kulturno - politično glasilo'
svetovnih in
Inventurna prodaja
po globoko znižanih cenah od 26. januarja do 2. februarja
Celovec < Klagenfurt, Burggasse
dom a c ih dogodkov
■.m'"
4. tafo / števifika 4
y Celovcu, dne 24. januarja 1952
Cena 1 šiSing
BLIŽNJI VZHOD
še ni končana vojna na Daljnem vzhodu in težavna mirovna pogajanja se še zmeraj vlečejo v negotovost. Medtem pa dobiva spor med Egiptom in Anglijo vedno ostrejše oblike. Temu se pridružujejo še nemir, v francoskem Tunisu. Bližnji vzhod, arabski svet, je v pravi vstaji proti tujim gospodom v gospodarstvu in politiki.
Anglija je bila nekdaj ravno po svojih pomembnih postojankah v arabskem svetu mogočna in bogata. Preko tega ozemlja so šle njene zveze na Daljni vzhod in v Indijo. Vsa ta zgradba pa se danes ruši v svojih najbolj važnih temeljih, ki so ravno na tem ozemeljskem prostoru.
Kaj vse so si Angleži prizadevali v prvi svetovni vojni, da jim je uspelo pridobiti Arabce na svojo stran. Razbita je bila turška država in nastala je vrsta držav pod nevidnim pokroviteljstvom Anglije, ki se je znala prikupiti raznim vladarjem z denarjem in s takozvanimi ..svetovalci”. Tako se je moglo zgoditi, da je n. pr. Anglo-iran-ska petrolejska družba letno dajala Angležem težke milijone vse dotlej, dokler niso Perzijci uvideli, da skoro zastonj dajejo to dragoceno surovino tujcem.
Minili pa so časi, ko je Velika Britanija dosegla svoje namene že kar na ta način, da je poslala vojno ladjo v pristanišče dežel, ki je kakorkoli delala težave.
Ce bi se pri tem šlo le za Anglijo samo, bi zadeva ne bila tako tragična. Položaj pa postaja resnejši, ko spričo besnih valov nacionalizma lahko utrpi veliko škodo skup na stvar Zapada. Ta se vendar danes vsepovsod pripravlja za čim močnejšo in čim učinkovitejšo obrambo. Vihar sovraštva proti Angležem sc lahko spreobrne — saj je Kitajska najboljši primer za to — čez noč v sovraštvo proti belim sploh. To pa je že usoden trenutek, ko bi bila spodmaknjena (la vsaki ustvaritvi obrambnih oporišč za kak morebitni spopad s Sovjeti.
Tako so stvari dozorele tako daleč, da niso več le angleška zadeva, marveč zadeva skupnih koristi vsega zapadnega sveta. Zato moramo pričakovati, da so bili v pogovorih, ki jih je imel Churchill v Ameriki, položeni temelji skupnega nastopanja Zapada proti nevarnemu razvoju na Bližnjem vzhodu. Pri tem pa je tudi dokaz jasen, da bo morala Anglija opustiti precejšen del svojih pravic, ki si jih je do zdaj ponosno lastila. Ameriški načrt predvideva namreč, da bo treba pristati na razne nacionalne zahteve arabskih držav. Zato pa bodo te države posamično vključene v večji obrambni sklop, ki bi bil del celotnega zapadnega obrambnega načrta. Jasno pa je, da bo pri tem Anglija padla na stopnjo bolj »provincialne” sile, medtem ko bo Amerika prevzela tudi na tem ozemlju v vsakem oziru vodilno vlogo.
Spričo teh dogodkov ni samo slučaj, da so Francozi v Tunisu tako radikalno po segli v razvoj. Tudi tam je bilo že opaziti razvoj, ki gre v smer, da postane dežela popolnoma samostojna. Podobno samostojnost je dosegla pred nedavnim — pod ameriškim pokroviteljstvom - Libija. Ker je imel pred očmi usodo Angležev v Perziji ter Egiptu in ker se je zavedal nevarnosti takega razvoja, je visoki komisar v Tunisu prepovedal zborovanje nacionalistične stranke. To naj bi se vršilo v podkrepitev spomenice, ki so jo predali zastopniku Tunisa Združ. narodom in v kateri zahtc vajo samostojnost za tuniški narod. Nacio nalisti so se uprli, vendar je policija upoi kmalu zadušila in zaprla skoro vse voditelje stranke ter glavnega tajnika komunistične stranke v Tunisu.
Če pa bo to postopanje utrdilo položaj frančoske vlade, je zelo dvomljivo. Vendai je pred svetom Francija hotela s tem doka zati, da želi na tem področju reševati vsa vprašanja sama. Visoki komisar je tudi na
Spremembe v zvezni vladi
Državno načelstvo avstrijske ljudske stranke (OeVP) je na svoji seji po poročilu predsednika stranke, ministra n. r. ing. Raab-a, ki je poročal o razgovorih z načelstvom socialistične stranke, sklepalo tudi o spremembah v vladi.
Pri tem so posamezni člani načelstva stranke in tudi državni poslanci poročali o potrebah, ki zahtevajo spremembe v vladi. Zaradi spremembe v vodstvu stranke v preteklem poletju je postala sedaj nujna tudi sprememba v sestavi vlade. Pri tem je »reba predvsem upoštevati gospodarski položaj v državi.
Po tem razmotrivanju je načelstvo stranke sklenilo, da se razrešijo poslov v vladi minister za kmetijstvo in gozdove Joscf Kraus, minister za pouk dr. Felix Hurdes in finančni minister dr. Evgen Margaretha.
Nadalje je načelstvo stranke sklenilo, da prevzame posle ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo predsednik štajerskega dežel-
nega zbora, Josef Thoma. Ministrstvo za trgovino in obnovo prevzame državni poslanec Josef Bock — Grcissau. Ministrstvo za finance prevzame namestnik glavnega tajnika zvezne gospodarske zbornice, prof. dr. Reinhard Kamnitz. Vodstvo ministrstva za pouk prevzame dosedanji minister za trgovino in obnovo, dr. Ernst Kolb. Za državnega podtajnika v ministrstvu za trgovino in obnovo je določen glavni tajnik avstr, zveze delavcev in nameščencev, ir. Ffhz Bock. Ta bo prevzel predvsem -eševanje vprašanja zgradb za stanovanja in vprašanja zopetne naselitve.
Klub socialističnih poslancev je na priporočilo podkanclerja Scharfa sklenil, da naj bo imenovan za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu bivši drž. podtajnik Andreas Korp. Ta naj bi prevzel vodstvo poslov, ki so v zvezi z vprašanjem uravnavanega gospodarstva.
KRATKE VESTI
Za sredo, dne 23. januarja, je sklican spet avstrijski državni zbor na redno zasedanje.
Na Koroškem je bilo sredi januarja t. 1. 15.450 brezposelnih. Od teh jih je dobivalo brezposelno podporo 12.310 (10.379 moških in 1.931 žensk). Število brezposelnih je letos za 3.724 manjše, kakor pa lansko leto ob istem času.
V zadnjem tednu, ko jc bila temperatura v Grazu okrog 5 do 10 stopinj pod ničlo in na Dunaju samo okrog 1 stopinjo pod ničlo, je kazal termometer v Celovcu in Celovški kotlini okrog 20 stopinj pod ničlo.
Po novem stavbnem načrtu celovške mestne občine bi bilo prostora v »velikem’’ Celovcu še za nadaljnjih 100.000 prebivalcev. Danes šteje glavno mesto Koroške nekaj preko 60.000 prebivalcev.
Avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo je dobilo iz Francije nadaljnih 250 litrov cepiva za cepljenje proti bolezni na gobcu in parkljih. Bolezen se v Zg. in Sp. Avstriji še širi. En liter cepiva zadostuje za 50 živali.
0 avstrijski državni pogodbi
Za dne-21. januarja so povabile vlade Združenih držav. Velike Britanije in Fran-:ije vlado Sovjetske zveze, naj bi se sestali ramestniki zunanjih ministrov teh vlad v Londonu, da dosežejo sporazum o avstrij-iki državni pogodbi.
Vlada Sovjetske zveze je odgovorila dne 20. januarja, da je s predlogom sporazumna, vendar pa mora zahtevati, da se namestniki zunanjih ministrov razgovarjajo tudi o vprašanju ponovne oborožitve Av s trije in pa o vprašanju Trsta, ki ga — po izjavi moskovske vlade - uporabljajo voj ne sile zapadnih držav kot vojno oporišče za morebitni vpad v Srednjo in Vzhodno Evropo.
Ta predlog sovjetske vlade so zastopniki Združenih držav, Velike Britanije in Fran-
cije zavrnili. Zato je v ponedeljek zjutraj sovjetski poslanik v Londonu, Zarubin, sporočil, da se sovjetski zastopnik ne more udeležiti popoldanske seje namestnikov zunanjih ministrov in da mora čakati na nadaljna navodila iz Moskve.
Na ta odgovor so naslovili zastopniki za padnih vlad na sovjetsko poslaništvo v Londonu vprašanje, če morejo računati na sejo namestnikov zunanjih ministrov še tekom tega tedna in kdaj morejo sploh računati na sejo o razgovorih o avstrijski državni pogodbi. Na to vprašanje sovjetsko poslaništvo še ni odgovorilo.
Splošno presojajo v političnih krogih, da sedanje razmere niso prav nič ugodne za uspeh pogajanj o avstrijski državni pogodbi.
EISENHOVVER - ZA ZDRUŽENO EVROPO
Na posebni časnikarski konferenci v Parizu je zagovarjal general Iisenhower - ki bo verjetno kandidiral za prezidenta Združenih držav velik pomen čim prejšnje ustanovitve Združenih držav Evrope.
Nadalje je general Eisenhower poudarjal, da zelo verjetno Sovjetska zveza ne misli na kako napadalno vojno, ampak samo taktično postopa, da bi dosegla za sebe in svoje podložne države čim večje koristi.
CHURCHILL ZBOLEL
Britanski ministrski predsednik, \Vinston Churchill, je v New Torku obolel na moč nem prehlajenju, vendar pa se njegovo
»vedal, da namerava vodiji politiko spra t. Gotovo je, da proti Francozom kot na >du na splošno pri Arabcih ni takega ‘razpoloženja, kot napram Angležem. To jodnost Francija vsekakor lahko izrabi, ij je v zgodovini ravno Francija dala mi borcev, ki so se ramo ob rami borili kolonialnimi ljudstvi za enakopravnost, ako je vse vprašanje nekoliko omiljeno, tr se bori na strani Arabcev proti koloni nemu izkoriščanju tudi veliko število rancozov, ki so znani po svoji svobodo ubnostl.
Žarišče svetovnopolitičnih vprašanj j< >rej postal arabski svet. Zanj se bije boj i bi ga vključili v zapadni obrambni sklop ijti brez njega ni resnega in učinkovi ga obrambnega sklopa. Pri vsem tem pa veda tudi Vzhod ne stoji ob strani. Skraj s nacionalistična gibanja v vsekakor \ rid tudi in predvsem Vzhodu.
stanje že izboljšuje. Med drugimi ga je obiskal tudi new-yorški nadškof kardinal Spellman.
V sredo, dne 23. januarja, se je Churchill na ladji „Queen Marv” vrnil v Evropo.
OGROMNI PRORAČUN ZA OBOROŽITEV
Predsednik Truman je predložil v pone deljek ameriškemu kongresu v obravnavo predlog novega proračuna Združenih držav za čas od 1. julija 1952 do 30. junija 1953.
Predlog proračuna predvideva izdatke v višini 85.5 milijard dolarjev in je to naj večji mirnodobski proračun v zgodovini Združenih držav. — Od celotnega proraču na je predviden znesek v višini 65 milijard dolarjev za raznovrstno oborožitev Zdruie nih držav in držav svobodnega sveta. Teh držav je v poročilu predsednika Trumana 45, med njimi so prav posebej omenjene Jugoslavija, Turčija in Grčija.
SPREMEMBA V KOROŠKI DEŽELNI VLADI
Na seji deželne vlade dne 21. t. ra. je poročil deželni glavar, F. Wedenig, da je iz zdravstvenih razlogov izstopil iz deželne vlade dr. Paul Jobst, ki je imel vodstvo de >elnih financ. Dr. Jobst je bil član koroške leželne vlade od leta 1945.
Socialistična stranka je določila, da po stane naslednik dr. Jobsta v deželni vladi višji vladni svetnik, Emin Pabst, ki je do slej vzorno in v splošno zadovoljstvo vodil pri deželni vladi občinski oddelek.
Po sporazumu med Trumanom in Chur-chillom bo imenovan ameriški admiral za vrhovnega poveljnika brodovja Atlantske zveze v Severnem Atlantiku.
Po načrtu poljske vlade naj bi bilo čim-prej industrializirano ozemlje vzhodno od . Odre in Nise, ki je nekdaj bilo v sestavu nemškega rajha, je pa danes skoraj 100 odst. naseljeno s Poljaki. V prihodnjih petih letih naj bi na tem ozemlju nastalo 175 novih industrijskih podjetij.
Z 31. januarjem preneha delovanje Mednarodne begunske organizacije (IRO). Skrb za begunce, ki bodo po tem datumu še ostali v Avstriji (okrog 300.000), prevzame avstrijska vlada. Po narodnosti so ti begunci večinoma takozvani »Volksdeutsche”.
Po poročilih zapadno-nemške vlade je v Sovjetski zvezi še 106.000 nemških ujetnikov in 170.000 civilnih oseb (Nemcev). Skupno število pogrešanih vojakov in civilnih oseb iz nemških pokrajin pa cenijo na okroglo 2 milijona.
Ko je prispel Kurt Carlsen, kapitan ladje „FIying Enterprise”, ki se je potopila v viharnem morju južno od Anglije, v New York, ga je tam pozdravilo navdušeno okrog 750.000 ljudi.
V	Kaliforniji v Združenih državah je bombnik pri pristajanju zavozil v stražuo poslopje, vsled česar so se vneli tanki za bencin. Pri tem je bilo 6 oseb mrtvih, 61 pa ranjenih.
V	Turčiji v okolišu Erzeruma trajajo potresni sunki že 14 dni. Število mrtvih presega že 100, več vasi je porušenih, pri mrazu 20 stopinj C pod ničlo stanuje veliko število ljudi v šotorih.
Pri eksploziji v nekem premogovniku v Kanadi je bilo mrtvih 16 rudarjev, 14 pa jih še pogrešajo. To je v Kanadi najvecja rudniška nesreča v zadnjih 11 letih.
Zaradi velikih povodnji v Kaliforniji je bil v mestu Los Angeles nekaj časa ustavljen vsak promet. Okrog 6000 oseb je moralo zaradi nevarnosti poplave zapustiti stanovanja in 43 oseb je utonilo.
