PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXH. Št. 117 (9422)
TRST, sreda, 19. maja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NEPREKINJENE SEJE VODSTVA IN ZASEDANJA VODITELJEV SlltlJ I SPOROČILO IZREDNEGA VLADNEGA KOMISARJA ZA PRIZADETA OBMOČJA PO POTRESU
DO ZAiNJEGA TRENUTKA OSTRI SPORI Odgovornost za obnovitev porušenih krajev
V KO ZA SESTAVO KANDIDATNIH LIST
Največje težave ustvarja demokristjanom kandidatura Umberta Agnellija, ki ga Donat Cattin in njegovi ne marajo v Piemontu
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 18. — V Palači Sturzo se Nadaljuje «maraton» vodstva KD za sestavo kandidatnih list. Rok za Predložitev zapade drevi ob 20. uri. Seje vodstva so kratke, največ časa pa voditelji večinske stranke izkoriščajo za mrzlične telefonske pogovore, kratko malico, polet z «je-tom». Iz zmedenih sej zadnjih dni je vsekakor vzklil vsaj en skoraj gotov sklep: ravnatelj Fiatovih tovarn Umberto Agnelli bo, kot vse kaže, kandidiral za senat v Rimu, enem izmed okrožij, ki si jih je rezerviralo vodstvo KD prav za «težke primere». Sklepa niso sprejeti 2 lahkim srcem in tudi sedaj, ko manjka komaj en dan do zapadlosti roka za predložitev kandidatnih hst, ni gotovo, da bo tako tudi o-stalo. Več dni so se v vodstvu KD Prepirali o Agnellijevi kandidaturi, včeraj zjutraj pa so v vodstvu škle-Nni. da se bodo s problemom spoprijeli kar na plenarni seji. Skli-Cali so «vrh» načelnikov posameznih struj in nato glasovali. Umberto Agnelliju so, po «vrhu», ponudili senatorski kolegij v Cuneu in to-r^J ne v njegovem rojstnem mestu ■mnerolu, kot je želel. V nasprot-nem primeru bi mu zagotovili izvolitev v enem izmed senatorskih ko-tegijev v Rimu.
Carlo Donat Cattin, ki ga skrbi, Qa bi ne izgubil prestiža in preferenc v Piemontu ob prisotnosti ta-
ko vplivnega konkurenta, je glasoval proti predlogu. Zaccagninijev sodelavec Bodrato, ki je tudi nasprotoval kandidaturi, je iz previdnosti zapustil sejo. Okoli 14. ure je Giulio Andreotti telefoniral v Turin in sporočil ponudbo Umbertu Agnelliju. «Pomislil bom, odgovoril pa bom pred večerom,» je bil odgovor turinskega industrijca.
V Palači Sturzo se niso oddahnili, vendar je bilo le malo časa na razpolago: ukrepati so morali tudi o drugih «kočljivih» kandidaturah. Medtem so v Turinu sklicali na A-gnellijevem domu «družinski posvet»: oba brata, Gianni in Umberto, svetovalca Vittorino Chiusane in Luca Montezemolo in drugi ljudje Agnellijevega «teama». Ni bilo lahko i odgovoriti: sprejeti Cuneo ali celo kandidaturo izven Piemonta bi pomenilo hud udarec prestižu družine. Odkloniti kandidaturo pa bi pomenilo osmešiti se, ne samo zaradi reklame, ki si jo je Agnellijeva družina naredila s temi kandidaturami, temveč tudi zaradi dejstva, da se je starejši brat Gianni A-gnelli odpovedal republikanski kandidatnih v korist bratu.
Na družinskem posvetu je manjkala sestra, Susanna Agnelli, ki je župan in kandidat PRI na Argentariu. Telefonirali so ji in Susanna je bratu dala nov predlog: naj telefonira senatorju Coppu, ki kandidira v Pi-nerolu in mu predlaga zamenjavo s
'■■iniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Francoski predsednik na uradnem obisku v ZDA
Cuneom. Bivši minister je iz Rima odgovoril: «Jaz bi se že strinjal, toda kaj pravi Donat Cattin, ki sploh noče kandidirati, če bi Agnelliju dodelili okrožje v Pinerolu?» Potrebno je poiskati novo rešitev. Novi telefonski razgovori med Turinom in Rimom, z Andreottijem in Gallonijem. Andreotti predlaga, naj bi Agnelli kandidiral v Rimu. Tako bi prestiž Agnellijeve družine ostal nedotaknjen, saj je Rini glavno mesto Italije. Obraz Donat Gàttinà, ki je razburjen krožil po hodnikih Palače Sturzo, se je razjasnil. Umbertu Agnelliju ni preostalo drugega, kot da na letališču naroči privatni reaktivec FIAT in odleti v Rim v družbi sodelavca Montezemola. Galloni in Coppo zapustita palačo v EUR in odideta v hotel, kjer je Agnelli rezerviral stanovanje. .Tu se vname nova diskusija. ki jo od časa do časa prekinja telefonski pogovor z vodstvom KD v Palači Sturzo. Na koncu je Agnelli sprejel kandidaturo v Rimu. Afere je konec.
Toda vročega kostanja v zvezi s kandidaturami v KD ne manjka. Odločiti je treba o kandidaturah «velikih živin», kar je mogoče le z zamrzovanjem rastočih teženj po obnavljanju sestave parlamentarnih skupin, ki prihajajo iz periferije. Devet desetin pokrajinskega odbora KD v Lombardiji je napovedalo odstop iz stranke in grozi s predložitvijo samostojnih demokrščanskih list. V Sondriu so zasedli sedež KD, ker ne marajo kandidature bivšega ministra Athosa Valsecchija, ki ga vsiljuje vodstvo, čeprav ga je preiskovalna komisija tudi formalno obtožila v zvezi s škandalom petrolejskih družb.
Stvar se je pozno zvečer spet zapletla. Zdi se. da Agnelli ni sprejel, po dveumem sestanku s svojimi sodelavci, kandidature v Rimu. Ponovno so mu ponudili kandidaturo v Cuneu, vendar ni še znano, kako bo to sprejela skupina Donat -Gàttinà. Nekdo je celo predlagal, naj bi Agnelli kandidiral v Turipuv - vendar je to samo sprožilo naval besa med turinskimi demokristjani. Vodstvo KD je dejansko definiralo vse liste in ostaja samo še vprašanje 23 kandidatur v senat, za katere si je vodstvo pridržalo pravico odločanja. Pri tem pa je vse odvisno od tega, kje bo kandidiral Umberto A-gnelli. Seja vodstva bi se morala začeti ob 21.30, vendar je soba v Palači Sturzo ob 23. uri še prazna. Voditelji struj so zbrani v ločenih sobah in razpravljajo. Agnelli pa čaka v nekem rimskem, hotelu.
CANDIDA CURZI
eriški predsednik Ford in francoski predsednik Giscard z njunima soprogama pred Belo hišo.
obi’rSHlNGTON. 18- “	dan
ni'- r, v	je francoski predsed-
v Giscard
bo kmalu v pristojnosti deželne uprave
Uradno so doslej ugotovili, da je bilo zaradi potresa v Karniji, Beneški Sloveniji in Reziji 923 mrtvih in 2721 ranjenih - Preplah v Vidmu zaradi dveh močnejših potresov
«Etnično razmerje» v javnih službah na Južnem Tirolskem do januarja 2002
BOČEN, 18. — Pokrajinski svet za Južno Tirolsko, ki ima zakonodajno vlogo, je odobril sklep o izvajanju načela o etnični proporcionalnosti pri zaposlovanju javnih uslužbencev. Določili so, da bo razmerje enega Italijana za dva Nemca v javnih službah doseženo z januarjem leta 2002, se pravi čez 25 let. Dotlej bodo morali na Južnem Tirolskem zaposliti najmanj 5000 Nemcev v javne službe.
:
Ljudje si pomagajo kot morejo in znajo. Na sliki: družina, ki ji je potres uničil hišo, si je uredila začasno bivanje v lesenjači.
iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiR
PREKLICANA PETKOVA STAVKA V ŠOLAH
GOTO V REDEN ZAKLJUČEK POUKA PO DOGOVORU ZA ŠOLSKO OSEBJE
Nerešeni sindikalni spori letalskih asisten-
....•r'V~	JL	<—•.#» . 0
tov, javnih prevozov in tekstilne stroke
RIM, 18. — Vse kaže, da se bo šolsko leto končalo.. . . v redu. Že tako so mu, kot sicer parlamentu, skrajšali življenje in se bo končalo, zaradi volitev, z mesecem majem. Toda nad koncem šolskega leta je lebdela skrb zaradi tradicionalnega sindikalnega spora, ki so ga izzvali sindikati šolskega osebja CGIL -CISL - UIL z napovedjo petkove stavke in pa avtonomni sindikati, ki so zagrozili, da bodo uprizorili «belo stavko» ocenjevanja in izpitov.
Po nekaj nočeh pogajanj se je končno razjasnilo. Federacija sindikatov šolskega osebja CGIL - CISL -UIL je z ministrom Malfatti jem ob zori dosegla sporazum o delnih izboljšavah statusa osebja. Kmalu nato so sindikalisti preklicali stavko, ki so jo bili napovedali za petek. Tajniki šolske federacije Marianetti, Crea in Muci so namreč razmnožili skupno izjavo, v kateri pravijo, da odpira doseženi sporazum možnosti rednega zaključka šolskega leta. To so sindikati želeli, čeprav so z isto dobro voljo želeli doseči nekaj konkretnega za svoje člane.
Med dosežene rezultate gre vsekakor prišteti povišek mesečnih prejemkov za 23 tisoč lir začenši s 1. junijem. Nadalje določa dogovor, da
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniii»i*
Ribjim Pogovorom s Fordom in Kis-
ustanovitvi ameriške demokra; Je ru„ 0 *b’čni opazovalci menijo, da
D’Estaing posvetil
Pi^e^em' 'Pole® tega je imel govor iti s*'uPno sejo ameriškega senata jo j redstavniške zbornice. V govoru ^èan31^08^ Predsednik pozval Ame-cije e’ nai ocenjujejo razvoj Frangi! i duhu idealov, ki so pripomoči; 15 Pstanov ^.Politični
Vsem SCard v svojem govoru pred-Polj,j. 0Pozoril Ameriko, naj ocenjuje O0 inCnJ razvoj v zahodni Evropi mir-znag . trezno, brez alarmizma, ki o-dova Je v zadnjih časih razna For-pr !n Rissingerjeva stališča. franCo , ®ovororn na Kapitolu, se je varja| s<t Predsednik ponovno pogo-kosiiu S Pordom in je bil nato na farjem7 državnim tajnikom Kissin-jajo, .' ^ Političnih krogih poudar-z ai a. se je francoski predsednik Pogovan , 'ba državnikoma ponovno in 2aurjf' 0 odnosih med Vzhodom o po . 0I)). o popuščanju napetosti, država;Jan^ med industrializiranimi Posebnn1* ^ državami v razvoju, s Ve, tvornostjo na afriške drža-razvoj Se omoS°či večji gospodarski bajo, aV ,svetu. Opazovalci ugotav-Giseàra3 n’ Pričakovati, da bodo med P°(lpisa^Vljfl obiskom v Washingtonu Prav 2pi- V?.5 Poseben dogovor, če-čani 0tj *K ^jtscard doseči, da Ameri-vitvj j? rit° ejegov načrt o ustano-itlclustr;JiSel3nega razvojnega sklada Poli lallziranih
P°leg ‘“““ranih držav za Afriko. coski n,08]4 men«o. da se je fran-bodprio ds®dnik zanimal, da bi ZDA trgih, čp m ..na tujih menjalnih roma pr,f;, Prišlo do špekulacij ozi-
druge
th drni^^kov na francoski frank
ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST JUGOSLAVIJE
Obiski tujih državnikov v okviru priprav na konferenco v Colomba
zahodne valute.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska diplomatska dejavnost je te dni znova močno razgibana. Potem ko je predsednik republike Tito obiskal Grčijo in predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič nekaj afriških držav, se zdaj v Beogradu vrstijo stiki na nekoliko nižjih ravneh, ki pa jim ne glede na to v jugoslovanskih uradnih krogih pripisujejo precejšen pomen v okviru celotne zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije, ki ji letos dajejo poseben pečat priprave na konferenco voditeljev neuvrščenega sveta avgusta v Colombu.
V tej luči gre posebna pozornost uradnemu in prijateljskemu obisku druge osebnosti Tanzanije Rašidija Kavave, podpredsednika države in partije TANU ter predsednika vlade, ki je od včeraj v Beogradu gost podpredsednika predsedstva Jugoslavije Vidoja Žarkoviča (ta je v nedeljo začel enoletni mandat na podpredsedniškem položaju, na katerem je zamenjal dr. Vladimira Bakariča). Rašidi Kavava je imel že izčrpne pogovore o raznih vidikih jugoslovansko ■ tanzanijskega sodelovanja
in pomembnih mednarodnih vprašanjih z Vidojem Žarkovičem in predsednikom zvezne vlade Bijedičem, danes pa je vodil tanzanijsko partijsko delegacijo na pogovorih s predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije, ki jim je načeloval tajnik izvršnega komiteja Stane Dolanc.
Priprave na konferenco v Colombu
bodo poleg žgočih mednarodnih vprašanj in nadaljnjega razvoja sodelovanja med Jugoslavijo in Etiopijo v središču pozornosti političnih pogovorov, ki jih bo imel te dni zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic s svojim kolegom iz Etiopije Vodadzejem.
VLADO BARABAŠ
bodo delovne pogodbe za šolsko o-sebje veljale tri leta.; Glede ostalih zahtev se pogajanja nadaljujejo.
Sindikalisti so mnenja, da se bodo morala pogajanja nadaljevati vsaj do volitev in menijo doseči čimveč, čeprav ne razpolagajo več z orožjem stavke na koncu šolskega leta.
Zdi se, da so tudi sindikalisti «avtonomnih» strokovnih organizacij šolskega osebja mnenja, da bi bilo treba doseči sporazum na osnovi doseženih rezultatov. Pogajanja z ministrom Malfattijem se bodo vsekakor še nadaljevala, vendar že krožijo glasovi, da bodo avtonomni sindikati šolskega osebja preklicali svojo «belo stavko» izpitov in ocenjevanja še pred koncem tedna.
Pač pa se sedaj zaostrujejo spori z enim izmed najdelikatnejših slojev «dobro plačanih» strok: piloti in letalskimi asistenti. Samostojne sindikalne organizacije teh strok so namreč oklicale val razčlenjenih stavk, ki znatno otežkočajo letalski promet predvsem na večjih letališčih. Tako se zdi, da bodo te dni brez predhodnega sporočila paralizirali milanska letališča in polete v tujino.
Tri ure, od 9. do 12. ure bodo stavkali v Italiji uslužbenci avtobusnih in drugih mestnih prevoznih služb. Stavkali bodo tudi prihodnji teden, točneje 25. maja. Stavkovno gibanje so sindikati oklicali zaradi zaostritve na pogajanjih za novo delovno pogodbo. Sedaj zahtevajo, naj v pogajanja poseže minister za delo To-ros.
Dve uri bodo stavkali jutri tudi uslužbenci čevljarske stroke.. Medtem pa se bliža k pozitivnemu zaključku razgovor za novo delovno pogodbo tekstilnih delavcev.
«Rdeča uprava» v Neaplju ostane
NEAPELJ, 18. — Levičarski občinski odbor, ki ga vodi senator Va-lenzi, ne bo odstopil. Tako je sklenil neapeljski občinski svet, ki je z ve-

cino glasov odobril dokument PRI, kr vabi levičarsko upravo, naj ostane na svojem mestu do volitev in začne po teh posvetovanja za sestavo širše koalicije. Tako so republikanci popravili napako, ki so jo storili pred nekaj tedni, ko so z vzdržanim glasom omogočili odobritev nezaupnice z glasovi KD in MSI. Za dokument so glasovali predstavniki PDUP, KPI, PSI, PSDI in PRI, proti fašisti, medtem ko so se svetovalci KD in PLI vzdržali. Pri tem je pomembno, da je skupina osmih svetovalcev KD spremenila svoje stališče in tako prisilila stranko, da je omilila svoje zahteve.
VIDEM, 18. — Tukaj so uradno sporočili, da je število mrtvih zaradi strahovitega potresa, ki je prizadel Karnijo, Beneško Slovenijo in Rezijo naraslo na 923, od katerih 895 v videmski pokrajini, 28 pa v pordenonski pokrajini. Po podatkih videmske prefekture je bilo 271 re-njenih, od katerih je 215 že zapustilo bolnišnico.
V prizadetih krajih se zemlja še vedno trese. Tudi preteklo noč in
danes so geofizikalni zavodi in laboratoriji zabeležili nekaj sorazmerno močnih potresov. Najmočnejša sunka sta bila preteklo noč ob 2.30 in ob 3.39, ki sta dosegla peto stopnjo Mercallijeve lestvice. Potresa nista povzročila žrtev med prebivalstvom.
Ljudje na vsem prizadetem področju živijo v šotorih. Zato je bil tem večji preplah v Vidmu, kjer je prebivalstvo ponovno zapustilo stanovanja in steklo na prosto pred strahom pred posledicami. Mnogi Vi-demčani živijo v šotorih, ki so si jih postavili v mestnih parkih in na okoliških travnikih. Potresna sunka sta preteklo noč povzročila precejšen preplah tudi na desnem bregu Tilmenta v pordenonski pokrajini, predvsem v krajih, ki so b:Ii 6. maja precej prizadeti. Tržaški geofizikalni zavod je sporočil, da je bil epicenter dveh močnejših potresov v pretekli noči na področju kjer je potres 6. maja povzročil največje razdejanje.
Čeprav se je zemlja tudi preteklo noč dvakrat močno stresla, so prebivalci v šotoriščih mirno preživeli noč zaradi lepega vremena, ki traja že nekaj dni. To omogoča, da gre delo pri odstranjevanju ruševin hitreje od rok. Poleg tega je v teku obširno delo za rešitev imovine, ki je še pod ruševinami. Vsa prizadeta območja so v teh sončnih dneh zaživela in je povsod že v teku delo za obnovitev vodovodov in elektrovodov.
V vseh prizadetih občinah so na delu skupine strokovnjakov, ki ugotavljajo statično stanje poškodovanih hiš. Občinske uprave so že pripravile prve načrte, za popravilo manj poškodovanih zgradb, v katfe-re se bodo lahko ljudje vselili, ko bo ugotovljeno, da niso več nevarne za bivanje. Občinski svet v Fojdi je na izredni sej: sklenil, da bodo kupili ali najeli stanovanjske prikolice in v te naselili ljudi, ki so sedaj v šotorih. Tudi druge občinske u-prave izdelujejo načrte za izboljšanje stanovanjskih pogojev pr zadetega prebivalstva, ki bo lahko živelo v šotorih samo še nekaj poletnih mesecev, nakar jim bo treba zagotoviti bolj varno streho. Razumljivo je, da ne bo mogoče prepustiti prizadetega prebivalstva v šotorih dlje časa. Tega se zavedajo tudi ljudje sami. ki so že neštetokrat izjavil:, da so pripravljeni vložiti vse svoje sile za obnovitev svojih domov. Občinske uprave so pripravljene zaseči vse primerne sta-
Drevi zapade rok za predložitev kandidatnih list. Zadnja, ki se z njimi ukvarja v vzdušju razburjenja in ostrih spopadov je KD. Jabolko spora je, prav do zadnjega, kandidatura Umberta A-gnellija v Piemontu. Do zadnjega trenutka ni še znano, kako se bo ta afera, v katero se je zapletla KD, iztekla.
Medtem pa so italijanski škofje na svoji konferenci obsodili zadržanje tistih katoliških mislecev, ki so sklenili kandidirati kot neodvisni na listak KPI za zbornico in senat. Izjava škofov je v demokratičnih krogih naletela na o-gorčeno obsojanje.
I 7“
Šolsko leto se bo, kot vse kaže, izteklo v najlepšem redu. Po celi noči pogajanj z ministrom Malfattijem so namreč sindikati preklicali petkovo stavko šolskega osebja. Zdi se, da bodo «belo stavko» ocenjevalnih konferenc preklicali tudi samostojni šolski sindikati.
Na prizadetem območju po potresu so v teku pobude in priprave za začetek obnovitve u-
ničenih krajev. Po sporočilu izrednega vladnega komisarja za prizadeta območja bo kmalu vso odgovornost za obnovitev porušenih krajev prevzela deželna u-prava, ki bo skupno s krajevnimi upravami razpolagala z vsemi denarnimi in materialnimi sredstvi, ki so in bodo na razpolago. Tudi v noči med ponedeljkom in torkom so zabeležili dva močnejša potresna sunka, ki sta povzročila velik preplah predvsem v Vidmu, kjer so ljudje bežali iz stanovanj. Na prizadetih krajih potresa nista napravila večje škode, razen tega, da sta porušila nekaj zidoy
«ITALliA V IZLOŽBI»
Dobri in grdi
katoličani
Kdo jih je navdihnil? Morda duhovni ostanki svetega leta: italijanski škofje so na svoji konferenci iz ust kardinala Pome zagrozili z izobčenjem katoličanom, kol so Pratesi, La Valle (bivši ravnatelj lista «Il Popolo») in drugi, ki kandidirajo na komunističnih listah.
Teorija o «nezdružljivosti med krščanstvom in brezbožnim komunizmom» je stara, toda prah z nje je lani zbrisal rimski kardinal Paletti, ko še ni mislil na predčasne politične, pač pa na rimske upravne volitve. Polettija je skrbelo, da bi levičarska uprava ne skalila svetosti «svetega mesta».
Zdi se nam, kot če bi iz preteklost, vstal papež Pacelli, križar pate: Lombardi, ko so marksistom kričali s prižnic «Vade retro...» •n ko je sveta stolica razglašala leta 1949. da so komunisti «ipso facio» izobčeni iz cerkve. Kam je sel koncilski duh. ekumenizem papeža Janeza, ki je obsojal greh, a izražal razumevanje dobronamernemu grešniku?
Tako se med koncilom in svetim letom zaključuje krog prekratke dobe zares vesoljne in apostolske rimske cerkve, vračamo se k čelnemu spoprijemanju, konfesionalni oblasti cerkvene hierarhije.
V račamo se k lovu na čarovnice. Toda čarovnice niso tisti, ki so pod plaščem s ščitom in križem (ali pod duhovniško kuto) špekulirali, podkupovali ali bili podkupljeni v gnusni zmešnjavi božjih
in Cezarjevih zadev. Čarovnice sc tokrat katoličani, ki niso zanikali svoje vere, so pa na političnem področju za družbeno obnovo, za novo javno moralo, ki naj bo zares v skladu s krščanskimi načeli.
Škofovske konference ne škanda-lizira trgovina v templju, ki je bila glavno načelo svetega leta. Prav pred dnevi je to omenil Gian-franko Amendola, eden izmed «ju-rišnih pretorjev» v Rimu.
To so dejstva: za jubilejno sveto leto je dežela Lacij izdala dve milijardi in pol za pomoč romarjem, turistični in rekreacijski dejavnosti. Stotine milijonov je šlo v žepe neobstoječih družb, turističnih ustanov, letoviščarskih podjetij, ki so jih redno vodili demokristjani. Podrobno: 170 milijonov jc sir. za brošure, 252 za filmske dokumentarce, 820 za prireditve, ve/'-jetno o življenju svetnikov, 2S7 za cestne zemljevide in svetlobne napise, 150 za obnovo smerokazov. Resnici na ljubo nismo v Rimu videli niti ene brošure, ne prireditve, ne smerokazov, še manj pa aokumentarcev. Pet milijonov je prejel človek, ki ni nikoli obstajal. Edino, kar je gotovo, je dejansko izplačilo lega denarja Tega so plačali do zadnje lire in ntkdc jih je vtaknil v žep. Niti za trenutek nismo podvomili, da so denar vtaknili v žep ljudje z glrbokimi verskimi čustvi, za katere res ne kaže, da bi jih škofovsko konferenca izobčila iz cer-kvc. Kaj še!
