POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Štev. 5. V Ljubljani, 15. maja 1939. Leto 56. Vsebina * Posvetovalni odbori za kmetijska raziskovanja in poskuse. — 100 nasvetov in pobud. — Kaj so nam pokazali gno-" jilni poskusi na Barju. — Gospodarske drobtine IV. — Strniščni krompir. — Potreba in ocenjevanje umetnih fosfornih gnojil. — Lepivo za škropivo. — Občine niso upravičene pobirati trošarino na vino pri maloprodajah konsumentom. — Boljše hleve! — Zrak in svetloba v hlevu! — Obračun enoletnega obstoja »Samopomoči" — zavarovalnice za živino — kot odseka podružnice Kmet. družbe v Trbovljah. — Zdrav in krepak naraščaj — podlaga za uspešno kurjerejo. — Črni gaber. — Lesno tržišče. — Rešitev male kmetije in malih narodov je v zadružništvu. — Zatiranje muh z apnenim dušikom. — Kontingenti. — Uporaba umetnih gnojil napreduje. — Tržno poročilo. — Društvene vesti. — Književnost. Posvetovalni odbori za kmetijska raziskovanja in poskuse. Inž. J. Zaplotnik. Napredek v kmetijstvu, bodisi v poljedelstvu ali pridelovanju kakršnega koli rastlinstva, bodisi v živinoreji ali v kaki z živinorejo povezani veji, temelji na praktičnih dognanjih, na skušnjah. Ustaljen način obdelovanja zemlje, gnojenja, kolobarjenja, med ljudstvom uobiča-jena pravila glede setve in negovanja posevkov, navade pri vzreji in krmljenju živine, vse to so predniki gotovo več ali manj točno v teku časa preskusili in obdržali ono, kar jim je najbolj ustrezalo. Toda na svetu „se vse vrti", kakor je že rekel modrijan starega veka. Marsikaj se je spremenilo tako v ljudskih potrebah, kakor tudi v možnostih, tem potrebam zadostiti. Tako so na eni strani ljudje spremenili okus, zahtevajo boljše stvari, postali so manj skromni, kakor pa so bili njihovi predniki v davnini. Na drugi strani pa je splošen napredek vede in tehnike prinesel s seboj znatne možnosti za spremembo od starine ustaljenih navad in pravil. Tako imamo v modernih strojih za obdelovanje zemlje vse bolj prikladne pripomočke kakor pa so bili leseni plugi; dalje imamo v poznavanju gnojilne vrednosti gnojil in v umetnih gnojilih tako rekoč v rokah sredstvo za izboljšanje zemljine plodnosti; krajevnim razmeram primerno selekcionirano seme nudi vse večje možnosti dobrih pridelkov kakor pa primitiv- no, nečisto in često okuženo seme; veda in tehnika nudita od dne do dne več sredstev in možnosti za zaščito posevkov. Vse te pridobitve in vsa ta sredstva se vedno bolj in bolj spopolnjujejo. Spoipolnjevanje tako sredstev kakor tudi načinov je vedno hitrejše, kakor je sploh dandanašnje življenje hitrejše. Nekdanji način zbiranja skušenj in nekdanji ritem prilagoje-vanja novim skušnjam ne zadostuje več, ker je prepočasen. Tudi stari način preskušanja često stvari ni vzel s prave strani in je nekatero dobro zamisel odklonil, ker jo je narobe preskusil. Da bi se preskušnja pospešila in pravilno izvršila, so povsod začeli ustanavljati poskusne ustanove za razne kmetijske panoge. Te navadno javne ustanove so prevzele nalogo, da zbirajo nova iskustva v novih razmerah, z novimi sredstvi in z novimi načini. Tudi v naši državi deluje že lepo število poskusnih ustanov. Tako imamo: poskusne postaje v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu - Topčideru, Splitu, Skoplju, Sarajevu, Novem Sadu, agrobotanične odseke v Kosanči-ču, Modriču, Dobričevu, Kruševcu, enološke postaje v Zagrebu, Beogra-du-Topčideru, Splitu, Bukovu, Sadjarski in vinarski zavod v Mariboru, Sadjarski zavod v Goraždi, Zavod za južne kulture v Topolici pri Baru, semenogojske postaje v Beltin- cih, na Belju, v Čoki, v Maksimira itd. Torej takih ustanov je tudi pri nas že lepo število, čeprav so tu naštete samo važnejše in bolj znane. Vse te ustanove pa do zdaj niso imele med seboj prave zveze. Vsaka izmed njih je delala po svojem načrtu in po svojih metodah; često je več ustanov delalo isto stvar in proučevalo isto vprašanje, toda vsaka na svoj način, in ne da bi drugi za to vedeli; često kakega važnega vprašanja ni obravnaval nihče, čeprav so bile dane možnosti in je bila potreba očigledna. Da bi se delo vseh poskusnih ustanov spravilo v sklad, da bi se obravnavala po določenem načrtu vsa vprašanja, ki so važna, in da bi se moči brez potrebe ne razmetavale, je kmetijsko ministrstvo osnovalo Vrhovni posvetovalni odbor za kmetijska raziskovanja in poskuse pri ministrstvu. Vrhovni posvetovalni odbor sestavljajo: pomočnik ministra, ki je obenem predsednik odbora, načelniki onih oddelkov ministrstva, v katerih področje spadajo poskusne ustanove, profesorji kmetijskih fakultet, ki jih sporazumno s fakultetami postavi minister, referenti za poskusne ustanove v ministrstvu, predsedniki strokovnih komisij, največ trije predstavniki kmetijskih zbornic in zadrug, in največ trije priznani kmetijski strokovnjaki in ugledni praktiki, ki jih imenuje minister. Ta odbor se sestane vsako leto najmanj enkrat. Pri poskusnih ustanovah se osnujejo pomožni organi Vrhovnega posvetovalnega odbora, in sicer: po- svetovalni odbori, delovni odbori in strokovne komisije. Posvetovalni odbor sestavljajo: uradniki poskusne ustanove, ki se bavijo s strokovnim delom, zastopniki banskih uprav, zastopniki kmetijskih ustanov z območja poskusne ustanove, zastopnik kmetijske zbornice, največ trije kmetijski strokovnjaki, vidni praktiki ter zastopnik ministrstva. Ravnatelj poskusne ustanove je predsednik posvetovalnega odbora. Tudi ti odbori se sestanejo najmanj enkrat na leto. Delovne odbore tvorijo uradniki ustanov, ki se bavijo s strokovnim delom. Strokovne komisije so sestavljene iz onega uradništva poskusnih ustanov, ki vodi poskusna in raziskovalna dela. V izjemnih primerih lahko predsednik vrhovnega posvetovalnega odbora imenuje v strokovno komisijo tudi strokovnjake izven poskusnih ustanov, toda le za reševanje konkretnega vprašanja in samo za čas, dokler se to ne reši. Predvidene