Pustna prireditev
V soboto, dne 2. februarja, se vrši v dvorani Kolpingheima v Celovcu. Neue Weltgasse, pustna prireditev.
Pričetek točno ob sedmih zvezer.
Spored: Pustna igra in pustna zabava.
Slovenci iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni.
Pripravljalni odbor.
Politični teden
Po svetu...
Rahla prednost, katero si je ob prelomu leta priboril Vzhod s spretnimi in malo-pričakovanimi diplomatskimi sunki. Višinskega v Parizu, je prenehala. N jegovi predlogi splošne prepovedi atomskega orožja in zmanjšanje oborožitve velesil so prinesli nekaj zadrege za Zapad. Take stvari vplivajo zelo popularno na množice, ki si ne žele nove vojne, v palači Chaillot, na zasedanju glavne skupščine UNO, pa so našle posluh pri malih državah, ki niso več tako trdno stale v taboru Amerike, kar se je pokazalo pri nekaterih glasovanjih. Kljub vsemu je seveda Sovjetska zveza s svojimi sateliti doživela poraze, ki pa niso bili tako hudi kot na prejšnjih zasedanjih. Tudi razpoke v izgradnji vojaške sile Atlantske zveze in v tej zvezi francoska in belgijska vladna kriza sta pripomogli, da smo v prejšnjem pregledu zapisali, da se je novo politično leto začelo z majhno prednostjo za Vzhod.
J Tehtnica se je spet uravnovesila in boljši so izgledi za mir.
Politični krizi v Franciji in Belgiji, ki sta nastali predvsem radi velikih postavk v obeh vladnih proračunih za oboroževanje v okviru Atlantske zveze in v zvezi z zmanjšanjem gospodarske pomoči Amerike ter končno tudi iz že kronične bolezni strankarskega parlamentarizma, sta končani in obe važni članici Atlantske zveze imata spet svoji vladi. V Belgiji so jo sestavili krščanski sotialci. V Franciji jo je sestavil eden izmed mlajših politikov, Egar Faure. Medtem,ko je podoba, da bo belgijska vlada na trdnih nogah, ker se naslanja na absolutno večino ene stranke v parlamentu, bo moral Faure prestati še mnogo borb v parlamentu. Njegova vlada je sicer spet vlada sredinskih strank, katerih disciplina, oz. poslušnost strankinim voditeljem je zelo majhna. Zato v Parizu vladno koalicijo kar sproti „varijo in lepijo”, kar je živo nasprotje avstrijski, kjer so nedavno slavili šestletni jubilej koalicije. Pri Francozih je bolj v čislih javna in odkrita debata in odločitve padajo bolj v parlamentu kot za zaprtimi vrati med štirimi očmi. Vzrok pogostih francoskih vladnih kriz je torej iskati v načinu njih politične demokracije, kjer vladna koalicija ni nekaka ,,delniška družba”.
Ta hiper-demokracija pa ima tudi svoje senčne strani. Te poszročajo mnogo nejevolje pri Amerikancih, ki si žele močnega zaveznika tako v ideološkem kot v vojaškem oziru. Edini veliki adut', katerega morejo Francozi pokazati na tem področju, je pač ratifikacija Schumanovega načrta, katerega je pretekli teden sprejela in odobrila tudi bonnska vlada in to z veliko večino. Schumacherjevi socialisti so bitko okrog Schumanovega načrta izgubili, saj je istočasno izpadel iz velike igre njih vzglednik: angleški laburisti, ki so morali v opozicijo. Zdaj vodijo Schumacherjevi pristaši ogorčeno borbo proti oborožitvi Zapadne Nemčije, oz. njenega sodelovanja v evropski armadi v okviru Atlantske zveze.
Pastor Niembller se je vrnil iz svojega obiska v Sovjetski zvezi ne da bi njegovo potovanje povzročilo posebne senzacije. Ponudil se je za dušnega pastirja nemškim vojnim ujetnikom, za kar pa so se Rusi zahvalili. Politično-propagandno pa njegov izlet ni prinesel ne komunistom in ne drugim kaj posebno zanimivega. V ostalem pa se Nemci tako vzhodne kot zapadne Nemčije vztrajno trudijo obdržati na tekočem vprašanje zedinjenja, splošnih volitev, skupnih stikov itd.
Churchill nc bo prišel domov brez uspeha.
Polegli so se prvi neugodni komentarji ameriških listov, ki so sprejemali Churchillov obisk pri Trumanu z očitki Angležem, ki s svojo abstinenčno poltiko hrome ameriške napore pri izgradnji gospodarsko in vojaško trdne Zapadne Evrope. T udi se niso uresničile napovedi, da prihaja Churchill zgolj po dolarje. Medtem ko je Churchill po prvih razgovorih s Trumanom odpotoval v Kanado in tam utidil zavezništvo s tem dominionom (to svojstvo je sicer zgolj na papirju), sc je vrnil v Wa-shigton in njegovi razgovori s Trumanom so dobili konkretne oblike. Anglija ne želi zaenkrat dolarjev, pač pa jekla. Jeklo ji bodo pa Amerikanci radi dali, ker bo s
tem jeklom Anglija izpolnila svojo oborožitev. S tem pa je bilo prav pri korenini načeto tudi vprašanje^ angleškega sodelovanja v Atlantski zvezi. Rešeno je bilo na podlagi kompromisa. Anglija formalno ne bo pristopila, Churchill pa se je obvezal na popolno sodelovanje. Potem je dobil jeklo, s čemer so Churchillovi vladi prihranjene proračunske borbe z opozicijo, kajti oborožiti se Anglija itak mora, če že vse druge države delajo isto in če hoče ostati ameriški zaveznik. Tudi Truman je dobil lažje stališče, ker se mu ne bo treba boriti z zbornico, če bi se moral odločiti za odobritev novih kreditev za Angleže. Pri vsem tem je ameriška javnost pričela kazati naj-večje simpatije za Churchilla in tako se bo verjetno vrnil z materialnimi in moralnimi uspehi za svojo domovino.
Homatije v arabskem svetu trajajo in se kopičijo
Okrog Sueškega prekopa se bije prava vojna, čeprav še v malem obsegu, se spopadi ponavljajo drug za drugim. Obe vladi štedita s prenagljenostmi, pri Angležih so morda generali bolj vročekrvni, pri Egipčanih pa je nacionalizem prestopil bregove. Verjetno je Churchill piav izčrpno potožil Trumanu te reči, pri'katerih pa Amerika najbrž ne misli igrati drugega kot vloge posredovalca, zlasti ker okrog Sueza ne gre toliko za konilikt dveh držav, kolikor za zvodenitev nacionalističnega vala na eni ter za priznanje egiptovske suverenosti na drugi strani.
Za Egiptom in Perzijo pa je nastalo novo nevarno področje v francoski koloniji Tunis. Tam je prišlo do demonstracij tako skrajno levičarskih kot skrajno desničarskih struj proti Francozom. Poulični izgredi so zavzeli precejšen obseg in Francozi se boje, da se ne bi že kar pred njihovimi vrati ponovila zadeva kot je v Indokini, kjer so prav zadnje čase gverilci prešli k novim napadom in je postal položaj francoskih oblasti spet težji. Amerika pa naj z gospodarsko in vojaško pomočjo zdravi stare in nove napake režimov, ki niso znali ustvariti političnih in socialnih pogojev, ki bi nudil uspešno podlago za borbo proti
komunizmu, oz. so krivi v marsičem upravičenega odpora proti zastareli in preživeli politiki izrabljanja kolonij. Za Indokino dobivajo sicer Francozi močno materialno pomoč Amerike, ker je pač ta dežela ena od najvažnejših področij Azije, od koder je mogoče uspešno držati v šahu komunistično Kitajsko.
Na splošno pa je borba Zapad-Vzhod na bojevitosti popustila. Višinskega najnovejši razorožitveni predlogi vsebujejo nekaj pozitivnejšega. Zapad pa seveda opominja k previdnosti, kar je razumljivo, kajti od besed do dejanj je bilo še vedno zelo daleč ...
... in pri nas v Avstriji
Za nami je neka doba, ko sta sla oba koalicijska zaveznika (OeVP in SPOe) precej ostro, vsaj v besedah, drug proti drugemu. Pri vsem tem pa je le ostala nujnost, da se koalicija ne sme razbiti. I a je jamstvo notranjega miru, na tem pa ima tudi Zapad velik interes in avstrijska politika se mora pač na to ozirati: To ni nič novega.
Nekoliko pa se je v medsebojnih sporih koalicija le skrhala, razen tega so se pojavile spričo novega razvoja tudi nekatere nove potrebe. Zato so se začela nova pogajanja za ..temelje koalicije” med OeVP in SPOe, kar se je videlo iz tega, da je OeVP imenovala za ta pogajanja poseben odbor. Ta mora priti do nekih rezultatov do občneg azbora OeVP, ki je zdaj pred vrati. V skladu s tem stanjem je prošli teden govoril zunanji minister dr. Gruber (OeVP) ter Bbck-Greissau, ki sta oba zagovarjala koalicijo in oba sta našla zelo pohvalne besede za „zmerne elemente v SPOe”, ki so končno le zavrgli marksizem in postali „realni” politiki. Pozivala sta k večji pripravljenosti do žrtev, da bi na ta način pri varčni potrošnji in dobrem gospodarjenju ozdravili naše gospodarske razmere. „Die Neue Zeit” je na te izjave odgovorila tudi zelo prijazno, češ da mora res vsak uvideti, da- morajo varčevati vsi, tudi široke plasti delavstva.
Tako so tudi drugi časopisi v Avstriji pisali prošli teden o tem, da živimo pre-
Jugoslavija in Združene države
Gospodarski svetnik v ameriškem velepo-aništvu, Richard F. Allen, je imenovan načelnika zadev urada za medsebojno irnost v Jugoslaviji.
Obvestilo agencije za medsebojno varnost imenovanju Allena pravi, da bo nada-eval svoje delo kot gospodarski svetnik veleposlaništvu. Namestnik načelnika za osle agencije v Jugoslaviji bo dr. Edgar Dhnson, ki je bil prej gospodarski izve-tnec pri zastopstvu Marshallovega načrta
Grčiji.	. . . ..
Ko je objavil ta imenovanja, je izjavil amestnik ravnatelja Agencije za medse-
bojno varnost, Richard Bissell:
„Močna Jugoslavija je prednost svobodnega sveta. Cilj Agencije za medsebojno varnost je, da pomaga narodom Jugoslavije, da zgradijo svoje gospodarstvo in da zboljšajo svojo življenjsko raven. V povračilo bo Jugoslavija sodelovala s svobodnimi državami za napredek skupne varnosti proti silam napadafhosti, ki grozijo svetovnemu miru.”
Ta imenovanja so bila objavljena tri dni potem, ko je bila v Beogradu podpisana dvostranska gospodarska pogodba po odredbah zakona o medsebojni varnosti.
Idružene države zahtevajo vrnitev 670 ladij
v Združenih Doslej je Sovjetska zveza vrnila komu
ovjetskemu veleposlaniku v Združenih avah, Aleksandru S. Panjuškinu, je amc-:o zunanje ministrstvo izročilo noto, v eri ameriški zunanji minister Dean icson poudarja, da je sovjetska vlada mila ameriški predlog, da hi predloži-ubitraži vprašanje vrnitve ameriških la-, ki so bile med zadnjo vojno posojene Jetski zvezi.
/ omenjeni noti dalje Združene države :ivajo Sovjetsko zvezo, da vrne 670 ladij, jih še dolguje Združenim državam po nem dogovoru o posojilu in najemu, da pristane na to, da pride vsa zadeva :d Mednarodno sodišče.
/ dolgotrajnih pogajanjih med obema avama so bile obravnavane le one, za mo dobo koristne dobrine, dane po do-zoru o posojilu in najemu, ki jih je ime-Sovjetska zveza ob koncu vojne. Taka tema' je bila del dobrin, vrednih okoli milijard dolarjev, ki so jih Združene dr-e poslale Sovjetski zvezi med vojno. \meriška vlada je cenila vrednost te vr-dobrin, ki si jih je obdržala Sovjetska :za, ob koncu vojne na okoli 2 milijardi ) milijonov dolarjev. Kasneje so bile ružene države pripravljene sprejeti pri-žno 800 milijonov dolarjev. V preteklem jrustu je Sovjetska zveza ponudila 300 lijonov dolarjev za ureditev računa, ružene države pa so tedaj zavrnile to po-dbo kot neprimerno.
Doslej je Sovjetska zveza vrnila komaj 47 ladij; nazadnje sta bila to dva ledolomilca, ki jih je Sovjetska zveza vrnila koncem lanskega leta.
BELGIJSKI VRHOVNI POVELJNIK V USA
Generalni poročnik Piron, načelnik belgijskega glavnega stana, je po obisku ameriških kopenskih sil v trdnjavi Monroe, Virginija, pregledal še druge vojaške ustanove v Združenih državah.
Preden je odpotoval v notranjost Združenih držav, se je dva dni razgovarjal z naj-višjimi zastopniki ameriških oboroženih sil v Washingtonu. Svoja potovanja je zaključil z obiskom vojaške akademije v \Vest Pointu.
OBSODBA KOMINFORMISTOV
V Beogradu je bil pre 1 kratkim zaključen sodni proces proti skupini šestih visokih uradnikov v raznih ministrstvih. Uradnike so obtožili, da so vohunili za Sovjetsko zvezo in so jih obsodili na zaporne kazni od 7 do 15 let.
Najtežja kazen je zadela Vojislava Srzen-tiča, bivšega namestnika ministra za »plansko gospodarstvo” in njegovo ženo. Srzcntič je bil namreč pomočnik ministra Borisa Kidriča, njegova žena pa načelnica personalnega oddelka v zunanjem ministrstvu.
dobro. Primerjali so n. pr. Anglijo, ki da skrajno štedi v civilni potrošnji. Uvoz mesa iz Argentine so menda tam skoro docela ustavili, medtem ko so v Avstriji šele pred nedavnim dovolili uvoz precejšnje količine svinjskega mesa iz Argentine.
Na veliko se je govorilo pretekle dni tudi o tem, da rastejo sloge pri denarnih zavodih. Menda je vzrok v povišanju obrestne mere. Nekateri so celo trdili, da je to znak večjega zaupanja v stalnost šilingove vrednosti. Vendar, če točno pogledaš številke, se izkaže vse skupaj kot neka opitč-na prevara. Razmeroma malenkostno zboljšanje je le sezonskega značaja. Če primerjamo vsakoletno povprečje vlog v jesenski dobi, vidimo približno isto sliko, kot jo sedaj nekateri hočejo naslikati v luči, ki nikakor ne odgovarja. Zaupanje v stalno vrednost šilinga še ni zadostno in zvišanje obresne mere je še premajhno — tako zagotavljajo resni strokovnjaki, ki nimajo namena doseči le političnega učinka — da hi moglo povzročiti že res znatno zboljša-nje.