MARIO DEZMANN
novanjske prostore na svojem območju, da spravijo pod streho čim več ljudi, predvsem pa otroke, ženske in starčke, ki živijo v šotorih. Obenem sporočajo, da so mnoge gradbene zadruge sporočile, da so pripravljene graditi nove stanovanjske hiše po cenah brez dobička.
Iz vseh krajev prizadetega območja prihajajo vesti o pobudah in pripravah za čimprejšnji začetek obnove. V ta namen so določene vse podpore, ki prihajajo deželnim in krajevnim upravam. Najbolj živahno je delo v Huminu, Pušji vesi (Venzone), Ratenju in Centi. Prav danes je prišla vest, da so se vsa občinska podjetja naše dežele združila v naporih za obnovitev konzor-cialnega vodovoda zgornje Furlanije. Gre za 18 km glavnega vodovoda, na katerega je povezanih 15 občin. Poleg tega so že nekaj dni na delu strokovnjaki in delavci iz nekaterih mest in strokovnjaki deželne uprave Emilie Romagne, ki pregledujejo stanje vseh javnih naprav in zgradb na prizadetem področju. Hkrati pa bodo kmalu prišli v prizadete kraje strokovnjaki nekaterih pokrajin Emilie - Romagne, ki se u-
Do včeraj smo v okviru nabiralne akcije za prizadete po potresu zbrali
17.596.290 lir
Od te vsote so darovalci namenili 194.250 lir za žrtve potresa na Tolminskem.
Prejeli smo tudi 545 Novih dinarjev.
Prispevke sprejemamo v n-redništvu v Ul. Montecchi 6, na naš tekoči račun pri TKB, v Tržaški knjigarni in v Dijaškem domu.
kvarjajo z anagrafskimi vprašanji in bodo pomagali pri obnovitvi občinskih matičnih uradov.
Deželna uprava je sklicala za četrtek sestanek predstavnikov vseh občin in pokrajin, ki imajo svoje skupine na prizadetem področju, da se dogovorijo in uskladijo nadaljnje delo. Deželni svet pa bo v petek razpravljal o nakazilu 500 milijonov lir prizadetemu prebivalstvu.
Izredni vladni komisar za prizadeta območja Zamberletti, ki ima svoj sedež v Vidmu, je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da je imel sestanek z deželnim predsednikom Comellijem, da se govorita o prehodu iz izrednega v normalno stanje, se pravi o deželnem upravljanju vseh ustanov in pomoči, ki prihaja iz vseh krajev in koncev na območje, ki ga je prizadel potres. Zamberletti je izjavil, da je govoril s predsednikom Comellijem predvsem o tem, kako misli deželna u-prava ukrepati v bližnji prihodnosti za začetek del za obnovitev porušenih krajev. Dejal je, da je pripóro-! čil deželnim upraviteljem, naj omo-I gočijo kmetom, da bodo lahko živeli v šotorih zraven svojih porušenih hiš, kot si to želijo. Zato bo treba poskrbeti, da bodo dobili kmetje, ki hočejo obdelovati svojo zemljo, čim-prej zasilna stanovanja in da se jim omogoči, da bodo v najkrajšem času obnovili stanovanjska in gospodarska poslopja. Ljudje nočejo ostati v zasilnih naselbinah, ker se bojijo, da jim potem dolgo časa ne bodo omogočili, da si postavijo nov doiy
Izredni vladni komisar je nadalje sroročil, da bo izredno stanj, lahko trajalo še največ dva tedna in da si bo morala ..ato deželna uprava, skupno z vsemi krajevnimi u-pravami, prevzeti vso odgovornost za obnovo. Zato bodo deželnim in krajevnim upravam dodelili vseh 3P2 milijard lir. ki jih je vlada do sedaj določila za prizadeta področja. Prva naloga deželne uprave bo torej, da izplača prispevek vsem tistim ljudem, ki imajo poškodovana stanovanja in ki si jih lahko v kratkem času popravijo. Menijo, da lahko v kratkem času spravijo pod varno streho od 10 do 15 tisoč ljudi.
Ob tej priložnosti je izredni komisar sporočil nekaj podatkov o opravljene: delu skupin, ki so prihitele na pomoč. Do sedaj so očistili 417 cest. porušili so 2090 nevarnih zgradb in pregledali 1317 sebnih in javnih zgradb ter popravili več kot 1000 raznih strojev. O-benem je poslanec Zamberletti sporočil, da so na vsem prizadete n področju zamrznili cen gradbenega materiala, da bi preprečTi katerokoli špekulacijo na račun prizadetega prebivalstva. Vse kupoprodajne pogodbe hiš in zemljišč, ki so bile sklenjene po 6. maju, neveljavne.
Medtem pa se v parlamentu hitro odvija postopek o odobritvi 382 nvlijard lir pomoči za obnovitev prizadetih krajev v Furlaniji. Po o-dobritvi v poslanski zbornici, so danes ta prispevek odobrile še številne senatne komisije.

TRŽAŠKI DNEVNIK
ZA POJUTRIŠNJEM PREDVIDENA DOKONČNA ODOBRITEV;
V OBČINSKEM SVETU NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 LETOŠNJEM PRORAČUNU
Spetič (KRI) o problemih slovenske narodnostne skupnosti in o dramatičnem položaju slovenskega gledališča - Pesante (PSi) za poglobitev gospodarskih aspektov osimskih sporazumov
KOLEKTIV SSG NA DOLINSKEM ŽUPANSTVU
V napol prazni dvorani tržaškega zavzel za upoštevanje pravičnih zah-
občinskega sveta se je sinoči nadaljevala razprava o občinskem proračunu za leto 1978, ki se bo predvidoma zaključila v petek z glasovalnimi izjavami in glasovanjem. Občinski svet je tudi odobril vrsto upravnih sklepov in med drugim najetje dveh posojil za skupnih pet milijard lir za kritje deficita Acega-ta in proračunskega primanjkljaja.
V sinočnjo razpravo je med drugimi posegel komunist Spetič, ki je dobršen del svojega govora posvetil vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti. Med drugim je ugotovil, da vsebuje program občinskega odbora nekatere pozitivne točke, ki ne terjajo znatnih proračunskih postavk, pač pa trdno politično voljo. Tako je na primer s poimenovanjem ulic po slovenskih uglednih osebnostih, kar sicer občinska uprava obljublja že celih sedem let, medtem ko n; še ničesar storila. Prav sedaj je bila zamujena dragocena priložnost, da bi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja poimenovali eno izmed ulic mestnega središča po največjem slovenskem psatelju. Komunistična skupina je s svojim vprašanjem opozorila na to občinsko upravo, ki pa ni ničesar ukrenila. Spetič je nato omenil obvezo o skupni občinski delegaciji v Rim za dokončno discipl'niranje vprašanja rabe slovenščine v izvoljenih svetih in se med drugim izrekel za koordinacijo s pokrajino, katere delegacija bo prav danes odšla v Rim, da bi se z vlado in parlamentarnimi skupinami pogovorila o istem vprašanju.
Na koncu je Spetič opozoril občinski svet in odbor na dramatično stanje, v katerem se je znašlo Stalno slovensko gledališče, ki je bilo prisiljeno prekiniti z delom pred zaključkom letošnje sezone. Spetič je pozval svet in odbor, naj konkretno pokažeta svojo solidarnost in prispevata k iskanju rešitve, ki naj omogoči nadaljnji obstoj najvažnejše slovenske kulturne ustanove v našem mestu. Z enotnim nastopom vseh krajevnih uprav je treba preprečiti — je zaključil komunistični svetovalec — da bj bilo to veliko kulturno in umetniško bogastvo izgubljeno za vselej.
Marsikatere zanimive ugotovitve in predloge je dal v svojem posegu socialistični svetovalec Pesante, ki je med drugim obsodil politiko zakladnega ministrstva in bank, ki čedalje bolj dušijo krajevne avtonomije in torej direktno ogrožajo demokracijo, katere stebri so prav krajevne uprave. Pesante se je vprašal, ali je mogoče povišati prejemke in omejiti izdatke. Med drugim je dejal, da njegova stranka načelno ne nasprotuje zvišanju tarif, tudi na področju prevozov; to pa je mogoče storiti samo — je nadaljeval — če bo občinska uprava tudi po svoji sestavi dala resna jamstva, da bodo večji prejemki pravilno uporabljeni v korist celotnega prebivalstva.
Pesante je tudi predlagal, da bi občina neposredno sodelovala pri konferenci o gospodarstvu, kj jo pripravlja tržaška pokrajina. Glavna tema konference bi po njegovem morala biti poglobitev raznih aspektov osimskega sporazuma in predvsem vprašanja proste cone na Krasu. V tej zvezi se je Pesante
Koordinacijski odbor SPZ in ZSŠDI za pomoč žrtvam potresa obvešča, da bo zbirni center v Dijaškem domu ves ta teden odprt, vsak dan od 18. do 19. ure. Organizacije in zasebniki lahko prejmejo vse potrebne informacije v pisarni SPZ in ZSŠDI v Ul. Geppa 9, tel. 31119, kamor lahko sporočijo, kje in kdaj naj koordinacijski odbor dvigne nabrano blago.
tev slovenskega prebivalstva, ki je zaskrbljeno zaradi usode lastne zemlje.
Občinski svet se bo ponovno sestal jutri, ko bo nadaljeval razpravo o proračunu, razpravljal pa bo tudi o velikih cestnih povezavah in o varianti splošnega regulacijskega načrta. Jutri se bo sestal tudi pokrajinski svet, na dnevnem redu pa bo tudi tu razprava o proračunu.
RPI, radikalci in MSI. Kandidati in-dipendentistov (ki ne bodo predstavili list za senat), so Giovanni in Giorgio Marchesich. Pavento m Tossi. Za senat pa so predstavile skupne kandidature tako imenovane «laične stranke» PLI, PSDI in PRI. V prvem senatnem okrožju bo kandidiral časnikar Alberto Ronchey (ki kandidira tudi v Vidmu in Gorici),
Včeraj so medtem objavili kandidatno listo «proletarske demokracije»; nosilec liste je «neodvisni» kandidat dr. Franco Roteili, primarij tržaške psihiatrične bolnišnice, ostah kandidati pa so delavec Renato Pizzi (za «Lotta continua?), železničar Zdravko Babič za PDUP in neodvisna Silva Zorzet por Sandrin. Listo bodo predstavili na sodišču danes. Za senat pa «proletarska demokracija» poziva svoje pristaše, naj glasujejo za KPI.
Danes bodo morale predložiti svoje liste tudi vse ostale stranke, ki tega še niso storile, saj rok zapade danes ob 20. uri.
Danes zapade rok za predložitev list
Uradi tržaškega porotnega sodišča, ki sprejemajo kandidatne liste za nastop na parlamentarnih volitvah 20. in 21. junija, so imeli tudi včeraj prav malo dela. Za poslansko zbornico je svojo listo predložilo le in-dipendentistično gibanje, ki bo tako na četrtem mestu na glasovnici za
im......................................
POKRAJINSKEGA SVETA
Sinoči se je na županstvu v Dolini delegacija kolektiva Stalnega slovenskega gledališča, v okviru stikov, ki jih ima v programu, sestala z občinskim odborom, katerega je seznanila s kritičnim položajem, v katerem se je znašlo gledališče zaradi neizpolnjenih obveznosti ministrstva in tudi krajevnih uprav. Predstavniki kolektiva SSG so obrazložili svoje poglede na nadaljnje vodenje protestne akcije na najbolj učinkovit način. Obe-
nem so tudi poudarili nujnost, da se zagotovi nadaljnje delovanje ustanove z dokončno ureditvijo njenega pravnega statusa.
Predstavniki kolektiva SSG so nato dajali pojasnila na številna vprašanja občinskih upraviteljev, župan Edvin Švab pa je v imenu občinskega odbora poudaril izreden pomen gledališča za kulturno življenje in napredek slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pridružil se je
zahtevi, da mora država končno urediti status gledališča in mu z njim zagotoviti eksistenčno varnost. Predstavnikov kolektiva je zagotovil ne le solidarnost, temveč tudi konkretno pomoč v njihovem težkem boju s tem, da bo občinska uprava zastavila ves svoj možen vpliv pri pristojnih organih za rešitev vprašanja, prav tako pa bo tudi storila vse, da bo prebivalstvo občine seznanjeno s trenutnim stanjem SSG.
ZA OBNOVO OPUSTOSENIH KRAJEV
Deželni solidarnostni sklad presegel 300 milijonov lir
Gre za pomoč iz notranjosti Italije in iz tujine . Pontebsko železniško progo nameravajo utrditi, da bo lahko prenesla morebitne potresne sunke
deželni odbornik za načrtovanje in proračun Mauro, so včeraj v Trstu obravnavali vrsto vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj železniških zvez na območju dežele Furlamje-Julijske krajine in še zlasti na Tržaškem. Med razpravo so se dotaknili tudi problema pontebske proge, ki je kakor znano še vedno e-notirna in ki je zdaj sploh zaprta za promet zaradi zemeljskih usadov in drugih okvar, ki jih je povzročil potres z dne 6. maja. Strokovnjaki so v tej zvezi poudarili, da ho treba pripraviti načrte za speljavo drugega tira na tej progi tako, da bodo ustrezne strukture varne pred drugimi morebitnimi potresi. To vprašanje bodo ponovno načeli in poglobili v petek, ko bo v Trstu pomočnik glavnega ravnatelja državnih , železnic ing. Misiti. Ing. Misiti prihaja v naše mesto z namenom, da bi s predstavniki vodstva tržaškega železniškega okrožja pregledal položaj, ki je nastal na železniškem omrežju po potresu, in sicer zlasti v zvezi s kontejnerskim prometom, ki se bo razvil od julija dalje, ko bodo začele prihajati v Trst kontejnerske ladje, ki vzdržujejo proge v okviru, konzorcija Mediterranean Far East Confe-rence. Gre kakor znano za mednarodni sporazum, h kateremu je svoj čas pristopil tudi Tržaški Lloyd in ki vzdržuje redne kontejnerske zveze med Evropo in Daljnim vzhodom.
Na deželni ravni si sledijo te dni seje posameznih stalnih komisij deželne skupščine, na katerih pregledujejo iz raznih vidikov položaj, ki je nastal po potresu. Na včerajšnji seji komisije, ki je pristojna za vprašanja javnih del, je odbornik Rigutto obširneje poročal o kriterijih, po katerih se oddajajo razna dela v režiji deželne uprave (podpiranje poškodovanih stavb, gradnja novih objektov) in po katerih se začrtujejo področja, kjer naj bi nastala nova naselja. Te dni se bo sestala komisija, ki je pristojna za vprašanja industrije in trgovine; na seji bo o položaju v teh gospodar-skih dejavnostih po potresu poročal odbornik Stopper.
liiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii ni unii ■iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiriil
NENAVADNA DOGODIVŠČINA MLADEGA DEKLETA
Spremljala je tolpo žeparjev in jo nato naznanila policiji
Na širšem strokovnem posveto-1 Med raznimi pobudami v pomoč vanju, za katero je dal pobudo ! prenivalstvu, ki ga je prizadel po-
Včeraj se je četverica zmikavtov ujela v policijsko mrežo na dokaj nenavaden način. V mrežo jih je namreč zvabila 21-letna študentka iz Svetozareva Jagoda Račič.
Na Ponterošu si je Jagoda ogledovala stojnice ter izbirala blago. Pogled pa ji je nenadoma obstal na obešenem ogledalcu, v katerem je videla, kako ji moška roka sega v torbico. Bliskovito se je tedaj o-brnila in zgrabila tatinsko roko, ki se ni mogla pravočasno izmakniti. Pred njo je stal mladenič, ki se še ni opomogel od velikega presenečenja. Jagoda je naglo premerila položaj in v glavo ji je šinila čudna misel. «Kaj, če se mi neznanec maščuje za to, da sem ga zasačila med tatinskim poslom,» je dejala pri sebi ter sklenila odigrati nevarno igro. Žeparju je dejala, da je skrajno nespreten v svojem poslu, saj je tudi sama domača v krogih zlikovcev in ve, kako se takšni stvari streže. Neznanca je ta izjava še bolj iznenadila in brž ji je ponudil prijateljstvo, češ skupaj bomo še veliko dosegli. Spotoma se je širokoustil, da je s svojo tolpo že veliko pokradel v raznih mestih Italije in bil že zaprt v Jugoslaviji, a je ušel iz zapora.
Četverica ji je ponudila, naj se JI pridruži na njihovem tatinskem
pohodu, in Jagoda je pri sebi sklenila, da pristane na igro ter da jih ob prvi priložnosti, ko bo imela jasne dokaze o njihovi tatinski dejavnosti, prijavi policiji. Tako se je tudi zgodilo. Četverica je že istega dne odpotovala z Jagodo v Verono. Kot je pozneje povedala policiji, so mladeniči kradli že na vlaku, nato v Veroni in nazaj grede v Tržiču. Potovanje je trajalo dva dni in ob povratku je Jagoda z železniške postaje poklicala agente letečega oddelka ter jih nato pospremila do kavarne «Miramare» na Trgu Libertà, kjer so nič hudega sluteč sedeli štirje žeparji. Agenti so tri takoj prijeli ter jih odvedli na kvesturo na zasliševanje, četrti pa jim je ušel.
Najprej so jih identificirali. Gre namreč za 23-letnega Radomira Milutinoviča iz čačka v Srbiji, ki se je Jagodi izdajal za «Vlada», za 18-letnega Radoslava Planica in Mika Velimiroviča (tudi iz čačka), ter 19-letnega Memeta Sejfulija iz Makedonije, ki je agentom ušel, a so ga pozneje izsledili. Planič in Veli-mirovič sta imela pri sebi dokumente na drugo ime, ki sta jih kupila od priložnostnega znanca. Velimiro-vič je imel pri sebi tudi dolg nož, Milutinovič pa precej denarja raznih valut.
tres, naj iz včerajšnje kronike zabeležimo, da je neko študijsko središče iz Rima, ki se že več let u-kvarja z načrtovanjem protipotresnih struktur, sporočilo piedsedniku deželnega sveta Pittoniju, da je pripravljeno brezplačno sodelovati pri sestavi obnovitvenih načrtov za opu-stošena območja v Furlaniji-Juiijski krajini. Neko podjetje iz Bočna pa je predsedniku Pittoniju sporočilo, da namerava brezplačno dobaviti strešne elemente za vsa poškodovana županstva.
Posebna služba deželnega odborni-štva za izseljenstvo, ki ima središče v Vidmu in Ki razpoiaga s posebno telefonsko številko (55141) — ta je brezplačno na voljo izseljencem, ki 'so ha delu Vitah ji in v tujini in ki se zanimajo za sorodnike na prizadetih območjih — je doslej odgovorila na veliko število telefonskih pozivov iz vse Italije in iz številnih tujih držav. Najbolj pogosto se javljajo izseljenci iz Zahodne Nemčije, Švice, Francije, Velike Britanije, Švedske in Danske, pa tudi iz Avstralije, Kanade in Argentine. Javili so se tudi nekateri izseljenci iz Irana, en poziv pa je prišel celo iz saharske puščave. Deželna služba razpolaga že s pre-cejšimi podatki, tako da je v večini primerov lahko dala točne informacije o posameznih osebah, družinah, itd., s pomočjo dodatnih telefonskih povezav pa ji je v nekaterih primerih uspelo povezati neposredno izseljenca v tujini z domačini na prizadetih območjih.
Podpredsednik deželnega odbora N. Stopper se je včeraj v Trstu sestal z angleškim ambasadorjem v Rimu G. Miilardom, ki se je živo pozanimal za položaj na krajih, ki jih je opustošil potres in za načrte, po katerih se bodo odvijala obnovitvena dela. Ob tej prihki se je podpredsednik Stopper zahvalil ambasadorju za finančno pomoč, ki jo je v preteklih dneh nakazala za brezdomce angleška vlada. Sir Mil-lard se je nato sestal tudi s predsednikom deželnega sveta Pittoni-jem.
V	deželni solidarnostni sklad se medtem redno stekajo finančni prispevki za pomoč prebivalstvu in za obnovo prizadetih območij. Mimo začetnega nakazila 10 milijard lir, ki ga je dala na razpolago deželna uprava, so sredstva v okviru tega sklada v ponedeljek dosegla o-koli 200 milijonov lir, včeraj pa so narastla na 329,5 milijona. Med zadnjimi nakazili naj omenimo naslednja: dežela Abruci 100 milijonov, republiški senat 10 milijonov, osnovna šola «Montessori» v Rimu 2,9 milijona lir, podjetja Telettra iz mesta Rieti 2,5 milijona, glavna agencija zavarovalnice «Ina - Assitalia» 1 milijon lir, itd.
V	Trstu se je včeraj sestalo na izredni seji vodstvo deželne finančne družbe «Friulia». Na seji, ki jo je vodil G. Demeio, so obravnavali vrsto vprašanj, ki zadevajo sodelovanje finančne družbe pri raznih pobudah na krajih, ki jih je prizadel potres, predvsem kar zadeva obnovo gospodarskih dejavnosti. Da bi «Friulia» laže sledila razvoju dogodkov na prizadetih področjih, so na seji sklenili, da bo družba odprla dva urada za tehnično pomoč, in sicer enega v Vidmu pri družbi «Friulia - Lis» in enega v Pordenonu pri tamkajšnji trgovinski zbornici.
V	Vidmu pa je bila včeraj dopoldne posebna seja posvečena vprašanju šolstva. Sejo je vodil predsednik deželnega odbora Comelli, ki je najprej poročal o sestanku, ki ga je te dni imel z ministrom Malfat-tijem. Sledila je razprava o tem, kako zagotoviti reden začetek novega šolskega leta 1976/77 na področjih, ki jih je zajel potres. Predvsem bo treba ugotoviti, katera šolska poslopja se lahko popravijo, katera bo treba podreti in kje naj nastanejo
nove šole. Nekaj podatkov je že zbranih, za dokončen popis stanja na šolskih stavbah pa bo treba o-praviti še precejšnje delo. Po vsej verjetnosti bodo za nove šole izbrali tehniko gradnje na podlagi sestavnih delov. Na seji so se sporazumeli, da bo skrb za gradnjo oziroma postavitev novih šol dežela zaupala pokrajinskim upravam, ki bodo pri tem delovale v tesni povezavi s prizadetimi občinami. Sestanka so se poleg predstavnikov deželnih organov in strokovnjakov udeležili tudi šolski nadzornik za Furlanijo - Julijsko krajino Angioletti ter šolska skrbnika za videmsko in por-denonsko pokrajino.
NA OSNOVI NEDAVNEGA SKLEPA
POKRAJINSKA DELEGACIJA ODPOTUJE DANES V RIM
Vlado in parlamentarne skupine bo opozorila na potrebo zakonskega priznanja pravice do rabe slovenščine v izvoljenih svetih
Delegacija vseh strank ustavnega | jo programskega sporazuma med loKa. zastopanih v tržaškem pokra- j strankami ustavnega loka, na osno-
jmskem svetu, bo danes odpotovala v Rim, da bi predstavnike vlade in parlamentarnih skupin opozorila na nuinost, da bi z zakonskim ukrepom uzakonili pravico do rabe slovenščine v izvoljenih svetih s strani svetovalcev slovenske narodnosti. V imenu vlade, bo delegacijo, ki jo bo vodil predsednik pokrajine Zanetti, sprejel podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta posl. Salizzoni, sledila pa bodo srečanja s predstavniki vseh parlamentarnih skupin u-stavnega loka.
