strajna, Loži-ne in Gorca. Ob koncu leta jih bo po županovih napovedih za kakšen kilometer manj.
V. Fric pa je potrdil tudi informacijo o določitvi zemljišča za izgradnjo nove policijske postaje: "Lokacija tega zemljišča je že znana in je v centru Podleh-nika, blizu sedanjih prostorov policije. Gre za 3000 kvadratnih metrov veliko parcelo, za katero bo občina zagotovila še lokacijsko informacijo, nova postaja pa naj bi, glede na znane informacije, bila zgrajena v prihodnjih dveh letih. Sicer pa to ni več v naši domeni."
SM
Ljutomer • Veliko javnih del
Visoka brezposelnost
Nedavno tega so predstavniki Območne službe Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota predstavili podatke o številu iskalcev zaposlitve v letu 2003, ki so pokazali, da je v Pomurju še zmeraj več brezposelnih oseb kot v ostalih slovenskih regijah, saj je bila v lanskem letu slovenska brezposelnost 11,4-odstotna, v Pomurju pa 17,6-odstotna.
Sicer se je v primerjavi z letom poprej v Pomurju stopnja brezposelnosti znižala za 3,4 odstotke, zadnji dan lanskega leta pa je bilo v Pomurju brezposelnih 9.717 oseb. Kot je pojasnila Cvetka Sreš, vodja območne službe Zavoda za zaposlovanje, sta se zmanjšala deleža aktivnega in delovno aktivnega prebivalstva, manjše pa je tudi število samo-zaposlenih oseb, in sicer za 16,8 odstotka oziroma 1.500 oseb. Med njimi se je najbolj — za 22 odstotkov - zmanjšal delež kmetov. V lanskem letu se je na zavod za zaposlovanje prijavilo 8.516 oseb, kar je za šest odstotkov več kot leto poprej. Najbolj se je ta priliv povečal na uradu za delo Lendava, najmanj pa na uradu za delo Gornja Radgona.
V lanskem letu so v evidenci zaposlitve prenehali voditi 8.875 oseb, kar je v primerjavi z letom poprej za 18 odstotkov več — za prav takšen odstotek se je število iskalcev zaposlitve zmanjšalo na uradu za delo Gornja Radgona, najmanj pa se je odstotek teh zmanjšal na uradu za delo Ljutomer. 4.379 oseb so prenehali voditi v evidenci zaradi zaposlitve, to pomeni, da se je lani zaposlilo 12,9 odstotka več oseb kot v letu 2002. Število zaposlenih se je najbolj — za 23 odstotkov - povečalo na uradu za delo
Gornja Radgona, velik delež k temu pa so prispevale zaposlitve v podjetju Arcont. V Ljutomeru se je lani število zaposlenih v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 5,9 odstotka. Zavod za zaposlovanje je 1.800 oseb prenehal voditi v evidenci iskalcev zaposlitve iz subjektivnih razlogov — to pomeni, da ti niso bili na razpolago za zaposlitev, da so se sami prostovoljno izpisali iz evidence ali pa so odklanjali zaposlitev.
Sicer pa so tudi v lanskem letu enega od uspešnejših programov aktivne politike zaposlovanja predstavljala javna dela. Odziv na razpis za izvajanje javnih del v letu 2004 je bil po besedah Branke Kuzma-Smolič, namestnice vodje območne službe ZZZ Murska Sobota, izredno dober, saj je na prvi rok za odpiranje vlog prispelo 287 vlog za vključitev 821 udeležencev. Po pregledu in finančni oceni vlog so tako na Zavodu za zaposlovanje ugotovili, da jim 698 milijonov, ki jih imajo na razpolago, ne bo zadostovalo za izvajanje vseh programov, ki so bili na razpis prijavljeni. Izbor programov poteka na osnovi točkovanja, za letošnje leto pa je bilo tako izbranih 246 programov, v katerih bo sodelovalo 716 oseb.
Natalija Škrlec
Poročilo o kvaliteti pitne vode in varnosti vodooskrbe na vodooskrbnem sistemu Ptuj za leto 2003
Kvaliteto pitne vode smo na celotnem vodooskrbnem sistemu nadzorovali z rednim jemanjem in analizo vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Dodatno k temu smo v letu 2003 uvedli monitoring pesticidov in odvzeli tri serije vzorcev na koncih vseh večjih cevovodov. Razen odvzema vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode.
S strani Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je bilo v letu 2003 odvzetih 1193 vzorcev, od tega 844 za mikrobiološke analize ter 349 za kemijske analize.
Mikrobiološko neustreznih je bilo 19 vzorcev oz. 2,25 %. Od tega je bilo 8 vzorcev neustreznih zaradi neprimernega transporta vzorcev v juliju 2003 (visoke temperature), ostali neustrezni izvidi so posledica defektov na omrežju ter posledica obnovitvenih in vzdrževalnih del na cevovodih in vo-
dohranih. Taki primeri so bili takoj sanirani z izpiranjem in preverjeni s ponovnim odvzemov vzorcev.
Mikrobiološki izvidi vzorcev vode iz črpališča in plitvih ter globinskih vodnjakov izkazujejo 100% ustreznost. Število mikrobiološko neustreznih vzorcev se je glede na leto 2002 zmanjšalo z 2,45% na 2,25%.
Zaradi ugodne mikrobiološke slike vzorcev na vodnih virih vode ne kloriramo!
Od 349 odvzetih vzorcev za kemijsko analizo je bilo neustreznih skupaj 11 vzorcev - od tega 9 vzorcev v črpališču in dva na omrežju.
Vzorci v črpališču so bili neustrezni zaradi nekoliko preseženih vrednosti za atrazin in desetil at-razin (6 krat) in zaradi preseženih vrednosti za nitrate (5 krat). Glavni vzrok za presežene vrednosti nitratov so bile menjave črpalk v globinskih vodnjakih. Glavni vzrok za občasno presežene vrednosti atrazina in desetil atrazina pa sta njuni količini v plitvi podtalnici
dravskega polja kot posledica njune pretekle uporabe v kmetijstvu.
Vsebnosti atrazina in desetil at-razina v črpališču so se gibale med 0,02 in 0,16 mikrog/l, vsebnosti desetil atrazina pa med 0,02 in 0,18 mikrog/l. Dovoljena vrednost za posamezen pesticid znaša 0,1 mikrog/l oz. 0,5 mikrog/l za vsoto pesticidov.
Ugotovljene vsebnosti pesticidov na omrežju so nekoliko nižje zaradi ugodnega vpliva dislociranih globinskih vodnjakov. Tako so vrednosti za pesticide v skladu z normativi v občinah Destrnik, Vi-tomarci, Trnovska vas, Cerkvenjak, Videm, Podlehnik , Žetale, Hajdina, Starše in Ptuj mesto, nekoliko preseženi pa so v občinah Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Dornava, Gorišnica , Zavrč in Ptuj-okolica.
Ugotovljene vrednosti za pesticide ne predstavljajo povečanega tveganja za zdravje uporabnikov.
Podatki monitoringa so razvidni iz spodnje tabele.
Vzorci KP-01 so bili odvzeti v vodnjaku V2 in prestavljajo sliko plitve podtalnice na območju
Oznaka Vzorca	Odvzemno mesto	25.03.2003		15.07.2003		24.11.2003	
		Atrazin	Deseta atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin
KP-01	Vodnjak V2	0,2	0,24	0,2	0,24	0,18	0,22
KP-02	Ptuj-HIT bar	0,11	0,13	0,1	0,11	0,05	0,05
KP-03	Loka	0,15	0,16	0,11	0,11	0,09	0,1
KP-04	Zlatoličje	0,1	0,12	0,1	0,1	0,07	0,07
KP-05	Savinjsko	0,16	0,17	0,16	0,15	0,15	0,14
KP-06	Žetale	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03
KP-07	Cirkulane	0,14	0,13	0,15	0,19	0,13	0,13
KP-08	Formin	0,14	0,15	0,16	0,18	0,13	0,15
KP-09	Zagorci	0,14	0,14	0,14	0,16	0,13	0,14
KP-10	Cerkvenjak	<0,03	<0,03	0,05	0,07	<0,03	<0,03
KP-11	GrajenSčak	0,12	0,11	0,1	0,13	0,1	0,11
črpališča Skorba. Vsi ostali vzorci predstavljajo mešanico plitve in globinske podtalnice z različnimi deleži obeh.
V diagramu so prikazane vsebnosti atrazina in desetil-atrazina v črpališču za obdobje 2002-2003.
Dodatno k tem analizam smo v okviru notranjega nadzora v letu 2003 izvedli še 273 analiz vode na nitrate. Vsebnosti nitratov na
omrežju, razen v 6 vzorcih, niso presegale dovoljene vrednosti 50 mg/l, so se pa na delih omrežja gibale med 40 in 50 mg/l. Na področjih dislociranih globinskih vodnjakov so bile vsebnosti nitratov manjše od 20 mg/l.
Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem siste-
mu in z nadzorovanjem vodovar-stvenih pasov črpališč.
V skladu z zakonom o živilih smo na področju oskrbe z vodo uvajali sistem notranjega nadzora (HACCP).
Na varstvenih pasovih vodnih črpališč smo izvajali aktivnosti po odloku o varstvenih pasovih. Odkupili smo 2,5 ha zemljišč. Organizirali smo setev 53 ha zimskih posevkov in izplačali regres za obdelavo teh zemljišč .
Iz vsega navedenega, kakor tudi iz poročila pooblaščene institucije - ZZV Maribor, izhaja, da je oskrba s pitno vodo varna, zdravstvena ustreznost pa primerna.
Ptuj, 28. 01. 2004
Direktor : Jože Cvetko, univ. dipl. inž.
Vodja vodooskrbe: Marijan Gregorinčič Pripravil:
Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
četrtek • 5. februarja 2004
V središču
ŠtajmkiTEBlUK 7
Kidričevo • A. Brand bo gradil na Slovaškem
Doma nezaželen, v tujini dobrodošel
Prispevek na Pop TV o Brenclovi trnovi poti za postavitev tovarne za predelavo gum v Lendavi in zatem tudi v Dražencih je vzbudil zanimanje prvega sekretarja in vodje trgovsko ekonomskega oddelka slovaške ambasade v Ljubljani Mirka Benickyija ter uradnega in pooblaščenega veleposlanika Slovaške Republike v Sloveniji Romana Paldana.
V zelo kratkem času je veleposlaništvo Slovaške navezalo stike s podjetnikom Albinom Bren-clom, direktorjem podjetja Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem polju, ki je medtem že tudi obiskal Košice, kjer naj bi v okviru mešanega podjetja že letos postavili tovarno za predelavo gum, ki bo zaposlovala med 60 in 200 delavcev. Slovaška vlada takšne projekte podpira, zato bo pri njegovem uresničevanju tudi sodelovala. Veleposlanik Roman Paldan je povedal, da je Slovaška odprta država, ki jo zanimajo strokovna in interesna povezovanja na vseh področjih, ki prinašajo koristi obema državama. V zadnjem času je menjava med državama v izrednem porastu. V letu 2003 se je povečala za sto milijonov dolarjev Slovaško veleposlaništvo si prizadeva, da bi se čim več občin oziroma podjetnikov iz Slovaške povezalo z
občinami oziroma podjetniki iz Slovenije. Velike možnosti zlasti prinaša povezovanje na področju avtomobilske industrije. Slovaška je znana po proizvodnji VW-avtomobilov, v letu 2005 prihaja k njim Citroen Peugeot z letno proizvodnjo 300 tisoč avtomobilov, tik pred izidom pa so tudi pogovori o prenosu proizvodnje hyundajev, kjer so njihovi protikandidatje Poljaki. V tej povezavi je prenos Brenclo-ve tehnologije predelave gum na Slovaško izredna poslovna priložnost za podjetnika, ki so mu v Sloveniji, kamorkoli je s tem projektom želel, to na vse mogoče načine preprečevali. V Slovaški se ga ne bojijo, pa tudi pogoji za delo s temi odpadki so tam drugačni. V Slovaški vsak, ki vrne staro gumo, dobi povrnjen del zneska, ki ga je sicer že plačal ob nakupu avtomobila. Tudi na ta način država regulira vra-
Foto: MG
Slovaškega veleposlanika Romana Paldana (levo) je sprejel tudi župan občine Kidričevo Zvonimir Holc.
čanje odpadkov nazaj v proizvodnjo, hkrati pa skrbi za okolje, da ga po nepotrebnem ne onesnažujejo takšni in drugačni odpadki. V tovarni predelave gum v Košicah, delovala bo v okviru mešanega podjetja, aktivnosti za
Destrnik • Podpis pogodbe o nakupu
Občina kupila Slomškov dom
V nedeljo, 1. februarja, je na Destrniku potekal svečan podpis pogodbe o prenosu kulturne dvorane Destrnik - Slomškovega doma - na občino Destrnik. Pogodbo sta svečano podpisala domači župnik Mihael Valdhuber in župan občine Destrnik Franc Pukšič v prisotnosti občinskih in cerkvenih svetnikov.
Občina Destrnik je omenjeno dvorano odkupila za 15 milijonov tolarjev. Dvorano namerava
dograditi in urediti za potrebe neprofitne kulturne dejavnosti ter nepremičnino določiti kot
Po podpisu pogodbe so skupaj nazdravili (z leve) ravnatelj OŠ Destrnik — Trnovska vas Drago Skurjeni, župnik Mihael Valdhuber in župan občine Destrnik Franc Pukšič.
javno kulturno infrastrukturo. Pogodbeni stranki sta se tudi dogovorili, da ima rimokato-liška župnija Sv. Urban - Destr-nik pravico občasno brezplačno uporabljati dvorano za cerkvene prireditve. Kupnino pa bo rimo-katoliška cerkev vložila v obnovo gospodarskega poslopja in žup-nišča, kjer bo tudi uredila manjšo dvorano in dve učilnici.
Župan občine Destrnik Franc Pukšič je povedal, da je s to pogodbo storjen pomemben korak, saj so skupaj ugotovili, da imajo eno dvorano dovolj. Župan Pu-kšič pa je tudi prepričan, da je to nov mejnik pri sodelovanju med cerkvenim in občinskim svetom.
Zmago Šalamun
Prejeli smo
CaTV Ptuj - neprofitno in še kako?
Odgovor na članek, ki ga je pod tem naslovom objavil g. mag. Janez Merc v rubriki Prejeli smo v Štajerskem tedniku dne 29. januarja 2004.
Prizadeti ugotavljamo, da je članek na las podoben vsem tistim, s katerimi seje zadnji dve leti z raznimi neresnicami, podtikanji in obtožbami hotelo doseči diskvalifikacijo članov nekdanjega upravnega odbora CaTV in drugih, ki so tedaj delali ali še sedaj delajo pri CaTV.
In teh člankov niti ni bilo tako malo. Tako smo menili in smo mnenja, da so bralci lahko od vsega tega že utrujeni. Zato običajno o tem nismo kaj dosti polemizirali in tudi v zvezi z današnjim člankom posredujemo piscu in javnosti le kratko izjavo.
V času opisane najmanj dveletne "časopisne kanonade" pa je nekdanji UO CaTV Ptuj doživel tri večja zadovoljstva:
Najprej, ko je takratni UO CaTV novembra 2001 objavil razpis za kabelskega operaterja in ga pozneje tudi izbral. Takrat je UO prejel s strani občinske uprave in tudi župana kar nekaj ostrih dopisov, češ, da je upravni odbor ravnal protizakonito. Odnosi so se takrat precej zaostrili. Na srečo je eden od kandidatov za operaterja vložil zahtevek za revizijo, ki ga pa je Državna
revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil zavrgla in s tem potrdila ravnanje upravnega odbora kot pravilno.
Nato je UO CaTV Ptuj spomladi leta 2002 pod težo obtožb in sumničenj pristal na preverjanje računovodskih izkazov za obdobje od 1.1.1999 do 31.12. 2001, četudi sredstva CaTV niso proračunska sredstva. Zadovoljstvo je povzročilo revizijsko poročilo, kjer je med drugim zapisano:
"-Evidentiranjepodatkov v družbi INGEL d.o.o. za CATV sistem Ptuj je pregledno in omogoča ugotoviti prihodke in odhodke za CATV sistem Ptuj;
-Vključenost poslovodstva družbe INGEL d.o.o. ter upravnega odbora CATV Ptuj v upravljanje in vodenje je velika;
-Nenormalnih stroškov, ki ne bi bili povezani z dejavnostjo, nismo zasledili;"
Končno pa je tu še odločba Ustavnega sodišča, ki je 20. novembra 2003 z odločbo razveljavilo Odlok Mestne občine Ptuj o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema "CaTV Ptuj'.
Vse to pa da vedeti, da so nekdanji UO CaTV in podpisniki pobude Ustavnemu sodišču o presoji zakonitosti omenjenega odloka vseskozi ravnali prav in zakonito. Zgornje ugotovitve pa tudi zavezujejo, da z ustreznimi aktivnostmi nadaljujemo.
V imenu prizadetih: Milan Ostrman
ustanovitev že potekajo, bodo letno predelali 12 tisoč ton odpadnih gum. Za delo te tovarne ne bodo potrebovali dodatnih študij o vplivih na okolje, ministrstvu za gospodarstvo in okolje Slovaške zadostujejo že dosedaj
izdelani dokumenti, ki si jih je moral Albin Brencl pridobiti za predvideno predelavo gum v Lendavi, ki dokazujejo ekološko nespornost, kar pa ne pomeni, da Slovaki ne bodo skrbno nadzorovali emisij iz tovarne. Slovaški veleposlanik in prvi sekretar slovaške ambasade sta si med kratkim obiskom v Kidričevem ogledala proizvodne prostore firme Albin Promotion, kjer je zaposlenih še 100 delavcev, in podjetja Boxmark, ki je s svojo proizvodnjo prav tako izredno zanimiva za slovaška avtomobilska podjetja. V pogovoru z županom Kidričevega Zvonimirjem Holcem in direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik pa sta se seznanila tudi z drugimi prednostmi oziroma možnostmi sodelovanja, ki ga ponuja to območje. Že čez mesec ali dva naj bi o vseh teh možnostih bilo že več znanega. Albin Brencl je
teden dni že preživel s slovaškimi gospodarstveniki in navezal pomembne stike, ki bodo koristili njemu, pa tudi še komu od slovenskih gospodarstvenikov, ki se bo odločil za sodelovanje s slovaškimi.
Pri poglabljanju sodelovanja bodo pomembni tudi stiki, ki jih navezujejo posamezna slovenska in slovaška mesta. Teh povezav je kar nekaj, Ptuj je sklenil partnersko sodelovanje z Bansko Stiavnico. O konkretnih oblikah sodelovanja se lahko pogovarjamo tudi z občino Kidričevo, če bo za to interes, sta med drugim menila slovaška gosta med sproščenim pogovorom pri ki-dričevskem županu. Dejstvo je, pravita, da se Slovaki in Slovenci še premalo poznamo.
Albin Brencl je te dni v pogovorih tudi z gospodarstveniki Črne gore, ki se zanimajo za nakup patenta za predelavo gume in plastike. Slednji so bili že na obisku v Kidričevem oziroma Ptuju. Proizvodni objekt na Ma-rofu v Dražencih, kjer je po Lendavi želel predelovati gumo, pa bo prodal. Kljub temu je še vedno predmet velikega zanimanja javnosti. Dnevno si ga ogledujejo tudi inšpektorji, ker jih k temu vodijo takšna ali drugačna sporočila občanov.
MG
Kidri~evo • Deseta seja sveta
Je občinski proračun previsok?
člani sveta občine Kidričevo so na seji v četrtek, 29. januarja, največ besed namenili vsebini letošnjega občinskega proračuna in menili, da je previsok, zato ga bo treba pred dokončnim sprejemom še prerazporediti in predvsem malce "oklestiti".
Na dnevnem redu 10. redne seje so imeli kidričevski svetnice in svetniki sicer predvidenih 10 točk, vendar so na predlog župana Zvonimirja Holca umaknili iz obravnave dve točki, ki za razpravo še nista bili zreli, to sta predloga sklepov o ustanovitvi služnostnih pravic ter o ustanovitvi regijskega ekonomsko socialnega sveta Podravje.
Sicer pa so v drugi obravnavi ob številnih pripombah v osnovi soglašali s predlagano vsebino odloka o občinskem proračunu za leto 2004, ki ga bo do končne obravnave potrebno še pošteno uskladiti in predvsem oklestiti. Večina razpravljavcev je namreč menila, da je bistveno višji od lanskega, saj predvideva dobro milijardo, natančneje 1.077.767 tolarjev prihodkov in nekaj več, oziroma 1.258.267 tolarjev odhodkov.
Med prihodki pričakujejo največ - 468 milijonov davčnih prihodkov, 406 milijonov tran-sfernih prihodkov ter okoli 151 milijonov kapitalskih prihodkov Sicer pa je župan poudaril, da je letošnji občinski proračun naravnan investicijsko, saj naj bi med odhodki največ denarja, kar 558 milijonov, namenili za investicije. Med osrednjimi naložbami naj bi, poleg dokončanja izgradnje osnovnošolskega prostora za devetletko v Cirkovcah, v naselju Kidričevo zgradili poslovno-stanovanjski blok, nadaljevali bodo z modernizacijo in izgradnjo cest, začeli pa naj bi
tudi z izgradnjo kanalizacijskega sistema. Zaradi vsega tega načrtujejo, da naj bi se v letošnjem letu občina zadolžila za 107 milijonov tolarjev.
V razpravi je kar nekaj svetnikov menilo, da je predlagan proračun v celoti previsok, nekateri so menili, da še niso zagotovljene vse predvidene postavke, kot denimo prispevki za uporabo stavbnega zemljišča, saj so odlok sprejeli šele sredi lanskega leta, nekatere pa je skrbela povišana postavka za plače občinskih funkcionarjev, a so dobili županovo pojasnilo, da gre za kadrovske okrepitve, saj so do sedaj veljali za najcenejšo občinsko upravo. Na drugi strani pa so nekateri v razpravi opozorili na prenizke postavke za posamezne namene, kot recimo za šport, za katerega je predlaganih le borih 10,5 milijonov tolarjev, kar naj ne bi zadostovalo za potrebe vseh športnih društev in klubov Kljub vsemu so se v drugi obravnavi s predlagano vsebino občinskega proračuna strinjali, do končnega sprejema pa bo treba upoštevati vse predlagane pripombe in dopolnitve.
Po krajši prvi obravnavi so predlagano vsebino Odloka o podeljevanju koncesije za opravljanje pogrebnih storitev ter urejanje in vzdrževanje pokopališč v občini dali v 14-dnevno javno obravnavo, o njegovem sprejetju pa bodo sklepali po prispelih in usklajenih pripombah.
S pripombami odbora za go-
spodarsko infrastrukturo in nekaterimi popravki so sprejeli pravilnik o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini ter podeljevanju nagrad za inovacije.
Strinjali so se tudi s predlogom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je med šestimi prijavljenimi kandidati za urednika občinskega glasila Ravno polje povabila na pogovor Bronjo Habjanič iz Cun-kovcev in Brigito Tetičkovič iz Lovrenca na Dravskem polju ter za urednico predlagala Brigito Tetičkovič. Z nekaterimi bistvenimi pripombami pa so soglašali tudi s predlaganim cenikom za uporabo dvoran v občini pa tudi s cenikom za najem in vzdrževanje gorbov in pokopališč.
M. Ozmec
Popravek
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo v pogovoru z mag. Milenkom Rosičem v naslovu pomotoma zapisali, da je dobitnik zlatega znaka RS. Pravilno se glasi, tako kot je zapisanon v nadaljevanju besedila, da je konec lanskega leta prejel častni znak svobode RS, ki mu ga je izročil predsednik države dr. Janez Drnovšek.
8 .Šiaienib'TEDNIK
Po naših občinah
četrtek • 5. februarja 2004
Hardek • Iz Avtocentra Ormož
Odslej v Ormožu na tehnični pregled
V Avtocentru Ormož na Hardeku od 26. januarja v sklopu široke storitvene mreže strankam po novem nudijo tudi tehnične preglede motornih vozil.
Kot je povedala direktorica podjetja Avtocenter Ormož Marija Kralj, so se za izvedbo tehničnih pregledov v njihovem avtocentru odločili, ker so v prvi vrsti želeli zadovoljiti potrebe lastnikov in uporabnikov vozil na širšem ormoškem območju, ki so se poprej morali na tehnični pregled odpraviti bodisi na Ptuj bodisi v Ljutomer. "Druga stvar, ki nas je vodila k pridobitvi koncesije za opravljanje tehničnih pregledov, pa je ta, da smo si v našem podjetju zadali cilj postati največji center vozil na širšem ormoškem območju in da bomo lastnikom in uporabnikom vozil ponudili celovite storitve. Poleg pravkar uvedenih tehničnih pregledov imamo pri nas tudi koncesijo za prodajo in servisiranje vozil Renault v Ormožu in Ljutomeru, pooblaščen program traktorjev New Holland in kmetijske mehanizacije SIP Seveda pa zraven omenjenih storitev vzdržujemo in popravljamo vozila in mehanizacijo vseh znamk ter se ukvarjamo s prodajo rabljenih traktorjev in avtomobilov," je razložila Kraljeva.
Sicer pa v Avtocentru Ormož izvajajo tehnične preglede za osebna vozila, lahka gospodarska vozila do 3500 kilogramov, motorna kolesa in traktorje. Poleg vseh zgoraj naštetih storitev lahko lastniki in uporabniki vozil v avtocentru na Hardeku opravijo tudi vse postopke v zvezi z registracijo vozil, spremembami tehničnih podatkov registriranih vozil in spremembami podatkov o lastniku ter lastništvu vozil, odjavo vozil, izdajo prometnih dovoljenj, izdajo registrskih tablic in sklepanje avtomobilskih zavarovanj.
^"V izvajanje dejavnosti tehničnih pregledov smo vložili 105 milijonov tolarjev Če se je investicija izplačala, se bo izkazalo v naslednjem obdobju. Seveda računamo, da nam bo investicija prinesla povrnitev vloženih sredstev. V prvih dneh opravljanja tehničnih pregledov smo zabeležili celo boljši odziv, kot smo pričakovali. Zabeležili smo tudi do 34 pregledov na dan," je pojasnila direktorica in dodala, da ob začetku opravljanja tehničnih pregledov svojim strankam nudijo tudi brezplačno poizkusno merjenje izpušnih plinov. Vsem tistim, ki tehničnega pregleda ne opravijo v prvo, pa v primeru, če se odločijo za odpravo napak ali popravilo v njihovi servisni delavnici, ponovnega tehničnega pregleda ne zaračunajo (v kolikor je ta izveden v zakonsko določenem roku treh dni).
Ormožani nadvse zadovoljni
O novi pridobitvi v Ormožu pa smo povprašali tudi stranke avtocentra.
Markovci • Sprejem pri županu
Sprejem obrtnikov in podjetnikov
župan občine Markovci Franc Kekec je v petek, 30. januarja, v prostorih občine sprejel obrtnike z območja občine Markovci. Sprejema se je izmed povabljenih udeležilo okrog 30 obrtnikov in podjetnikov.
O položaju gospodarstva v občini Markovci so prisotnim poleg župana Franca Kekca spregovorili tudi Janez Pičerko, predsednik odbora za gospodarstvo občine Markovci Marjan Horvat, strokovni sodelavec za področje gospodarstva občine Markovci Janko Sirec in sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar. Največ polemike je med navzočimi podjetniki povzročila razdelitev nepovratnih sredstev, ki so se zaradi zmanjšanja proračuna v minulem letu več kot prepolovila. V letošnjem letu namerava občina Markovci za malo gospodarstvo nameniti dva milijona nepovratnih sredstev, ki bi jih bilo po mnenju župana in nekaterih navzočih smiselno nameniti za subvencioniranje novoodpr-tih delovnih mest. Podjetniki pa so si bili enotni, da je nepovratnih sredstev premalo in da že
sama priprava dokumentacije za prijavljanje do upravičenosti razpisanih sredstev stane več, kot bi potem dobili nepovratnih sredstev.
V občini Markovci so med le-toma1998 in 2003 podelil dobrih 453 milijonov občinskih in državnih pomoči v obliki nepovratnih finančnih sredstev in subvencioniranih kreditov. Zaradi zmanjšanja koncesnine Dravskih elektrarn je občina lani omejila subvencioniranje malega gospodarstva na tri milijone tolarjev. Za pridobitev standarda kakovosti, stroške plač za novoodpr-ta delovna mesta, izobraževanje zaposlenih in subvencioniranje obrestne mere pri najetju kredita pa je med obrtnike in podjetnike razdelila le nekaj več kot dva milijona tolarjev.
Mojca Zemljarič
V zimskem času so v Avtocentru Ormož svojim strankam med ponedeljkom in petkom na voljo med 7. in 17. uro, v soboto med 8. in 12. uro, medtem ko nameravajo v poletnem ~asu delovni ~as med delavniki podaljšati do 19. ure.
ga pregleda. Pa tudi prostori so zelo lepo urejeni."
Marko Djomba, Rakovci: "Predvsem se mi zdi uporabno, ker lahko vse opravke v zvezi s tehničnim opravim na enem mestu. Uslužbenci so prijazni, če pa je potreben kakšen servis ali popravilo, lahko prav tako opravijo kar tukaj."
imajo akcijo brezplačnega merjenja izpušnih plinov in ker se odločam, kaj storiti z avtomobilom, saj je že nekoliko star, sem prišla izmerit izpušne pline. To, da imamo tehnične preglede v Ormožu, se mi zdi super, saj sem prej vedno hodila v Ljutomer. Tam je bila zmeraj gneča, tukaj je zaenkrat še ni. Lahko rečem samo super."
Slavko Tkalec, Središče ob Dravi: "To, da lahko po novem opravljamo tehnični pregled v Ormožu, se mi zdi zelo dobro. Za nas, ki smo prej hodili na Ptuj ali pa v Ljutomer, je seveda bližje. Tudi uslužbenci so prijazni. So domačini in radi svetujejo ter pomagajo pri izvedbi tehnične-
Mojca Premuž, Hardek: "Ker
Ivan Lah, Mihovci: "To je zelo dobra stvar za celo občino in vse okoličane. Sem upokojen avtomehanik in lahko rečem, da je celotna zadeva zalo lepo urejena, kar pa je seveda zahtevalo tudi veliko vloženih sredstev."
Mojca Zemljarič
Ptuj • Razstava v galeriji Tenzor
Slikarji o dialogu
V petek je bilo v galeriji Tenzor na Ptuju odprtje slikarske razstave štirih slikarjev: Metke Erzar iz Šempetra pri Gorici, Franza Josefa Bergerja — Woerberja iz Beljaka v Avstriji, od koder prihaja tudi Robert Primig, ter Jožeta Šubica iz Maribora.
Metka Erzar je končala študij umetnosti na beneški Accademi-ji di Belle Arti. Podlaga vseh njenih likovnih posegov so teme, ki so povezane z vero. Franz Josef Berger je končal Pedagoško akademijo v Gradcu. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah in prejel številne nagrade na ex temporah, tudi Grand—Prix v Piranu. Robert Primig je študiral zgodovino na Dunaju in v Celovcu. Bil je kulturni kritik pri časopisu Karntner Tageszeitung. Od leta 1985, ko se je prvič predstavil v Mestni galeriji v Beljaku, se redno predstavlja na številnih razstavah v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Sloveniji. Jože Subic je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, zaključil je tudi slikarsko specialko. Ukvarja se s slikarstvom, risbo in grafiko.
Razstavo z naslovom O dialogu, je odprl Miran Senčar, o
pomenu razstave pa je spregovoril Robert Primig, ki je dejal, da se bo pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo na Ptuju sklenil kulturno-zgodovinski krog v obliki skupne razstave dveh sosednjih dežel, ki ju povezuje skupnost usode v vsej svoji enakosti in raznolikosti. Za vse štiri umetnike je značilno, da se že leta udeležujejo številnih delavnic in simpozijev v Srednji Evropi in posredujejo naprej aktualno mišljenje in videnje. V njihovem primeru navkljub heterogenosti v umetniškem izražanju živi utopija vseobsegajoče umetnosti in s tem potrjuje dialog med sosedi.
To je bila letošnja prva razstava v galeriji Tenzor, v galeriji pa so že pripravljeni na ex tempo-re na temo pustnih mask, ki je lani privabila skoraj stoosemde-set slikarjev.
Franc Lačen
Srednja kmetijska šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
V Šolskem letu 2004/2005 bomo na Srednji kmetijski šoli Maribor izobraževali v naslednjih programih:
VETERINARSKI TEHNIK
(4-letni program) - novi program
KMETIJSKI TEHNIK (4-letni program) VRTNARSKI TEHNIK (4-letni program) VRTNAR (3-letn1 program) KMETOVALEC (s-letni program) VRTNARSKI TEHNIK - PTI (3+2)
Informacije o vpisu dobite na tel. 02/ 251 3011 in na informativnih dnevih 13. in 14. februarja 2004.
UGODNA PONUDBA VINOGRADNIŠKO SADJARSKEGA ORODJA V IVIETALKI PTUJ