so naslednje strokovne komisije: 1. za pedologijo (tloznanstvo) in agro-klimatologijo; 2. za cerealije (žito); 3. za industrijske rastline; 4. za krm-ske rastline; 5. za povrtninske po- kmetijsko-gospodarskih bomo spravili skupaj vsi člani Kmetijske družbe in čitatelji »Kmetovalca" v teku tega leta. Razpravljali bi o vsem kar utegne povzdigniti dohodke, znižati izdatke, olajšati in olepšati vsakdanje življenje. Veliki, pretresljivi dogodki so redki v življenju. Ce ni napredka v malenkosti, je popolnoma zaman, da bi ga dosegli v velikem. Malenkosti so podlaga, temelj v življenju posameznika. Ko bo število sto doseženo, bomo vse nasvete in pobude uvrstili, uredili, prerešetali in pokritizirali. Izmed vseh bomo izbrali nekaj takih, ki so odvisni od moči in trdne volje posameznika in nekaj drugih, odvisnih od višjih in večjih skupin. Priporočali bi najpoprej tiste, katerih cilj bi bil zelo koristen in pa zaenkrat najlaže dosegljiv. 1. Zemlja v kolikor je dana od narave, je sama, če ni človeka in njegovega dela, brez vsake vrednosti. In vendar vsak naslednji kmetski rod, recimo vsakih 30 do 40 let, plačuje to od narave dano zemljo vedno na novo, tako da ne more kot sevke in cvetje; 6. za zdravilne in aromatične rastline; 7. za rastlinsko zaščito; 8. za agrokemijo; 9. za vinogradništvo in vinarstvo; 10. za sadjarstvo; 11. za mlekarstvo; 12. za perutninarstvo in 13. za preiskavo volne. Posvetovalni odbori poskusnih ustanov pretresajo na svojih sejah predloge ustanov kakor tudi nasvete članov. Sklepe posvetovalnih odborov uporabijo delovni odbori za sestavo delovnega načrta, pri čemer upoštevajo za enoletni načrt delovne možnosti ustanove. Strokovne komisije pregledajo in prouče delovne načrte ustanov za posamezne delovne skupine, jih koordinirajo in povežejo po enoletnih delovnih metodah. Vrhovni posvetovalni odbor sestavlja splošni delovni načrt za vse poskusne ustanove na podlagi predlogov, mnenj in sklepov pomožnih organov, upoštevajoč pri tem delovne možnosti posameznih ustanov, in skrbi za boljšo delovno usposobljenost ustanov v materialnem in personalnem oziru. Smatramo, da bo ustanovitev posvetovalni odborov rodila dobre sadove za poskusno delo in posredno tudi za splošni napredek kmetijstva. kmetski stan v celoti, nikdar izlesti iz dolgov. To zemljo so naši predniki pred davnimi stoletji osvojili, s težkim delom očistili naravnih ovir in ne-prilik in tako usposobili ter pridobili za kmetijski obrat za vedno. V nasledstvu kmetije naj bi se plačala samo tista resnična vrednost, katero je ustvarila ali ohranila, zvišala in osigurala človeška roka, razum in podjetnost prednika. Vzemimo primer iz življenja. Pred 40timi leti je prevzel (kupil) sin od očeta posestvo, 10 ha njiv in travnikov in 5 ha posekanega gozda, za 10.000 goldinarjev, kar odgovarja današnjim 200.000 din. Zemljišče je bilo cenjeno 7000 gold. (140.000 din), inventar in poslopje 3000 gold. (60.000 dinarjev). Zemlja in inventar sta bila v zelo slabem stanju, sadnega drevja nič. Ko je prišel čas, da ta spet odda kmetijo sinu, je zaračunal tako: din 1. V gozdovih je lesa 1000 kub. metrov a 100 din 100.000 2. 1.000 sadnih dreves a samo 30 din 30.000 3. 50 q žive teže mlade in mlečne živine a 45 din 20.000 4. Poleg stare, postavil še novo stanovanjsko hišo (mogoče za letoviščarje), 2 uti, drvarnico, 3 škar-pe, cementno strešno opeko 30.000 5. Na travnikih osušil moč-vare, izkrčil jelše in što-rovje, potegnil globoke odvodne jarke, streljal in odvažal skalovje z njiv in travnikov, zboljšal njive in travnike za polovico, nakupil Sackove pluge, brane, škropilnice, gnoj-nične črpalke, vcteove in veliko množino različnega orodja 10.000 6. Napravil vodovod, električno luč in motor, štedilnike, prekajevalnico, stiskalnico, sadni mlin 10.000 Skupaj 200.000 Namesto da vsakih, recimo 40 let, kmetski rod nepretrgoma na novo plačuje zemljo, katero so že naši predniki davno pripravili za kmetijstvo, bi plačali samo pridobljeno vrednost po zaslugi človeka. Vrednost in kredit bi se nič ne zmanjšala, ampak še primerno zvišala. Milijone in milijarde, za katere se kmetski stan vedno na novo zadolžuje za zemljo, bi se zadolžil in porabil te vsote za povečanje in zboljšanje živega in mrtvega inyentarja, nakup umetnih gnojil, najboljšega semena, za ureditev hlevov, stranišč, gnojišč, gnojničnih jam, za vodovode, napeljavo električne luči in motorne sile, nabavo kmetijskih strojev itd. Je več načinov po katerih se zajcu in kmetu odira koža. Eden izmed številnih je, da prevzame domačijo po prometni vrednosti, kar je za polovico, pogosto še za več predrago. Obtožujem javno vse tiste kmet-ske gospodarje, kateri izročajo posestvo svojemu nasledniku po prometni in pogosto višji ceni. Ti so grobokopi kmetskega stanu in se obnašajo do svojega naslednika kot zahrbtni sovražnik. Sami so preizkusili v več desetletjih svojega gospodarstva, kako je s kmetijo, a vseeno zakopajo neizkušenega sina v gospodarsko propast. Obenem je kriva kolikor toliko tista mladina sama, ki se briga rajši za vse drugo, kakor za kmetijsko-gospodarske nauke, ker drugače bi se marsikdo ne zakopal. Kmet in še posebno mladina imata le preveč različnih, tudi idejnih in miselnih 100 nasvetov in pobud sovražnikov. Ne smeta si dovoliti še to širokogrudnost, da bi bila sovražnika sama sebi. Vzemimo en vzgled, kakor je takih mnogo v kmetskem življenju. Dva kmetska mladeniča sta v enakih razmerah. Oba sta namenjena, da prevzameta enkrat domačijo. Očeta vdovca se še enkrat poročita. Eden dela skrbno in pridno doma več kot 20 let. Ko mu je blizu 40 let končno prevzame predrago, ker je močno zadolženo. Upa na ženitev, da bo dobil bogato in od sile pridno ženo. Revček ne ve, da so takšne neveste zelo redke. Kdor jo dobi, zadel je največji dobitek v življenju. Dela, gara, štedi in se trudi še nadaljnjih 10 ali več let, nazadnje propade