Napovedujejo, da bodo skušali prizadevanja za znižanje cen življenjskim potrebščinam še nadaljevati. Vendar je zanimanje za to nekako ponehalo in so se ljudje na Koroškem dosti bolj razburili radi one ,,presnete”, nevarne bombe v Beljaku, ki so jo končno le srečno odpeljali iz mesta, preden se je mogla razpočiti.
V ostalem pa je zadeva okoli kneza Star-hemberga, bivšega načelnika „Heimat-schutz-a”, zaposlovala predvsem delavske voditelje. V resolucijah so zahtevali, da knez ne sme dobiti nazaj svojih posestev, češ da je leta 1934 dal streljati na delavce, ki so se tedaj — pravijo, da v obrambo demokracije - spuntali in napravili listajo. Socialistični voditelji sami pa vendar jrri vsem tem postopanju dobro vedo, da postavno knezu posestev ne bo mogoče odvzeti, ker bi v parlamentu ne dobili potrebne dve tretjinske večine. Razen tega pa potrebe hadaljnega.obstoja koalicije zahtevajo tudi obzira.
OeVP-jevska kmečka zveza je zopet enkrat razpravljala in protestirala na svojem posvetovanju na Dunaju proti agrarni reformi, ki jo menda na ..privatni podlagi” izvajajo pod varstvom Rusov posebni „ko-miteji”:na Gradiščanskem. Gre v glavnem za zemljo, ki je nemška lastnina ali drugače nima pravega posestnika po prošlih vojnih dogodkih, in katero kmetje hočejo vzeti v svoje obdelovanje in posest. Trezni krogi so mnenja, da taki protesti ne rešijo problema, četudi se razvpije, da so omenjene akcije pod komunisti€nim vodstvom. Treba bi bilo res pristopiti k praktični pravni rešitvi, ki bi stanje, kot je sedaj in ki ne odgovarja več potrebam modernega časa, odpravila. Vendar je menda pri nas kratkovidnost res „kratka”.
KONFERENCA O NEMŠKIH DOLGOVIH
Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se Združene države, Velika Britanija in Francija ter Nemška zvezna republika sporazumele za datum mednarodne konference o predvojnih nemških dolgovih. Konferenca se bo začela 28. februarja v Londonu.
Po sporočilu ameriškega zunanjega .ministrstva naj bi na konferenci uredili li-nančne in trgovske odnosa je Nemške zvezne republike z ostalim svetom. S tem bi bil napravljen nov velik korak na poti do vzpostavitve neodvisne Nemčije.
Na konferenco je bilo povabljenih 27 zainteresiranih držav, med njimi tudi Jugoslavija.
NASELITEV ITALIJANOV V USA
Pred predstavniško zbornico je zakonski predlog, ki dovoljuje vselitev 50.000 Italijanov v prihodnjih letih v USA.
Po določilih tega zakonskega predloga se bo lahko od 1. januarja 1952 dalje vsako leto stalno naselilo 10.000 novih italijanskih izseljencev v Združenih državah.
Zakonski predlog mora bili sprejet v poslanski zbornici in v senatu ter podpisan od predsednika Trumana, preden postane zakon.
AVSTRIJCI V AMERIKI
V okviru programa za tehnično pomoč je odpotovala v Združene države prva skupina avstrijskih preddelavcev, tehnikov in študentov rudarstva. — Med Korošci je v tej skupini Gerhard Wlach, nameščenci: podjetja Maerz Olenbau, d. z o. z. iz Mili* stat-a (konstrukcijski urad za Siemens-Mar-tinove peči). Mladi konstrukter ho študiral v Ameriki predvsem novodobne naprave za industrijske peči.
Protest pri Angležih
(JlaMdjti. sinit Immskih &loaaieev Celovec — Viktringer Ring 26
V Celovcu, dne 12. L 1952
Britanskemu visokem komisarju, Sir Hcraldu Caccia, VVien-Dunaj 111., po šefu britanskega urada za zvezo v Celovcu, gospodu polkovniku C/oschen-u
Predmet: Radijske oddaje v oddajni po- more staji Alpenland.
Narodni svet koroških Slovencev si dovoljuje opozoriti britanskega visokega komisarja na radijsko oddajo z dne 11. 1. 1952 v času od 20.10. do 20.15 pod naslovom „Fiinf Minuten vom Tage”. To oddajo je oddajala oddajna postaja Alpenland, ki je pod nadzorstvom britanske zasedbene oblasti.
Kot prizadeta narodnostna skupina najostreje protestiramo proti zanikanju naših narodnostnih pravic, ki pa jih nato celo zlorabljajo kot osnovo za zastrupljanje mednarodnih odnosov.
Že dolgo vrsto let se trudimo, da bi sporazumno z avstrijskimi oblastmi uredili narodnostna vprašanja, ki se tičejo koroških Slovencev. Toda doslej ni bilo mogoče doseči ne pri deželni in ne pri državni vladi niti vpostavitve urada, ki bi bil pristojen za reševanje teh vprašanj (gl. prilogo I.). Umrli zvezni prezident dr. Karel Renner je v osebnem razgovoru dne 28. 10.
1950 sam označil tako stanje kot „Rechts-veriveigerung” napram manjšini.
V skladu z mednarodnimi jamstvi, ki manjšinam zagotavljajo njih pravice, je predložil Narodni svet koroških Slovencev avstrijskim oblastem med drugimi tudi zahteve, ki so važne za narodni obstoj slovenske narodnostne skupine na Koroškem.
Te zahteve, katerih rešitev je nato dne 20. novembra 1951 ponovno urgjral pri gospodu zveznemu kanclerju, dr. h. c. ing.
L. Figl-u (gl. prilogo!!.), so: a) ustanovitev narodnostne komisije in narodnostnega urada, b) točno izvajanje uredbe o dvojezičnem šolstvu, c) ustanovitev slovenske gimnazije, d) ustanovitev slovenske kmetijske šole, e) vključitev slovenskih dveh gospodinjskih šol v deželni proračun, f) priznanje slovenščine kot drugega deželnega jezika, g) slovensko zastopstvo v radio-sosvetu, h) sorazmerno dotiranje slovenskih kulturnih ustanov itd. Vsa ta vprašanja so kljub vsem zagotovilom ostala v celoti nerešena tako pri deželni kakor tudi pri zvezni vladi.
Iz vsega navedenega je mogoče jasno raz-videti, da nima slovenska narodnostna skupina na Koroškem niti najosnovnejših pravic. Zato je popolnoma nerazumljivo, kako
radijski komentator, dr. H. K. Smode, v omenjeni oddaji v popolnem ne-poznanju stvarnega stanja mimo vseh teh dejstev. Se več, saj je poizkušal obstoj manjšinskega vprašanja sploh zanikati, slično kakor sc je to godilo v času naj-hujšega nacističnega nasilstva.
Nismo doslej še mogli ugotoviti, da bi radio-oddajna postaja Alpenland, ki jo pomagajo vzdrževati tudi slovenski radio-poslušalci, kdaj oddajala objektivni prikaz o položaju Slovencev; pač pa moramo na podlagi navedenih dejstev ugotoviti, da je postala ta radio-oddajna postaja pobornik nestrpnosti napram slovenski narodnostni skupini.
Na sebi je že žaljiv način, ki ga je iz-
bral komentator, ko si upa tako važno vprašanje narodne manjšine obravnavati v oddaji „Fiin£ Minuten vom Tage”; pri tem pa vzame za izhodišče svojega razmo-trivanja domislico, da boluje slovenska skupina na neumnosti.
Ako v takem postopanju že nočemo videti zlonamernosti, moremo pa ■ vsekakor govoriti o izredni površnosti pri obravnavanju tako važnih vprašanj; saj nista poizkušala dobiti potrebnih podatkov pri omenjeni narodnostni skupini niti vodstvo radiooddajnc postaje niti komentator sam.
Trdno smo prepričani, da se merodajne britanske oblasti nočejo istovetiti z nezaslišanimi in nestvarnimi izpadi omenjene ra-dio-oddajc niti pred koroškimi Slovenci in tudi ne pred zunanjim svetom. Prosimo zato, da nam omogočite, da bo mogel' spregovoriti zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev v radio-oddajni postaji Alpenland ob enakem času in o istem predmetu.
Z izrazi najodličnejšega .spoštovanja Za Narodni svet koroških Slovencev
Dipl. trg. J anko Urank
tajnik
Dr. Joško Tischler
predsednik
Ljubezen sv. očeta, papeža Pija XII.
do Slovencev
Pred Novim letom je papež sprejel v privatno avdienco novega goriškega nadškofa, msgr. Hijacinta Ambrosija. Posebno mu je sv. oče pri tem naročil, naj spoštuje vse slovenske verske običaje in navade v nadškofiji in naj skuša pomagati Slovencem in ugoditi njih prošnjam zlasti v verskem oziru.
To je novi goriški nadškof, ko je prišel v Gorico, tudi sporočil svojim vernikom. Rekel je, da bo storil vse, kar bo mogel, iz ljubečega srca.
Se kot majhen deček — rojen je bil v Trstu — je govoril novi goriški nadškof slovensko, nato sc je šolal po raznih italijanskih mestih, in sedaj ga je sv. oče določil za nadpastirja goriški nadškofiji. Tu se je novi goriški nadpastir takoj z vso ljubeznijo zavzel za njemu drage Slovence.
Že poprej, ko se je slutilo, da bo on imenovan za goriškega nadškofa, so iredentistični italijanski krogi storil vse, da bi preprečili to imenovanje, a sv. oče sc ni oziral na take pritožbe. Imenoval je moža, ki ljubi slovenski rod, iz katerega je tudi sam izšel in za katerega — kot je sam izjavil — bo storil vse kot dobri nadpastir.
Slovenci na Goriškem so veseli, da so dobili ljubečega in pravičnega nadškofa, ki razume slovenske vernike in njih težki položaj ter jim je pripravljen v vsem poma-
gati. — Goriškim Slovencem koroški Slovenci prav prisrčno čestitamo, ker se zavedamo, kako velikega pomena — tudi v verskem oziru — je, če višji nadpastir razume razmere, želje in položaj svojih vernikov.
Novi goriški nadškof je bil popolnoma privatno ustoličen v ponedeljek, dne 21. 1. 1952. Slovesen sprejem in pontifikalna sveta maša pa bo šele v nedeljo, dne 16. marca, na praznik goriških patronov, sv. Hilarija in Tacijana.
Slovenska knjigarna v Celovcu
V soboto, dne 19. januarja 1951, so v Celovcu otvorili slovensko knjigarno v Wulfengasse, to je v bližini glavnega kolodvora oziroma avtobusnega kolodvora. Otvoritev je z nagovorom uvedel g. predsednik SPŽ dr. Franci Zrvitter. Za njim sta pozdravila knjigarno zastopnik gremija knjigarnarjev, g. Kolitsch in zastopnik deželne vlade, g. dr. Ure.
Ob tej priliki je spregovoril tudi kanonik msgr. prelat Podgorc in želel mlademu podjetju uspeha, kajti knjiga naj bistri duha in izobražuje narod ter daje, če je dobra, mladini zdrave, moralne temelje.
G. prelat je tudi poudaril, da je dolžnost tako države kot Cerkve, da skrbita za vzgojo mladine v materinem jeziku, česar pri nas na Koroškem tudi cerkvene oblasti včasih ne izvajajo v zadostni meri. Govoričenje o „Elternrechtu”, ki naj bi v resnici služilo samo ponemčevanju, pa je pravi zločin nad narodom.
Otvoritve se je udeležil tudi leg. svetnik Vošnjak, kot zastopnik jugoslovanskega zveznega urada v Celovcu. Zastopano je bilo tudi celovško časopisje.
Ob otvoritvi smo videli v knjigami slovenske klasike, slovensko leposlovje, prevode iz svetovne literature in drugo.
Tako bodo imeli sedaj Slovenci možnost, da direktno v Celovcu kupijo slovensko knjigo.
Namen knjigarne naj bi bil tudi v tem, da posreduje nemškemu svetu slovensko kulturno ustvarjanje.
iiiimiiiiiiimiiiniiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiinnmiiiiiiiiiimiiiiinniiiiiiiiiinn
VABILO
Farna mladina iz Globasnice vabi vse ljubitelje prosvete od blizu in daleč na lepo zgodovinsko igro
„V i s 1 a v i n a odpoved",
ki jo priredi v nedeljo, dne 27. jan. 1952, ob pol 3. uri popoldne pri Soštarju.
Nastopi tudi moški zbor iz Večne vasi.
Ne zamudite te igre! Pridite vsi!
Visokošolstvo v Ljubljani
Po seznamu predavanj za študijsko leto 1951-52 posnemamo sledeče podatke o visokem šolstvu v Ljubljani. Seznam nima podatkov o Tehnični visoki šoli. Visoki glasbeni šoli. Visoki šoli za igralno umetnost in Visoki šoli za upodabljajočo umetnost.
Univerza v Ljubljani je imela v študijskem letu 1950-51 štiri fakultete: filozolsko, prirodoslovno-matematično, pravno in ekonomsko. Slušatelji in profesorji so bili porazdeljeni takole:
Fakulteta	Moški Ženske Skupaj Prof.
Filozofska	277	383	660	61
matematič.	204	240	444	38
Pravna	323	101	424	24
Ekonomska	266	149	415	37
Agronomska in gozdar.	258	156	414	40
Teološka	105		105	20
Medicinska visoka šola s stomatološko				
fakulteto	465	309	774	128
Vsaka fakulteta ima poleg rednih predavanj svoje stroke tudi predavanja iz „predvojaške vzgoje”. »Zgodovina narodnoosvobodilne borbe” ter »Osnove pravnega sistema FLRJ” so predmet predavanj na večini fakultet.
Spisal: |. SIMON BAAR
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC 49. nadaljevanje
„No. požurite se,” so nepotrpežljivo kričali dečki, ko se je Holoubek dolgo igral s svojimi jermeni doslej nevajenega obuvala.
»Takoj bo, takoj, samo da odneha ta neumna zanka," jih je pomirjeval in se ukvarjal s trdo zaponko, ki še ni bila udelena.
»Pokažite, mi vam pomoremo,” so se zgrnili fantiči okrog njegovih nog in sezuli Holoubku tudi nogavice.
»No, zdaj pa že lahko greste z nami,” so ga iškreno vabili. Holoubek je ubogal. Zajelo ga je nenavadno čustvo, čutil je, kako ga zbada pesek, kako hladi trava, stopal je negotovo, otroci so sc mu smejali in ga osrečevali. »Le nič se ne bojte, nič se vam ne bo zgodio,” so si napak razlagali njegove počasne in previdne stopinje in bili srečni, da so v nečem boljši od gospoda župnika.