0 škarje za trto PRUNING SAMO 899.-
•	sadjarske škarje z rastegljivim ročajem
BIRLAND SAMO 3.990.-
• sadjarska zložljiva žaga KEIL SAMO 2.290.-• strojček za vezanje trte TAPEGUN SAMO 8.990.-• črpalka za pretok vina ROVER že od 14.990.-PROFESIONALNI PROGRAM
•	vinogradniško sadjarske škarje LOWE
od 6.209 do 9.049.-
•	vinogradniško sadjarske škarje FELCO
od 4.419 do 10.849.-• na zalogi tudi rezervni deli za škarje LOWE in FELCO
Metalita Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rc3gozniska 7, tel: 02/749 18 00
MCTMKA' TRGOVINa
četrtek • 5. februarja 2004
Po naših občinah
ŠtajerskiTEDHÍK 9
Ptuj • 134. občni zbor gasilskega društva
Ogorčeni nad območno zvezo
Na 134. letnem občnem zboru so se v petek, 30. januarja, sestali člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj in javno povedali, da so ogorčeni nad delovanjem Območne gasilske zveze Ptuj.
Kot je povedal predsednik ptujskega društva Martin Vr-bančič, so na občni zbor povabili tudi župana in vse svetnike mestne občine Ptuj, saj so jih želeli seznaniti s svojim nezadovoljstvom do delovanja Območne gasilske zveze Ptuj. Žal se vabilu ni odzval ne župan ne večina svetnikov, saj je v dvorani sedel le eden - Ignac Vrhovšek.
Sicer pa je bilo po besedah Martina Vrbančiča minulo leto za PGD Ptuj uspešno in naporno, a brez omenjenih težav ni šlo. O tem je dejal: "Med sprejetimi sklepi upravnega odbora v preteklem letu nismo v celoti realizirali samo enega in sicer sklep o pričetku aktivnosti o izstopu PGD Ptuj iz Območne gasilske zveze Ptuj. Ta sklep je posledica dejstva, da na nekatera vprašanja s strani pristojnih na zvezi nismo dobili zadovoljivih odgovorov ali pa jih sploh nismo dobili in ker menimo, da za nekatere posameznike ali organe na zvezi veljavne norme ne veljajo. Ni odveč omeniti, da nam je bilo onemogočeno podrobneje se seznaniti z delom organov naše zveze, žal pa ni zagotovila, da se napake tudi v prihodnje ne bodo ponavljale, saj smo v zadnjem času dobili indikacije, da nekateri najodgovornejši funkcionarji Območne gasilske zveze Ptuj ne morejo preboleti obstoja in uspehov ptujskega in nekaterih drugih gasilskih društev," je menil Vr-bančič.
V PGD Ptuj je 69 članov. Svoje znanje so dokazovali in preverjali na številnih vajah. Gasilska enota Ptuj je v letu 2003 opravila 122 intervencij, v katerih je sodelovalo 1122 gasilcev, porabili so prek 2000 delovnih ur, pri nudenju pomoči in intervencijah na terenu pa so prevozili 24.931 km. Samo stroški intervencij so po cenikih GZS znašali 15,7 milijona tolarjev. V lanskem letu so v društvu dosegli 27,6
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Ptuj Martin Vrbancic ni zadovoljen z delovanjem zveze.
milijona skupnega prihodka, ki bi lahko bil višji še za 3 milijone, če bi dobili vrnjene stroške porabljenih gasilnih sredstev pri gašenju požara v Stojncih.
V razpravi smo slišali še kar nekaj pikrih, pa tudi pomirjevalnih. Štefan Canačič je bil ogorčen, ker prostovoljno delo članov PGD Ptuj premalo cenijo, takšen je po njegovem odnos najvišjih občinskih predstavnikov, žalostno pa je tudi, da v glasilu Ptuj-čan vse leto o njihovem delu niso zapisali niti besede. Tudi Anton Rakus je menil, da se v Mestni občini do gasilstva obnašajo mačehovsko, saj župan po 14 mese-
cih vodenja občine še vedno ni našel toliko časa, da bi se sestal s svojimi gasilci, ki bi mu radi predstavili resne težave.
Svetovalec ptujskega župana Janez Merc je sicer odsotnost župana opravičil in zavrnil očitke o mačehovskem odnosu Mestne občine Ptuj do PGD Ptuj ter svojo trditev poskušal podkrepiti s podatki o delnem sofinanciranju občine. Ugotovil je, da se je vse sodelovanje ustavilo pri denarju, ter dodal, da ne bi želel, da jih pri tem ustavi še kakšen požar, ob tem pa izrazil tudi vso pripravljenost MO Ptuj, da se zadeve uredijo.
Foto: M. Ozmec
Največ, kar 1200 gasilskih intervencij imajo v PGD Ptuj za sabo Marjana in Milan Mahorič ter Ivan Fekonja.
Vprašanje pa je, ali bo šlo zlahka, kajti z zelo prepričljivimi podatki je postregel Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje, ki je povedal, da med okoli 200 lanskimi dogodki na območju uprave daleč največji del - kar 122 intervencij - opravilo PGD Ptuj; 11 društev je lani opravilo le 1 ali 2 intervenciji, 35 društev je imelo od 3 do 9 intervencij in le 3 društva od 10 do 14.
Stvari sta s pohvalami ptujskemu društvu, češ da so osrednja gasilska enota, da ji gre vse priznanje, da so odigrali pri vsem največjo vlogo, poskušala pomiriti tudi poveljnik Območne gasilske zveze Stanko Glažar in poveljnik mestnega poveljstva Branko Lah.
V drugem, prijetnejšem delu občnega zbora so se najzaslužnejšim oddolžili s priznanji in gasilskimi odlikovanji. Priznanje za sodelovanje na 50 gasilskih intervencijah je prejel Sašo Derviši, za sodelovanje na 150 gasilskih intervencijah Marjanca Mahorič in Franc Hadler, za sodelovanje na 300 intevencijah Martin Arnuš in Marjan Volgemut, za 500 intervencij Anton Brmež, Franc Ciglar, Slavko Rimele, Teodor Rajh in Anton Rakuš, za 600 intervencij Aleš Frleš in Martin Vrbančič, za 700 intervencij Bruno Mlakar, Edi Pušnik in Mirko Toplak, za 1000 intervencij Igor Fekonja in za kar 1200 intervencij Marjana Mahorič, Milan Mahorič ter Ivan Fekonja.
Vsi ti in njihovi gasilski prijatelji so vsakič brez oklevanja odhiteli na pomoč. Podnevi ali ponoči, z delovnega mesta, med kosilom, praznovanjem, iz tople postelje, odhiteli so na požar, po ukleščenega v prometni nesreči, po mrtvega, utopljenca. Vse to so in bodo počeli brez kakršnegakoli plačila. Mar ni človeško takim ljudem reči hvala ali jim vsaj prisluhniti?
M. Ozmec
Lenart • Podpisali pismo o nameri
Zveza obdn Prlekije in Slovenskih goric
V naši državi se vedno pogosteje govori o ustanavljanju zvez občin, o tem, koliko regij bomo imeli v Sloveniji, v katero regijo bodo spadale posamezne občine itd. Tudi župani Prlekije in dela Slovenskih goric so minuli teden podpisali pismo o nameri, da ustanovijo zvezo občin Prlekije in Slovenskih goric.
Pismo so podpisali župani občin Gornja Radgona Anton Kam-puš, Radenci Jože Toplak, Sv Jurij ob Sčavnici Anton Slana, Ljutomer Jožef Spindler, Križevci Feliks Mavrič, Veržej Drago Le-gen, Razkrižje Stanko Ivanušič, Ormož Vili Trofenik, Lenart Ivan Vogrin, Cerkvenjak Jože Kraner, Benedikt Milan Gumzar in Sv. Ana Bogomir Ruhitelj. Župani občin na območju upravne enote Lenart so se na občini Lenart sestali v petek, 23. januarja, v prisotnosti poslanca mag. Janeza Krambergerja, državne svetnika Darka Frasa, prisotna pa sta bila tudi poslanec in župan občine Ljutomer Jožef Spindler in poslanec in župan občine Ormož Vili Trofenik ter direktor Prleške
razvojne agencije Goran Soster. V naslednjih dneh po sestanku pa so tudi vsi župani podpisali omenjeno pismo o nameri.
Župani Prlekije in Slovenskih goric so v pismu zapisali, da ugotavljajo, da je območje Prlekije in Slovenskih goric zgodovinsko, kulturno in jezikovno, torej v duhovnem in gospodarskem smislu, tesno povezano območje. Občine podpisnice tudi tvorijo zaključeno celoto med Muro in Dravo, ki se razteza od slovensko-avstrijske	do
slovensko-hrvaške meje. Razcepljenost na dve statistični regiji Podravje in Pomurje je imelo v preteklosti negativni učinek na razvoj ožjega območja Prlekije in dela Slovenskih goric.
Župani s podpisom pisma izražajo skupni interes občin za ustanovitev Zveze občin Prlekije in Slovenskih goric, katere namen je povezovanje in s tem zmanjšanje razvojnega zaostanka z enakopravnejšim vključevanjem Prlekije in Slovenskih goric v procese skladnega regionalnega razvoja Slovenije. Zveza občin pa naj bi tudi skupaj s partnerji iz gospodarstva in civilne družbe oblikovala razvojni svet, pripraviti pa nameravajo tudi razvojni program.
Podpisniki so prepričani, da je osnovni pogoj za zaustavitev negativnih demografskih trendov Prlekije in Slovenskih goric vzpostavitev osnovnih življenjskih pogojev na celotnem obmo-
čju. Zraven oskrbe s pitno vodo in izgradnjo nacionalnega, regionalnega in lokalnega cestnega omrežja kot prioriteto postavljajo izgradnjo avtoceste do madžarske meje, hitre ceste do Ormoža in posodobitev železniških povezav do Madžarske in Avstrije. Poleg ekonomske blaginje bodo občine s skupnim pristopom izboljšale tudi socialno blaginjo, pri čemer bodo dale poseben poudarek skrbi za marginalne socialne skupine.
S pismom so že seznanili seznanili vlado, ministrstva, še posebej pa službo Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ptuj • Znova Marjetka!
Februarja Mestno gledališče Ptuj znova ponuja pestro izbiro gledaliških in drugih dogodkov. Zvrstilo se bo kar 14 otroških predstav, 1 mladinska, 4 predstave za odrasle in 10 gostovanj. V predpustnem času bo znova zaživela ena najuspešnejših predstav, komedija, odigrana več kot stokrat, Marjetka, str. 89. Predstava Art je izbrana v tekmovalni del Celjskih dnevov komedije, ki bo februarja v Celju, prav tako "komedija o tesnobnosti', kot jo je avtor poimenoval Jamr -ta bo v spremljevalni del festivala.
Na dan slovenskega kulturnega praznika Mestna občina Ptuj podarja še svežo lastno predstavo Baltimorski valček (premiera je bila konec prejšnjega leta).
Destrnik • Pevsko zabavno popoldne
V nedeljo je Destrniški oktet, ki ga vodi Marija Stoeger, pripravilprireditev z naslovom Pozimi pa rožice ne cveto. Pevci so se predstavili z dvanajstimi pesmimi in dodatkom. V goste so povabili žensko vokalno skupino Furtuna, ki jo vodi Lidija Žgeč. Ob koncu so fantje in dekleta skupaj zapeli slovensko ljudsko pesem Pozimi pa rožice ne cveto. Za popestritev pevskega nastopa je poskrbel humorist Korl. Program, ki je bil posvečen tudi slovenskemu kulturnemu prazniku, je povezovala Mira Anderlič.
Ptuj • Kulturni praznik
Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujske vedute in Terme Ptuj tudi letos vabijo na že tradicionalno praznovanje slovenskega kulturnega praznika pod naslovom "Ptujčani Ptujčanom za kulturni praznik", ki bo 8. februarja v prostorih ptujskega gradu in v Miheličevi galeriji. Prireditve se bodo pričele ob 10. uri na ptujskem gradu z muzejsko likovno delavnico za otroke. Ob 11. uri bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu premiera lutkovne predstave Peter Klepec, v Miheličevi galeriji pa se bo ob tej uri pričelo javno vodstvo Stanke Gačnik po razstavi del Jožeta Foltina. Med 12. in 13. uro bo potekalo javno vodstvo po muzejskih zbirkah ptujskega gradu. V slavnostni dvorani ptujskega gradu bodo nastopile učenke glasbene šole Karla Pahorja Hana Jurič, Tina Krajnc in Mateja Cartl, sledila bo projekcija filma o Pokrajinskem muzeju Ptuj "Skrivališče podob", na praznični dan slovenske kulture pa bo šele tretjič predvajan. Vse dogodke si bo mogoče ogledati brazplačno.
Trnovska vas • Lo~ki bal
V soboto, 31. januarja, sta turistično društvo Trnovska vas in vaški odbor Ločič v domu krajanov v Trnovski vasi organiziralo kulturno-folklorna prireditev Ločki bal. Gre za vaški ples, ki se je navadno pričel s kakšnim opravilom, potem pa so plesali. Na bal si udeleženci s seboj prinesejo malico in pijačo, tudi tokrat je bilo tako. Glavna "virt in gospodinja" na balu pa sta bila Martin in Nežika Čeh iz Ločiča. Prireditev pa naj bi postala tradicionalna.
Kidricevo • Proti sežigalnici s filmom Tiha smrt
Forum proti sežigalnici v Kidričevem pripravlja danes, v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri v prostorih OŠ Kidričevo javno brezplačno projekcijo video filma Tiha smrt, dokumentarnega prispevka o vprašanju sežigalnice v Kidričevem, ki so ga posneli za potrebe informiranja krajanov o nameravani gradnji sežigalnice. V povabilu za ogled filma so napisali, da se Kidričevemu, mestu nesrečnega imena obeta še ena kataklizma, saj želi država proti volji občanov zgraditi zdravju in okolju nevarno sežigalnico.
RV, FL, MG, MG, OM
10 TEDNIK
Po naših občinah
četrtek • 5. februarja 2004
Prejeii smo
"Izbrisani" - politično izigravanje vladajoče elite
V Slovenski demokratski mladini smo zgroženi in zaskrbljeni nad dejanji, ki jih izvaja vlada RS pod vodstvom LDS in ZLSD v zvezi s t. i. izbrisanimi. Ustava RS namreč pravi, da je Slovenija država svojih državljank in državljanov, nikjer pa ne govori, da je Slovenija država tujcev. Tujci so v Sloveniji gostje, ki jih toplo sprejemamo, če oni sprejemajo pravni red, ki je v Sloveniji uveljavljen. To velja povsod po demokratičnem svetu. Nikakor pa tujci v Sloveniji ne morejo imeti enakih ali celo več pravic kot slovenski državljani.
Toda žal imamo v Sloveniji oblast, ki se je obrnila proti svojim državljankam in državljanom in si sedaj želi pred volitvami v evropski parlament in dr-žavnozborskimi volitvami "pridelati" nekaj deset tisoč novih volilcev.
T. i. izbrisani so prebivalci Slovenije brez slovenskega državljanstva, ki so 23. 12. 1990 imeli v Sloveniji stalno bivališče in bi morali v roku, ki ga je določil zakon, zaprositi za državljanstvo oz.(če državljanstva niso hoteli) status tujca z začasnim bivališčem. Vsi so vnaprej vedeli, da bodo morali v primeru, če ne želijo niti slovenskega dr-
žavljanstva, niti ne želijo zaprositi za status tujca, zapustiti državo. Državljan katere od republik bivše SFRJ, ki ni zaprosil niti za državljanstvo niti za status tujca z začasnim prebivališčem, je tako jasno izrazil svojo voljo, da bo odšel iz države in tako seveda več ni mogel biti v evidencah prebivalstva RS. Vendar sedaj ti ljudje, ki so imeli možnost, da bi si uredili status, a si ga niso želeli, želijo pridobit status za nazaj, pri čemer jim vladajoča elita pod vodstvom LDS in ZLSD vztrajno pomaga. Ob rezultatih javnega mnenja, ko so vladajoči spoznali, da je vladnim strankam, zaradi stališč, ki jih zavzemajo do t. i. izbrisanih, podpora močno padla, še posebej LDS-u ter da je podpora opozicijskim strankam narasla, so se lotili tako nizkotnih dejanj in so opozicijo ter tiste, ki se ne strinjajo s t. i. izbrisanimi zmerjali z nestrpneži, šovinisti ter z kršilci človekovih pravic. Predsednik sveta LDS-a, Gregor Golo-bič, je šel celo tako daleč, da je opozicijo zmerjal z kratkovidnimi sejalci sovraštva. Mislim, da ob tej izjavi enega izmed najvplivnejših ljudi v LDS-u, o nivoju kulture vladajočih ljudi, nadaljni komentarji niso potrebni. Opozicijo, predvsem pa SDS, se zmerja tudi, da se je lotila demagoških prijemov, kar je popolna laž. Če se kdo loteva demagoških prijemov v slovenskem političnem prostoru, je to izključno najmočnejša
vladajoča stranka LDS, saj si le oni pred volitvami z lažnimi obljubamipridobi-vajo politično moč.
Vlada RS se še je pred kratkim zavzemala, da se t. i. izbrisanim ne bi omejile odškodnine ter da bi se postopki za izdajo odločb, ki bi podeljevala status za nazaj, opravljali neselektivno, kar bi lahko tudi pomenilo, da bi državljanstvo dobili pripadniki bivše JLA in drugi, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo, kar pa je za Slovensko demokratsko mladino popolnoma nedopustno. Kljub temu, da je Vlada pri teh dveh vprašanjih pod pritiskom opozicije pristala na zahtevo le-te, se poraja vprašanje, kako sploh nekomu, ki ni bil pripadnik bivše JLA in je sodeloval pri agresiji na Slovenijo, to dokazati. Tako bi se lahko zgodilo, da bi dobili slovensko državljanstvo tudi tisti, ki so sodelovali leta 1991 pri agresiji na Slovenijo. Vendar žal še danes nekateri v tem ne vidijo ničesar spornega. Tudi glede odškodnin se kljub temu, da je Vlada RS načeloma pristala na omejitev, še vedno pojavljajo problemi, saj je Vlada sama pripravljala t. i. sistemski zakon, s čimer je hotela urediti to, kar bi se moralo uredit z ustavnim zakonom, saj nekaj, kar se napiše v navadni zakon, ni isto, kot to, kar se zapiše v ustavni zakon. Ustavno sodišče lahko navaden zakon razveljavi, kar bi v primeru odškodnin pomenilo, da le-te ne bi bile več omejene. Naj ob tem spomnim, da takrat, ko predstavniki vlade, predvsem iz LDS in
ZLSD, niso hoteli niti slišati za omejitev odškodnin t. i. izbrisanim, se je tem istim vladajočim predstavnikom zdelo veliko preveč nameniti 10 milijard SIT za subvencioniranje prehrane dijakov in vajencev, s čimer bi srednješolci imeli veliko cenejše prehranjevanje in za katere smo se tudi v Slovenski demokratski mladini zavzeli z zbiranjem podpisov, vendar smo na Vladi tako kot vedno naleteli na arogantno oblast, ki je resnični problemi Slovenk in Slovencev očitno ne zanimajo.
Ob vseh teh polemikah ter "vročih" političnih razpravah Slovenska demokratska mladina zavzema stališče, da se status za nazaj podeli samo in izključno tistim, ki so si ga želeli uredit, vendar ga zaradi objektivnih razlogov niso mogli. Upamo in želimo tudi, da se bo slovenska oblast tako vneto in zagnano, kot se sedaj loteva reševanja "problemov" t. i. izbrisanih, lotila tudi reševanja resničnih problemov, ki zadevajo vse Slovenke in Slovence, da bi jim s tem omogočili boljše življenje, kakršnega živijo v vseh zahodno razvitih demokracijah. Upamo tudi, da se bo ta ista vladajoča elita, ki se tako zavzema za t. i. izbrisane, tudi tako zavzela za tistih 200.000 državljank in državljanov, ki še vedno živijo pod pragom revščine ter da bi jim tako omogočili človeka dostojno življenje.
Andrej KORPAR
predsednik MO SDM Ptuj
In memoriam
Ferdinanda Peček
Sedem (ne)pomembnih dni
Več Ljubljan?
Seveda razprave o tem, kje naj bo locirana najpomembnejša oblast, ne segajo zgolj v novejši čas. V stari državi je bila zelo aktualna in nenehno uporabljana krilatica, da nam vse jemlje Beograd, pravzaprav samo prispodoba za vsa siceršnja (upravičena in tudi namišljena) nezadovoljstva z obstoječo oblastjo in ureditvijo medicionalnih odnosov. Vsekakor pa povezovanje državnega centra s takšnimi ali drugačnimi prednostmi in predvsem finančnimi privilegiji ni bila zgolj značilnost socialističnih družb. To med drugim kažejo tudi zdajšnje občasne zdrahe in najrazličnejše, bolj ali manj (ne)resne ideje, ki naj bi v imenu "pravičnosti" brez kakšnih posebnih predsodkov zrahljale čar glavnega mesta in vse skupaj zreducirale na nekakšne decentralizirane in na več lokacij razmetane institucije "glavnega mesta". Pri tem ne gre za kakšen poseben altruizem, ampak zgolj za sejanje iluzij, da se je moč (edino?) tako dokopati do dodatnega denarja in enakomernejšega razvoja.
Po svoje je presenetljivo, da se nihče ne uči na izkušnjah iz ne
tako davne preteklosti. Problem "centralizma" oziroma "decentralizacije" seveda še zdaleč ni odločilno odvisen do tega, kako kdo pojmuje galvno mesto in kje so in bodo nekatere pomembne državne inštitucije. V prejšnjem sistemu smo dolgo poznali in sodoživljali travmatične odnose med Mariborom in Ljubljano, ki so najbolj škodili Mariboru. Maribor je zaradi svojih najrazličnejših (tudi namišljenih) kompleksov pred Ljubljano in že kar pripovedne zavisti do Ljubljane pravzaprav najbolj škodil samemu sebi.
Medtem ko je ugotalvjal, kaj vse ima Ljubljana in kaj vse bi po nekakšni logiki moralo pripadati tudi njemu, so se v mnogih krajih okoli njega brez kompleksov in defetističnega občutka, da so jim tako za vse slabo in dobro krivi drugi, lotili ambicioznih razvojnih programov in postali uspešnejši od Maribora. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z nekaterimi drugimi "zgodovinskimi" industrijskimi središči, (ki so ves čas živela v nekakšnem svetem prepričanju, da so posebej zaslužna za državo in da ima zaradi tega država po-
sebne obveznosti do njih), ter novimi centri, ki so se razvoja lotili brez podobnih pričakovanj in predsodkov. Zdaj se zdi, kot da bi se ta zgodba ponavljala, seveda v novi verziji, z novimi glavnimi igralci, vendar v bistvu z isto miselno logiko. Opravek imamo z ljudmi in kraji, ki nam vztrajno dopovedujejo, da je nekakšen začetek in konec njihovih glavnih problemov v Ljubljani, v dejstvu, da je tam skoncentrirana vsa oblast in moč, pa tudi nepravda. Rešitev, ki jo ponujajo, je skrajno preprosta in v svojem bistvu spet nepoštena. Določene republiške ustanove in centre moči bi bilo po tej zamisli treba kratkomalo preseliti iz Ljubljane v Maribor in druga slovenska središča, ob tem pa seveda nihče niti približno ne ve, kako, s kakšnimi (novimi) stroški in s kakšno učinkovitostjo bi država v takšnem primeru funkcionirala, kako bi izgledalo reševanje, denimo, samo stanovanjskega problema zaposlenih državnih uradnikov itd. Tudi ni povsem jasno, ali se večja "pravičnost" dosega že zgolj s tem, da se do-menvna "smetana" prenese zgolj na Maribor in še kakšno obrobno mesto. V čem se bo spremenil oziroma izboljšal položaj ogromne večine drugih občin? Pomanjkanje odgovorov na takšna in podobna vprašanja seveda samo še dodatno potrjuje,
da je celotno govoričenje o tovrstni "decentralizaciji" in razbijanju nekakšnega monopola Ljubljane kot glavnega mesta hudo improvizirano, zaradi tega tudi ten-denčno in demagoško. Poslanec SDS Jožef Jerovšek je zadnjič v parlamentu (in v direktnem TV-prenosu) poskrbel za najbolj prepričljivo dokazilo, kako absurdne in preprosto neprebavljive lahko postanejo takšne zadeve, ko je - v očitnem besu zaradi nekaterih potez ustavnih sodnikov - prostodušno izjavil, da podpira selitev republiških inštitucij, tudi ustavnega sodišča iz Ljubljane, ker tako morda vendarle ne bi imeli takšne strukture ustavnega sodišča, kot jo imamo zdaj ... Občinski župan Celja Šrot je predlagal, da bi bil novi sedež državnega zbora Slovenije v Celju. Obljublja novo zgradbo za slovenski parlament in kot prednost celjske lokacije med drugim navaja, da je le nekaj minut oddaljena od avtobusne postaje
Da ne bo pomote: na srečo imamo v različnih krajih Slovenije tudi veliko ljudi, visokih občinskih in drugih funkcionarjev, ki vidijo izzive za razvoj svojih okolij v drugačnih rešitvah in drugačnih izzivih, predvsem pa ne zgolj v konfrontiranju z Ljubljano ...
Jak Koprivc
V petek, 23. januarja, je ugasnilo življenje naše kolegice, magistre Ferdinande, ali kot smo jo vsi poznali, magistre Ande Pecek.
Anda Peček se je rodila novembra leta 1921 v Ljubljani. V Zagrebu je končala študij farmacije. Med študijem je spoznala svojega moža, s katerim si je na Ptuju ustvarila družino. V zakonu sta se jima rodila sin Dušan in hčerka Andreja.
Svojo poklicno pot je po opravljenem strokovnem izpitu na Ministrstvu za ljudsko zdravje v Ljubljani začela v lekarni v Mariboru. Med letom 1953 in 1957 je bila zaposlena v Bolnišnici Ptuj kot vodja bolnišnične lekarne. Leta 1957 se je zaposlila v Mestnih lekarnah Ptuj, v Lekarni pri pošti. Naslednje leto se je s sodelavci preselila v novo, sodobno lekarno na Trsten-jakovi ulici, kjer je Lekarna Ptuj še danes. Nova lekarna, povečan obseg dela, pomanjkanje strokovnih delavcev - vse to so bili izzivi za magistro Ando. Zato je pri svojem delu vztrajala in svoje izkušnje predajala mlajšim, do leta 1975 kot farmacevt, nato pa kot direktorica. Na mestu direktorice je bila izpostavljena pritiskom združevanja zdravstvenih zavodov na območju Ptuja in Ormoža. Prizadevala si je za samostojnost lekarniške dejavnosti in v tem je tudi uspela. Po uspešnem mandatu se
V spomin
je na tem delovnem mestu leta 1979 tudi upokojila.
Tudi po upokojitvi se je rada vračala med svoje nekdanje sodelavce. V skrbi za svoje zdravje in urejen izgled, ki je bil zanjo tako značilen, je znala vzpostaviti stik tudi s kolegicami, ki so se zaposlile v lekarni po njenem odhodu v pokoj. Rada je prihajala na družabna srečanja, ki smo jih imeli v lekarni - vse do lani, ko ji zdravje tega ni več dopuščalo. Ko so zaradi bolezni njeni prej pogosti obiski v lekarni izostali, smo jo pogrešali. Kljub temu smo ob njenem jubileju - osemdeset let - skupaj nazdravili.
Magistra Anda je opravljala delo farmacevta vestno. Svojemu poklicu je bila predana in bila kot takšna vzgled vsem svojim sodelavcem. Vsi, ki smo jo poznali, se je bomo s ponosom spominjali.
Kolektiv Lekarn Ptuj
Francu Simeonovu
Kot je povedal prijatelj ob slovesu ob odprtem grobu: "Siv, turoben dan lega v srce in duša joce, ker se poslavlja dober prijatelj in gasilski tovariš.' Res je, v 74. letu, poln zagnanosti in novih idej si odšel brez slovesa.
Franc Simeonov seje rodil 14. 11. 1929 leta v Zgornjih Vodulah v občini Sevnica. V občino Destrnik, tokrat krajevno skupnost, je prišel leta 1959 službovat kot komandir oddelka milice, kjer je dočakal tudi upokojitev.
Ker si je prizadeval za napredek in večjo varnost krajanov, je leta 1969 s podporo nekaj gasilskih privržencev pomagal ustanoviti prostovoljno gasilsko društvo De-strnik in mu kot član ostal zvest vse do zadnjega dne. Ker je bil zagnan in poln novih idej, je v teh petintridesetih letih opravljal različne funkcije. Bil je dolga leta predsednik nekdanje Gasilske zveze Ptuj, ko je ta razpadla, je ves čas deloval kot
podpredsednik Gasilske zveze Destrnik in seveda lep čas, vse do zadnjega kongresa, kot predsednik sveta Podravske regije. Vedno je bil vzgled mladim generacijam, jih vzpodbujal k pridobivanju znanja ter gradil pristno tovarištvo med gasilci.
Dragi Franc, res, odšel si brez slovesa, a vedi, še vedno si v naših srcih, kjer boš za vedno ostal.
V imenu prostovoljnega gasilskega društva Destrnik Marjan Irgl
četrtek • 5. februarja 2004
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEHaUK H
Vinogradništvo • Vladna uredba za vinogradnike
Evropske škarje krojijo vinogradniško platno
Kvotni sistem, sicer bolj poznan v mlekarstvu, bo veljal tudi za vinogradnike. "Ob vstopu Slovenije v EU bo začela veljati splošna prepoved širitve vinogradniških površin do leta 2010," opozarja Andrej Rebernišek iz ptujske svetovalne službe.
Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin, kot se uradno imenuje, prinaša kar nekaj novosti. V njej so natančno navedene vse zahteve v zvezi s krčenjem, obnovo in prestrukturiranjem vinogradov, novosti pa se nanašajo zlasti na podporo ob trajni opustitvi vinogradništva ali ob obnovitvah vinogradov.
Zasajevanje novih vinogradov bo sicer nekaj časa še možno, vendar le v okviru kvot, ki jih je Slovenija pridobila v pogajanjih z EU. Tako bo po vsej državi možno zasaditi le še približno 5600 hektarjev novih vinogradniških površin, ta kvota pa se bo zma-
»Nova uredba zahteva od vinogradnikov več planiranja in načrtovanja!«
njševala z vpisom že obstoječih vinogradov v register. Po podatkih katastrske službe je namreč v Sloveniji z vinogradi zasajenih 21.000 hektarjev zemljišč, v register pa jih je zavedenih 5000 manj. Dejansko gre torej pri dodeljeni kvoti bolj za registracijo že obstoječih vinogradov kot pa za dejansko možnost širjenja. "Lastnikom, ki svojih vinogradov še niso vpisali v register, svetujem, da to storijo čimprej, po možnosti v naslednjih dveh tednih, saj je v pripravi že nov pravilnik, po katerem urejanje vpisa niti približno ne bo več tako enostavno, kot je bilo doslej," napoveduje Rebernišek.
Obnovo vinograda bo treba načrtovati leto vnaprej
Uredba z novostmi posega tudi v sistem sajenja vinogradov. Pridelovalec mora po novem zaprositi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pridobitev pravice in dovoljenja za obnovo vinograda (doslej je bila dovolj najava). Vlogo je potrebno poslati v vinskem letu pred načrtovano obnovo, najkasneje do 30. marca. "V praksi to pomeni, da mora vinogradnik, ki želi obnoviti vinograd v letu 2005, vlogo poslati letos do konca marca, ministrstvo pa mu bo junija
poslalo ustrezno odločbo.Izjeme so le majhni pridelovalci z manj kot 240 litri vina oziroma z 0,02 ha vinograda na člana družine. Tudi vinogradniki, ki so v tem času že obnovili vinograde brez zahtevanega dovoljenja ali pa vinogradov še nimajo vpisanih v register, morajo naknadno zaprositi za odločbo ali pa vinograd izkrčiti."
S pridobitvijo pravice za obnovo mora lastnik vinograd obnoviti najkasneje v petih do osmih letih. Še krajša doba, dve leti, pa velja za tiste lastnike, ki bodo pridobili pravico do obnove v preteklosti izkrčenih vinogradov, saj ti vinogradi spadajo v omenjeni kvotni sistem. "Na novo, seveda v okviru določenih kvot, se bo odslej lahko trta zasajevala le v absolutnih vinogradniških legah in na najnižji nadmorski višini 250 metrov, dovoljene vinske sorte pa bodo le tiste, ki so priporočene znotraj posameznega okoliša!"
Podpore za trajno opustitev vinogradov
Finančna podpora oziroma neke vrste odškodnina, ki jo lahko dobi vinogradnik ob odločitvi, da bo vinograd opustil, je morda na prvi pogled zelo privlačna, vendar zahteva poglobljen razmislek, saj je odločitev do-
Sobetinci • Na obisku pri Mundovih
Veselje z lepim okoljem
Družina Munda iz Sobetincev v občini Markovci vzorno skrbi za urejenost svojega doma in okolice. Za kar so prejeli že več priznanj. Jeseni so na predlog Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj iz rok ČZD Kmečki glas v okviru projekta Živimo s podeželjem prejeli priznanje za splošno ureditev.
Priznanja, ki so ga jeseni prejeli v Novem mestu, so bili Mun-dovi zelo veseli. Ponosni pa so lahko tudi na številna priznanja za urejenost, ki so jih prejeli že pred tem.
Na dvorišču pri Mundovih živijo kar tri družine. Poleg družine Mire in Ivana Munda živi na istem dvorišču tudi Mirin brat z družino, v stari domačiji pa imajo podnajemnike. Za urejanje okolice so zaradi skupnega dvorišča že vnaprej dogovorjeni. Travo kosijo vsak petek vsi trije naenkrat, da je travni nara-
stek potem enakomerno razdeljen. Mundova pravi, da nek red mora biti. Med košnjo se včasih vsi dodobra tudi pozabavajo in prav vsi se trudijo za lep izgled svoje hiše in okolice okrog nje. "Veseli smo, da imamo lepo urejeno okolje, da smo s tem zadovoljni. V lepo urejenem okolju radi tudi posedimo, se pogovorimo, saj je življenjski tempo zelo hiter. Brat in svakinja hodita v službo, kar pomeni, da se ne videvamo pogosto. In prav urejanje okolice je velikokrat čas, ko si uspemo marsikaj zaupati," pravi
FOTO: mz
Družina Mire Munda pred staro, skrbno obnovljeno domačijo.
Mira Munda, ki se je kot dolgoletna blagajničarka Kmetijske zadruge Ptuj leta 1990 odločila, da se začne ukvarjati s prašičerejo. Mundova pravi, da so jo za delo na domači kmetiji pritegnile kmečke korenine. "Sprva sem imela v hlevu le nekaj prašičev. Že kmalu se je število prašičev začelo množiti. Na pobudo Petra Pribožiča sva se nato z možem odločila, da odpreva prašičerej-ski vzrejni center. Pri delu na kmetiji mi pomaga mož, sicer pa tudi hčerki Petra in Ksenija radi pokukata v hlev. Moram reči, da so njuni prihodi v hlev bolj kontrolne narave, saj me takoj opozorita na morebitne nepravilnosti. Sicer pa sta že obe hčeri končali študij. Starejša Ksenija živi v Nemčiji, mlajša Petra pa s fantom doma."
Vstopa v EU se Mundova ne boji. Pravi, da je optimist in da je navajena delati. Prav te vrline ji ne more odvzeti nihče, obenem pa se strinja, da bo glavni poudarek v EU temeljil na kakovosti. Čeprav bodo normativi na kmetijah v bodoče zahtevnejši in bo potrebno več administracije. A to so le drobne stvari, ki jih mora človek opraviti.
končna: "Gre za novost v uredbi, vendar vinogradnike opozarjam na dejstvo, da se s prošnjo po dodelitvi sredstev iz tega naslova vinograd uniči trajno in na tej površini nikoli več ne bo možno zasaditi trte! Lastnik na takšni legi nikoli več ne bo mogel imeti vinograda, lega bo za vedno degradirana, ne glede na prodajo in novega lastnika. Odredba je v tem primeru zelo striktna in ne dovoljuje izjem, saj je znano, da se v Uniji srečujejo z viški vina. Menim, da se bodo pri nas degradacije vinogradov dovoljevale večinoma pri severnih legah vinogradov, sicer pa ne. Sredstva za izključitev pa se bodo gibala med 1450 in 6000 evri, odvisno od triletnega povprečnega pridelka, prijavljenega v registru. Če nekdo pridelka ni prijavil v register, do te podpore sploh ni upravičen."
Nujna bosta natančnost in planiranje
"Vinogradnike v zvezi s pridobivanjem te podpore opozarjam predvsem na izredno natančnost pri izpolnjevanju dokumentov, zlasti pri navajanju parcelnih številk, vinskih sort in velikosti površin, saj bodo vsakršna, še tako majhna odstopanja povzročila zmanjšanje ali celo ukinitev podpore! To pomeni, da vinograd-
nik ne more dobiti podpore, če bo zasadil drugo sorto ali obnovil drugo parcelo, kot jo je navedel v programu. Prav tako do podpore ni upravičen tisti, ki vinograda ne bo prestrukturiral v roku dveh let ali pa bo obnova obsegala manj kot 80 odstotkov navedene površine."
Podpore za prestrukturiranje vinogradov
Finančne pomoči države bodo deležni tisti vinogradniki, ki se bodo odločili za spremembe v sistemu pridelave: "Pomembno pri tem je, da so do te pomoči upravičeni le tisti, ki bodo uvajali tako novo tehnologijo pridelave kot novo vinsko sorto. Podpora lahko znaša največ do 75 odstotkov priznanih stroškov prenove, na višino dodeljene podpore pa vpliva težavnost obnove in vrednost izpada dohodka v času, ko vinograd ne rodi." Seveda pa tudi tu veljajo določeni pogoji; pravico do podpore lahko uveljavljajo le pridelovalci, ki obdelujejo najmanj 0,75 ha vinogradov (v Halozah je spodnja meja 0,5 ha) in obnavljajo najmanj 0,1 ha vinograda, pridobljeno pa morajo imeti tudi odločbo o dovolitvi obnove in potrjen program prestrukturiranja. "Ta program je pravzaprav poseben obrazec, ki ga lahko vinogradnik dobi v
naši službi. Tudi potrditev tega programa opravi eden od naših šestih pooblaščenih svetovalcev." Vinogradnik mora nato program najkasneje do 30. marca poslati na ministrstvo, po obnovi vinograda pa mora do 10. maja vložiti še zahtevek za povrnitev stroškov prestrukturiranja. Najvišji znesek povrnitve stroškov prestrukturiranja po predpisu ministra pa znaša 4,5 milijona tolarjev na hektar. Če ob oddaji vloge za povrnitev stroškov prestrukturiranje vinograda še ni končano, lahko vinogradniki položijo tudi varščino v višini 120 odstotkov pričakovane podpore, ki se jim nato vrne.
Andrej Rebernišek pa opozarja še na eno težavo, s katero se na terenu srečuje že več let: "Po pričakovanjih bodo vinogradniki imeli največ težav s planiranjem vinske sorte, saj je bila doslej praksa takšna, da lastniki še tri mesece pred predvidenim zasa-jevanjem niso vedeli, katero sorto bodo sadili. To zdaj ne bo več možno. Zato je najbolje, da se vsak vinogradnik že leto dni pred načrtovano obnovo dogovori s trsničarjem o želeni dobavi izbranih sadik cepljenk. Izgovor, da na tržišču ni možno dobiti določene sorte, namreč ne bo več opravičilo!"
SM
Kmetijstvo • Nov zakon o KGZ še ni sprejet
Kakšna bo članarina za kmete?
Koalicija se nikakor ne more zediniti o višini minimalne članarine za kmete-člane Kmetijsko-gozdarske zbornice. SLS vztraja pri minimalnem pavšalnem znesku 3000 tolarjev, ostale koalicijske stranke pa se s pavšalom ne strinjajo in zastopajo stališče, da naj bo spodnja meja zborničnega prispevka določena s štirimi odstotki katastrskega prihodka, kar pomeni, da bi najnižja članarina znašala 800 tolarjev.
Članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZ), ustanovljena je bila pred nekaj leti kot uradna institucija za zastopanje interesov kmetov, je po zakonu obvezno za vse tiste (tudi) kmete, katerih katastrski dohodek dosega vsaj 20.000 tolarjev. Da marsikomu od zavezancev takšno obvezno članstvo ni bilo po godu, še posebno ne tistim, ki s kmetijstvom, razen lastništva zemljišč, nimajo kaj prida opravka, je jasno in splošno znano. Tako je do ustavnega sodišča priromalo kar nekaj pritožb za presojo tega zakona, rezultat tega pa je izdaja dveh odločb, s katerima sodišče zakonodajalcu nalaga spremembo zakona o KGZ.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot odgovorni organ je s precejšnjo zamudo vendarle pripravilo nov zakon, ki pa koalicijsko ni bil in še do danes ni usklajen, čeprav si poslanci državnega zbora ob in na njem že od lanskega septembra lomijo zobe. Zaenkrat, kot je videti, nepremostljiva strankarska razhajanja povzroča odločba sodišča, ki pravi, da je treba v zakonu določiti merila za višino članarine zborničnega prispevka. Zakon bo v tej točki potrebno popraviti oz. sprejeti najkasneje do 31. marca letos, to pa bo možno le, če stranke koalicije ne bodo vztrajale vsaka na "svojem bregu";
SLS na eni in LDS, ZLSD in DeSUS na drugi strani. Neusklajenost stališč povzroča vprašanje minimalnega prispevka oziroma pavšala, ki naj bi ga plačevali člani KGZ. Sicer je višina članarine določena s štirimi odstotki vrednosti katastrskega dohodka posameznika, pri čemer SLS zastopa stališče, da najnižji znesek članarine nikakor ne bi smel biti manj kot 3000 tolarjev (t. i. pavšal). V praksi to pomeni, da bi člani KGZ, katerih katastrski dohodek znaša, recimo, od 20.000 do 30.000 tolarjev, plačevali članarino v višini 3000 tolarjev, ne pa od 800 do 1200 tolarjev, kolikor bi znašala štiriodstotna vrednost dohodka. Glede na to, da je v KGZ včlanjenih 170.000 članov - fizičnih oseb, od katerih jih je kar dobri dve tretjini (nekaj več kot 100.000) s katastrskim prihodkom 20.000 ali nekaj tolarjev več, je vztrajanje treh omenjenih strank na nesprejemljivosti pavšala v luči solidarnosti in nezavidljivega gmotnega položaja večine kmetov povsem razumljivo, saj 3000 tolarjev minimalne članarine za takšnega zavezanca prav gotovo predstavlja velik (in nepotreben) strošek. Poslanci LDS, ZLSD in DeSUS so zato že oblikovali amandmaje, v katerih črtajo določilo o pavšalnem znesku članarine, razprava o tem pa prav te dni že teče v okviru odbora
za kmetijstvo.
Nekoliko več sorodnega razmišljanja in stališč poslancev je videti okoli novega sistema oziroma ključa volitev v svet zbornice, ki je po odločbi sodišča prav tako predmet spremembe zakona (zakon bi sicer moral biti v tej točki popravljen že do 31. decembra lani). Doslej je veljalo pravilo, da so kmetje iz posameznih območnih enot v Sloveniji izvolili po štiri predstavnike v svet zbornice, po odločbi sodišča pa morajo biti člani zbornice zastopani sorazmerno. To pa pomeni, da vse območne enote ne bodo mogle imeti več štirih predstavnikov v svetu, ampak bo število izvoljenih v svet pogojeno s številom članov KGZ v posamezni območni enoti. Po ključu, ki ga predstavlja zakonodajalec, bi tako vsaka območna enota lahko izvolila enega predstavnika na začetih 3000 članov v tej enoti. Koalicijske stranke so usklajene vsaj glede te točke.
Kako se bo razpletlo pri vprašanju članarin, še ni jasno, ve pa se, da bo že itak zamujajoči, spremenjen zakon moral biti sprejet najkasneje do konca februarja, kot kaže, po hitrem postopku, saj bi se volitve v svet morale že razpisati; mandati dosedanjim predstavnikom namreč potečejo v aprilu.
12 .Š;a;enib'TEDNIK
Kultura, izobraževanje
četrtek • 5. februarja 2004
Ptuj • Glineni izdelki iz kulturne dediščine
Projekt težje zaposljivih oseb
Prejšnjo sredo je bila v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju predstavitev projekta Izdelava glinenih izdelkov iz kulturne dedi{cine Ptuja in odprtje razstave mozaikov, ustvarjenih v okviru tega projekta.
Nosilec projekta je bila ZRS Bistra iz Ptuja, ki je k sodelovanju pritegnila ptujsko Ozaro, Opekarno Opte Ptuj, Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije OE Ptuj, podjetje UMARH d. o. o., Pokrajinski muzej Ptuj, Center za socialno delo Ptuj in Mestno občino Ptuj.
Na projektu so začeli delati že v začetku lanskega leta, kandidirali so tudi na program Phare za obdobje 2001 - 2003 in projekt
je bil izbran za sofinanciranje v višini okrog 250 tisoč evrov ali skoraj 61 milijonov tolarjev. Projekt bo zaključen do konca letošnjega oktobra.
Cilji projekta so:
-	vključiti oz. vrniti brezposelno osebo v delovno okolje, kjer se bo počutila koristno in se bo imela možnost potrjevati,
-	oblikovati pozitivnejšo samo-podobo brezposelne osebe in tako povečati možnosti uspeš-
Tomaž Plavec je bil mentor pri izdelavi mozaikov
nejšega delovnega angažiranja,
-	razvijati delovne spretnosti vključene osebe in prepoznati razvoj teh spretnosti in znanj,
-	vedenje v delovnem okolju čimbolj prilagoditi običajnim delovnim razmeram,
-	zagotoviti minimalno materialno eksistenco vključenih in s tem preprečevati socialno izključenost in marginalizacijo,
-	razviti model socialnega podjetja, ki bo z majhnimi socialnimi korekcijami sposobno preživeti na trgu.
-	Izvedli so tržne analize, raziskave in razvoj celostne marketinške strategije, pripravili poslovni načrt, identificirali udeležence in vodje programa, organizirali izobraževanje za vodje programa, ustvarili primerne delovne pogoje, nabavili stroje in opreme.
-	Sredina predstavitev je bila že produkt tega programa, takšnih razstav pa bo po Sloveniji še več, saj naj bi se predstavili v vseh zgodovinskih mestih Slovenije.
Projekt načrtuje izdelavo opek in drugih glinenih izdelkov: strešnikov, zidne opeke, opečnih tla-kovcev ter opečno-keramičnih
dekorativnih elementov. V produkciji drobnih glinenih izdelkov so: replike muzejskih eksponatov, oljenke, manjši in večji vrči, sklede, reliefi (posnetki zgodovinskih spomenikov), mestni grb, pečat ter mozaiki.
Projekt je predstavil Matjaž Gerl, ki je bil vodja projekta, o delu pri nastajanju mozaikov je govoril Tomaž Plavec, o sodelovanju pa so govorili tudi predstavniki Bistre, Ozare in Centra interesnih dejavnosti.
Kot posamezniki so pri projektu ob Matjažu Gerlu sodelovali še: Gabrijel Berlič - vodja produkcije - OZARA Slovenije (Ptuj), doc. dr. Aleš Gačnik - vodja raziskav in izobraževanj - ZRS Bistra Ptuj, Smilja Černezl-Hrastar - vključevanje ciljnih skupin -ZRSZ - OE Ptuj, Neva Pipan -vodja priprave marketinške strategije - NASVET, Marjan Pišek -svetovanje pri vpeljavi proizvodnje - Opekarna OPTE, d.o.o., Marjan Berlič - konstrukcija izdelkov - UMARH, d.o.o., in Andrej Brence - svetovanje pri izdelavi replik - Pokrajinski muzej Ptuj.
Franc Lačen
Podlehnik, Vitomarci • V znamenju pesmi
Vedno več ljudskih pevcev
V petek in soboto je potekala območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Podle-hniku oziroma v Vitomarcih.
V Podlehniku je nastopilo dvaindvajset skupin, v Vitomarcih pa osemnajst skupin ljudskih pevcev ali godcev, kar priča, da se število tovrstnih skupin povečuje, kar je po besedah Urše Sivic iz Inštituta za narodopisje v Ljubljani, ki je strokovno spremljala obe reviji, posebnost v Sloveniji. Kaže na to, da je skupin pevcev in godcev zelo veliko in se ni bati za ustno izročilo, za nastopajoče skupine pa ni dobro, saj se na reviji lahko predstavijo zgolj z eno pesmijo, ki pa včasih ne odraža dovolj dobro, kakšno petje, oziroma igranje skupina goji. V glavnem ena pesem ne pokaže prave slike skupine. Zato bo potrebno v bodoče organizirati revijo v treh večerih, ali pa narediti nekakšno selekcijo za nastope.
Med ljudskimi pevci je malo mladih ljudi, za razliko od folklornih skupin, ene in druge
skupine se dobivajo zaradi ohranjanja ljudskega izročila, pesmi, viž in plesov.
Ljudsko petje se ohranja s petjem tradicionalnih pesmi (kole-dniške, trikraljevske, svečinske, florjanske) in tudi ob družabnih srečanjih. Staro godčevstvo je na nek način pozabljeno, novo god-čevstvo pa je za ples (godčevstvo je bilo vedno za ples), danes pa se pleše še na narodno-zabavno glasbo, ki pa je etnografi ne štejejo kot ljudsko glasbo.
Letos je Sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije revije naslovil kot revije ljudskih pesmi in ljudskih viž, kar je tudi po besedah Urše Sivic lahko sporno. Stara terminologija ljudskega pevca je bila, da je to tisti, ki poje samo za sebe, godec pa je igral za ples. Večina nastopajočih ne poje samo za sebe, godci pa ne igrajo za ples, ampak za folklorne skupine, tako da je bil
tudi prejšnji termin sporen, res pa je, da novejši ne opredeljuje točno, za koga gre.
V Podlehniku so nastopili pevci iz Jurovcev pod vodstvom Franca Habjaniča, iz Male vasi pod vodstvom Konrada Kostan-jevca, ki je vodil tudi Trio Vetrnico, iz Vidma z vodjema Ančko Kokol in Antonom Sedlaškom, iz Podlehnika s Stankom Sakel-šlom, iz Lancove vasi pod vodstvom Janka Jerenka, ki je vodil tudi pevke in muzikante iz Folklornega društva Lancova vas, predstavile so se pevke iz Sel pod vodstvom Antonije Kauče-vič, iz Kidričevega pod vodstvom Amalije Mlakar, iz Skorbe, ki jih je vodila Julčka Gvozdarevič, iz Sestrž pod vodstvom Jožice Medved, iz Ptuja z vodjo Marijo Zamuda, iz Lovrenca na Dr. polju s Hedviko Pulko, s Pobrežja s Terezijo Simenko, z Destrnika z Anico Toplak, iz Cirkovc z Emico
Prava ljudska pesem je zazvenela iz grl ljudskih pevcev iz Vitomarcev
Kovačič, iz Podlehnika z Lojzko Merc, nastopili so še godec Vlado Koren, Sedem mladih iz Mar-kovcev z vodjo Angelo Liponik, Stari prijatelji iz Kicarja pod vodstvom Janka Kocmuta in Muzi-kantke iz Cirkovc z Maro Urih.
V Vitomarcih so zapeli in zagodli: pevke iz Stoperc pod vodstvom Nade Golob, Zavrčani s pevko pod vodstvom Martina Te-tičkoviča, pevke Druge pomladi iz Kidričevega z Roziko Premzl, pevci iz Cirkulan, ki jih vodi Jože Petrovič, pevke iz Zavrča s Hedviko Mislovič, godci z Destrnika z Anico Toplak, pevci iz Dolene s Hedviko Ostroško, Juršinčanke KUD dr. Anton Slodnjak s Fran-čiško Brumen, pevci iz Grajene z Albinom Krambergerjem, Sestre Kopinske iz Gorišnice z Marijo Kokol, hajdinski pevci pod vodstvom Maksa Kampla, pevci iz Stoperc z vodjem Antonom Galunom, Lukarice iz Dornave pod vodstvom Nežke Čuš. Godce iz Zavrča je vodil Ivan Bratuša, pevke s Hajdine Marta Sitar, Fante treh vasi Stanko Soršak, Vaške pevce iz Bukovcev Janez Zmazek, vitomarške pevce Alojz Ci-gula, Stare prijatelje iz Kicarja, ki so se tokrat predstavili kot godci, pa Janko Kocmut.
Prireditev, ki jo je organizirala Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih organizacij Ptuj ter Turistično društvo Podlehnik in Kulturno društvo Vitomarci, je vodil Peter Kirič.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Dve novi Prešernovi
Ob slovenskem kulturnem praziku bodo marsikatera usta - tudi tista, mnogokrat nekulturna v številnih ozi-rih - polna prazničnih besed. In Franceta bodo recitirali in opevali na sto in en način, povzigovali kulturnike in umetnost, še posebej poezijo in kleno domačo besedo. Nekaj več medijske pozornosti, časopisnih strani, radijskih minut in televizijskih slik bo namenjenih hlebcu kulture. Ko pa se bodo polegli zadnji privoščlijivi in oni nevoščji-vi komentarji Prešernovih nagrad, potem bodo zopet na vrsti bolj skromne kulturne drobtinice, minute za slovenski jezik, redke pozne ure na TV-ekranu, pa koga knjiga briga... kultura pač sodi v sklop negospodarstva. Včasih se mi Prešeren kar zasmili!
A je zanimivo, kako ga imamo Slovenci v spominu. Koliko jih je prepričanih, daje Prešeren prešerno pesnil in nizal verze za okoli stotino knjig! Večina otrok meni, da jih je napisal vsaj trideset. In tako misli ne malo odraslih. Saj, banalno je vprašanje in tak je odgovor. A je res, da iz te ene pesniške zbirke nastajajo mnogi knjižni natisi, prevodi, ilustrirane in bibliofilske izdaje, slikanice, miniaturke, različni izbori in jubilejne izdaje, mnogi eseji, literarni spisi, študije... Pod ključno besedo Prešeren in z letnico 2003 izvrže računalnik s knjižničarsko bazo pdatkov 26 zadetkov, sicer jih je brez omejitve z letnico čez 1300.
Minulo leto je založba Viharnik iz Ljubljane uvrstila v knjižno zbirko Čarobni jantar, kjer izhajajo ilustrirane zgodbe iz zakladnice slovenske zgodovine, narodnih običajev, kulturnih in naravnih znamenitosti, delo Marjete Zorec IZ OTROŠKIH DNI FRANCETA PREŠERNA. Knjiga sedemdesetih z ilustracijami opremljenih strani prinaša odlomke iz pesnikovega življenja, prirejenih po spominih Prešernove sestre Lenke, hčerke Ernestine, njegovih sodobnikov in literarnih zgodovinarjev. Vsebina je razdeljena v štiri sklope: O, Vrba, srečna draga vas domača (Vrba, Ribičeva hiša, Rojstvo, Prešernov rod, Mali France, Odločitev), Da b' uka želja iz tvojga sveta speljala ne bila goljfiva kača (Kopanj, Pri starem stricu Jožefu, Vremenske jame, Pred odhodom v šolo, Prvič v Ljubljani), Ne vedel bi, kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta (Ribnica, Ribniška šola, Prvi šolski dnevi, Neprijetna izkušnja, Drugo leto v Ribnici, Slovo iz Ribnice, Počitnice v vrbi), Mi ne bila bi vera v sene vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača (Ljubljana, prestolnica Ilirskih provinc, Obisk v veliki hiši, Prvi dnevi v gimnaziji, Ponovno srečanje z Andrejčkom, Prijateljevanje z matijo Čopom). Knjiga vsebuje še pesnikovo rodoslovno drevo in pregled šolanja in službovanja. Nazorno in nezahtevno branje o Prešernovem življenju pojasnjuje pesnikovo pot, manj znane besede in znane osebnosti so pojasnjeni ob robu besedila.
Druga, nova knjiga je slikaniška izdaja Prešernove TURJAŠKE ROZAMUNDE. Tej je prvo slikaniško podobo odlično zarisala Kamila Volčanšek (Mladinska knjiga, 1985. Zbirka Velike slikanice), nova je delo ilustratorke Andreje Peklar inje izšla v Zbirki Poezije dr.Franceta Prešerna v besedi in sliki, ki jo vrsto let izdaja Prešernova družba. Obe slikanici Turjaška Rozamunda sta imenitni! Vsaka s svojo slikarsko govorico in obe sta odlični knjigi za bralce vseh starosti. Predvsem pa zaradi takih, slika-niških izdaj Prešerna, postaja pesnik razumljen širšemu bralnemu občinstvu. V slikanicah so izšle še naslednje Prešernove: Povodni mož in Pesem od lepe Vide z ilus-tracijamiJelke Reichman, Sonetni venec s podobami Dunje Kofler, Zdravilo ljubezni (Ženska zvestoba, Zdravilo ljubezni) je ilustriral Rudi Skočir, Zmerom svojo goni slavček (Orglar, Ribič, Judovsko dekle) s slikami Irene Majcen, Krst pri Savici je upodobil Ivan Čopič, Seljak, Do-htar, ti jezični dohtar (Dohtar, Od železne ceste, Mornar) je ilustriral Klavdij Palčič, slikanico Sveti Senan in Nuna in kanarček je slikarsko oplemenitil Bogdan Grom.
Prijetno Prešernovo!
Liljana Klemen~i~
Ptuj • Pravljične urice
Povabilo na pravljice z jogo
In že je prvi četrtek drugega meseca leta 2004. Vabljeni torej ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, Prešernova 33. Pravljična urica je namenjena otrokom od četrtega leta dalje, vstopnine ni, želena so lahna športna oblačila in copatki. Pridite, veseli vas bomo.
Tednikova knjigarnica
Foto: Fl
četrtek • 5. februarja 2004
Kultura, izobraževanje
ŠtajenkiTEBHiK 13
Pa brez zamere
Zoki
Najboljši sosed med rokometaši in najboljši rokometaš med sosedi Zoran Jankovi} je trenutno menda najbolj zadovoljen človek v Sloveniji. Za to ima najmanj dva razloga. Prvi je dejstvo, da njegovemu Najboljšemu sosedu gre tako dobro, kot še nikoli, drugi razlog, ki je kriv tega, da mu na obrazu skoraj vedno kraljuje tisti angelsko-šarmersko-samovšečni nasmeh, ki je postal njegov zaščitni znak že skoraj tako močno kot rdeči logo njegove firme, ta drugi razlog pa je seveda evropsko rokometno prvenstvo, ki je potekalo na naših tleh ter se končalo minulo nedeljo, sicer z zmago Nemcev, a kljub temu s triumfalnim in več kot odličnim drugim mestom naše reprezentance. Fantje so prekosili samega sebe, na igrišču pustili srce, igrali do zadnjih atomov energije, se borili kot levi in kaj je še teh klišejskih besednih zvez, ki pa v našem primeru držijo vse do zadnje. Srebrna medalja je pošteno priborjena ter več kot zaslužena.
Če se slučajno kdo sprašuje, kaj ima z vsem tem skupaj opraviti Jankovi}, naj tej osebi, ki očitno živi pred svetom hermetično zaprta v svoji kamrici, pojasnimo, da je Zoki predsednik Rokometne zveze Slovenije. Kar seveda pomeni, da je uspeh naše izbrane vrste tudi njegov triumf. Saj si je tudi Zavrl (prezident nacionalne fuzbalske zveze) nekako potiho lastil vsaj del zaslug za uvrstitev naših fuzbalerjev na evropsko in svetovno prvenstvo (kje so tisti lepi časi...), le da je to, kar so storili rokometaši, neprimerno več. Če imamo ob tem v mislih tudi dejstvo, da so, za razliko od fuzbalerjev, ki so se med seboj skoraj pobili, rokometaši izredno homogena in prijateljska druščina, je uspeh slednjih krasen tudi z moralno-etičnega vidika. Ali, kot bi rekli nekateri v tem poslu, čist kot solza. Okej, vrnimo se nazaj k Jankovicu. Kot šef nacionalne rokometne zveze ima torej že zaradi te funkcije nekaj zaslug za ta športni uspeh. A Zoki je mnogo več kot pa le neki bolj ali manj protokolarni šef zveze. Če imate v mislih njegovega Najboljšega soseda in kako so stvari tam poštima-ne, vam mora biti jasno, da Zoki tudi v krovni organizaciji slovenskega rokometa ne sedi križem rok, samo kima ter pozira za kamere. Daleč od tega. Če ne bi bilo Zokija, potem Slovenija skoraj zagotovo ne bi dobila organizacije tako prestižne zadeve, kot je prvenstvo stare celine v rokometu. Brez njega ter njegove angažiranosti najverjetneje tudi Tone Ti-selj, rokometni trener par excellence, ne bi privolil v vodenje moške reprezentance, saj se mu sredi njegovega moštva, evropskih klubskih prvakinj—Krima, ni godilo prav nič slabo. In kakor je strokovnost Tislja in njegovega štaba tista, ki je neposredno zaslužna za uspeh naših, poleg samih igralcev, seveda, tako je pravzaprav Zoki tisti, kije vso to mašinerijo zbral skupaj ter pognal v tek, hkrati pa igralcem v glavo zabil zmagovalno mentaliteto in ambicioznost, ki je v slovenskem nacionalnem karakterju na žalost vse prevečkrat primanjkuje. Hkrati je "Mister Rdeči M" kot angel varuh bdel tudi nad samo organizacijo prvenstva, za katero se šušlja, da je bila najboljša v zgodovini tega tekmovanja.
Skratka, zdi se, da je Zoki garant uspeha povsod, kamor vtakne svoj nos. Morda je res tiran, kot mu očitajo nekateri, a bolj verjetno je zgolj človek, ki ve, kaj hoče in ve, kako to dobiti. Pa naj bo to čisti biznis ali rokomet (sicer se pa itak prepletata). Zato mu je ob tem velikem rokometnem uspehu naše deželice potrebno iskreno čestitati. Zoki, vsa čast, pa četudi bomo slovensko košarico v tvojem najboljšem sosedu morali zdaj plačevati kakšen tolar dražje, da boš lahko dobil denar za nagrade, ki si jih obljubil rokometašem.
Gregor Attč
Prehrana srednješolcev • Izziv stroki in politiki
Ali smo na srednješolce pozabili?
Prejšnji teden je bil v Mariboru na ViSji strokovni živilski šoli zanimiv seminar za vodstva srednjih šol in za organizatorje prehrane v šolah ter strokovne delavce, ki delajo na področju prehrane mladostnikov na zavodih za zdravstveno varstvo, v vrtcih, osnovnih šolah, dijaških domovih, centrih šolskih in obšolskih dejavnosti, bolnišnicah in zdraviliščih ter zdravnikom za mladino v zdravstvenih domovih.
Uvodna razmišljanja o prehrani mladostnikov in celostno problematiko prehranjevanja mladostnikov je podala mag. Blanka Vombergar, ki je posebej opozorila na probleme prehranjevanja srednje{olske mladine.
Šolska prehrana naj bi zasledovala 3 cilje: zdravstveni cilj — zagotoviti prehrano, ki temelji na fizioloških potrebah šolske mladine in dobro (pozitivno) vpliva na njihovo zdravstveno stanje, ekonomski cilj—gospodarna poraba sredstev, vloženih v organizirano prehrano, socialni cilj — ustvariti možnost za pravilno prehranjevanje vse šolajoče mladine.
V Sloveniji je nekaj čez 100. 000 srednješolcev (103 544 v šolskem letu 2001/02, 104 827 v šolskem letu 1995/96) v okoli 150 (146 v 2001/02) srednjih šolah.
To so mladostniki v starosti 15 do 20 let, v mladostniškem razvoju. Poleg učenja, prakse za poklic in drugega dela, ter raznovrstnih športnih, kulturnih in drugih dejavnosti, odigra svojo vlogo v tem obdobju tudi prehrana. Na dijake v tem obdobju neprestano prežijo obveznosti — do sebe, staršev, šole, pritiski, želje, možnosti, neizpolnjene naloge, socialni položaj, denar, psihični stresi in drugo. Doživljajo zadovoljstva ob uspehih v šoli, sreče v prvih ljubeznih in bolj svobodno izbirajo tudi svojo prehrano.
Dijakov srednjih šol je polovico manj kot osnovnošolcev (teh je okoli 180 000) (178 345 v 2001/02; 207 975 v 1995/96) v 816 osnovnih šolah, in približno četrino več kot je študentov v Sloveniji (teh je okoli 80 000) (študentov višjih šol je 8756 v 31 višjih šolah ; študentov visokih šol je 72 344 v 48 visokih šolah v 2002/03; 45 951 v 1995/96).
Osnovnošolci imajo prehrano urejeno v svojih osnovnih šolah dokaj dobro. V standardni projekt osnovne šole spada tudi kuhinja in jedilnica. Šolska malica spada v zagotovljeni oziroma ""nacionalni program". To pomeni, da
Ptuj • Plesni center Mambo
Deseta jubilejna sezona
Plesni center Mambo iz Ptuja praznuje deseto jubilejno leto uspešnega dela. To sezono se pri njih plesno izobražuje preko 200 mladih plesalcev.
V tečajniških oblikah se izobražujejo tudi odrasli, ki so v januarju začeli z začetnim in nadaljevalnim tečajem družabnega plesa za odrasle, trikrat na teden pa je v ptujskem Mambu organizirana tudi vadba aerobike. Preko 45 tekmovalnih plesalcev je registriranih pri Plesni zvezi Slovenije v vseh treh starostnih kategorijah. V sodelovanju z osnovnimi šolami so v novembru in decembru izvedli tri kulturne dneve. Skozi vso sezono pa poteka splošna predšolska in šolska plesna vzgoja. Osnovnošolci in srednješolci se zadnja leta navdušujejo predvsem nad show plesi, kamor spadata tudi hip-hop
in jazz.
Mlajši plesalci so decembra zaplesali v plesni prireditvi Božiček pleše, v ptujskem mestnem gledališču. V dveh različnih plesnih predstavah je nastopilo okrog 130 plesalcev, starih od štirih let naprej.
Pripravili so tudi plesni vikend v showdance-u za klubske plesalce, ki jih bo v bodoče še več. Februarja bo na vrsti plesni vikend v hip-hopu.
Drugi vikend v februarju bodo člani plesnega centra Mambo pripravili drugo izmed šestih kvalifikacijskih tekem za državno prvenstvo v show plesih, ki se bo odvijalo v športni dvorani Gi-
mnazije Ptuj. Junija bodo gostili tudi en tekmovalni dan državnega prvenstvo v show plesih in isti dan obeležili tudi desetletnico svojega delovanja.
Metod Peklar, direktor Plesnega centra Mambo, pravi, da so se dosedanje velike prostorske težave z letošnjim letom še poslabšale in ne morejo več zagotavljati vseh potreb za normalno delo preko stotih klubskih plesalcev, ki so to sezono zaradi obnovitvenih del v dvorani osnovne šole Olge Meglič ostali brez terminov. "Rezultati, ki jih plesalci dosegajo na tekmovanjih doma in v tujini, so precej boljši od pogojev, ki jih imajo za treninge in priprave
stroške osebja in vse druge stroške, ki nastajajo zaradi priprave in razdeljevanja šolskih malic, poravna financer. Nacionalni program financiranja osnovnošolske prehrane zajema: plačilo KV delavca (IV. stopnja izobrazbe) za pripravo 400 malic, plačilo organizatorja šolske prehrane (VI. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri), če na šoli pripravljajo 4200 malic, v primeru, da se na šoli pripravlja manj kot 4200 malic, se sistematizira delovno mesto z ustrezno krajšim delovnim časom.
Ker je v "nacionalnem programu" določen delež financiranja, je v ceni šolske malice za učence osnovnih šol zajet le delež živil, ki jih prejme za malico.
Država financira zagotovljen program, sredstva za osebne dohodke in prispevke na podlagi sistematizacije ter zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Na ravni občine oziroma lokalne skupnosti pa so zagotovljena sredstva za: materialne stroške za izvedbo zagotavljanja programa osnovnih šol, del sredstev za amortizacijo nepremičnin in opreme, sredstva za dodatni program osnovnih šol.
Občini oziroma lokalni skupnosti, ki s svojimi prihodki ne more zagotoviti gornjih sredstev, se zagotovijo sredstva iz proračuna.
"Ekonomski program" je v večini slovenskih osnovnih šol urejen tako, da poleg šolske malice lahko pripravijo tudi druge obroke. Ker je samo šolska malica v nacionalnem programu, priprava vseh drugih obrokov temelji na ekonomskih postavkah — to pomeni, da se za obroke ekonomskega programa zagotovi poravnava vseh nastalih stroškov. To pa ne pomeni, da so te postavke pridobitne.
Večina osnovnošolcev ima torej možnost poleg malice naročati tudi kosilo. V kuhinjah je zaposleno kvalificirano osebje, pri večjem številu učencev pa
na tekmovanja," dodaja Peklar.
Plesalci Plesnega centra Mam-bo, ki so se na lanskoletnem tekmovanju za državno prvenstvo v hip-hopu uvrstili na najvišja mesta, so se konec minulega leta udeležili svetovnega pokala za pionirje in svetovnega prvenstva za mladince in člane v nemškem Bremnu. Na tekmovanju so se pomerili plesalci iz več kot šestdesetih držav. Najbolje uvrščena ptujska plesalka je bila Lara Kram-berger, ki je med pionirkami v solo kategoriji dosegla sedmo mesto. Na tekmovanju za svetovni pokal je v solo kategoriji plesala tudi Alma Murselovič, ki je prišla v polfinale. Svetovnega prvenstva so se udeležile tudi mladinke Nina Sluga, Ina Ceh, Špela Težak, Nika Kramberger in Janja Roškar, ki so se v kategoriji malih skupin med 62 prijavljenimi skupinami povzpele na 12. mesto. Plesni par Natali Brunčič in Jernej Vreg pa sta tekmovala med člani.
Mag. Blanka Vombergar je predstavila problematiko prehranjevanja srednješolcev
tudi organizator prehrane. Tudi študenti so z glasnostjo, pritiski in seveda svojo polnoletnostjo že pred časom dosegli nekatere cilje glede prehrane (Ur. l. RS 85/2002). Država prispeva 60% povprečne cene študentskega kosila v predpreteklem mesecu, preostali delež si študent kupi sam. Upravičenci imajo pravico do nakupa največ 20 bonov mesečno, od tega lahko največ 5 bonov kupijo za gostinsko podjetje, ki dostavi hrano na dom (omejitve zaradi enolične prehrane). S tem se omogoči študentom dostop do vsaj enega toplega obroka dnevno. Subvencija študentske prehrane se ne zagotavlja med počitnicami (od 10. 7. do 20. 8.).
Kaj pa srednješolci?
Mnogo šol v Sloveniji ima zelo veliko dijakov, tudi čez 1000. Pouk imajo dopoldan, popoldan, v izmenah, čez opoldan, različno različne dni v tednu. Mnoge šole imajo veliko vozačev. Dijaki se vsak dan odpravijo od doma in se po končanem pouku vračajo domov. Včasih je odhod od doma zelo zgodaj (celo okoli 5. ure zjutraj) in prihod domov zelo pozen (tudi po 22. uri). Nekateri potujejo celo več kot 100 km dnevno. Manj kot 10% vseh dijakov živi v dijaških domovih.
Šolska zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 1996, v svojem krovnem Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil mimogrede tolikokrat dopolnjen in spremenjen, da smo novembra 2003 dobili njegovo tretje uradno prečiščeno besedilo, o prehrani govori le v 83. členu, ki opredeljuje prispevke. V Zakonu o gimnazijah in Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa je prehrana omenjena le v členu, kjer določi, da so "šole dolžne organizirati za dijake vsaj en obrok dnevno".
In vendar, ali ni organizirana prehrana, vključno s toplimi obroki, pripravljena v tehnično in higiensko urejenih kuhinjah ter ponujena v človeka vrednih jedilnicah tudi pravica srednješolcev, ki sicer še ne znajo biti tako glasni in se boriti? In ali ni kultura prehranjevanja vzgojni moment v šoli, ki poleg tega, da izobražuje, tudi vzgaja?
V tehnični standard srednjih šol spadajo učilnice, strokovne učilnice, učne delavnice, laboratoriji, ne pa kuhinja (razen, če
gre za učno delavnico na strokovni šoli), sploh pa ne jedilnica! Tako tudi novozgrajene srednje šole (tudi če imajo veliko število dijakov) ob vstopu v nove prostore ni nujno, da dobijo kuhinjo pa tudi ne jedilnico. Ker srednje šole tudi nimajo financiranega strokovnega kadra za organizacijo prehrane, rešujejo probleme pač vsaka po svoje in kakor se znajdejo. Tako poznamo šole, ki imajo malice in kosila, pa tudi take, ki nimajo ničesar razen avtomatov. Tisti, iznajdljivejši ali po-gumnejši, ponujajo tudi izdelke iz ekoloških kmetij, spet drugim je žal le "sendvič njihov zaveznik".
V srednjih šolah oddelijo prostor večinoma za razdeljevanje hrane, le redkokdaj in le na nekaj šolah so se odločili za investiranje v boljši prehranski standard (večinoma s pomočjo zunanjih partnerjev). Zato je tehnična ter sanitarno higienska opremljenost prostorov za opravljanje te dejavnosti na srednjih šolah minimalna. Zaradi preohlapnih zakonskih podlag obstaja resna nevarnost, da se bo ta dejavnost spremenila ali celo prešla v profitne organizacije.
Velikokrat dijaki malicajo na hodnikih, stopniščih in drugih neustreznih preutesnjenih prostorih. Jedo tudi v razredih, pred šolo, v kotičkih na tleh, na torbah itd. Še tam, kjer so mize, jih je običajno premalo.
Poseben problem so vrste čakajočih na malico. Glavi odmor (običajno dvajsetminutni) in ostali petminutni odmori večinoma niso dovolj, da bi vsi dijaki dočakali malico. Tisti, ki to srečo imajo, pa četudi tik ob zvonjenju, so pač prepuščeni svoji iznajdljivosti, kako bodo malico zaužili. Ali so ob malici uživali, bi težko rekli.
Ali bo možno najti konsenz med prehransko-zdravstveno stroko, željami in potrebami dijakov in financiranjm države? Kdo sedaj hiti oziroma kdo je že dolgo prepočasen? Mnogi učitelji, ki potujejo v tujino in obiskujejo šole in šolske sisteme, so opazili, da so srednje šole v Evropi na tem področju naredile mnogo več.
Srednješolska prehrana je v vertikali šolajočih dejansko "najšibkejši člen".
Je na Ptuju kaj drugače?
14 .što/mib'TEDNIK
Reportaža
četrtek • 5. februarja 2004
Pogovor: Pikanterije Zvoneta Šeruge
"Zmohtne knjige o ženskah pa še nisem napisal!"
Le kdo ga ne pozna, znamenitega slovenskega popotnika Zvoneta Šeruge in njegovih zanimivih zgodb, ki spremljajo predstavitve eksotičnih in včasih prav neverjetnih utrinkov, ujetih s kamero ali na diapozitive? Po 30 letih potovanj, sedmih izdanih knjigah in 40.000 prodanih izvodih, po 157.000 kilometrih, prevoženih z motorjem (že dolgo je, kar jih je nehal šteti, op. a.), je ostalo le malo neznanega.
Nekaj od tega, kar se se vedno skriva v osebnosti nepopravljivega vagabunda, smo razkrili ob njegovem zadnjem obisku Ptuja, ko je v nabito polni dvorani knjižnice Ivana Potrča predstavljal film in knjigo z naslovom Nekam daleč o svojem zadnjem, družinskem potovanju po svetu, ki se je zaključilo lani.
"Jah, če ne bi bil popotnik, bi z malo več posluha prav gotovo pristal med pevci, glasbeniki. Bil bi velik frajer s kitaro, na katerega bi trzale najboljse mačke ... Zdaj moram potovati in predavati, ker je od nečesa pač treba živeti, ne?" se je nasmejal ob vprasanju, kaj bi bil, če ga pot ne bi že kmalu po polnoletnosti odnesla v svet. "Saj v bistvu najraje potujem, na drugem mestu je fotografiranje in sele potem pisanje. Ampak brez pisanja in predavanj si ne bi mogel privo-sčiti potovanj ... "
Si bil na kakšnem od svojih številnih poti po svetu v res pravi nevarnosti?
"Ne, nikoli ni bilo res nevarno. Če potuješ s pametjo in imas vsaj malo sreče, ne moreš biti življenjsko ogrožen. Se najbolj me je bilo strah, ko sem bil v predvojnih letih v Črni gori kot prvi slovenski novinar v tistih krajih in se domačini nekako niso mogli dogovoriti, ali naj me pustijo pri življenju ali ne. Ko so se pogovarjali, kaj bi naredili z menoj, sem izrabil trenutek in hop na motor pa hitro proč! Drugače vedno pravim: ljudje moji dragi, svet ni taksen, kot ga prodajajo novinarske vesti! To ni svet ene same vojne, nevarnosti, ka-nibalov in turistov, ampak je svet prijaznih, normalnih ljudi. Če si tudi sam prijazen in normalen, boš srečeval le takšne ljudi. Včasih se mi zazdi, da imam na tem svetu posebno poslanstvo, ajd, saj vem, da mati Tereza ne bom nikoli, povedati vsem okoli sebe, da je ves svet čudovit in da ni planet kriminalcev, trapcev, norcev in psihopatov. Poglejte ga vendar!"
Kdaj si se na potovanju počutil res bedasto, se znašel v nerodni situaciji?
"Oh ja, tega najrajši ne bi povedal ... Ampak če že moram, potem ne bom nikoli pozabil ene stvari: bilo je na avtobusu nekje sredi Sahare in v nekaj sekun-
"Ajd, vem, da mati Tereza ne bom nikoli ..."
dah me je strašno pritisnilo na WC. Tega seveda ni bilo nikjer, meni pa je bila sila, kot da me preganja 300 hudičev. To je vse kar^ovem, naprej pa ne več ..."
Cesa v svojem življenju ne bi nikoli več ponovil?
"To je pa zelo težko vprašanje. Mi lahko zastaviš kakšno lažje? Ne? Potem bi povedal tako: po eni strani skoraj ni take stvari. Mislim, da imam kar srečo in nisem počel res velikih neumnosti, so pa zadeve, zaradi katerih bi bilo moje življenje danes prav gotovo drugačno, vsaj v nekaterih pogledih ... Mogoče se nekega jutra ne bi smel javiti na telefon, ker sem imel nekaj bistveno bolj pomembnega in pametnega v mislih in rokah. In tisto čudovito jutro, ko sem se zbudil z nekom, bi preživel drugače. Tako pa sem, jaz, cepec, dvignil zvoneči telefon, oseba je odšla in življenje se mi je odpeljalo drugače, kot bi se mi lahko ... To je bilo že davno."
Na svojih poteh si se srečal z raznovrstnimi kulinaričnimi specialitetami, tudi zelo nevsakdanjimi za naš okus. Kaj si najtežje spravil po grlu?
"O, en kup stvari je bilo prav nagnusnih, čeprav veliko prenesem, ne jaz, moj želodec. Zelo težko sem požrl koktajl dobrodošlice v Keniji, ki ga domačini zmešajo iz usranega mleka, krvi in z dodatkom scaline, da se vse skupaj lepše skisa, za okras pa je zraven še roj muh. Tudi v Indoneziji in Papui je nekaj eksotike, ki se tepe z mojim okusom. Njihova največja specialiteta so rahlo popečene ličinke in gosenice. Če je to pošteno zapečeno in iz-
»En kup gnusnih stvari sem moral že požreti!«