dom. Iti mora *z grude po svetu, sedaj ko je že izgaran in ima družino. Drugi je delal doma kake 2 leti pridno in skrbno. Saj je ljubil dom bolj kot sam sebe. Obenem je tudi razmišljal in računal. Uvidel je, da dom nazaduje. Oče in mačeha sta predstavljala vlado on pa delavni narod. Oče še čvrst, mačeha mlada, lahko igraš vlogo hlapca še kakih dvajset let — brezplačno — in navsezadnje se izgodi, da boš le moral zapustiti dom. Torej rajši takoj, kakor pozneje! V svetu si je opomogel, rešil nazadnje propadli dom in očeta občinske ubožne preskrbe. Ko so kmetje plačevali 10 in 12% obresti za posojila, sem vedel popolnoma sigurno, da prej ali slej pride neizogibno do poloma. Ali se tisti gospodje, ki imajo kmetovo usodo v rokah, niso nikdar učili narodnega gospodarstva? In če so se, potem pa samo za šole, za izpite po predpisu, in čisto nič za praktično življenje. Kolikokrat pomislim: Oj ti ubogi kmetič, ti moj poklicni stanovski tovariš, še vedno tlačaniš kot predniki v srednjem veku. Samo koža se ti danes odira manj nasilno, ne tako surovo, bolj moderno in na bolj človekoljubni način. Vsekakor, odira pa se le." Vsaka kmetija ima 2 vrednosti. Tujcu jo prodajte po prometni, to se pravi kolikor mogoče drago, nasledniku jo prepustite po resnični vrednosti! Goričan. Poljedelstvo. Kaj so nam pokazali gnojilni poskusi na Barju. Ing. S. Goriup. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je v letu 1938. izvršila na zemljišču mestne občine ljubljanske gnojilne poskuse v neposredni bližini nove barjanske cerkve« Za te poskuse se je uporabilo 120 m dolga in 12 m široka parcela v skupni izmeri 1440 m2. Z obdelavo zemljišča se je začelo šele sredi maja, ker prej postaja s poskusnim posestvom ni razpolagala. Oranje travnika in brananje se je izvršilo 14. in 15. maja, sicer precej kasno, vendar še pravočasno. Barje trpi spomladi in jeseni redno zaradi visoke talne vode in često tudi od slane, zaradi česar je zgodnja setev riskantna. Oralo se je do globine kakih 20 cm, pri čemer se je pazilo, da ni prišla polževka na površino. Podolgovato ozko zemljišče je bilo razdeljeno na 120 parcel širokih po 1 m, dolgih pa 12 m, tako da je za dolžino posameznih parcel služila vsa širina obdelnega zemljišča. Za gnojilne poskuse s fižolom se je 40 takih parcel po dolžini razpolovilo in je bila ena polovica posajena z visokim, druga pa z nizkim fižolom. Število poskusnih parcel je tako na-rastlo na 160. Za gnojenje se je uporabila sledeča razvrstitev: polnoma enak vrstni red z enakim gnojenjem in enakimi kulturami se je v nadaljevanju še trikrat ponovil. Sestava poskusnega zemljišča je povsod približno enaka, vendar pa je bila zemlja prvih, jugozapadno ležečih parcel, še pred nekoliko leti preorana in se je nahajala v nekoliko bolj razkrojenem stanju, kot zemlja na severozapadnem delu, kar je vplivalo tudi na razmeroma visoko kolebanje pridelka enako gnojenih parcel posajenih z enako kulturno rastlino. Poskusno zemljišče je bilo gnojeno 17. maja ob lepem in brezvetr-nem vremenu, nakar se je s sajenjem nekoliko dni počakalo, da je medtem nastalo presnavljanje apnenega dušika in se je tako izognilo škodljivemu vplivu, ki ga lahko ima to gnojilo na setev. Visok in nizek fižol, dobavljen od tukajšnjega agrobotaničnega odseka, je bil posajen 28. maja in sicer po ena vrsta fižola po sredini parcele v jamici oddaljene pri visokem fižolu po 7 cm, pri nizkem pa po 50 cm ena od druge. Visok fižol se je sadil v osem, nizek pa v 12 jamic in sicer po sedem zrn v vsako jamico. Že pred sajenjem šo se za visok fižol zakoličile primerne fižolovke. Pri barjanskem posestniku kupljene sadike ljubljanskega zelja so bile posajene 10. in 11. junija v razdalji 75 cm ena od druge po sredini parcele in sicer na vsako parcelo po 16 I. V." Sortni poskusi z bučami Pesa' Zelje © > a> « M ca M »n fcc 73 g + bo s- ŽS o bfl o j* o. ■o 3 « BJJ © a o. 3 ca bo tauc a) o c co O. I ca + bo S « T3 *-< w IB O -O co + ! Ss f+ cc >ao •o 3 T3 O CO + © a 3 m 9 M" ® C 10 a .2.CO co « + ce ji ta, -3 -a 3 g 'O N o co 1. z. A I Gnojeno v istem vratnem redu in z enako množino gnojil kot pri pesi S. V. Visok fižol cipro Gnojeno enako kot pri pesi Gnojeno enako kot pri pesi Nizek fižol koks Ponovitev poskusov S. Z. Ta razvrstitev se je še štirikrat ponavljala. Na prvih 10 parcelah se je torej sadila rumena eckendorfska pesa, na sledečih 10 ljubljansko zelje, nato pa na severozapadni polovici naslednjih 10 parcel nizek fižol koks, na jugozapadni pa visok cipro. Po- sadik. Zaradi suše v naslednjih dneh je bilo treba sadike 15. junija dobro zaliti. Sadike''rumene eckendorfske pese so bile Vajene 15. junija v dveh vrstah na vsaki parceli po trikotnem načinu sajenja. V vsaki vrsti je bilo po 20 sadik oz. 40 sadik po parceli. 0 K f/ P 'Gg, _KP JVP JO/P jedali bolhači. Žetev je dala 88% posajenih rastlin, 12% je tekom vegetacije odmrlo. Fižolu so škodovali bramorji, strune in vdrta fižolova pegavost. Zgodaj jeseni, t. j. 16. septembra je močna slana občutno osmodila zlasti visoki fižol, ki svojega razvoja še ni zaključil. Radi slane je pridelek visokega fižola mnogo nižji, kot je bilo pričakovati. Nizek fižol in zelje smo pospravili 21. septembra, visok fižol, ki se je po slani le sušil na prekljah, dne 15. oktobra, peso pa 4. novembra. Pesa in zeljnate glave so se tehtale na polju, fižol pa se je oluščft in stehtal v laboratoriju. Podrobnejši tozadevni podatki bodo objavljeni v Izvestjih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj za leto 1938. (Dalje sledi.) Sadike za prvih 20 parcel so bile vzgojene na barjanski/ljudski šoli iz semena dobavljenega od agrobota-ničnega odseka postaje. Ker pa se je seme pozno sejalg, so bile sadike majhne in drobne^ kar je bil tudi vzrok, da so se za ostalih 20 parcel nabavile sadike od barjanskega kmetovalca. Te sadike so bile debelejše in večje in je to dejstvo