Kot je znano, so sklep o intervencij; pokrajinske delegacije pri vladi in parlamentu sprejeli na eni izmed zadnjih sej pokrajinskega sveta, tik pred formalno potrditvi-
vi katerega so omogočili obstoj in nadaljnje delovanje Zanettijevega e-nobarvnega odbora. Delegacija bi sicer morala oditi v Rim že 10. maja.
Danes praznujejo 25. obletnico poroke
JOŽICA in JOSIP GUŠTIN iz Zgonika ter
ALMA in LADI BRIŠČIK od Briščikov
Vsem skupaj želijo še na mnoga zdrava in srečna leta sorodniki in prijatelji.
SKLEPI POSVETOVANJA SEIZMOLOGOV V BRIŠČIKIH
Prizadete kraje z zakonom proglasiti za potresno področje prve kategorije
Včeraj so si znanstveniki s helikopterjem ogledali prizadeto področje in potrdili veljavnost svojih sklepov
V	ponedeljek so se pri Briščikih, kjer ima Tržaški geofizikalni observatorij svojo postajo, zbrali najvidnejši italijanski strokovnjaki, ki se v sklopu Državnega sveta za raziskave bavijo s proučevanjem potresov.
Po podrobni analizi posledic katastrofalnega potresa, ki je 6. maja prizadel Furlanijo - Julijsko krajino, so sprejeli ob koncu prvega dne vrsto sklepov, od katerih je treba vsaj dva takoj uresničiti. Celotno prizadeto območje je treba z zakonom proglasiti za potresno področje prve kategorije in v skladu s tem upoštevati pri gradnji novih objektov ali obnovitvi poškodovanih vse obstoječe protipotresne norme. Tako grajene stavbe naj bi brez posledic kljubovale rušilnim sunkom devete ali desete stopnje Mercallijeve lestvice.
Takoj je treba opraviti tudi geološko raziskavo, ki naj ugotovi možnost novih premikov v zemeljski skorji.
Pri določitvi področja «prve kategorije» se bodo strokovnjaki ozirali le na rezultate natančne geološke raziskave in ne na obstoječo upravno porazdelitev. Teoretično je torej mogoče, da bodo področje ene občine proglasili deloma za «zelo nevarno», deloma pa za «nenevarno». Do takega sklepa so prišli ob analizi posledic katastrofalnega sunka v četrtek, 6. maja. Potresni sunki v samem epicentru — ' okolica gore S. Simeone — niso prizadeli toliko škode, kakor sunki na področju izven epicentra, na aluvionalnem predgor-skem svetu.
Med nalogami, ki jih bodo uresničili v kratkem, po predvidevanju v petih ali šestih mesecih, je vzpostavitev mreže daljinskih postaj za zbiranje podatkov o premikih v zemeljski skorji. Predvideno je osem takih postaj, po potrebi pa bi se posluževali še sedmih ali osmih prenosnih postaj. Vsi podatki bodo pritekali v zbirni center v Vidmu, od tu pa jih bodo posredovali Tržaškem'- geofizikalnemu observatoriju.
V	doglednem času pa bodo raziskali in popisali vse nastale premike na površini (usadi, razpoke, plazovi), ki so nastali zaradi posledic potresa.
Strokovnjaki, ki so se zbrali na znanstvenem posvetovanju v Briščikih menijo, da je treba porušena naselja obnoviti na starem kraju, seveda kjer ni grozečih nevarnosti na novo nastalih plazov, usadov, poplav. V ta namen je Državni svet za raziskave pripravljen nuditi nasvete, kako graditi nove in obnav-
ljati poškodovane zgradbe. Za tako pomoč pa je potrebno sodelovanje dežele in drugih krajevnih uprav. Za nasvete so pooblastili prof. Grando-rija z milanske višje politehniške šole.
Včeraj so si udeleženci posvetovanja s helikopterji ogledali opustoše-no območje v Karniji in Furlaniji. Po ogledu so se ponovno sestali ter potrdili že sprejete sklepe.
Včeraj se je zemlja zopet tresla
Instrumenti tržaškega geofizikalnega observatorija so včeraj zabeležili še štiri potresne sunke z epicentrom v Karniji. Prvi sunek so zabeležili ob osmih, zadnji pa ob 16.22.
Gre za šibkejše tresljaje, 4,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. Od 6. maja do danes so tako našteli skupaj 87 potresnih sunkov.
Dekle iz Humina umrlo v tržaški bolnišnici
Včeraj ponoči se je tudi v tržaški bclnisnici utrnilo mlado življenje žrtve potresa. S kirurškega oddelka so namreč sporočili, da je podlegla hud;m poškodbam 15-letna dijakinja Seiena Barbini iz UL Dante 39/3 v Hiuninu, na katero se je usodnega večera, 6. maja, zrušilo kamenje. Izpoo groblje so jo reševalci potegnil; živo, a hudo ranjeno, ter jo najprej prepeljali v tržiško bolnišnico, od tu pa v Trst.
Pianist Petrušanski v gledališču «Verdi»
Nastop mladega ruskega pianista Borisa Petrušanskega je ponoven dokaz, da imajo v Sovjetski zvezi odlično klavirsko šolo; vendar pa je treba takoj pripomniti, da je bilo marsikje občutiti neizkušenost, kar gre pripisati v glavnem mladosti nastopajočega, saj se je Petrušanski rodil v Moskvi leta 1949. Nekoliko krivde za ne brezhibno izvedbo bi pa lahko prisodili tudi lažji vročičnosti, ki je pianista pestila še tik pred nastopom. Zato ni povsem upravičil slovesa porajajoče se zvezde sovjetskega in svetovnega klavirskega sveta ali pa je bila ocena pretirano visoka, čeprav , moramo poudariti, da je dobro izvedel iz-
redno zahteven program. Pričel ga je z zelo znano Beethovnovo Sonato št. 14, op. 27 št. 2, ki je z vzdevkom «V mesečini'» med najbolj poznanimi in igranimi klavirskimi skladbami. Ravno pri tej ni mladi pianist popolnoma prepričal, kajti izvedba je bila preveč enolična. Druga točka sporeda — Variacije na Paganinije-vo temo (Variazioni su un tema di Paganini) Johannesa Brahmsa — je v bistvu težka preizkušnja obvladanja klavirske tehnike.
Skladbe nosijo namreč tudi naslov «Etudes (etide) za klavir» in so bile napisane zato, da bi prišel čimbolj do izraza virtuozizem solista, saj se zapleteni prehodi vrstijo skoraj brez predaha. V zaključni točki včerajšnjega koncerta je Petrušanski predstavil Sonato št. 8, op. 84 Sergeja Prokofjeva, v kateri je avtor združil svoje prvo bolj romantično umetniško ustvarjanje s kasnejšim bojevitejšim.
Ravno glasba njegovega rojaka, kar je tudi razumljivo, je bila solistu najbliže po duhu in izključno stvaritvam sovjetskih skladateljev je posvečen nocojšnji, drugi koncert Borisa Petrušanskega, v katerem bo izvajal po nekaj skladb Škrja-bina, Rahmaninova in Stravinskega.
b. p.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Uspešen nastop mladih harmonikarjev Glasbene matice
Sinoči je bil v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu nastop gojencev in ansamblov oddelka za harmoniko šole Glasbene matice iz Trsta in njenih okoliških podružnic. Čisti dobiček koncerta je namenjen krajem, ki jih je prizadel potres. Tej hvalevredni pobudi se je odzvalo številno občinstvo, ki je pazljivo in z navdušenjem sprejelo vsako posamezno izvedbo.
Poleg splošne ocene, ki je vsekakor pozitivna, saj so bile izvedbe na zelo visoki kvalitetni ravni naj omenimo, da je vse skladbe za ansamble priredila prof. Eliana Zajec.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje; tel 213-137; Milje: teL 271-124.
Zavodski svet srednje šole «Ivan Cankar»
se toplo zahvaljuje vsem, ki so se odzvali vabilu šole in s svojo udeležbo na proslavi počastili našega velikega pisatelja Ivana Cankarja.
Zahvala vse dijakom in profesorjem za velik in požrtvovalen prispevek. Posebna zahvala vsem staršem, ki so toliko pripomogli k uspehu proslave.
Prosveta
Gledališča
VERDI
Danes ob 21. uri drugi koncertni recital sovjetskega pianista Borisa Petrušanskega za red B. Izvajal bo naslednje skladbe: škrijabin - Pet preludijev, op. 16, Valček op. 38, Donato št. 9 op. 68, «Vers la fiamme», poem op. 72, Sonata št. 4 op. 30, Rahmaninova Preludija št. 21 in 16 in Dve etudi - Tableaux ter Stravinskega Suito iz baleta «Petruška».
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic, začenja pa se tudi prodaja vstopnic za petkov in sobotni simfonični koncert, ki ga bo vodil dirigent Jean Peris-son. Na sporedu bo Berliozovo «Fau-stovo prekletstvo». Solisti bodo: Nadine Denize, Guy Chauvet, Roger So-yer in Ferruccio Furlanetto.
Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Gaetano Riccifelli.
Izleti
ŠD Breg priredi v četrtek, 27. t.m., izlet v Kočevje ob priliki športnega srečanja občin Dolina in Kočevje. Vpisujejo odborniki športnih društev in odborniki prosvetnih društev.
Bivši aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja bodo priredili v nedeljo, 30. maja, enodnevm izlet v Ljubljano in bližnjo okolico. Vpisovanje: Trst - Ul. Montecchi 6/III soba št. 40, tel. 796-218 od 8. do 13. ure; Dolina - Avguština Švab; Boljunec -Branko Žerjal in Slava Slavec; Bazovica štev. 13 - Marija Grgič; Pa-driče štev. 52 - Milena Grgič; Gro-pada štev. 6 - Rudi Gabrielli: Trebče - Mice Malalan; Prosek - Zofka Kapun; Križ - Marij Švab; Nabrežina -Slavko Pertot; Sesljan - Srečko Colja; šempolaj - Rudi Zidarič; Opčine trgovina s pohištvom Renar.
V zvezi z vpisovanjem javljamo, da so predvidena mesta skoro vsa zasedena, zato pozivamo vse interesente zamudnike, da se takoj prijavijo na pristojna mesta.
Pripominjamo pa, da bomo zadnje prijave sprejeli z rezervo.
SPDT priredi v nedeljo, 6. junija, avtobusni izlet na Učko. Za dobre planince možnost vzpona na vrh Planika in sestop v Lisino, kjer bo pri koči čakal avtobus. (Učka 3 ure hoda, Planik in Listna 6 ur in pol.) Vpisovanje do 1. junija v Ul. Geppa 9. Urad ZSŠDI.
Razstave
V umefnoštni’ "galeriji so odprli razstavo najnovejših del tržaškega slikarja ' Pv Ferfegliet Razstava bo odprta do 27. maja.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 19. maja PETER CEL.
Sonce vzide ob 4.29 in zatone ob 19.33 — Dolžina dneva 15.04 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.11.
Jutri, ČETRTEK, 20. maja BERNARD
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.5 stopinje, najnižja 17,9, ob 19. uri 23 stopinj, zračni pritisk 1015,7 pada, vlaga 57-odst., brez vetra, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. maja 1976 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Luigi Bove, 83-letna Isabella Strisch vd. Sacchetto, 73-letni Domenico Sedmak, 81-letna Maria Pechizza vd. Cesar, 38-letni Alberto Delac, 79-letni Bruno Metelli, 45-letni Aurelio Beccar!, 66-letna Giuseppina Casali roj. Ma-dalozzo, 76-letni Erminio Pecchiari, 78-letna Bortola Maraspino vd. Ra-divo, 14-letna Serena Barbini, 71-let-ni Cresimiro Braikovic.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All'Alabarda, Ul. dellTstria 7; Gri-golon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai Due Mori, Trg Unità 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure, teL
štev. 732-627.
Mali oglasi
OGLASNA AGENCIJA išče dva mladeniča, po možnosti študenta, za akvizitersko delo. Dobri pogoji. Pismene ponudbe na: FERMOPOSTA PATENTE N. 22249 - 34100 Trst -Trieste.
IZGUBIL se je volčjak, svetlo rjave barve po imenu Volf. Telefonirati (0481) 87-508 ali (040) 211-292.
Prosvetni društvi Slavec in V. Vodnik vabita na predstavo SAG iz Trsta «Burkaški misterij» Daria Foja. ki bo danes, 19. t.m., ob 20.30 v Dolini.
Razna obvestila
LD Dekani prireja pod pokroviteljstvom LZ Koper SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE V DEKANIH dne 22. t.m. ob 18. uri. Nastopajo lovski pevski zbori: LPZ Globoko,, LPZ LD Podgorje pri
S.	Gradcu, oktet LZ Maribor, oktet LD Sodražica, LPZ LD Dekani. O-glejte si še razstavo SLOVENSKA ISTRA od 15. do 18. ure v stari šoli.
Bivšim aktivistom osvobodilnega gibanja sporočamo, da je vpis za izlet 30. t.m. zaključen, ker so vsi prostori zasedeni. Pozivamo prijav-Ijence, ki niso še poravnali prispevka za izlet, da to uredijo še ta teden na naslovu: Trst, Ul. Montecchi 6, III. nadstr., soba št. 40.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «L’udienza». Barvni film Marca Fer-rerija. Igra Enzo Jannacci.
Ariston 16.30 «La linea del fiume». Barvni film za vse. Izkupiček gre za žrtve potresa.
Mignon 16.00 «San Babila ore 20. un delitto inutile». Režija Carlo Lizzani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 « Rollecar, 60 secondi e vai!». Barvni film.
Fenice 16.00 « Per un pugno di dollari». Igra Glint Eastwood. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il tempo degli assassini». Barvni film. Igrajo; Joe Da-lessandro, Martin Balsam, Magali Noel. Prepovedan mladini pod 18-letom.
Nazionale 16.00 «Sandokan - H. del»-Igrajo: Kabir Bedi, Carole Andre in Philippe Leroy. Barvni film.
Eden 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 «Kobra». Režiserja David Brown in Richard D. Zanuck. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «La parola di un fuorilegge... è legge». Igrajo: Lee Van Cliff, Yim Brown, Catherine Spaak. Barvni film.
Aurora 16.30 « La moglie vergine »• Igrata Edwige Fenech, Renzo Mon-tagnani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 « Il secondo tragico Fantozzi». Igrajo Paolo Villaggi0’ Anna Mazzamauro in Liu Bosisio.
Capito! 16.30 « Una donna chiamata moglie». Igrata G. Hackmann, Liv Ullman. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 «Il punto caldo»-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film.
Moderno 16.30 «Due prostitute a Pi" galle». Barvni film. Igra Catherin« Deneuve. Prepovedan mladini P00
18.	letom.
Jj/ipgro. 16.30 «L’uomo che uccideva a sangue fréddo». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedan mladi®
1'pod i'4. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Detective s story». Igrata Robert Wagner in Lau-ren Bacali. Barvni film. Prepov®-dan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Il clan di Hongkong»-Igra Robert Woods. Barvni fil®-
Radio 16.00 «Svet na Kajžarju» (1952)-slovenski film režiserja Franceta Štiglica. Igrajo Miro Kopač, Vika Podgorska in Bert Sotlar.
Astra 16.30 «Trinità e Sartana, riž1 di... ». Igrata: Robert Widmar ® Harry Baird. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Non c’è fumo senza fuoco». Igrata A. Girardot. M. Dare-Prepovedan mladini pod 14. letom-Barvni film.
Volta (Milje) 16 00 «Il cucciolo». Barv ni film, v katerem igra Gregory Pečk.

TEČAJI VALUT V Ml LAN L
DNE 18. 5. 1976
Ameriški dolar:
Funt šterlmg Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski flonnt Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeh drobni
debeli
drobni
849.—
820.-
154°.-
335.50 178.75 21.-
328.50 45,50
840-^
310-—
139--
189.—
150.-
22.—
23.—
44.-
44-
menjalnica
vseh tujih valuj
Prispevki
.. Ajubr0"
V	počastitev spomina prot- jy[jrafl zeta in prof. Lasičeve daruje g. Kuret 10.000 lir za Glasbeno
V	počastitev spomina	Ja®
nija Ambrozeta darujeta Vera ^co. ko Ban 5.000 lir za Glasbeno
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše nepozabne žene, mame in none
Z0RE
se toplo zahvaljujemo č. g. župniku ter vsem, ki so na kateri!®^ način počastili njen spomin.	_ «g
Družine Hrovatič, Mangino in K3'3 Repentabor, 19. maja 1976
7 VČERAJŠNJEGA STROKOVNEGA POSVETA
Železniška proga v predoru prevozna šele 1980. leta
Cez pol leta začetek del za novo povezavo med Redipuglio in Krminom
Včeraj so se v Trstu sestali izvedenci s področja železniškega prometa, da bi obravnavali vprašanje krožne proge v predoru pod mestom in problem nove železniške povezave med Redipuglio in Kr-niinom. V tej zvezi so vzeli v pretres tudi problem pontebske prose, na kateri je treba položiti dru-S1 tir in zavarovati progo tako, da ne bo več izpostavljena nevarnostim novih potresov (o tem poročamo na drugem mestu). Sestanka, za katerega je dal pobudo deželni odbornik za načrtovanje in Proračun Mauro, so se udeležil dr- Capobianco in geom. Masotti za ministrstvo za javna dela, urad za nove železniške gradnje, predstavnik tržaškega železniškega ravnateljstva ing. Caravella, predstavnika tržaškega ravnateljstva državnega podjetja za ceste ANAS ing. •Mazzon in ing. Laganà, tržaški ob-cinski odbornik Abate, ravnatelj tržaške trgovinske zbornice dr. IIli-ni, predstavnik tržaškega zavoda ljudska stanovanja IACP ing. .lazzi, svetnika deželne uprave tng. Pellis in dr. Sardo ter nekateri drugi strokovnjaki s prometnega Področja.
Kar zadeva železniško progo v Predoru pod mestom, so na seji ugotovili, da je predor skoraj v centi izvrtan in da je treba sedaj Prevrtati še zadnjih 82 metrov. De-u naj bi dokončali nekako do avgusta letos. V predoru delajo de-avci po dvanajst ur dnevno, nočne zmene pa niso možne zaradi ropo-a, ki ga delajo vrtalni stroji. Bi-okratski postopek, ki botruje ce-otnemu delu, se pravi gradnji pre-cra in ureditvi vseh drugih del. Polaganja železniškega tira do lektrifikacije in podobno, pa je Precej zamuden, tako da ni priča-ovati, da bi prva kompozicija lah-Prevozila novo progo pred letom »«O. Nadaljnja dela so seveda po-ezana tudi s precejšnjimi finanč-,lmi izdatki, predstavnik ministr-va za javna dela pa je zagotovil, ra nfmerava ministrstvo dati na zpolago vsa potrebna sredstva.
?_^ar zadeva novo železniško pove-vo med Redipuglio in Krminom,
ri , na.sest-anku poudarili, da je bil
Končno opuščen načrt, da bi pro-° speljal; po povsem neodvisni tra-• Prevladalo je namreč mnenje mokovnjakov, da bi progo speljali jzdolž državne ceste štev. 56. Dela „a. gradnjo nove proge naj bi se face'a nekako čez 6 mesecev. Ob oncu zasedanja je odbornik Mau-naglasil, da bo deželna uprava «iiì0Vn?, nastoP^a na pristojnih me-T	da ki dosegla primer-
skrajsanje birokratskih rokov,
.........
zlasti kar zadeva dograditev krožne proge v predoru v Trstu.
30. MAJA V KRIŽU
Pevska revija «Pesem ne pozna meja»
Križ se pripravlja na pevsko revijo «Pesem ne pozna meja», ki bo 30. maja in ki predstavlja novost v okviru naše zborovske dejavnosti. Zamisel za to prireditev se je rodila iz stikov med društvi, ki naj na njej sodelujejo in pa predvsem iz širšega sestanka teh društev in pevovodij zborov, ki je bil januarja v Križu. Na tem sestanku so se predstavniki društev domenili za točen program in odločili, da bo revija izmenoma enkrat v zamejstvu in enkrat v matični domovini, in kot prvi kraj so izbrali Križ, nato pa bo prireditev v jeseni v Trbovljah.
Namen tega srečanja je okrepiti sodelovanje med pevskimi zbori in društvi iz raznih krajev Slovenije in zamejstva preko pesmi, ki. kot pravi geslo, «ne pozna meja»! Da bi bili na tej manifestaciji prisotni tudi pevski zbori ogroženih in
najbolj izpostavljenih Slovencev, je koordinacijski odbor odločil, da bodo vsakokrat prisotne tudi skupine iz Beneške Slovenije ali pa s Koroške. V Križu bo kot prvi gost zbor iz Pliberka na Koroškem. Prireditev bo organizirana v tesnem sodelovanju s kjovnima organizacijama, in sicer SPZ za zamejce in ZKPO za Slovenijo. 30. maja bodo torej v Križu nastopili poleg domačega pevskega zbora «Vesna» in že omenjenega zbora iz Pliberka tudi zbori društev «Franc Zgonik» iz Branika, «Jezero» iz Doberdoba, «Primorec» iz Trebč in «Svoboda II» iz Trbovelj. Podrobneje o tej prireditvi bomo še poročali.
Sandor Tenze
GORIŠKI DNEVNIK
V NEKATERIH STRANKAH STVARI ŠE NISO RAZČIŠČENE
DANES ZADNJI DAN ZA PREDLOŽITEV KANDIDATOV ZA POLITIČNE VOLITVE
Goriška ima vložišče kandidatne liste za poslansko zbornico v Vidmu, za senat pa v Trstu ■ SSk napoveduje predstavitev svojih kandidatov tudi v Beneški Sloveniji
19. maja 1976
•	Tržaška občina sporoča, da je mesnici v Ul. Foscolo 3 v pradaji jagnetina po 2.280 lir na kilogram. Z današnjim dnem pa bo v prodaji zamrznjeno goveje meso brez kosti po 1.980 lir za kilogram.
•	Ministrstvo za šolstvo je objavilo odlok za dodelitev učnih mest v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1976-77. Vsi zainteresirani si lah ko ogledajo odlok v uradih šolskega skrbništva v Trstu.
POZIV SINDIKATA STANOVANJSKIH UPRAVIČENCEV
Stanovalci naj pazljivo preverijo razne poviške
Uprava stanovanj je dolžna posredovati vso do. kumentacijo, da opraviči zahtevane poviške
V	tajništvu enotnega sindikata stanovanjskih upravičencev prihajajo vsak dan neštete pritožbe ogorčenih in zaskrbljenih stanovalcev, ker se stroški stanovanjskih dodatnih bremen vrtoglavo višajo. V vrtincu splošne draginje, ki jo delavske plače z vedno večjo težavo premagujejo, so ti poviški le še dodaten u-darec predvsem za delavske družine.
V	zvezi s tem je enotni sindikat stanovanjskih upravičencev izdal poročilo, v katerem sporoča stanovalcem, da niso prisiljeni izplačati dodatnih finančnih bremen, ki jih od njih zahteva uprava Gerin, če jim le-ta predhodno ne dokumentira o-menjenih stroškov in kriterijev porazdeljevanja dodatnih bremen.