gleda kot pomfit, sploh ni težav. Če pa ugrizneš v nekaj, kar za-miga in še špricne na vse strani, pa ... bljak. Temu bi se z lahkoto odpovedal. No, na trenutke zelo težko spijem tudi kakšna primorska vina. Obožujem pa štajerska in tega zdaj ne govorim zato, da bi Stajerkam ali Štajercem nekam rinil!"
50	te kdaj oropali?
"Tako zares in za kaj pametnega ne. Malih kraj sem bil deležne pa kar nekaj, ko sem spal in na motorju sušil oprane "gate" ali "štumfe". Zjutraj jih ponavadi ni bilo več in tako sem vedel, da sem imel nočni obisk. Vse pomembne stvari sem imel pa vedno pod ključem. Zato so mi prav neverjetne zgodbe ljudi, ki jih uspejo v enotedenskem dopustu v Grčiji zares oropati. Ljudje očitno še vedno potujejo zelo neumno in počnejo prave trapa-rije, da se jim to dogaja."
Imaš domotožje?
^"Vrnitev domov je najlepši del poti. Sicer moje domotožje ni posebno dolgotrajno in hudo, da bi zaradi tega ostal doma, pa sploh ni govora. Ko se vračam domov, gre bolj za prijeten občutek, da imam nekje varen pristan in šopek luštnih prijateljev, s katerimi zvrnem pir in šilček domačega šnopca. To človek najbolj pogreša, ko je na drugi strani sveta in se matra s črvi in gosenicami."
Na svojih potovanjih srečuješ veliko ljudi, otrok, moških in žensk. Prav slednje se veliko, sicer nekoliko prikrito, opažajo v ozadju tvojih zgodb in popotniških portretov. Knjige o ženskah, ki si jih srečeval na vseh teh poteh, pa nisi še nikoli napisal.
"Jaz, da se zanimam za ženske? Od kje pa zdaj ta ideja? Saj sem vendar zdrav, kmečki poba, ki potuje po svetu zaradi narave in njenih lepot, tu in tam spi-jem še kakšno pivo, kaj več pa že ne! Ampak, res, priznam, da je to krasna, odlična ideja, o kateri sem že potiho razmišljal. To bi znala biti zelo "žmohtna" knjiga, ki pa bi jo moral literarno in kvalitetno bogato obdelati, da ne bi izpadla kot hvalisanje nekega ostarelega vaškega žigola. Res še ne vem, če bi to znal ..."
Ce si že, kot praviš, na tiho razmišljal o tem, kje pa si srečal najlepše, najboljše in vredne greha?
"Aj aj, vedno znova ugotavlj am, da so naše deklice in ženske čudovite in najlepše. Ob tem se zavem, da je del tega mojega mišljenja v nostalgičnih, domo-tožnih občutkih. Sploh brstenje pomladi me vedno znova meče iz tira. Drugače pa ... ha ... Brazilke ... ohohoho ... prava pohotna, čutna in mesnata lepota. Indijke so malo premočne za naš okus. Tiste prave, krasne, zbrušene in vitke lepotice iz sanj so belopolte Argentinke. Prijetne in mehke, prav "cartkane" so tudi Azijke, najbolj Pakistanke in Vietnamke. Slovenke pa, ej drage moje, krasne ste!"
51	se kdaj na potovanjih zaljubil, vsaj čisto malo?
"Nikoli zares. Kar se prave ljubezni tiče, sem bolj trd oreh, pa še neroden povrhu. Da bi na mojih potovanjih nastale takšne romantične, srce parajoče zgodbice, to pa ne. So pa bili kdaj vmes iskrivi trenutki, toda pot gre naprej in vedno je veljalo pravilo: Sedi, Miško, na motor in pojdi. Vem, da sem zato marsikje prikrajšan, istočasno pa se izognem številnim sitnostim. Če sem kdaj grešil v mislih? Ulala, na minuto ali na dan? Se pa v zadnjih letih zelo brzdam pri romantičnih izlivih, ker me je vedno bolj strah, da mi bo kakšna lepa deklica rekla: Ah, stari, daj no, umiri se, kaj pa težiš! To je katastrofalen konec romantike!"
Potem ti je bližja ljubezen za denar, prostitucija?
"Manj komplicirana, vsekakor. S to zadevo sem imel več opravka v mladosti, kot mornar in na svojih prvih poteh, v letih, ko aidsa še ni bilo in sem se lahko brez strahu prepuščal tovrstnim strastem. Čudovite punce sem spoznal na ta način in pošteno plačal za njihove usluge. Nimam slabih spominov. Res pa je, da nosi vsa zgodba v sebi tudi ve-
"Ha ... Brazilke ... ohohohooo ... prava čutna, pohotna in mesnata lepota!"
liko tragike. Temu sem posvetil posebno poglavje v knjigi Nevarne poti. Že leta dolgo pa si teh plačanih uslug ne privoščim več, ne zaradi kakšnih monogamnih načel in idej, ampak zaradi nevarnosti in tveganja. Aids ni ravno zadeva, s katero bi si želel popestriti preostanek življenja."
Nekoč si dejal, da ženske deliš v štiri kategorije?
"Da, v punce, mačke, babe in dedce. Vem, da nekateri čudno gledajo, če je najvišja faza, ki jo ženska lahko doseže, dedec. Ampak, ljudje dragi, ne vsega, kar povem, vzeti za čisto resnico! Ker boste zelo težko verjeli, koliko neumnosti jaz, oziroma predvsem jaz, zinem v tem svojem življenju ...!"
SM
kredit odpira vrata
Ponujamo dolgoročni gotovinski Raiffeisen ABCKREDIT do 15 let za nakup ali prenovo hiše ali stanovanja, ali za poplačilo drugih manj ugodnih kreditov. Kredit zavarujete s hipoteko, izplačamo ga 100 % v gotovini^ zato dokazil o porabi sredstev ne potrebujete. Izberite kredit z EURO klavzulo, obrestno mero EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije preprosto poiščite na naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom.
Raiffeisen ABCKREDIT - enostavno več možnosti, več izbire.
080 10 08
krediti@r-kb.si, www.r-kb.si
I Raiffeisen I KREKOVA BANKA
z nami gre lažje
Foto SM
Foto SM
četrtek • 5. februarja 2004
Kultura, izobraževanje
ŠtajenkiTEBHlK 15
Ptuj • Šolski center Ptuj
Zanimivi vpisni programi
Prejšnji petek je šolsko ministrstvo izdalo razpis za vpise v slovenske srednje {ole, prihodnji konec tedna pa si bodo osno-vno{olci zaklju~nih razredov lahko na informativnih dnevih pobliže ogledali šole, ki jih bodo jeseni obiskovali. Ptujski šolski center, ki združuje strojno, kmetijsko, ekonomsko in elektro šolo, tudi za letošnjo jesen ponuja pester program.
Poklicna in tehniška strojna šola ponuja v šolskem letu 2004/05 učencem in odraslim nove in zanimive programe v strojništvu, ki so strateškega pomena za razvoj industrije, drobnega gospodarstva in obrti v Spodnjem Podravju in Sloveniji. Na trgu so izredno iskani poklici konstrukcijski mehanik, varilec, instalater strojnih instalacij, strojni mehanik, oblikovalec kovin, orodjar, klepar-krovec, avtoserviser, av-toklepar in strojni tehnik. V {olskem letu 2004/05 bodo na strojni šoli izvajali tele programe:
-	strojni tehnik (4 leta), popolnoma prenovljen program, ki nudi dijakom {iroka znanja s področja snovanja in konstruiranja, energetike, krmilne tehnike, CNC-tehnologije, podjetni{tva in praktičnega pouka. Dijaki zaključijo izobraževanje s poklicno maturo in se lahko zaposlijo ali nadaljujejo študij na fakultetah, visokih in višjih šolah;
-	strojni tehnik (2 leti) je namenjen dijakom, ki so predhodno zaključili srednjo poklicno šolo in želijo nadaljevati šolanje v
tehniškem programu. Tudi tukaj je odprta pot na visoke šole;
- avtoserviser (3 leta) je nov, sodoben, evropsko zasnovan program, ki združuje znanja s področja avtomehanike in elektronike. Program so v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje pripravili v Ptuju.
Model skupnega izvajanja izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja v strojništvu (3 leta) združuje šolsko in dualno obliko izobraževanja. Izvajali bodo naslednje programe: oblikovalec kovin, orodjar, konstrukcijski mehanik, strojni mehanik, instalater strojnih istalacij, avtoklepar in klepar-krovec. Izobraževanje po tem modelu omogoča ohranitev poklicev z nižjim vpisom, zagotavlja enak standard za šolsko in dualno obliko izobraževanja in omogoča več praktičnega izobraževanja pri obrtnikih ali v podjetjih.
Program obdelovalec kovin (2,5 leti) je namenjen učencem, ki niso končali osnovne šole, vendar jih privlači strojništvo in želijo čim hitreje pridobiti poklic. V ta program se uspešno vključujejo tudi učenci iz osnovnih šol
s prilagojenim programom. Nudi številne možnosti za zaposlitev na manj zahtevnih delovnih mestih v obrti in industriji.
Na šoli bo potekalo tudi izobraževanje odraslih in funkcionalna izobraževanja za gospodarstvo in obrt.
Poklicna in tehniška kmetijska šola ponuja programe:
-	pomočnik kmetovalca in pomočnica gospodinje - programa, namenjena vsem, ki jih veseli delo v naravi in na kmetiji. Dijaki pridobijo veliko praktičnih znanj iz najrazličnejših področij kmetijstva, kuharstva, strežbe in dopolnilnih dejavnosti, opravijo pa tudi izpit za traktor;
-	kmetovalec/kmetovalka gospodinja - dijaki pridobijo strokovna in praktična znanja za preudarno upravljanje kmetije ali za zaposlitev v kmetijski dejavnosti. Seznanijo se s pomembnimi vsebinami s področja kmetijstva, vrtnarstva, zelenjadarstva, gospodinjstva in številnih dopolnilnih dejavnosti, med katerimi so tudi čebelarstvo, predelava sadja in drugih pridelkov, mizarstva, lesnega pletarstva, šivanj in vzdrževanja tekstila;
Ljubljana • Mladi in dijaški dom
Ali v dijaškem domu učimo letenja?
Prihaja čas, ko se bodo dijaki vpisovali v srednje šole. Morda bodo zaradi oddaljenosti od šole razmišljali o nastanitvi v dijaškem domu. Kar nekaj dijakov občin Spodnjega Podravja je nastanjenih v Dijaškem domu Bežigrad.
Strokovnjaki se strinjajo v trditvi, da je že samo prehod iz osnovne v srednjo šolo za starše in dijake zelo boleč. Starši vpisujejo otroka v dijaški dom zaradi oddaljenosti. Vidijo ga samo dva dni na teden, ostali čas preživi v rokah ljudi, katerih sploh ne poznajo. V dijaškem domu ni mame, ne očeta, tam je vzgojitelj. On mladostnika vodi, ga opazuje, se z njim dogovarja, mu svetuje, zagotavlja varnost, mu nudi oporo, skupaj z njim rešuje težave ...
Mladostnik se v odnosih v dijaškem domu, šoli, v sobi s sostanovalci uči sposobnosti komuniciranja in reševanja konfliktov. Čim bolj se čuti uspešnega za reševanje problemov, tem bolj se bo znašel v kasnejšem življenju. In dijaški dom je dober prostor za učenje odnosov in učinkovitega reševanja problemov.
Učne ure so v dijaškem domu čas, za katerega dijaki in dijakinje ne slišijo prav radi. Toda učenje je del življenja in organizirane učne ure so lahko zelo učinkovite. To kaže tudi podatek, ki govori o tem, da več kot 97% dijakov Dijaškega doma Bežigrad uspeš-
no zaključi letnik. Dijakom nudijo tudi organizirano učno pomoč, dodatno pa se lahko izobražujejo v domski računalnici in knjižnici.
Dijaški dom Bežigrad se nahaja v šolsko-študijskem okolišu v Ljubljani za Bežigradom. Od glavne železniške postaje in od centra je oddaljen 20 minut hoje, le 10 minut pa potrebujete do zdravstvenega doma, banke in pošte. Je eden največjih domov v Sloveniji. Njegova kapaciteta je 520 ležišč, zasedenost pa je približno 490 ležišč. Prazne kapacitete v domu namenijo študentom visokošolskih zavodov.
Izobraževalna struktura dijakov je, za razliko od drugih dijaških domov, zelo raznolika, saj dijaki obiskujejo šole, kot so: srednja vzgojiteljska šola in gimnazija, srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola, CPl Cene Štu-par, ŠSPET, center strokovnih šol, oblikovna šola, srednja šola tiska in papirja, frizerska šola, SREDNJA kovinarska šola Litostroj, SKUŠ Domžale ...
Posebnost Dijaškega doma Bežigrad je integracija dijakov s posebnimi potrebami z ostalimi
dijaki. Druga posebnost je mešana skupina, ki je bila v letošnjem šolskem letu prvič vpeljana. Sestavljena je iz dijakinj in dijakov zahtevnejših šolskih programov, katerim so zagotovljeni primerni pogoji bivanja (npr. čajna kuhinja) in učenja (npr. učilnica z računalniki).
Prosti čas dijakov zapolnijo z domskim kinom, plesi, kvizi, literarnimi večeri, z drugimi različnimi prireditvami, kot npr. "Pokaži, kaj znaš", Fazanovanje, bolšji sejem, potopisna predavanja ... Svoje sposobnosti lahko odkrivajo in razvijajo s sodelovanjem v glasbeni, plesni in gledališki skupini, pri dijaškem časopisu Cenzura, na raznih ustvarjalnih delavnicah, v klepetu v tujem jeziku, pri športnih aktivnostih, v igralnici igrajo biljard, namizni nogomet, namizni tenis ...
Več podatkov o Dijaškem domu Bežigrad dobite na informativnem dnevu, ki bo potekal na Kardeljevi ploščadi 28 prihodnji konec tedna - 13. (od 8.00 do 18.00) in 14. februarja (od 8.00 do 12.00).
-	cvetli~ar se na Ptuju izvaja tretje leto. V času izobraževanja razvijajo dijaki smisel za vzgojo in nego cvetja, kreativnost v izdelovanju aranžmajev in številne druge veščine s področja cvetličarstva in vrtnarstva. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo izobraževanje v programu kmetijsko-podjetniški tehnik (3 + 2);
-	kmetijski tehnik - program daje veliko splošnih znanj predvsem s področja naravoslovja, hkrati pa v njem spoznavajo najnovejša dognanja iz različnih panog kmetijstva. Po uspešno opravljeni poklicni maturi lahko nadaljujejo izobraževanje v višješolskih ali visokošolskih strokovnih študijskih smereh. Z opravljenim petim maturitetnim predmetom pa lahko nadaljujejo izobraževanje tudi na nekaterih univerzitetnih smereh.
Ekonomska {ola vpisuje v:
-	ekonomsko gimnazijo (60 dijakov; zaključek izobraževanja z maturo)
in prenovljene programe:
-	administrator, srednje poklicno izobraževanje (60 dijakov, zaključek izobraževanja z zaključnim izpitom);
-	trgovec (60 dijakov; zaključek izobraževanja z zaključnim izpitom);
-	ekonomsko-komercialni tehnik, poklicno tehnično izobraževanje (vpis dijakov s končanim triletnim programom trgovec in poslovni tajnik - 90 dijakov, izobraževanje se zaključi s poklicno maturo);
-	ekonomsko-komercialni tehnik, štiriletni program, srednje poklicno izobraževanje (120 dijakov, izobraževanje se zaključi s poklicno maturo).
Omejitve vpisa ne predvidevajo.
Novost v poklicnem izobraževanju na Ekonomski šoli Ptuj je učno podjetje, ki se nahaja v prostorih ŠC Ptuj. Cilji izobraževanja v tem podjetju so: praktično preizkušanje usvojenega teoretičnega znanja, uporaba sodobne informacijske tehnologije. Učno podjetje predstavlja poslovne možnosti, ponuja poslovne ideje, nakazuje rešitve problemov, preizkušanje znanj, veščin in spretnosti dijakov, kar jim dviguje celostno podobo in tudi imidž šole.
V šolskem letu 2004/05 vpisujejo tudi v ekonomske programe izobraževanja odraslih. lzvajali bodo priprave na maturo, poklicno maturo in zaključni izpit, razne oblike funkcionalnega in certifikalnega izobraževanja za potrebe gospodarskih organizacij, zavodov in javne uprave.
Poklicna in tehniška elektro {ola bo v šolskem letu 2004/2005
dij ake izobraževala v petih programih: elektrikar elektronik, elektrotehnik elektronik, elektrotehnik ra~unalni{tva, elektrotehnik elektronik — poklicno tehniško izobraževanje in elektrotehnik ra~unalni{tva — poklicni tečaj.
V tri- in oba štiriletna programa se lahko vpisujejo učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo ali program nižjega poklicnega izobraževanja. Poklicno tehniško izobraževanje izbirajo dijaki, ki so končali triletni program elek-trikar elektronik. V poklicni tečaj, kjer si v enem letu pridobiš strokovno izobrazbo elektrotehnik računalništva, pa se lahko vpiše, kdor je uspešno končal četrti letnik gimnazije.
Skupaj s Poklicno in tehniško strojno šolo pripravljajo višješolski strokovni program me-hatronik - tehnolog za poklic inženir/inženirka mehatronike. Že dve leti so vključeni v program prekvalifikacije za računalniškega tehnika, ki ga izvajajo v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje. V letošnjem letu se bodo vključili v register izvajalcev postopkov za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za oblikovalca spletnih strani in skrbnika procesnih naprav mehatronika.
Franc Lačen
Ptuj • V CID-u gostuje Mitja Cander
Klepet z nagrajencem za knjižni prvenec
V sredo, 11. februarja, bomo ob 18. uri v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju klepetali s prodornim mladim esejistom, urednikom in literarnim kritikom Mitjo Čandrom.
Le-ta je za svoj knjižni prvenec, zbirko esejev z naslovom Zapiski iz noči in podnaslovom O književnosti in drugih rečeh, prejel nagrado za knjižni prvenec, bil pa je tudi med najboljšimi tremi nominiran za esejistično nagrado Marjana Rožanca.
Z urednikovanjem se je začel ukvarjati že pri študentski Tribuni, nekaj časa urejal literarno prilogo mariborskih Dialogov, od leta 1996 pa ureja knjižno zbirko Beletrina. Za svoje delo je prejel
tudi Stritarjevo nagrado (1998), nagrado za najboljšega mladega kritika, in Glazerjevo listino (2000), ki jo za dosežke na področju kulture podeljuje mesto Maribor. Leta 2001 je uredil tudi antologijo mlajše slovenske proze, ki je doslej izšla na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji, čakajo pa jo še prevodi v romunščino, angleščino, makedonščino in češči-no.
Dejaven je tudi kot kolumnist, dramaturg in pisec scenarijev.
Zapiski iz noči so avtorjev knjižni prvenec, nastal v zadnjih dveh letih. V devetih esejih se srečamo s temami in avtorji svetovne literature, ki Čandra najbolj vznemirjajo in določajo (Kafka, Joyce, Breton, Cortazar, Bowles, Marquez, Ellis, Milosz, Brnhard, Hrabal in drugi velikani literature in duha). Čandrov pristop je izrazito esejističen, osebno angažiran, njegov stil pa jezikovno bogat in sočen.
Jana Skaza
Razkrižje • Zaskrbljujoče upadanje števila otrok
Ogrožen obstoj šole
Minuli teden so v OS Razkrižje pripravili problemsko okroglo mizo, in sicer so se dotaknili problema velikega upadanja števila otrok v občini, s čimer je ogroženo tudi delovanje tamkajšnje šole.
Na osnovni šoli Razkrižje imajo trenutno 108 učenk in učencev ter 20 otrok, ki obiskujejo vrtec. V letošnjem letu imajo samo en oddelek vrtca, zaposleno imajo vzgojiteljico in pomočnico ter četrtino varuhinje, ki svojo obveznost dopolnjuje v okviru nadstandarda v prvem razredu devetletke. Že zdaj so razredi maloštevilčni, nenehno pa jih skrbi tudi, kako bo z obstojem šole, če se bo trend upadanja števila otrok nadaljeval tudi v bodoče. S prehodom z osemletke na devetletko so bili tako prisiljeni na uvedbo kombiniranega prvega in drugega razreda, podobno pa se po besedah vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Razkrižje Bojana Macuha obeta tudi v prihodnjih letih.
"Upravičeno se pojavlja strah pred dejstvom, da bo zaradi upadanja števila otrok vprašljiv obstoj šole. S tem ne govorim o morebitni ukinitvi šole, temveč bojazni pred krčenjem oddelkov, s tem pa vseh danosti za celovito delovanje osnovne šole. To pa nedvomno potrebujemo, saj ugotavljamo, da je življenje in delo občine tesno povezano s šolo," je pojasnil Bojan Macuh. V naslednjem letu tako želijo iz letošnjega kombiniranega prvega in drugega razreda oblikovati dva čista oddelka ob pomoči ministrstva, ki že sedaj prispeva finančna sredstva za osem ur dodatnega pouka v drugem razredu. Tako so ena redkih tovrstnih šol daleč na-
okrog, saj je maksimum, ki ga ministrstvo daje šolam v kombiniranem sistemu, pet ur dodatno v razred. Sredstva za pokrivanje stroškov dodatnih štirinajstih ur stroškov izvedbe dela tako po mnenju Macuha ni mogoče iskati drugače kot v sodelovanju z občino. Po izračunih, ki jih je predstavil, bi za štirinajst ur opravljenega pedagoškega dela v razredu za učiteljico z ustrezno izobrazbo letno potrebovali dobra dva milijona in pol tolarjev, milijon 400 tisoč pa prispeva ministrstvo.
Kot so sklenili na okrogli mizi, se bo v kratkem s predstavniki ministrstva sestala posebna komisija in skušala pridobiti pomoč in sredstva. Potrebno bo tudi zaustaviti trend upadanja števila otrok, poleg tega pa v občino privabiti tudi mlade družine. V ta namen bo občina mladim družinam z dvema otrokoma brezplačno ponudila komunalno urejena zemljišča, ter obljubil, da bo v primeru, če na ministrstvu ne bodo pokazali posluha za težave šole na Razkrižju, sredstva za obstoj šole zagotovila občina.
16 TEDNIK
Zanimivosti
četrtek • 5. februarja 2004
Podlehnik • Varna pot v šolo
"Življenja otrok najpomembnejša!"
Četrtošolci OS Martina Koresa Podlehnik so že drugo leto zapored vključeni v mednarodni Renaultov projekt Varna pot v šolo.
Pod vodstvom mentorice Zdenke Golub in vodje podlehniške-ga policijskega okoliša Damijana Bračiča že od začetka šolskega leta spoznavajo pravila obnašanja na cesti in varnostne predpise.
V Podlehniku ima rek o varni poti v šolo še posebno težo. Občino namreč dobesedno na dvoje deli izjemno nevarna magistralna cesta, po kateri se dnevno vali ogromno število vozil, predvsem tovornih. Urejenega nadvoza ali podvoza s pločniki ni, cestni prehodi (zebre) pa so kljub svetlobnim oznakam zaradi pogosto prevelike hitrosti voznikov ali megle nevarna past za radožive osnovnošolce.
"Prav zaradi vseh teh omenjenih okoliščin prometni vzgoji otrok namenjamo še posebno pozornost. V okviru projekta Varna pot v šolo, ki ga pod pokroviteljstvom podjetja Renault Slovenija pripravlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, namenjamo vsak teden eno uro spoznavanju različnih tem, povezanih s prometom. Tako smo se pogovarjali in poučili o tem, kako varno hoditi po cesti, katera stran ceste je pravilna za pešačenje, kako pravilno stopamo in izstopamo iz avtobusa, zakaj je potrebno nositi kresničke in rutice in tudi druga svetlobna telesa, kaj predstavljajo posamezni prometni znaki, izpolnjujemo naloge v delovnih zvezkih in še marsikaj. Otroci so nad takšnim načinom dela in spoznavanja cestnopro-
Četrtošolci skupaj z mentorico Zdenko Golub in policistom Damijanom Bračičem spoznavajo pravila obna{anja v prometu.
metnih predpisov navdušeni, saj se prilagajamo njihovim željam in stopnji dojemanja. Veliko pa nam pomagajo tudi redni tedenski obiski policista Bračiča, s katerim se učenci lahko sproščeno pogovarjajo o vsem, kar jih v zvezi s cestno problematiko zanima, hkrati pa se tako tudi vzpostavijo pristnejši odnosi s policisti in zmanjšuje večkrat zaznan odklonilni odnos do njih," razlaga Zdenka Golub.
V času učnih ur, posvečenih prometni vzgoji in sodelovanju v projektu varna pot v šolo, bodo učenci letos nadgradili tudi svojo internetno stran, izdali so že svojo brošuro o prometni vzgoji, primerno za otroke do četrtega razreda, v teh dneh pa aktivno
dokončujejo lepljenke na razpisano temo Renaultovega projekta, s katerimi bodo kandidirali na tekmovanju za najboljši slovenski plakat.
SM
Videm • Prva zlata poroka v letu 2004
Poljub kot pred 50 leti
Na sončno soboto zadnjega januarskega dne sta v videmsko poročno dvorano ob spremljavi muzikantov in svojih najbližjih ponosno zakoračila Anton in Matilda Jerenko iz Popovcev.
čila zlatoporočenca - ženin si je za svečano priložnost v gumbni-co pripel rdeč nagelj kot nekoč, nevesti pa v elegantni opravi ni bilo niti približno pripisati njenih let - sta svoj prvi usodni da rekla skoraj točno pred 50 leti, 30. januarja davnega leta 1954, tokrat pa sta prehojeno skupno življenjsko pot potrdila še s podpisom v knjigo zlatoporočencev, izmenjanima prstanoma, šampanjcem in seveda — s poljubom.
Pet desetletij zakona Antona in Matilde nosi v sebi zgodbo dveh parov žuljavih rok, veliko skrbi, dela, odpovedovanja, pa tudi medsebojne ljubezni in srečnih trenutkov, ki so si podajali roko na domačiji v Popovcih 26. Anton je svojo družino, v zakonu sta se rodila hči Danica in sin Janko, preživljal kot zidar pri Gradbenem podjetju Drava, upokojitev pa je dočakal kot delavec Kmetij-
Zlatoporočenca Anton in Matilda Jerenko sta srečnemu dolgoletnemu zakonu nazdravila s sinom Jankom in hčerjo Danico.
skega kombinata Ptuj. Mama Matilda je vse življenje, kot se reče, podpirala dobre tri vogale pri
Lenart • Fotografska razstava S. Morojna
Od Triglava do Matterhorna
V	petek, 30. januarja, je bila v avli Jožeta Hudalesa, v prostorih občine Lenart, otvoritev fotografske razstave "Od Triglava do Matterhorna in nazaj".
V	lenarski avli razstavlja Sil-vij Morojna, nekoč Silvo Babič, kije alpinist, instruktor športne-
ga plezanja in alpinizma ter učitelj jadralnega padalstva. V četrt stoletja dolgem obdobju je fotografiral, plezal poleti in pozimi, v snegu in ledu, se klatil s kolesom in letel z jadralnimi padali, letali in baloni v domačih alpah, okoli Mont Blanca, v južnoameriških Andih ter Pakistanski in Nepalski Himalaji. Med drugim tudi s padalom iz tabora 3,
7000 metrov visoko v Rupalski steni Nanga Parbata, ki jo je naskakoval TomažHumar. Njegove fotografije smo lahko ob~udo-vali na nekaj skupinskih in samostojnih razstavah, sedaj so te fotografije na ogled v Lenartu.
Ob otvoritvi je avtor pripravil tudi zanimivo predavanje ob diapozitivih.
Zmago Šalamun
hiši, saj je kot gospodinja morala krepko poprijeti za delo na njivah in v domačem hlevu. Danes uživata v družbi petih vnukov: Uroša, Nuše, Bojana, Mateja in Marjete, za otroški živžav okoli vogalov doma~ije pa sta najbolj zaslužna pravnuka Mitja in Žiga.
Ob novih prstanih bo zlatopo-ro~enca na njun jubilej spominjala tudi posebna plaketa ob~ine Videm, ki jima jo je izro~il župan Friderik Bra~i~ skupaj s košaro doma~ih dobrot in voš~ilom za veliko naslednjih sre~nih let.
Vse najlepše tudi iz našega uredništva!
SM
Ponudba velja od 5. februarja do 12. februarja 2004.
Vse cene so v SIT.
Naroinik: Era Petlja, Ob Dravi 3 a, Ptuj
četrtek • 5. februarja 2004
Avto-moto
ŠtajerskiTEDUlK 17
Predstavljamo vam
Volkswagen golf 5
Novi golf je na slovenske ceste uradno zapeljal 2. februarja 2004. S svojo novo obliko in tehniko je golf sodobnej{i ter je že na prvi pogled prepoznaven kot golf - z značilnim C-stebričkom, zadkom, poudarjenim sprednjim delom in klinasto silhueto.
Na voljo sta dvo- in štirivratna različica s paketi opreme tren-dline, comfortline in sportline. Skupni imenovalec je komfortna in varnostna oprema, ki med drugim vključujeta šest zračnih blazin, pet vzglavnikov (spredaj aktivna vzglavnika) v kombinaciji s tritočkovnimi varnostnimi pasovi, na novo razvit varnostni volanski drog in vzvodje pedal, ki se ob trčenju načrtno deformira.
Ergonomija in upravljanje ne dopuščata nikakršnih dvoumnosti; vse funkcionalne površine so jasno ločene, vse tipke in stikala omogo~ajo brezhibno upravljanje.
Karoserija novega golfa je širša (1.759 mm/ +24 mm), vi{ja (1.483 mm/ +39 mm) in dalj{a (4.204 mm/ +57 mm). Tako je novi golf (+ 54 mm notranje dolžine) prostornejši — predvsem zadaj (prostor za noge +65 mm/ prostor za glavo +24 mm zadaj oz. +8 mm spredaj) in v prtljažniku (350 litrov).
Pomembno novost novega golfa predstavlja podvozje, ki se zgleduje po udobju vozil višjega razreda in ga odlikujejo izboljšane lastnosti glede vodenja in obnašanja med vožnjo. Spredaj izboljšana prema z vzmetnima nogama skrbi za optimalno vodenje; zadaj je nameščena na novo razvita več-vodilna prema. Za vodenje in udobje med drugim skrbi prav tako novo elektromehansko servo krmiljenje, ki se ne prilagaja le glede na hitrost vozila, temveč tudi izboljšuje iztekanje vozila naravnost.
5 030 035 SIT za model golf 2.0 TDl Sportline.
Serijska oprema Golfa 5:
Izvedba TRENDLINE
1 držalo za pijačo zadaj, 2 bralni lučki spredaj in 2 zadaj, 2 držali za pijačo spredaj, 5 vzglavnikov, aktivna sprednja vzglavnika za preprečevanje naletne travme, ABS z EBV in zavorno asistenco, asimetrično deljivo in poklopno naslonjalo zadnje sedežne klopi, ASR -regulacija zdrsa pogonskih koles, brisalca spredaj, z intervalnim delovanjem, električni pomik stekel
Trenutno je golf na voljo s tremi bencinskimi motorji, 1,4-litrskim s 55 kW/75 KM, 1,4-litrskim FSl (66 kW/90 KM) in 1,6-litrskim FSl s 85 kW/115 KM ter dvema turbodizelskima TDl motorjema, 1,9-litrskim z močjo 77 kW/105 KM oz. 2,0-litrskim z močjo 103 kW/140 KM. Kmalu bosta paleto dopolnila še dva agregata, od tega en FSl in en SDl. Zmogljivejši motorji bodo na voljo nekoliko kasneje.
Cene bencinskih različic se začno pri 3 554 161 SlT za model golf 1,4 Trendline in segajo do 4 5252 434 SlT za model golf 1,6 FSl Sportline, cene dizelskih različic se začno pri 3 851 685 SlT za model golf 2,0 Sl in segajo do
spredaj (pri 4-vratniku tudi zadaj), elektronska blokada motorja, filter za prah in cvetni prah z aktivnim ogljem, funkcija "easy-entry" za lažji dostop do zadnje klopi (pri 2-vratniku), garnitura "Tire Mobility": 12-voltni kompresor in tesnilno sredstvo za pnevmatike, halogenska žarometa in smernika pod skupnim gladkim steklom, izvedba za nekadilce: predal za odlaganje in vtičnica namesto pepelnika in vžigalnika spredaj, jeklena platišča 6 J x 15 s polnimi kolesnimi pokrovi, pnevmatike 195/65 R 15, kolutne zavore spredaj/zadaj, kombinirani instrument z elektronskim merilnikom hitrosti, skupnim in dnevnim kilometrskim števcem, merilnikom vrtljajev, kontrolne lučke in prikazovalnik servisnih intervalov kozmetični ogledali v senčnikih, modra osvetlitev instrumentov in rdeča nočna osvetlitev stikal, naprava za pranje in brisanje zadnjega stekla z inter-
Testne vožnje:
V Volkswagen centru Do-minko vsem obiskovalcem med 4. in /. februarjem omogočajo predstavitvene vožnje z novim golfom. Obiščite jih tudi na internetu pod www.dominko.si ali pokličite na 02 788 11 50 in se dogovorite za termin.
valnim delovanjem, nosilec za prvo pomoč in za varnostni trikotnik, notranja lučka, spredaj, z zamikom izklopa in kontaktnimi stikali na vseh vratih, od hitrosti odvisno elektromehan-sko servo krmiljenje, odbijači v barvi vozila, odprt predal za odlaganje v stropu in na sredini armaturne plošče, odprti predali v vratih (spredaj z držalom za litrske steklenice), odsevniki v sprednjih vratih, ogrevalno-prezračevalni sistem s štiristopenjskim ventilatorjem in zaprtim kroženjem zraka, ohišji zunanjih ogledal v barvi vozila, opozorilni brenčač za neugas-njene luči, osvetlitev prtljažnika, osvetljen predal na sovoznikovi strani, priprava za lsofix (sistem za namestitev otroških sedežev na zadnjo sedežno klop), radijsko daljinsko centralno zaklepanje (odpiranje/zapiranje oken in pokrova prtljažnika z radijskim daljinskim upravljanjem) radio RCD 300 s CD-predvajalnikom, 2 x 20 6 zvočnikov, spredaj; sistem zračnih blazin za glavo, smernika, vgrajena v stranski del zunanjih ogledal; stranski zaščitni profili v črni barvi, stranski zračni blazini spredaj, tritočkov-na avtomatska varnostna pasova spredaj, z nastavljivo višino in zategovalnikom, tritočkovni avtomatski varnostni pasovi (3x) zadaj, volan nastavljiv po višini in globini, voznikov sedež z nastavljivo višino, zadnja polica, zaščitna mreža hladilnika v barvi vozila, zaščitni profili v črni barvi, zelena termoizolacijska zasteklitev, zračni blazini za voznika in sovoznika, z možnostjo deak-tiviranja zračne blazine na sovo-znikovi strani, zunanji ogledali, električno nastavljivi in ločeno
Z novim Golfom ima vožnja povsem nov pomen. Poln inteligentne tehnologije postavlja novi Golf nova merila za nove čase. S številnimi tehničnimi novostmi in z bogato serijsko opremo vas udobno in varno popelje na razburljivo doživetje edinstvene vožnje. Obiščite Volkswagnove salone, kjer bodo 6. in 7. februarja potekali Golfovi dnevi. Preizkusite ga in sodelujte v nagradni igri. Naj se novi Golf k vam odpelje.
Novi Golf
Dominko d.0.0., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 n 62,788 11 64, 788 11 65
ogrevani, na voznikovi strani as-ferično, štirikraki volan COMFORTLINE Serijska oprema dodatno k trendline: 2 bralni lučki s kromirano obrobo, spredaj in 2 zadaj, 4 lita platišča Misano, 6 1/2 J x 15, vijaki z zaščito proti kraji, pnevmatike 195/65 R 15, dekorativni elementi antracitne barve na armaturni plošči, sredinski konzoli in vratih, dvotonska signalna hupa, funkcija coming home/leaving home, kavelj za obešanje torbe v prtljažniku, komfortni sedeži s sredinskim delom sedeža iz zančnega velur-ja, ledvena opora za sprednja sedeža, lučka v prostoru za noge, spredaj, meglenke, modra osvetlitev instrumentov in rdeča nočna osvetlitev stikal, odprti predali v vratih (spredaj z držalom za litrske steklenice), odprtina na zadnji sedežni klopi za prevoz
daljših predmetov, vklj. s sredinskim naslonom za roke, zadaj
osvetljeni kozmetični ogledali v senčnikih, predal s pokrovom v stropu, senzor za dež
sprednja sedeža z nastavljivo višino, tempomat, žepa na hrbtni strani naslonjal sprednjih sedežev SPORTLINE
Serijska oprema dodatno k comfortline: 4 lita platišča lmola 6 1/2 J x 16, z zaščito proti kraji, pnevmatike 205/55 R 16, dekorativni titanovi elementi na armaturni plošči, sredinski konzoli in vratih, notranja lučka, spredaj, z zamikom izklopa in kontaktnimi stikali na vseh vratih, predal s pokrovom v stropu, približno 15 mm nižje športno podvozje, prikazovalnik zunanje temperature, ročica prestavne ročice preoblečena v usnje, ročica ročne zavore preoblečena v usnje, stranski zaščitni profili in vratne kljuke v barvi vozila, usnjen športni trikraki volan, večfunkcijski prikazovalnik, volan nastavljiv po višini in globini, športni sedeži spredaj Mihael Toš
Avto-moto novičke
Slovenska prometna varnost v preteklem letu
Prometna varnost v letu 2003 je bila na podlagi začasnih podatkov o številu prometnih nesreč in njihovih posledic statistično boljša kot v minulih letih, saj se še naprej zmanjšuje število mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah. Leto 2003je bilo z242 mrtvimi najbolj varno po letu 1963, kar pomeni, da je Slovenija na dobri poti uresničevanja nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, pa tudi akcijskega programa Evropske unije, ki državam članicam narekuje, da število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč do leta 2010 prepolovijo, je pojasnil predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender. A kljub izboljšanju prometne varnosti velikega zadovoljstva ne more biti, saj se letošnje leto z že desetimi smrtnimi žrtvami ni začelo tako varno kot pretekla, zato voznike pozivamo, da naj bodo tudi v prihodnje skrajno previdni.
Varnost otrok
Najbolj pomemben napredek je Slovenija dosegla na področju varnosti otrok, saj je bila v zadnjih treh letih med tremi najbolj varnimi državami v Evropi (tri smrtne žrtve). Takšen uspeh gre pripisati sinhronemu delovanju več ukrepov, in sicer prometni vzgoji v šolah, prometnovzgojnim akcijam, zagotavljanju brezplačnih šolskih prevozov na nevarnih šolskih poteh in infrastrukturnim ukrepom za umirjanje prometa v bližini šol in vrtcev, kjer ni več nobenih nesreč, v katerih bi bili otroci mrtvi ali poškodovani. Vendar mora biti cilj povsem jasen, v prihodnosti moramo doseči, da mrtvih otrok v prometu sploh ne bo in tudi število poškodovanih se mora znižati. Slovenija je sicer od leta 1995 do 2003 država, kjer se je varnost v Evropi najbolj izboljšala.
Pešci in kolesarji
Stanje na področju prometne varnosti se je izboljšalo tudi pri dveh najbolj šibkih skupinah udeležencev v prometu, pešcih in kolesarjih. Rezultate so pokazali predvsem ukrepi, kot so znižanje dovoljene hitrosti v naseljih, ukrepi za umirjanje prometa in obvezna uporaba luči. Pri pešcih je Slovenija že dosegla minimalni cilj nacionalnega programa, da število mrtvih ne sme presegati 41 - v letu 2003 je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 38 pešcev. Ugoden trend se nadaljuje tudi pri zagotavljanju večje varnosti kolesarjev, saj je predvideni minimalni cilj, da število žrtev ne sme biti večje od 17, s 15 mrtvimi že dosežen, ampak nas ta podatek ne sme zbegati, tako da moramo tudi v prihodnje nadaljevati z intenzivnim izobraževanjem in vzgojo.
Miha To{, VIR novic: STA in www.siol.net
18 .Š;a;enib'TEDNIK
Zanimivosti
četrtek • 5. februarja 2004
župnik je pri verouku vprašal Mihca:
"Razloži nam, kako bo, ko pride sodni dan!" "Zelo dobro! Super bo!" "Kako to misliš?'
"Verouk bo odpadel!"
***
"Če kdo misli, da je nor, naj vstane!" reče profesor. Dolgo je vladala tišina, nato pa je vstal Damir. "Ti torej misliš, da si nor?' "Pravzaprav ne, ampak srce me boli, ko vidim, da stojite samo vi..'
***
Mihčeva mamica je rodila kar doma in Mihec si je želel ogledati dojenčka. "Ne zdaj," mu je rekel očka, 'mamico je štorklja ugriznila v nogo!'
"Uboga mami! Najprej težak
porod, sedaj pa še to!'
***
Ne smete misliti na lase, ki jih boste izgubili s striženjem!" je rekel frizer. "Raje se veselite, ker boste imeli zdaj večji obraz!
***
"No, povejte mi, kaj si predstavljate, če vidite, da si nekdo močno drsa dlani eno ob drugo?'je vprašal profesorfi-zike.
"Da ima precej umazane
roke!" je rekel Jure.
***
Mlad študent, ki je opravljal anketo, je pozvonil in vrata mu je odprla lepotica v prozorni spalni srajci. "Opravljam anketo, " reče zbegani študent, 'in vas prosim, če mi poveste, s čim se ukvarjate?'
"Če imaš pet minut časa in deset tisočakov v žepu, lahko vstopiš, pa ti bom pokazala,
s čim se ukvarjam..' ***
Moški, čigar žena je bila na službenem potovanju, se je z družbo zapil in domov pripeljal simpatično mlado dekle, ki jo je spoznal v diskoteki. "Veš," mu je rekla, "nisem zaščitena.'
'To sploh ni problem. Moja žena ima diafragmo.' Odšel je v kopalnico in se čez hip jezen vrnil: "Presneta babnica, ta mi pa res nič ne zaupa! Si moreš misliti, da je diafragmo vzela s seboj na službeno potovanje!"
Mladi dopisniki
Kdo je ta človek?
Ni najbolj močan, je srednje velik za svoja leta in ni najgrši.
Do sedaj je z lahkoto odpravil vse probleme. To pa zato, ker je inteligenten in zna tudi malo lagati. Jaz bi mu dal ime kar no~ni vrabec, in sicer zato, ker ob vikendih in včasih tudi med tednom odide na zabave. Domov pa pride komaj drugo jutro.
V šoli nima velikih problemov, ker se zna vse zelo hitro naučiti. Zraven šolskih obveznosti ga zanima delo s tovornjaki. Zato veliko časa preživi v delavnicah na Ptuju. Ko pa pride domov, se večinoma skrega z mano. Živce si umirja tako, da gre na internet in si pošilja e-pošto s prijatelji. Kadar je že jezen na ves svet, še pride mlajša sestra in mu stopi na živce.
Kljub vsemu je dober človek in vsakemu zelo hitro odpusti. V sobi ima vse na svojem mestu. Zato moram paziti, kadar mu stikam po stvareh, da
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ,
pospravim za seboj. Ker me je že nekajkrat dobil pri tem delu, se je pri skrivanju veliko bolj potrudil.
Ko je še hodil v osnovno šolo, mu je bil šport na prvem mestu. Sedaj mu je veliko stvari pomembnejših od športa. Ukvarja se s puncami, prijatelji ter s svojo pričesko in videzom. V družbi je sproščen in šaljiv in rad pomaga drugim. Naučil me je veliko stvari, ki jih znam, zato sva si zelo blizu.
Vas še vedno zanima, kdo je to? Z veseljem vam odgovorim: "To je moj brat Andrej."
Kristjan Cvetko, 1. c OS GORIŠNICA
Uh, ta pretep
Nekoč po cesti šla gospa je kraka,
ki je imela moža raka. Mož, ki bil je slep, je bil za en pretep. Gospa kraka je udarila in raka na cesto postavila. Rak na cesti je ostal, dokler ga avto ni končal.
RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel
Kateri pravokotnik je vzet iz slike?
Naslednji dan je bil pogreb, gospa kraka ugriznila se je v rep.
Ves denar je dobila, vendar moža je ubila. "Dragi gospod Pobalin, kaj na zdaj storim," ta gospa je rekla, saj se možu je odrekla. Pobalin ji je rekel: "Ves denar si dobila, samo moža si ubila." "Saj to ni nič hudega, to je nekaj novega," mu odvrne gospa kraka.
Ajda Goznik, 1. c OŠ Breg Ptuj
Narobe svet
če nas dež varuje pred dežnikom,
če s plodov padajo drevesa, če strašilo ptiča se ustraši, če srna lovca ulovi, če prah pobriše krpo, če klobasa bi delala mesarja, če se vam pa to zdi narobe svet,
Ga obrni in dobil boš pravi svet.
Sanja Potrč, 4. T. OŠ Trnovska vas
knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 10. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalckov v 4. številki Štajerskega tednika je:
Sergej Marin, Bresnica 70/a, 2273 PODGORCI.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAHTAJTIJA
zA^^mzBPi
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
PÓKŠCHE
Zanimivosti
Evropska himna v ritmih tehna in hip hopa
Strasbourg - Komur zveni evropska himna, Oda radosti iz Beethovnove devete simfonije, preveč klasično, bo lahko poslej poslušal tudi glasbeno posodobljene različice himne. Evropski svet je nedavno predstavil glasbeno zgoščenko, na kateri je moč slišati evropsko himno v tehno, hip hop ali jazz različici. Pozabili pa niso tudi na ljubitelje klasične glasbe - na zgoščenki so tako tudi nove interpretacije za klavir, cerkvene orgle in simfonični orkester. Sicer je dunajski profesor latinščine Peter Roland decembra lani ustvaril tri kitice dolgo besedilo k melodiji evropske himne v latinščini, da bi tako Evropejcem kljub različnim maternim jezikom omogočil, da skupaj prepevajo evropsko himno.
Srebrna - najpriijubijenejša barva za avtomobile
Muenster - Lastniki jeklenih konjičkov po vsem svetu se ob nakupu novega avtomobila najraje odločijo za srebrno barvo, je pokazala v Nemčiji objavljena raziskava enega izmed proizvajalcev avtomobilskih barv. V Evropi so na vrhu lestvice priljubljenosti srebrno bela, siva, svetlo modra, svetla turkizna ter nežen odtenek rumenozelene barve, medtem ko močne kovinske barve niso več med najbolj zaželenimi. Nežne barve za svoja vozila izbirajo tudi moški. Po napovedih proizvajalcev barv za avtomobile bodo poleg pastelnih odtenkov za avtomobile v prihodnje moderne še rdeča, oranžna in rumena barva. V Severni Ameriki in Aziji se kupci avtomobilov že zdaj vedno raje odločajo za živahne in vesele barve.
Piton v stranišču
Barcelona - Neka španska družina iz predmestja Barcelone je doživela neprijetno presenečenje, ko je sredi noči v svoji kopalnici zagledala meter dolgega pitona, ki je zlezel izpod straniščne školjke, je sporočila katalonska policija. Nenavadni plazilec, pripadnik zvrsti latinskega naziva python regius, ki sicer živi v vodi, je do kopalnice prilezel skozi kanalizacijske cevi, je navedla policija in dodala, da pa še ne ve, kako seje nesrečni plazilec znašel v kanalizaciji. Pitona so obvladali brez večjih težav in so ga medtem že izročili društvu za zaščito živali.
Z dveletnim sinom v kovčku potovala k izganjalcu hudiča
Berlin - Nemška policija je v Muenchnu prijela 24-letno Hrvatico, ker je na avtobusu potovala skupaj s svojim dveletnim sinom - zaprtim v kovčku. Nesrečnega dečka so odkrili potniki, ki so jih pritegnili nežni zvoki, ki so prihajali iz kovčka. Zmedena mati je zatrdila, da je dečka obsedel hudič in da ga pelje k izganjalcu hudiča. In le zaprt v kovčku je dovolj na varnem. Nesrečno mati so hospitalizirali v psihiatrični bolnišnici, kaj se je zgodilo z malim "vražičkom", pa tuje tiskovne agencije ne poročajo.
92-ietni ropar obsojen na 12 let zapora
Forth Worth - Za zločinsko kariero se je odločil šele na stara leta - 92-letnega bančnega roparja so v Teksasu obsodili na 12 let in šest mesecev zapora, potem ko je priznal, da je avgusta lani v mestu Abilene oropal banko. Uslužbenki za bančnim okencem je dal listek z napisom Rop in si tako na nezakonit način pridobil 2000 dolarjev. Kot poročajo ameriški mediji, bo ropar, ki hodi s pomočjo palice in nosi slušni aparat, kazen prestajal v bolnišničnem oddelku nekega zveznega zapora. Z ropanjem bank se je začel ukvarjati le teden dni pred 87. rojstnim dnem, ko je oropal banko v Mississippiju. Takrat so ga obsodili na pogojno kazen. Leto dni kasneje je oropal banko na Floridi, zaradi česar so ga obsodili na triletno zaporno kazen, zaslovel pa je kot najstarejši zapornik Floride. Tožilstvo v Teksasu pa tokrat ni več pokazalo pretiranega usmiljenja in ga je sedaj obsodilo na dolgoletno zaporno kazen; še več, preden bo lahko zaprosil za pomilostitev, bo moral 92-letnik za rešetkami preživeti najmanj štiri leta.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
.AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
aerobike:
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Stanko Štuhec
naslov:
Gabrnilc 8/a, 2886 Juršinci
ime in pkiimek
Irena Kokot
naslov:
Hrastovec 26/f, 2283 Zavrč
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
četrtek • 5. februarja 2004
Turistični tednik
ŠtajenkiTEBHlK 19
Ptuj • Posvet o revitalizaciji starih mestnih jeder
Priznanje s pomenom
Ptujsko turistično društvo, ki mesto redno prijavlja v že tradicionalno vseslovensko tekmovanje o urejenosti okolja "Moja dežela - lepa in gostoljubna", se je lani odločilo tudi za sodelovanje v novem tekmovanju, ki predstavlja nadgradnjo osnovnega, v urejenosti starih mestnih jeder. Uradno pa so prijave za sodelovanje v tekmovanju o urejenosti starih mestnih jeder in vaških jeder podali župani mest.
v Turistični zvezi Slovenije želijo z organizacijo taksnih tekmovanj povečati obisk teh območij, hkrati pa prispevati tudi k bogatitvi ponudbe in oživljanju območij, saj se v številnih mestnih jedrih srečujejo s problemi mrtvila ža zaradi velikih nakupovalnih centrov, ki nastajajo na obrobju mest. Mestna jedra naj bi živela polno življenje, to se bo zgodilo, če bo njihova obnova in revitalizacija tekla hkrati z razvojem in bo-gatvijo ponudbe. To in še več naj bi si odkrito povedali tudi na današnjem ptujskem posvetu o revitalizaciji starih mestnih jeder, ki ga je na Ptuj pripeljala Turistična zveza Slovenije. Predvsem pa naj bi danes govorili o skrbi za dediščino s stališča turizma. Izmenjali pa bodo tudi mnenja o kriterijih za oce-nje vanje. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili priznanja najlepše urejenim starim mestnim jedrom v lanskem letu.
Turisti, ki prihajajo na Ptuj, se zlasti navdušujejo nad splošno ohranjenostjo mestnega jedra, v katerem ni večjih arhitekturnih tujkov in tudi zaradi očitne skrbi za ta del mesta, ki bi je sicer moralo biti veliko več, ki se kaže v obnovi malega gradu, minoritske cerkve, vedno več pa je tudi lastnikov posameznih objektov, ki se odločajo za obnove hiš in propadajočih fasad. Najbolj vpijoč del
V letu 2003 se je Ptuj uspešno udeležil tudi novega tekmovanja Turistične zveze Slovenije o urejenosti starih mestnih jeder, ki predstavlja nadgradnjo osnovnega, Moja dežela - lepa in gostoljubna.
mestnega jedra pa je zagotovo konec Jadranske ulice, kjer na srečo turistov pogosto ne vodi pot, in od Prešernove ulice na grad, za hotelom Mitra, kjer pa jih je veliko, a tistih, ki bi lastnike spodbudili k ureditvi, ni in ni. Škoda je tudi, da je vinska akademija Veritas obnovljena, a prazna.
Današnji posvet na Ptuju je že zaradi svojega osnovnega namena lahko pomembna spodbuda za tiste, ki svojih nalog pri obnovi starega mestnega jedra ne izpolnjujejo. Novogradnja pri OŠ Olge Meglič pa je dodatno razkrila marsikatero rano tega območja.
MG
Ptuj • Orfjejev spomenik nič več skrit
Zdaj turisti vedo, kaj se skriva pod leseno zaščito
V Pokrajinskem muzeju Ptuj so se domislili, da bi Orfejev spomenik čez zimo zaščitili malo drugače.
Na leseno obleko, ki jo je dobil 23. januarja, so nalepili njegovo podobo, tako da sedaj turisti vedo, kaj se skriva pod njo. V prej{njih letih so nad tem, da ne morejo videti, kaj je pod leseno za{~ito, zelo negodovali. Zavedajo pa se, da pa to {e vedno ni idealna re{itev. Najbolje bi bilo, da bi izdelali kopijo, podobno kot pri Florijanovem spomeniku, original pa spravili na varno in to-
plo. Pokrajinskemu muzeju Ptuj so pri realizaciji ideje pomagali v mestni ob~i-
ni Ptuj in podjetju Altius.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Orfejev spomenik je dobil leseno zaščito in zunanjo podobo, da bo tudi čez zimo prepoznaven.
Ljutomer • Društvo J.-J. Puch
V novih prostorih Puchov muzej
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Johann-Janez Puch, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 in šteje kar 630 članov, je v ljutomerskem hotelu Jeruzalem pripravilo redno letno skupščino, na kateri so pregledali delo v lanskem letu.
Puchovo dru{tvo iz Ljutomera je v letu 2003 pripravilo {tevilne, sedaj že tradicionalen prireditve, kot so Puchov muzejski vlak, prle{ko in Puchovo sre-~anje ter sre~anja s {tevilnimi sorodnimi dru{tvi iz tujih držav. Pridobili so projektno dokumentacijo za dograditev dru{tvenih prostorov na Pre{ernovi v Ljutomeru, kjer bodo spomladi zgradili dve etažni galerijski prostor namenjen stalni muzejski zbirki vozil, slikovnih gradiv in eksponatov na temo izumitelja, rojaka Johanna-Janeza Pucha.
Skupno bodo letos pripravili dvanajst prireditev, znova se bodo udeleževali relijev in tekmovanj v okviru zveze Starodobnih vozil Slovenije, posodobili pa bodo tudi svojo internetno stran www.jjpuch.com. Na predlog hrva{ke-ga dru{tva Medžimurje bodo pripravili tudi reli Jur{inci — Gradec — Zagreb, saj so prav ti kraji zaznamovali delo Johanna-Janeza Pucha.
Na tokratni skup{~ini so podelili dvajset priznanj.
Miha Šoštarič
Nagradno turistično vprašanje
30. januarja je pričel veljati zakon o spodbujanju turizma, ki v primerjavi z dosedanjim zakonom o pospe{evanju turizma prinaša nekatere spodbu-dnej{e re{itve.
Vzpostavil naj bi ugodnejše sistemsko okolje za uspešnejši in učinkovitejši razvoj slovenskega turizma. Med drugim prinaša novosti na področju organiziranja turističnih subjektov, največja sprememba pa se bo zgodila na področju pobiranja in porabe turističnih taks. Po novem naj bi turistične takse plačevali tudi lastniki vikendov in jaht. Ptujski turizem dobi letno iz naslova turistične takse okrog 8 milijonov turizma. Novi zakon nalaga občinam, da sprejmejo nove odloke o turistični taksi, ki znaša od 3 do 11 točk. Vrednost točke je 22 tolarjev. Vlada Republike Slovenije lahko enkrat letno na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke.
Na predzadnje nagradno turistično vprašanje o tem, koliko turistov je lani prenočevalo na Ptuju, nismo prejeli pravilnega odgovora. Turistov, ki so lani prenočevali na Ptuju, je bilo 21011. Danes vprašujemo, kdaj je bilo odprto ptujsko igrišče za golf. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v novem ptujskem termalnem parku. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 13. februarja.
o: Črtomir Goznik
Ptujsko igrišče za golf ostaja med najlepšimi urejenimi igrišči v Sloveniji. Letos bo praznovalo že peto obletnico delovanja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bilo odprto ptujsko igrišče za golf?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Nunska Graba
Ledena trgatev
V vinogradu v Nunski grabi pri Ljutomeru je podjetje Ljutomerčan iz Ljutomera, katerega lastnik je družina Marka Slaviča iz Ključarovcev, pripravilo ledeno trgatev.
Ob ugodnih vremenskih razmerah — vinograd je bil namreč pokrit s snežno odejo, namerili pa so kar -16 stopinj C, je 45 delavcev tega podjetja obralo blizu 3000 trsov laškega ra-zlinga, iz tega grozdja pa je nateklo okrog 500 litrov žlahtne kapljice.
To uspešno ljutomersko podjetje je hotelo že dvakrat letos pripraviti ledeno trgatev, vendar jim vremenske razmere tega niso dopuščale. Tokrat pa so izkoristili nizke temperature ter v s snegom pokritem vinogradu opravili zadnje vsakoletno vinogradniško delo.
Miha Šoštarič
Foto: IVliha Soštaric
Berači na ledeni trgatvi v Nunski Grabi
UMAG
4* Sol Umag/3* dep. Park, pokrit bazen in Wellness center do3.4y2D/POL od 9.980
ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti
6.,13.2y2D/POL od13.990
LENDAVA, Son£kov klub
3* Lipa, bogata vsebina: kopanje, večerja v goricah, sprehod...
6.,13.272D/POL 14.990 RIM-POMPEJI-NEAPEU
avtobus: večno mesto, biser Toscane, \teuv, Campania... 14.274D/POL 39.900
BARCELONA
katalonska prestolnica, avtobus, odlično slovensko vodenje
18.2y5D/2xPOL 45.900 Radoživa TURŠKA RIVIERA
potovanje z odličnim slovenskim vodenjem, polet iz Gradca 13.378D/POL 59.990 EGIPT, Hurgada 4* Flamenco Beach Resort, polet iz Gradca
6.3/7D/POL 99.900 TUNIZIJA, Monastir
ALL INCLUSIVE v Magic Ufeclub-u, 2-dnevni safari, polet iz Gradca
14.2/7D/AI 139.900
SONČEK
RTUJ, Slomškova 5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22
EUROPARK, 02/33 00 915 •
TUl potovalni center
20 TEDNIK
Nasveti, pisma bralcev
četrtek • 5. februarja 2004
Za otroka
VPRAŠANJE:
Sva mlada starša, ki bi rada svojemu otroku do polnoletnosti nakupčkala nekaj denarja. Ne gre za eksistenco, gre le za nekaj, kar bi mu polepšalo vstop v svet odraslih. V ta namen bi mu vsak mesec vložila kakšnih 50 evrov. Žal sva malo "lena" za iskanje najbolj donosnih rešitev. Vseeno pa vas prosiva za nasvet, kako naj se lotiva stvari, da bo kupček čez dvajset let čimvečji in čimbolj varno naložen. Do sedaj sva razmišljala le o rentnem varčevanju pri banki. Kako bi nama svetovali? ODGOVOR:
Veseli me, da že danes razmišljata o tem, kako bosta vajinemu otroku polepšala vstop v svet odraslih. Največ, kar lahko naredita zanj, je, da ga poučita o denarju in o vseh načinih, kako se da denar zaslužiti oz. kapitalizirati. To bosta najlažje storila, ko bosta nekaj časa in denarja investirala v vse tri knjige Roberta T. Kiyosakija ter knjigi Stephena M. Pollanda: Živeti bogato in Končajte v bankrotu. Te knjige vama bodo zagotovo spremenile vajin sedanji način razmišljanja o varčevanju denarja in vaju spodbudile k temu, da vajin čas in denar investirata tako, da bosta ves čas imela popoln nadzor nad denarjem. Če vama izračunam primer, bi vašemu otroku ob vstopu v svet odraslih po 22 letih vplačevanja 50 evrov na mesec, ob predvideni 20% letni kapitalizaciji (taki donosi oz. naložbe — o njih sem že pisal - v tujini obstajajo, pa še zavarovane so s posebnimi finančnimi izvedenimi instrumenti), privarčevala glavnico okrog 177.000 evrov ter večno oz. dedno mesečno rento okrog 2.700 evrov na mesec (upoštevamo 20% letno kapitalizacijo - glavnica se potem takem ne spreminja oz. stalno ostane enaka). Pri tem izračunu nisem upošteval inflacije na evro. Banka bi vama v istem obdobju privarčevala le okrog 21.000 ev-rov oz. 70 evrov večne mesečne rente, ob upoštevanju 4% letne kapitalizacije.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoSenjsho svetovanje
íJ^oifuíajÍĚ na± na ùiÎExnetu!
RADIOPTUJ
9K-tùte
32k Î^Tunelnl
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
ŠIFRA: SONČNICA
Mnogo je stvari v življenju, ki vplivajo na človekove dobre presoje in dobre življenjske odločitve. Med njimi je ena izmed najmočnejših prava izbira energije imena. Sploh ni malo ljudi, ki je resnično začelo živeti in ustvarjati šele takrat, ko so dobili pravi stik s samim seboj — s spremembo imena. Se več pa je ljudi, ki so tak stik izgubili z napačnim priimkom, na primer ob poroki.
Rojeni ste 5. v mesecu, z naslednjo numerološko postavitvijo: 25 + 31 + 23 = 79. Vzdevek je 10.
Vaše ime (5) je vibracija družabnosti, komunikativnosti, smisla za pisano in izgovorjeno besedo, akcije, zabave, potovanj, pa tudi intelekta in površnosti, predvsem pa je to vibracija nemira in sprememb. To ni energija, ki bi prinašala umirjenost in stabilnost. Je pa to energija toplote in dobrega stika z ljudmi, pa tudi z denarjem.
Vaše ime (25) je vibracija, ki prinaša dobroto, iskrenost, duhovnost po eni strani ter iluzije glede partnerstva in posla po
drugi strani. To je sicer pozitivna, a nestabilna energija, ki prinaša človeku tako duhovni kot materialni uspeh šele v zrelem obdobju življenja.
V Vašem prvem priimku (31) se skriva energija delavnosti, originalnosti in ekscentričnosti. Predvsem pa je to energija osamljenosti ter nenadnih sprememb v življenju, ki ne prinaša preveč miru in stabilnosti.
Zato pa je Vaš drugi priimek (23) vibracija dobrega stika z ljudmi in denarjem. Ostane še skupno število imena in obeh priimkov (79 = 7 + 9 = 16) — energija duhovnosti, pa tudi težav v partnerstvu in poslu.
Iz Vaše numerološke analize je moč videti, da prevladujejo predvsem energije družabnosti, duhovnosti in sprememb. Pomembno pa je, da so vse Vaše energije skladne z Vašim datumom rojstva.
Če želite pridobiti na stabilnosti in ustvarjalnosti, Vam predlagam, da vstavite na mesto dosedanjega imena (25) v ime močno energijo Vašega vzdevka (10), ki je izrazita energija realizacije, ki ideje pretvarja v materijo. To bi Vas stabiliziralo in harmoniziralo s seboj in posledično tudi z ostalim svetom.Tudi kombinacija Vašega vzdevka in samo drugega priimka, na pri-
Duševno zdravje
Kdaj na svoje?
vprašanje je: Kdaj je tisti idealni čas, ko naj bi mladi zaživeli na svojem?
Izkušnje iz tujine kažejo, da mladi, ki zaživijo na svojem in se ločijo od primarne družine okoli 21. leta, nimajo posebnih težav s prilagoditvijo na način življenja, ki od njih zahteva, da sami skrbijo zase in odgovorno odločajo.
Pri nas pa je opaziti trend, da mladi v večini zapuščajo primarno družino in skrbijo zase zelo pozno, celo po tridesetem letu.
Konec pubertete se kaže tako s telesnim dozorevanjem kot tudi s osebnostnim in socialnim dozorevanjem ter se vse skupaj konča tudi z duševno zrelostjo in enakopravno vključitvijo mladih v svet odraslih.
O burnosti obdobja pubertete in dozorevanja ne odločajo hormoni, temveč predvsem želje mladih, da se postavijo na lastne noge, radi bi spremenili svet, ga naredili boljšega in našli svoje mesto v njem. Ce mladi pri tem naletijo na ovire, se to kaže v razvojnih krizah - mladostniškem nemiru, uporništvu in drugem.
Res je velikokrat ovira v mladih samih, toda tudi neustrezna vzgoja in prizadevanja staršev in učiteljev, da bi se mladi vzorno prilagodili svojemu okolju, ima svoj delež in je ovira mladim. Ovira so tudi odnosi v svetu in razni tabuji, lažne in anonimne avtoritete, odsotnost resničnih idealov, nasprotja med osebami in dejanji - vse to mlade namreč hromi in revoltira. Zaradi vsega tega se pri delu mladih razvije konec koncev občutek nemoči in resignacije in nikoli ne morejo zaživeti resnično samostojnega in odgovornega življenja izven svoje primarne družine.So odvisni od dovoljenih in nedovoljenih drog, postanejo prestopniki, vdajajo se psevdoreligioznim in psevdofilozofskim idejam ipd.
Da se mladi lahko konstruktivno, osebnostno in čustveno zrelo vključijo v življenje in samostojno zaživijo, morajo imeti ob sebi nekoga, ki mu pomaga na poti iskanja in razvijanja človeških vrednot. Starši bi morali biti tisti, ki morajo poskrbeti, da se čustvena vez med njimi in otroci ne izgubi, mu pomagati z nasveti glede osebih problemov in skrbi, hkrati pa mu ne postavljati ovir pri iskanju lastne poti.
Svobodno oblikovanje prostega časa je prvi korak pri ločitvi od primarne družine - tu je velik pomen vrstnikov, katerih mnenje odloča o zunanjem videzu, modi, vedenju v skupini, odnosu do drugega spola, do drog itd.
In če imajo mladi tudi privzgojeno pripravljenost, da poskrbijo za svojo ekonomsko neodvisnost in privzgojen ustrezen odnos do nasprotnega spola, kaj kmalu zaživijo samostojno življenje in se ločijo od svoje primarne družine.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
mer: 10 + 23 = 33, bi bila precej boljša od sedanje.
[IFRA: 67
Rojeni ste 19. v mesecu, z naslednjo numerološko postavitvijo: 15 + 19 = 34
Vaš datum rojstva (19), je ena izmed najlepših energij celotne numerologije in Vam prinaša mnoge darove, talente in sposobnosti v zibelko. Prinaša Vam tudi mnogo energije, tako fizične, čustvene, duhovne in intelektualne. Tak datum rojstva obljublja uresni~itev vseh na~r-tov, predvsem pa uspeh v zasebnem in na poklicnem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena, priimka in skupnega {tevila obeh. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da človek s to energijo lahko ideje pretvarja v materijo.
Tudi ime je samo po sebi zelo lepa vibracija (15) in je ena izmed najlep{ih vibracij nume-rologije. Je energija, ljubezni, privlačnosti, taktičnosti, romantike, umetnosti ter izraža močan osebni magnetizem. Je vibracija, ki prinaša naklonjenost od nasprotnega spola, temperament
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKE ANAUZE.
tel.: 02 771 07 68
in fizično lepoto. Prinaša interes za glasbo, igro, denar ter zelo dober stik z ljudmi. Pomembno pa je, da je ta energija povezana s sebi sorodnimi vibracijami ali števili. Človek s to energijo se mora izogibati sebičnosti in trmi.
Vendar pa to ni tista vibracija, ki bi Vam osebno omogočala, da bi lahko odkrili vse tiste Vaše sposobnosti, darove in talente, ki so Vam bili položeni v zibelko. Bolje povedano, to ni energija, ki bi bila skladna z Vašim datumom rojstva. To pa prinaša blokade, zmedo in težave pri odločitvah v življenju.
Priimek je enaka energija (19) kot datum rojstva in tudi prinaša podobne značilnosti. Ostane še skupno število imena in priimka (34), ki je energija duhovnosti in je tudi v harmoniji z
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vase osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Vašim datumom rojstva. Je pa to vibracija, ki prinaša zadovoljstvo šele v zrelem obdobju življenja.
V Vaši analizi so večinoma zelo dobre vibracije, vendar pa niso med seboj usklajene. Če so težave, so na račun imena, ki je močna energija, ni pa skladna z datumom rojstva. Umiritev in harmonijo Vam prinaša kombinacija energij s številoma 10 ali 19 v imenu ter 23 v priimku.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v {portu
Preventiva pred bole~ino pod kolenskim sklepom
Neustrezni vadbeni proces povezan s slabostmi gibalnega aparata lahko povzroči pri športnikih značilne športne poškodbe. Ena izmed pogostih poškodb v sodobnem športu je sindrom "skakalčevega kolena". Pri tej disfunkciji gre za vnetje narastišča pogačične tetive - ponavadi je prizadeta tetiva na spodnjem delu pogačice.
Bolečina je v začetku občutena le ob skrajnih naporih, kasneje pa se lahko pojavi že pri minimalnih obremenitvah ter tudi v mirovanju. Zaradi mehanskih preobremenitev pride do degenerativnih sprememb narastišča tetive na kost. Dolgoročno prihaja do postopne zakostenitve mehkih delov sklepa (hrustanec in del tetive lahko zakostenita). Vzroki vnetja pogačične tetive so naslednji: (1) predolgi treningi - zaradi utrujenosti mišic ne zmoremo dovolj dobro amortizirati negativnih sil podlage, (2) preveč intenzivni treningi, posebej vadba skočne in eksplozivne moči, preob-remenjujejo tkivo v tetivi, (3) slaba gibljivost mišic okoli kolena vpliva na konstantno zakrčenost mišic = > napetosti v pogačični tetivi so prisotne tudi v mirovanju = > tetiva je preobremenjena, (4) šibka notranja glava (m. vastus medialis) je običajno prešibka v primerjavi z zunanjo glavo (m. vastus late-ralis) sprednje stegenske mišice = > pogačico
vleče navzven => neuravnovešene sile v sklepu (5) anatomske nepravilnosti kolenskega sklepa itd.
Kaj storiti? Počitek je najboljši, sicer pa obvezno zmanjšati intenzivnost treningov, omejiti aktivnosti, ki povzročajo pritisk napogačico (skakanje, klečanje, izvajanje čepov), po treningih na boleče mesto polagamo zavoje ledu (20 min), da zmanjšamo vnetje, redno izvajati specialne raztezne gimnastične vaje. M. vastus medialis najbolje okrepimo na tre-nažerjih za iztegovanje kolena (mišica se popolnoma vklopi šele zadnjih 165—180 stopinj do iztega kolena, tako da so upogibi v kolenu pod 165 stopinj neustrezni. Sčasoma postanejo pomembne vaje zaprte kinetične verige npr. polčepi (do 90 stopinj), potiski z nogami itd. Sledi funkcionalni trening, ki naj poskuša imitirati specifične obremenitve, značilne za posameznikov šport. Pomembno je izvajati prilagojeno atletsko abecedo, tek po prstih in skoke s kolebnico itd. Postopoma prehajamo na intenzivnejše obremenitve - pliometrično vadbo (vadba klasičnih, globinskih in ostalih poskokov), pri čemer upoštevamo regene-racijske cikle tkiv, še posebej tetiv in vezi. Poznavanje mehanizmov nastanka poškodb omogoča trenerju sestavo preventivnih vadbenih programov.
Robert Pal, prof. športne vzgoje
Društvo kondicijskih trenerjev -DKT Ptuj
Krvodajalci
12. januar - Tina Markovič, Pav-lovci 18; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Valerija Babosek, Kettejeva 20, Ptuj; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Anton Horvat, Krčevina 133/a, Ptuj; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Andrej Vu-grinec, Markovci 33/a; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21; Marinka Vogrin, Dor-nava 92/b; Jožica Merc, Podlehnik 26.
15. januar - Tomi Niedorfer, Ope-karniška 15/a, Ormož; Franc Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Barbara Sic, Slatina 63; Albin Strgar, Vintarovci 38; Inge Lojen, Slovenja vas 67/b; Stanko Draškovič, Mestni Vrh 60/a; Marijan Fesel, Zg. Hajdina 40; Đorde Panzalovic, Ul. 5. Preko-
morske 11, Ptuj; Mojca Toplak, Go-rišnica 8/a; Franc Hentak, Stanošina 29/c; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Marija Ko-lednik, Pacinje 5/a; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Matilda Pukšič, Za-bovci 28; Robert Pšajd, Klepova ul.
14,	Ptuj; Alojz Pihler, Kicar 131; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Martina Florjanič, Strelci 9; Matija Toplak, Gorišnica 8/a; Miran Podhostnik, Zg. Hajdina 10; Roman Petrovič, Ilčeva
15,	Ptuj; Anton Žuran, Gradišča 143; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Aleš Gavez, Englesova 42, Maribor.
19. januar - Darja Skvorc Bes, Sodinci 1; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Rozika Rojko, Sp. Velovlak 6; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Mir-
ko Rojko, Sp. Velovlak 6; Ivan Be-denik, Žetale 56; Janez Kokol, Suha Veja 8; Helena Novak, Na postaji 59, Ptuj; Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ptuj; Branka Perger, Jadranska 7, Ptuj; Boris Ilec, Gorca 81/a; Marija Burjan, Hajdoše 53/a; Robert Gom-boc, Dornava 104; Andrej Gabro-vec, Skorba 27/c.
22. januar - Martina Leben, Za-mušani 43; Vladimir Piberčnik, Kolodvorska 2, Ormož; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Aleš Zorjan, Hum 20/a; Marijan Pučko, Žerovinci 35; Slavko Ivanuša, Loperšice 17; Boris Golob, Strelci 10/a; Joško Čučko, Ul. Heroja Kerenčiča 8, Ormož; Sandi Kralj, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Slavko Veselič, Gorišnica 161/a; Zlatko Gomilšek, Cirkulane 75 ; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Srečko Gere-čnik, Gubčeva 6, Ptuj; Matej Hlebec, Lačaves 43/a; Franc Klaneček, Sp. Hajdina 21; Zlatko Struci, Dravinjski Vrh 2/b; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož.
četrtek • 5 februarja 2004
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEDUlK 21
Info
Glasbene novice!
Nov izum nase glasbene scene se imenuje Slovenski radijski festival in je potekal v petek v Mariboru. Glavno nagrado za hit leta je pobrala skupina Tabu za pesem Divje. Po mnenju glasbenih urednikov je bila v letu 2003 najboljša pesem Napoj skupine Siddharta. Najve~krat predvajana pesem na slovenskih radijskih postajah v letu 2003 pa je bila prepričljivo pesem Lep poletni dan, ki jo poje Karmen Stavec. Več si lahko o festivalu preberete v TV oknu.
Uvodna novica je namenjena slovenskim mojstrom iz skupine KINGSTON, ki so dodobra zaznamovali leto 2003 s komadi V soboto zve~er, Kdor zna, ta zna in Republika banana. Njihovi oboževalci so lahko preko njihove spletne strani izbrali naslednji potencialni hit. Gre za ljubezensko balado LUNA NAD OBALO (***), katere avtorja sta seveda spet Dare Kauric in Zvone Tomac.
Kon~no smo do~akalipravo vrnitev GEORGEA MICHAELA, ki bo v začetku meseca marca po osmih letih izdal novi album Patience. V tem času se je lovil z založniki in je izdal album priredb Songs From The Last Century in album hitov Ladies and Gentleman — The Very Best Of George Michael. Britanski izvajalec z grškimi koreninami je končno ponovno nasel skupni jezik z založbo Sony, potem ko je za založbo Universal lani izdal protivojno pesem Shoot The Dog. As med asi se je zares potrudil v komadu AMAZING (*****), ki ga spremlja tipičen funky ritem s primesmi lagodnega popa!
V prejšnjem tednu so v Veliki Britaniji zaznali najnižjo prodajo glasbenih nosilcev zvoka v 42-letni zgodovini. Ta podatek se je precej izboljšal ta teden, ko se je na policah s ploščami znašla klubska plesna pop tema TaAKE ME TO THE CLOUDS ABOVE (****). Izvajalci so studijski mojstri LMC, ki so pod to pesem podpisali tudi člane skupine U2, od katere so si sposodili bas linijo klasike With Or Without You. Se bolj smešno pa je, da je besedilo pesmi vzeto iz hita How Will I Know pevke Whitney Houston in ga poje takratna back vo-kalistka Shirley McFarlane.
FATMAN SCOOP je priznan voditelj rap oddaj na razli~-nih radijskih postajah v New Yorku. Močno rotacijo oziroma medijsko podporo je imel njegov debitantski single Be Yourself. Vso agresivnost rapa in r&b-ja izvajalec ponosno ponuja v komadu IT TAKES TWO (***).
Igre je konec oziroma ljubezenske zgodbice je konec med JENNIFER LOPEZ in igralcem Benom Afflecom. Moški lahko gredo ponovno v lov, vendar rumeni časopisi poročajo, da se je pevka vrnila v varen objem svojega prejšnjega spremljevalca raperja P. Diddyja. S plošče This Is Me Then je po novem čista blondinka posebej za evropsko publiko izbrala srednjo hitro r&b pesem Baby I Love You (***), pod katero se je podpisal producent Terry Lewis.
Prvaki grunge glasbe PEARL JAM so zadnji projekt Riot Acta posneli leta 2002. Richard Burton jih je prosil za uslugo, da posnamejo naslovno pesem njegovega novega filma Big Fish. Fantje so ponudbo sprejeli z veseljem in se posebej potrudili v izjemni rock baladi MAN OF THE HOUR (****), v kateri ponovno vokalno blesti Eddie Vedder.
STEREOPHONICS so potrkali na velika vrata indie rock scene s hitom The Bartender And The Thief, medtem ko so bili lansko poletje v vrhunski formi s fantastično rock odo Maybe Tommorow. Hripav glas pevca Kellya Jonesa postavlja band ponovno v vodilno pozicijo v malo "zablujeni" rock temi MOVIE STAR (***).
Ameri{ki band NICKLEBACK si je svoj prostor v glasbeni zgodovini zagotovil z uspe{nico How You Remind Me. Lani je kvintet napadel s komadom Someday in novo zgo{čenko The Long Run. Na ameri{ki moderni rock lestvici so fantje na 1. mestu s sodobno rock skladbo FIGURED YOU OUT (***).
David Breznik