tudi vplivalo na višino pridelka, kar pa nima vpliva na zaključke o gnojilnih poskusih. * 10. in 11. junija smo okopali fižol, v mesecu juliju smo okopali tudi zelje, peso in ponovno fižol ter osi-pali fižol in zelje. Bolezni in škodljivci so se tekom vegetacije pojavili na poskusih v znatnem številu. Tako so mlade zeljnate sadike izpodjedale strune in bramorji, na kocenih se je pojavil ceutorthynchus sulicollis, liste so Objedale gosenice kapusovega belina, bolhači in cicadula sexnotata. Škodljivci na zelju so se zatirali le mehanično ob priliki dvakratnega odbiranja gosenic kapusovega belina. Od rastlinskih bolezni je zelje občutno trpelo zaradi gnilobe, povzročene od raznih glivic. Številni škodljivci in gniloba so bili vzrok, da je bilo porezanih le 66% zdravih zelj-natih glav, dočim je 34% zeljnatih rastlin bilo nagnitih ali pa je tekom vegetacije popolnoma odmrlo. V boleznih in škodljivcih je tudi vzrok, da je končni pridelek po hektarju pri vseh poskusih z zeljem nizek. Mlade rastlinice pese so izpodjedale strune in bramorji, liste so ob- % vo^vU' vs<»W Sta«, ms 0 M rp^ft m3&> Gospodarske drobtine IV. Pšenica, katero sem pri setvi namočil v V2% galici, takoj potrosil z apnenim prahom, pepelom in kostno moko, tako da je bilo vsako zrno obdano s precej debelo plastjo te zmesi, se že na oko razlikuje od druge, katera je bila vsajena bre>z vsega. Je bolj temnozelene barve in večja. 23. marca sem vso pšenico povlekel s tridelno Sackovo brano na plitvo. 9. in 11. aprila sem en del Goričan. (Dalje.) od prve pšenice pokosil in pokrmil živini. Tako bom videl razliko med pokošeno in nepokošeno. Če bo letina suha, bo nepokošena boljša, če bo mokra, pa druga. Upam, da nepokošena ne bo.padla. Opleli smo pšenico dvakrat. S tem so vsa dela do žetve končana. Ječmena smo v jeseni en del po-pasli, en del pokosili. Korenje sem vsejal med ječmen 26. januarja. Le- tos sem ga prvikrat zmočil, povaljal v pepelu in kostni moki. Neprimerno laže se je dalo sejati. Ne vem zakaj mi to nikdar poprej na misel ni prišlo. Sejem polovico korenja po dolgem, polovico počez. Na ta način se naseje bolj enakomerno in ne ostane praznih leh. 24. februarja sem polovico ječmena s korenjem povlekel, polovico pa ne, da vidim, kako bo vplivalo brananje na korenje, katero se ta čas še ni izci-milo. Opleli smo ječmen dvakrat. S tem so vsa dela do žetve končana. Že od nekdaj bi rad imel strniščno korenje v vrstah. Poizkusil bom kakor poroča g. Magajna v št. 3. Kmetovalca. Sedaj, ko namočim in povaljam korenjevo seme, bi se laže nasejalo, drugače ga odnese najmanjša sapica iz vrste. Prvo sajeni krompir sem okopal s konjem 15. aprila, ker je bila zemlja med grobovi že precej trda in skorjasta. Kadar je dovolj dežja, posebno težji nalivi napravijo trdo skorjo, tedaj je tako okapanje predno je krompir ozelenel, velike vrednosti. Omogoči zraku dostop v zemljo in zabrani izpuhtenje vlage iz nižjih plasti zemlje. Eno zrahlja-nje trde zemlje je enakovredno rahlemu dežju. Vedno sem svetoval in govoril ljudem: zorjite v jeseni vse, tako da niti ene brazde ne ostane nezo-rane čez zimo. Čeravno ni dovolj gnoja, se vseeno zorje globoko. Spomladi se povleče in navozi gnoj. Sedaj, ker je zemlja zrahljana, se lahko gnoj podorje s prav slabo uprežno živino ali z enim konjem. Kar ni bilo mogoče zorati v jeseni — zorjite spomladi, kakor hitro je prvi dan ugoden za to. Marsikdo misli, da se zorana, povlečena, za setev pripravljena njiva bolj izsuši, kakor če leži v celini. Temu pa ni tako. Trdo zbita zemlja se močno in globoko izsuši, zorana in pobranana se izsuši le nekaj centimetrov na pravršju. Niže ostane sveža in vlažna. Celo življenje ne pomnim takšne pcomladanske suše. Kar je bilo v jeseni zorano, tam bodo rastline laže prrenašale sušo. Kateri so letos od-laigali z oranjem in teh ni malo, sploh nce morejo zorati deteljišča; drugi zcorjejo ali zelo slabo in površno, ali z veliko večjimi stroški. Na mesto emega para sta potrebna dva, primeren in zelo močan plug, drugače ga trrde brazde kar zvijejo, in veliko deelavnih dni za razbijanje grud in naasekavanje brazd. Letošnja suša bco morda le marsikaterega kmeta iztučila, lastna skušnja pa podučila, i da je pregovor: „Kar lahko danes storiš, ne odlagaj na jutri", vsega upoštevanja vreden. Peso, krompir in koruzo smo že okopali, oziroma posekali ves plevel. To je velika prednost, če sadimo tako, da so vrste Iz blagom točno vidne predno ozeleni. V tako sušnem času kakor sedaj, je škoda za vsako kapljico mokrote, katero porabi in odvzame plevel vsajeni rastlini. Fižol sem tudi letos prvikrat namočil v vodi z raztopljeno kalijevo soljo, takoj povaljal v apnenem prahu, pepelu, kostni moki in vsadil. Bomo videli, kaj bo iz tega! Do 30 kilogramov semenskega fižola tvegam vsako leto in ga sadim že od 15. aprila naprej v krompir. V sedmih letih mi ga Jjle enkrat pobral mraz. Koruzo sem letos prvikrat namočil v V2% galici, posipal z apnenim prahom, pepelom: in kostno moko, da je bilo vsako zrno obdano s precej debelo skorjo. Imamo precej snetljivo koruzo. Vsako leto pobiramo in odrezujemo vso snet, kakor hitro se prikaže, in jo zažgemo ali vržemo v vodo. Nekaj smo bolezen omejili, čisto pa ne. Koruznico vso zrežemo za steljo in še kupim, če jo kje dobim, da ni treba v gozd po steljo. S tem zemljo vedno nanovo okužim. Naj bi nekdo napisal kratek podučen članek, ne besede preveč, ne premalo, kako zatremo koruzno snet. Vsako leto imamo precej slabih, mlečnih, nič vrednih strokov. Rastlina je močna in zdrava, strok za nič. To je ena največjih ovir, da ne dosežemo večji pridelek na ha. Ravno pri koruzi odbiramo najlepše storže za seme in vendar to malo pomaga, ko pa ima lahko vsako zrno odbranega storža drugega očeta. Ker se rabi koruznega semena razmeroma malo, bi ga večina kmetov rada kupila vsako leto kakšnih 10 kg po razmeroma visoki ceni, če bi