V	tem okviru pripravlja sindikat stanovanjskih upravičencev tudi vrsto zborovanj po raznih stanovanj-
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiH
DANES V KINU RADIO
Povojni razredni boj v «Svetu na Kajžarju»
KaKj|reSledu slovenskih filmov, ki ne ,l rns^' odsek Slovenske prosvet-
zveze prikazuje v kino Radio otonc' les,
tudi'—Vri’ na sP°redu film, ki je
(Ul n pnaazuje v Kino Kadio bo dKotonda 4’ bl zu m- S. Michele), in 22a
a, oi zu ui. s. ivncneie;, aanes, 19. maja, ob 16., 18., 20.
vest o dobrih ljudeh», 1975), bomo tu spoznali drugačnega Štiglica, podobnega tistemu, ki smo ga lani odkrili v filmih kot «Na svoji zemlji» in «Trst». Se prav; Štiglica takojšnjih povojnih let, ko je obravnaval teme iz bližnje jugoslovanske preteklosti. V tem režiserju se namreč nekako odraža ves razvoj slovenskega filma: od vojnih in socialnih tem takojšnjih povojnih let preko njihove «humanizacije», k eksperimentalnim filmom, k žanrom komedijske-
skih blokih, na katerih bo stanovalcem obrazložil, kako morajo ravnati v tem pogledu. Treba je namreč poudariti, da v nekaterih primerih presegajo izravnave stroškov 400.000 lir. Povsem jasno je, da morajo stanovalci v takšnih primerih pazljivo in skrbno preveriti,, če so ti stroški upravičeni.
V svojem poročilu je sindikat tudi odločno obsodil delovanje omenjene stanovanjske uprave, ki zahteva od stanovalcev tako visoke vsote, ne da bi jim istočasno posredovala vso dokumentacijo, ki jo med drugim zahteva člen št. 9 državnega zakona 628. Za vse nadaljnje informacije se vsi zainteresirani lahko zglasijo na sedežu sindikata SUNIA v Ul. S. Lazzaro 9 (tel. 31545).
V soboto v Miljah kulturni večer
Pred kratkim ustanovljeno Društvo Slovencev miljske občine je v tem sorazmerno kratkem času že krepko zaoralo v plodno ledino družbeno - kulturnega življenja. V teh dneh nam številni lepaki najavljajo večjo prireditev, ki je nadvom-no dokaz občutne poživitve Ijudsko-kulturnega snovanja in delovanja miljskih Slovencev. V soboto, 22. maja, bo namreč v kinodvorani «Roma» v Miljah prireditev s kulturno-zabavnim sporedom, ki so ji prireditelji dali ime «Veselica».
Na prireditvi, ki se bo pričela ob 20.30, bodo nastopili godba na pihala od Korošcev, otroci slovenskih osnovnih šol v miljski občini, moški pevski zbor «Valentin Vodnik»
ga in otroškega filma, k zgodovin-1 iz Doline, člani Slovenskega amater-
Wment*° zanim'v zgodovinski do-
c^6 vnamreč za eno izmed prvih štiei ecern* del režiserja Franceta 1952 1Ca’ <<^vef na Kajžarju» iz leta Pač ’ ir, katerem igrajo Mirko Ko-Tati,Vllca Podgorska, Bert Sotlar, plana Šenk, Vladim'r Skrbinšek, tejp f..Scenariju Ivana Potrča je v ePizori U ^Slic prikazal pomembno k0 il/0 Povojnega razrednega boja, Pos t--1®45 delavci razlastijo vele-čakal' ke Pograde, ne da bi Sestnit"3 agrarno reformo. Velepo-°dpor l tedai organizirajo nasilni v; jo ’ kateremu se delavci zopersta-
so^0 sy°jega zadnjega filma, ki ga videli prejšnji teden («Po-
Igrali bodo v nedeljo v Ricmanjih
skemu filmu (kakršen bo «Aman-dus»), pa nazadnje do adaptacije literarnih tekstov, predvsem kmečke ambientacije. Kako naj ocenjujemo tak razvoj, je še težko zaključiti, saj so mnogi od teh filmov še premalo znani. To velja posebno za «Svet na Kajžarju», kot lani za «Trst», se pravi za filme iz Štigli-čevega opusa, ki so bili doslej manj predvajani.	S. G.
skega gledališča iz Trsta in Tržaš ka folklorna skupina «Stu ledi». Skratka bo prireditev obsegala vse zvrsti naše prosvetne dejavnosti, od petja in glasbe do recitacij in narodnih plesov. Za ta pomembni kulturno - družabni večer, ki bo prvič po dolgem času v samih Miljah, gre društvu vse priznanje skupaj z željami, da bi bilo takšnih večerov še veliko.
bo tU{j.bodo v nedeljo, 23. maja, poimenovali šolo po Ivanu Trinku - Zamejskem. Ob tej priložnosti Otneaim l^,;d ansambel Pomlad, ki odstopa svoj honorar organizatorejem za stroške poimenovanja. Naj °‘ aa so člani ansambla priskočili na pomoč tudi uslužbenkam ZTT ko so v okviru podjetja organizirale proslavljanje D. marca, in s svojim izvajanjem veselili udeležence
Danes je zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. Po novem zakonu Gorica nima več uradov, kjer bi bila možna predložitev kandidatnih list za politične volitve, ker so tudi vložišče za senat, ki je bilo v Gorici, prenesli na prizivno sodišče v Trst. Urad za vlaganje kandidatnih list za poslansko zbornico pa je itak vedno bil pri sodišču v Vidmu.
Po naših podatkih do včeraj zvečer niso predložili drugih list kot tiste, ki smo jih že navedli. Slovenska skupnost bo torej svojo listo predložila danes. Sinoči je imelo go-riško tajništvo SSk še zadnji sestanek, na katerem so določili kandidate za Gorico in za Videm. Vse kaže, da bodo v videmski pokrajini kandidirali trije kandidati, dva v Kanalski dolini in samo eden v Beneški Sloveniji. Medtem ko sta že znani imeni kandidatov iz Kanalske doline (Prešeren in Mljač), imena kandidata iz Nadiških dolin včeraj še nismo izvedeli. Vsekakor nam predstavniki SSk zagotavljajo, da bodo imeli svojega predstavnika tudi v Beneški Sloveniji. O tem so se njeni predstavniki v ponedeljek pogovarjali v Čedadu.
Iz Goriške bodo za poslansko zbornico kandidirali na listi Slovenske skupnosti naslednji kandidati: prof. Andrej Makuc, prof. Albin Sirk, Marjan Terpin, Marija Ferle-tič, Mirko Špacapan, Remo Devetak, Emil Valentinčič in Marilka Koršič. Imena kandidatov za poslansko zbornico in ime goriškega predstavnika za senat so dokončno določili na seji, ki se je končala včeraj pozno zvečer.
SSk je poslala predsedniku RAI-TV in parlamentarni komisiji, ki nadzoruje delovanje državne radiotelevizijske družbe, zahtevo, da se ji odstopi mesto na javni televizijski tribuni.
Pokrajinska federacija krščanske demokracije bo imena svojih kandidatov in program uradno objavila danes. Objava imen je namreč podvržena rimski ratifikaciji sklepa pokrajinskega in deželnega vodstva, k; je določilo za poslansko zbornico Marocca, za senat pa Martino. Pokrajinski tajnik Longo je v ponedeljek prisostvoval seji vsedržavnega vodstva v Rimu, kjer so razpravljali tudi o vsedržavnem programu stranke. Program bodo objavili danes, potem pa bodo o njem povedala svoje tudi pokrajinska vodstva.
V	Gradišču sestanek konzorcija za urbanizem
Konzorcij za urbanizem y Gradišču, v katerega so vključene številne občine na tem območju, se je takoj vključil v akcijo na opustoše-nem področju ter prevzel cenitve škode na poškodovanih objektih. Večje število gradbenih inženirjev, arhitektov in gradbenih tehnikov je obiskalo področje v Resiutti, ki so ga prisodili goriški pokrajini.
V	ponedeljek zvečer je bil na sedežu konzorcija v Gradežu sestanek strokovnjakov, na katerem so bili prisotni tudi številni župani in občinski predstavniki. Na tem sestanku so se seznanili z okrožnico ; predsednika deželnega odbora Co- j mellija, ki pravi, da konzorcij ni pravna oseba in da zato tudi nima j pristojnosti za cenitev škode na o- ] bjektih. Po Comellijevih besedah bo j do torej cenitev izvedli deželni stro- i kovnjaki.
Na sestanku so gradbeni stro- j kovnjaki poudarih svojo pripravlja-! nost, da tudi v bodoče sodelujejo prostovoljni akciji. Izrečene so bile pripombe predvsem na račun delovanja pokrajinskega koordinacijskega odbora kakor tudi glede odločitve, da se tudi pokrajina Umbrija, skupaj z Goriško, zavzema za obnovo zaupanega ji dela Kanalske doline.
Gradbeni tehnik Pino Buchini, blagajnik v zbornici geometrov, je na tem sestanku prikazal nekatere
plati akcije jugoslovanskih gradbenih strokovnjakov za ugotavljanje škode. Opisal jim je zlasti sestavo obrazca pooisne pole, na kateri bodo zbrali podatke, ki jih bodo pozneje obdelali v računalniku.
Nabiralna akcija v slovenskih vaseh
V akcijo za pomoč prizadetim so se že od prvega dne po hudem potresnem sunku vključile tri slovenske občine na Gor škem, ki so doslej nabrale precej blaga in denarja. V ta namen so ustanovile tudi koordinacijske odbore.
Koordinacijski odbor v Sovodnjah, v katerem poleg občinske uprave sodelujejo še prosvetna društva So-vodnje, Danica, Vipava in Skala, športno društvo Sovodnje, pevski zbor Rupa - Peč domača sekcija VZ Pl - ANPI in slovenski fotoklub Skupina 75, je doslej med občani nabral 2.687.400 lir. V Sovodnjah so nabral: 1.547.000 lir, v Gabrjah 213 tisoč 900 lir, v Rupi 313.500 lir, na Vrhu 483.500 lir ter na Peči 139.500
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA!
V sklad koordinacijskega odbora za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Beneški Sloveniji in Reziji so prispeli naslednji prispevki.
Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu: Zdenka Mučič
5.000	lir, družina Lutman (Pi-lošče) 5.000, Ivan Zavadlav 10 tisoč, Ludvik Nanut 5.000, Ivo Nanut 5.000, Marija Doljak vd. Marturini 5.000, Anica žežlin vd. Vižintin 5.000 lir.
Uredništvo Primorskega dnevnika Gorica: Rudolf Devetak 15 tisoč lir, Andrej Droč 10.000, Frančiška Cotič 10.000, četrti razred osnovne šole v Ul. Croce
66.000	lir.
Prosvetno društvo Naš prapor: Štmaver - družina Vendramin 5 tisoč lir, Jožef Bensa 5.000, družina Pintar 5.000, Avgust Guolo 2.000; Pevma - Jožef Sfiligoj 5 tisoč, družina Prinčič 20.000; O-slavje - družina Antona Figelja 20.000, Marija Koršič 2.500, Metko Zuri 10.000, Marija Sošol 5.000, Bruna Sošol 5.000, Jože Pintar 5 tisoč lir. '	~ ......
'ir. Na seji enotnega občinskega odbora, kj je bila v ponedeljek zvečer, so sklenili, da bodo nabrani denar nakazali prosvetnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada. Kar zadeva denar, ki ga je iz posebnega sklada namenila sama občinska uprava, bodo o tem še razpravljali komu ga bodo dali.
Glede tega vprašanja obstaja v vseh treh slovenskih občinah težnja, da bi denar občinskih uprav zbrali skupaj in ga neposredno izročili eni izmed slovenskih občin v Beneški Sloveniji. O tem pa bodo razpravljal; na sestanku, ki se ga bodo udeležili predstavniki treh slovenskih občin. Vsekakor menimo, da je taka rešitev najbolj primerna, saj so se tako odločile tudi slovenske občine ra Tržaškem.
Tudi v drugih slovenskih predelih Gorice, v Štandrežu, Pevmi, Pod-gori. štmavru in na Oslavju, se nadaljuje akcija zbiranja denarja in blaga za slovenske brate v Beneški Sloveniji. V zadnjih dneh so v teh krajih zbrali še nova sredstva. V nabiralno akcijo pa sta se vključila tudi Slovensko planinsko društvo in goriški Mladinski krožek. -
PO VEČMESEČNIH POGAJANJIH
Odobrena publicizacija avtobusnega podjetja Ribi
V resoluciji poudarjena potreba po ustanovitvi pokrajinskega prevoznega konzorcija
Vprašanje pubiicizacije avtobusnega podjetja Ribi so rešili na včerajšnji seji, katere so se udeležili predsednik pokrajine Agati, predsednik 4. prometnega področja Fer rari, predstavniki sindikalne fede racije ter uslužbenci podjetja. Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri so zainteresirani sprejeli zahteve sindikatov. Gre v prvi vrsti za vprašanje ustanovitve pokrajinskega prevoznega konzorcija. Končno besedo glede pubiicizacije podjetja Ribi pa ima deželno odbor-ništvo za prevoze, zaradi česar se bodo prizadete stranke čimprej sestale z odbornikom Cociannijem.
V	resoluciji, ki so jo sprejeli včeraj zjutraj, je poudarjena potreba, da bi čimprej prišlo do u-stanovitve pokrajinskega prevoznega konzorcija, katerega bi sestavljali tržiški avtobusni konzorcij, go-riško mestno avtobusno podjetje ter avtobusna podjetja La Gradese, I-sonzo in Petruz. Ta konzorcij naj bi prevzel tudi upravo podjetja Ribi. V prehodnem obdobju bo u-pravo podjetja Ribi prevzela posebna pokrajinska ustanova.
V	resoluciji je nadalje rečeno, da s publicizacijo podjetja Ribi ne
čja bodo premestili v našo pokrajino.
Zadnja se sezona sklepnih šolskih prireditev
Tudi letos bodo na osnovnih šolah priredih sklepne šolske prireditve in razstave. Včeraj so nas obvest.li, da bodo takšno šolsko prireditev imeli v Ul. Croce v sredo. 26. maja ob 16. uri. Po vsej verjetnosti bo prireditev v pritličnih prostorih, v učilnici otroškega vrtca, ki je največji prostor v zgradbi. Spored bo obsegal deklamacije, petje in razstavo ročnih del.
Ker bodo tudi ostale šole prirejale zaključne prireditve ali razstave, prosimo prosvetne delavce na teh šolah, da nam pošljejo poročila o prireditvah in slikovni material, ali pa naj nam sporočijo, kdaj in kje jih prirejajo.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Jutri, v četrtek, bodo od 8.30 do
h0, P1?®1,0 do nobenih odpustov z 11.30 na občini v Sovodnjah pobi-dela. Uslužbence s trbiškega podro-1 rali davke.
.................................».........................Miti.....
DELOVANJE HUMANITARNE ORGANIZACIJE
Krvodajalci iz Doberdoba so si na izletu ogledali številne zanimivosti na Gorenjskem
V Kranju so jih sprejeli domači krvodajalci . Podelitev diplom doberdobskim članom
ske sekcije. Cilj letošnjega izleta | v druga taborišča je bila Gorenjska, kjer so bili go-	---—•-
stje krvodajalcev Rdečega križa iz
Kranja. S to sekcijo so Doberdobci pred kratkim navezali prijateljske stike.
Doberdobske krvodajalce so domačini sprejeli v kranjskem hotelu, kjer so se zmenili, da posvetijo del celodnevnega srečanja obisku zgodovinskih in kulturnih zanimivosti o-kolice. Tako so najprej obiskali rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi. V Begunjah so se poklonili spominu padlih talcev ter položili venec pred spomenik'. Doberdobci so si nato ogledali še grad nacistič-
Po jutranjem ogledu so se Doberdobci in gostitelji zbrali v blejski restavraciji. Predsednik deberdob-ske sekcije Jože Ferletič se je domačinom zahvalil za topel sprejem ter izrazil željo, da bi se čimprej ponovno srečali. Zahvalne besede je izrekel tudi doberdobski podžupan dr. Mario Lavrenčič. Doberdobske krvodajalce pa sta v imenu gostiteljev pozdravila Jože Čehovin sekretar občinskega odbora Rdečega križa iz Kranja, ter Peter Tulipan, član predsedstva občinskega odbora Zveze borcèv.
Ob tej priložnosti je predsednik
OBČINA GORICA
OBVESTILO
Z odlokom štev. 0358/Pres. od 29. marca 1976 predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine je bila odobrena varianta štev. 1 v veljavnem splošnem področnem načrtu za okraj Štandrež, ki se nanaša na razširitev železniških naprav goriške glavne postaje in ki jo je občinski svet sprejel z odlokom štev. 180 od 17. oktobra 1975.
Sprememba bo deponirana ves čas veljavnosti načrta.
GENERALNI TAJNIK (dr. G. Senni)
ŽUPAN
(rag. Pasquale De Simone)
OBČINSKA UPRAVA V GORICI
razpisuje natečaj za začasno pomočnico kuharja v domu počitka «Angelo Culot» v Ločniku. Prošnjo je treba nasloviti neposredno na župana najkasneje do 12. ure dne 22. maja.
Maksimalna starost prosilcev naj bo 32 let, razen če nimajo prosilke kakih zakonskih ugodnosti. Zainteresirane bodo morale imeti vse druge lastnosti, ki jih predvideva pravilnik za občinsko osebje.
Morebitna pojasnila se dobijo na personalnem uradu goriške občine.
Jože Ferletič izročil diplome doberdobskim krvodajalcem, ki so več kot Idkrat darovali kri. Ti so: Oskar Baldan, Karel Ferletič, Vilko Fran-dolič, Marino Frandolič. Rado Ger-golet, Vladimir Gergolet in Mario Peric.
Srečanje so sklenili v domu invalidov in borcev v Kranju, kjer so se v veselem razpoloženju zadržali nekaj ur. Ker je med doberdobskimi krvodajalci veliko članov pevskega zbora Jezero, so ti pod vodstvom Vilkota Frandoliča pripravili krajši koncert, ki so ga odmačini navdušeno sprejeli. Ob slovenski pesmi «Lepu je blu šaldu lepu» so s« Doberdobci poslovili z željo, da se bodo ponovno srečali ter še bolj utrdili prijateljstvo.
Danes pogreb Giuseppeja Slemitza
V videmski bolnišnici je podlegel hudim poškodbam 22-letni Giuseppe Slemitz iz Gorice, ki se je poškodoval v prometni nesreči blizu Vidma. Mladenič, ki je služi] vojaški rok v Huminu se je srečno rešil iz porušene vojašnice. Takoj nato so ga priključili reševalnim skupinam. Pri upravljanju vojaškega vozila pa je trčil v tovornjak in zadobil hude poškodbe, zaradi česar so si zdravniki ob sprejemu v bolnišnico pridržali prognozo.
Pogreb nesrečnega Slemitza bo. danes ob 10.00 iz cerkve sv. Jožefa v Stražicah.
sprejema so si Doberdobci in Kranjčani izmenjali darila.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiNiiniiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiNiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii|l|„„,llllllll|l|imff|n|||||||||||||||B
V OKVIRU PRISTOJNOSTI, KI JIH NUDIJO POOBLAŠČENI ODLOKI
Uspešni srečanji dijakov I. Trinka s sovrstniki slov. šole na Opčinah in ital. šole v Krminu
V soboto je na programu kulturno in športno srečanje z dijaki osemletke Milojke Štrukljeve iz Nove Gorice
Zavodni svet slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici je v okviru svojih pristojnosti, ki mu jih dajejo pooblaščeni odloki, vnesel v program svojega dela tudi srečanja dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko s slovenskimi dijaki na Tržaškem, dijaki neke italijanske šole na Goriškem in dijaki v Novi Gorici. Za izpeljavo teh srečanj skrbi športni odbor. Dve izmed načrtovanih treh srečanj so že uresničili. Goriški dijaki so se srečali z dijaki enega razreda nižje srednje šole na Opčinah, prav tako pa so se srečali tudi s svojimi sovrstniki italijanske narodnosti v Krm nu. Okoli 100 slovenskih dijakov je skupno s profesorji sodelovalo na športnem tekmovanju, slikarskem ex temporu, z italijanskimi dijaki pa so pripravili kulturni program. Napovedovanje je bilo dvojezično, program pa so sestavljale recitacije in petje slovenskih in furlanskih pesmi. Koristnemu srečanju za medsebojno spoznava-
nje in utrjevanje narodnostne strpnosti, je prisostvoval tudi šolski skrbnik.
V soboto dopoldne pa bodo prišli v goste k dijakom Ivana Trinka učenci osemletke Milojke Štrukljeve v Novi Gorici. Na sporedu je športno srečanje v košarki, odbojki in igri med dvema ognjema, slikarski ex tempore ter kulturni program. Novogoriški dijaki bodo nastopili z recitalom o Srečku Kosovelu. Ob 10. uri se bodo na šoli Ivan Trinko srečali prosvetni delavci obeh šol.
Dijaško srečanje pa se bo pričelo ob 9. uri. če bo lepo vreme, bodo program izvedli v šoli Ivan Trinko, v primeru slabega vremena pa bodo kulturni del sporeda pripravili v telovadnici Lenassi, športni del pa v telovadnici Stella Matutina. Na prireditev so vabljeni tudi starši.
Ob tem je omeniti tudi sodelovanje dijakov slovenskih šol na mladinskih
leto. Slovenski dijaki sodelujejo na tekmovanjih v odbojki, košarki, namiznem tenisu in atletiki. Na občinskem turnirju so zmagali v odbojki ter se plasirali v pokrajinsko ligo, v pokrajinsko ligo pa so se uvrstili tudi z atletiko in namiznim tenisom.
Naj dodamo še to, da dijaki nižje srednje šole nastopajo z majicami, ki so jih prejeli v dar od Kmečke banke, na katerih je na veliko z rdečimi črkami napisano ime šolskega zavoda Trinko.
V tržiških tovarnah Detroit so rešili sporna vprašanja. Vodstvo je namreč sprejelo zahteve delavcev in sindikatov za zgraditev novega obrata in ureditev oziroma razširitev menze. Dogovorili so se tudi za povišanje letne proizvodne nagrade.
Kino
igrah^ ki j~ih~prirejajo letos te*drugo j na°lLr, ^	^
Požar v Gradišču
Včeraj zjutraj je v tovarni pohištva Mauri e Bressan v Ulici A-Quileia v Gradišču, zaradi kratkega stika, izbruhnil požar v skladišču žaganja. Hiter poseg gasilcev je preprečil da bi se požar razširil škode je
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Detective’s story». P. Newman in L. Bacali. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 15.15—22.00 «La pantera ros* colpisce ancora». P. Sellers in C. Shell. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 c Vedo nudo», N. Manfredi in S. Koščina. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «L'emulo Bruce Lee». Igra: H. Shaui. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Mezzo litro di rosso per il conte Dracula». P. De-germark, T. Hunter. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Scandalo». Barvni film.
PRINCIPE 17.00—22.00 «Salon Kitty». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Najbolj smešen človek n* svetu», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SV OBODA «Priče in morilci», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Spopad v jetnišnici». Ameriški film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, UL Romana, tel. 40-497.