»Dajte nam roke, peljali vas bomo,” so se mu ponudili in Holoubek jim je koprneče prožil naproti obe roki...
Zupan Bohač je že nekaj časa opazoval izza vrbe duhovnika in otroke. Ko so teda j Holoubek in otroci v resnici zlezli v vodo in brodili po njej, je gruntar osupnil.
„Nc, prav zares, zmešalo se mu je. V glavi mu je nekaj preskočilo, znorel je — revež — dodobra se je pootročil,” je dreve-lo kmetu skozi glavo in zdelo sc mu je, da ima kot glava občine dolžnost, da nastopi in prepreči morda še večje nerodnosti.
»Moram se ga lotiti počasi, mirno, z dobroto," je zaskrbljeno preudarjal. Stopil je iz svojega skrivališča na poljsko pot, zakašljal, stopal naprej, a ko se .nikdo ni zmenil zanj, je glasno pozdravil:
»Moj poklon, častiti, kaj pa blagovolite loviti? Menda ne rake?”
»E, kaj še, saj vidite, samo po vodi brodim, zdravnik mi je naročil."
»Toda voda je še mrzla, da se ne boste kje ranili. Ne bi šli z menoj?”
»Zakaj pa ne. Zares, preteto mrzlo je,” je pritrdil Holoubek in lezel iz vode, v kateri je sam ostal. Dečki so se razpršili takoj, ko je Jara prestrašeno zašepetal: »Ata!" Župnik se je polagoma obuval in medtem županu razlagal o zdravljenju z vodo. »Zdaj moram kake pol ure hoditi, da se mi noge dodobra ogrejejo. Pa ne vem, ne vem, noge so ledeno mrzle.” »Tako je torej to,” se je razočarano oddahnil Bohač in se veselo zasmejal: »Zame zdravljenje z vodo ne bi bilo, steklenica plzenskega piva je še vedno najboljše zdravilo na svetu.”
»Motite se,” jb resno odbil Holoubek, »vodo je ustvaril Bog. pivo pa kuhajo ljudje, vode ni moči pogrešati, to je element, brez katerega ni mogoče živeti, prav tako ne brez zraka ali zemlje, brez piva bi pa živelo mnogo ljudi dolgo in dolgo.” »Srboritež srboriti,” je pomislil Bohač In se hudoval sam pri sebi, da župnik tako resno odgovarja, glasno pa je prijazno potrdil, »zares, imate popolnoma prav, slišal sem, da ste nehali piti pivo.”
»Nehal in to popolnoma,” je takoj ognjevito pribil župnik, »postal sem popoln abstinent.”
»Ali ni ta čednost nekoliko iz nuje,” je zbadljivo vprašal Bohač.
»Ne — ni,” se je nasmehnil Holoubek, saj vendar veste, da se že davno izogibljem gostilne, že tedaj, ko sem bil zdrav kot hrast, sem bil sovražnik gostilne.”
„In zakaj, prosim?”
»Zato ker so kolišče vseh hudobij." »Narobe, gostilne so sedež političnega navdušenja, v njih so sedeži naših društev in organizacij, v njih se vršijo shodi in predavanja, v njih so predstave, koncerti — ponosni smo lahko na našo gostilno, ki je postala naš narodni dom.”
»Prav v tem je naša največja nesreča.” »Kako to?”
»Takole: vsi ti shodi, zabave, gledališča in koncerti so samo pretveza, da bi se ljudje mogli zastrupiti z alkoholom, izmikati se rodnemu krogu, streči svojim poželenjem in strastem. V gostilni vam vse nekam bolj tekne kakor doma, ljubezen, jed ler pijača in zabava. Ob pivu se vam zdi vse mikavnejše in bolj rožnato. Doma sedite kakor na trnu, ne morete dočakati večera. Četudi bi vas na verigo privezal, bi sc utrgali in po sedmi uri zvečer hiteli v gostilno. Domov pa se vam ne mudi tako. ,No, dajmo še eno! Tak daj, še enkrat razdeli karte/ pravite in trudite se vzajemno, da bi mogli svoje bivanje v dimu in smradu vsaj z.a pol ure podaljšati.” »Človek vendar potrebuje osvežitve in zabave!" se je začel braniti posestnik.
»In temu vi pravite osvežitev? Zabava?” se je že dal župnik zanesti v svoji ognjevitosti, »ali .ste slepi in ne vidite, da je v vsaki češki vasi gostilna greznica, v kateri
se zbirajo odpadki in gnojnica cele srenje? Povejte mi, prosim vas, kje nastane največ sporov, sovraštva in pretepov? Kje je naš Monaco, kjer revni igrajo za vžigalice, vi pa za zlatnike in desetice? Kje se razpravlja o nakupu in prodaji? Da, celo svoje otroke ženite v gostilnah! Eh,” je zamahnil Holoubek z roko, »zastonj vsaka beseda. Govoril sem o tem v celi vrsti pridig, toda vsi ste gluhi in nočete slišati resnice, zato se izogibljete cerkve.”
Bohač se je razveselil, da je pogovor zavil na drug predmet in se je takoj oglasil: »To nam, prečastiti, morate oprostiti, saj boste vendar priznali, da izobražen človek najlepše moli v prirodi; zjutraj zgodaj grem.. ”
»Brez zamere, gospod Bohač,” je zagorel Holoubek znova, „to, kar ste sedaj povedali, je laž, prazna beseda. Povejmo si resnico. Sedaj spomladi greste vsak dan v lepo božjo naravo, toda na Boga se pri tem niti ne spomnite. Skrbi vas le, če je sladkorna repa že pognala iz zemlje, če jarina ne rumeni, ozimini ne škoduje suša. Tudi v poletju upirate svoje oči v nebo, toda samo zato, da spoznate, ali sonce vzhaja ali zahaja krvavo, ali bo dež ali pa lepo vreme. V jeseni vas v naravi briga samo to, da bi vam nihče ne izkopal krompirja, kradel repe in sadja, opazujete, kam sedajo jerebice, kod je križal srnjak ali vsaj zajec. Vi sploh nsite več zmožni misliti na Boga.”
»Dovolite, gospod župnik.”
»Da, vaš sluh se je tako polenil,” se župnik ni dal motiti, »da pri najboljši
(Nadaljevanje na 4. strani)
V spomin Konradu Mente-ju
V zadnji številki »Našega tednika" smo poročali o življenju rajnega župnika na Golšovem, gospoda Konrada Menteja. Nismo pa še poročali o njegovem delu, o njegovem značaju in končno o njegovem pogrebu.
Že zadnjič smo poročali, da je Konrad -fente več zim in poletij težko bolehal zlasti na srčni astmi. Ponovno je iskal in našel olajšanje v bolnici elizabetink v Celovcu. Končno je dne 11. listopada m. 1. zopet huje obolel in se je zopet moral podati v imenovano bolnico, kjer so ga pogosto obiskali prevzv. škof celovški in njegov gen. vikar pa tudi g. dekan žihpoljski in drugi duhovniki, prijatelji in znanci. V torek, dne 8. 1, 1952, pa je, večkrat previden s tolažili svete vere, v rokah nekaterih duhovnikov-sobra-tov mirno in udano z zadnjo prošnjo na ustnicah »Molite za me!” izdihnil svojo blago bogo- in človekoljubno dušo.
V beli krsti so ga dali sorodniki s pomočjo dekanijskega urada prepeljati na Gol-šovo, kjer so ga farani položili za 2 dni v sredi farne cerkve na mrtvaški oder, kamor so ga prihajali verniki od blizu in daleč kropit in zanj molit.
Dan pogreba, v petek 11. prosinca, je bil na pol meglen, na pol jasen in topel dan. Od vseh strani so prihajali žalujoči pogrebci. Več svetih maš so zanj opravili.. Krajevni g. dekan je daroval zanj glavno mašo za-dušnico. Pod vodstvom samega mil. g. generalnega vikarja dr. Kadrasa, zastopnika škofovega, ter ob spremstvu 27 duhovnikov in velikega števila ljudstva so opravili pogrebne obrede. Poprej še, med bogoslužji je orisal mil. g dekan in prošt Anton Be-netek s Tinj blagopokojnikovo življenje in ga v toplem in očetovskem govoru z leče predstavil vneto poslušajočim kot duhovnika po Srcu Jezusovem in nameščenca kraljestva božjega na zemlji, ki je povsod, kjerkoli je bil nastanjen, storil, pa tudi pretrpel mnogo dobrega pa tudi grenkega v večjo čast božjo in v zveličanje neumrljivih duš.
Sprevod je krenil nato skozi vso vas. Pod vodstvom učiteljic so šli na čelu šolski otroci. Ob grobu je imel kremenit govor mil. g. gen. vikar, ki je zlasti poudarjal rajnega voljnost in udanost v trpljenju ter tudi njegovo zvesto duhovništvo, kakor tudi njegovo stalno prizadevanje za duhovniški naraščaj. — Ubrano je pred sprevodom zapel kotmirski moški zbor pod vodstvom organista Al. Hribarja Jenko-Cegnarjevo »Blagor mu, ki se spočije”. Po sprevodu in po* kopnih opravilih pa je tudi žihpoljski pevski mešani zbor zapel ganljivo poslovilnico.
V svojem imenu in v imenu g. župnika velikovškega, R. Kandutha, se je v mehkA besedah rajnemu zahvalil umrlega svoje-
časni ministrant in poznejši duhovni sin, preč. g. Lud. Mairitsch, župnik grabštanj-ski.
Nato je govoril g. župnik Al. Nagel-schmied, navajajoč posebno zelo lepe in umestne izreke starih in sodobnih pesnikov in pisateljev — o smrti, tej splošni človeški usodi. — Dekan se je končno vsem udeležencem leP° zahvalil.
Mnogoštevilni venci so zemske ostanke rajnkega, v tihi jami počivajoče, pokrili, sveta voda in grenke solze so jih škropile, prst sveta jih je pa nato zasula, in gomila z zadnjimi venci se je dvignila nad njegovim truplom.
Tam ob križu in pred vhodom v cerkev spi do sodnjega dne smrtno spanje naš vzgledni, vedno veseli in ljudomili — Konrad Mente.
»Mente, ali mislite, da je Vaše ime abla-tiv od latinske besede mens (razum)-mente, ali menite, da je vaše ime od italij. besede .mente’ (la mente-um, pamet), ne, ne, vaše ime je kratica latinskega priimka Clemens, ablativ Cle-Mente”? je dejal svojčas v gimnaziji rajnemu profesor latinščine, grščine in staro- in novoslovenščine, g. dr. Jakob Šket. Clemens (Klemens) pa pomeni »mil, krotek”! In to je naš Mente tudi ves čas bil: krotak, ljubezniv, neprepirljiv! Značaj in srce pove že n jegovo ime!
Pa Mente je spet izseljen iz časnosti v
večnost. A kljub temu bo njegovo ime ostalo živo med ljudmi vseh krajev, kjer je bival in živel, o^al bp nepozabljen do poznih, poznih roclbv. Dela njegova, ves njegov nevsakdanji značaj, zlasti pa njegova neizčrpna šegavost in dovtipnost ga storijo takorekoč neumrljivega.
Mente ni bil samo dijak, vojak, častnik, bogoslovec, primicijant, duhovnik, katehet, provizor, župnik, pridigar, spovednik, maš-nik, molilec itd, bil je tudi vedno veder in je poedince in skupine pri vseh mogočih priložnostih umno in nežaljivo razveseljeval. Nešteto smešnic, šal in kratkočasnic je zasnoval v svoji vedno živahni in bujni domišljiji. Ne le, da si je zapomnil tuje in jih znal zanimivo pripovedovati, bolj so učinkovale še njegove lastne. Bile so vsepov-prek le blagohotno-homuristične, poučljive, vzgojne, razveseljive, vzradostljive, nikdar satirične in žaljive- vselej so podpirale prijateljstvo, pobratimstvo, medsebojno povezanost in stanovsko socialnost. Brezdvom-no je tudi to en del pastirovanja in kulturnega delovanja!
Znal je s svojo šaljivostjo tako kakor malokateri sedaj živečih bridke solze na preprost način brisati z oči, žalost in potrtost je znal spreminjati pri drugih v veselje in radost. In to vse na verski in nravni podlagi! Ni vsakemu dano to od zgoraj, njemu je bilo! Ta dar je brezdvomno poseben nebeški harizma (milost, danost). V nebesih se gotovo vsi zveličane! le vesele oz. se bodo po vstajenju večno radovali ih vsaj tudi smehljali. Zakaj ne? Saj je zveličanje po naukih bogoslovja le nadaljevanje kvalita-
r/)(M fm ti
Obup kriči: prepozno je, da bi v življenju našel Še, kar razsvetljenje mi duha in sreča bo srca ...
Zemljah ponižen nič več ni... ter v svojih mislih oslepi —
Ponižnost luč je našega srca, je pot k resnici večnega Boga! •
Mladenič v modrosti in moči kipi, nobene se sile sveta ne boji —
Kot starček je miren ... spet moliti zna, ponižno se vsaki bolesti uda ...
Dve poti sta k resnici večni, ne dvomi, blodi vse življenje ... Ponižnost je prva, ponižnost srca in druga modrost je duha!
Največja je modrost: spoznati, da višje — kakor vse — je verovati! Današnji svet je zgubil poti obe, zato resnice več ne ve! —
Valentin Polanšek
H-
Rad bi pohitel čez sinje planine vsaj za trenutek pod ljubljeni krov, ljubko smehljajo se trate domače, kjer sem užival nekoč blagoslov.
Travnike spet bi ogledal in polje, kjer mi nekoč je cvetelo zlato; glasno pozdravil bi vrtne gredice — kdo ve, li dalije tam še cveto?
Že se priklanja mi gosto grmovje, tam sem maline in lešnike bral; pred čebelnjakom pa vonj se preliva, to bi spet v senci tam sladko zaspal!
Sel bi na griček nad rodno'vasico, kamor privablja me romarski zvon; krasno je gori na klopi pod lipo, kadar nagiba se sonce v zaton.
Čudno omamlja me moč hrepenenja, v duhu na pragu domačem sedim, živo se s svojci srce pogovarja, jaz pa, sirota, ne morem za njim...