bilo blago odbrano in vzgojeno nalašč [za seme. Naše kmetijske šole in druga javna kmetijska gospodarstva naj bi gojila koruzo samo za seme, in ne za žgance, polento, kruh in svinjsko krmo. To znajo tudi naši nešo-lani, nekmetijsko šolsko izobraženi kmeti prav dobro. To seme bi tako drago prodajali, da bi zato lahko nabavili dvojno količino navadne koruze. Nujno nam je treba več resničnega, splošno koristnega dela in veliko manj papirnato birokratskega. Sonce, voda, delo in znanost napravijo zemljo rodovitno. Nevednost je najslabša podpora za napredek kmetijstva. Da je toliko gospodarske nevednosti, nesposobnosti in slepote nakopičene ravno v višjih legah, navdaje vse, kateri opazujejo in razmišljujejo, z brezupnostjo. Glavno in važno pa je, da človek, posebno še kmet, nima sam sebi kaj predbacivati, da je po lastni krivdi zašel v nejevoljo in nesrečo. Čeravno je skoro vsak svoje nesreče kovač, večina vali krivdo svojega neuspeha na druge, in s tem opravičuje sama sebe. (Dalje sledi.) Strniščni krompir. Milan Jaklič. (Konec.) Izvzemši nekaj najdrobnejših t. j. kot grah debelih gomoljev, so strniščni gomolji hitreje ozeleneli in bujneje rastli nego okolne 4 vrste. Pridelek poedinih grmov, izkopanih 24. septembra, kaže sledeča razpredelnica: Semensko blago izkopano zapored, št. 14. sept. 21. sept. drobni debelejši 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12 13. 14. število gomoljev v pridelku 5 3 6 6 11 skupna teža pridelka v g. 690 400 490 860 680 10 7 8 9 7 .11 6 5 11 27. sept. drobni { debelejši 15 11. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. V 5. 26. 27. 28. n 4 4 5 2 3 5 3 ft 8 8 7 10 4 400 360 520 1050 930 900 500 600 1250 60 370 550 820 210 320 370 550 810 610 1000 770 1180 500 Pridelek 28 strniščnih gomoljev je znesel 17 kg 760 g ali po grmu 634; ako izločimo iz računa drobnejše gomolje in upoštevamo le kot oreh debele in debelejše gomolje (od 15 do 35 g) je znesel pridelek 18 gomoljev 13 kg 780 g ali po grmu 765 g. Isti dan izkopani sta dali vrsti, posajeni s 150 g težkimi gomolji pomladanske reprodukcije, v 56 grmih pridelka 26% kg, ali povprečno po 473 g, vrsti posajeni s 75 gr težkimi podolžnimi polovicami, pa v 54 grmih (2 grma sta bila med letom po nezgodi pokončana) 21 kg, ali povprečno 388 g. Zaradi bolj plastične nazornosti naj preračunam pridelke prednjega poizkusa na hektarsko površino. Pod pogoji poizkusne parcele bi bilo dalo semensko blago strniščnega pridelka 63.508 kg na ha, celi debeli gomolji pomladanske reprodukcije 39416 kg in podolžne polovice takih gomoljev 32.333 kg. Razlike postanejo še ostrejše, če upoštevamo težo uporabljenega semenskega blaga. Semensko blago strniščnega pridelka ni bilo stehtano, temveč le celokupni pridelek 3 grmov, od katerega je bilo vzeto; ta pridelek je tehtal 545 g. Od tega pridelka je del segnil in sploh ni bil posajen in 10 posajenih drobnejših gomoljev je bilo iz prednjega računa izločenih, tako da je povprečna teža ostalih semenskih gomoljev znesla nedvomno izpod 30 g in se je verjetno gibala okoli 25 g, na ha torej 2083 kg, pri celih debelih gomoljih 12.999 kg na ha in pri polovicah 6499 kg. Čisti hektarski pridelek (po odbitku uporabljenega semenskega blaga) znese: za strniščni pridelek 61.425 kg, za cele debele gomolje 26.417 kg, za polovice debelih gomoljev pa 25.834 kg. Tudi s semenskim blagom pomladanske reprodukcije v poizkusnem primeru doseženi kosmati pridelki (39.000 kg, 32.000 kg) so jako lepi in se v običajni kulturi navadno ne dosegajo. Pripisati jih je obilnemu gnojenju in obilni uporabi semenskega blaga (vsled gostejše saditve in uporabe debelejših semenskih gomoljev). Tem očitnejša je veliko večja rodovitnost strniščnega pridelka. V običajni kulturi se uporabi 2000 do 3000 kg semenskega blaga na ha, dočim bi se ob običajni razsaditvi uporabilo drobnejšega strniščnega blaga le 1000 kg. Ta prihranek semenskega blaga pa kaže, da bi bilo strniščno pridelovanje semenskega krompirja na mestu celo tedaj, če bi zemlja do poletne saditve ostala neizrabljena in da strniščno pridelovanje semenskega krompirja ne tekmuje uspešno le z našimi drugimi strniščnimi kulturami, temveč tudi s pomladanskim pridelovanjem semenskega krompirja, ker se pridela za posaditev izvestne površine potrebni semenski krompir ob poletni saditvi na manjši parceli in v boljši, rodo-vitnejši kvaliteti nego ob pomladanski saditvi. Na osnovi tega poizkusa, drugih poizkusov, ki so dali podobne rezultate, in mnogoletnih opažanj mislim, da se dado s strniščnim pridelovanjem krompirja pridobivati na gospodarski način večje vrednosti živalskih krmil nego z drugimi strniščnimi sadeži, da je morda mogoče pridelovanje mladega krompirja za zimsko in pomladno oskrbo mest, za kar je treba še več let preizkušati prezimovanje pridelka v zemlji, da pa je zanesljivo mogoče s strnišč- nim pridelovanjem pridobivati semenski krompir mnogo večje rodovitnosti in s semenskimi blagom poletne reprodukcije izdatno povečati naše majhne krompirjeve pridelke. Na nekatere podrobnosti svojih predmetnih izkustev se o priliki še povrnem v zvezi s sicer ne istovetnimi, ampak sorodnimi in enako usmerjenimi izsledki Instituta za selekcijo in genetiko v Odesi v zadnjih letih. Potreba in ocenjevanje umetnih fosfornih gnojil. Ing. G. Pod tem naslovom je v majniški številki „Orača" objavil g. ing. V. Knop članek, v katerem primerja tudi cene fosforovih gnojil v sledeči razpredelnici: K temu doda še kot pripombo: „Što se tiče gnojidbene vrijednosti surovih fosfata, o tom Prjanišnikov kaže da fosforna kiselina iz fosforita postizava kod cena za 1 cena v detail kg P 205 vrsta gnojila prodaji za 1 q preračunjenje din din 6.33 kostni superfosfat 19% R205 120 120:19 6.11 min. superfosfat 18% P205 110 110:18 6.25 min. superfosfat 16% P205 100 100:16 5.33 fosfatna žlindra 8/12/18% P205 80 80 :12 + «/; 6.67 Tomaževa