19. maja 1974
URADNI PODATKI PRAVIJO
[Coltura in zabava zares nista poceni
V letu dni so Italijani plačali za to 855 milijard lir
RIM. 18. — Kultura in zabava postajata iz dneva v dan bolj draga. To izhaja iz obračuna za leto 1975, seveda po uradnih statističnih podatkih, ki so bili objavljeni pred dnevi. V letu 1975 so vsi Italijani potrošili za kulturne prireditve in za zabavo 855 milijard lir, kar je približno 15.267 lir na glavo. To je na eni strani veliko, hkrati pa tudi zelc malo. VeTko je, če upoštevamo ustrezne družinske proračune pri številnih z nizkimi prejemki, malo pa če upoštevamo dejstvo, da se v teh obilnih 15 tisoč lir na leto vključijo vsa kulturna izživljanja milijonov italijansk h državljanov. Še veliko skromnejši pa postane ta «umetniški in kulturni» davek posameznega državljana, če vemo, da je v teh 15 tisočih lir na leto ves strošek, ki ga poprečni italijanski državljan porabi na leto ne le za gledalšče, koncert in kinematograf, . pač pa tudi za vse športne prireditve ter za razne druge prav tako množične zabave, ki s kulturo nimajo nikakršne zveze. Če- končno k vsemu temu dodamo še letno naročnino, naročnino za radio in televizijo, je «kulturni davek» v Italiji skromen. Če bi namreč od vseh teh vrst kulturnega in pasivnega zabavnega izživljanja odšteli stroške za šport, razne druge podobne prireditve, za ples in še abonmajske stroške za radio in TV, bi za gledališče, koncert in kinematograf o-stalo bore malo. Sicer pa. bomo to tudi videli:
Celotni strošek za to kulturno - zabavno izživljanje v letu 1975 se je povečalo v razmerju z letom prej za 159 milijard, kar je za celih 22 odstotkov, seveda merjeno le v strošku, ne pa v dejanskem obsegu, kajti stroški so se povečali na račun povišanja vstopnin.
Skušajmo te stroške nekoliko razčleniti: Kinematografi so še najbolj povečali svoje dohodke. V letu 1974 so na blagajnah kinematografov kasirali 322 milijard lir, v lanskem letu pa za 362 milijard lir. To se pravi, da so lani italijanski državljani plačali za zadevno zabavo ali kulturno izživljanje 12 odstotkov več kot leto prej, vendar to izključno na račun povišane vstopnine, kajti v lanskem letu
so prodali le 513 milijonov vstopnic, v letu 1974 pa 544 milijonov vstopnic.
Nekoliko boljši, pozitivnejši je obračun opernega, dramskega in revijskega gledališča ter obračun koncertne dejavnosti. Statist čni podatki govore, da se je strošek za to dejavnost dvignil za 21 odstotkov in dosegel vsoto 37 milijard lir, v primerjavi z 31 milijardami v letu 1974. Povišek za obilno petino pa ne gre le na račun višje vstopnine nasploh, pač pa tudi na račun večjega števla obiskovalcev tovrstnih prireditev, kajti v letu 1974 je bilo na vseh gledaliških, opernih in koncertnih blagajnah prodanih 18 milijonov .lani pa skoraj 19 milijonov vstopnic, to se pravi, da se je število obiskovalcev gledaliških in koncertnih prireditev povečalo za 5 odstotkov. Večje je bilo tudi število prireditev, kajti v 1974, letu je b lo v vsej Italiji 57 tisoč predstav in koncertov, lani pa 63 tisoč.
Veliko več kot gledališče in koncertna dvorana so pobrala v lanskem letu športna igrišča. Kot smo videli, je od 855 milijard lir celotnega stroška največ pobrat, kinematograf — 362 milijard, na tretjem mestu so športna igrišča, ki so v lanskem letu pobrala 77 milijard lir, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 1974, ko so Italijani plačali za vstopnino za športna i-grišča 67 milijard lir. Levji delež ima pri tem nogomet. Italijanski navijači so lani plačali za vstopnino za na nogometne tekme 64 milijard iir.
Tudi za razne druge manjše zabave, kot so plesišča, cirkusi, razstave in' podobno so italijanski državljani v preteklem letu dali nekaj več kot v letu 1974. Za vse-te najrazličnejše zabave, za naj-razlcnejša tovrstna izživljanja so italijanski državljani lani plačali malo manj kot 140 milijard lir, kar je za 20 milijard več kot leto prej.
Problem za sebe je naročnina za radio in televizijo. Na račun povišanja naročnine in na račun povečanja štev la naročnikov se je zadevni strošek v lanskem letu povečal na 238 milijard lir, v. tem ko je v letu 1974 znašal 156 milijard. Kot vidimo, kultura in zabava veliko staneta.
KAJ VSE NE VEDO POVEDATI SVEDSKI KOMENTATORJI
DEJAVNOST KONCERNA ITT V MEDNARODNIH SPLETKAH
Kljub demantiranemu sodelovanju z nacisti je dejavnost tega velikana vpletena v razne notranje zadeve držav Latinske Amerike ■ Tisoč podjetij in obratov širom sveta ■ Dinamični direktor, ki «usmerja» 3000 direktorjev
STOCKHOLM, sredi maja. —1 A-meriška multinacionalna družba ITT je najbolj izrazit in hkrati že vulgaren primer kolikšno nevarnost more predstavljati močan koncern za varnost, suverenost, celo obstoj določene dežele, določene države. Izredno močan ma-nažersko - upravni mehanizem te ogromne multinacionalne družbe more spraviti v nevarnost nacionalno varnost neke dežele lahko odločilno vpliva na načrte njenega ekonomskega razvoja, more rušiti vlade in spravljati na oblast kogarkoli, prvenstveno vojaške režime, s katerimi vodstvo družbe kaj lahko in kmalu najde skupen jezik in možnost skupnega sodelovanja v izkoriščanju bogastev neke dežele.
Tako neKako so švedski politični komentatorji ocenili vlogo ITT v raznih predelih sveta in ta o-cena temelji na poročilih o dolgoletni politični dejavnosti ameriškega koncerna v deželah Latinske Amerike. Ta ocena švedskih političnih strokovnjakov temelji tudi na številnih konkretnih dokumentih. Švedski komentatorji odkrito obtožujejo severnoameriški koncern ITT,, da podpira fašistično vojaško hunto v Čilu. Hkrati prihajajo na dan tudi z novimi dokumenti o zakulisni borbi in ne preveč skriti igri ITT pri združenju legitimne čilske " vlade, ki 'jo je vodil bivši predsednik Ailende. To pravzaprav ni nič novega, saj so v samih ameriških krogih poudarili, da. so ZDA imele svojo vlogo pri zrušenju Allendeja, le da sc je tedaj govorilo v glavnem o ameriški državni vohunski službi CIA, sedaj pa je govor tudi o zadevni dejavnosti koncerna ITT.
V švedskih krogih se trdi, da i-ma ameriška multinacionalna družba ITT svojo lastno obveščevalno službo, ki se hkrati ukvarja tudi z ekonomskim in političnim vohunstvom. Poleg neposrednega vmešavanja v notranje zadeve čila. pa tudi nekaterih drugih latinskoameriških držav, švedski ko-' mentatorji navajajo tudi razdobje
ni iii«imiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiifiiiiiiiii ini mm niiiimiii iiiiimmiimiiiiiiiit mil iiiiimiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmi
ŠE 0 CANKARJEVI PROSLAVI V BAZOVICI
Na nedeljski osrednji proslavi ob stoletnici Cankarjevega rojstva je Tržaška knjigarna postavila stojnico, in prodajala knjige, ki so, šle, kot. smo zvedeli, kar dobro v promet.
Na slavju so v‘kulturnem programu sodelovali kot recitatorji tudi člani tržaškega Stalnega slovenskega gledališča. Na sliki Stane Raztresen in Anton Petje med recitacijo.
Večina tržaških slovenskih slikarjev ter nekaj njihovih italijanskih kolegov vsega skupaj 23, je dalo na prodaj po eno delo, izkupiček je bil namenjen žrtvam potresa v Beneški Sloveniji.
hladne vojne med vzhodnim in zahodnim blokom. Nadalje nava jajo tudi zelo neposredno poslovno in tehnično sodelovanje s samim nacističnim režimom pred zadnjo vojno, do samega izbruha vojne med nacistično Nemčijo in ZDA in celo pozneje, švedski poznavalci razmer navajajo še vedno trajajoči vnliv koncerna ITT na Portugalskem, tudi sedaj v času notranjih trenj med bolj in manj naprednimi silami, da ne govo rimo o vplivu ITT v Španiji za časa Franca in tudi sedaj, ko je Franco že mrtev.
Čeprav je bila ameriška družba ob času obtožena za sodelova nje z nacisti, ji je ob blagohotnem sodelovanju določenih ameriških krogov uspelo «ovreči» veliavnost vseh dokumentov in vsa dejstva, ki so govorila o tem. Še več, sama ameriška vlada je morala pred desetimi leti izplačati družbi ITT odškodnino v znesku 27 milijonov dolarjev na račun «žalitve» in nato na račun škode «poslovnemu ugledu», ki da jo je družba imela zaradi «neutemeljenih obtožb».
Ameriška družba ITT je nekaj tako velikega, da jo lahko smatramo za državo v državi. N.ien letni poslovni promet je večji kot proračurf marsikatere države. Koncern ITT ima po vsem svetu nad 1.000 tovarn, industrijskih obratov in poslovnih podružnic ki imajo skupen letni dohodek približno 10 milijard dolarjev, to se pravi približno 8.500 milijard lir. Koncern razpolaga ali kontrolira nešteta podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali s poslovnimi transakcijami na najrazliČT nejših področjih. Osnova je bila sicer telefonija, to se pravi vse, kar spada na to področje od preprostega telefonskega kabla, pa do telefonskih aparatov, telefonskih mrež, central itd., pa vse do kozmetike, do prehrambne industrije in tudi do preprostih družb ali podjetij za izposojanje avtomobilov.
Ekonomski strokovnjaki uvrščajo koncern ITT med tiste družbe, ki razpolagajo z najmočnejšim manažerskim in upravnim aparatom na svetu. Generalni direktor koncerna je Herald Geneen. To je prav gotovo izredno dinamičen človek. General ITT kot so Heralda Geneena imenovali na Švedskem, je pravi despot in na despotski način upravlja svoj koncern. S pomočjo strogega centraliziranega sistema usmerja upravni aparat, ki ga sestavlja 3.000 direktorjev. Ta poslovni mehanizem najde najrazličnejše poti, najrazličnejše možnosti za to, da se izogne visokim davkom in to ne le v ZDA, pač pa in predvsem v tistih deželah, koder so razpršena posamezna podjetja koncerna. LTradne številke o poslovanju se «filtrirajo» skozi številne interne cenzure in šele tako «prikrojene» prispejo v javnost, v poslovni svet, pa tudi v upravne aparate ameriške države in držav, koder so posamezna podjetja koncerna locirana.
Samo ob sebi se razume, da samo «prikrajanja» obračunov, proračunov in najrazličnejših drugih upravnih poročil, še ne zadošča. Zato so si v vodstvu koncerna ITT izbrali še bolj učinkovito pot in to je prav preprost, seveda ustrezno velik in pravilno usmerjen sistem podkupovanja. Sistem podkupovanja rešuje in od-stranja sleherno oviro na poti poslovnega vzpona v ZDA in ekspanzije v svetu. Švedski komentatorji, ki razpolagajo z določenimi podatki in dokumenti, u-gotavljajo, da je v dosedanji zgodovini poslovanja koncern ITT doživel samo eden in edini poraz. Ameriška državna uprava mu je onemogočila polastiti se slovite TV družbe ABC.
Poročila in podatki o poslovanju ITT so dali motiv režiserjem švedske televizije, da so pred poldrugim letom pripravili in posneli tudi televizijsko dramo, ki obravnava to temo. To delo so na švedski televiziji tudi predvajali pod zelo zgovornim naslovom «Cesarstvo ITT», toda z nekakšnim sporočilom vsemu svetu, da «bodočnost se nam ne kaže prav nič svetla».
S.	L.
Koliko kmetijskih površin so posejali letos
v Jugoslaviji
Ni dolgo tega, ko smo obširneje govorili o tem, koliko površin so posejali v tako imenovani jugoslovanski žitnici, v Vojvodini. Pri tem smo ugotovili, da so v nekaterih kulturah letos dosegli nove rekorde, seveda šele v setvi, v drugih kulturah pa niso dosegli niti načrtovanih meja. In kar velja za Vojvod no, velja tudi za vso Jugoslavijo. Tako izhaja iz podatkov, ki so jih te dni objavili v Beogradu.
Kar so posejali jeseni in še nekaj spomladi, je v Jugoslaviji
«pod žitom» kot se izražajo, milijon 700 tisoč hektarov površin. Če bodo vremenske razmere povoljne, bo žetev tol kšna, da bo Jugoslaviji zagotovljena zadevna prehrana. to se pravi, da bo Jugoslavija pridelala dovolj «krušnih» žit, ki pa se ne uporabljajo le za kruh, saj se zadnje čase celo pšenica uporablja za krmo, da ne govorimo o drugih rabah industrijskega značaja. Ob sestavljanju teh podatkov niso še imeli v ustreznih uradih vseh podatkov o površinah, posejanih s koruzo, toda po' približnih računih so v letošnjem letu posejali s koruzo 2 milijona 400 tisoč hektarov površin. Po nekaterih trditvah je to največ, kar so kdaj koli posejali površin s koruzo v Jugoslaviji. Če bo letina kolikor tol ko dobra, bo pridelek enakovreden lanskoletnemu, če pa bo količkaj boljši, bi znali prebiti «zid» desetih milijonov ton «rumenega zlata», torej koruze.
Samo on sebi se razume, da bi bilo prerano napovedovati, kaj vse to prinaša dobrega, ko pa že star pregovor pravi, da ne smemo hvaliti dneva pred večerom. Sedaj smo šele spomladi, do jeseni pa je še toliko časa, da se marsikateri načrt lahko sprevrže, saj je znano, da tudi agrotehnika še ne more vsega in je človek nasproti prirodi še vedno marsikdaj nebogljen. Enkrat suša, drugič moča in načrti se ne uresničijo. To velja za kulture, kjer človek ni zamudil roka, to se pravi za pšenico in koruzo, za katero smo rekli, da je bila posejana na doslej največ,] ih površinah. Drugače je z drugimi kulturami, ki jih bomo našteli sedaj :
V vodilnih agronomskih krogih so računali, da bodo posejali s sojo nekaj nad 30 tisoč hektarov. Načrt ni bil v celoti izveden. Še huje je bilo s sončnico in sladkorno peso. Sladkorne pese so posejali v Jugoslaviji za 22 tisoč hektarov manj kot so računali. To pa ni malo, saj pomeni 22 tisoč hektarov nič manj kot eno četrtino
Priznanja
dvema
našima
slikarjema
Prihodnji torek, 25. maja, bodo v Rimu v palači Braschi odprli večjo likovno razstavo z naslovom «Slikarski videzi Julijske kraj ne». Razstavo prireja rimsko Združenje Tržačanov in Goričanov, ob sodelovanju rimskega mestnega odbor-mstVci za starine, likovno umetnost m kulturna vprašanja, nadalje Dežele Furlanije - Julijske krajine, tržaške turistične ustanove, gori-ške pokrajinske turistične ustanove ter turistične ustanove iz Gradeža.
Na pobudo za razstavo je prispelo organizatorjem nič manj kot 40(j del, od katerih je posebna komisija izbrala za razstavo 70 olj ir grafičnih listov ter skulptur. Komisija je tudi že nagradila najboljša dela in med umetniki, ki so dobili kako priznanje, sta tudi tržaška slovenska slikarja Franko Vec chiet in Franko Volk,
Najviš.ja priznanja pa so dobili: prvo nagrado in sicer nagrado tržaške avtonomne ustanove za gostinstvo in turizem sta dobila Luciano Trojaris in Rado, drugo nagrado je dobila tržaška slikarka Nelda Stravisi, ki so ji dodelili nagrado goriške pokrajinske ustanove za turizem. Giordano Sossi pa je dobil tretjo in sicer nagra-ao. ki jo je dala gradeška turistična ustanova.
Kakor smo že povedali, bo razstava odprta občinstvu v torek, 25.
l.m. ob navzočnosti predstavnikov rimskih in tudi naših oblasti. Ob tej priložnosti bodo izročena tudi priznanja.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Zlatko Priča te dni v Trstu
Pojutrišnjem, v petek, 21. t.m. ob 18.30 bo v tržaški galeriji «Planetario» v Ulici Armando Diaz 1 odprl svojo razstavo znani jugoslovanski slikar in grafik Zlatko Priča. Hkrati bo predstavljena-rtudi velika monografija z naslovom «Zlatko Priča — 35 let slikarstva». Monografijo sta pripravila Marco Vaisecchi in Corrado Marsa, tiskali pa so jo pri milanskem založniku De Tulliu. Na odprtju razstave bo navzoč tudi sam umetnik.
Zlatko Priča, ki se je rodil 1916. v Pečuhu in se šolal v Zagrebu, spada med največja imena v sodobnem jugoslovanskem slikarstvu.
Hilli IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII MII llllllIflMIIIIIIIIIIIIIIMIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII MIMI MIIIIIIMIII
Na filmskih platnih
Carlo Lizzani:
«San Babila ore 20: un delitto inutile»
Le «površinski» prikaz vse bolj resnega vprašanja
Carlo Lizzani je verjetno med i-talijanskimi režiserji tisti, ki je najbolj prepričan, da nadaljuje tradicijo neorealizma: zanima se za vsakovrstne družbene probleme in jih prikazuje v obliki kronike. Lizzani pa morda jasno ponazarja ,kakšne so lahko skrajne posledice takega <s.neorealističnega» stališča, kot nam priča danes, njegov zadnji film «San Babila ore 20: un delitto inutile» (poleg neznanih igralcev igra Brigitte Skay).
Lizzani se tu namreč dotika problema fašističnih pretepačev in zelo nedosledno pomešava «površinski» prikaz v obliki kronike dogodkov s poskusom analize družbenega izvora teh individuov (predvsem njihove družinske situacije). Lizzani pa predvsem pomešava dve obliki filmske pripovedi: «neorealistično» odmaknjeno kroniko,, katere nevtralnost sili k pravi dolgočasnosti, in poskuse posnemanja nekaterih akcijskih e-fektov ameriškega filma. V vsej tej zmedi se Lizzani izkaže za povsem nesposobnega režiserja.
Bernard L. Koivalski:
«Kobra»
V premierskem kinematografu se predvaja ameriški znanstvenofantastični film režiserja Bernarda L. Kowalskega «Il kobrd», ki se vključuje predvsem v serijo filmov, ki izražajo bojazen do živalskega sveta.
Protagonist je sicer znanstvenik, ki občuduje živalski svet, točneje kačji svet in njegovega «kralja» kobro. Prikaže se nam celo kot simpatičen, čeprav čuden človek — in ves prvi del filma se razvija v normalnosti, ako ne dolgočasno. Potem pa se pojavi motiv posebnih znanstvenih eksperimentov. Zdi se nam, da je siže, kljub kaki nedoslednosti, omogočal realizacijo zanimivega filma, režija pa je, žal, zelo banalna.
Filmske knjige in revije
Izbor
recenzij
Ena izmed najbolj tradicionalnih oblik filmske knjige je izbor recenzij, ki jo pripravi kak znan filmski kritik. Italijanski dnevnik «Corriere della sera» ima v tem oziru tudi že lastno tradicijo. Začetnik filmske kritike na tem listu Filippo Socchi je namreč že svojčas zbral svoje recenzije v knjigo.
Danes je napravil isti poskus Giovanni Grazzini, ki že več let
piše o filmu v omenjenem listu. Nastala je tako knjiga «Gli anni Settanta in cento film» (Laterza, Rim . Bari 1976, 2.800 lir), ki, kot pove naslov, združuje recenzije 100 filmov med letom 1970 in 1975, ki so se očitno kritiku zdeli med najpomembnejšimi; v uvodu pa Grazzini utemeljuje izbiro. Vtis imamo, da. ako so bile nekdaj take knjige (mislimo na kritike, kot so bili Sacelli in Cromo) še zanimivi dokumenti, so danes lahko le dokument o dejavnost, ki je vedno vplivnejša (mislimo na filmsko recenzijo večjih dnevnikov), a vedno manj koristna. Medtem ko se zavednejša filmska kritika vedno bolj otresa impresionističnih stališč in pripravlja (sicer z marsikatero težavo) knjige: ki so predvsem izbor informativnih materialov o filmu (šele na podlagi teh nas lahko zanimajo osebna mnenja, ako niso čisto genialna), hočejo pa knjige, kakršna je ta, celo ovrednotiti najbolj impresionistično obliko filmske kritike, kj ima lahko še kakšno vrednost, le če se zaveda lastne omejenosti.
S. G.
RUŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Oton Župančič, 11. srna, 12. temen, 13. Lia, 15. sok, 16. PL, 17. A.K., 18. Koper, 20. son. 21. dotik. 22. bik. 23. ja. 25. pek, 26. luter, 28. ester, 30. pod, 31. Re, 32. ten, 33. Kadar, 34. kod, 35. Karel. 36. L.I., 37. R.R., 38. grb, 39. Tot, 40. Kraus, 42. kriv. 43. Jugoslovanke.
NAVPIČNO:	1. OSLAVJE, 2.
trik, 3. ona, 4. na, 5. U.T., 6. Pesek, 7. Amor, 8. nek, 9. Č. N., 10. čoln, 14. Boter, 16. poker, 18. kopen. 19. pik, 20. sit, 22. Budal. 24. Astor, 26. loden, 27. rešitve, 29. Ted, 30. par. 33. Kabul, 34. kraj, 35. Kras. 36. Loik. 38. Gro, 39. trn. 40. kg. 41. so, 42. K.A.
12.30 12.55
13.30
16.45 17.15'
17.45
18.15
18.45
19.28
19.30
20.00
20.45
21.45
16.45
18.00
18.30
19.00
19.02
19.30
20.45
22.25
SREDA, 19. MAJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost. 'Vedla poveljniki druge svetovne vojne: Harris
Kmetijska oddaja: Agrotehnika
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Program za najmlajse. Beli kamen
Program za mladino: Srečanje z novo glasbo
Henri Fabre: «Potovanje v svet prirode»
Poljudna znanost: Salgari jev mit. drugo nadaljevanje SIMPATIČNI DEAN MARTIN
Še vedno je na vrsti «oni simpatčni» Dean Martin, ki bo danes imei v gosteh igralca in pevca Tonyja Bennetta, nadalje Ernesta Borgnina in se koga.
Kratke vesti dnevnika 1 Kronike in Vremenska stika DNEVNIK GORE LUČI
Cesare Maestri, ki je pred nedavnim prišel na najvišjo goro v Afriki, na Kilimandžaro. se odpravi na dolgo pot, da bi po dolini Rift prispel do gore Kenya, ki je druga velika gora v vrsti, ki jih bomo obiskali. Na področju Masaj ga ustavi starec. ki mu zaupa vnuka, da bi ga odpeljal v Nairobi. Deček, ki je doraste! v «vojščaka», je določen, da nekaj časa preživi v Nairobiju. Do pred nekaj leti je pleme Masaj odklanjalo sleherni stik z Zahodom, civilizacijo, celo z drugimi afriškimi kulturami. Svoje «vojščake» so pošiljali raje v savano, da se preizkusijo z levi ali z bojevniki drugih plemen. Starci in ženske ostajajo doma in skrbijo za ohranitev domačega premoženja. Toda v plemenu Masaj se dogaja zadnje čase nekaj novega in čeprav se to čudno zdi. začenja tudi to primitivno afriško pleme spoznavati potrošništvo, seveda v najbolj negativnem smislu.
Športna sreda
Nogometna tekma: BRUGES — LIVERPOOL, finalna tekma. Ob koncu DNEVNIK, in Vremenska stika
Drugi kanal
Vaterpolo: ITALIJA — AVSTRALIJA, prenos iz Chiavarija VAM UGAJA ITALIJA?