Limbarski
volji niste več zmožni samostojno misliti, napraviti svojo lastno sodbo, vi čakate na edino duševno hrano, na časopisje svoje stranke, kateri pripadate. Tam se vam podaja vse izvršeno, lepo kakor na krožniku, oblečeno v lepe blesteče besede in v ognjevita in radikalna gesla, prav tako, kakor to povprečni češki človek ljubi. Ko dežuje, teče voda po žlebovih in jo prestrezate v čebre ter zajemate to mehko vodo za pranje umazanega perila; taki čebri so tudi časopisi, ki prestrezajo umazanijo češke javnosti in iz teh čebrov črpate vi v gostilni svojo izobrazbo, gasite svojo duševno žejo, zajemate politično in versko modrost, navdušenje in prepričanje. S svojimi dvomi, vprašanji in skrbmi se zatekate v časopise in se ne sramujete ponavljati te reči kakor papiga in priznavati te nači-tane nazore in odgovore za svoje prepri-' Čanje. Kako je to zložno in siromašno! Tu je vse tako, kakor s pivom napita goba. V tem pivskem vzdušju je duh sedanjih ljudi zgubil vsako samostojnost. Mišice v telesu, ki ne delajo, oslabijo in postanejo mlahave. Tako tudi duh, ki se izogiba duševni gimnastiki — samostojnemu premišljevanju — se pomehkuži, otopi, d d se kakor pesek voditi na vrvici raznih gesel, modnih in časovnih fraz, pokorno sc da vezati k vsaki bajki in . suženjsko poslušati vsakega gospoda."
Bohač je presenečeno poslušal, čutil je, da ima duhovnik prav, toda glasno tega ni hotel priznati. Hipoma pa je postal vese! in čez trenutek napete tišine je veselo, skoraj bojevito začel: »No, prečastiti, če je res tako, čemu pa ne gremo za vami? Saj ste vendar vi naš pastir! Prav zato ste k
nam prišli, da bi nas vodili. Zakaj pa vaše besede nimajo te moči, da bi take duševne lenuhe premagale?”
»Glejte, gospod Bohač,” se je užalostil Holoubek in glas mu ni več kovinsko čisto zvenel, »prav o tem sem zadnji čas mnogo premišljeval. Lepo vrsto let sem prebil med vami. Videl sem vaše politične in razredne prepire, vaše proslave Husa in Komenskega, vso vašo češko razklano dušo. Opazoval sem, kako vedno in povsod ostajate le na površju in nimate poguma predreti do jedra, ne umejete podrediti stanovskih in zasebnih koristi celoti, živeti ne samo za tostranstvo, ampak tudi za večnost. Razlagal sem vam o ljubezni do bližnjega, o delih krščanskega usmiljenja, slavil sem vzdržnost in čistost, grmel proti oderuštvu in lakomnosti, proti sovraštvu in sebičnosti, toda moje besede vam zvene tuje. S svojimi nazori sem v resnici ostal sam, čisto sam, tok časa vas odnaša po deroči strugi življenja, jaz pa nimam toliko moči, da bi vas iztrgal in postavil na trdi breg. Ljudsko srce je zaledenelo, topla beseda se ga ne prime. Jedro vaših prednikov je strohnelo, v vas je ostala samo lupina. Vi se zadovoljujete s tem, da na zunaj pripadate k sveti Cerkvi, toda za kleno jedro Kristusovega nauka se ne brigate, po njem ne živite. Včasili se mi zazdi, da vas naravnost slišim govoriti: »Župnik Holoubek! Kaj pa hočeš? Kdo pa te je sem klical? Ti si popolnoma odveč. Brez tebe bi se večina izmed nas v šoli, v občini in v življenju popolnoma dobro imela.
1 voje službe ne potrebujemo. Trpimo tc tu, ker se nam vsiljuješ, upoštevamo te kot človeka in občana, nikakor pa ne kot du-
hovnika.’ In zato mi je med vami pogosto tesno, zato ne morem in ne morem zrasti z vami, zbratiti se in zliti z vami.” Duhovnikov glas se je proti koncu tresel in Bohač je čutil, da so Holoubkove oči solze-ne...
Bolj s čutom kakor z razumom je dojel, kako je ta človek čist in idealen, in hitro se mu je zasmilil. »Nekako ga moram potolažiti,” je mislil, »da se ne bo še bolj razvnel, kajti to mu škoduje,” zato je na glas dejal veselo, smeje se in naklonjeno; »Z nami morate pač potrpeti, mi stari se več ne bomo spremenili, nas nič in nikdo več ne predrugači, toda ne pozabite na naše otroke, ta drobiž kar visi na vas.”
»Ah, otroci! Da otrocil Goreči grm v puščavi sedanjega življenja!” je zavzdihnil župnik takoj bolj veselo in upajoče. Pred očmi je spet videl ribnik in v njem čopotajoče otroke in sebe med njimi. Kako čisto veselje je tam občutil, takoj potem v razgovoru z Bohačem pa mu je življenje postalo takoj grenko.
»Otroci so sedaj moje edino in zadnje veselje,” je dejal in se naglo poslovil od župana in šepal proti župnišču.
Zdravljenje z vodo, posebno pa hoja z bosimi nogami, sc mu je v začetku takoj priljubila. Odrasli so sicer precej glasno zabavljali, da župnik dela to zaradi skoposti, da bi prihranil čevlje. Marsikatero pustolovščino je pri tem doživel, mnogo neprijetnosti občutil, toda zato pa sc je /lil čisto v eno z otroki. Pridobil si je njihova srca in čutil ob tem cesto kar omotično veselje. Njegova lastna otroška leta, zapisana s pepelom že davno pogorelih ognjev, pokrita z razvalinami podrtih in
livnega stanja z milostjo odičenega človeka v trenutku smrti. — V peklu se ne morejo smejati, tam veselega smeha ni, kvečjemu je tam posmehljiv in dviji krohot in uŽa-iovalni in zasramovalni posmeh, smeh veselega srca pa ne. Zato tudi imenuje po vsem svetu cenjeni in upoštevani Homer poganskega boga podzemlja, hadesa, pekla, Plutona — agelaston (agelastos je nesmejoči, nikdarsmejoči se)! Poštena smešnica je hčerka nebes! Aktivno in pasivno! Kratkočas-nosti in poštene zabavnosti je bd časa do časa potreba lajikom, pa tudi klerikom. Nemalo jih ima ta dar! Tudi to je poezija, poezija (pesništvo, umski produkt) posebne vrste! Zato tudi časniki radi prinašajo razne šaljivosti. To je zanje to, kar je za ose in čebele strd: Privlačnost!
Ko je menda nekdo pokojnika Menteja vprašal oz. pozval, naj za poznejše rodove svoje smešnice in dovtipne umotvore po-zabnosti reši in napiše, je dejal: »Se bodo že same ohranile”! Dobro bi bilo radi tega, da bi jih, v kolikor so še v spominu, zbirali! Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, anekdota do anekdote pa zbirka šaljivk! Kdor ima srce za to in spomin, naj začne! Saj so tudi Homerja tako zbrali. In slavni Demokrit je sam napisal mnogo podobnih žal zgubljenih del (roj. 370 pr. Kr.). V svojem spisu »Evtimija” n. pr. veli: »življenje brez veselja je dolgo potovanje brez gostišča”. In ravno navedeni Homer v svoji Iliadi in Odiseji govori o nekem »neizbrisnem smejanju bogov”. Iz tega je nastala, kadar je kdo povedal kako zelo dražečo in spodbudno smešnico, prislovica o »Home-ričnem smejanju”! — In Nemec Weber Karel (roj. 1832) je spisal celo 12 zvezkov o smejanju (humoristiki) in plodoviti pisatelj »Volkskatekizma” in profesor, Franc Spira-go, je izdal 4 knjižice z več ko 3000 smeš-nicami, anekdotami in ugankami (pred 1931).
V zdravju, v bolezni, v mladosti in starosti, da celo v umiranju je rajni Konrad Mente bil vedno vesel v Gospodu. Misel in vera odrešenja ter upanje na večno življenje in veselje ob Gospodu samem v nebesih sta prevzeli in prešinjevali vso njegovo plemenito narav. Daši tudi resen, je bil vslecl svoje mehke duše pri vsaki vzvišeni misli do solz ginjen. Ni čuda, da je tako pri njem zgubila tudi smrt vso svojo grozo. Kakor bi bil imel v duhu besedo umirajočega Jakoba k njegovemu sinu Jožefu egiptovskemu: »Sedaj vesel umrjem, ker sem videl tvoje obličje in tc pustim živega”, tako se je radostno smehljaje naš Mente poslovil ob smrtni uri od preč. gg., hi so mu stali pri umiranju ob strani in so zanj opravljali obredne molitve s priporočilom duše. — Naš Mente Konrad ne umrč, v srce nam zapisan jel To v trajen bodi mu in blag spomin, ker zvest je bil rodu in Cerkve sini — Mente, bodi zdaj tam, kjer sta tvoja patrona, sv. Janez od Križa in sveti Konradi Have, anima pia!
razdejanih stavb, so v njem znova oživela in silila na površje v njegovi duši. Ne samo da je hodil s svojimi malimi prijatelji bos, temveč je z njimi delal piščalke in orglice na pet luknjic, stresal in zbiral hrošče, z vodo preganjal hrčke, s slamnato bilko dražil v rovih skrite murne, z njimi jc prirejal bojne pohode k reki in v gozd, jih branil in zdravil, obvezoval jim rane, naravnal zviti palec na nogi, potegnil iz rane trn, ustavil iz nosa curljajočo kri, izdrl zobek in, ko se je kateremu koli kaj primerilo, niso tekli domov, ampak naravnost v župnišče. Tam je gospodična zašila raztrgan suknjič, posušila premočene hlače, zlikala zmečkano obleko, namazala z maslom zagozdo kruha in nakapala z medom, tako da so tudi najmanjši paglavci poznali pot v župnišče in koracali po njej....
Junijsko sonce je že vroče pripekalo, na vrtovih so cvetele in širile prijeten vonj stolistne rože, tudi češnje so začele že rdeti, ko je prišel Holoubek s težko zaskrbljeno dušo v šolo.
»Kaj pa se je zgodilo?” ga je takoj vprašal šolski upravitelj, kakor hitro je zagledal Holoubka in opazil pokončne gube na prijateljevem čelu.
»Nekaj me skrbi, dragi prijatelj,” je od krito zavzdihnil župnik.
»Kaj pa?"
»Skušnja iz katekizma.”
»Menda ne,” se je nasmejal upravitelj, spomnivši se na dobričino starega dekana, ki je ob vizitaciji tako po domače in bratski vse opravil.
(Dalje prihodnjič)
četrtek. 24 ianuaria 19.12
fs.Vi ix.U:>iK - KKUMk.i
A>-	~4Vt	»I	■«>
Številka 4 - Stran ^
gpfetmfflmkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
CELOVEC
Po enoletnem dopustu sc je vrnil v Celovec mil. g. kanonik dr. Rudolf Bliiml. Kakor smo mogli ugotoviti, mu je švicarski zrak prav dobro del in se je g. kanonik pomladil najmanj za deset let. Želimo mu za naprej obilo zdravja, da se bo mogel z vsemi močmi posvetiti svojemu delu.
ŽITARA VAS
Občina Žitara vas je zgradila nov občinski dom, v katerem tudi že posluje, čestitamo g. županu Jerneju in občinskemu tajniku Tonicu, da sta dovršila že dolgoletno željo vseh občanov. Ker smo s slovenskimi glasovi izvolili župana, bodo menda napravili tudi dvojezični napis Ge-meindeamt — Občinski urad.	->—,
Pri nas se bo pričel kuharski tečaj pod ) vodstvom gdč. Milke Hartmanove, čim do- j bimo od Prosvetne zveze dovoljenje za upo- / rabo prosvetnega doma.
ŽIHPOLJE
Pri poročilu iz Žihpolj se nam je v zadnji številki »Našega tednika” vrinila neljuba tiskovna napaka, ki jo s tem rade volje popravljamo. — Pri poročilu o letni farni statistiki je tudi omenjeno, da je bilo lansko leto v župniji Zihpolje samo 1.S00 obhajil. Tiskarski škrat nam je namreč iz številke 7 naredil številko 1. Pravilno bi se moralo namreč glasiti, da je bilo v župniji Žihpolje v lanskem letu 7.Š00 obhajil. — Župnija Žihpolje šteje skupno 686 duš. Iz tega se vidi, da sicer gotovo niso na Žihpoljah ravno najbolj goreči verniki, spet pa tudi niso tako malomarni, kakor bi kdo mogel sklepati po poročilu v zadnji številki »Našega tednika". —
BILČOVS
(Obletnica)
Lani smo v našem listu poročali o doslej nepoznanih načinih občevanja med učitelji. Leto dni smo čakali, da je posegla vmes šolska oblast. Februarja 1951 so padale klofute in januarja 1952 je bila disciplinarna obravnava.
Kaj pa je vendar rezultat te razsodbe? Vsak človek bi pričakoval v tako jasnem slučaju tudi jasne razsodbe. Ker nikakor ne služi ugledu šole, da si šolski vodja dovoli klofutati podrejeno učiteljico. Mogoče je bil to prvenstveni slučaj v šolski zgodovini, da se je kaj takega zgodilo v šoli in to še med šolskim poukom. Disciplinarno sodišče je izreklo najmilejšo kazen in sicer — svarilo g. nadučitelju. Takemu postopku se moramo čuditi, saj bi mogli pričakovati, da pri slabi plači duševnega dela. človek vsaj ne bo izpostavljen klofutam. Mi o tem vprašanju nismo poročali iz narodnostnih vzrokov, čeprav smo odločno mnenja, da kaj takega v slovensko občino ne spada. Za to zadevo smo se zavzeli, ker smo mnenja, da se take stvari ne morejo in ne smejo dogajati v prav nobeni šoli.	,
Če taki izrodki ne bodo kaznovani primerno, je vsaka učiteljica lahko izpostavljena razpoloženju svojega predstojnika.
Mnenja smo, da razsodba disciplinarnega sodišča nikakor ne more ščititi učiteljstva in njegovega ugleda v javnosti, če pusti take nedostatke brez odgovarjajoče kazni. Take stvari seve tudi ne morejo koristiti ugledu avstrijskega učiteljstva v zunanjem svetu.
ŽVABEK
Veliko veselje je zavladalo po celi župniji, ko se je raznesla vest, da so pripeljali nova zvonova. Določena sta za starodavno božjo pot Matere božje na Sv. Mestu. Ker sedaj v snegu in mrazu ne kaže obhajati blagoslovljenja, so zvonova začasno posta-vili v hodnik župnišča. Mnogi farani so ju že prišli obiskat, pogledat in pozdravit. Vsem obiskovalcem se dopadeta. Zvonarna Buhi na Tirolskem ju je izdelala. Čc bosta tudi tako lepo pela kot lepo izgledata, bomo z njima kar najbolj zadovoljni.
Manjši zvon tehta okoli 500, večji do 500 kg. Za nju so darovali večinoma domači častilci Marijini, deloma pa tudi verniki iz bližnje okolice.
Naj večjo zaslugo za nabavo zvonov ima dolgoletni ključar Sv. Mesta, Stogart-ov oče, ki se ni strašil težav ne skrbi ne truda in časa. S ponosom je sam šel po svoja nova ljubljenca in ju pripeljal v vas.