Y YA - □utk^rVVSZ^ UP - Black Eyed BifeS NIGHT - Atomic Kůtěti \ N .'S MY LIFE-Nd Doub STANDY-Westliie ájPEHSTAH - Janielia PDWERLESB - Nelly Portido i. MILKSHAKE - Keli^ LIFE FDR RENT-Dido STILL IN LOVE WITH YDU -Sean Paul & Sasha
Vsab 5reÀû meÁ \^.\0 in 20. uro
Glasbeni kotiček
Outkast: Speakerboxxx / The Love Below
2 X CD, Arista, 2003
Atlantski nori dvojec, ki se mu niti ne upamo podeliti kakršnekoli, še najmanj pa raperske žanrske nalepke, je spet udaril, na polno in v polno. Če se vam zdi, da naslov plošcka Speakerboxxx / The Love Below izgleda precej shi-zofreno, se vam zdi cisto prav. Gre namrec za dve plošci, ki bi v locenem stanju nosili oznaki Big Boi: Speakerboxxx in Andre 3000: The Love Below, tako pa sta oba clana dueta posnela solo plošci, ki ju zdaj pod skupnim imenom prodajata v eni škatli, za enojno ceno. S tem sta na prav eleganten nacin zacepila usta pe-simisticnim opravljivcem, ki so v najavah Big Boija in Dre-
ja, da delata na solo projektih, že videli konec nadvse uspešne zgodbe o skupini Outkast. To pa {e zdale~ ni edini uspeh ploš~e Speakerboxxx / The Love Below: po poslu{an-ju bodo morali umolkniti tudi tisti, ki menijo, da komercialno uspe{na plo{~a ne more biti tudi hudo kvalitetna, pa tisti, ki so prepri~ani, da hip-hop ne zna ve~ pogledati iz svojega idejnega in glasbenega zaciklanega kroga in predvsem tisti, ki se imajo že po nekaj na MTV-ju videnih spo-tih in kupljeni Eminemovi majici za najhujše reperje. Big Boi, predvsem pa Andre 3000 sta namre~ tako dale~ stran (bolje bi bilo re~i naprej) od
Filmski kotiček
Človeški madež
Drama, triler
Prvo, na kar je potrebno opozoriti, je zavajajoca oznaka filmskega žanra. Nedvomno si boste lahko ogledali dramo Človeški madež, v nobenem smislu pa ne pricakujte triler-ja, razen ce se vam zdi prepoznanje temnopoltega cloveka že na samem zacetku fascinantno.
Film Človeški madež, posnet po romanu pulitzerjevega nagrajenca Philipa Rotha, je zgodba o Colemanu Silku, mojstru prevar in pretvarjanj. Nadebudni študent (Wentworth Miller) sreca svojo prvo ljubezen Steeno (Jacinda Barrett), a za njuno razmerje je pogubna skrivnost. Leta kasneje ga spoznamo kot cenjenega profesorja (Anthony Hopkins), vendar pa njegovo kariero uničijo lažne obtožbe. Spusti se v škandalozno razmerje s skrivnostno Faunio (Nicole Kidman), doživi eroticni preporod in se vrne v preteklost. Toda njegova prebujena strast pomeni nevarnost pred bivšim možem Faunie (Ed Harris). Coleman
Kdo je glavni igralec v filmu Človeški madež? Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Katja Topolovec, Arbajterjeva ul. 1, Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do ponedeljka, 19. januaria, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
klišejskega rapa, da marsikateremu uli~nemu klasi~arju sploh ne bo jasno, zakaj na tej ploš~i gre. In v resnici je potrebno nekaj ~asa, da se uho navadi Big Boievih
elektro/dnb ekstravaganc in Andrejevih eklekti~nih raziskovalnih ekspedicij v svet psi-hedelije, starega soula, popa in neprestanega koketiranja z jazzovskimi standardi. Po drugi strani pa je tudi res, da hiphop še nikoli do sedaj ni uspel sproducirati tako pozitivne in vsem sprejemljive posko~ne uspešnice, kot je v spregi z mega duhovitim videom Andrejeva Hey Ya! Moži-clja v zelenem sta res dobro za~rtala pot s tem komadom, ki se ga vrti še zdaj, dolgo po izidu singla in videospota. Jasno je, da bo imela ploš~a precej daljši rok trajanja kot pa njihova konkurenca v bolj popy preobleki. In to upra-vi~eno. Speakerboxxx / The Love Below je dokaz, da ima hiphop še veliko potenciala, ~e se bo le našel še kdo, ki bo - tako kot Outkast - snel plašnice z ušes in svoj ego namesto v preve~krat slišano in že mote~e neosnovano napihovanje poslal na pot iskanja kreativnega lastnega izraza. Bravo!
Grega Kavčič
bo moral cim prej razkriti svojo pravo identiteto.
Vsakdo skriva v svoji preteklosti nek madež, nekateri ve~jega, drugi manjšega. Velikokrat taka skrivnost pride na dan, v~asih pa jo komu vendarle uspe povsem zakriti. A to še ne pomeni, da tak madež ne obstaja ve~, prav nasprotno, stalno skrivanje najve~jih skrivnosti lahko povsem spremeni in nenazadnje tudi uni~i življenje tistega, ki se no~e so-o~iti s svojo preteklostjo.
Profesor Coleman Silk (Anthony Hopkins) je ugleden ~lovek, ki je s svojo delavnostjo in talentom prišel do mesta dekana lokalne fakultete. S svojo sposobnostjo in odlo~nostjo je nato povzdignil fakulteto na zelo visok
nivo, pri tem procesu pa si je ustvaril kar nekaj sovražnikov. Prav ti ljudje tako izrabijo njegovo nenamerno napako, ko v razredu, ki ga pou~uje, iz-re~e besede, ki so v prenesenem pomenu besede lahko razumljene kot rasisti~na žaljivka proti temnopoltim. Ne-sre~na politi~na nekorektnost ga tako stane službe, nato pa mu zaradi šokantne novice v naro~ju umre tudi žena. Pol leta kasneje Coleman obi-š~e pisca Nathana Zuckerma-na (Gary Sinise) z željo, da bi slednji napisal Colemanovo biografijo, v kateri bi pojasnil, kakšna krivica se mu je zgodila. Kljub temu, da Nathan ponudbo zavrne, postaneta s Colemanom dobra prijatelja in kmalu mu Coleman zaupa, da ima afero z lo~enko Faunio (Nicole Kidman), ~istilko na fakulteti, kjer je Coleman neko~ delal, ter pomo~nico na bližnji kmetiji. A njune razlike v letih, socialnem statu-
ČLOVEŠKI MADEŽ The Human Stain drama, triler Dolžina: 106 min Režija: Robert Benton Producent: Gary Lucchesi, Tom Rosenberg, Scott Stein-dorff
Scenarij: Philip Roth, Nicholas Meyer
Igrajo: Anthony Hopkins, Nicole Kidman, Ed Harris, Gary Sinise, Wentworth Miller
su, ugledu, izobrazbi kmalu pri~nejo pritiskati na njuno razmerje. Težave pri~ne pov-zro~ati rahlo psihopatski vietnamski veteran Lester (Ed Harris), Faunijin bivši mož, preko katerega se kmalu razkrije, da se v Faunijini preteklosti skriva kar nekaj tragedij. Na drugi strani pa tudi Cole-man vse bolj ~uti težo velike skrivnosti, ki je v bistvu spremenila in povsem na novo definirala njegovo življenje.
Človeški madež je film, kjer je v prvi vrsti pomembno intimno razmerje med dvema ~lovekoma, ki je mo~nejše od vseh negativnih vplivov iz okolice. Film, ki odpira o~i in buri duha. Ogled vsekakor priporo-~am.
Grega Kavčič
CID
Sobota, 7. 2. 2004, ob 10. uri: ustvarjalna delavnica ročna izdelava spominske listine s Prešernovo Zdravljico. Brez starostnih omejitev! Se posebej vabljene družine! V počastitev slovenskega kulturnega praznika kotizacije ni! Na ogled je prodajna razstava glinenih izdelkov Ozare. Najavljamo delavnice, ki bodo potekale med zimskimi počitnicami:
Slikanje na steklo - za vse, brez starostnih omejitev, Kam po maturi? - za dijake 3- in 4. letnikov srednjih šol, Ročno tiskanje na oblačila - za vse, brez starostnih omejitev. CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
RADIOPTUJ
Mrtim
32k Î^Tune In!
Mi m idimiu!
wwWoiraidln®°ip)tti!JijoSn
22 .Sio/m»TEDNIK
Nasveti
četrtek • 5. februarja 2004
Kuharski nasveti
Ananas
Ananas je znan južni sadež, ki še danes za nekatere velja kot pravo sadno razkošje. Pri nakupu pazimo, da izbiramo ananas, ki ima težek plod, izrazit vonj, osrednji lističi čopka pa se dajo z lahkoto odstraniti. Meso se mora rahlo upreti pritisku, ne sme pa imeti nobenih odtis-kov. Barva in lupina nista pomemben dokaz zrelosti.
Pod luski-nasto lupino ananasa so tako imenovana očesa. Zato lupino vedno olupimo z nožem kar debelo, {ele potem lahko plod razrežemo na rezine in odstranimo trd stržen iz sredine. Ananas lahko tudi razpolovimo in narežemo po dolgem, meso pa izrežemo z nožem, potem prav tako odstranimo stržen in meso narežemo na kocke, oziroma grižljaje. Svež ananas, ki je zrel, je že sam slasten poobedek, z malo sladkorja, kapljico ruma ali če{njevca je {e okusnej{i.
Lahko ga potresemo tudi z rjavim sladkorjem, sautiramo, oziroma na hitro v ponvi na maslu prepražimo ali tako pripravljenega pečemo na žaru. S svojim izrazitim sladko—kiselkastim okusom se ananas prilega k pikantnim jedem iz svinjine in perutnine, pogosto pa ga srečamo kot eno izmed sestavin pri pripravi morskih sadežev. V celotni olupljen ananas, ki mu v sredini odstranimo trdi del, lahko nadevamo s pre{ano {unko in pečemo vsaj eno uro pri 200 °C. Ananas od zunaj začinimo s soljo poprom in česnom. Pred peko
zano gnjat in manjšo količino na kocke narezanega ananasa. Začinimo s soljo, poprom in rahlo okisamo z balzami~nim kisom. Za vse slane jedi, pri katerih kot sestavino uporabljamo tudi ananas, naj bi uporabili le sveži ananas. Ananas iz konzerv je konzerviran s sladkorjem in je za slane jedi skoraj presladek.
Kot tople uvodne jedi si iz ananasa lahko pripravimo grati-nirani ananas, tega pripravimo tako, da svež ananas olupimo in narežemo na kocke, velikost kock je odvisna od velikosti toplih grižljajev. Priporočljivo je pripraviti manjše grižljaje in jih za porcijo ponudimo več. Pri-
omaki dodamo 2 rumenjaka in trdi sneg 2 beljakov. Tako pripravljene prigrizke damo tik pred serviranjem v pečico, ki smo jo ogreli na 220 °C in pečemo, da porjavi.
Od sladkih jedi iz ananasa pa lahko pripravimo ananasovo torto, rezine, kompot, ledeni ananas, ananas presenečenja in še druge. Ananas presenečenja pripravimo tako, da ananas prerežemo na polovico in ga ne olupimo. Z nožem odstranimo notranje meso, ki ga narežemo na kocke, ananasovim kockam dodamo še poljubne južne sadeže, ki jih prav tako narežemo na kocke. Sadje med sabo pomešamo, po želji
z zobotrebci ali večjimi lesenimi nabodali ananas dobro stisnemo, da se po peki {unka drži mesa ananasa.
Od slanih jedi ga pogosto pripravljamo tudi s salnino. S slanino lahko tanke rezine ananasa ovijemo in jih nato povaljamo v moki, razžvrkljanih jajcih in na koncu v drobtinah ter na hitro ocvremo. Drobtinam lahko v manjši količini dodamo sesekljane lešnike in mandlje. Ananas pogosto uporabimo pri pripravi rižot iz morskih sadežev, pri katerih skupaj z morskimi sadeži duši-mo tudi na male kocke narezan ananas ali pri perutninski rižoti, kjer prav tako za boljši okus dodajamo manjšo količino narezanega ananasa.
Ananas lahko pripravimo tudi kot okusen dodatek ob kozarcu dobrega vina ali kot hladno in toplo predjed. Za hladne predjedi male kocke ananasa zavijamo v tanke lističe suhe ali prekajene slanine, vse skupaj položimo na male rezine kruha, ki smo jih na tanko premazali z maslom. Ananas lahko zavijemo tudi v tanke rezine pečene svinjske pečenke. Lahko si pripravimo tudi solato iz pečenega svinjskega mesa, ki ga narežemo na male kocke, dodamo prav tako na kocke nare-
Svinjina z ananasom
Mokri smrček
Vprašanje : V zadnjem času so si strokovnjaki vedno bolj enotni v tem, da imajo domače živali pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Na kaj pa moramo biti vendarle pozorni, ko se odločamo, katere živali bodo tiste, s katerimi bomo delili naš vsakdan?
pravimo jih tako, da na rezino toasta naribamo manjšo količino poljubnega poltrdega sira, na sir damo kocke narezanega ananasa, ananas bi lahko narezali tudi na tanke rezance, po ananasu potresemo sesekljano slanino in čebulo in prelijemo z žlico goste bešamel omake ali z gostim legirjem. Bešamel omako pripravimo tako, da stopimo žlico margarine, dodamo 2 žlici moke in zalijemo z 2 decilitroma mleka. Kuhamo 5 minut in začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom ter omako do mlačnega ohladimo. Nato
Odgovor: Danes se ljudje odločajo za sobivanje z različnimi živalmi, predvsem zaradi želje po toplini, predanosti in ljubezni, torej po vrednotah, ki jih v medčloveških odnosih izgubljamo ali zanemarjamo. Trend naraščanja števila hišnih ljubljenčkov bi lahko z drugega zornega kota razlagali tudi kot krizo sodobne družbe, ki ljudem ne dopušča več osnovne človečnosti. Družne živali, s katerimi se lastniki postavljajo, so lahko ogledalo lastnika oz njegove resnične biti. Ljubezen in toplino , ki jo ljudje iščejo, lahko najdemo prav v vsaki živalci, ne glede na to, ali je pasemska, čistokrvna, šampion in še kaj.
O pomenu živali pri socializaciji otrok (red, skrb za hrano, čistočo, zdravje ...) so napisane številne študije, katerim je skupni imenovalec zmeraj pozitivi-stičen. Starejši ljudje, ki imajo psička, s katerim redno opravljajo sprehode, se na ta način tudi sami dodobra razgibajo in tako pripomorejo k svoji psihofizični kondicij in boljšemu počutju. Zraven domačih živali se v svetu zmeraj bolj nagibajo tudi k pomoči vodnih sesalcev, zlasti delfinov, pri najrazličnejših oblikah terapij in rehabilitacij bolnih otrok in mladostnikov. Razvite in napredne ustanove tako pri nas kot v svetu, v katerih se nahajajo duševno prizadete osebe, imajo v svoji sestavi lastne živalske vrtove, v katerih pridejo otroci v stik z najrazličnejšimi živalskimi vrstami, se o njih in ob njih učijo
sladkamo in odišavimo z rumom ali konjakom in ga damo v pripravljeno ananasovo skledo. Po vrhu sadja z nazobčanim tulcem nabrizgamo mešanico belj akov in sladkorja v prahu, da pokrijemo vso sadje. Tako pripravljeno sadno presenečenje damo v pečico na 250 oC in pečemo, da porja-vi. Pod beljakovo maso po želji lahko nadevamo tudi kepice poljubnega sladoleda. Tako zapečen ananas damo na mizo in ga razrežemo pred gosti.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
in hitreje razvijajo najrazličnejše sposobnosti.
Ko se odločamo o tem, s katero živaljo bomo delili naš vsakdan, je primerno, da najprej razčistimo sami pri sebi, koliko časa smo pripravljeni posvečati našemu novemu družinskemu članu, katere naloge nas čakajo in ali bomo temu kos.
Naj obvelja pravilo, da nikoli ne kupujmo živali (psičkov, muc, ptic ...) v dar, še posebej ne otrokom!
Zavedajmo se, da smo dolžni skrbeti za žival vse do konca njenega življenja.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v pričakovanju Valentina
Vrtnemu rastju se polagoma izteka obdobje zimskega počitka. Snežna odeja, ki je nekoliko pozno in le skromno odela naravo minule dni prosinca, bo brž skopne-la, ker tudi tla že popuščajo v pričakovanju Valentina, ki bo že sredi svečana odklepal koreninam in kmalu se bo pričela prebujati pomlad.
V	SADNEM VRTU opravimo v mesecu svečanu glavnino zimske rezi pri vseh sadnih vrstah, preden se prične prebujati iz stanja zimskega mirovanja in jo zaključimo preden prične sadno drevje brsteti. Za zimsko rez sadnega drevja je na voljo dolgo obdobje in jo pričnemo, ko listje v jeseni odpade in jo lahko opravljamo vse do začetka pretoka hranljivih rastlinskih sokov iz korenin v veje k brstom. S pozno zimsko rezjo, ko so sokovi že dosegli vrhove vej in brstje, drevesno krošnjo osiromašimo za tisti del hranil, ki jih z rezjo odvečnih vej in mladik zavržemo. Zakaj je potrebno obrezovanje sadnega drevja in čemu temu opravilu posvečamo toliko pozornosti, ko pa tudi zanemarjeno in neobrezano sadno drevo cveti in rodi? Odgovor je preprost! Rast in rodnost pri neobrezanem sadnem drevesu ali vinski trti gresta vsaka svojo pot. V normalnih rastnih pogojih se drevesna krošnja prekomerno razraste, kar ovira rodnost, ki iz leta v leto slabi, postane neredna, kakovost pridelka pa se poslabša do neuporabnosti. Z obrezovanjem sadnega drevesa uravnavamo razvoj njegovega nadzemnega dela in izrabimo skladnost razmerja med črpanjem hranilnih snovi in vode iz zemlje, ki ga omogočajo korenine in listjem, ki drevo oskrbuje z asimi-lati.
V	OKRASNEM VRTU že lahko pri drevninah in grmovni-cah opravimo redčenje pregostih vej in poganjkov ter izrezovanje poškodovanih, bolnih in suhih vej, kljub zimskim razmeram, vzgojno rez in pomlajevanje pa še za nekaj časa odložimo do trajnejše otoplitve in začetka brstenja. Zgodaj cvetoče okrasne drevnine režemo po zaključenem cvetenju.
Skromne padavine v letošnjem prosincu niso dovolj napojile zemlje s talno vlago. Okrasni pozimi zeleni listavci in iglavci, še posebej pa sveže posajeni in posodovke, trpe na suši. Ta pojav ša na rastlinah ni izrazito opazen, posledice bodo opazne šele spomladi ob začetku vegetacije, ko bodo pričele veneti in se sušiti. Po potrebi jih zalivamo, četudi je zemlja zmrzla.
Fuksije, trajne posodovke, še prezimujejo v zaprtih in svetlih prostorih s stalno toploto okrog 8 stopinj Celzija. Preden
Zimska rez sadnega drevja
Foto: Martin Ozmec
se bodo pričele prebujati iz zimskega mirovanja, jim lanske poganjke porežemo do polovice. Po potrebi jih presadimo v slabo kislo humozno zemljo, ob tem pa jim nekoliko prikrajšamo tudi korenine.
V ZELENJAVNEM VRTU sejemo na gredice grah in bob, ko se bo zemlja v svečanu odmrznila. Semena teh stročnic kalijo že pri nizki talni temperaturi, kasneje pa njihovi kalčki tudi niso občutljivi na slane. Grah in bob ne uspevata v sveže pognojeni zemlji s hlevskim gnojem pa tudi ne v kisli, zato zemlji ne dodajamo šote. Gredice namenjene za posevek graha in boba potresemo pozimi z lesnim pepelom in plastjo dobro preperelega komposta in ju ob pripravi gredic za setev vmešamo v zemljo. Bob sejemo v 8 cm globoke jarke, grah pa v 5-centimetrske jarke, razdalja med semeni pa naj bo 15 do 20 cm. Bob in grah sta v prehrani uporabni stročnici, koristni pa tudi v vrtu, ker zapustita zemljo v ugodnem stanju naslednicam.
Miran Glu{ič, ing. agr.
L-11.2.
5-četrtek	6-Petek	7-Sobota	8-Nedelja
9-Ponedeljek	10-Torek	11-Sreda	
četrtek • 5. februarja 2004
Za kratek čas
ŠtajenkiTEBHlK 23
SESTAVIL:
EDI KLASINC
položitev trupla v zemljo
japonski
IsmuCarski
skakalec ctetsuya)
iskleščena
veja, I sklešček
močno poželenje
začetnik krščanske
vere, zveličar
francoski slikar (robert 1921-1993)
ameriška filmska igralka arden
mlečni izdelek
krad-uivec
morala, nravnost
nemški filozof (immanuel)
reka v srednji italiji