Nekakšna galanterija, neiskrenost, izrazito ljubosumje, -n tudi petelinjenje, to so zunanji aspekti odnosov med m m in žensko v Italiji'. Seveda poprečen Italijan tega niti ne opazi, kajti v resnici' to tudi ni tako značilno. Toda tujec, ki prihaja v Italijo le od časa do časa, pravi, da je tako. O tem se bo izjasnilo več znanih tujih umetnikov in umetnic, med katerimi so tudi Pascale Petit, Anthony Quinn, Jacqueline Bisset in drugi-Rubrike dnevnika 2 Kratke vesti dnevnika 2 Tajnosti morja: V KARIBSKEM MORJU Tokrat nas bodo Vailati in njegova skupina odpeljali v Karibsko morje, to se pravi v tisto morje, ki je znano po izrednem bogastvu rib in po svoji preteklosti izpred nekaj stoletij, ko se je tu potopila neredka ladja ali zaradi tega, ker so jo potopih morski roparji ali zato, ker je neurje zajelo cela brodovja. Pravzaprav kroži o tem tudi vrsta legend. Zelo verjetno je, da je pretirana trditev, da naj bi Španci in drugi «konkvistadorji» nabrali in izropali pri starih ameriških narodih tolikšna bo-gostva, ki da so končala v Karibskem morju.
DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO L’UOMO DI LARAMIE
Film je režiral Anthony Mann in igrajo v njem James Steward, Arthur Kennedy, Donald Krips itd.
UNDERGROUND
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00 TV ŠOLA:
Gozd in človek, Vloga Jugoslavije v svetu. Pomorsko gospodarstvo, Elektronika, Človek in zdravje itd.
17.15 Kristina Brenkova; Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.25 Pionirji fotografije
17.55	Obzornik
18.10	GRMEČ, dokumentarna oddaja
18.45	Prijatelji glasbe
19.30 DNEVNIK .	'	’ -..
20.00 Film tedna: AMERIŠKA NOČ
Ameriška noč je francoski film, ki ga je pred štirimi leti napravil Francois. Truffaut. V njem igrajo med drugim Jacqueline Bisset, Valentia Cortese, Jean Pierre Aumont in tudi sam režiser Francois Truffaut.
21.55	DNEVNIK
22.10	Nogomet: BRUGE — LIVERPOOL, posnetek
Koper — barvna
19.55	NOGOMET: BRUGES — LIVERPOOL, finalna tekma za pokal UEFA.
20.45	. DNEVNIK
21.45	SREČA, KI UBIJA, serijski film
17.35
18.15
18.45
19.27
20.00
Zagreb
TV koledar
«KROG JE SKLENJEN», izobraževalna oddaja
Prijatelji glasbe
Nocoj
Prosta sreda
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.40 Radijska šola, 12,00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve: 18.30 Šola: 18.50 Koncert; 19.15 Avtor in knjiga; 20.00 Šport; 20.15 SimL koncert; 21.50 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30. 7.30,	12.30,	14.30	17,30,
18.30. 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Operni zbori; 9.00 Folklora; 10.10 Otroški kotiček;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Samouprava; 14.35 Pismi iz. . .;
14.45	La vera Romagna; 15.00 Glasbena oddaja; 15.30 Orkestri;
16.45	Med rojaki v zamejstvu;
17.00	Po samoupravni poti; 17.15 Izložba hitov glasba: 18.35 per; .20.00 Zbori v večeru: 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Glasbeni program.
NACìONALN I PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00. 19.00 Poročila;
8.30	Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Radijska razprava;
11.00	Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.20 Jaz in ona: 14.05 Drobec satire; 15.30 Radijska nadaljevanka; 15.45 Plošče za mladino: 17.05 Komorna in simfonična glasba; 17.35 Knjižne novosti;
19.30	Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Pravljica: «Ostr-
žek»,
II PROGRAM
7.30. 8.30, 13.30, 15.30. 19.30 PO) ročiia, 6.00 Jutranja glasba: 8.40 Operne skladbe; 9.35 Radijska na daljevanka' 9.55 Pesmi za vsa kogar; 10.35 Skupen radijski sp» red: 12.40 TOP 76. plošče; 110°
Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Alto gradimento: 18.35 Radijska diskoteka, 20 o5 Supersonic; 21.49 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 0.10 Glasbena matineja: 9.05 Ža mlade radovedneže; 9.25 zapojmo pesem: „r „	9.40 Samoupravljanje; 10 45 Tur1'
Ì8.00 Progresivna, stični napotki u.o3 Urednikov Iz priljubljenih o- dnevnik 12.10 Opoldanski koncert.
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam. .; 14.10 Ob izvirih ljudske glasbe; 15.45 Karavana meloh1!' 16.45 Naš podlistek; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Ob 30 letnici Akadem skega zbora «Tone Tomšič»; W-IP Po poteh odločanja; 18.35 Instru menti; 19.50 Lahko noč. otroci-• 20.00 Komorno glasbeni studio-22.20 S festivalov jazza; 23.Oj Lenz: Noč v hotelu; 23.15 RevU jug. pevcev.
12.)
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Končno boste dosegli smoter, ki ste si ga bili že dolgo od tega zastavili. Na večer lepo umetniško doživetje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preden se odpravite na neko potovanje, uredite še neko denarno zadevo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Uspešno boste izpodbijali obtožbo, zaradi katere bi dokaj trpel vaš ugled. Vračana ljubezen.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne boste se ujeli v past. ki vam bo nastavljena. S hinavščino ne boste prišli daleč.
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Za varujte se pred nevarnim zunanjim posegom že zdaj. Nenaden
Horoskop
sosedovski spor bo razčistil neko vprašanje.
DEVICA fod 24. 8. do 22. 9.) Problem, ki ga rešujete, je za vas še neznanka, toda kmalu ga boste razumeli. Pozdravili boste svoje ranjeno srce.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Z zadnjim neuspelim trgovinskim podvigom vam je menda jxistalo jasno da to področje ni za vas. Glavobol.
ŠKORPIJON (od 23 10. do 22. II.) Povečali boste svoje delovne nanore in bistveno popravili svoj položaj. Bodite bolj taktni.
STRELEC (od 23. 11. do 21.
Ne bo vam težko razumeti na °fa5 ki vam bo poverjena, toda za ' ne bo najprimernejša. Sijajno r položen je.	^
KOZOROG (od 22. 12 do 20. 1, Nekdo se vam bo približal s P1] logom, ki bo dobesedno izziva Ne pozabite na prijatelje.
VODNAR (od 21. 1. d«	l9’	ré-
Imate velike načrte,	u.
majhne so možnosti, da bi	J1	^
resničili. Na ljubeznivost odg rite z ljubeznivostjo.	.
do 20. 3-) Negle-
RIBI (od 20. 2.
gli-
de na uspeh, ki ste ga ^Moše nikar ne predajte sam0|;)0Ste
voljstvu.
pobotali.
Z drago osebo se
SPORT SPORT SPORT
ATLETIKA
V SOBOTO V TRSTU
POHOD CANKARJEVE STOLETNICE» JE V VSEH POGLEDIH ZABELEŽIL IZREDEN USPEH
Mednarodno tekmovanje za pokal Bora! N j)§ j otrOCj SO bili Z OOdeljSkilD tOklUOVOIljOIll WiMm
liaifilOStia Udeležila IZ ¥Se lS'W3L.ul0^Nastopilo je kar 51 ekip (skupno 216 tekmovalcev) - Med potjo duhovite praktične vaje - Najmlajši zelo točni Na startu nekaj jugoslovanskih reprezentantov - Na 400 m morda P" ciljanju " Udeleženci so presenetljivo dobro poznali življenjepis Cankarja - Trebenci najhitrejši «v vrečah» tudi Jelica Pavličič - Predvidena tudi prisotnost atletov iz Avstrije
V	Trstu se v soboto obeta kakovostna atletska prireditev, katero bo priredilo ŠZ Bor. Na občinskem stadionu pri Valmauri se bo namreč ob 16. uri pričel mednarodni moški in ženski miting, na katerega je Bor povabil vse klube iz naše dežele, iz Slovenije ter Hrvatske. Nekaj vabil je bilo poslanih tudi v Srbijo. K sodelovanju so organizatorji povabili tudi klube iz Avstrije in Nemčije.
Gotovo je sicer, da udeležba ne bo stoodstotna, ker je sezona- povsod v polnem teku. V primeru naše dežele bo na udeležbo vplival potres, zaradi katerega so prav na soboto in nedeljo prenesli deželno tekmovanje v mnogobojih. K skromnejšemu obisku iz Slovenije in sploh Jugoslavije pa bodo vplivala državna prvenstva mladinskih kategorij, tako da bodo v Trstu nastopali v glavnem člani in članice. Avstrijski klubi so pred časom načelno pristali na tekmovanje, poimenskih prijav pa še ni.
Prijave je doslej poslal kot prvi Koroški atletski klub z Raven z ndlično srednjeprogašico Nado Šober na čelu. Ostali slovenski klubi bodo gotovo v Trstu z vrsto odličnih tekmovalcev. Prišli bodo iz Maribora, Celja, Velenja, Ljubljane in Kranja. K organizaciji prispeva tudi atletska zveza Slovenije. Večje število atletov bo prišlo tudi iz Kopra.
Nekaj jugoslovanskih reprezentantov, ki so odpotovali na mednarodno tekmovanje v NDR bi se moralo pravočasno vrniti za nastop v Trstu. Gre za Petra Sveta, Jelico Pavličič iz Karlovca in morda Milovana Saviča iz Pulja. Od državnih reprezentantov bosta na startu skakalec s palico Bizjak (državni rekord 4.95 m) in srednjeprograš Kotnik (3000 m steeple v 8’39”4). Gotovo bo tekel tudi celjski dolgoprogaš Lisec. Skupno bi se moralo iz Slovenije tekmovanja udeležiti kakih 50—60 atletov in atletinj, kar bi bil že dober organizacijski uspeh.
Tehnični program vsebuje naslednje panoge:
MOŠKI
100 m, 400 m, 1500 m, 5000 m, 400 m čez ovire, štafeta 4x100 m, kro-6ia, kopje, palica, daljina.
ŽENSKE
100 m, 400 m, 1500 m, 100 m čez »vire, štafeta 4x100 m, krogla, višina, daljina.
V	vseh panogah bodo ločeno tekmovali člani in mladinci skupaj ter naraščajniki.
Prvotno je bil v programu tudi met kladiva, katerega bi pa morali izvesti na šolskem stadionu na Kolo-nji. Ker je ta stadion v soboto popoldan zaseden, je bilo kladivo iz sporeda črtano.
leg tega je tudi poskrbel za dve 11-metrovki. Zaključek: Cosmos je premagal ekipo Aztecs (v kateri i-gra tudi George Best) s 6:0.
Chinaglia bo verjetno tudi igral z reprezentanco ZDA na mednarodnem turnirju, ki bo v Washingto-nu in ki se ga bo udeležila tudi Italija.
Herrera trener La Spezie?
LA SPEZIA, 18. — Vodstvo nogometnega kluba La Spezia, ki je trenutno v tretji italijanski ligi, si prizadeva, da bi za prihodnjo sezono najelo kot trenerja slavnega Hele-nia Herrero.	,
MILAN, 18. — V okviru nogometnega pokala Italije bodo jutri na sporedu naslednje tekme: SKUPINA A: Inter — Genoa; Ve-
rona — Lazio. SKUPINA B: Napoli — Fiorentina; Sampdoria — Milan.
CREMONA, 18. — V prijateljskem srečanju v sabljanju je Italija premagala ZDA s 13:5.
NA STADIONU «PRVI MAJ»
18. redni občni zbor ŠZ Bor
V ponedeljek zvečer je bil v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj» 18. redni občni zbor ŠZ Bor.
Po prečitanju poročil, pozdravih gostov in po živahni diskusiji so izvolili nov odbor.
Obširnejše poročilo bomo objavili v jutrišnji številki.

BOKS
3. JULIJA V BEOGRADU
VARŠAVA, 18. — Sovjet Leonid ^Ijsejev je dosegel letošnji najboljši čas v maratonu (2.12T9”8).
HAMBURG, 18. — Na mednarod-nam teniškem tekmovanju v tem mestu je Avstralec Kim Warwick Poskrbel za veliko presenečenje, s lem da je v prvem kolu izločil zastopnika ČSSR Jana Kodeša s 6:4; 6:2.
nogomet
Giorgio Chinaglia navdušil Američane
New YORK, 18. — Giorgio Chi-naglia, ki je pred kratkim zapu-stjl Lazio in odpotoval v ZDA, je pCeraj prvič oblekel dres ekipe Cosmos iz New Yorka. Krstni na-stop srednjega napadalca je bil nad Pričakovanji. Chinaglia je s prika-žano igro celo zasenčil slavnega . eteja, ki je po tekmi priznal, da 1® bil bivši nogometaš Lazia izreden.
Za kroniko naj omenimo, da je Chinaglia dosegel dva gola, dal le dve izredni podaji Peleju, ki je nato tudi realiziral dva zadetka, po-
PARLOV-ADINOLFI ZA EVROPSKI NASLOV
Adinolfi bo prejel 25 milijonov lir nagrade
BEOGRAD, 18. — Bomba iz Beograda. Vse je kazalo, da se bo eden najboljših jugoslovanskih boksarjev — Mate Parlov — progresivno pripravljal za velik skok do osvojitve evropskega naslova v srednje-težki kategoriji, ko pa je vse ljubitelje tega športa presenetila vest, da se bosta v Beogradu, 3. julija v dvoboju za evropski naslov spoprijela Parlov in Adinolfi, ki je prav prejšnji teden uspešno branil naslov proti Kakolewiczu.
Jugoslovanski navijači se seveda sprašujejo, če ne bi bila Parlova odločitev prenagla. Doslej je Mate, kot poklicni boksar, premagal vse svoje nasprotnike in tudi potrdil, da upravičeno juriša na naslov starega kontinenta. Vlada pa tudi mnenje, da Parlov še ni tehnično tako pripravljen in da še nima tolikšnih izkušenj, da bi se spoprijel v tako važnem dvoboju.
Sicer, pa pravijo drugi, bolje je takoj poskusiti. Parlov je pravi boksarski talent, hud garač, ki zna premostiti vsako oviro.
Gotovo pa je, da bo ta dvoboj največja prireditev v zgodovini jugoslovanskega boksa.
Adinolfi bo za srečanje dobil lepo vsoto denarja: 25 milijonov lir nagrade, pvrh še dobiček italijanskega televizijskega prenosa.
V SUPER LAHKI KATEGORIJI
Jose Diuran novi prvak
TOKIO, 18. — Španec Jose Duran je osvojil naslov svetovnega prvaka v super lahki boksarski kategoriji. V Tokiu je namreč s k.o. v 14. krogu premagal Japonca Koichija Wa-jimo.
VESLANJE
V NEDELJO V IZOLI
Rečani najboljši
Izolski zaliv je bil v nedeljo prizorišče enaindvajsete «Istrske regate» z mednarodno udeležbo. Skupno je pomerilo moči preko 400 veslačev in veslačic iz 16 klubov Slovenije, Hrvaške in tudi naše dežele. V tekmovalni spored so organizatorji VK Argo vnesli tudi tri memorialne discipline v spomin na preminulega predsednika kluba Slavka Demšarja.
Tudi v letošnji regati so imeli največ uspeha Rečani, ki so osvojili 8 prvih, štiri druga in tri tretja mesta. Med slovenskimi osnovnimi organizacijami so bili najboljši domačini s 6 prvimi, 3 drugimi in 4 tretjimi mesti. V konkurenci dvojnega dvojca je zmagala Ginnastica iz Trsta, v skiffu prav tako član Gin-nastice Vremec. V najbolj privlačni disciplini — osmercu — so premočno zmagali Rečani, ki so priveslali skozi cilpj skoraj 100 m pred tržaško Saturnio.
SPO TABOR - OPČINE
Vseh udeležencev pohoda je bilo dejansko 216. Razdeljeni v 51 ekip so prehodili progo od Trebč do Bazovice, speljano preko Gropade in Gaje. Organizator je lahko zadovoljen, da je progo speljal le po kolovozih in stezah, sicer bi si kdo dan kasneje mislil, da so šli mimo Huni.
število ekip in udeležencev pomeni prav gotovo nov rekord v tovrstnih tekmovanjih na Tržaškem, posebno velika udeležba osnovnih šol pa nedvomno daje napotke vsem domačim športnim društvom za njihovo delovanje. Jasno je namreč, da si otroci želijo tekmovanj. Pohod spada sicer v rekreacijo, iz te pa se lahko razvije tudi kaj bolj konkretnega in specifičnega kot je a-tletika, košarka, odbojka, nogomet itd. Tudi geografsko je bil uspeh dober. Od večjih centrov je manjkala udeležba iz Nabrežine ter iz dolinske občine.
Pohod je bil posvečen stoletnici Ivana Cankarja in med potjo so morah udeleženci odgovarjati na razna vprašanja o življenju in delu pisatelja. Otroci iz osnovne šole so v celoti rešili vprašanja pravilno, kar jasno dokazuje, da so se na pohod primerno pripravili.
Za dve starejši kategoriji so bila vprašanja sestavljena na podlagi prispevkov, ki jih o Cankarju objavlja naš dnevnik. Šlo je torej predvsem za odtenke iz pisateljevega življenja.
Veliko važnost so prireditelji dali praktičnim vajam, ki jih je bilo kar 5. Že na začetku so morali vsi ciljati v tarčo. Presenetljivo so se najbolj izkazali otroci osnovnih šol. Iz sedmih korakov je ena od
ekip osnovne šole iz Trebč dosegla kar 75 točk.
Naslednja vaja je bil čim hitrejši vzpon na vrh Kačerič, grič nad Trebčami. Pot je bila poljubna. Vsakdo si je pomagal, kot je znal. Kdor je poznal pot, je imel seveda nekaj prednosti, nekatere ekipe pa so včasih zabredle v gosto grmovje in med ostre kraške kamne. Pri najmlajših sta dve ekipi dosegli čas 10 minut, v srednji kategoriji so b li najboljši Openci z 8 minutami, pri odraslih pa Trebenci s 7 minutami. Pot je bila po ostrih kamnih tudi nevarna. Prireditelji so v ta namen poskrbeli za varnostno službo.
Na vrhu Kačerič je vsaka ekipa dobila kozarec vode. Nesti ga je morala do kontrole v Gropadi in skrbeti, da bo vode na cilju čim-več. Kozarec so na koncu stehtali in primerno ocenjevali.
V Gropadi so morali udeleženci o-
ceniti obseg velikega vodnjaka. O-čitno je prišlo do «vohunstva», saj je velika večina ekip pravilno o-cenila obseg 8,64 m, čeprav je le malokdo imel s seboj meter.
Tek v vrečah je bil, po dobri uri hoje, za mnoge ekipe že velik napor. Čase so merili ob prihodu zadnjega na cilj. Ekipa PD Primorec iz Trebč je dosegla najboljši čas 19”9, med najmlajšimi pa so bili zelo hitri Prosečani s časom 34”L
Zadnja praktična ovira je bila zabivanje žebljev v hrastov tram. Les se je izkazal zelo trd in le malo ekip je uspelo spraviti vanj vseh 5 žebljev, ki so bili vsaki ekipi na razpolago. Daleč najboljši so bili Križani ŠD Mladina, ki so vseh 5 žebljev zabili s samo 15 udarci. Pri osnovnošolskih otrocih so Trebenci pogodili 3 s 14 udarci, na splošno pa se je ta vaja izkazala za najmlajše nekoliko pretežka.
Prirediteljski odbor se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu «Pohoda Cankarjeve stoletnice». Posebna zahvala gre darovalcem pokalov in domačim gospodinjam, ki so v rekordnem času pripravile kosilo za 250 ljudi.
Med raznimi vprašanji je bil predviden vrh Kačerič, kjer Trebenci netijo kresove. Vrh je posejan z zavitki zarjavele žice, ki ostane potem ko avtomobilske gume zgorijo. Tega onesnaženja se nekateri niso zavedeli in ga krivično in polemično pripisali «Tržačanom» ali «turistom». Samo ena ekipa (ki je vsebovala aktivno atletinjo) je pravilno odgovorila, v kakšnem času je letos 100 m pretekla borovka Sonja Antoni (12”9). Mnogi so šli sicer blizu, nekateri pa so ji pripisali 10”4 ali celo i
REZULTATI TEKMOVANJ
Borovi košarkarji so po dveh zaporednih zmagah nepričakovano izgubili proti Ederi iz Milj. Na sliki: prvenstvena tekma 1. moške divizije v Dolini med Borom in Edero: Borov kapetan Sestan pri lovljenju
odbite žoge
KATEGORIJA A (otroci osnovnih šol)
1.	Osn. šola Prosek (Saša Ban, Katja Verginella, Keti Regent, A-lenka Starc, Simona Slokar) 92,5
2.	Gaj - Bani (Maksi Husu, Robert
Vidali, Dario Krevatin, Mauro Renar, Barbara Ban)	90,5
3.	Osn. šola Ul. Donadoni (Andrej
Budin, Aleš Košuta, Boris Paoli, Andrej Furlan, Dimitrij Vec-chiet)	90
4.	Osn. šola Šempolaj (Majda Le-
giša, Katja Škrk in Suzana Bri-ščik)	87,5
5.	Osn. šola Trebče (Aleksij Carli,
Delja Živec, Tanja Carli in Morena Kralj)	82
6.	Osn. šola Prosek (Massimo Ce-
lea, Dejan Danieli, David Furlan, Andrej Blason in Martin Starc)	77
7.	Osn. šola Trebče (Edi Škerlavaj, Rado Milkovič, Barbara Milkovič, Massimo Debenjak) 76
8.	Osn. šola A. Sirk - Križ (Kristina Pahor, Alja Sterni, Andrej Košuta, Diego Košuta) 73,5
9.	RMV - Opčine (Mira Hrevatin, Alenka Jerič, Martina Malalan, Živka Persi, Andrej Furlan) 72,5
10.	Osn. šola «Kajuh»'Padriče - Gro-
pada (Mario Gregori, Fabio Carli .Marjan Gojča, Milan Gojča, Aleksander Kalc)	67
11.	Osn. šola Prosek (Andreina Me-
neghetti, Tanja Starc, Sonja Rupel, Erika Štoka)	63,5
12.	Osn. šola «P. Trubar» - Bazovica
.(Vesna.Rgnčelj, Martina, čuk, A-lenka Križmančič, Tatjana Križ-mančič, Ana Župančič)	61
13.	Osn. šola Prosek (Aleksander
Gruden, Marko Danieli, Ervin Košuta, Andrej Gruden, Peter Micheli)	58
14.	Osn. šola Prosek (Štefan Sardo,
Tanja Danieli, Sabina Fabjan, Ivo Sedmak in Anastazija Ci-bic)	57,5
15.	Osn. šola «Kajuh» Padriče - Gro-
pada (Natalia Grgič, Orietta Možina, Mariza Macuzzo)	57
16.	PD Tabor - Opčine (Niki Filipo-
vič, Dunja Sosič, David Fabčič, Devan Košuta in Robert Peresa)	54,5
in Osn. šola Šempolaj (Aleksander Kante, Igor Škrk, Robert Moj-mas, Pino Mojmas)	54,5
18.	Mešana ekipa Bani - Boršt (Aleš Čok, Fabjana Lenz, Marta Čok, Rozana Abrami, Ana Krvat) 45,5
19.	Osn. šola Trebče (Mirko Milko-
vič, Antonella Cergol, Filip Bak, Orjana Canziani)	43
20.	Osn. šola «Kajuh» Padriče - Gro-pada (Robert Križmančič, Tiziana Naturai, Tatjana Gregori, A-lenka Kalc, Marko Kralj) 35,4
21.	Osn. šola Trebče (Fabio Calci,
Andrej Carli, Liza Čuk, Dario Terzoni)	33
EKIPNA LESTVICA
1.	Osnovna šola Prosek	65,0
(pokal občine Repentabor)
2.	Osnovna šola Trebče	36,0
(pokal ZSŠDD
3.	Osnovna šola Šempolaj 23,5 (pokal občine Nabrežina)
Na nedeljskem «Pohodu Cankarjeve stoletnice» so predvsem najmlajši prišli na svoj račun
17. Šola «Ciril - Metod» (Albiedo Starc, Adrijana Zocchi, Danijela Čok, Peter Paoli, Kristina Tomšič)	48
EKIPNA LESTVICA
1.	Šola «S. Kosovel»	55
(pokal Tržaške hranilnice)
2.	Šola «I. Cankar»	35
(pokal Primorskega dnevnika)
3.	Šola «Ciril - Metod»	25
(pokal občine Zgonik)
4.	Bani	22
5.	Zarja	8
6.	Adria	4
7.	Gaja	2
KATEGORIJA C
(odrasli)
1.	Gaja-durij' Kalc, Marko Rismon-
do, Barbara Kalc in Mira Grgič)	133
2.	RMV - Opčine (Pavel Sosič, Marko Piccini, Milko Malalan, Sergij Sosič, Danijela Sosič) 124
3.	Starši iz šole Ul. Donadoni (Kar-
la Vassallo, Majda Furlan, Sonja Budin, Marta Košuta)	118
4.	Gaja (Fulvio Grisoni, Pino Hro-
vatin .Peter Grgič, Marta Verginella)	112
5.	Gaja (Davorin Grgič, Riko Ghez-
zo, Karlo Gabrielli, Beti Križmančič)	97
6.	Kras (Vasilij Guštin, Jožko Mi-
lič, Danila Milič, Ana Rebula, Nevenka Škrlj)	94
7.	Kras (Magda Rebula, Darko Me-
tlika, Sonja Rebula in Nadja Škabar)	91
8.	Zarja (Albin Kalc, Suzana Gr-
gič, Ksenija Brass, Neva Grgič, Davorin Križmančič)	81
9.	PD Primorec (Valter Malalan, David Malalan, Alfred Cibic, A-nica Čuk, Franko Škerlavaj) 76
10.	Gaja (Boris Rismondo, Marij
Čuk, Darko Grgič in Renato Grgič)	69
11.	ŠD Primorec (Florijan Kralj,
Nataša Kralj in Tiziana Cris-sani)	68
12.	Adria (Renato Gombač, Ugo Simčič, Dario Druškovič) 53,5
13.	ŠD Mladina - Križ (Zorka Sterni, Milena Košuta, Savina Verginella, Klavdij Sterni in Aljoša Sterni).