žlindra 1% celotne P205 in 15% v citr. kisi. topi. P205 100 100:15 3,— kostna moka 30% P205 90 90:30 K temu ocenjevanju si dovoljujem z ozirom na moj članek v 2. št. Kmetovalca pripomniti: 1. Kostni superfosfat se izdeluje kot 18 oz. 16% fosforovo gnojilo, kar je označeno na atestih. Cena 18% blaga je bila pri Kmetijski družbi, dokler ga je imela v zalogi, din 130— za 100 kg. 2. Pri fosfatni žlindri garantira tovarna le za 10% v citronovi kislini topne fosfo-rove kisline. Dr. Marko Mohaček, ki je izvršil gnojilne poskuse s fosfatno žlindro, piše v Arhivu Ministrstva za kmetijstvo, letnik III., zvezek 4., stran 77 in 78 o tem gnojilu tudi sledeče: „Poslije toga ostaje još neplačen onaj dio fosforne kiseline fosfatne zgure što se ne raztapa u limunskoj kiselini, t. j. dife-rencija sadržine ukupne i u limunskoj kiselini rastvorljive fosforne kiseline. Kakav je vegetacijski učinak toga dijela fosforne kiseline, trebalo bi tek odrediti naročitim ogle-dima djubrenja, koji bi se protezali na nekoliko uzastopnih godina, jer takvih ogleda dosad još nemarno. No kako se u tom di-jelu nalaze nepromijenjeni fosfati iz surova fosfata, a naročito fosfati gvozdja i aluminija, to cijenu njihove fosforne kiseline ne možemo računati skuplje nego po cijeni u surovim fosfatima, a to je oko 20% od cijene fosforne kiseline superfosfata." žitarica samo 5 do 20%, a kod leguminoza najviše do 40% djelovanja iste količine fosforne kiseline iz superfosfata. Ali je u limunskoj kiselini neraztvorljivi djio fosforne kiseline fosfatne zgure nepovoljnije sastavljen nego u fosforitima, i to zbog veče sadržine fosfata gvozdja i aluminija, pa zato njegovu vrijednost treba kalkuli-rati nešto niže nego kod Prjanišnikova — dok nas o iprotivnom ne uvjere rezultati vegetacijskih ogleda koje treba izvršiti." Na podlagi gornjih zaključkov ne kaže danes ocenjevati v citronovi kislini neto-pni del fosforove kisline fosfatne žlindre s polovično vrednostjo vodotopne fosforove kisline v superfosfatih, temveč tako, kot predlaga dr. Mohaček. Dr. Mohaček je tudi ugotovil, da se je odstotek fosforove kisline, topne v citronovi kislini v teku 1 leta zmanjšal za 1.59%, ker se je toliko lahko topne fosforove kisline fosfatne žlindre spremenilo v netopno obliko. To je tudi verjetno razlog, ki ga mora tovarna pri izdelavi fosfatne žlindre upoštevati, ker bi sicer blago, po kratkem ležanju v skladiščih ne odgovarjalo predpisom veljavnega pravilnika, ki določa, da mora vsebovati fosfatna žlindra najmanj 10% v citronovi kislini topne fosforove kisline. 3. V Thomasovi žlindri se nahaja fosfo-rova kislina v obliki štiriapnikovega fos- fata, ki je rastlinstvu razmeroma lahko dostopen. V trgovini se plačuje Thomasova žlindra le po odstotkih skupne in ne po odstotkih v citronovi kislini topne fosforove kisline, zato se računa cena kilogramskega odstotka za skupno fosforovo kislino in ne za ono topno v citronovi kislini. Po uradnih analizah Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani je Vinogradništvo in kletarstvo. Lepilo za Vsakemu vinogradniku je znano, da se peronospore ubranimo le, če je trta poškropljena pred okuženjem. Kadar so celice rastlinskega tkiva že zaražene, je škropljenje brezuspešno. V suhih letih se peronospore z lahkoto obranimo; teže pa je to v deževnih, kadar nam dež komaj izvršeno škropljenje izpere ali sploh onemogoči. Takrat bi želeli imeti sredstvo, ki bi pršiče bordoške 'brozge bolje prilepilo na rastlinske dele, ker vsakemu je znano, da apno slabo lepi. Že 2 leti smo v Sloveniji poskušali z ozirom na njegovo lepljivost sredstvo „Višegradska kolodialna smola". Prepričali smo se, da je to izvrstno lepilo za vsa zaščitna sredstva. Tako so ga n. pr. lani v Savinjski dolini, ko so se na hmelju pojavile v velikih količinah listne uši, prav uspešno uporabljali. Cesto deževje v dobi, ko se je uš pojavila, je vedno znova izpralo vsako zaščitno sredstvo. S pridom pa so se borili oni hmeljarji, ki so raztopini to- Eden glavnih pogojev za napredna) živinorejo je dober hlev. Brez prripravnih hlevov ne moremo niti miisliti na gojitev plemenitih pasem. Vsse plemenite pasme so namreč radi inttenzivne gojitve na visoko mleč- ugotovljeno povprečje vse v teku leta 1938. uvožene Thomasove moke na 18.63% skupne in 16.61% v citronovi kislini topne fosforove kisline. Cena za 18% blago je pri Kmetijski družbi din 96 za 100 kg. 4. Cena kostni moki je bila oz. je 80 oz. 84 din za 100 kg. V kostni moki je treba upoštevati tudi vrednost najmanj /■£% organskega dušika, ki ga vsebuje to gnojilo. škropivo. bačnega izvlečka ali ocedku kvasijevega lesa dodali kolodialno smolo. Slične uspehe so imeli tudi vinogradarji, ki so smolo pomešali med bordoško brozgo, ali pa sadjarji pri uporabi apneno - žveplene brozge. Na 1001 pripravljenega škropiva treba dodati 20 dkg smole. Najprej se mora 20 dkg smole v 101 vode dobro pomešati, še bolje raztepsti z brezovo metlico ali šibo, kot jo gospodinje rabijo za pripravo snega iz beljakov. Mlečno raztopino se potem med vednim mešanjem vlije v pripravljeno š&ropivo. Posebno se priporoča dodajanje lepila takrat, ko je listje že iz-rastlo do svoje prirodne velikosti, torej pri zadnjih škropljenjih. Ce to storimo, se nam ni treba bati, da bi nas pozna pojava peronospore v avgustu mogla presenetiti. Škropili pa ne bomo namizno grozdje, ker potem ni brez temeljitega pranja sposobno za trg. nost telesno tako oslabele, da lahko uspevajo samo v zdravih in čistih hlevih in pri dobri krmi. Vsega tega pa pri večini naših živinorejcev ne najdemo, čeprav mnogi zidajo nove hleve ali poprav- ljajo stare in jih zboljšujejo. Toda tudi pri teh hlevih je še vedno preveč nedostatkov in napak. Zidarski mojstri delajo po svojih zamislih ali po nasvetih gospodarjev, toda ne eden ne drugi ne ve, kako mora izgledati moderen hlev. Pristojna oblastva, posebno pa Kmetijska zbornica, bi