angleška krauica (marija)
žolča, hladetina
pravoslavni vernik (posmehu.)
metalka krogle sirk
silvo teršek
^ besede oset
i
iz
besede tank
rokome-tašica černe
časovna mera
strah pred šibkostjo
mineral disten
kazen za greh
vas pri poreču
reka v srbiji
dobitek
pri okoriščanju
morski pristan, luka
apetit
remiju podobna igra
nemo-ralnež
množina, gmota
lovska nastava
i
nemški skla-dateu reimann
sobna kakteja
iz
besede katt
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Split, Trevi, retar, etan, Polikarp, Praslovan, kolesarka, rebrace, bolehavost, okrajina, Abas, Loyal, Slamet, Dali, pisave, laz, ženikelj, La, let, Amis, kaptacija, Meri, vajet, Laera, astenik, Arany, tri, kakteja. Ugankarski slovarček: AO = reka v srednji Italiji, pritok Jadrana, ASTENOFOBIJA = bolezenski strah pred šibkostjo, BOI = italijanski šahovski mojster iz Sirakuz (Paolo, 1528-1598), ILC = slovenski rokometaš (Gregor), LAPOUJADE = francoski slikar in filmski režiser (Robert, 1921-1993), RIPERTON = ameriška rockovska pevka (Minnie, 1947-1979), SAPARIT = mineral disten, poldrag kamen, TELOKAKT = sobna kakteja, TKO = ameriška rockovska skupina iz Seattlea.
Govori se .
da bi se država lahko zgledovala po Cerkvi in katerega od svojih praznikov "zacementirala" na ponedeljek, torek ali kateri drugi delovni dan (po zgledu velikonočnega ponedeljka). Si predstavljate, koliko ljudem bi se prikupila kultura, če bi Pre{erna vsako leto slavili recimo ob petkih!
... da je trnovskova{ki župan za naš časopis
navedel astronomsko visoke številke o proračunskih sredstvih, porabljenih za investicije v občini, po načelu: papir vse prenese. Pozabil pa je na svetnike.
. .. da so bili nekateri v ormoški občini navdušeni, ko so prebrali v našem časopisu na prvi strani naslov: Vili Trofeniki odstopil. Pa je navdušenje precej upla-hnilo, ko so spoznali, da gre (le) za športno novičko.
. .. da so se na ptujski občini odločili komunicirati s svojo javnostjo prek izjav za javnost. Sedaj le še iščejo nekoga, ki jih bo objavil.
Vidi se ...
... da ponekod v Sloveniji uporabljajo zelo nenavaden jezik. Tile na sliki so želeli povedati, da se na tem mestu ne sme lepiti plakatov. Pa ljudje kljub temu "laka-tirajo", čeprav je "repov dano".
REPOV DANO
LAKATIRA
Lujzek • Dober den vsoki den
Jejhata johtata, zaj pa smo te le malo snega dobili. Provijo, ke nam ga je poslala kot akontacijo Evropska unija, ki ji pametni provijo tudi zbunija. Zaj jepačpri nas prova zmešanijada zavolo evropskih komisarov, sekre-tarov in drugih, ki se bodo za vejke ploče borili in dobro mastili. Tudi jaz sen misla kandidirati za nekšnega evropskega sekretnika, pa so mi rekli, da neman nibenih pogojov, saj man probleme z jeziki, še posebno s svinjskim in govejim, če sta premalo kuhana. Je pa resen tak, kak provi stora resnica - kejko jezikov znaš, tejko velaš. Bi pa bila primerna za kokšno evropsko sekretnico moja Mica, ki glih zaj pri odme-tovaji snega švica. Je prova špreharnica in spikarica, saj poleg prleškega guča obvloda še druge jezike, če si poleg fejst z rokami pomoga. Ovo-krot, tan negi okoli novega
leta, jo je sreča en turist in jo po nemškem vproša, kak bi priša do našega župana. Tak po domočen ga je podvi-čila: "Herr, če niste prevejka zver, se pelte malo links, te pa reks, potli pa na ravnoč v prvi jorek, tan kak mama mija s sosedom Južom začasno prebivališče in naji tam najde tisti, ki naju iše ...
Pret sen vam omena sneg, ki je malo pobela tudi naš breg. Včosik smo pravli, da je sneg gnoj za siromake, ki nemajo živine in tudi gnoja ne. Pravli smo tudi, ke more dober kmet pojesti skozi celo leto en mali voz gnoja. Tistim, ki so pravli in še provijo, da na deželi po gnoji smrdi, pa provimo: "Ge nič ne smrdi, tam tudi nič ne diši...!" Včosik so bli na deželi najbolj cenjeni tisti pubeci, ki so po kujih dišali in tiste dekline, ki so mele svinjski "parfum". Gnajši den je vse drgačik. Dišati moreš po nafti ali pa bencini, v štali traktor, v garaži avto, na banki peneze, te se kumer nekam prileze.
Tejko vam naj bo za gnes, vas lepo podavlja povprek in počez!
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 5. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 6. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
SOBOTA, 7. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 8. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIÎ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 9. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 10. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport.
13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 11. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
Frekvence: 89,8, 98,2 In 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je teden poln zanimivih poslovnih novic. Navezali boste nove stike, podpisali nekaj uspešnih in dolgoročnih pogodb in vodili pogovore glede novih projektov. V petek zabava v prijetni družbi.
BIK
Pred vami je dokaj siečen teden z odličnimi možnostmi, da se še bolj uveljavite, kot ste se že. V četrtek in petek boste na poslovnem področju še zelo dejavni in v polnem pogonu, petkov večer pa bo romantičen.
DVOJČKA
^^ Poslovni stres, pod katerim ste bili, bo počasi minil, f	Čeprav mu boste v četr-
tek Še izpostavljeni bodite previdni. Ne prepirajte se, ni vredno. Živahen sobotni večer bo čisto po vašem okusu, zato si le dajte duška.
RAK
Čeprav je pred vami poslovno negotov teden, se boste kljub temu imeli lepo, če le ne boste preveč zahtevni in se vam ne bo preveč mudilo. Glede poslovnih zadev ne hitite, sprostite se, saj imate še dovolj časa.
LEV
V teh dneh boste reševali predvsem vaše čustveno področje, kjer bi lahko prihajalo do nerazumevanja. Ne izsilujte pozornosti in bodite zadržani in objektivni. Razmere se bodo med vikendom izboljšale.
DEVICA
Bolje se boste počutili. Teden boste preživeli odlično razpoloženi, saj boste ugotovili, da vam zadeve gredo zelo lahko od rok in da so projekti že skoraj končani. V četrtek pa boste dobili nepričakovan obisk.
TEHTNICA
Pred vami je prijeten teden na poslovnem področju; vsak dan boste imeli več energije, zato le vstopite v akcijo in naredite, kar morate. Sreda bo najbolj "udarna", v petek pa boste uživali v krogu prijateljev.
[KORPIJON
Umirjen teden brez sprememb na poslovnem področju. Ponedeljek bo še napet, v sredo pa se boste že umirjeno pogovarjali in dogovarjali. Nič ne bo narobe, če si privoščite romantičen konec tedna.
STRELEC
Na poslovnem področju poskušajte biti jasni in iskreni tako sami sebi kot drugim, sicer se lahko zaradi narave dela zapletete v mrežo zank in ugank. V soboto zvečer se boste imeli zelo lepo.
KOZOROG
Čeprav ste po značaju zelo družabni, boste v tem tednu bolj kot ne iskali mir, da dokončate vse vaše poslovne ideje v miru in tišini. V bližnji prihodnosti vas čakajo novi izzivi. V nedeljo se boste zelo zabavali.
VODNAR
Pred vami je odličen teden predvsem na osebnem področju, saj vas bo obsijala zvezda Venera in vas bogato obdarila z ljubeznijo in čustvi. V ponedeljek boste v službi zvedeli veselo novico.
RIBI
Po dolgem stresnem se za vas začenja bolj umirjeno obdobje. Na osebnem področju bo odnos s partnerjev vedno bolj harmoničen. Na poslovnem področju pa boste že v torek boljše volje in bolj optimistični.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Ludvik Kotar
Ob nogometni se rokometna pravljica!
Čeprav v pravljice ne verjamem, imam jih pa rad, se nisem mogel ogniti taksnemu naslovu, ko pišem o izjemnem dosežku slovenskega rokometa in športa nasploh. Osvojiti srebro na prvenstvu stare celine in ga tudi odlično organizirati sta dosežka, ki nas kot prijetna popotnica spremljata v Evropsko unijo, v katero bomo uradno vstopili prvega maja. V rokomet sem verjel ves čas dela v rokometu, tudi takrat, ko smo v rokometnem klubu Drava z žensko ekipo nastopali v drugi jugoslovanski ligi in ko smo obudili tradicijo moškega rokometa na Ptuju ter se približali slovenskemu vrhu. Vodja generacije ptujskih ro-kometašev je bil takrat sedanji zvezdnik slovenskega in pričakujem da tudi evropskega rokometa Renato Vugrinec. Na Ptuju smo upešali, ker nam je zmanjkalo podpore okolja, nato pa še volje in zagnanosti posameznikov. Do rezultatov se pride z jasnimi cilji in ustreznimi načini dela. Še zlasti, če imaš ustrezne pogoje, kipa ni nujno, da so vedno povezani z velikimi denarji. Ni vse v denarju, v to sem trdno prepričan. Lahko ga imaš veliko in ga zapraviš brez pravih rezultatov. In v tem je umetnost ali kakovost dela v športu, pa tudi v življenju in poslu. To so dokazali slovenski rokometaši s trenerjem in strokovnimi sodelavci ter vodstvo zveze na čelu z uspešnim poslovnežem Zoranom Jankovičem. Da ne bo pomote, niso delali brez ali pa z malim denarjem, vendar pa je bil njihov pristop k doseganju vrhunskega rezultata pravi. V tej izjemni motiviranosti in želji so za nekatere šli tudi prek roba, saj očitno takšnega pristopa od naše reprezentance niso pričakovali, pa bi morali, če bi resno jemali Toneta Tislja in Zorana Jankoviča ter rokometaše. Kakorkoli, slovenski rokomet je dokazal, da ga gre bolj resno in z večjim spoštovanjem jemati tako v Sloveniji kot v svetu. Pričakujem, da pravljica ne bo kratka in se bodo dobre predstave naših nadaljevale na olimpijskih igrah v Atenah ter na naslednjih svetovnih in evropskih prvenstvih. Še zlasti, ker si že in si še bodo številni igralci izkušnje in renome nabirali v najmočnejših evropskih ligah. Tako bomo imeli močno reprezentanco ter doma še večji interes za ta atraktivni in pravi moški šport med mladimi.
Rokomet • 1. SRL (ž)
Peta zmaga »trgovk
«
Foto: Črtomir Goznik
Diana Radek (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) v akciji.
MERCATOR TENZOR PTUJ - IZOLA BORI
33:25 (13:13)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakic, Potočnjak 1, Šijanec 7 (2), Pučko, Lazarev, Čeme 4, Radek 10, Ramšak, Brumen 1, Murko 6, Kelenc, Kristovič, Maj-nik, Raukovič 4.
Ptujske rokometašice so prišle do načrtovane zmage proti zad-njeuvrščeni ekipi na prvenstveni lestvici. V prvem polčasu so gostje nudile dostojni odpor domačinkam, ki pa tudi niso igrale po pričakovanjih, nekoliko pa se je poznalo, da so nastopile brez krožne napadalke Marjete Nojinovič.
Na začetku drugega polčasa so rokometašice Mercator Tenzor
Ptuj naredile delni izzid 4:0 in nato povečevale svojo prednost, ter na koncu zanesljivo zmagale.
MERCATOR TENZOR - @ALEC 29:25 (12:13)
Mercator Tenzor: Lakič 1, Potočnjak 4, Šijanec 5 (3), Pučko, Lazarev, Černe 1, Radek 7 (1), Ramšek, Brumen 2, Murko 1, Kelenc, Raukovič 8, Kristofič in Maj-nik. Trener: Vlado Hebar
Domačinkam ni uspelo nadoknaditi visoke razlike 10 zadetkov na prvi pokalni tekmi v Žalcu, ko so jih Žalčanke nadigrale 32:22. S tem pa so tudi končale nadaljnje tekmovanje za pokal Slovenije.
anc
Rokomet • EP v rokometu
Medalja je postala realnost!
Medalja - realnost ali le puste želje? Presodite sami! Tako se je pred začetkom 6. EP prvenstva v Sloveniji v našem časopisu glasil prvi stavek pred velikim rokometnim spektaklom v Sloveniji.
Zdaj pa lahko z velikim veseljem zapišemo - medalja je naša, medalja je realnost, medalja je srebrna s priokusom zlata. Postali smo evropski podprvaki, ob tem pa se je naši izbrani vrsti uspelo uvrstiti na olimpijski turnir avgusta v Atenah in na naslednje svetovno prvenstvo v Tuniziji. Skratka, odlično smo izkoristili domač teren in nalogo opravili z odliko. Ob tem pa spet na noge dvignili celotno Slovenijo.
Prvi so zasluženo Nemci ...
Evropski vrh so zasluženo, predvsem z igrami v drugem delu prvenstva, osvojili večno drugi Nemci. Četa brkatega trenerja Heinerja Branda je prvenstvo v predtekmovanju začela s porazom proti Srbiji in Črni gori ter remijem proti Francozom. V drugem delu so Nemci bili nepremagljivi. Brez težav so premagali Čehe, Slovence in Madžare. Edino Dancem se je uspelo v polfinalu dolgo časa upirati novim zasluženim prvakom stare celine. Pri prvakih je blestel vratarski par Ramota in Fritz, slednji je povsem zasluženo postal tudi najboljši vratar prvenstva. Svoje so dodali še izkušeni Stephan, Zerbe (najboljši desni zunanji prvenstva), Schwarzer, Kehrmann, Petersen in mladi "irokeza" Hens. V Atenah bodo močnejši še za poškodovana Bau-ra in Kretschmarja.
... drugi pa Slovenci!!!
Uspeh srebrnih Slovencev v teh prelepih zgodovinskih desetih dneh bo tudi v prihodnosti us-
Foto: Tatjana Mohorko
Prijateljski pozdrav Nemcev in Slovencev pred finalno tekmo 6. evropskega prvenstva.
pešno gradivo za pravljico. Ja, to, kar se je dogajalo po celi Sloveniji od 22. januarja do 1. februarja, spada med pravljico s srečnim koncem. Iz dneva v dan, iz uspeha v uspeh smo se spraševali, kaj so zmožni naši fantje. In v nedeljo smo končno dobili odgovor. Slovenci smo tik pod samim evropskim vrhom. In še to. Evropsko prvenstvo je zagotovo močnejše od svetovnega. Čestitke fantom. Dušan Podpečan, Gorazd Škof, Beno Lapajne, Tomaž Tomšič, Zoran Lubej, Branko Bedeko-vič, Zoran Jovičič, Andrej Kastelic,
Vid Kavtičnik (najboljše desno krilo prvenstva), Renato Vugrinec, Roman Pungartnik, Uroš Zorman, Boštjan Ficko, Ivan Simonovič, Aleš Pajovič, Ognjen Backovič in "Tonček" - Tone Tiselj so se zapisali neizbrisno v slovensko športno in rokometno zgodovino. Fantje, še enkrat hvala lepa za vse lepe trenutke v teh desetih dneh. Zdaj nas avgusta čaka sirta-ki v Atenah, kjer bo za Slovenijo nastopil tudi Sergej Rutenka.
Bron je osvojila "dinamitna" Danska, ki je skozi celotno prvenstvo igrala odlično. V
predtekmovanju so morali priznati poraz Hrvatom, te pa so v tekmi za bron v drugo brez težav premagali. Danci, ki so ostali brez olimpijske vozovnice, so bili bronasti tudi na EP-ju 2002 na Švedskem. V svojih vrstah imajo Knudsena, ki je postal najboljši mož na prvenstvu na poziciji krožnega napadalca.
Nehvaležno četrto mesto je pripadlo našim južnim sosedom. Do zaključnih srečanj so „kockasti" igrali odlično. V svojih vrstah so imeli najboljšega posameznika prvenstva Ivana Baliča in najboljšega strelca prvenstva Mirzo Džombo. Vse to pa je bilo dovolj le za četrto mesto. Hrvati in Slovenci smo po polfinalni vojni ostali popolnoma fizično in psihično izpraznjeni. To se je lepo pokazalo v velikem in malem finalu, kjer smo oboji bili daleč od uspeha proti Nemčiji in Danski.
Razočaranja
Dotaknimo se še ekip, ki so razočarale na tem prvenstvu. Francozi (Nikola Karabatic, najboljši levi zunanji prvenstva) in Rusi (Edvard Kokšarov, najboljše levo krilo prvenstva) so zagotovo pričakovali na koncu veliko več, saj so zanesljivo osvojili prvi mesti v predtekmovalni skupini. Največje razočaranje so zagotovo Švedi, ki so do tega prvenstva od petih evropskih kron osvojili kar štiri. Napočil pa je čas za slovo velike švedske generacije (Wislander, Olsson, Svensson, Lovgren, trener Bengt Johansson), ki je zaznamovala zadnje rokometno desetletje. Osvojitev olimpijskega naslova prvakov bodo za Švede še nekaj časa ostale le sanje. Glede razočaranja ne moremo mimo Špancev ter Islandcev, ki so prvenstvo končali že v predtekmo-vanju.
Rokometni EURO 2004 v Sloveniji je končan. Osvojili smo prvo srebrno medaljo na evropskih tekmovanjih nasploh v kateremkoli ekipnem športu. Z nestrpnostjo čakamo avgust in začetek olimpijskih iger v Atenah, kjer se bo na rokometnem turnirju za najvišja mesta borila tudi Slovenija. Srečno Slovenci. Gremo naprej, gremo do konca.
Uroš Krstič
Veli~asten zaklju~ek EP v Sloveniji; na zmagovalnih stopni~kah tudi Slovenija!
Foto: Tatjana Mohorko
AL d.0.0.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška ccsta 10, Kidričevo
četrtek • 5. februarja 2004
Sport
ŠtajerskiTEDUlK 25
Nogomet • NK Kumho Drava
Grižonlč peta okrepitev Drave
Prejšnji četrtek so v ptujskem prvoligašu Kumho Drava pripravili tiskovno konferenco, ki s(m)o jo mediji že težko pričakovali, saj so se Ptujčani zelo resno lotili operacije "obstanek med prvoligaši". Ko so 5. januarja pričeli s pripravami, je bilo več pesimistov kot optimistov, toda pozitivni dogodki so se kar vrstili. Prišel je novi trener, in sicer Srečko Lušič, zatem je za Kumho Dravo podpisal reprezentančni vratar Mladen Dabanovič, pa nato še Denis Selimovič, Sebastjan Berko, Sead Žilič in nazadnje še Marko Grižo-nič, ki je prišel iz Kopra, igra pa na mestu levega bočnega igralca.
Vse te okrepitve so bile tudi predstavljene na novinarski konferenci, kjer je bil opisan potek priprav do sedaj in kako bo vse skupaj potekalo še v bodoče. Predsednik kluba Robert Furjan je povedal, da so bili s pripravami v Medjugorju zelo zadovoljni ter da so imeli na razpolago vse tisto, kar ekipa rabi za normalni proces treniranja. V ponedeljek zjutraj so odpotovali nazaj v Me-djugorje, kjer bodo ostali deset
NK Kumho Dravo so med prestopnim rokom okrepili: Marko Grižonic (11), Mladen Dabanovič (22), Sebastijan Berko (23), Sead Zilič (77) in Denis Selimovič (6).
dni, saj na Ptuju ali v okolici ni mogoče normalno vaditi. Možnosti za priprave so bile tudi v Turčiji, vendar so se pri Dravi odločili, da se še enkrat vrnejo v Medjugorje, kjer so se odlično počutili.
Trener Srečko Lušič je dejal, da je zadovoljen z opravljenim, vendar čaka njegovo ekipo še garaško delo, če želi tudi v prihodnji sezoni igrati v prvoligaški druščini. Vsekakor bodo naredili vse, da se okrepitve hitro vklopijo v ekipo
Izbor športnika in športnice Ptuja leta 2003
Kristalni pokali v slovo in za spodbudo
"Pot vsakega športnika je naporna, polna padcev in vzponov. Moja se letos, po nastopu na svetovnem prvenstvu, najverjetneje končuje," je ob prejemu pokala za najboljšo športnico Ptuja v letu 2003 rekla mojstrica borilnih veščin Nadja [ibila. Kolesar Mitja Mahorič pa je svojo razglasitev za naj športnika pozdravil z besedami: ^"Verjamem, da bom še dolgo kolesaril in da so veliki uspehi še pred menoj!"
Odlično organizirana in izvedena prireditev Izbor športnika leta 2003, že 47. po vrsti, je v petek zvečer popolnoma napolnila kulturno dvorano ptujske gimnazije. Številni obiskovalci so imeli kaj videti pa tudi slišati, saj so v programu med razglasitvami prvakov po posameznih kategorijah vzdušje še dodatno popestrili nastopi plesnih parov iz PC Mambo, različnih plesnih skupin iz ptujskih osnovnih šol ter Centra aerobike, velik aplavz pa sta požela še pevca Uroš Sagadin in najstniški idol Peter Januš, ki je, mimogrede, verjetno največ pripomogel k velikemu številu mladih udeleženk na tokratni prireditvi.
Posebno presenečenje so prireditelji, Športni zavod Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj,
Foto: Langerholc
Športnika leta 2003 na Ptuju sta Nadja Šibila (KBV Ptuj) in Mitja Mahori~ (KK Perutnina Ptuj).
Foto: Langerholc
Prireditev je popestril tudi pevec Peter Januš, Idol leta 2003.
pripravili z obiskom gosta večera, alpinistom Vikijem Grosljem, ki je svoje nove podvige napovedal že za letošnji april, ptujskim športnikom pa voščil z besedami: "Iskreno vam čestitam za vrhunske dosežke in vam želim prijetno, predvsem pa uspešno športno leto 2004!"
In kdo so izbrani športniki, športnice, ekipe, društva in športni delavci, ki so po odločitvi komisije v prejšnjem letu pokazali in dosegli največ?
V kategoriji srednješolskih športnih društev je v konkurenci dijakov in dijakinj prvo mesto osvojila Gimnazija Ptuj. Med športnimi delavci so bili kot najzaslužnejši za razvoj športa nagrajeni: Milan Kralj, Stane Krajnc, Valter Pliber-šek, Milan Slana, Branko Ambro-žič, Rado Pravdič, Bruno Krajnc, Gorazd Grula, Boštjan Pihler, Alojz
Vidovič, Darko Rojs, Mirko Majhe nič, Zlatko Kostanjevec, Aleksan dra Matijaško, Janko Nahberger Boris Perger, Danilo Vaupotič, Ra dica Benčevič, Viktorija Dabič Stanko Tominc in Mitja Krapec.
Posebno nagrado za življenjsko delo na področju športa je iz rok ptujskega župana prejel Janko Bohak, član šahovskega društva Ptuj in predsednik odbora šahovskih sodnikov Slovenije. Priznanja so prejeli tudi državni prvaki v mladinski in članski konkurenci v različnih športnih panogah: Alex Damiš, Aleksander Pučko-Sašo, Jurček Horvat, Tomaž Stegar, Desa Repič, Adriana Korez, Denis Šam-prl, Jernej Sobočan, Tilen Matej Cervek, Mina Markovič, Peter Balta, Denis Marasovič, Dominika Šajtegel, Sabina Kolednik, Ajda Brumen, Gregor Gazvoda, Aldo-Ino Ilešič in Ludvik Pšajd