Skupne lestvice za to kategorijo niso sestavili.
4.	Osnovna šola «Kajuh» Padriče - Gropada	21,0
5.	Gaj Bani	20,0
6.	Osnovna šola Ul. Donadoni 19,0
7.	Osnovna šola «A. Sirk» Križ 14,0
8.	RMV - Opčine	13,0
9.	Osnovna šola «P. Trubar»
Bazovica	10,0
10.	PD Tabor - Opčine	5,5
11.	Bani - Boršt	4,0
KATEGORIJA B (nižje srednje šole)
1.	šola «I. Cankar» (Tsnja Cqretti,
Danijela Birsa, Erika Junc, Dario Švara, Igor Škrlj)	93
2.	Bani (Robert Kovačič, Valentina Vidali, Igor Križmančič) 79
3.	Šola «S. Kosovel» (Aleks Piccini,
Fabio Milkovič, Dario Carli, Edvin Gregori)	76
4.	Šola «S. Kosovel» (Damjan Carli, David Crismani, Guido Cibic, Fabio Ražem, Enzo Pecchiar) 75
5.	Šola «Ciril - Metod» (Rosana
Paoli, Irena Zubalič in Sandra Montanari)	74
6.	Šola «S. Kosovel» (Kristina Gor-
nik, Helena Gregori in Luka Gregori)	69,5
in Šola «S. Kosovel» (Livia Kolarig, Dejan Malalan, Marko Kralj) 69,5
8.	Šola «I. Cankar» (Ingrid Vigini, Michela Vassallo, Tanja Vec-chiet, Adrijana Margon) 69
9.	Zarja (Damjan Križmančič, Edi
Žagar, Dejan Gregori, Marjan Čufar)	68
in Šola «L Cankar» (Luka Furlan, Uroš Košuta, Andrea Vassallo, Igor Lernič, Patrizia Orel) 68
in Šola «Ciril-Metod» (Andrej Merku, Tomaž Saldassi, Helena Maver, Sonja Ozbič, Danijela Lavrenčič)	68
12.	Bani (Marko Husu, Kristina Kovačič, David Vidali)	61
13.	Šola «S. Kosovel» (Pavel Guštin, Kristina Guštin, Pavla Paoli) 59,5
14.	Adria (Diego Batič, Ivo Glavi-na, Livio Maver, Marija Čok) 59
15.	Šola «Ciril - Metod» (Laura Ma-
ver, Barbara Gruden, Julijana Gerdol)	58
16.	Gaja (Valter Kalc, Dario Salvi,
Igor Grgič, Aleksej Gulič, Edi Briščik)	50
8”9, vendar tudi 15”. Ime še živeče znane tržaške politične osebnosti (Marije Bernetič), ki je prisostvovala Cankarjevemu predavanju v Trstu, je povedala samo ena ekipa.
V Gaji je bilo treba v majhni dolinici povedati, po čem sodijo, da v raznih špranjah prebivajo divje živali. Pravilen odgovor je bil, da so stene oguljene in tla pred votTnami shojena. Mnogi so odgovorili, da je trava pohojena. Nič čudnega, saj je šlo po njej že 100 ljudi in več.
Zanimivih odgovorov je seveda še in še in bi se z njimi lahko napolnilo nekaj strani.
Poglavitno je, da je pohod izredno uspel, da nezgod ni bilo. Lepljiva etiketa s Cankarjevo karikaturo je žela velik uspeh in, medtem ko so udeleženci v Bazovici v vrsti čakali na «paštašuto», so si jo lepili na hlače, srajce in torbe.
ODBOJKA
3. MOŠKA DIVIZIJA Shadow — Bor 2:3 (12:15, 15:13, 4:15, 18:16, 2:15)
BOR: Kralj, Kljanšček, Plesničar (k), Pečenko, Pertot, Krebel, Mi-kac in Pahor.
V	predzadnjem nastopu je druga Borova vrsta na tujem premagala drugouvrščeno šesterko Shadow in jo tako dohitela po točkah na lestvici. Ta uspeh je sicer za «plave» le platoaski, ker je razlika v setih odločno v korist italijanskih odbojkarjev, vendar dokazuje, da bi borovci z malo več spretnosti in športne sreče lahko prestopili v finale.
Tudi na sobotni tekmi so slovenski igralci zamudili veliko priložnost. Potem ko so z dobro igro brez večjih težav povedli z 2:1, so si «plavi» v tretjem nizu priborili visoko vodstvo 12:4, ki bi moralo zadostovati za zmago. Tu pa se je v Borovih vrstah nekaj zataknilo Shadow je začel manjšati razliko, a «plavi» so še imeli priložnost, ko so povedli s 14:11. «Match bali» pa so naši fantje zapravili, po ogorčeni borbi pa so izgubili tudi set.
V	zadnjem setu so nato borovci pregazili nasprotnike in se jim tako oddolžili za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva.
Mig
KOŠARKA
ŠOLSKO PRVENSTVO Brunner — S. Gregorčič 77:17 (28:9)
SIMON GREGORČIČ. Boris Slavec 4, Deberriardi, Barut 11, Robert Slavec, fabiani 1, Zahar 1.
V	nadaljevanju košarkarskega prvenstva nižjih srednjih šol je Simon Gregorčič, ki je igral v okrnjeni postavi, doživel doslej najhujši poraz.
Že sam izid jasno priča o premoči košarkarjev Brunnerja. Med slovenskimi dijaki sta delno zadovoljila le Boris Slavec in Robert Barut.
OBVESTILA
SPK «ČUPA» vabi člane in prijatelje v nedeljo, 23. t. m., v Sesljali na otvoritev društvene sezone, krst novih jadrnic in prvo spomladansko regato.
Vpisovanje bo na dan regate v sedežu društva, od 8. do 9. ure, start regate ob 10. uri. Pred startom bo krst novih jadrnic.
* * *
JADRALNA ŠOLA ZA SREDNJEŠOLSKO MLADINO. Slovenski pomorski klub «ČUPA» priredi jadralno šolo za srednješolsko mladino in sicer od 16. 6. do 23. 6. 1976 vsak dan od 9. ure naprej.
V	primeru zadostnega vpisa udeležencev bo organiziran drugi tečaj, ki bo trajal od 24. 6. do 1. 7. 1976 od 9. ure naprej. Tečaj bo vodil prof. Franko Drasič. Vsak tečaj se bo zaključil z regato. Najboljšim tečajnikom bo «ČUPA» brezplačno dodelila jadrnico in to za celo sezono. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca (člani 7.500 lir).
Vse informacije nudi:	DARKO
MALALAN, tel. 211465 — 211688.
50.
ISTRSKI
ODRED
I
i
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
POHOD 1. ČETE 1. BATALJONA V ISTRO IN NJENA VELIKA ZMAGA V ŠMARJU
Prva četa 1. bataljona je na svojem mobilizacijskem Iri politično-propagandnem pohodu prispela 9. junija v Dol Pri Hrastovljah, nato je v petih dneh obhodila mnogo vasi n? do Marezig, Cezarjev, Rižane in Vanganelske doline ter tekala fašiste, vendar se ji ni ponudila priložnost, da bi se 5^ njimi spopadla. Dne 13. junija sta njena borca Anton ■“ntista in Silvo Luša ob 11. uri s 5 kg razstreliva razbila ^ Rižani cevovod koprskega vodovoda. Naslednji dan zve-^ef je četa prispela na Pomjan. Tu so se zbrali ob partizanih ’si vaščani. Mladinke so jim pod vodstvom Milke Kocjančič Popravile večerjo in z njimi zapele več partizanskih in na-nodnih pesmi, da je v jasni in topli noči odmevalo proti ntorju, Kopru in Trstu. Starejši vaščani so jih poslušali do ganjeni. Tiste dni so bili Nemci in fašisti hudo popa-Jeni, ker so se zavezniške čete izkrcale v Franciji. V noči c 10. junij pa so zavezniška letala po podatkih obveščeval-Istrskega odreda močno bombardirala južno industrij-Predmestje Trsta, uničila rafinerijo nafte Aquilo, tovar-
no olja Gaslini, poškodovala ladjedelnico Sv. Marka, železniško postajo, železarno v Žavljah in nekatere vojaške objekte. Žal pa so bombe padle tudi na slovenska naselja v okolici Doline, Krogel in Boljunca: 17 vaščanov je bilo ubitih in 15 ranjenih. Neko letalo je odvrglo več bomb celo v okolici Kozjan in Padeža v Brkinih, zaradi česar so imeli v štabu odreda in 2. bataljonu alarm.
Četno vodstvo se je v skladu s programom pohoda odločilo, da bo fašistično in nemško demoraliziranost kar najbolje izkoristilo in jo s politično-propagandnimi ter vojaškimi akcijami še povečalo. V noči na 17. junij je nameravalo uničiti rudnik premoga v Sečovljah. Zato je četa 14. junija zjutraj krenila s Pomjana v Šmarje, od tam pa je odšla OKoh 8. ure pod vodstvom domačega vodnika četna patrulja 6 čianov proti Padeni. Spremljali so jo namestnik bataljonskega komandanta, odredni obveščevalec Vlado Čebohin in namestnik komisarja čete. V Padeni je bila tedaj še italijanska šola. Poučevali sta neka starejša učiteljica iz južne Italije in neka domačinka. V sodelovanju z domačimi terenskimi aktivisti je patrulja okoli 9. ure prekinila pouk. Učiteljicama so člani patrulje pojasnili, da je Istra slovenska, zato v njej ne dovolijo več pouka v fašističnem duhu. Potem so ukazali Italijanki, da mora še ta dan zapustili vas. Domačinko pa so poučili, da bo lahko poučevala, če želi, pod okriljem OP, v slovenskem jeziku. Najprej je oklevala, nato pa v strahu ponudbo sprejela, toda z nočjo sta obe izginili. Naslednjo jutro se je ob zori četa spopadla s 30 do 40 fašisti v Padeni in se z njimi borila približno tri četrt ure, medtem ko je bila njena patrulja v Kortah (sedaj Dvori nad Izolo). Četa je hudo ranila 3 fašiste, nato pa se je zaradi sovražne premoči umaknila, a tudi fašisti so se s svojimi ranjenci takoj vrnili v Piran.
Četna patrulja se je že dopoldne vrnila iz Kort v Pade-no in se priključila četi. Popoldne pa so se vsi vrnili v Kor-
te (Dvori nad Izolo). Tokrat so prišli partizani prvič po nemški oktobrski ofenzivi 1943 v večjem številu v vas. Začetni strah in nezaupanje vaščanov so borci premagali s slovensko pesmijo in navezali z njimi prisrčne stike. Kmalu se je zbralo sredi vasi ob borcih veliko ljudi. Gostilničar in trgovec Korenika jim je dal zastonj hrano* in navrgel še nekaj litrov vina. Medtem ko je bila četa v vasi, so njeni obveščevalci zbirali podatke o sečoveljskem rudniku, da bi ga tisti ali naslednji večer onesposobili. Vendar niso mogli dobiti vseh nujno potrebnih podatkov, pa tudi vrnili so se prepozno, zato je ostala četa na tem območju še dva dni. Njene patrulje so obiskale nekatere zaselke tja do Izole m Pirana. Noč na 18. junij so borci prespali na osamljenem seniku ob poti proti Medošam. četna stražarja z mitraljezom sla bila skrita na višjem položaju, v vinogradu. Bila je nedelja, 18. junija; vreme je bilo čudovito, toplo in jasno. Stražarji so zadržali kakšnih 50 ljudi, ki so šli k maši v Korte. Zbranim je spregovoril v slovenskem in italijanskem jeziku namestnik četnega političnega komisarja in jim razložil pomen protifašističnega osvobodilnega boja slovenskih partizanov. Poudaril je, da je Istra slovenska in jugoslovanska, ter pozval vse za boj sposobne, da stopijo v NOV, drugi pa naj z vsemi močmi in sredstvi podpro boj za osvoboditev Istre in njeno priključitev Jugoslaviji. Pogled na dobro oborožene in opremljene borce je ljudem vlival zaupanje.
Čeprav je velika večina navzočih prvič videla partizane in slišala njihov poziv na boj, so pazljivo poslušali nagovor in ga spremljali z odobravanjem, četa je tokrat prodrla prav do vrat Portoroža in Pirana. Fašisti so zasledovali njene premike in jo na pohodu spremljali, saj je četni oglednik že tisti dan opazil njihovo patruljo, ki je oprezala precej od daleč, približati pa si partizanom ni upala. Ker je bilo tisto območje, čeprav so tam živeli Slovenci, tedaj politično še pomanjkljivo organizirano, partizani niso mogli tvegati
ostrejšega spopada s fašisti zahodno od doline Drnice, ker je bilo nevarno, da jim sovražniki onemogočijo umik proti Padeni. Zato je četno vodstvo odredilo okoli 11. ure umik v Padeno, ker je računalo na protiukrepe Nemcev in fašistov.
do •	“ —	ujvicpijene. ceia le osiaia
pr dne 18. junija v padenski šoli in tam prespala del n Zvečer je komandir čete poslal patruljo 3 borcev v šmarj a.J31 organizirali prehrano in ga obvestili o morebiti pohodu sovražnika. Smarci so bili zavedni Slovenci in od m antifašisti, zato so partizane sprejemali zelo gostoljut Dne 19. junija okoli 2. ure se je četa — 18 borcev — m tila po severozahodnem pobočju doline Padene proti šma
KAKO JE PRIŠLO DO NAPADA NA FAŠISTE IN NEMCE V ŠMARJU?
lom približala z južne strani vasi po slabi, z zloženim kam njem obdani poljski poti. Patrulja, ki je bila v vasi, ni oi vestila četnega poveljstva, da je prispela sovražna kolona vas zato poveljstvo ni vedelo in tudi ne domnevalo, da p - nC more opozoriti na nevarnost. Ko so se prvi bon olom približali vaškim hišam na razdaljo okoli 100 m
mrIùaS0n0paZlh va vrt0vih sum,Jlve ijudi, ki jih pa zara< iriraka niso mogli prepoznati.
javila na komisarjevo prošnjo.
(Nadaljevanje sledil
Uredništvo, uprava, oalasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI D
Stran 6
19. maja 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS - 61000 Ljubljani
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja Irt f'ska

ZTT - Trs»
IZRAELCI SO SPET STRELJALI NA MNOŽICO
Z ZASEDANJA UNCTAD V NAIROBIJU
PGROOIO PRVEGA SEKRETARJA ERICHA HONECKERJA
PONOVNI KRVAVI NI.RI.DI Revne države zadolžene V ZASEDENI CIS JORDANIJI at 10 milijard dolarjev
Od začetka protiizraelskih demonstracij meseca februar ja do včeraj je bilo na zasedenem ozemlju devet smrtnih žrtev
Predlog, naj bi dolgove spremenili v dolgoročna posojila, naletel na gluha ušesa
Začetek kongresa vzhodnonemške partije v znamenju zvestobe do Sovjetske zveze
Nemška demokratična republika dosegla v zadnjih petih letih velik gospodarski in družbeni napredek - Navzoča tudi delegacija ZKJ
TEL AVIV, 18. — že tretji dan zaporedoma so se izraelske varnostne sile poslužile orožja, da bi bile kos arabskim demonstracijam v zasedeni Cisjordaniji. V Jeruzalemu je bil ubit 21-letni Mahmud Al Kurd, ki ga je izraelska krogla za-deia v glavo in smrtno ranila. U-mrl je kmalu potem, ko so ga sprejeli v bolnišnico. Odkar so se februarja začele protiizraelske demonstracije so zabeležili kar devet smrtnih žrtev v spopadih med Arabci in izraelskimi okupacijskimi silami.
Do današnjega incidenta je prišle, po podobnih neredih, ki so bili v prejšnjih dneh v Nablusu in Ra-malahu, kjer sta bila ubita mlada 17 ir: 18-letna Arabca. V zvezi z današnjimi dogodki sta različni verziji. Uradno izraelsko poročilo pra-v\ da je skupina arabskih demonstrantov začela obmetavati izraelsko patruljo s kamni ter pripisuje vso odgovornost demonstrantom. Z arabske strani pa zagotavljajo, da je popolnoma nemogoče, da bi Arabci izzivali izraelske vojake.
Do demonstracij in incidentov je prišle tudi v drugih arabskih mest n in vaseh v zasedeni Cisjorda-Tiiii, kjer so bile arabske šole in trgovine zaprte v znamenje žalovanje! za včerajšnjima žrtvama ter zaradi dogodkov iz prejšnjih dni. Demonstranti so tudi postavili neka' barikad in cestnih blokov s starimi avtomobilskimi gumami, ki so jih zažgali, predvsem na cesti med iLunaiahom in Jeruzalemom. Izraelske okupacijske oblasti so na tem območju oklicale policijsko uro, ki velja tudi v Ramalahu.
Težak obračun neredov iz prejš-nj:ii dni je prisilil izraelske oblasti, da proučijo možnost, da bi proti demonstrantom nastopili ne več s slieinirr orožjem, temveč s solzilni-ni bombami, z brizgalkami, gumast imi izstrelki ter električnimi pendreki Doslej je s temi sredstvi razpolagala samo policija, ker pa je C-sjordanija zasedeno ozemlje, je za red v njej odgovorna vojska.
Trije palestinski gverilci so prejš-r.io noč zgubili življenje ob reki Jordanu v spopadu z izraelsko patruljo. Zastopnik vojske je izjavil, da je skupna po vsej verjetnosti prišla iz Jordanije in da je bila trojica oborožena z avtomatičnim orožjem sovjetske izdelave. Gre za prv; tovrstni incident na tem območju po daljšem času.
Kreisky noče izraelskih reakcijskih letal
DUNAJ, 18. — Avstrijski kancler Kreisky se odločno upira, da bi dunajska vlada naročila vojski več reakcijskih lovcev. Neki list je namreč zapisal, da je Izrael ponudil Avstriji lovce kefir po ceni, ki je za 20 odstotkov nižja od cen francoskih letal mirage, ameriških tiger II northrop in švedskih saab. Kreisky meni, da potrebuje avstrijska vojska najprej drugo vojaško opremo, šele pozneje bi lahko vzeli v poštev letala.
Danes v Rijadu štiristranska arabska konferenca
KAIRO, 18. — Jutri se bo v glavnem mestu Saudske Arabije Rijadu začela štiristranska konferenca a-rabskih držav, na kateri bodo obravnavali predvsem vprašanji Palestincev in Libanona. V zvezi s konferenco je egiptovsko ministrstvo za informacije objavilo sporočilo, v katerem obravnava odnose med E-giptom in Sirijo ter s tem v zvezi pravi, da si je Egipt vedno prizadeval ohraniti dobre odnose in e-notnost z vsemi arabskimi državami, zato je sprejel z velikim zadovoljstvom vsako pobudo, ki bi utegnila privesti k zbliževanju med Kairom in Damaskom. Predsednik Sadat je večkrat obrazložil, katero je stališče Egipta do Palestincev in do položaja v Libanonu ter upa, da bo lahko prepričal Sirijo o učinkovitosti te politike. Egipt se ne bo udeležil konference zato, da bi zagovarja1 svojo politiko, temveč zato, da bi prišli do skupnega egiptovsko-sirskega stališča. Prva znamenja izboljšanja odnosov med obema državama so že tu, pravi poročilo egiptovskega ministrstva za informacije. sedaj jih je treba poglobiti.
V	zvezi s palestinskim vprašanjem ugotavljajo v Egiptu, da je tesno povezano s položajem v Libanonu. Sirci so posegli v Libanonu s posredno pomočjo palestinskih organizacij, ki so zveste Damasku, kar je Egipt večkrat ostro kritizi-al. Kairo še vedno trdi, da Sirija nima najmanjše pravice, da vojaško izkorišča palestinske organizacije v svoje namene, pravi egiptovsko ministrstvo za informacije.
V	Libanonu je medtem zaključil svoj obisk libijski ministrski predsednik Džalud. ki je ob odhodu po nepričakovanem 24-urnem obisku, izrazil popolno podporo Libije pale stinskemu odporništvu, libanonski a-rabski vojski, ki jo vodi poročnik Ahmed Al Katib. Džalud ni dal nobenih izjav o sirskih pobudah za
mir in glede tega obstaja več verzij. Vodja libanonskih socialistov Ramai Džumblat je dejal, da je libijski ministrski predsednik podprl stališče levice. Po nekaterih drugih vesteh pa naj bi Džalud kritiziral s. Jšče, ki ga je zavzela libanonska levica, ki odločno nasprotuje pobudam sirskega predsednika Ha-feza Asada.
V Bejrutu vlada še vedno izredna napetost, ki je v preteklih dneh povzročila približno tisoč mrtvih in ranjenih. Po ulicah je še opaziti minometalce in topove.
k vedilo kri v Argentini
BUENOS AIRES, 18. — V Argentini se vedno bolj stopnjuje val političnega nasilja. Podčastnik kopne vojske in dva vojakh so izgubili življenje, ko so s tovornjakom zavozili na mino. Atentat, katerega storilci so neznani, je bil izvršen na območju Tucmana 1.300 km severno od glavnega mesta.
O drugem krvavem dogodku poročajo iz Cordobe, ki leži nekako 800 km severozahodno od Buenos
Airesa. Med prevozom šestih političnih jetnikov iz ene kaznilnice v drugo je oklepnemu vozilu z zaporniki zaprl cesto potniški avtomobil, iz katerega so streljali z brzostrelkami. Jetniki so skušali pobegniti, vendar so se znašli med dvema ognjema in bili pokončani. To je u-radna verzija cordobskega vojaškega poveljstva, ki pa ji javnost ne verjame v prepričanju, da je šlo za vnaprej pripravljen načrt, s katerim naj bi vojaške oblasti opravičile nameren pokol jetnikov.