Jn ko zgine sneg in pride pomlad, ko vzcveto prve cvetlice in zapojo gozdni pevčki svoje pesmice, bosta zapela nova kli-carja Marijina prvič svojo pesem »gloria” v čast Kraljici majnikovi. Že sedaj vabimo vse častilce Matere božje od blizu in od daleč na sveto meško nedeljo na Marijino in našo slovesnost.
Kaj pravi na vse to naš farni patron, sveti Štefan? Veseli se veselega dogodka v čast Materi božji. A rad bi videl in zelo želi, da bi tudi njemu na čast pripomogli do lepšega in boljšega zvonenja. »Jaz sem vaš prvi varuh in priprošnjik pri Bogu. Moj dom je svetšiče vse fare in okoli mene počivajo vaši rajpi in boste počivali vi.” Govori, kdor ga zna poslušati. — So ga čuli nekateri, se vnemajo srca za željo Štefanovo in je upanje, da se ta želja čim preje izpolni.
DOB PRI PLIBERKU
Žalost je napolnila našo vas, ko nam je nemila smrt ugrabila enega naših najboljših. Rebernikov oče je že dalje časa slutil, da se plazi smrt okoli njega. Dobro pomneč sv. pisma: »Blagor tistim, ki v Gospodu umrjejo”, je ponovno prosil domače, naj pošljejo po tega Gospoda. Domači pač niso poznali slutenj, ki jih je imel njih oče, ker je še hodil okoli in ni bil videti tako slab. Želja se mu je izpolnila. Prejel je Gospoda in v Njem zapustil ta svet. Veliko je bilo število prijateljev in znancev, ki so rajnega spremili na njegovem zadnjem potu k fari v Žvabeku.
Rajni Rebernikov oče se je ravnal v svojem življenju po izreku: Svoji k svojimi Svoje domače je oskrboval z očetovsko skrbjo. Svoje sosede visoko cenil in jim je bil dober sosed. Svojo faro je spoštoval in v svojem življenju opravljal svoje verske dolžnosti v svoji farni cerkvi. Redno smo ga videli ob nedeljah in praznikih na poti v farno cerkev v Žvabek, četudi je pot v Pliberk bolj ugodna. Svoj rod, svojo rodno grudo je ljubil in bil zvest sin svojega naroda. Pri svojih rajnih hoče počivati in čakati častitljivega vstajenja. K svojemu Bogu in Gospodu se je preselil. Bog mu daj večni mir in pokoj 1
LEPENA
Kar dobro se počutimo v novem letu, o katerem upamo, da bo boljše kot pa preteklo. To upanje nam potrjuje tudi zima, ki je zjres mnogo prijetnejša kakor je bila pretekla, čeprav je v zacjnjem tednu padlo precej snega. Pa kaj to nam! Posekamo smreko ter vprežemo v njo konja in sicer tako, da je vrh spredaj. Na ta način si napravimo prvo gaz v jarek. Tam nas pride več vkup. Z združenimi močmi že premagamo sovražnika, ki je pa tako »zapet", da se ne gane z mesta. Zaradi tega ga pač pohodimo in povozimo in končno le dobimo dobro pot. Primerjamo jo z življenjsko žilo, ker nas veže med seboj.
Le zveza s širnim svetom je pri nas bolj slaba. Samo enkrat na teden primaha pismonoša, gospod Deutschmann, katerega imamo zelo radi. Pa se tudi zgodi, da se zgubijo časopisi — in na pošti nobeden ne ve, kam so izginili,..
V sosednji Lobnik prihaja pošta dvakrat na teden. Pa je vendar Lepena glavna grapa, ki ima celo šolo, čeprav naš gospod učitelj trdi, da je za toliko število otrok premajhna in tudi ne stoji v središču. Bili bi vsi res veseli, če bi nas pismonoša dvakrat na teden obiskoval ter nam prinašal samo prijetne vesti.
ŠT. JAKOB V ROŽU
šentjakobčani! Rožani! V četrtek ob pol sedmih zvečer bo v celovškem radio zvočna igra: »Na preji”. Domačini vam bodo
podali v domačem narečju prizor iz domačega življenja: prijeten zimski večer ob preji v št. Petru v kmečki hiši. Ob tej oddaji želimo tudi vam prijeten, vesel večer!
Smo kaj pridni? Seveda. Do sedaj smo delali bilanco, zato nismo imeli časa za pisanje. Bilanca preteklega leta pa je tale: rojstev smo imeli 52, od teh je 23 dečkov in 29 deklic. Nezakonskih je bilo samo 6, torej se v naši fari ne počutijo dobro in gredo nezakonski bolj v druge fare. Umrlo je 32 faranov, 24 odraslih in 8 otrok, 19 moških in 13 žensk. Najstarejši mož je dosegel 82 let, najstarejša žena 91 let. Skrbi nas pa, da se ne bi ženske preveč razpasle pri nas in da bi zavladale nad moškimi, kajti rodi se več žensk kot moških, umrje jih pa manj in še te so bolj trdožive. Bo treba še med ženskami sprožiti vojsko, pa so za enkrat še toliko pametne, da se raje z jezikom vojskujejo kot s puškami. Poročilo se je 23 parov.
Če bi našteli vse naše pridnosti, nam ne bi verjeli. Svetih obhajil je bilo 34.460. Napravili smo nov, moderni božji grob in nove jaslice, v načrtu pa imamo nove klopi. In glavno, s čemer se letos samo št. Jakob lahko pobaha, je to, da bomo letos imeli edino novo mašo na Koroškem: gospod Franci Krištof, p. d. Jakobičev, jo bo zapel.
Posebno pridne so bile letos vasi: št. Peter, Sreje in Velika vas, ki so se letos prvič pripravljale na Božič z lepo staro navado: »Marija išče prenočšče”. Bilo je veliko navdušenje in obilna udeležba, tako lepo prepevanje in molitev in hiše so tekmovale, kje bo imela Marija lepše prenočišče, da moramo pohvaliti te vasi in hvaležni smo domačemu g. kaplanu, ki nas je seznanil s te navado, naučil petje in skoro vsak večer obiskal vasi.
Prvi je v novem letu umrl g. Matevž Ve-likognc, pd, Polanc iz Svaten. Pokopali smo ga 9. januarja v starosti 76 let. Do zadnjega dne je delal, potem pa se vlegel in napovedal, da bo umrl — in res. Bil je vseskozi pošten, zaveden, imel je naročene ves čas verske časopise in »Naš tednik-Kroni-ko”. Domovina mu ni dala kruha, zato si ga je moral iskati v sosednji državi kot železničar. Družini izrekamo iskreno sožalje, on pa naj v miru Kristusovem počiva!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Pri nas v Šmihelu imamo, kot znano, dobre pevce, igralce, oder, dvorano itd. Mnogokrat smo imeli priliko videti in pozdraviti drage in ljube goste na našem odru, pa naj so bili ti iz Slovenije ali Trsta alf gostje sosednjih prosvetnih društev. Koliko truda in požrtvovalnosti je treba za prireditev igre koncerta ali kaj podobne-ga. Zato moramo pozdraviti misel, da dobro res igralci tudi na več krajih poka-žejo.
Preteklo nedeljo so pri nas gostovali igralci prosv. društva »Srce” iz Dobrle vasi. V dobri veri, da bodo dobrolski prosvetaši nudili res kaj dobrega, sem se odločil tudi jaz obiskati njih prireditev. Najmanj 50-krat sem bil v svojih mlajših letih na odru in gotovo znam razločevati slabo od dobrega ali obratno. Vendar še v svojem življenju nisem doživel, da bi publika med prireditvijo dvorano zapuščala in delala vse mogoče opazke. Kaj je torej bilo?
Nisem mogel razumeti, kako je mogoče, da pametni in razsodni prosvetaši sežejo po tako ničvrednem šuntu. Ni mogoče trditi, da bi bila igra »Morje” nemoralna ali da bi morda žalila verski čut našega ljudstva. Nel Nočem ocenjevati, rečem le toliko. Take mestne oslarije pustite res »morju", za naše ljudstvo pa dajte kaj iz narodnega življenja in uspeh ne bo izostal.
Star prosveta!
BRDO PRI ŠMOHORJU
Dne 30. novembra 1951 smo pozdravili v naši sredi novega dušnega pastirja, č. go-
spoda župnika Jakoba Mošica. G. župniku želimo obilo božjega blagoslova piri delu za blagor naših duš in da bi se dobro počutili med nami.
Z odhodom bivšega župnika, č. g. Franca Poscha, nas je zapustila tudi gdč. N^lka Krajger, ki ni bila samo dobra cerkvena pevka, ampak je vodila tudi ljudsko petje pri dekletih in otrocih; zato jo zelo pogrešamo. Vzorno je skrbela za lepoto hiše Božje in širjenje katoliškega tiska. Za vso njeno požrtvovalno delo iskren: Bog plačaj!'
Na šolski božični prireditvi smo med dju-gim videli tudi prizor: »Marijo nosijo”. Zelo lepo, le škoda, da si ta navada še ni utrla pot v naše vasi.
Letna statistika kaže 26 rojenih: 14 deklet in 12 fantov (5 nezakonskih). Umrlo jih je 9: 6 moških in 3 ženske. Med umrlimi moškimi štirje še v najlepših letih (10, 20, 38 in 40.) Porok je bilo 10, obhajil 5.300.
Sv. Trije kralji so tudi prišli od jutranje strani. Lepo so bili oblečeni, še lepše so zapeli. Vodil jih je »deklič” v ziljski narodni noši. Prav veseli smo jih bili, želimo in upamo, da nas drugo leto tudi obiščejo.
SKOČIDOL (Gibanje ljudstva 1951)
Šmihel se redno prvi oglasi in navadno tudi vse druge pokosi. Njegova statistika je zelo vzpodbudna in vzgledna. Naša jeje* bleda senca razgibanega in takorekoč vseskozi dejavno krščansko usmerjenega Šmihela v Podjuni.
Rojenih je bilo tu in do polovice (morda še več, ker ni še poročila od tam od julija sem) v Beljaku krščenih 23 otrok, in sicer 14 dečkov in 9 deklic. Vsi naj rastejo v modrosti, starosti in v milosti pri Bogu in pri ljudeh! — Birmanih je bilo 22. — Pre-videnih in obhajanih je bilo iz fare in misijonišča Vernberg skupaj 47 oseb. — Doma poročenih je bilo letos le 5 parov, izven fare — navadno v Beljak, v Celovec, Marijino Celje itd — jih je šlo vsaj po eni strani 15. Beseda dana sveta je, ostani zvesto jim srce! — Umrlih je bilo 9, med njimi cn enoletni deček iz Dol. Vsi so bili, izvzem-ši dveh, prevideni. Neka žena je umrla nagle smrti, en mladenič se je na cesti ponesrečil. Bog jim daj večni mir in pokoj! Molimo za nje! — Svetih obhajil je bilo skupno v fari in misijonišču 29.258, med temi 25.715 v misijonišču Vernberg, med vsemi 5493 (3543 farnih in 1950 samostanskih) civilnih, 23.765 redovnih.
Župnija šteje sedaj 1230 rk. duš, med njimi 70 misijonskih sester oz. novink itd. Drugovercev je pa 125. - Sedaj je teden unionskih molitev. Dal Bog, da bi se vsi vrnili v »eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev”, kakor so božje kraljestvo na zemlji, t. j. ustanovo Jezusovo že prvi kristjani vedno imenovali! V ta namen molimo tudi mi z vsemi farami sveta, pa tudi z drugo-verniki!
športnikov za žogomet, sankanje, kolesarjenje, smučanje in druge vrste telovadbe je poleti in pozimi med mladimi in odraščajočimi čedalje več. V Podravljah imajo nekaj let sem tudi posebno sportišče, kjer so se poleti redno vršile razne tekme. Telovadba je pa le pol (ali še ne!) človeka! Kajti človek — mlad ali star — ima tudi še neumrljivo dušo! A na kulturo duše in njeno izpopolnjenje in njeno naravno in še bolj nadnaravno izboljšanje in poplemenitenje
—	pa jih mnogo pozabi ter to stran človeške osebnosti bolj ali manj zanemarja. Mnogi so pa tudi v tem oziru vzgledniki! —
Letina je bila srednja. Sadja lani ni bilo tu. - Peščarna v Podravljah zdaj v hudi zimi počiva, je do skopnenja snega ustavila delo. Ima tudi namen, narediti v svrho boljše zveze z železnico lastno železno progo po polju do železniškega tira.
Po vseh vaseh je tudi lani cvetelo stavbarstvo. Sedaj je deloma že dogotovljcnih, deloma še le pričetih novih stanovanjskih stavb okpli 50. Največ jih je po veliki dobrotni in pomočivoljnosti bivšega lastnika zrastlo in jih še bo na bivših Jakličevih gruntih v Novi vesi. Večinoma so eno- do dvodružinske hišice z majhnimi vrtiči. Vsak tič ima rad svoje gnezdo, in vsaka živalca svojo streho, človek, kralj stvarstva vidnega
—	tudi! Mnogi so svoje nove domove tudi dali že blagosloviti. Naj bi srečno vsi za-početo delo dogotovili in potem zadovoljno in miroljubno v njih stanovali! V to jim daj ljubi Bog svoj blagoslovi
POZOR!
Slovemke plošče
za tu- In inozamstvo
Ob vsaki priliki najlepše darilo!
Sada je vrijeme (it filma „Dama v hermelinu") Serenada Opatije — Tcrctinka • Vozniki nam pripeljejo - Dekle prinesi mi vode-Dekle prinesi mi vode (Vokalni kvintet) — Pozdrav ix Havaja (havajske kitara) • Cigani svinj te —
Veselje na Gorenjskem • Slovenski dom — Nocoj je ena luštna noč-Krojaček (Vaški kvintet) -Cej so tiste sičnike • Sle videli barona, Liepa ura sonce site — Kmečki valček • Skoz vat — Alenka-Ljubljanski nogomet (na harmoniki) -
Njega ni-Od Celja do 2avca (Vokalni kvintet) - Valeer is Bohemy • Rute s juga - Da bi jaz vedela-Za nul dnarja mal muzike — Štajerski fantič • Dekle prinesi mi vode - Ti-Pi-Tm (fostrot) — Meluzina (foocuot) — Serenada i/ baleta ,.Harlekinov! milijoni • Serenada (cigan sld'orkester)
Narollte takoj zaloga je majhna?
Uprava ..Našega tednika11 v Caiovcu Vlktrlngar Ring M

SVET V SLIKI
U .	i
Rudar v Plajbergu z novo masko, ki ga varuje pred prahom (VSIS).
v.*.;*i—i,ju	,<•"vw.''VV>’vr:
Pri VVilmingtonu v USA je bil pred kratkem predan prometu viseči most (USIS).