Predsednik NK Kumho-Drava Robert Furjan je na tiskovni konferenci pojasnil razloge za odhod na priprave v Medjugorje.
in da si skupaj zagotovijo obstanek. Zadovoljstvo pa je še toliko večje, saj je prispel tudi dolgo obljubljeni certifikat za Seada Ziliča, ki je imel celo ponudbo Eintrac-hta iz Frankfurta, vendar se je od-Io~il, da bo vseeno ostal na Ptuju.
Vsi novi ~lani Kumha Drave so v kratkih besedah povedaIi, da so zadovoIjni z dosedanjim potekom priprav, da vedo, kaj je njihova naIoga kakor tudi to, da so biIi zeIo Iepo sprejeti. Dvanajst pripravljalnih tekem do za~etka nadaljevanja prvenstva v 1. SNL bi naj bilo dovolj, da se ekipa dobro uigra in se potem spusti v lov za to-~kami.
Izvedeli pa smo tudi, da bo nekaj igralcev klub zapustilo, oziroma bodo igrali kot posojeni igralci ali na dvojno registracijo. To so: Gregor Sluga (Stojnci), Jure Arsi~ (?), Tihomir Zdelar in Jakob Poš-trak (oba v Zavr~), Matjaž Štelcer (Pohorje), Dejan Germi~ in Denis
Petek (oba na dvojno registracijo v Stojnce). V isti klub se je vrnil Matej Lenart. Uroš Krajnc in Boris Emerši~, ki sta igrala pri tret-jeligašu Hajdini, bosta v kratkem zvedela ime kluba, kjer bosta nastopala. Boris Klinger, sicer eden izkušenejših nogometašev, pa ne vadi zaradi zdravstvenih razlogov.
Na tiskovni konferenci smo dobili vtis, da so v ptujskem taboru optimisti. Pravico za to jim daje nova zasedba igralskega kadra in pa urejenost kluba v vseh segmentih. Od 1. januarja naprej ima ptujski prvoligaš tudi direktorja kluba, in sicer Branka Brumna, znanega kot uspešnega športnega delavca.
Danilo Klajn{ek
—ê^^
Ú