WASHINGTON, 18. — Tednik «Bar-ron’s» trdi v svoji zadnji številki, da so ameriške oblasti obvestile več sto voditeljev pomembnih podjetij, da so njihova imena zasledili na seznamih oseb, ki so jih nekatere teroristične organizacije izbrale za tarče atentatov. Tednik omenja primer Petra Gracea, predsednika skupine «W. R. Grace and Co.», ki je prejšnji teden, na občnem zboru podjetja, imel pod jopičem samokres.
MILAN, 18. — Tovarna avtomobilov Alfa Romeo je sklenila podražiti svoje modele. Poprečna podražitev znaša 4,5 odstotka. Podrobnih cen še niso objavili.

MINOMETI V BEJRUTU
Težki minomet v središčni bejrutski ulici dokazuje, da je napetost še vedno na višku.	(Telefoto ANSA)
NAIROBI, 18. — Na zasedanju Konference OZN za gospodarsko sodelovanje (UNCT/VD), ki se je začelo pred šestnajstimi dnevi v kenijskem glavnem mestu ter se zaključi konec prihodnjega tedna, niso imele doslej nerazvite države oziroma države v razvoju posebnega zadoščenja. Te se, L ':or znano, že dolgo potegujejo za pravičnejše gospodarske odnose do industrializiranega sveta in so v začetku tega leta postavile v Manili na Filipinih jasne zahteve. V prvi vrsti hočejo, da se začrtajo nove smernice gospodarskega sodelovanja med razvitimi in nerazvitimi z uvedbo smotrnejše gospodarske politike, ki naj jim omogoči, da se enkrat za vselej izkopljejo iz težav in revščine.
Na današnjem sestanku je bil govor o ključnem vprašanju, ki pogojuje razvoj trgovinske izmenjave in tehnično - industrijskega sodelovanja med industrializiranim «bičkom» držav in tako imenovanim tretjim svetom, in sicer o dolgovih, ki jih i-majo dežele v razvoju. Te namreč dolgujejo razvitim državam že okoli 10 milijard dolarjev ali nekako
8.500	milijard lir. Prav okoli tega problema pa so se pogajanja zataknila. Dolžniki bi radi, da jim upniki nekako spremenijo dolgove v dolgoročna posojila, vendar je predlog naletel pri predstavnikih večine industrijskih držav na gluha ušesa. Sam ravnatelj newyorskega urada UNCTAD, Grk G. Arsenis, je naglasil, da zeva glede tega vprašanja globok prepad med stališčema obeh taborov (konference se udeležuje
4.500	delegatov iz 153 držav). Pripomnil pa je, da ni pesimist, kajti nemogoče se mu zdi, da bi se zasedanje končalo, ne da bi bil dosežen vsaj načelen sporazum kompromisne narave.
Z druge strani je zastopnik neke industrijske dežele kar naravnost priznal, da so glasniki kapitalističnih držav zavzeli preveč nepopustljivo stališče, s čimer pa gredo na roko «skrajnežem iz nekaterih dežel v razvoju, ki bi radi za vsako ceno preprečili uspešen zaključek zasedanja». S skrajneži je govornik brez dvoma mislil na tiste delegate, ki se krčevito upirajo prodiranju tako imenovanih multinacionalnih družb na tržišča nerazvitih. Libijski gospodarski minister Abubakr Al Sharif je na primer očital Združenim državam Amerike, da hočejo s svojimi predlogi omogočiti multinacionalnim velikanom popolno nadzorstvo nad gospodarskim razvojem tretjega sveta. V resnici je ameriški državni tajnik Kissinger glede problema zadolženosti držav v razvoju predlagal «nevezano pomoč industrijskih nerazvitim državam» v smislu, da bi prve v bodoč^ lahko dajale drugim denarna posojila, ne da bi pri tem od njih zahtevale, naj uvažajo blago iz držav, od koder prihajajo krediti. Predlog je na videz seveda vabljiv, toda za njim se nedvomno skriva premetena politična poteza.
Predstavniki držav v razvoju so iznesli predlog, da se še pred koncem tekočega leta skliče mednarodna konferenca o vprašanju njihovih dolgov, toda tudi ta zamisel je naletela pri zastopnikih večine
iiiiiiiriiiiii^iiiiiiiuiiiiiiii um m iiiihi m 11111111111111111111111111111 iiiiii!iiii iiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiMiiiiTHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii
USTRELITEV TREH DELAVCEV ZARADI NEREDOV NA TRGU TIEN AN MEN
Pred novo «kulturno revolucijo»? Partijski voditelji pod obtožbo
«Ljudski dnevnik» svari pred prebujanjem nove burzoazije
PEKING, 18. — Neredi, do katerih je prišlo pred tedni na največjem pekinškem trgu Tien An Men, niso ostali brez posledic. Iz neuradnih krogov v kitajskem glavnem mestu poročajo celo o treh smrtnih kaznih, ki naj bi jih izvedli pred dnevi. Obsojeni so bili trije delavci, ki so se baje postavili po robu vojakom, ki so skušali vzpostaviti red, ko je množica klicala pokojnemu ministrskemu predsedniku Čuenlaju in njegovemu namestniku Teng Hsiao-pin-gu, ki so ga nato označili kot reakcionarja in desničarja.
Poleg tega so obsodili kakih deset oseb na 30 let fizičnega dela, da bi jih prevzgojili. Kaže, da je do obsodbe prišlo na univerzi v Pekingu, med obsojenci pa je menda neka' vidnih osebnosti. Omenimo naj sina Tajskega veleposlanika v Indoneziji Jao Teng-šana, ki je imel dokajšnjo vlogo v kulturni revoluciji leta 1968. Takrat je vodil skraj-nolevičarsko organizacijo, ki je zažgala urad britanskega odpravnika poslov v Pekingu. Kasneje so organizacijo obsodili in razpustili. Kako je mladi Teng-šang kasneje zabredel na pot reakcije ni znano.
Pekinški dnevnik trdi v svoji današnji številki, da so neredi na trgu Tien An Men imeli svoje korenine v partiji sami. Poleg Teng Hsiao-pinga, ki je bil prvi krivec protirevolucionarnega incidenta, nosijo dokajšnjo krivdo še nekateri voditelji kitajske partije, ki so stopili na pot kapitalizma, trdi «Ljudski dnevnik», ki obenem napoveduje razširitev akcij proti protirevolucio-
narnim elementov znotraj partije.
Dnevnik pravi, da je revolucija dosegla veliko zmago, mnogo pa je treba še storiti, da bi premagali «voditelje, ki so stopili na pot kapitalizma», kot Teng Hsiao-ping, preden se slednjim uspe organizirati in povzročiti nove nerede. Po mnenju dnevnika so protirevolucionarni elementi upali, da se jim bo pridružila buržoazija, «ki še vedno obstaja v krogih partije» in so zato branili njene interese ter skušali popeljati Kitajsko spet na kapitalistično pot. Odtod tudi poziv «Ljudskega dnevnika» k budnosti in k okrepitvi revolucionarnih pobud. O ponovnem prebujanju burzoazije je pred kratkim govoril tudi predsednik Mao in Opozoril na ponovno obujanje njene dejavnosti.
V okviru kampanje proti desničarskemu deviacionizmu so pod obtožbo mnogi krajevni partijski voditelji. Pokrajinski tajnik partije v šensiju je bil pozvan, naj pojasni svoj položaj v zvezi z neredi na trgu Tien An Men, in tudi nekatere druge tajnike obtožujejo, da so se pridružili protirevolucionarnim poskusom Teng Hsiao-pinga.
Koliko
površin
(Nadaljevanje s 4. strani)
manj kot je predvideval vsedržavni načrt. To se pravi, da bo ob
normalnem pridelku za četrtino manj surovin za tovarne sladkorja. Hkrati pa so začeli z gradnjo novih tovarn sladkorja. Že sedaj računajo, da bodo moral; na eni strani uvoziti sladkorno peso iz Madžarske, od koder so je uvozili precej lansko leto, da so tovarne sladkorja imele dovolj surovin, z druge strani pa bo treba uvoziti tudi večje količine sladkorja, torej še več kot so ga uvozili lansko leto.
Še huje je glede sončnic. S sončnico bi bil; morali posejati nekaj nad 200 tisoč hektarov površin, posejali pa so le obilnih 130 tisoč hektarov, kar je za eno tretjino manj kot je bilo načrtovano. To se pravi, da bodo morali uvoziti iz tujine veliko sončničnega semena za domače predelovalne obrate, in olja za domačo rabo.
Ker je imela Jugoslavija v načrtu, da se v treh, kvečjemu štirih letih reši uvoza teh prehrambnih artiklov, kaže, da se bo ta rok zaradi tega moral podaljšati. Vzrok temu je v premajhni vzpodbudi, premajhna vzpodbuda pa je v nizki ceni. Sladkorna pesa in sončnično seme sta bila lansko leto premalo plačana.
In vendar v kmetijskih krogih računajo, da bo letina dobra, tako kažejo sedaj polja. Toda rekli smo že, da je do jeseni še daleč in zato bi bila sleherna napoved prenagljena.
industrijskih dežel na nasprotovanje.
Zasedanje se bo nadaljevalo jutri s programskimi izjavami raznih delegatov.
Zračni vrtinec v Dolini Belice
TRAPANI, 18. — Zračni vrtinec, ki se je danes opoldne znesel nad Dolino Belice, je povzročil dokajšnjo škodo, saj je odnesel strehe s 40 barak, v katerih živijo prebivalci vasi, ki jih je leta 1968 uničil potres. Vrtinec je povzročil dokajšnji preplah med prebivalstvom.
Poziv Kuk Japonski naj uvaža več sladkorja
TOKIO, 18. — Podpredsednik kubanske vlade C. R. Rodriguez, ki se mudi na Japonskem, je predložil zunanjemu ministru Miyazawi zahtevo havanskih oblasti, naj Japonska poveča uvoz kubanskega sladkorja, da se tako polagoma u-ravnovesi hud primanjkljaj Kube v blagovni izmenjavi z Japonsko.
iiiiiiiiiiiniiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiimniiiiniiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiimiiiiiiii
OZADJE UMORA IIIRINSKIfiA PODJETNIKA ŠE NI BILO POJASNJENO
Roparski tolpi hladnokrvno ustrelili priletnega gradbenika in upokojenca
V obeh primerih so zločinci pobegnili praznih rok - Oborožene skupine napadle tudi dve banki in urad ACI - Plen je navrgel 70 milijonov lir
TURIN, 18. — V raznih krajih Italije od Turina do Palerma je prišlo danes do vrste roparskih napadov, ki so navrgli banditom okoli 70 milijonov lir v gotovini. Žal sta bili pri tem ubiti 2 osebi in sicer turin-ski geometer ter upokojene- iz Brin-disija.
Okoliščine, v katerih je bil umorjen geometer, še niso bile pojasnjene. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za poskus ropa, ki se je ponesrečil, upoštevajo pa tudi druge možnosti, tako na primer zločin iz maščevanja. Žrtev je 67-letni Leonardo Ferreri, ki so je še do nedavnega ukvarjal z gradbeništvom. Živel je v blagostanju, pravijo pa, da ni bil kdove kako bogat. Bival je v vili kakšnih 20 km od Turina, sicer v kraju Sambuy di San Mauro. V zgradbi j. nastanjena tudi tričlanska družina — oče, mati in sin, ki jo je rajnki najel, da bi čuvala poslopje in skrbela za red v njegove i stanovanju, pa tudi za prostran vrt, ki z vseh strani obdaja vilo.
Kakor so karabinjerjem povedali 57-letni čuvaj Augusto Giuliani, njegova žena Jolanda in 23-letni sin Vincenzo, jih je ob 2.45 ponoči zbudil sumljiv šum, ki mu je sledil žvenket okenskega stekla. Vstali so ter se napotili na hodnik, kjer so se znašli pred štirimi oboroženimi moškimi, ki so vdrli v poslopje skozi okno kopalnice, potem ko so razbili šipo. Medtem ko je eden od tolovajev grozil z revolverjem čuvajevi ženi, so njegovi pajdaši prisilili Giuliani ja in njegovega sina, da sta jih popeljala v prvo nadstrop-' je, kjer se je nahajal pokojni geometer. Oče in sin sta morala glasno poklicati Ferrerija. Ko se je ta odzval, je Giuliani zakričal «banditi, banditi» ter se nato z Vincenzom skril v kopalnico in zaklenil vrata.
Ferreri je tedaj skočil do omarice ob postelji, da bi iz predala potegnil revolver, vendar je bil prepočasen: bandiiti so vdrli v njegovo spalnico in jeli kot nori streljati proti njemu. Izstrelili so najmanj štiri naboje, kajti tri svinčenke so karabinjerji pozneje našli zapičene v zidu oziroma pohištvu, ena pa je zadela nesrečneža tik nad srcem ter ga na mestu ubila. Po uboju so zločinci naglo pobegnili z avtomobilom, ki jih je čakal pred vilo. Ko so na kraj umora dospeli preiskovalci, ki jih je poklical Giuliani, ni bilo seveda za pokojnega gradbenika nobene pomoči več.
Karabinjerji so koj uprizorili lov na zločince, ki pa do sedaj ni rodil sadov. Kakor rečeno uvodoma, gre pri vsej zadevi morda za ponesrečen poskus ropa, karabinjerji pa nika kor ne izključujejo drugih možnosti; tako bi neznanci utegnili ubiti Ferrerija iz maščevanja (to K tudi ne bilo nič čudnega, ko pa se po vsej Italiji širijo nenehno novi škandali in špekulacije na gradbenem področju), z druge strani pa naj bi hoteli geometra ugrabiti in zahtevati za njegovo izpustitev zajetno vsoto denarja.
Umor zaradi ropa je bil izvršen tudi v Brindisiju, kjer so zločinci pobili 65-letnega upokjjenca Giuseppa Bergama. Rajni je bival v skromnem, dvosobnem stanovanju. Bil je vdovec (v prvem zakonu se mu je rodilo nekaj otrok) ter že osem let živel s 46-letno Vittorio Allegretto, ki mu je povila dve leti in pol staro Tiziano. Kako so se odvijali dogod-
ki, je preiskovalcem obrazložila ravno Vittoria.
Bergamo je prejemal skromno pokojnino in je prišel na zamisel, da bi si pomagal s tihotapljenjem cigaret, ki jih je nato po konkurenčnih cenah prodajal prijateljem, znancem in drugim odjemalcem. Vrata v njegovo stanovanje so bila nenehno odprta, da bi ga lahko «klienti» brez težav obiskovali, oziroma s svojimi obiski ne izzvali pozornosti bližnjih stanovalcev.
Oborožena moška z delno zakritim obrazom sta torej z največjo lahkoto prišla na Bergamov dom in zahtevala od njega, naj jima izroči ves denar. Upokojenec, s katerim je bila v tistem trenutku mala Tiziana, pa se ni dal kar tako in je planil na moška: zaradi preseneče nja sta zgubila glavo in jela streljati nanj, tako da je obležal brez življenja. Medtem ko sta zločinca zbežala na cesto, kjer sta skočila na skuter, je Allegrettova pritekla v Bergamovo sobo: ko je videla truplo, je brž poklicala karabinjerje. Šlo je torej za hladnokrven zločin, ki ni vrgel banditoma niti lire, saj so preiskovalci našli v Bergamovih žepih 400.000 lir, skratka vse, kar je imel.
O nadaljnjih treh ropih poročajo iz Turina, Rima in Palerma. V pie-
V	okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli:
V	UREDNIŠTVU :
Ob priliki proslave 100-lc(nice rojstva Ivana Cankarja v Bazoviškem domu je bilo nabranih 19.500 Ur, ki jih PD Lipa daruje za žrtve potresa.
PD Tabor - Opčine:	Cvetka in
Franc Malalan 10.000 lir, Leonard Ban (Bani) 5.000, družina Kokošar 10.000, Just in Marija Hrovatin 5 tisoč lir.
Albin Orel 5.000 lir, Marija Trampuž 3.000, Karlo Tavčar 10.000, polovica čistega izkupička nogometne tekme Vesna - Primorje, ki je bila 16. t.m. v Križu, 109.250, Ivanka Umek 10 000, družina Poženel 10.000 lir. Ognen Bojadžinski novinar RTV Skopje ob obisku na potresnem področju 500 N-din.
ZA ŽRTVE POTRESA
NA TOLMINSKEM :
Polovica čistega izkupička nogometne tekme Vesna Primorje, ki je bila v Križu 16. t.m., 109.250 lir, družina Kokošar 5.000, Just in Marija Hrovatin 5.000, tvrdka Mercantile Trst 50.000, Milka Gerdoi 10 tiseč, družina Poženel 5.000, Angela in Svetko Fornazarič 10.000 lir.
NA NAŠEM TEKOČEM RAČUNU
1840 PRI TRŽAŠKI KREDITNI
BANKI :
Družina Demšar 25.000 lir, Jože Seražin 20.000, dr. Bencdctič 30.000, Frančiška Tomšič 5.000, Sedmak (Lonjer) 5.000, Miran Kuret 50.000 lir.
montskem velemestu sta z revolverjem oborožena in v bančna kurirja preoblečena tolovaja vdrla v agencijo Italijanskega avtomobilskega kluba ter odnesla iz blagajne okrog 2. milijona lir. V Rimu. je 5-članska roparska tolpa oborožena z revolverji in brzostrelko napadla agencijo št. 3 denarnega zavoda Banco di Santo Spirito v Montesacru, pri čemer je ranila po glavi stražnika. Banditi so docela spraznili železno blagajno, kjer naj bi bilo približno 60 milijonov lir v gotovini. Pobegnili so z avtomobilom alfetta, i.i pa so ga kmalu nato zapustili ter nadaljevali beg s tremi drugimi vozili; kot vedo povedati očividci, naj bi šlo za fiat 131 bele barve, za fiat 128 zelene barve ter še za fiat 127.
V Palermu pa so neznanci že trét-jič v letu dni izropali agencijo zavoda Credito Siciliano. Iz blagajne je dvojica dobro oboroženih mladeničev s krinko na obrazu odnesla nekako 6 milijonov lir, nato pà pobegnila s skuterjem.
BEOGRAD, 18. — Od danes so vsi avti, ki jih proizvajajo v Jugosl -viji dražji za 10 odst. Podražitev zadeva Renaultove, Cimosove in modele TAS, ki jih delajo v SFRJ.
V	ZBIRALNEM CENTRU
V	DIJAŠKEM DOMU :
Ana Pertot (Ul. Cattedrale G) 10 tisoč lir.
V	TRŽAŠKI KNJIGARNI :
Pavel in Cvetka Mevlja 10.000 lir,
Zvonko, Kiavdjo, Silvjo 50.000, družina Jagodic 15.000, Alberta Vremec 10.000, Marija in Dorina (Sesljati)
10.000,	Pavla in družina Milič (Slivno) 25.000, Josipina Janežič 5.000, Vojko Devetak 20.000, Ema Štoka
5.000,	Marija Starc 10.000, M. S. 1C.0C0, Aleksandra Leonardis 5.000, Francka Sedmak 10.000, Pepka Sosič 10 000, Marina Guiin 20.000, Egon Blazina 10.000, Bruno Jankovič 10 tisoč lir.
* * *
POVZETEK
V	uredništvu	196.750	lir
in 500 N-din
Za žrtve na Tolminskem 194.250 » Na našem tekočem računu pri TKB	135.000	»
V	zbiralnem centru
v Dijaškem domu	10.000	»
V	Tržaški knjigarni	235.000	»
771.000 lir Prejšnja vsota 16.825.290 »
SKUPAJ	17.596.290 lir
+ 545 N-din.
* ->:- *
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
PUtSPBVK!
ZA ŽRTVE POTRESA
(Posebej za Primorski dnevnik)
BERLIN, 18. — V Berlinu se je dopoldne začel deveti kongres vzhodnonemške partije, na katerem bodo prihodnjih pet dni opredelili glavne naloge, ki jih čakajo v naslednjem petletnem obdobju. Poleg 2500 delegatov so na knogresu tu-, di 3 tuje delegacije, med njimi | predstavniki Zveze komunistov Ju* goslavije, ki jih vodi France Popit-
Prvi sekretar enotne socialistične partije Nemčije Erich Honecker je v svojem poročilu kongresu z upravičenem ponosom povedal, da j® Nemaka demokratična republika dosegla visok gospodarski in družbeni napredek in da je že na vidiku obdobje, ko bo razvita socialistična družba polagoma prerasla v komunizem. V ponazoritev hitrega go* spodarskega razvoja so navedli P0" datke, ki povedo, da se je narodni dohodek v preteklih petih letih povečal za 30 odstotkov. V prvem delu svojega poročila pa je Erich Honecker predvsem govoril o mednarodnih razmerah in odnosih v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Pri tem je značilno, da je postavil v ospredje tesno navezanost na sovjetsko Par' tijo in državo, ki je glavna situ socializma in komunizma. Sklepi 25. kongresa sovjetske partije so varno in gotovo vodilo našemu ljudstvu, je povedal Erich Honecker. _
Sicer pa je ocenil, da so izkušnje Sovjetske zveze v graditvi socializma splošno veljavne, trdna so; Udarnost z njo pa da je odločilni kriterij za vsakega revolucionarja .a internacionaiista. Vezi Nemške ocmokratične repuDlike s Sovjetsko -/ezo se bodo se okrepile, postale uodo še plodnejše, segle bodo na vsa področja našega življenja, je dejal in nadaljeval, da je to njihova prva naloga in temeljna značilnost mednarodne dejavnosti NDR-Ugutovil je tudi, da je zdaj v teku proces še večjega strjevanja bratskih sociaiisticnm držav, ki jim načeluje Sovjetska zveza, in to je P° njegovem mnenju odločilnega pomena za graditev socializma in razredni boj za mednarodni ravni.
Ko ocenjujejo sedanje mednarodne razmere, so tukaj prepričam-da je njihovo izboljšanje v pr^ vrsti zasluga Sovjetske zveze, njene partije in generalnega sekretarja Brežnjeva.
Nemška demokratična republika ocenjuje, da je postalo mirno sožitje pomembna značilnost sedanjm mednarodnih odnosov, kljub temu-da so še zmeraj močne imperiah-stične sile, ki si prizadevajo ohraniti razmere značilne za obdobje hladne vojne. Zlasti v Evropi so s« razmere po konferenci v Helsim kili izboljšale in za takšen razvoj si je veliko prizadevala tudi Nemška demokratična republika, je dejal Erich Honecker. V tem okviru želijo tudi razvijati sodelovanje 1 Zvezno republiko Nemčijo. Honecker je takole opredelil najpomembnejše naloge v mednarodnih okvu-rih:
—	Nemška demokratična republika bo stalno krepila bratsko zave; zo s Sovjetsko zvezo in drugu111 državami socialistične skupnosti j _
—	Krepili bodo antiimperialisticnb
solidarnost z vsemi narodi, ki 56 borijo za nacionalno in socialno ^ svoboditev in bodo dejavno podpri napredne in revolucionarne sile svetu v duhu proletarskega inte nacionalizma ;	, ,
—	Z vsemi silami si bodo prizade; vali za krepitev miru in varn^0 v Evropi ter po svetu, in si., j« prizadevali, da se bo popuščanj napetosti razširilo tudi na vojas»
področje.
ŠKOBERNE
RAMPALA, 18. - Z odlokom Pre^ sednika Idija Amina so v ^gan podržavili vse letalske družbe. Us novili so družbo «Uganda ki bo prevzela nadzorstvo nad v ^ mi drugimi tovrstnimi podjetji državi. Višino odškodnino ho 0° čila vlada.