morala skrbeti, da dobijo kmetje strokovne nasvete, kadar zidajo ali popravljajo svoje hleve. Hlev mora varovati živino pred vremenskimi neprilikami, talno vlažnostjo in škodljivimi zemeljskimi plini. Mora pa biti tudi tako narejen, da lahko držimo živino čisto, da je v njem čist in svež zrak in dosti svetlobe. Pozimi mora biti topel, poleti hladen. Pregledal sem okrog 150 hlevov, toda skoraj nobeden ne odgovarja tem zahtevam. Kaj je vzrok ? Material. Hlev mora biti v prvi vrsti suh in topel. Če je hlev vlažen in hladen, tedaj živina rada oboli na prehlajenju dihalnih organov in revmatizmu. Če je pa vlažen in preveč topel, postanejo živali preveč lene, pomehkužijo se in oslabi dihanje skozi kožo. Živali so potne in se laže prehladijo. Topel in vlažen zrak je nosilec in plodišče bolezenskih kali. Pri nas najdemo hleve, ki imajo obe napaki. Cesto je temu vzrok slab material, iz katerega so hlevi narejeni. Večina naših hlevov je zgrajenih iz kamna, ki ne propušča niti zraka, niti vlage. Radi aktivne kapilarnosti (sposobnosti upijanja) se stene napijejo vlage (dež, visoka vlažnost v zraku, kon-denzirana voda), otežkoča izhlapevanje. Zato je toliko naših hlevov vlažnih in hladnih. Zidovje mora biti iz poroznega ali lukničavega materiala, zaradi tega slab prevodnik toplote. Za naše prilike je še najboljša dobro žgana opeka, izdelana iz ilovice, ki ne vsebuje apnenca (kalcija), ker se sicer tvori soliter na zidovju. Cesto stoji hlev na zemljišču, kjer je visoka talna voda. Ta se spenja po zidu in povzroča preveliko vlažnost v hlevu. V takem slučaju se mora napraviti drenažo okrog hleva. Nikoli pa ne smemo pozabiti izolirati steno, da preprečimo dviganje talne vode po steni. Veličina. Stari hlevi so po večini premajhni, novejši hlevi so pa če-sto preveliki. Odrasla žival (teža 500 kg) potrebuje okrog 14—15 m" zraka in zato v hlevih ne sme priti na eno glavo več kot 14 m3 prostora, sicer se teže zračijo in so preveč hladni. Mnogi s ponosom gledajo Občine niso upravičene pobirati trošarino na vino pri maloprodajah konsumentom. Po zakonu o trošarini iz leta 1932. so viinogradniki - proizvajalci oproščeni vsake trošarine in takse na vino in žganje, ako konsumentom naenkrat prodajo v mestu proizvodnje najmanj 51 vina na podeželju aLi 101 v mestu, oziroma izven mesta proizvodnje 501 vina ali 251 žganja. Čeprav je to določilo dovolj jasno, vendar so ne-kaitere občine pobirale trošarino tudi v prej omenjenih primerih. Vinogradniki v savski banovini so se proti temu pritožili in občine so sedaj ob-soijene povrniti neupravičeno pobrano tro-šairino. Iz tega je tudi razvidno, da vino- gradnikom ni treba plačevati banovinske in občinske trošarine in takse na vino in žganje, ako ga prodajajo naravnost konsumentom v 5 ali 10 litrski množini. V primeru pritožbe naj se prizadeti sklicujejo na razsodbo upravnega sodišča v Zagrebu pod št. 1930—1938 T 876-36, in na rešitev državnega sveta v Beogradu pod št. 19.713/38 od 3. sept. 1938, v katerih je ugotovljeno, da potrjeni podeželski občinski, odnosno mestni preračuni ne dajejo občinam dovoljenja za pobiranje trošarine od tega vina, temveč le za pobiranje trošarine od točil-cev tujega vina. Živinoreja. Boljše hleve! Ing. Bajec. svoje nove hleve in se ponašajo _ z njihovo višino. Pozimi pa se čudijo, zakaj so tako hladni in mokri. Vse mora imeti svoje meje. Višina hleva se ravna po številu glav in sicer se giblje od 2,5 do 2,8 m. Višji naj bo ie v slučaju, če je' v hlevu mnogo živine, pa se bojimo, da bi bil preveč vroč. Moramo pomisliti, da živali grejejo hlev samo s svojo toplino. Za primer kako se ne sme graditi, naj navedem en hlev, ki sem ga Aadnjič videl. Njegova prostornina znaša 326 m3. V njem se nahaja 5 kravic (malo večje kot buše), 2 telička in 2 konja. (Konj rabi okrog 25 m3 zraka.) Ce upoštevamo, da je v hlevu prostora za 9 odraslih krav, tedaj pride na vsako glavo okrog 36 m3 zraka, kar je mnogo preveč. Zato je tudi ta hlev pozimi jako mrzel in ena tretina oken je zabitih z deskami in zamašenih s slamo. Čeprav ima precej velika okna, je radi tega v hlevu precej temačno. Od stropa kaplja voda. Res je, da je v visokem hlevu več zraka, toda tudi v nižjem hlevu dosežemo dober zrak, ako napravimo pripravno ventilacijo (zračnik). Material za ležišča. V pregledanih hlevih je bilo 59% ležišč iz betona, 30% brez poda — zemlja, 8% Iz lesa, 2% v zemljo zabiti borovi koli, 1% iz opeke. Nekdaj se je mnogo Razsvetljava pospešuje zdravje in povečava tudi mlečno produkcijo. Ce je hlev dobro razsvetljen, je v njem manj bolezenskih kali, ker te ne prenašajo svetlobe. Isto je z raznimi plesni in glivicami. Vsi dobro poznamo naše stare hleve z malimi okenci, pri katerih so šipe tako umazane, da se ne vidi skozi nje. Mnogokrat pa so še te luknje pozimi zamašene s cunja- priporočala gradnja betonskih ležišč. Res je, da ne prepušča scalni-ce in da se hlev z lahkoto čisti, toda beton je pretrd in prehladen. Uporabljiv je samo tam, kjer je na razpolago dosti stelje, da se ležišče na debelo pokrije, ali pa tam, kjer se gnoj ne kida vsak dan iz hleva, kar pa se prakticira le tam, če v hlevu ni molžne živine. Nasnrotno je pa za mlekarstvo neobhodno potrebno, da je živina zelo čista in zato se mora gnoj kidati vsak dan. Posebno še pri dolgih ležiščih, ki so pri nas v navadi, kjer se živina zelo lahko onesnaži. Dostikrat ljudje tudi nimajo dovoljno stelje in leži živina na skoraj golih tleh. Zato so česti pojavi razna obolenja pri kravah, posebno na vimenu, kar se rado dogaja v hlevih, ki so že sami na sebi hladni. Beton ima iste slabe lastnosti kot jih ima kamen, ter tudi pri njemu mraz in talna vlaga prodirata na površje. Zato se priporoča gradnja ležišč, kot prikazuje slika. Les je topel, ima pa nedosta"-tek, da se med razpokami nabere mnogo nesnage, ki poVzroča smrad v hlevu. Najslabša so ležišča brez poda, pri