-P
i, ,<■ i &.V.*	V /i ' ^ '*/	*	•>' Ar
/v i
Že 67 let vlada »Kip Svobode” nad New Vorkom (USIS).
"■ ~Y .................. '	.........................
V Pamundlonu, revni korejski vasici, sc postvetujejo te več mesecev — brez uspeha — • premirju
na Koreji (USIS).

Aracriiki zun. min. (Dean Acheson) v razgovoru / angl. zun. min. (Anth. Eden) (USIS).
Poslaniki Francije, Vel. Britanije in Zdrui drlav na Dunaju v razgovoru z zun. min. dr. Gruberjem
(USIS).

™as=S*—r sammmm
Poplave v Sev. Italiji so povzročile neprecenljivo Škodo (USIS).
Gradnja stanovanjske hišice za rudarje v Plajbergu (USIS).
Letalske akrobacije nad nebotičniki Nesv Vorka (USIS).
Palača de Chaillot v Parizu, kjer so seje Org. združenih narodov (USIS).
Krompir in pitanje svinj
čas pitanja svinj je za letos večinoma že minil in meso je že nasoljeno ter deloma prekajeno, tudi mast je že bolj ali manj varno shranjena. Vendar pa .je ravno sedanji zimski čas primeren in še najbolj pripraven, da se malo pomudimo ob premišljevanju, kaj se je bolj splačalo: pitati svinje s krompirjem ali pa bi bilo mogoče boljše krompjr prodati in kupiti za izkupiček kako drugo krmo.
Predno začnemo krmiti in pitati svinje s krompirjem, se je treba vedno vprašati — in to s svinčnikom v roki ter s papirjem pred seboj — ali je pravilno, da krmimo krompir. Saj si mora biti vsak kmečki gospodar na jasnem, da mora poizkušati vse pridelke svojega gospodarstva čim boljše vnovčiti. Zato je treba najpreje premisliti, ali vnovčimo krompir boljše, ako ga prodamo ali pa je mogoče boljše krompir krmiti svinjam, ki jih nato prodamo. Glavni namen krmljenja in bistvo krmljenja je ravno v tem, da boljše vnovčimo krmila, ki jih drugače ne moremo prodati ali pa samo po nizki ceni.
Popolnoma napačno bi bilo, ako krmimo krompir svinjam, ko bi ga mogli za dobro ceno prodati. Seveda je pri tem takoj važno vprašanje, kaj pa je dobra cena? Vprašanje je, kdaj naj krompir prodamo, kdaj pa naj porabimo krompir za krmo, za pitanje svinj?
Na to vprašanje najlažje odgovorimo, ako vzamemo za primerjavo s krompirjem koruzo, ki je lahko prebavljiva krma in ki vsebuje veliko količino škroba. V splošnem. moremo reči, da so 4 kg krompirja povprečno vredni toliko kakor I kg koruze. Ako torej s prodajo 4 kg krompirja dobimo toliko, kakor pa moramo dati za nakup 1 kg koruze, je pravilno, da krompir prodamo in za izkupiček kupimo koruzo. Ako pa so razmere drugačne in ako je torej krompir poceni, koruza pa draga
in ako pri prodaji za 4 kg krompirja ne dobimo toliko kakor pa moramo dati za 1 kg koruze, krompirja ne bomo prodajali, ampak ga bomo pokrmili.
Vprašanje ali naj krmimo krompir svinjam ali naj ga prodamo, torej ni težko rešiti. Moramo pa pri tem premišljevanju in računanju pomisliti še nekaj drugega.
Vsakomur je znano, da pri spravljanju krompirja ne dobimo samo dober krompir, ki ga moremo prodati. Približno ena tretjina pridelka krompirjevih gomoljev so mali in ranjeni gomolji, ki jih ne moremo prodati kot jedilni krompir. Te gomolje moramo seveda pokrmiti, ker tega pridelka krompirja skoraj ni mogoče prodati, ali pa vsaj ne za primerno ceno. Ta krompir je torej mogoče vnovčiti samo kot svinjsko krmo.
Vsakomur je pa tudi znano, da vse vrste krompirja ne vsebujejo enako množino škroba. Saj so nekatere vrste krompirja, ki vsebujejo komaj 12% škroba, spet pa so druge sorte krompirja, ki vsebujejo tudi 20% škroba in celo več. One vrste krompirja, ki so za jed najboljše, vsebujejo večinoma več vode pa manj škroba, kakor pa takozvane industrijske sorte krompirja. Te industrijske sorte krompirja dajejo tudi večje pridelke in se že zato pridelovanje teh sort krompirja bolj izplača. Ker pa nastaja mast v svinji predvsem iz škroba v krmi, je važno, da vsebuje krma čim več škroba. Kdor torej hoče svinjam krmiti krompir, ta bo prideloval take sorte krompirja, ki vsebujejo čim več škroba. Nad*takim pridelkom krompirja bo imel vsak veselje v jeseni, ko bo pridelek razmeroma velik. Imel pa bo veselje nad takim pridelkom krompirja tudi pozimi, ko mu bodo svinje hitro debelele in bo imel še posebej veselje nad takim pridelkom krompirja, ko bo ta pridelek pri prodaji svinj dobro vnovčil.
Kaj spada na kompost ?
Kompost je pri nas še vse premalo znan in cenjen, zlasti pa so pri .nas še vse premalo poznane velike koristi, ki jih moremo imeti s pj-avilnim zbiranjem in kompostiranjem raznovrstnih odpadkov.
Skoraj v vsakem kmečkem gospodarstvu so najraznovrstnejši odpadki, ki jih ne moremo nič več koristno uporabiti. Ti odpadki ležijo večkrat po vsem dvorišču razmetani in so vsakemu v napotje. Ti ostanki pa vsebujejo važno hrano za rast naših rastlin in bi bilo zato škoda, da bi se te koristne snovi izgubile, na drugi strani pa bi kupovali umetna gnojila. Treba je izbrati samo primeren prostor, kjer te odpadke zbiramo; in toliko prostora bomo kmalu kje našli, da moremo tam napraviti kup komposta.
Kompost je izredno dobro gnojilo za travnike, za zelenjadni vrt in za sadonos-nik.. Najboljše je, ako kompost, ko smo ga po travniku potrosili, povlečemo z brano.
Ko napravimo kompostni kup, moramo predvsem paziti, da dno kompostnega kupa ni propustno. Nato nalagamo odpadke v slojih in jih vedno dobro stlačimo, najboljše pohodimo, dokler kup ne doseže višine 1 do D/2 metra, nakar ga pokrijemo z zemljo in od časa do časa navlažimo z vodo aii pa z gnojnico. Ako polijemo kompostni kup z gnojnico pridobiva kompost na dušiku in razni odpadki v kompostnem kupu sc hitreje in temeljiteje razkrajajo. Da se v poletni vročini kompost preveč ne izsuši, je priporočljivo, da zasadimo na njem rastline, k imajo velike liste, kakor na primer buče.
Na kompostnem kupu zbiramo nato odpadke iz kuhinje, slabo in popolnoma pokvarjeno krmo, pa tudi plevel in plevelno seme. Vendar pa moramo pri plevelu vedno paziti, da ne vržemo na kompost rastlin z dozorelim semenom. Seme samo moramo ali preje zdrobiti ali pa ga poparimo z vročo vodo. Tako smo uničili kalivost ple-velnega semena, ki bi ga drugače s kompostom razširili na travnike in vrtove. Ako kalivosti plevelnega semena ne moremo uničiti, je boljše, da plevela in semena ne spravljamo na kompostni kup.
Razni živalski odpadki vsebujejo zelo veliko dušičnih snovi, in so zato zelo dragoceni. Taki odpadki so: odpadki mesa, čreva, dlaka, parklji, kosti, ki pa jih moramo
preje razsekati, da se hitreje razkrajajo. Nadalje spadajo na kompost razni živalski odpadki blata po dvorišču ter tudi gnoj kokoši iz kurnika.
Na kompost spada tudi blato s cest in potov, ostanki pri popravljanju stanovanjskih in gospodarskih poslopij, pepel itd. Skoraj brez vrednosti pa je pepel, oziroma ostanki od premoga.
Ako zbiramo vse ostanke in take odpadke na kompostnem kupu, bo kompost res vseboval vse rastlinske hranilne snovi in to v taki obliki, kakor jih rastline najlažje sprejemajo. Kompost pa ne vpliva ugodno in koristno samo zaradi velike vsebine rastlinskih hranilnih snovi, kompost vsebuje tudi veliko število raznih bakterij, ki izboljšujejo fizikalne lastnosti zemlje. Kompost deluje kot gnojilo hitro, seveda pa njegovo delovanje ne more biti dolgotrajno.
Da se odpadki, ki so zbrani na kompostnem kupu, hitreje in boljše razkrajajo, kompost na leto vsaj dvakrat prelopatimo. Ako je na kompostu veliko raznih živalskih odpadkov, primešamo nekaj živega apna, da se te snovi nato hitreje razkrajajo. Ako je v kompostu veliko živalskih odpadkov, je kompost dozorel že v pol leta, ako pa je v kompostu veliko rastlinskih (koruza, pirnica) korenin in stebel, traja razkrajanje dalje časa, dve leti in še več. V tem slučaju moramo imeti seveda več kompostnih kupov z različno starostjo.
Delo, ki ga imamo z napravo komposta, ni prav v nobenem razmerju z veliko vrednostjo komposta in z veliko koristjo, ki nam jo daje kompost. Saj bi drugače razni odpadki brez koristi razpadli in se izgubili, pa tudi mnogo dragocenega hlevskega gnoja si prihranimo, ako že samo zelenjadni vrt pognojimo s kompostom. Zato kompostni kup ne bi smel manjkati v nobenem pravilno urejenem in skrbnem kmečkem gospodarstvu.
MEDNARODNO TEKMOVANJE PLUGOV
V Londonu so bili razgovori med zastopniki Nizozemske, Finske, Danske, Švedske, Kanade in Velike Britanije o vrstah plugov, ki bodo sprejeti na mednarodno tekmovanje plugov v teku tega leta. Vse sodelujoče države bodo poslale tekmovalce.
Za Montansko zvezo še Agrarna zveza
Takozvani Schumanov načrt o združitvi težke ali montanske industrije držav Za-padne Evrope so odobrile doslej Francija, Nizozemska in Zapadita Nemčija. Ta zveza, ki se menuje tudi Montanska zveza, je v glavnem zveza Francije, Zapadite Nemčije in Italije o združitvi premogovne, železarske in jeklarske industrije teh dežel. Tem državam so se pridružile še Benelux-države, Nizozemska in Norveška.
Ko je torej Montanska zveza že skoraj gotovo dejstvo, je postalo važnejše tudi
vprašanje Agrarne zveze. Ako bi prišlo tudi do sprejetja Kmetijske ali Agrarne zveze, bi to vplivalo gotovo v veliki meri do ustanovitve evropske skupnosti.
Seveda je še več držav, ki se taki gospodarski skupnosti upirajo, ker mislijo te države, da morejo same boljše obstojati. Vendar pa pridobiva misel o evropski skupnosti vedno več zagovornikov. Zlasti Združene države zagovarjajo tako evropsko skupnost, ne samo v vojaškem, ampak tudi v gospodarskem oziru.
Kmetijska proizvodnja v letu 1952
Ameriški minister za kmetijstvo, Charles V. Brannan, je napisal za januarsko številko mesečnika „Thc Argricultural Situa-tion” (Položaj v kmetijstvu) članek, v katerem pravi:
„S sodelovanjem lahko vsi pripomoremo do novega velikega rekorda v ameriški poljedelski proizvodnji in s tem podpremo prizadevanje za uresničenje našega skupnega cilja: zagotovitev obrambe pred napadom in ohranitev možnosti za vzpostavitev svetovnega miru.”
Nato navaja, kako proizvodnjo naj bi po načrtih poljedelskega ministrstva doseglo ameriško poljedelstvo v letošnjem letu. Najvišja proizvodnja je predvidena za bombaž in za žitarice za živinsko krmo. ■Proizvodnja bombaža je spet določena na 16 milijard bal, in to „zaradi važnosti bombaža za našo gospodarsko in vojaško moč
in zaradi njegove važnosti za ves svet”, pravi poljedelski minister.
Kar pa se tiče žitaric za živinsko krmo, pa piše, da je ameriška živinoreja v zadnjih dveh letih potrošila več lirme, kakor pa so jo pridelali, in zato bo potrebno pridelati več žitaric za krmo, če nočejo, da bi morali prisilno znižati število živine.
V članku tudi piše, da so ameriški posevki pšenice dosegli že skoraj mejo razpoložljive površine. Vendar pa načrti za pridelek pšenice v letošnjem letu predvidevajo razširitev posevkov za več milijonov aktov. Kako bo mogoče to uresničiti, zavisi torej od posameznih kmetov. Zaradi omejenosti njivske površine, bo treba torej čim bolj gospodarsko izkoristiti zemljo, v skladu z metodami, ki zemljo varujejo pred izčrpanjem.
Kako se bo preživel svet?
Dr. G. H. Bourne, uradnik britanskega ministrstva za prehrano, je razložil načrt za povečanje prehranbenih dobav na svetu. Načrt ima v glavnem sledeča poglavja: korenita sprememba poljedelskega gospodarstva v mnogih deželah, zlasti na Vzhodu; obširnejše izrabljanje obrobnih področij, to je tistih predelov, ki jih do zdaj še ne izkoriščajo za obdelovanje; močnejše izrabljanje virov živilske proizvodnje, ki ne zavisi j o od zemlje, zlasti uporaba sintetičnih živil in izkoriščanje drugih virov, kot je na primer plankton, ki ga pridobivajo iz morske vode.
Dr. Bourne pripominja, da ne eni strani narašča naglo prebivalstvo v vseh deželah, na drugi strani pa obstoja močna neenakost v prehrani, kar povzroča zahtevo dobav od držav, ki so v slabšem položaju. Poudarja dalje, da se ne more pričakovati iz-
boljšanja položaja prehrane na svetu, dokler se bo splošni položaj še nadalje slabšal. Celotno prebivalstvo sveta šteje danes dve milijardi 250 milijonov ljudi, prihodnja generacija pa bo dosegla že štiri milijarde. Po izjavi Bournea se ne more resno upoštevati trditev iz preteklosti, da bi vojne odpravljale več ali manj preobljudenost sveta. Stvarno je umrljivost, ki jo povzročajo vojne, bila vedno sorazmerno majhna v primerjavi z umrljivostjo, ki jo povzročajo bolezni.
Bourne zaključuje: važno je zato, da se posveti največja pozornost povečanju količin živil na svetu z vsemi možnimi sredstvi, nato pa uvede primeren sistem razdeljevanja. Na ta način bi vsi ljudje brez razlike lahko imeli vsaj prehrano, ki je primerna potrebam posameznika.