mlajši. Prvič letos je bil podeljen tudi pokal za izjemne dosežke v letu 2003 na področju invalidskega športa. Prejel ga je Marjan Žalar, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, sicer stalni državni reprezentant kegljaške ekipe. Za najuspešnje-še trenerje v letu 2003 je komisija razglasila Franca Ivančiča (AK Ptuj), Srečka Glivarja (KK PP), Vlada Hebarja (ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj) in Gorazda Rajherja (Teniški klub Ptuj).
Napetost v dvorani pa je dosegla vrhunec z napovedjo razglasitve najuspešnejše moške in ženske ekipe ter športnice in športnika leta 2003.
V kategoriji ženskih ekip sta pokala za najvidnejše uspehe prejeli ekipa ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj (članice) za doseženo peto mesto v prvi državni ligi in Teniški klub Ptuj (ženska članska ekipa), ki je v prvi ligi Teniške zveze Slovenije brez poraza zasedla prvo mesto v rednem delu prvenstva ter drugič osvojila naslov klubskih državnih prvakinj.
Pokali za najuspešnejše moške ekipe pa so bili podeljeni: Nogometnemu klubu Kumho-Drava Ptuj (za uvrstitev v prvo slovensko nogometno ligo), Ko-

Foto: Langerhiolc
Najuspešnejši trenerji leta 2003 (nagrade je podelil Vladimir Sitar, skrajno levo): Franc Ivančič (AK Ptuj), Srečko Glivar (KK Perutnina Ptuj), Vlado Hebar (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) in Gorazd Rajher TK Ptuj).
Janko Bohak, član Šahovskega društva Ptuj, je prejel posebno nagrado za življenjsko delo na področju športa.
lesarskemu klubu Perutnina Ptuj-profesionalna ekipa PP TT/III (za osvojeno tretje mesto na svetovni lestvici TT3 in naslov državnih prvakov), Judo klubu Drava Ptuj - člani (za osvojeno peto mesto v prvi državni ligi) ter Avtomoto društvu Ptuj (za ekipno prvo mesto v državnem prvenstvu z zmagami na vseh osmih dirkah).
V kategoriji najboljših športnic je pokale za lanske uspehe prejelo šest tekmovalk. Na šesto mesto se je uvrstila Natalija Sbuehll, Atletski klub Ptuj (državna prvakinja v teku na 5000 metrov), peto mesto je zasedla Diana Radek, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj (najboljša igralka in strelka ekipe), ~etr-to mesto je pripadlo Majdi RaušI, Strelski klub Ptuj (tretje mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zra~no pištolo), tretjeuvrš~ena je Tatjana Žuran Putora, Judo kIub Drava Ptuj (viceprvakinja državnega prvenstva), druga je Karmen Grabar, AerokIub Ptuj (šesto mesto na državnem prvenstvu v padaIstvu), najprestižnejši nasIov najboljše športnice v letu 2003 pa si je pripela Nadja Šibila, Klub boriInih veš~in Ptuj, z osvojenim nasIovom državne, evropske in svetovne prvakinje v semi in light kontaktu.
Tudi v kategoriji najboIjših športnikov Ianskega Ieta je komisija izbraIa šest najuspešnejših tekmo-vaIcev. PokaIe so prejeIi: za šesto mesto Erih Šterbal, Nogometni kIub Drava Ptuj (kapetan ekipe in
najboljši igralec), za peto mesto MiIan Juri~, AerokIub Ptuj (naslov ekipnih prvakov na državnem prvenstvu), za ~etrto mesto Sebastjan Kolednik, Judo klub Drava Ptuj (tretji na državnem prvenstvu), za tretje mesto Aleksander KoIednik, KIub boriInih veš~in Ptuj (zmagovaIec državnega prvenstva in svetovnega pokaIa), za drugo mesto Marcel Fekonja, KIub boriInih veš~in Ptuj (zma-govaIec državnega in svetovnega prvenstva ter svetovnega pokaIa), pokaI za najuspešnješega ptujskega športnika Ieta 2003 pa si je prikolesaril Mitja Mahorič, Kolesarski klub Perutnina Ptuj (lanski zmagovaIec kronometra v državnem prvenstvu in mednarodne etapne dirke "Po Sloveniji 2003").
NosiIca najugIednješih nasIo-vov najboIjše športnice in športnika leta 2003, prva dama kikboksa Nadja Šibila in pisec slovenske kolesarske pravljice Mitja Mahori~, sta svoje pogIede na športno pot v kratkem pogovoru pred koncem prireditve predstaviIa tudi ob~in-stvu. In ~e je biIo Nadjo razumeti, da se z unikatnim kristaInim kipcem konec tega Ieta posIavIja od aktivne tekmovaIne kariere, v kateri je dosegIa vse, kar je spIoh mogo~e dose~i, je Mitja nagrado ozna~iI kot izziv za prihodnost: "Grem po korakih in ne sanjam. Najprej žeIim osvojiti SIovenijo, potem Evropo in šele nato svet. Do Tour de France je še doIga pot!"
26 TEDNIK
Sport
četrtek • 5. februarja 2004
Mali nogomet • Kvalifikacije za EP
Svetovni prvaki srečnejši
Slovenska malonogometna reprezentanca se je minuli vikend pomerila z reprezentancami Litve, Finske in [panije v kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo v malem nogometu, ki bo prihodnje leto na Češkem.
Našim junakom je zmanjkalo le malo sreče, saj so v odločilnem srečanju z gostitelji [panci remizi-rali in zaradi boljše razlike v golih potujejo na EURO 2005 aktualni svetovni prvaki, ki so tako našim že drugič v nekaj tednih preprečili pot na največja malonogome-tna tekmovanja. Naj spomnimo, decembra so bili boljši v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, dvakrat 4:1, tokrat pa srečnejši, saj se je srečanje končalo s 3:3, za Slovenijo sta zadela dvakrat
Foto: Črtomir Goznik
Darko Križman, selektor slovenske reprezentance.
Davorin Šnofl, ki prihaja in KMN Vitomarci Petlja, in enkrat Valdi
Nogomet • Prijateljski tekmi
KUMHO DRAVA -DRAVINJA 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zili~ (12), 2:0 Ad-nan Smajlovi~ (15), 3:0 Gorin{ek (52), 3:1 Vidojevi~ (72).
KUMHO DRAVA: Golob, Zili~, Majcen, Jevdženi~, Selimovi~, Koren, Adnan Smajlovi~, Grižoni~, Kamberovi~, Berko, Šterbal (v drugem delu so igrali Germi~, Krepek, Anel Smajlovi~, Gorin{ek, Veli~i~, Petek, Bingo, Zajc, Krajnc, Toplak in Emer{i~. Trener: Sre~ko Lu{i~.
Na dobro poteptani beli igralni povr{ini smo videli dopadljivo dinami~no igro, kjer so v prvem delu dominirali doma~ini, v drugem pa je bila igra enakovredna. Trener Lu{i~ je dal priložnost vsem igralcem; prvi del z eno in drugi z drugo postavo. Gledalci so videli vse okrepitve razen Da-banovi~a, ki je bil zaradi rahle po-{kodbe med gledalci na tribuni, ter bolnega Klingerja.
Napadalni doma~ini so kaj hitro pri{Ii v vodstvo in rezultat {e zvi{ali. V drugem delu je tempo nekoIiko popustiI in tako so Iah-ko tudi gostje ve~krat ogrožaIi do-ma~a vrata.
anc
ALUMINIJ - POHORJE 3:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Kneževi~ (23), 2:0 Čeh (37), 2:1 MuzIovi~ (55), 2:2 MuzIovi~ (65), 3:2 Koren (80)
ALUMINIJ: MiIjkovi~, Koren, TopoIovec, SamboIec, GoIob, Pra-potnik, Pekez, Panikvar, Repina, Kneževi~, Čeh. Igrali so {e: Stre-Iec, TopIak, Vidovi~, Kuserbanj, Murko, Kelenc, FIa{ker, MiIjevi~, Fridauer. Trener: Miran Emer{i~.
V soboto so svojo pripravIjaIno sre~anje odigraIi tudi nogometa{i AIuminija iz Kidri~evega, in sicer proti tretjeIiga{u Pohorju iz Ru{. V doma~i za~etni enajsterici sta se po doIgem ~asu pojaviIa Boris SamboIec in Luka Pekez, ki sta sa-niraIa po{kodbe. Po zeIo težkem terenu so biIi skozi vso sre~anje boIj{i nogometa{i AIuminija. Ti so v prvem poI~asu dosegIi dva zadetka, ob tem pa zastreIjaIi {e pet stoodstotnih priIožnosti.
Za~etek drugega poI~asa pa so izkoristiIi Ru{ani, predvsem dve napaki v doma~i obrambi, in re-zuItat izena~iIi. Da so Kidri~ani pri{Ii do zmage, pa je v 80. minuti poskrbeI Bo{tjan Koren, ki je do-segeI zmagoviti zadetek.
Danilo Klajnšek
3. Toyota turnir
Zmagala ekipa Gosti{~a Tone
CeIodnevni maIonogometni turnir Toyote v dvorani Center si je ogIedaIo nad 200 gIedaIcev. Organizatorju, ŠD Center Ptuj, se je Ietos prijaviIo Ie 18 ekip. Že v prvem krogu je izpadeI IanskoIetni zmagovaIec Petovio, ki ga je {eIe po 6-metrovkah s 4:3 (1:1) izIo~iI kasnej{i zmagovaIec turnirja.
Rezultati finala: Gosti{~e Tone
-	Joker Bar MB 1:1, Joker Bar MB -BeIcom Ormož 3:3, Gosti{~e Tone
-	BeIcom Ormož 5:3.
TekmovaIna komisija je pro-gIasiIa za najboIj{ega vratarja Mitja Tropa - Gosti{~e Tone, za najboIj{ega igraIca Jaka Zaletela, najboIj{i streIec pa je biI Go-razd Kuri~ s 6 zadetki (oba Joker Bar MB).
anc
Zmagovalna ekipa Gostišča Tone
Foto: Langerholc
LakoseIjac Bronx Koper. StreIci pri Špancih pa so biIi DanieI, Mar-ceIo in Sereon. Na{i fantje so v zadnjih sekundah sre~anja zapra-viIi stoodstotno priIožnost. Iz o~i v o~i sta se sre~aIa Dejan Simi~ in vratar Špancev, žaI je biI sIednji uspe{nej{i.
"Čeprav je remi proti svetovnim prvakom izjemen rezuItat, je razo~aranje toIiko ve~je, saj nas je do maIega ~udeža Io~iIo Ie nekaj trenutkov in deI~ek sre~e, ki pa je nismo imeIi ne pri žrebu in ne v kvaIifikacijah, žaI mi je za te zIate fante, res so si žeIeIi, po tekmi so jokaIi kot majhni otroci. ŽivIjenje gre naprej, dokazaI smo, da znamo in zmoremo. Gremo naprej - mo~nej{i, {e z ve~ izku{njami, enkrat se mora odpre-
Mali nogomet
ti," je povedaI seIektor sIovenske izbrane vrste Darko Križman.
Rezultati kvalifikacij, Španija Madrid 28. 1. - 1. 2. 2004:
SLOVENIJA : Litva 7:3, SLOVENIJA : Finska 5:1, SLOVENIJA : Španija 3:3, Španija : Litva 4:0, Španija : Finska 13:0, Litva : Finska 7:1.
Kon~ni vrstni red: Španija, SLOVENIJA, Litva, Finska.
DR
2. SLMN - vzhod
Rezultati 12. kroga: Tomaž -Bioterme MaIa NedeIja 10:5, Panda Maribor - SIovenske gorice 4:7, Cerkvenjak Gosti{~e Anton -Pizzeria Vinska trta 4:4 in Red Bat - Bakara Maribor 6:2. Prosta je biIa Sevnica.
1. VSECA	10	8	0	2	24
2. TABI	11	7	1	3	22
3. RED BAT	10	7	0	3	21
4. SLOVENSKE GORICE	10	6	0	4	18
5. CERKVENJAK	11	4	3	4	15
6. PANDA MARIBOR	11	4	1	6	13
7. BAKARA MARIBOR	11	4	0	7	12
8. BIOTERME M. NED.	11	3	1	7	10
9. PIZZ. VINSKA TRTA	11	1	4	6	6 M[
ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ PTUJ
Pokal v rokah KMN Majolka
V petek je v {portni dvorani Center potekaI zakIju~ni turnir za nasIov prvaka Iige maIega nogometa za tekmovaIno sezono 2003/2004. Za to Iigo je vedno ve~je zanimanje, saj dobro zapoI-ni Iuknjo v zimskih mesecih, med premorom, ki vIada v veIikem nogometu. Na tekmovanje se je pri-javiIo 24 ekip, žaI pa je ena pred pri~etkom tekmovanja odstopiIa. Skupaj je biIo deIegiranih 121 tekem, od tega ni biIa odigrana samo ena. Ligo je sodiIo sedem sodnikov, biIo pa je 8 deIegatov. Sodniki so pokazaIi skupno 153 rumenih kartonov, 17 rde~ih, biIo pa je tudi pet prijav zaradi ne-{portnega vedenja funkcionarjev aIi igraIcev nastopajo~ih ekip.
NajboIj discipIinirana ekipa je biIa ŠD Kozminci, ki je prejeIa samo dva rumena kartona, za njimi pa KMN Poetovio Ptuj s 4 prejetimi rumenimi kartoni. V obeh Iigah je biIo doseženih 775 zadetkov, kar daje 6,4 zadetka na tekmo. NajboIj{a streIca v skupini A sta biIa Stanko GIažar (CIub 13) in DaniIo Cvetko (ŠD Jur{inci); v skupini B pa Gorazd Ladinek (KIub ptujskih {tudentov) s 17 in MaksimiIjan Mohorko (KMN Ma-joIka) s 16 danimi zadetki.
Prvo mesto je osvojiIa ekipa KMN MajoIka, ki je v poIfinaIu najprej odpraviIa NK Skorbo, nato pa v finaIu {e Bar Korže Cirkov-ce.
REZULTATI - POLFINALE: ŠD
Jur{inci - Bar Korže Cirkovce 0:3, KMN MajoIka - NK Skorba 6:2
ZA 3. MESTO: ŠD Jur{inci -NK Skorba 8:6 (4:4) po streIjanju kazenskih streIov.
ZA 1. MESTO: KMN MajoIka -Bar Korže Cirkovce 9:4.
Za zmagovalno ekipo KMN Majolke so nastopili: David VeseIi~, Nives Ov~ar, Vinko Ci-gIar, MiIorad Šipek, Uro{ VeseIi~, Rok Marini~, MaximiIjan Mohor-ko, Igor KokoI, Renato Bra~i~. Trener: MiIan Sodec Šeruga.
Danilo Klajn{ek
ZLMN ORMOŽ
Belcont se tretjič zapored
1.	LIGA
Rezultati 8. kroga: BeIcont -Kog 12:4, Prednost - Petty 12:3, Nova SIovenija - MIadost 8:2, Tr-snica Žiher - Titanik 4:2, HoIer-muos - Pu{enci 4:4.
1.	EIBiONT	8 6 11 19
2.	ÍENCI	8 5 3 0 18
3.	TRSNICA ŽIHER 8 6 0 2 18
4.	HORMUOS 8 5 1 2 16
5.	NOVA SLOVENIJA 8 4 2 2 14
6.	TATNI IK	8 4 0 4 12
7.	RREDST	8 3 1 4 10
8.	OGK	8 2 0 6 6
9.	LMDOST	8 10 7 3
10.	TREY	8 0 0 8 0
2.	LIGA
Rezultati 9. kroga: Ormož mI. - Akcija S. 0:7, Carerra O. - Mi-hovci 6:4, Joker I. - Junior T. 2:2, LDS - Borec 10:1, Bambusi - Pu-{enci vet. 2:7, Podgorci - MIadost M. II 6:3.
1.	SI D	9 8 1 0 25
2.	IHOVCI	9 6 0 3 18
3.	CARRERA O. 9 5 3 1 18
4.	JUNIOR T.	9 5 2 2 17
5.	AKCIJA S.	9 5 0 4 15
6.	JOKER I.	9 4 2 3 14
7.	RUSENCI VET. 9 4 2 3 14
8.	RGORCI	9 4 1 4 13
9.	MLADOST M. II 9 3 0 6 9
10.	AMBUSI	9 2 16 7
11.	ORMOŽ ML. 9 10 8 3
12.	OBEC	9 10 8 3
Uro{ Krsti~
KMN Majolka, zmagovalci ZLMN na Ptuju
Sportni napovednik
ROKOMET
1.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
_ PARI 12. KROGA: Celeia Celje - ŽRK Mercator Tenzor_ Ptuj, Izola -Žalec, Piran - Olimpija, Krim Eta Malizia - Loka kava, Burja [kofije - Gra-miz Ko~evje.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
V petek zvečer bo v športni dvorani Center odigrano zaostalo srečanje med Dravo in Radovljico.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI PARI 16. KROGA: Pomurje Galex - Svit, Calcit Kamnik - [o{tanj To-polščica, Fužinar Meltal Ravne - LIP Bled, Krka - Maribor Stavbar IGM, Olimpija - Salonit Anhovo. 1. DR@AVNA ODBOJKARSKA LIGA - @ENSKE PARI 16. KROGA: Formis Bell Miklavž (odigrano včeraj), Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Sladki greh Ljubljana, HIT Nova Gorica - Benedikt, TPV Novo mesto - Nova KBM Branik, Luka Koper - Prevalje.
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 12. KROGA: Mavi Brežice - Vitomarci Petlja (sobota ob 20.00), Dobovec - GIP Beton, Nazarje - Kix Ajdovščina, Napoli Pernica - Metropol, Svea Lesna Litija - Puntar Alpkomerc. 1/8 FINALA ZA POKAL NZS
Vitomarci Petlja - Svea Lesna Litija., sreda, 11. 2. 2004 ob 20.30 uri v dvorani Center na Ptuju.
2.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - VZHOD
Pari 13. kroga (6. in 7. februar 2003): Bioterme Mala Nedelja - Cer-kvenjak Gostišče Anton, Slovenske gorice - Tomaž, Pizzeria Vinska trta -Red Bat in Bakara - Sevnica. Prosta bo Panda Maribor.
KOŠARKA
2. SLOVENSKA KO[ARKARSKA LIGA - MO[KI PARI 15. KROGA: Janče - Ptuj Haloze, Lastovka Smlednik - Prebold, Celjski KK - Velenje, Ilirija - Ruše, Lenart - Superga.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJA[KA LIGA VZHOD - @ENSKE
PARI 10. KROGA: Nafta - Drava, Impol - Radenska, Komcel - Koro-tan, Fužinar - Miroteks III.
3.	SLOVENSKA KEGLJA[KA LIGA VZHOD - MO[KI
PARI 14. KROGA: Impol - Agroruše, Žalec Rogaška - Drava, Petrol -Lokomotiva, Marles hiše - Fala, Fužinar - Piramida.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Sele drugi poraz Keme
REZULTATI 12. KROGA: Ptuj
-	Kema Puconci 6:4, Maribor E-kompenzacije - Krka 5:5, Vegrad
-	Maxi OIimpija 6:4, Sobota - Pre-serje 5:5, Vesna - Lisk Križe 0:6.
1.	MB E-KOMRENZAC.	12	11	1	0	23
2.	KEMA RUCONCI	12	9	1	2	19
3.	RRESERJE	12	7	2	3	16
4.	LISK KRIŽE	12	8	0	4	16
5.	RTUJ	12	5	1	6	11
6.	KRKA	12	4	3	5	11
7.	SOBOTA	12	4	1	7	9
8.	VEGRAD	12	4	0	8	8
9.	MAXI OLIMRIJA	12	3	1	8	7
10.	VESNA	12 0 0 12 0
PTUJ - KEMA PUCONCI 6:4
V 12. krogu 1. SNTL za mo{ke so namizno teni{ki igraIci Ptuja pri-praviIi majhno presene~enje, saj so premagaIi drugouvr{~eno ekipo
Košarka
Keme Puconci. Že pred dvobojem s "keramiki" so biIi v doma~em taboru optimisti~ni in so napovedo-vaIi zmago. Sam potek dvoboja je biI zeIo izena~en. Gostje so imeIi do sedmega dvoboja igre dvojic vedno to~ko prednosti. V zadnjih treh dvobojih pa so biIi uspe{ni Ptuj~a-ni, najprej Bojan Pavi~, ki je prispe-vaI tri, nato Marinko Grbi~ z dvema in na koncu je piko na i dodaI {e DaniIo PiIjak z eno zmago.
POSAMIČNI IZZIDI: PiIjak -Unger 0:3, Pavi~ - Petar 3:0, Grbi~ - Horvat 2:3, Pavi~ - Unger 3:0, PiIjak - Horvat 0:3, Grbi~ - Petar 3:0, Pavi~/Grbi~ - Unger/Horvat 1:3, Pavi~ - Horvat 3:1, Grbi~ - Unger 3:2, PiIjak - Petar 3:1.
Danilo Klajnšek
OMREZJE.NET & PARKL
Rezultati 9. kroga: ŠD Cirko-vce - Veterani 55:59, KK Ljudski vrt - KK Ra~e 67:84, Ora~i - ŠD Maj{perk 70:46, ŠD Destrnik - Bar HoIIiday Neman 65:87, ŠD Kidri~e-vo - ŠD Ptujska Gora 73:60, KK Star-{e - Good guys 64:75. SKUPINA A
1.	ORAČI	9	8	1	+120	17
2.	KK LJUDSKI VRT	9	6	3	+ 44 15
3.	KK RAČE (-L)	9	6	3	+ 37	14
4.	BAR HOLLIDAY	9	4 5	+ 7	13
5.	ŠD MAJSRERK	9	3 6	- 13 12
6.	ŠD DESTRNIK	9	0	9	- 195	9
SKUPINA B
1.	KK STARŠE	9	8	1 +179	17
2.	GOOD GUYS	9	8	1 +157	17
3.	VETERANI	9	5	4 - 24	14
4.	ŠD CIRKOVCE	9	3	6 -105	12
5.	ŠD KIDRIČEVO	9	2	7 - 52	11
6.	ŠD RTUJSKA GORA 9	1	8-155	10
Lestvica najboljših strelcev po 9. krogu: 1. AIjo{a Hodnik (Good guys) 239, 2. Davor Bauman (Ra~e) 222 ko{ev, 3. Andrej Čabrian (Ora-~i) 202 ko{a.
Radko Hojak
Planinski kotiček
POHOD NA MARIBORSKO POHORJE
PD HAJDINA organizira pohod na Mariborsko Pohorje v petek, 13. februarja 2004. Zbor bo ob 18.30 na spodnji postaji vzpenjače. Vodenje, informacije in prijave: Maks Kaisersberger, tel. 041 597 416, in Jakec Ko-kol, tel. 031 806 678.	(JK)
Foto: DK
četrtek • 5. februarja 2004
Sport
ŠtajerskiTEDUlK 27
Odbojka • 1. DOL (moški in ženske)
Pomembne točke Svitu in Benediktu
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 15. KROGA: Svit - Olimpija 3:0, Maribor Stavbař IGM - Pomurje Galex 3:0, Salonit Anhovo - Calcit Kamnik 3:2, Šoštanj Topolščica - Fužinar Meltal Ravne 3:1, LIP Bled - Krka 3:1.
1.ŠOŠTANJTOPOLŠČ.	15 12 3 34
2.	CALCIT KAMNIK	15	11	4	34
3.	SALONIT ANHOVO	15	11	4	34
4.	SVIT	15	11	4	31
5.	LIP BLED	15	9	6	26
6.	KRKA	15	7	8	21
7.	MB STAVBAR IGM	15	6	9	18
8.	OLIMPIJA	15	4	11	14
9.	FU@INAR RAVNE	15	3	12	8
10.	POMURJE GALEX 15 1 14 5
SVIT - OLIMPIJA 3:0
(17, 18, 23)
SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Gomivnik, Jurak, Knežević, Lampret, Pipenbaher, Berdon.
Domaći trener Im{irovi~ je tokrat igral brez Maura Miletića, ki bo sku{al do konca prvega dela DP odpraviti vse težave s po{ko-dbami, nato pa znova zaigrati na bolj pomembnih tekmah. V prvem nizu so igralci Svita z rutini-rano igro osvajali toćko za toćko ter vi{ali prednost, podobno je bilo tudi v drugem nizu. Nekaj već boja je bilo v tretjem nizu, gostje so celo prvić na tekmi povedli za toćko (11:10), nato pa so igralci Svita pobegnili za {tiri toćke. S tem pa tekma {e ni bila odloćena, saj so jih odbojkarji Olimpije ujeli na 23. toćki. V konćnici so bili po prićakovanju bolj uspe{ni domaći, ki so si vodstvo s 24:23 priigrali po uspe{nem napadu, že prvo zakljućno žogo pa sta z blokom izkoristila Slatin{ek in Lampret.
sta
1. DOL @ENSKE
REZULTATI 15. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Luka Koper 0:3, Pre-valje - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 0:3, Sladki greh Ljubljana -HIT Nova Gorica 3:1, Benedikt -TPV Novo mesto 3:0, Nova KBM Branik - Formis Bell Miklavž 3:0.
1.	SLADKI GREH LJ. 15 15 0 45
2.	NOVA KBM BRANIK 15 14 1 42
3.	HIT NOVA GORICA 15 10 5 30
4.	BENEDIKT	15 9 6 29
5.	TPV NOVO MESTO 15 7 8 21
6.	LUKA KOPER 15 7 8 19
7.	ZM LJUTOMER 15 6 9 18
m¥
LENART
Mercator
ZmagoslavŠalamun
Jitka Štimperova (Benedikt) je tokrat dosegla 14 točk.
8.	FORMIS B. MIKLAV@ 15 5 10 14
9.	PREVALJE	15 2 13 7
10.	AVTO PRSTEC PTUJ 15 0 15 0
BENEDIKT - TPV NOVO MESTO 3:0 (13, 18, 16)
BENEDIKT: Raj{p, Stumper, Šauperl, T. Borko, Holc, Čre{nar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko.
Domaćinke so z lahkoto s 3:0 premagale ekipo TPV iz Novega mesta. Ekipa Benedikta je igro prićela silovito, saj so se zavedale, da je ta tekma najbolj pomembna in v primeru, da bi tekmo izgubile, bi jim ostalo zelo malo možnosti za uvrstitev v konćni-co. Prvi niz se je konćal z rezultatom 25:13. V drugem nizu je bila igra nekoliko bolj izenaćena, vendar so domaćinke spet zaigrale na vso moć in niz se je konćal z rezultatom 25:18. V tretjem nizu pa so igralke gostujoće ekipe popolnoma popustile in tako se je niz konćal s 25:16. Pri gostujoći ekipi so bile najbolj{e Rajak s 15 toćkami, Mamić z 11 in Romić z 8 toćkami. V ekipi Bendikta pa
je bila najbolj{a Štumperjeva s 14 toćkami pred Coulterjevo z 11 to-ćkami.
Zmago Šalamun
PTUJ AVTO PRSTEC - LUKA KOPER 0:3 (-18, -15, -12)
PTUJ AVTO PRSTEC: Mohor-ko, Resanović, Bilanović, Kucaj, Vidović, Laćen, Zaj{ek, Rola.
Na domaćih srećanjih Ptujćank v prvoliga{ki konkurenci tudi tokrat ni bilo nić novega, saj se porazi kar vrstijo in najbolj zvesti privrženci letos verjetno ne bodo doćakali zmage oziroma vsaj osvojitve prvega niza v prvenstvu. Odbojkarice Ptuja so {e enkrat već delovale kot razgla{en orkester, kar so izkoristile gostje iz Kopra in pri{le do nove zmage, za katero pa se jim ni bilo potrebno truditi. Gostiteljice so {e najveć odpora nudile v uvodnem nizu, ko je najveć znanja znova prikazala Kucajeva, v nadaljevanju pa tudi Ukrajinka ni već pri{la do izraza.
DK
PREVAUE-ZM
UUTOMER 0:3 (-23,
-21, -26)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Vr-banćić, Jozelj, Vrbnjak, Oletić, Pir-her, Morec.
Ljutomerska Zavarovalnica Maribor je k drugi najslab{i ekipi v prvoliga{ki konkurenci odpotovala brez Jure{eve, Drvarićeve, Kadi{eve in Praprotnikove, vendar so zelo izenaćeno tekmo brez izgubljenega niza tudi dobile. Za {esto zmago v sezoni so se morale ljutomerske odbojkarice zelo potruditi, saj so se Prevljaćanke pokazale kot ćvrsta ekipa, ki bo do konca rednega dela prvenstva ter v ligi za obstanek marsikomu prekrižala naćrte.
V uvodnem nizu so bile doma-ćinke većji del v prednosti - tudi za {tiri toćke, v konćnici pa so zapravile vodstvo z 22:20. Ljuto-merćanke so z dobrim zaćetnim udarcem spreobrnile rezultat ter povedle z 1:0 v nizih. Najmanj težav so imele gostje v drugem nizu, ko so si priigrale že devet toćk naskoka - na semaforju je namreć pisalo 15:6. Niz so brez težav pripeljale do konca, najbolj izenaćen in zanimiv pa je bil zadnji, tretji niz. Domaćinke so nekoliko bolje zaigrale ob mreži ter vodile do 20:17, nato pa so odbojkarice iz prle{ke prestolnice s {estimi zaporednimi toćkami spreobrnile rezultat sebi v prid. Kljub temu, da so Ljutomerćan-ke potrebovale le {e dve toćki do zmage, so malo{tevilni gledalci videli zanimivo konćnico. Gostje so namreć rezultat izenaćile na 24. toćki, ob koncu pa so imele tudi nekoliko već sreće ter se veselile nove zmage.
"Prićakovale smo zelo težko tekmo, saj smo se s Prevaljćankami mućile že na domaći tekmi. Zaradi po{kodb je bila na{e ekipa oslabljena, vendar smo le pokazali, da smo bolj{a ekipa. S to zmago smo si verjetno že zagotovili obstanek med prvoliga{kimi ekipami," je po težki tekmi na Prevaljah povedala kapetanka Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera Sa{a Vrbnjak.
MŠ
Rokomet • Prijateljske tekme
GORI[NICA - VELIKA NEDELJA 20:22 (11:13)
GORISNICA: Valenko, Sok, Vajda 2, Korpar 3, I. Ivanćić 1, Lo-zin{ek 1, Buzeti 2, Sapać 4, Firbas 2, D. Kumer 2, Pisar 3, Šterbal, Vincek, Klemenćić. Trener: Ivan Hrupić.
VELIKA NEDELJA: Potoćnjak 1, J. Kumer 6, Kukec 3, Kokol
1,	Šantelj 4, Kozomara, Trofenik
2,	Okre{a, Mesarec 1, Planinc 1, Gotal 3, Šo{tarić, Stojinović, Ko-vaćec, Kisovec. Trener: Zdenko Sekelj.
Gostje so na zaćetku visoko povedli (1:5), vendar so jih domaćini hitro ujeli (7:7). Do konca prvega polćasa so si rokometa{i Velike Nedelje priigrali dva zadetka prednosti.
V drugem polćasu je bil rezultat nazadnje izenaćen na 17:17, nato pa so rokometa{i Velike Nedelje povedli s tremi zadetki prednosti in na koncu slavili zmago.
VELIKA NEDELJA -PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC 25:24 (16:8)
VELIKA NEDELJA: Kovaćec, Mesarec 3, Gregorić, Trofenik, Potoćnjak 1, Kumer 4, B. Šo{tarić, M. Šo{tarić, Kokol, Kosovec, Ku-kec 7, Šantl 4. Kozomara 4, Stoji-nović, Okre{a, Planinc 2.
Rokometa{i Velike Nedelje so v prijateljskem rokometnem sre-ćanju brez većjih težav premagali hrva{kega prvoliga{a iz Čakovca, ćeprav konćni izid tega ne kaže. Domaćini so si z dobro igro v prvem polćasu priigrali osem zadetkov prednosti in jo držali vse do 46. minute. Gostje so do konca srećanja uspeli rezultat le znižati, vendar za zmago niso imeli nobenih možnosti.
GORI[NICA - VAR-TEKS DI CAPRIO 41:39 (18:17)
GORIŠNICA: Valenko, Šterbal, Klemenćić, Kumer 10, N. Sok 1, I. Ivanćić, Pisar 2, Sapać 8, Fi{tra-vec, Vajda 6, Buzeti 3, Korpar 6, Firbas 5. Trener: I. Hrupić.
V srećanju proti hrva{kemu pr-voliga{u je padlo veliko zadetkov, kar pomeni, da obrambe niso ravno delovale po željah trenerjev. Domaći strateg Ivan Hrupić je po-sku{al z raznimi variantami v napadu, predvsem je iskal igralca, ki bo zamenjal njihovega naju-ćinkovitej{ega rokometa{a Dejana Ivanćića, ki je po{kodovan.
Danilo Klajn{ek
Priprave v Trogirju
Ormo{ki rokometa{i so se prejšnji ponedeljek vrnili iz petdnevnih priprav v Trogirju. Od naćrtovanih dveh tekem so odigrali le eno, in sicer proti domaćinu iz Trogirja. Žal je odpadla moćna pripravljalna tekma s hr-va{kim prvoliga{em iz Splita.
JERUZALEM ORMOŽ - TROGIR 32:16 (18:11)
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Čudić, Dog{a, Cvetko; Bel{ak 4, Horvat 3, B. Čudić 5(3), Koražija 6, Bezjak 2, Ivanu{a 6, Kirić 2, Ko-saber 1, Hrnjadović 3(2).
JERUZALEM ORMOŽ - HRK IZVIĐAČ 24:26 (14:20)
PREKINJENO V 44. MINUTI
Jeruzalem Ormož: G. Čudić, Cvetko, Dog{a; Bel{ak 2, Horvat 3, Mesarec, Koražija 4, Bezjak 6, Zidarić, Lukaćek, Kosaber, Han-želić, Lollo 5(2), Zadravec, Hrnja-dović 4. Trener: Sa{a Prapotnik.
Ormožani so nastopili v okrnjeni zasedbi, brez Grabovca, Ki-rića, B. Čudića in Ivanu{e. Skozi celotno srećanje je bilo pri obeh ekipah ćutiti veliko napetost. Na koncu smo videli to, kar ne spada na rokometna igri{ća, saj je M. Pavlović reagiral zelo ne{portno in pljunil enega izmed sodnikov. Sodnika sta pravilno ravnala, ko sta prekinula tekmo, ki bi se zagotovo sprevrgla v kaj drugega, le v rokometno igro ne.
Uro{ Krsti~
Košarka • 2. SKL
Zagotovljen obstanek
KK HALOZE PTUJ - KK LENART 99:75 (17:24, 50:47, 74:63)
Haloze-Ptuj: Peter, Frangež 11, Jagarinec 12, Gorićan 7, Roj-ko 12, Bien 18, Osenjak 7, Sira-ćevski 18, Lov{e14
V 14. krogu 2. SKL - vzhod je na Ptuju gostovala ekipa iz Lenarta. V tekmi ekip iz spodnjega dela lestvice je bila, po zaslugi iz us-pe{nega drugega polćasa, bolj{a domaća ekipa in si z zmago prak-tićno že zagotovila obstanek.
Tekmo so podjetneje prićeli gosti, ki so z natanćnimi meti iz razdalje (zadeli so osem trojk), vodili vse do polćasa. Ptujćani so v nadaljevanju s ćvrsto obrambo onemogoćili napad gostov in ob koncu tekme visoko in zasluženo slavili. Ekipa Haložanov je igrala kolektivno in borbeno ko{arko, dober znak pred zakljućnimi boji do uvrstitve je povratek Matjaža Frangeža, v ekipo pa se vraća tudi kaznovani Petrović.
Trener Branko Veršič je po tekmi povedal: "S to zmago smo si zagotovili obstanek v ligi, na zadnjih {tirih tekmah pa bomo ugotovili na{o realno vrednost. Pokazalo se bo namreć, će smo res imeli smolo v prvem delu sezone, ko smo nekatere tekme izgubljali v napetih konćnicah."
Rezultati 14. kola: Prebold -Superga 107:81, Ptuj-Haloze - Lenart 99:75, Ruše - Janće 72:92, Velenje - Ilirija 93:100, Lastovka Smlednik - Celjski KK 97:81.
1.	JANČE STZ 14 14 0 294 28
2.	ILIRIJA 14 11 30 143 25
3.	PREBOLD 14 9 5 168 23
4.	RUŠE 14 8 6 16 22
5.	VELENJE 14 7 7 32 21
6.	LASTOVKA 14 7 7 -18 21
7.	PTUJ HALOZE 14 6 8 -50 20
8.	CELJSKI KK 14 5 9 -78 19
9.	LENART 14 2 12 -196 16
10.	S. GRADEC 14 1 13 -315 15
ug
S, Bistrica • Športnik leta
Vodovnik in Koširjeva
Kljub vsakoletnim nesoglasjem okoli razglasitve {portnika in {por-tnice leta v obćini Slovenska Bistrica je letos prireditev potekala brez velikih zamer. Že nekaj ćasa je nesporni {portnik leta 2003 Miro Vodovnik, ćlan Atletskega dru{tva Almont iz Slovenske Bistrice. V preteklem letu je državni in pokalni prvak v suvanju krogle, dosegel pa je še kopico vrhunskih uvrstitev na mitingih po celi Evropi. Z rezultatom 20,46 metrov je dosegel absolutno 21. mesto na svetovnih lestvicah in A-normo za Olimpijske igre, lani je postavil sedem državnih rekordov, je pa že tudi letos izpolnil normo za
5PQMN1K LETA SDOa
□BČlTJESlflWENSKABlSTRlCA POLONA KOŠra-luda HIHOVDDOTHIK JUDO KLUBMPOL □DBOJKARJl SVITA
Slcvinïkn Klstfin, 30.
Foto: Nataša Pogorevc
Miro Vodovnik (AD Almont)
Kegljanje
3. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 12. KROGA: Im-
pol - Petrol 3:5, Fužinar - Drava 4:4, Žalec Roga{ka - Agroru{e 6:2, Marles hi{e - Lokomotiva 2:6, Piramida - Fala 6:2.
FUŽINAR - DRAVA 4:4 (3134:3107)
KK DRAVA PTUJ: Ilić 522, Pod-gor{ek 542, Ivanćić 493, Dremelj 541, Ču{ 499, Kirbi{ 510.
IMPOL - PETROL 3:5 (3038:3117)
REZULTATI 13. KROGA: Drava - Marles hi{e 1:7, Piramida - Impol 5:3, Fužinar - Fala 5:3, Lokomotiva - Žalec Roga{ka 6:2, Agroru{e -Petrol 3:5.
dvoransko svetovno prvenstvo v Budimpe{ti z novim dvoranskim rekordom 20,21 metrov.
Naziv {portnice leta 2003 je prejela Polona Košir, ćlanica Judo kluba Impol. V lanskem letu je dosegla 1. mesto na državnem prvenstvu po pasovih, 1. mesto na rang lestvici do 78 kilogramov, 2. mesto na državnem prvenstvu mladink, 3. mesto na državnem prvenstvu ćlanic in še kopico drugih dobrih uvrstitev
Ekipa leta 2003 je Odbojkarski klub Svit, ki je v letu 2003 s svojimi ekipami dosegal lepe uvrstitve na državnih prvenstvih - ćlani 5. mesto v državi, kadeti 5. mesto na državnem nivoju, ravno tako starej{i dećki. Članska ekipa je prvić sodelovala v evropskem pokalu, ki ga je organiziral klub in dostojno promovirala obćino v Evropi.
Športni kolektiv leta 2003 pa je Judo klub Impol, ki so med drugim tudi ekipni državni ćlan-ski prvaki.
Športna zveza Slovenska Bistrica je podelila {e posebna priznanja za {portne dosežke, priznanja za perspektivne {portnike, priznanja pa so podelili tudi {port-nim delavcem ter {e nekaterim {portnikom.
Nata{a Pogorevc
DRAVA - MARLES HIŠE 1:7 (3022:3115)
KK DRAVA PTUJ: Podgor{ek 505, Čeh 512, Ivanćić 515, Ilić 476, Ču{ 495, Dremelj 519.
PIRAMIDA - IMPOL 5:3 (3161:3073)
IMPOL: Ko{tomaj 491, Novak 534, Pećovnik 546, S. Kunćić 522, I. Kunćić 507, Dobnik 247, Šma-njak 226.
1.	PETROL	13 10 1 2 21
2.	PIRAMIDA	13 9 0 4 18
3.	@ALEC ROGAŠKA 13 6 1 6 13
4.	FU@INAR	13 6 1 6 13
5.	LOKOMOTIVA 13 6 0 7 12
6.	AGRORUŠE 13 6 0 7 12
7.	IMPOL	13 5 1 7 11
8.	DRAVA	13 5 1 7 11
9.	FALA	13 4 2 7 10
10.	MARLES HIŠE 13 4 1 8 9
28 Štajerski
Sport, oglasi
četrtek • 5. februarja 2004
Kegljanje • Priprave na EP slepi in slabovidnih
Bo Marjan letos prišel na sam vrh?
Vsako sredo popoldne potekajo na kegljišču ptujskega hotela Poetovio priprave na evropsko prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije v kegljanju. Vadba potencialnih kandidatov za evropsko prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije v kegljanju poteka pod budnim vod-
stvom trenerke Silve Razlag, ki je že tretje leto trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih Slovenije v kegljanju. Pod njenim vodstvom so slovenski slepi in slabovidni kegljači dosegli nekaj vidnih uspehov. Celjanka Marija Fras je zadnji dve leti evropska prva-
Foto: Črtomir Goznik
Kegijačl Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj se tudi letos potegujejo za udeležbo na evropskem prvenstvu, ki bo letos v Romuniji. Silva Razlag je že tretje leto trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih Slovenije.
kinja, iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj pa je najuspešnejši udeleženec Marjan Žalar iz Pavlovskega vrha v občini Ivanjkovci, uspešen športnik, ki živi od socialne pomoči. Leta 2002 je osvojil srebrno medaljo, lani je bil tretji. Tenerka Silva Razlag pravi, da je Marjan velik talent, ki bi lahko dosegel še več, če bi imel prave pogoje za delo, če bi lahko treniral vsaj dvakrat tedensko, žal pa nima sredstev za to, pa tudi prave pomoči do sedaj še ni bil deležen.
Za dosedanje uspehe v kegljanju je Marjan Žalar v evropskem letu invalidov prejel bronasti znak Zveze za šport invalidov Slovenije, bronasti znak je kot nagrado za dosedanje uspešno delo z invalidnimi športniki prejela tudi trenerka Silva Razglag, ki je prejela tudi bronasti znak Olimpijskega komiteja Slovenije. Priznanji ji veliko pomenita, še več pa ji pomeni to, da lahko uspešno pomaga invalidnim športnikom. To ni samo trenersko delo, to je veliko več, svojim varovancem je pogosto mama, svetovalka in pomoč-
Kegljanje • Turnir upokojencev
Najboljši so bili Mariborčani
v ■
V	avtomatskem kegljišču Elite v hotelu Poetovio v Ptuju je v četrtek, 22. januarja potekal memori-alni kegljaški turnir upokojencev severovzhodne Slovenije v spomin na Alojza Zajška.
V	odlični organizaciji kegljaške sekcije društva upokojencev Ptuj se je v ptujskem "keglbanu" pomerilo 56 tekmovalcev iz osmih, od dvanajstih kegljaških klubov upokojencev iz območja severovzhodne Slovenije.
Kot je povedal predsednik kegljaške sekcije DU Ptuj in eden glavnih organizatorjev Mirko Ja-ušovec, so turnir pripravili v spomin na predlani umrlega člana, sicer navdušenega in dobrega keg-ljača ter uspešnega tekmovalca Alojza Zajška, ki je umrl na poti na trening, oblečen v kegljaški dres društva upokojencev Ptuj.
Po vzoru tradicionalnega keglja-škega turnirja "peterk" v Miklavžu
so tudi ekipe v Ptuju sestavljale po pet tekmovalcev iz vsakega kluba. Borbe so bile zelo zanimive, največ kegljev, kar 339 pa je podrla ekipa društva upokojencev Mari-bor-center, druga je bila ekipa iz
Starš s 339 keglji, tretja ekipa Ptuj I, ki je podrla 306 gegljev, četrta ekipa iz Lovrenca na Pohorju s 302 kegljema, peta ekipa iz Ruš z 294, šesta ekipa iz Miklavža z 277, sedma ekipa DU Maribor-Tezno,
nica v lepih in težkih trenutkih. Marjan Žalar, ki na letošnjem evropskem prvenstvu slepih in slabovidnih v kegljanju cilja više, najprej pa mora uspešno opraviti kvalifikacije, prve so bile že prejšnjo soboto, je nadvse vesel bronastega znaka. To je nagrada za moje delo, pravi, tudi priznanje, da ves čas, ki sem ga prebil na kegljišču, ni bil zaman. "Voljo in motiv imam, kegljanje mi je v užitek, četudi mi včasih ne gre, kot bi želel. V športu je pač tako, so vzponi in so padci. Najpomembnejše pa se mi zdi, je veselje, ki ga občutim vselej, ko se znajdem na kegljišču. Doslej sem se udeležil štirih evropskih prvenstev, na lanskem in predlanskem sem osvojil tretje oziroma drugo mesto. Lepo bi bilo, če bi se mi letos posrečilo osvojiti zlato medaljo, enkrat sem bil že zelo blizu," je za Štajerski tednik povedal Marjan Žalar.
Iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj so letošnji potencialni kandidati za evropsko prvenstvo slepih in slabovidnih Marjan Žalar, Mitja Žalar, Andrej Strelec in Gabriela Lazarevič. Prvenstvo poteka v treh kategorijah B1 (popolnoma slepi), B2 (z malo zaznavo svetlobe) in B3 (z malo vida). Slovenski tekmovalci v glavnem nastopajo v zadnji kategoriji.
MG
ter osma ekipa iz Ivajnkovcev z 243 podrtimi keglji.
Po tekmovanju so vse udeležence povabili na ogled ptujske vinske kleti, svečano razglasitev rezultatov so po pogostitvi opravili v restavraciji Gastro. Organizatorji iz društva upokojencev Ptuj pa so posebej hvaležni tudi vsem, ki so jim s prispevki omogočili, da so memorialni turnir izpeljali dostojno.
-OM
Folo: M. Ozmec
Na ptujskem kegljišču se je pomerilo 65 tekmovalcev iz severovzhodne Slovenije.
Strelstvo • 4. kolo državnih lig
Mojca Lazar zmagala pred Matejo Levanič
Preteklo nedeljo je v Turnišču potekalo 4. kolo državne lige. V 1. državni ligi v streljanju z zračno pištolo je ekipa SD Juršinci s 1664 krogi osvojila peto mesto. Za ekipo so tekmovali: Rok Pu~ko 546 krogov, Mirko Moleh 555 krogov in Simon Simoni~ 563 krogov. Po štirih kolih lige je ekipa SD Jurš-inci na 5. mestu s 33 to~kami.
Mladinci iz SD Juršinci so s 1036 krogi zasedli ~etrto mesto in so po štirih kolih lige na tretjem mestu. Med posamezniki je zmagal Simon Simoni~ s 369 krogi, Simon Druzovi~ je s 356 krogi zasedel šesto mesto, Saša Cafuta pa je med mladinkami s 311 krogi prav tako osvojila {esto mesto.
Tekmovanje med mlajšimi mladinci oziroma mladinkami je bilo
povsem v znamenju strelk in strelcev SK Ptuj. Dosegli so namre~ prav neverjetne rezultate! V konkurenci mlajših mladink je slavila državna rekorderka Mojca Lazar ter s 361 krogi postavila leto{nji rekord lige. Druga je bila še ena strelka SK Ptuj, Mateja Levanič, ki je dosegla 349 krogov ter tako kar za 15 krogov premagala {e vso nadaljnjo konkurenco. Marija Gabrovec je s 311 krogi dosegla svoj najvi{ji rezultat letos in zasedla 9. mesto, Katarina Matic pa je s 304 krogi zasedla 10. mesto. Med mlaj{imi mladinci je Domen Solina dosegel 340 krogov in zasedel 10. mesto, Nik Gonc pa je dosegel 318 krogov in je bil 16. V ekipnem delu so slavili mlaj{i mladinci/ke SK Ptuj. Dosegli so nov rekord leto{nje lige ter tako s 1050 krogi pometli z vso konkurenco. Ekipo so sestavljali Domen Solina, Mojca Lazar ter Mateja Levani~.
Ekipa SD Jur{inci je osvojila drugo mesto s 1042 krogi in po {tirih kolih prepri~ljivo vodi v skupni razvrstitvi. Posamezno je drugo mesto osvojil Rok Pu~ko s 362 krogi, Gregor Moleh s 351 krogi {esto mesto, Denis Gra{i~ pa je na svojem prvem nastopu v ligi nastreljal 264 krogov.
Med mlaj{imi mladinkami je Nina Pavlin (SD Juršinci) nastre-ljala 329 krogov in zasedla {esto mesto, sedma je bila Petra Simo-ni~ s 321 krogi in dvanajsta Mateja Zorko s 285 krogi.
S. Simonič izpolnil normo za EP
V Muenchnu je od 28. do 31. januarja potekal eden najve~jih turnirjev v streljanju z zra~nim orožjem v Evropi. Na tem turnirju je nastopil tudi Simon Simo-ni~, mladinec iz SD Jur{inci. Prvi dan tekmovanja je nastreljal 560
krogov in za las zgre{il normo za evropsko prvenstvo. Drugi dan tekmovanja pa je z odli~nim streljanjem dosegel 569 krogov in izpolnil normo za evropsko prvenstvo, ki bo konec marca v Gy-oru na Madžarskem.
N.O., Simeon Gonc
DVA PTUJCANA V FINALU
Odprtega prvenstva do 16 let v Domžalah so se udeležili trije igralci Teniškega kluba Ptuj. Blaž Rola je moral v kvalifikacije, kjer je zmagal dva dvoboja in se uvrstil v glavni del turnirja. Tja sta bila po rangu uvr{~ena Karlo Pintari~ in Toni Hazdovac. Po lepi zmagi v prvem krogu je Blaž Rola v drugem krogu igral s soigralcem iz kluba Tonijem Haz-dovcem. Zmagal je starej{i Toni s 7/5 in 6/4. Pintari~ in Hazdovac sta premagovala vse nasprotnike do finala, kjer sta se pomerila en proti drugemu. Zmaga je pripadla Karlu Pintari~u v dveh se-tih s 6/4 in 6/1.
TK
Mali oglasi
KMETIJSTVO
VEČ BIKCEV SIMENTALCEV, težkih 300 kg, kupimo. Tel. 041 862-834.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE IN ČRNE, zagotoljena takojšnja nesnost, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02/582-14-01._
KUPIM PREDNJO šipo za Tam 75, tračni obračalnik SIP 220 in dvoredno sejalnico za koruzo OLT Tel. 03/5794-289.
TELICO simentalko, v brejosti v 9. mesecu z A- kotrole, suha bukova drva prodam ter kupim koruzo v storžih. Tel. 769-10-41_
Prodajajo kokoši za zakol ali nadaljnjo rejo, po 100 SIT Lahonci 47. Tel. 719 49 01._
PLEMENSKEGA merjasca prodam. Tel. 719-80-26._
Prodajo devet mesecev brejo telico. Tel. 051 238 287.
Prodajo semenski krompir, bel in rdeč. Tel. 796 72 71._
Nesnice mlade jarkice, cepljene, rjave, črne ter grahaste, stare 14 tednov, prodajo, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71._
PRAŠIČE domače reje, težke od 70 do 150 kg. Tel. 758-09-81._
Kupimo bikce simentalce za nadaljnjo rejo, traktor Štore 404, BCS traktorsko kosilnico. Tel. 041 263-537.
PRODAM SEJALNICO pnevmatsko za koruzo, kabino za traktor in slamo v balah. Tel. 041 521-863._
Za tri leta ali več dam zelo ugodno v najem dobro vzdrževan vinograd na žici, 700 trsov, na Malem Okiču - do vinograda asafalt. Južna sončna leta, grozdje je mešana sorta, prevladuje laški rizling. Interesenti naj pokličejo na GSM 031 304-538.
Kotel za žganjekuho 10 in 50 litrov prodajo. Tel. 051 340 239._
Prodajo svinjo 180 kg, domače reje. Tel. 755 88 81._
Prodajo traktor Zetor 6911, 1800 delovnih ur, letnik 92, dobro ohranjen. Možen ogled, cena po dogovoru. Tel. 02 740 25 88, zvečer.
PRODAJO dve svinji 150 kg ter kupijo prevozni molzni stroj. Tel. 757 08 51._
Kupijo suho seno. Tel. 755 49 51.
Prodajo dva nemastna prašiča, domače reje, za zakol. Tel. 758 13 81.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
STORITVE

Strokovno in kakovostno računovodstvo, davčno in poslovno svetovanje, izdelava vseh vrst poslovnih načrtov. INTEL, Nenad Šoškič, s.p., Prešernova ul. 36, Ptuj, tel. 02/748-13-07 ali 041 683 112.