katerih utrpimo velike izgube na gnojnici in ne moremo imeti živine nikoli čiste. Toda teh je vedno manj, ker novi hlevi imajo že boljša ležišča in tudi v starejših se predelavajo. mi in slamo. Toda tudi pri novejših hlevih bi se dalo še mnogo kaj boljše urediti. Vedno bi morali paziti, da iznaša površina oken Vi®—V>o površine tal. Žalibog tako velikih oken skoro ni pri naših hlevih. Okna tudi ne smemo delati prenizko. Svetloba ne sme prihajati živini direktno v oči, ker jim je to neprijetno. Doljni rob okna mora biti iznad živine, da ne pada hladen zrak naravnost na živino. Dobro napravljeno okno služi tudi kot pripomoček za zračenje. (Glej sliko.) Z navadnimi okni težko zračimo hleve, če je v njem živina. Mrzel zrak pada narav- j nost na živino. S takimi okni se ta neprijetnost odstrani. Tudi zid izpod oken ni ni- . koli moker. S tem se zmanjša tudi vlaga v hlevu. Okno naj bo okrog 33 cm izpod stropa, da se laže odstrani sopara iz hleva. Druga skrb vsakega živinorejca bi morala biti, da ima v svojem hlevu vedno dosti svežega zraka. To lahko doseže samo tedaj, če ima v hlevu dobro ventilacijo. Pravilna ventilacija ne dovaja samo v hlev svežega zraka — kisika —, ki je po- s treben za delo vseh organov in za dobro izkoriščanje krme, temveč istočasno tudi odstranjuje vodno paro in razne pline, ogljikov dvokis (C02), žveplov vodik (H2S) in amonijak (NHs), ki nastanejo pri izdihavanju in izparevanju živali, ali z razpadanjem in izhlapevanjem scalnice in blata. \ V takem zraku se živina ne počuti dobro. Cim več je v lzraku ogljikove kisline, tem manj je more kri oddajati; zato se opazi pri živali hitrejše dihanje. Vsled trajne vlage in omenjenih strupenih plinov živina često oboli ali vsaj postane neodporna. Kako dosežemo čisti zrak v hlevu? V toplih dnevih se lahko zrači z okni in sicer tako, da se napravi prepih. Živina mora biti medtem zunaj. Da bi pa lahko zračili tudi tedaj, ko je živina v hlevu, moramo imeti zato pripravna okna. Spodnja polovica okna je stalna, gornja se pa premika okoli horicontalne osi. | (Glej sliko.) Da se lahko odpre poljubno široko, ima posebno pripra- : vo. Pokvarjen zrak tem bolj izhaja iz hleva, čim manjša je razdalja med stropom in oknom. Da ne bi hladen zrak padal naravnost na živino, posebno, če je ta blizu oken, se namestijo na prevesna krila posebne pločevinaste stranice. Ravno tako se /Vaoaetfo 9 J ra / ' otcno cnjo.Lt Tfalt 1 hdouj /it, lu>tou immm\ s,-./' ' O-iaafra ^ K se* <0 Dilon Vta.go«ol - lepilo proti mravljam itd. SELIO — pasta za zatiranje voluharja. Obširna navodila daje: Vsa ta in druga sredstva se dobe pri Kmetijski J ^jj £ BCa Cfli družbi in vseh njenih skladiščih. oddelek za zaščito rastlin. lagreb MODRA G ALI CA SOLNCE je za zatiranje peronospore in škrlupa ter raznih paležev neobhodno potrebna! Vinogradnik, sadjar in vrtnar, ki ne škropi pravočasno in pravilno svojih kulturnih rastlin, ne more pričakovati obilnih in zdravih pridelkov. Uporabljajte v ta namen le domačo modro galico znamke „Solnce", ki vsebuje 993/4°/0 bakrenega sulfata. V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih. USTANOV. LETA 1888 J* Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna LITOGRf FIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VRECICE ZA SEMENA Ljubljana, Breg 10-12 Najstarejši grafični zavod Jugoslavije izvršuje vse tiskovine solidno in poceni Najrazličnejše vrste drevesnih in vinogradniških škropilnic v prvovrstnih konstrukcijah izdeluje Metallwarenfabrik Viktor Jessernigg & Urban Stockerau bei Wien Schiess-stattgasse 45 V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, v Mariboru in njenih skladiščih Kreditni zavod sa trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica 50 Telefon: 37-81, 37-82,37-83, 37-84 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila v tuzemstvo in inozemstvo, Safe - deposits itd. pristne KiiMEr;1" . 11UII Ii L trtn. drev. vrtn. škarje Tovarn znamka d°blte pri • lovarn. znamKa __ ,.■■« . wl . a ■ ■ «• ■ ^ Kmetijski družbi v Ljubljani S.«KOBJf'U^9HN'S GONSTRUKTION Ogibajte se posnetkov z znakom: „DRESDNER MODELL" Največji slovenski pupilarnovarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska Stanje vlog preko din 420,000.000*— Lastne rezerve nad „ 26,000.000 — Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska Od 3. do 12. Junija 1939 XIX. Ljubljanski velesejem Polovična voznina na železnici in parobrodih. Na od-hodni postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2-—. Razni industrijski in obrtniški proizvodi. Poljedelski stroji in orodje. Pohištvo. Slovenski narodni ženski izdelki. Tobačni izdelki. Italijanska eksportna industrija. Turizem. Nagradno irebanie - darila za obiskovalce velesejma: Dragocena spalnica iz orehovega lesa, 2 motorni kolesi, radio aparat, šivalni stroj, kuhinjska oprema, zložljiv šotor, 4 kolesa, moderen pralni stroj ter še mnogo drugega. Zelo važno je vsakoletno škropljenje sadnega drevja! Uporaba žveplenoapnene brozge z dodatkom apnenega arsenata „Schering" MERITOL za škropljenje, ali z oljnatim arsenatom „Schering" se je izkazalo kot najuspešneje, praktično in poceni. Voluharje zatirajte najsigurneje z »Lepit" plinskimi patronami ali z ,,Lepit" praškom. Za uničevanje plevela v parkih, na igriščih, v tovarnah uporabljajte sredstvo Formit. Za uničevanje oidiuma na rožah, grint in pajkov itd. uporabljajte sredstvo Erysit. Zahtevajte prospekte! — Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih. SCHERING A. G. Berlin. Generalno zastopstve za Jugoslavijo Mr. Draško Wilfan Zagreb, Srebrnjak br. 55. Telefon 64-11. Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu din 25'—, za inozemstvo din 35'— letno. — Posamezna številka din 2'50. — Uredništvo in upravništvo ie v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in fotografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.