Zborovanje kmetijskih zadrug
Za 50-letnico obstoja Zveze kmetijskih zadrug (Landesverband der landwirtschaftli-chen Genossenschaften) so se zbrali v Celovcu v Kucherhof-u dne 14. januarja zastopniki koroških kmetijskih zadrug.
Slavnostno zborovanje je začel predsednik Zveze, državni podtajnik n. r. ing. Matschnig, ki je pozdravil goste, zastopnike raznih zadružnih in kmetijskih ustanov. Posamezni zastopniki so nato pozdravili zborovalce, tako v imenu koroške deželne vlade namestnik deželnega glavarja, Hans Ferlitsch. V imenu Osrednje zadružne zveze je govoril državni tajnik dr. Herglotz.
Iz poročila, ki sta ga podala predsednik Zveze drž. podtajnik n. r. inž. Matschnig in pa direktor Zveze,. Betzler, povzemamo sledeče zanimive podatke:
Pri zadružnih hranilnicah so se dvignile vloge v zadnjem letu od 1.1 mil. na 14.8 mil. šilingov in dohodki na tekočem računu od 3.5 na 11.2 mil. šilingov. Višina posojil je narastla v zadnjem letu od 5.8 mil. na 6.9 mil. šilingov in krediti na tekočem računu od 7.0 mil. na 7.4 mil. šilingov.
Blagovni promet je narastel od 3481 vagonov na 4694 vagonov, torej za 34%, po vrednosti pa od 23.1 mil. na 41.1 mil. šil., torej za 79%. Večji je bil promet pri krmilih in gnojilih, manjši pa pri mlevskih izdelkih in pri oljnatih tropinah. Pri razdelitvi blaga se je pokazalo, da je nepravilno in za nadalje nevzdržno razmerje pri razdelitvi blaga med zadrugami in med trgovino. To razmerje je določeno tako, da odpade na zadruge 60%, na trgovino pa 40%, prodaje blaga.
Strojni oddelek izkazuje prodajo 7.508 strojev v vrednosti 15.6 mil. šil. — Vnovče-valnica za živino izkazuje 6.372.000 šil. prometa, t. j. 393.000 kg mesa.
Skupni promet blaga je dosegel v vseh
oddelkih vrednost 80.8 mil. šil., torej za 80% več kakor prejšnje leto. Čisti dobiček je dosegel vsoto 36.169 Šil.
Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za namestnika predsednika Adolf Trauss-nig, v predsedstvo sta bila izvoljena Willi Kaufmann iz Beljaka in Steiger iz Greifen-burga.
AMERIŠKA ČEVLJARSKA INDUSTRIJA
Ameriška čevljarska industrija je bila ustanovljena leta 1629, ko sta prispela dva londonska čevljarska tovarnarja v kolonijo Massachusetts. Ta dežela še danes izdeluje naj večji odstotek čevljev v Združenih državah. V Združenih državah so lani izdelali približno 490 milijonov parov čevljev.
AMERIŠKI IZVOZ DDT-PRAŠKA
Svetovna zdravstvena organizacija je, objavila, da bo ameriški izvoz DDT-ja v letu, ki konča 30. septembra 1952, dosegel 11,250.000 kg to je 8,650.000 kg več kot leta 1949/1950.
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da bo to povečanje, ki ga je omogočilo ameriško trgovinsko ministrstvo in ameriški urad za narodno prozivodnjo, prineslo mnogo koristi tistim državam članicam, ki se borijo proti malariji in drugim boleznim, ki jih prenaša mrčes.
SVETOVNI PRIDELEK SUHIH ČEŠPELJ
Ameriško kmetijsko ministrstvo ceni, da je 10 držav, ki pridelajo na svetu največ češpelj, v letu 1951 pridelalo 209.027 ton suhih češpelj. Ta količina je za 129.038 ton večja od leta 1950. Upoštevane države so .Argentina, Avstralija, čile, Francija, Južna Afrika, Bolgarija, Madžarska, Romunija, Jugoslavija in Združene države.
Deželna zveza Kmetijskih zadrug na Koroškem
p. Z. z n. z.
CELOVEC-KLAGENFURT, Kardinalsplatz 5
včlanjene denarne in. blagovne zadruge so
gospodarska organizacija koroških kmetov Pri nakupu in prodaji se obračajte na tega svojega prijatelja.
Krmila - Semena • Stroji in orodje
vedno v vsaki množini na razpolago.
Illllllillllllllllllllllllllllllllllllillllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
- »Oglašuj v našem listu« -
Kupujem uporabljivo železo — staro železo — razne kovine — cunje — star papir — kosti — Ščetine
G.FRICK
Celovcc-KIagenfurt, Salmstrasse 7
. REŠEVALCEM NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Javljamo seznam vseh lepih nagrad, katere sd podelile ugledne celovške in belja-ške trvdkc:
1.	Zaboj steklenic piva — darilo pivovarne Schleppe.
2.	Damsko spodnje krilo — darilo tvrdke Formanek, Beljak.
3.	Ženske Nylon nogavice — darilo tvrdke Gruner, Celovec.
SioucMke oddaje i/ cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30 ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 7.45, v torek in izmenoma vsak drugi četrtek in soboto tudi od 18.30—19.00 ure. — Poročila pri vsaki popoldanski oddaji.
27.	januarja: Igrajo tamburaši iz Škofič. — Verski govor.
28.	januarja: Politični pregled. — Slovenski skladatelji.
29.	januarja: Zdravnik. — Gospodar.
Ob 18.30: Za smeh. — Gospodinja.
Sl. januarja: Iz svetovne literature (A. Manzoni).
1.	februarja: Sodobna vprašanja.
2.	februarja: Iz slovenske literature. Zvečer: Kole-
dovanje med Trušnjami in Djekšami.
3.	februarja: Pesmi in glasba. — Verski govor.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m)
Oddaje vsak dan od 5. do 7., od 12. do 15.30 in od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 6.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah ob 16210 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 — Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob 19.40 in ob petkih ob 14.15 — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan ob 22.30 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
25.	januarja ob 12.00 iz glasbene zakladnice Emila Adamiča; ob 13.00 zanimivosti iz tehnike; ob 17.30 narodne pesmi; ob 20.15 narava v slovenski narodni pesmi.
26.	januarja, ob 14.10 kako pojo narodi širom sveta; ob 18.30 narodne pesmi; ob 19.00 zabavna glasba; ob 21.00 lahka glasba.
»Hiša malega človeka" dobavlja najugodnejie radio-aparate, elektro-materlal
RADEO SCHMIDT
Celovec • Klagenhirt, Bahnhofstr. 22
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m)
Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura".
(val 22.55, 31.10, 50.26 in 196 m; ob četrtkih 202 m).
RADIO TRST It
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.15-8.30- 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00—24.00. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 19.45, 23.15, 14.00. Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. Glas Amerike: 18.00, razen ob nedeljah. Dnevni pregled tiska: 14.15, razen ob nedeljah.
25.	januarja: 13.00 Glasba po željah: 18.30 Koncert sopranistke Rožice Kozem; 20.00 Slovenski motivi; 20.30 Tržaški kulturni razgledi; 21.00 Rahmaninov: Koncert št. 2.
26.	januarja: 13.00 Šramel kvintet; 19.00 Pogovor z ženo; 21.30 Lepe melodije — lepi glasovi; 22.30 Ples za konec tedna.
27.	januarja: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Oddaja za najmlajše; 13.00 Glasba po željah; 18.00 Iz delavskega sveta; 19.00 Iz filmskega sveta; 21.00 Književnost in umetnost.
28.	januarja: 19.00 Mamica pripoveduje; 20.30 Okno v svet; 22.30 Plesna glasba; 23.32 Nočne melodije.
29.	januarja: 13.00 Glasba po željah; 20.30 Aktu-alnosti; 21.00 Dramatizirana zgodba.
30.	januarja: 19.00 Zdravniški vedež; 20.30 šola in vzgoja; 21.00 Slovenski motivi; 23.00 Uspavanke.
GLEDALIŠČE
Začetek ob 2t>. uri
25. I.: »Kabale und Liebe”, žaloigra vpetih dejanjih (prvič).
28. I.: nAida”, opera v štirih dejanjih (zadnjič).
27. L: »Die ehrbare Dime”, igrokaz.
ob 20. uri: ,,Sissy”, igra s petjem v petih slikah.
ŽUPNI URADI!
Kar potrebujete sveč itd. za Svečnico jih kupite v strokovni trgovini
SIEBERT
Celovec—Klagcnfurt, Stauderhaus
Velika izbira voščenih »več in trepč (Wachsstock)
Kmetje in gozdni
posestniki, pozor!
Kupujemo vso k o kolitino lesa
SMREKE, BUKVE, VRBE. ČRNE JELŠE, SREBRNEGA TOPOLA In UPE. Cmajen In v lubju po najvlšjlk dnevnih cenah stoje! ali Iranko tovarna
Ponudb* na natlovi
Sirius-Griinbach A.G.
TOVARNA VŽIGALIC
Ktagenfurt - Celovec, Siriusstr. 1
4.	Ženske NyIon nogavice — darilo tvrdke Gruner, Celovec.
5.	Moška športna srajca — darilo tvrdke Keitnel, Beljak.
6.	Nalivno pero — darilo tvrdke Strein, Celovec.
7.	Torta — darilo slaščičarne Liebhart, Celovec, St.-Veiter Strasse.
8.	Steklenica likerja — darilo tvrdke Brimner, Celovec.
9.	Steklenica likerja — darilo tvrdke Brunner, Celovec.
10.	Steklenica desertnega vina — darilo tvrdke Tellian, Celovec.
11.	Zavojček slaščic — darilo slaščičarne Liebhart, Celovec.
12.	Steklenica žganja — darilo tvrdke Brunner, Celovec.
13. Steklenica vina — darilo tvrdke Brunner, Celovec.
Rok za rešitve smo podaljšali za tri dni. Izžrebali bomo med rešitvami, ki bodo prispele najkasneje do 29. januarja. Pri žrebanju bomo upoštevali tudi rešitve, ki bi vsebovale največ do 3 nepravilnosti.
Jhka
ŠE VEDNO NAILEPŠE DARILO
Album Koroške...............................15 šilingov
Križ na gori (Ivan Cankar)..................5.—
Rotija (Mauser).............................3.—
Sin mrtvega (Mauser)........................3.—
Prekleta kri (Mauser).......................3.—
Cmokec poskokec (Bazilij)...................3.—
Cela kolekcija stane........................25 šilingov
Za inozemstvo stane ceia kolekcija 2.50 USA dolarjev
Bodi. ujčtkou, ^ Schleppe-pivo
Radijski aparat si kupim samo pri
TRUPPE & ERHANN
BELJAK-VILLACH, VVidmanngaMe 20
Električni gramofoni v šatuljah in omaricah. Velika izbira zvočnih plošč. Tudi na obroke.
Deželna zveza in okrajni urad Rdečega križa za Celovec izpolnujeta s tem žalostno dolžnost, ko sporočata, da je nenadoma umrl gospod
Lorenz Flastiiberger
tajnik okrajnega urada za Celovec
dne 21. januarja 1952 v 62. letu starosti po večletnem aktivnem delovanju za Rdeči križ.
Zvestega, vestnega in neutrudnega sodelavca in pomočnika trpečega človeštva bomo ohranili trajno v častnem spominu.
AVSTRIJSKI RDEČI KRIZ DEŽELNA ZVEZA ZA KOROŠKO AVSTRIJSKI RDEČI KRIZ OKRAJNI URAD ZA CELOVEC
URADNE OBJAVE
m
Koroška zbornica za obrtno gospodarstvo Zavod za pospeševanje gospodarstva
Strokovni tečaj za peke v Celovcu in v Beljaku
(Temeljne metode pri pripravi kruha in peciva, v zvezi s praktično uporabo izdelkov biologije in kemije za izdelovanje drobnega peciva.)
Celovec; Začetek: v ponedeljek, 4. februarja 1952, Ob 13. uri v zavodu za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, Alter Platz 15/1. Čas trajanja: od 4. februarja do 8. februarja 1952, dnevno od 13. do 18. ure.
Beljak: Začetek: v ponedeljek, 11. februarja 1952, ob 13. uri v uradu okrajne trgovske zbornice. Beljak, Gerbcrgassc 24. Cas trajanja: od 11. februarja do 15. februarja 1952, dnevno od 13. do 18. ure.
Zanimanci naj se javijo takoj pri zavodu za pospeševanje gospodarstva, Celovec, Alter Platz 15/1., ali v uradu okrajne trgovske zbornice v Beljaku, Gerbergasse 24.
Predelovalni tečaj za izdelavalce oblek Začetek: v ponedeljek, 28. januarja 1952, ob 17.30 v osrednji strokovni šoli v Celovcu, Wulfcngasse 24. Čas trajanja: en teden, zvečer.
Zanimanci sc morejo prijaviti še ob pričetku tečaja.
Inventurna prodaja
od 22. januarja 1952 Na naše globoko znižane cene še 10% popusta
SCHAPPEl & (o.
Celovec — Klagcnfurt, Obstplatz 1, tel. 34-21.
== KINO---------------------------
CELOVEC - KLAGENFURT
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 18. uri, v ponedeljek tudi ob 20. uri.
Od 25. — 28. I. „Dcr schrvarze Adler”.
Od 29- — 31. I. „Dcr Untertan”.
PREČHTL
PredsLave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Do 28. I. »Abentcucr im Roten Mccr”.
Od 29. I. dalje: „Fanfarcn der Liebe”.
BELJAK - VILLACH B AHN H OF L1CHTSPIELE Od 25. do 28. I. »Atafstand in Sidi Hakini”. Od 29. do 3). I. „Mein Freund Harvcv”.
HALI OGLAS3
Želim zaradi ženitve spoznati mlado Slovenko, 18 do 22 let, srednje postave, ki se razume na gospodinjstvo in po možnosti nekoliko na trgovsko knjigovodstvo. Samo resne dopise s sliko na naslov »Našega tednika’ pod značko »Kanada -25’’.
Spretno gospodinjsko pomočnico z znanjem v kuhanju in šivanju, išče družina: dva odrasla in dva otroka. Plača 300 do 400 šilingov. Naslov: Hattenberger, Cclovec-Klagenfurt, Ebentaler Strasse 11.
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, radijski aparati, električne naprave, hladilniki.
Kupujte fmcdvs&ii fmi UgoudU, ki oglašajo v našem listu! 'Usi
List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Cena mesečno 3 EL, za inozemstvo 4 dolarje. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških
Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: »Carinthia”, Celovec, VSlkermarkter Ring 25. Telefonska itevilka uredništva in uprave 43-58. - Poštni
čekovni urad štev. 69.793.