RAČUNOVODSKE IN KNJIGO-VOSDSKE STORITVE za s.p., d.o.o, društva, kmete, davčno svetovanje, storitve izvajamo tudi na sedežu vašega podjetja. Irena Žganjar, s.p., Zagojiči 18, Gori-šnica. Tel. 041 789-909.

RAČUNOVODSKE STORITVE OPRAVLJAM za s.p., d.o.o dvo-stavno. Miran Paveo, s.p.,Kungota pri Ptuju 146, Kidričevo, tel. 041 730-809.

OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD d.d.), tel. 02/748-14-56.
KROVSKO-KLEPARSKA dela z vsemi kritinami, brunarice, nadstreški, ostrešja .... LAST, Janez
Lah, s.p., Mezgovci ob Pesnici 70 C, Dornava in poslovalnica S-Metal, Borovci 1 B, tel. 02 755-74-21 ali 041 375-838.
!li
KNAUF, montaža, spuščeni stropovi, predelne stene. Kompletna ureditev mansardnih stanovanj. KLAS GM, d.o.o, Podvinci 15, Ptuj, telefon: 746-03-81, GSM 031 341-532.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
/V
m
GARAŽNA SEKCIJSKA ALI ROLO VRATA po meri z motornim pogonom in daljinskim krmiljenjem. Ponujamo montažo, svetovanje in izmere na domu. KLAS GM, d.o.o., Podvinci 15, Ptuj. Telefon 02 746 03 81, GSM 031 341-532.
/V
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Dornava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02/ 78 78 190._
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., pE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
RADIOPTUJ
Mríúte
32kîhTune In!
www.radio-ptuj.si
četrtek • 5. februarja 2004
Oglasi in obvestila
ŠtajenkiTEBHiK 29
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
J
H
7
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©CSÊK] m WĚiKí m
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Amuš s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 22.1. 2004, opr.št. St 16/2003, v stečajnem postopku nad dolžnikom
Mesarija in Kava bar Zinka, Jožef Krabonja, s.p., Gorišnica 58a, 2272 Gorišnica
objavlja
JAVNO DRAŽBO
Predmet prodaje je:
1.	Poslovni objekt (mesnica in bar) v izmeri 110 m2 s pripadajočim zemljiščem (dvorišče) v skupni površini 779 m2 na lokaciji Gorišnica 58a, vpisano pri vl. št. 829 k.o. Gorišnica, št. parcele 379/3, po skupni izklicni ceni 26.800.000,00 SIT.
2.	Gozd v izmeri 10.140 m2 na parc. št. 514, travnik v izmeri 8.083 m2 na parc. št.590/1, travnik v izmeri 1.527 m2 na parc. št. 590/3, stavbišče v izmeri 883 m2 na parc. št. 84. S, vse vpisamo pri vl. št. 404 k.o. Podgorci; travnik v izmeri 424 m2 na parc. št. 591 in travnik v izmeri 431 m2 na parc. št. 606/2, vse vpisano pri vl. št. 443 k.o. Podgorci; travnik v izmeri 9.270 m2 na parc. št. 605/1, vpisano pri vl. št. 128 k.o. Podgorci, po skupni izklicni ceni 28.400.000,00 SIT.
Javna dražba bo 25. 2. 2004 ob 9.30 na Okrožnem sodišču na Ptuju, soba 26/II.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilo o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki pred pričetkom dražbe predložijo sklep o registraciji v RS s pooblastilom za zastopanje na javni dražbi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% izklicne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM, d.d., Ptuj, št. 04223-0112578369, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po javni dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po javni dražbi, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z bančno garancijo v mesecu dni od dneva javne dražbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Nepremičnine se prodajajo po načelu videno-kupljeno. Pri premoženju pri točki 2 obstaja predkupna pravica po 23. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82335 Garancija: pokojnina» plača, kartice...
Mena 1I.0.0.. Cankarleva 21. Maribor
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka Antonovlča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
\mmm\i
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul.ig, 2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30, 031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	poicrivanje vseh vrst streh -žlebovi in kleparsid izdelki
-	suhomontaža Knaut, Armstrong
-	stenske In stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
«loze Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Hel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
Obnavljamo
komplet stanovanjske hiše, stanovanja, zidarska dela, vodovod, keramika, elektrika, pleskanje In ostalo. GSM: 041 227 419
Pristovnik Samo k.d. Gortanova 2 Slovenska Bistrica
Vsak četrtek ob 20.00 uri
7
7
.J?Pf5

IPffiDIIDMlXBn m fflU^DKD [FDffiIEUJi\m
1.	Ans. EKART - Skrila bi te na dnu srca
2.	ŠTIRJE KOVAČI - Poi stoletja
3.	VESELE ŠTAJERKE - V Cjeie po veseie
4.	PERI KRULET - Prerod mix
5.	Ans. BOBRI - Napačna zveza
6.	Ans. SIJAJ-Točajka
7.	VITEZI POLK IN VALČKOV - Viteški pozdrav
1.BRENDI-Kakosi	lepa
2.	ZLATKO DOBRIČ - [}viga mi se tiak
3.	SIMONA WEIS - Računam nate
4.	IVO RADIN - Daj mi iubčeka
5.	IVIARJAN ZGONC - Sončni žarek
6.	ŠPELA-Kaj bo
7.	STANE VIDMAR - Ne budite me vas prosim
n
v
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Poskočnih 7
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za: _
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Adriatic®
zavarovalna družba d.d. vabi k sodelovanju:
dinamične, ambiciozne In komunikativne sodelavce za delo na terenu za sklepanje vseii vrst zavarovanj
pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
ZAVA d.0.0. Panonska ulica 1, Ptuj ali e-mail: klemen.zava@siol.net
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 9.2.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ VIDEM
-	ob 17.30 vpis pred OŠ PODLEHNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE
Prijave na dan tečaja ali GSIVI 041/649-007.
šTARTd.o.o., PERS0N0VA1, PTUJ	Vabljeni!
Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 5. februar
13.00	OŠ Gorišnica, proslava ob kulturnem prazniku
16.00	O[ Markovci, proslava ob kulturnem prazniku
16.30	Ptuj - Dom upokojencev, celove~erni koncert Komornega mo{kega pevskega zbora
17.00	Ozara Ptuj, družabni literarno-glasbeni ve~er in otvoritev razstave Albina Vesenjaka
17.00	Knjižnica Ivana Potr~a Ptuj, pravlji~na urica za otroke
18.00	dom krajanov Grajena, prireditev ob kulturnem prazniku
18.00	Mestno gledališ~e Ptuj, sre~anje šol Spodnjega Podravja ob kulturnem prazniku
Petek, 6. februar
13.00 18.00
18.00
18.00
19.00
Mestno gledališ~e Ptuj, literarni dan »Prvi koraki«, pripravlja OŠ Olga Megli~ Ptuj Ptuj, dvorana Gimnazije, osrednja proslava ob kulturnem prazniku; slavnostna govornica dr. Darja Koter, nastopajo Sebastijan Cavazza, Primož Ekart in Komorni moški zbor Ptuj. Podelitev priznanj s področja kulture za leto 2003. Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, predavanje škofa profesorja dr. Vekoslava Grmiča: Sveto pismo ali knjiga knjig z mnogimi vsebinami kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, osrednja slovesnost Mestne občine Ptuj ob kulturnem prazniku
Kidričevo restavracija Pan, praznični koncert Pihalnega orkestra Talum in moški pevski zbor Talum
Sobota, 7. februar
8.30 pohod k Sv. Trojici v Halozah, zbirališče pred gostiščem Majolka v Jurovcih 10.00 CID Ptuj, ustvarjalna delavnica, ročna izdelava spominske listine s Prešernovo Zdrav-ljico
10.00 Mestno gledališče Ptuj, O možičku, ki si ni hotel striči nohtov, predstava Lutkovnega
gledališča Maribor, abonma Lutka in izven 11.30 Mestno gledališče Ptuj, O možičku, ki si ni hotel striči nohtov, predstava Lutkovnega
gledališča Maribor, abonma Račka in izven 14.00 v Klubu ptujskih študentov, turnir v šahu
18.00 Majšperk, dvorana TVI, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, predstava DPD Majšperk 18.00 Ormož, dom kulture, proslava ob kulturnem prazniku 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Baltimorski valček, za izven 21.30 v Klubu ptujskih študentov, Večer francoskih šansonov - Ormož, Pohod od Ljutomera na Jeruzalem
Nedelja, 8. februar
10.00 do 15.00 grad Ptuj, muzejska likovna delavnica, ilustriranje pesmic za otroke in ljudske
pripovedke Peter Klepec 10.00 Velika Nedelja, javno vodstvo po zbirkah v gradu 10.00 Ormož, javno vodstvo po zbirki v gradu
11.00 slavnostna dvorana gradu Ptuj, lutkovna predstava Peter Klepec, premiera 11.00 Miheličeva galerija na Ptuju, vodstvo po razstavi del Jožeta Foltina, vodi Stanka Gačnik
12.00 do 13.00 ptujski grad, javno vodstvo po muzejskih zbirkah
15.00 Goričak, kulturna dvorana, komedija Pogospodene buče, predstava PD Cirkulane
15.00 slavnostna dvorana ptujskega gradu, nastop Hane Jurič, Tine Krajnc in Mateje Cartl,
učenk Glasbene šole Ptuj 15.00 Stoperce, Ogoljufani župan, predstava dramske skupine Samotarji iz Hoč 16.00 Sestrže, dom krajanov, prireditev ob kulturnem prazniku 17.00 Mestno gledališče Ptuj, Baltimorski valček, za izven. Ob slovenskem kulturnem
prazniku predstavo podarja Mestna občina Ptuj 18.00 Videm, občinska dvorana, literarni večer ob kulturnem prazniku - Menartova poezija 18.00 Skorba, dom krajanov, proslava ob kulturnem prazniku 21.00 Klub ptujskih študentov, Moški in ženska, projekcija filma
Ponedeljek, 9. februar
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Creeps, za šole in izven
18.00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, otvoritev razstave o pedagogu, psihologu in filozofu prof. dr. Karlu Ozvaldu
Torek, 10. februar
18.00 Gledališče Ptuj, Čaj za dve, brezplačno za stanovalce Doma upokojencev Ptuj, njihove svojce, prostovoljce in zaposlene Doma
Kino Ptuj
5., 6., 7. in 8. februar, 20.00, Kajmak in marmelada 10. in 11. feburar, 20.00, Odštekani petek.
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: temeljni kamen za začetek adaptacije OŠ Olge
Meglič, program varnosti cestnega prometa v Mestni občini Ptuj, priznanja obrtnikom Območne obrtne zbornice Ptuj, Perutnina Ptuj pred vstopom v EU, predstavitev projekta "Izdelava glinenih izdelkov iz kulturne dediščine Ptuja", Ptujčan - lokalni mesečnik, priznanje pohodnikom "Pet krat deset za petdeset let", slikarska razstava Jožeta Foltina, izbira športnika leta 2003, Zvone Šeruga - Poti v neznano.
30 TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
četrtek • 5. februarja 2004
Mali oglasi
BELA TEHNIKA
*AKCIJA*AKCIJA *AKCIJA* AKCIJA Trgovina Elektro Parner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/779 -40-51 vam nudimo možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (Gorenje, Candy, Elektrolux, Zanussi, Bosch, Miele, Siemens, Ariston, Indesit, Blanco, Foster, Končar, Nardi, Li-ebherr ...) in akustiko (Matrix, Sony, Prestigio) na 3, 6, 12 in 18 obrorkov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana, Akcija od 01. 02. do 10. 03. 2004 oz. do razprodaje zalog na samostojne in vgradne gospodinjske aparate in akustiko. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopira-nje(enostransko A4 - 7,00 SIT obojestransko A4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT. OBIŠČITE NAS!
Prodam travnik v izmeri 36,47 ara v Dolanah. Alojz Toplak, Muretinci 4, Gorisnica, tel. 740-83-57._
PRODAMO STANOVANJA: nova stanovanja,poslovne prostore in parkirna mesta v Rabelčji vasi, nova stanovanja in parkirna mesta v Drava centru, Kidričevo 4-sobno s., STANOVANJSKE HIŠE: Ptuj-Askerč-eva, Ptujska Gora (2-družinska), Majsperk-Lesje (1-družinska, vse-ljiva takoj), Zabovci (2-družinska), Moskanjci, Tržec, Sakusak, Zg. Pristava, Zagojiči, Vintarovci, Miklavž pri Mariboru (2-družinska); POSLOV-NO-STAN. OBJEKTI: Lenart-motel, Hajdose-avto salon z stan. hiso, Grajena, Ptuj-staro mestno jedro, Oresje, Dolič; POSLOVNI PROSTORI: Osojnikova c. 86 m2 in 315 m2; STAVBNA ZEMLJIŠČA: Rogoz-nica-876 m2; Belsakova 1000 m2 stav. zemlj. in 5200 m2 kmet. zemlj. Vse inf. dobite v agenciji VIKEND, Bis 8b 02/757-1101, Trstanjakova 5, Domino center 02/748-1013; GSM 041-955-402, fax 027728-1014.
NEPREMIČNINE
POSESTVO, manjse v okolici Vidma pri Ptuju, prodam. Tel. 031/646-291._
PRODAM STANOVANJE v Zg. Leskovcu, 57 m2, Tel. 02/763-18-51.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik Cena		
RENAimr MEGANE SCENIC 1,6 RN	1996	1.260.000	KOV MODRA
SIZIM MIMO 1,3 GL	1996	690.000	KOV RDEČA
FMT BRAVA 1,412V	1996	1.020.000	KOV ČRNA
RENAIJITR5 CAMPUS	1991	175.000	BEU
VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a	1995	840.000	KOV MODRA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.970.000	KOV SV. MODRA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KOV SIVA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	1.060.000	RDEČA
DAIHAISUTERI0S1,3	1997	1.370.000	KOVVI[OLA
RENAUIÏR5FIVE	1995	370.000	BELA
FIAT 1101,6 IE SX	1993	295.000	BELA
VOLKSWAGEN CADDY 1,6	1997	920.000	KOV SREBRNA
FIAT FUNTO 55 S	1997	725.000	KOVZFim
AUDI A41,8	1995	1.590.000	KOV ČRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1998	1.030.000	KOV MODRA
RENAULT CUO 1,2 RN	1998	960.000	BELA
ŠKODA FAVORIT LH	1994	195.000	BELA
HASEPHIA1,8	1998	970.000	KOV PEŠČENA
0PELASTRA1,6IGLKAR	1997	940.000	BEU
OPEL VECTRA 1,6 ICD KAR.	1998	1.580.000	KOVZFim
CrTR0ENXSARAl,4lSX	1998	1.290.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 a	1996	1.030.000	VÊNJA
FORD ElESIA 1,2516V	1997	750.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POLO 45	1996	760.000	RDEČA
RENAULT CUO 1,2	2002	1.740.000	KOV MODRA
PEUGEOT 3061,6 SR	1996	860.000	KOVVÉNIA
KIASEPHIA1,8GS	1998	970.000	KOVVIJOLA
V REDNO DELOVNO razmerje sprejmemo več delavcev in zidarjev z znanjem dela strojnih ometov. Milan Kavas, s.p.,Trnje 149, Črensovci. Inf. 041 610-377, 02/573-73-33.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malesev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121._
ZAPOSLIMO DELAVCE ZA strojne omete in izolacijske fasade. Ciril Beranič s.p., Apače 111, Lovrenc, tel. 031 541-605.
RAZNO
DELO
Če želite biti za svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in ""Delo"" ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu (lahko tudi mlajsi upokojenci). Pisne ponudbe poslji-tev v 8 dneh na: Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
PRODAM BUKOVA DRVA,lahko dostava, možna menjava za svinje. Tel. 041 288-063.
Prodajo hrastove fosne 5 cm, suhe. Tel. 796 64 51._
Prodajo korantovi kapi, srednjo in veliko. Markovci 67 D, tel. 041 978 083.
PRODAM sedežno garnituro. Tel. 779-38-61.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 03/582-72-12 ali 041 544-270.
Prodamo okrogli les za drva (bukev, trdi listavci) z dostavo na dom po ceni 7500 SIT/m3. Tel. 041 657-796.
Kupijo manjso ruso za pusta. Tel. 041 437 868.
REGAL, kuhinjsko mizo in kot (se novo), 4 fotelje, mizico prodam. Tel. 031 636-730.
Prodajo otrosko kurentijo. Tel. 041 643 812._
SPALNICO ugodno prodajo, jogija podarijo ter prodajo 215 kg svinjo. Tel. 755 57 41._
KUPIM STARINE: pohistvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAM BUKOVA drva. Tel. 031 623-356.
RADIOJIITEDNIK
Mali oglasi
02/7493410
. www.radio-tednik.si
Gradbeno podjetje Ptuj d.o.o. 2250 Ptu|, Osojnikov cesta 9
E-mail: gr!idbenopodjetjs(gigpi>tui'Si
Tel.: 02/ 787 1 211, Fax: 02/ 787 1 230 TTH: 04202-0000524707
PRODAJA poslovni prostor v PS »Drava« Ptuj na Osojnikovi cesti 9, 2250 PTUJ v velikosti 360 m", III. gradbena faza, II. nadstropje z možnostjo uporabe dvigala, ter parkiranja v garažni hiši.
Informacije na telefon: 02/ 787 12 11.
	Rabljena vozila			REIVAUIT
	TIP 1	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
				
DAEWOO NEXIA 1.5		1998	650.000	- Brezplačen
FORD IVIONDEO 1,8 KAR		1994	700.000	preizitus
FIAT BRAVA 1.6 SX		1997	1.280.000	- lOStočIc
MEGANE BREAK 1,9		2001	2.370.000	Icontrole
MERCEDES Al 60 AVTOM.		1999	2.410.000	na vozilu
RCLIO 1.2		1998	1.060.000	- Tehnična
R CLIO DYN. 1,2/16V5V		2003	2.150.000	Icontrola
HYUNDAI ACCENT 1,3		1996	530.000	po 2000
R LAGUNA PRIV. 1.9 DCI		2001	4.230.000	prevoženih
R SCENIC 1.6 ALIZE		2000	2.370.000	Icilometrih
RENAULT 19 1.8 RTI		1994	560.000	- Pomoč na cesti,
MEGANE AUT. CONF 1,6/16V		2003	3.300.000	vlelca ali
MEGANE AUT. CONF 1.9 dCi		2003	3.650.000	popravilo
R LAGUNA 1,9 dCi		2003	4.690.000	- 3 mesečna
				tehnična
	Testna vozila			garancija
LAGUNA GRA.PRIV. 2.0 16V		2002	4.400.000	(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
SPOMIN Leopoldina Unuk
IZ JELOViC 42 PRI MAJSPERKU
3. 2. 2003 - 3. 2. 2004
V srcu in mislih boš z nami za vedno ostala. Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v srcu in spominu.
Vsi njeni
Boris, ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
V SPOMIN Boris Kovacec
6. 2. 1994 - 6. 2. 2004 iZ VELIKE NEDELJE 37
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče.
Ata in mama
Tebe ni, srce boli, grenka solza po licu drsi, ostaja le še spomin na tiste dni, ko skupaj smo bili še mi in ti.
SPOMIN
8. februarja mineva dve leti žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi zaročenec in ati
Jožef Bracic
IZ ZGORNJEGA GRUŠKOVJA 35
Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in sveče ter postojite pri njegovem mnogo preranem grobu. Zelo te pogrešamo.
Tvoji najdražji: zaročenka Darinka, hčerka Andreja in sin Matej
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
IND€MR d.o.o. 02/681 80 02

www.novaodskodnina.si
9 080 20 21
Ormoška c. 5, 2250 Ptuj Tel.: 02y 77110 08 GSIM: (041) 456 703
Ste bili poškodovani v prometni nezgodi,
doma ali na delovnem mestu?
Želite primerno denarno odškodnino?
Pokličite nas na brezplačno tel. št:
^ 080 20 21
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
v FEBRUARJU 2004 razpisujemo naslednje programe:
v sodelovanja s ŠC Ptnj, Poklicno in tehniSko strojno Solo
program STROJNI TEHNIK - PTI ♦♦♦
EKONOMSKI TEHNIK - PTI
TRGOVEC - prekvalifikacija ♦♦♦
OSNOVNA ŠOLA - brezplačno ♦♦♦
TUJI JEZIK - angl^čina, nemSčina
UPRAVLJALEC TEŽKE
GRADBENE MEHANIZACIJE
PRIJAVE IN INFORMACIJE : Mestni trg 2,2250 Ptuj, tel: 02 749 21 50
četrtek • 5. februarja 2004
Objave in oglasi
ŠtajenkiTEBHiK 31
KAMNOSESTVO
■W Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Čas te ne bo izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš, v naša srca te je vpisal.
SPOMIN
žalosten in boleč je spomin na nesrečni 3. februar 1997, ko nas je pred sedmimi leti za vedno zapustila naša ljube~a mamica in žena
Lojzka Božičke
IZ DOLENE 36 A
Hvala vsem, ki se je spominjate in se pomudite ob njenem preranem grobu.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
ob bole~i izgubi naše drage
Julijane Murko
MESTNI VRH 90, PTUJ
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomo~, izre~eno sožalje in darovano cvetje in sve~e.
Posebno zahvalo osebju Doma upokojencev Ptuj za nego, skrb in dobro po~utje naše Julijane.
Zahvaljujemo se tudi osebju Komunalnega podjetja Ptuj, pevcem, govornici ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvaležni vsi njeni
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam jo dal?
Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate lep spomin nam je ostal.
SPOMIN
7. februarja mineva 9 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek
Franc Meznarič
SPUHLJA 123
Hvala vsem, ki prižgete sve~ko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
V življenju le skrb in delo si imela, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi naše drage mame, babice
w
Angele Simenko
1928 - 2004 IZ POBRE@JA 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za njihovo pomo~, poklonjeno cvetje, sve~e, svete maše ter izre~eno ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala gospodom duhovnikom za opravljen obred, hvala AGISU - ZAVORE, govorniku, pevcem, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve ter vsem, ki ste pokoj-nico pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi, ki smo te imeli radi
Usojeno ti ni bilo živeti, zakaj? Zakaj? Ne moremo razumeti. Le kaj si komu naredila, da tragično si smrt storila? Odkar utihnil je tvoj glas, praznina in bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
6. februarja 2004 mineva 10 let žalosti, odkar smo mnogo prezgodaj izgubili našo drago h~erko in sestrico
Suzano Zidarič
IZ @ABJAKA 43
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in sve~ke in se naše Suzane spominjate z lepo mislijo, ki boli.
Pogre{amo te: ati, mami in brat Danijel.
Male oglase, osmrtnice in zahvale za tekočo številko sprejemamo do torka do 11.00 ure.
Pokličite: 749 34 10
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
Skromno si živela, delala in rada nas imela, dolgo v bolezni si trpela, kot roža brez vode ovenela, a v srcih naših še živiš, saj mati nikdar ne umre, le daleč, daleč je... Hvala, mama, ti za vse!
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše drage mame, taš~e in babice
Angele Tos
IZ NOVE VASI 43
roj. 15. 5. 1922 + 27. 1. 2004
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše, izrekli pisna in ustna sožalja ter jo pospremili v tako velikem številu k večnemu počitku. Hvala g. župniku iz Sv. Andraža, pevcem, govorniku Zvonku, godbeniku za lepo poslednjo melodijo in pogrebnemu podjetju Jančič.
Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma Ptuj in dr. Kolesarju, nevrokirurgu dr. Strojniku in dr. Lipovšku, internistki dr. Simoničevi, občini Ptuj za pomoč, Centru za socialno delo Ptuj z mag. g. Kerinom, dobrosrčni ge. Mariji Simek - ter vsem, ki ste mamo obiskali v težki večletni bolezni. Prisrčna zahvala sosedom, sedanjim in iz rojstnega kraja, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu REPRIZA Ptuj in vsem, ki ste pripomogli, da v težkih trenutkih nismo ostali sami.
Pogrešali te bomo: hčerka Slavica z možem Franckom in vnuk Vlado
Razpored dežurstev zobozdravnikov
7. 2.
Tatjana Tantegel, dr. dent. med.
JZ ZD Ptuj
Ne stojte ob mojem grobu.
In ne jočite,
saj me ni tukaj,
jaz nisem umrla...
Saj ni rečeno, da te ni, baka!
Čeprav tvoj glas se več ne sliši
- tvoja beseda v nas živi!
Med nami si...
ZAHVALA
V 79. letu je po kratki in težki bolezni tiho odšla naša ljubljena mama, babica in prababica
Slavica Tretinjak
DRA@ENCI 68
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivoma Perutnine Ptuj in Šolskega centra Ptuj za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in vence ter spremstvo k poslednjemu počitku.
Hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Maribor: dr. Zorku z oddelka thorakalne kirurgije, zdravniku in osebju intenzivne terapije in doktorju Grošetu z ORL oddelka za požrtvovalno delo v boju za njeno življenje. Posebna zahvala g. župniku Marjanu Feslu s Hajdine za lepo opravljen obred in govorniku gospodu Šeguli za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala tudi podjetju MIR, njihovim pevcem ter godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala tudi družini Kodrič iz Dražencev in družini Drevenšek s Hajdine za pomoč v najtežjih trenutkih.
V tihi žalosti vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, sina
Antona Arnusa
IZ MAISTROVE UL. 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali spoštovanje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Kozelu in pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj.
Posebej se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in osebju Internega oddelka bolnišnice Ptuj.
Vsem, ki ste pripomogli, da v težkih trenutkih nismo ostali sami, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Dragica, sin Boštjan s Petro, sin Toni, mama
Zaman vas iščejo naše oči, zaman vas kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam rosijo se solzne oči, a misel na vas je lepa, čeprav boli, nikoli ni isto, ker vas zdaj ni, ostali so sledovi vaših pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Kristine Arnus
IZ HLAPONCEV 13
(17.07.1935 - 24.01.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in za sv. maše.
Zahvaljujemo se podjetju MIR, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu župniku g. Obranu za lepo opravljen obred, cerkvenemu zboru, zastavonošu iz Juršincev in s Polenšaka, govorniku g. Zvonku za molitev in tolažilne besede, vsem sosedom, posebej pa ge. Slavi za velikodušno pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Leopold, sinovi Adolf, Ignac in Leopold z družino iz Dornbirna, hčerka Olga z družino, vnuki Daniel, Leopold, Brigita, Silvo, Boris, Ivan,
Lea in Nina z mamico in pravnukinja Sanja
Ptuj • 44. kurentovanje vse bliže
Prihaja čas princa karnevala
V Korantovem muzeju pri prvem princu karnevala 2001 Matevžu Zokiju je bila v noči od ponedeljka na torek, na svečnico, tradicionalna prireditev - Kurentov skok, ki se je je udeležilo okrog 200 kurentov.
V tej noči so si prvič nadeli zvonce, pričeli odganjati zimo in zle duhove in napovedali, da prihaja čas pustnih nor~ij, ~as za srečo. Za promocijo ptujskih prireditev bo tudi letos skrbel princ karnevala, ki se je "kurentovega skoka" udeležil s prvim in drugim gardistom, Ivanom Križani-čem in Zlatkom Srtom. V letu 2004 si je prinčevska oblačila nadel Cajnko Friderik V, Branko Canjko, kurent z dolgoletno tradicijo, ki se na svojo vlogo ni posebej pripravljal. Dolgoletno nastopanje v kurentovi opravi mu daje dovolj moči, da bo poslanstvo pustne oblasti z lahkoto prenesel. Pričakuje, da bodo Ptujčani in okoličani njegovo vabilo za aktivno udeležbo v pustnih prireditvah vzeli resno, da bo letošnji pust najboljši doslej po številu udeležencev in kvalitetnih maskah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Princ karnevala 2004 Cajnko Friderik V. (v sredini) se je s prvim in drugim gardistom, Ivanom Križaničem in Zlatkomn Srtom, udeležil kurentovega skoka, tradicionalne prireditve, s katero se pričenja vsakoletni ples kurentov.
Markovci • Sladkali so se s krofi
Najboljše cvrejo v Stojncih
Turistično društvo občine Markovci, Društvo podeželskih žena občine Markovci in Svetovalna služba Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj so na zadnjo januarsko soboto v Markovcih pripravili kmečko tržnico z ocenjevanjem in pokušino pustnih krofov.
Na tržnici so branjevke in branjevci času primerno ponujali papirnate rože, fašenske d he, gamaše in manjše okraske za ko-rantove kape. Med ponudbo na tržnici pa ni manjkalo niti pristnih kmečkih dobrot, kot so domači kruh, sir, jajca, med in domače medeno žganje.
Sočasno s prodajo na kmečki tržnici pa je v prostorih župnijske dvorane v Markovcih potekalo tudi ocenjevanje za najboljši krof občine Markovci 2004. Na letošnjem ocenjevan-
ju je sodelovalo 15 gospodinj, krofe pa je ocenjevala štiričlanska komisija v sestavi: Marija Rošar, Bernarda Trafela, Terezija Bogdan in Darinka Meznarič. Komisija je krofe ocenila glede na obliko in izpečenost, barvo, poroznost in elastičnost sredice ter vonj in okus tako skorje kot sredice. V dvorani so poleg ocenjevalne komisije sodelovale tudi okoliške gospodinje, ki so z zanimanjem prisluhnile javnemu ocenjevanju krofov. Okvirno mnenje komisije je bilo,
da je bila edina pomanjkljivost ocenjevanih krofov, da so bili ali premalo pečeni ali pa premalo slani. Sicer pa se je štiričlanska komisija glede na ocenjevalne
kriterije odločila, da najboljše krofe v občini Markovci letos cvre Marija Meznarič iz Sto-jncev.
Mojca Zemljarič
PLESNI CENTER

Volkmerjeva o. 26, Ptuj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
TURNIR V SHOW PLESIH
8.FEBRUAR 2004
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE PTUJ
od 14. ure
Vstop je možen ves čas trajanja turnirjaj
Foto: Mojca Zemljarič
Na letošnjem ocenjevanju krofov je sodelovalo 15 gospodinj.

Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icmkaijava 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, predvsem v SZ krajih bo tudi pretežno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 2, najvišje dnevne od 7 do 13 stopinj C.
Obeti
če je februarja pretopio, bomo v
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
V petek bo še delno jasno, popoldne se bo v zahodni Sloveniji pooblačilo. Zapihal bo jugozahodnik. V soboto bo večinoma oblačno, na severovzhodu države bo še suho, drugod bo občasno rahlo deževalo. Malo manj toplo bo.
^IfRAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Aleksandra Fajfarič, Miklošičeva ul. 10, Ptuj - deklico; Nataša Kukolj, Krapje 39, Veržej - Niko; Katja Kolarič Boj-nec, Langusova 26, Ptuj - Matija; Anka Jamenšek, Turnerjeva 7, Maribor - Nino; Petra Habjanič, Apače 57, Lovrenc na Dr. polju - Nika; Valerija Kumer, Vinski trg 9, Ptuj - Niko; Kristina Podgorelec, Hardek 31, Ormož - Pio; Klaudija Kolar, Mala vas 6, Gorišnica - Svena; Metka Korže, Ptujska Gora 113/a, Ptujska Gora - Aljo.
Poroka - Ptuj: Anton Cajnko in Vesna Kokol, Podgorci 74/a. Umrli so: Ludvik Lazar, Paričjak 24/a, umrl 22. januarja 2004; Marija Zavec, rojena Klajžer, Dragovič 35, umrla 23. januarja 2004; Ivan Pintarič, Zabovci 93, umrl 23. januarja 2004; Kristina Arnuš, rojena Kondrič, Hlaponci 13, umrla 24. januarja 2004; Saša Prekoršek, Slovenski trg 1, Ptuj, umrl 24. januarja 2004; Marija Lukman, rojena Kociper, Podgorci 125, umrla 21. januarja 2004; Mirko Kukovec, Bratislavci 28, umrl 23. januarja 2004; Jože Pavlinek, Zgornja Hajdina 93, umrl 23. januarja 2004; Konrad Horvat, Ločki Vrh 47, umrl 24. januarja 2004; Ela Kovačič, Ločki Vrh 24, umrla 25. januarja 2004; Franc Bogša, Cvetkovci 105, umrl 23. januarja 2004; Alojzija Kupčič, Savci 46, umrla 23. januarja 2004; Angela Toš, Nova vas pri Ptuju 43, Ptuj, umrla 27. januarja 2004; Franc Križanec, Ormoška c. 40, Ptuj, umrl27. januarja 2004; Marija Anzelc, Gerečja vas 2, umrla 26. januarja 2004; Lucija Poznič, Hajdoše 59/a, umrla 28. januarja 2004; Terezija Predikaka, Popovci 25, umrla 28. januarja 2004.
Črna kronika
Prometni nesreči
27. januarja se je na glavni cesti, izven naselja Sp. Žerjavci zgodila prometna nesreča, ko je 43-letni voznik tovornega avtomobila iz Gornje Radgone med vožnjo v ostrem desnem nepreglednem ovinku zapeljal čez sredino vozišča in trčil v nasproti vozeče kombinirano vozilo 47-letnega voznika iz okolice Lenarta. Pri trčenju so iz nakladalnega prostora tovornega avtomobila padli železni profili in poškodovali še osebni avto Renault 5 Campus. Voznik kombiniranega vozila je bil v nesreči hudo telesno poškodovan, voznik tovornega avtomobila in potnica v kombiniranem vozilu pa sta zadobila lažje telesne poškodbe. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 3.200.000,00 SIT.
Istega dne se je zgodila prometna nesreča na avtocesti, izven naselja Slovenska Bistrica. 20-letna voznica osebnega avtomobila Audi 80 iz okolice Slov. Konjic je med vožnjo iz smeri Hoč na spolzkem in zasneženem vozišču zapeljala v desno, izven vozišča v obcestni jarek, kjer je s prednjim delom trčila v nabrežino jarka. Voznica je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico, škoda na vozilu pa znaša po nestrokovni oceni 250.000,00 SIT.
Vlomilci še vedno na delu
Neznani storilec je v noči z 31. januarja na 01. februar vlomil v stanovanjsko hišo v kraju Zagorci. Iz notranjosti je odtujil denar in zlatnino ter odšel neznano kam. Lastnik pa je oškodovan za okoli 350.000,00 SIT.
V času od 10. do 31. januarja je neznani storilec vlomil v počitniško hišico na območju občine Gorišnica. Iz kleti je odtujil motorno kosilnico, škropilnico in vrtalni stroj ter lastnika oškodoval za približno 500.000 SIT.
STE BILI POŠKODOVANI
v prometni
.ravnay^ nezgodi?
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
OKNA, VRATA, GARAŽNA ^ VRATA PO MERI
svetovanje, strokovne izmere, montaža...
l^lac PM _PODVINC115, PTUJ ^^
iviad tam	tel 02 746 03 si - -
GSM 031 341 532


o.
»TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812