Bpedlzto•• la abbonamente
Ltabliana. sobota 16. hangarja 194>-XX1
Cena cent. 80
(Jpravništvo: Ljubiiana. Pucanijen olica 5.
Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 ioseratnj oddelek: Ljubljana. Puccmljera «B-
ca 5 — Telefoo k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za Ljubljansko pokrajino po potoo-čekovnem zavodu, fc. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase fe Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MII-ANO
Iskal« Ttmk d a o tazea »«»•'«' Naročnina maja m e • e č n o L« 1«-—. m ^.^Mt.« vključno i »Poneddjsknn Jw trotom Lit 36.50.___
Uredoiltvo: LfaMiam. Puccinijeva ulica iter. 3. telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24._
Rokopill »e ne Ttačajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet ta pub-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblirit* Italiana S. A. MILANO
Puntat® nemlche respinte
sni fronte fiiitlslno
Nuove gravi perdite nemiche In velivoli: 3® apparecchi ncmici distrutti - 2 unita navali co&pite e danneggiate
II CJuartier Generale delle Forze Armate comunlca in data di 15 gennaio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 96o:
L'attivit&, nemica h sensibilmente aumen-tata ieri nel cielo libico.
Importanti formazioni venivano intercet-tate da reparti di cacciatori germanici che, In ripetuti vivaci combattimenti abbatte-vano 28 apparecchi tra i quali numerosi bombardieri pesanti.
Nel Fezzan nostri elementi saharlani hanno sostenuto favorevoll scontri eon nnclei motomeccanizzati avversari.
Forti puntate nemlche sono state nuo-
vamente respinte nel settore meridionale del fronte tunisino dove le truppe attaccan-ti hanno subito notevoli perdite.
Aerei nemici hanno bombardato Sfax: pochi e di lieve entita i dannl; due velivoli risultano distrutti, uno dalle batterie con-tro-aeree, l'altro dalla nostra caccia; un pilota 6 stato catturato.
Nel corso di un'azione contro obiettivi navali, aviatori tedeschl colpivano e dan-neggiavano due unitžl, di cul nna da guerra.
Dalle azionl degll nltiml giorni due nostri apparecchi non sono rientrati alle rlspet-tive basi.
Sovražiti napad! odbiti na teniški fronti
Nove hude izgube sovražnega letalstva -r 3® letal uničenih S pomorski edinici zadeti in poškodovani
Srditi boj! na jugu
65 sovjetskih oklopnih voz uničenih,
vzhodne fronte
izmed teh 35 pri Stalingiiidu
67 sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 15. januarja naslednje 965. vojno
poročile:	_ .
V	zraku nad Libijo se je včeraj znatno povečalo sovražno delovanje.
Oddelki nemških lovcev so se spopadu z velikimi skupinami sovražnih letal in v ponovnih živahnih spopadih sestrelili 28 letal, med njimi več težkih bombnikov.
V	Fesanu so naši saharski elementi vzdržali uporne sp pade s sovražnimi motoriziranimi in mehaniziranimi oddelki.
Močni sovražni izpadi v južnem odseku tuniškega bojišča so bili ponovno odbiti ln so napadajoče čete utrpele znatne izgube.
Sovražna letala so bombardirala Sfax. Skoda je bila le neznatna. Dve letali sta bili uničeni in sicer eno od protiletalskih baterij, drugo pa od naših lovcev; en pilot je bil ujet.
Med akcijo proti pomorskim ciljem so nemški letalci zadeli in poškodovali dve sovražni edinici, med njimi eno bojno.
Z akcij zadnjih dni se dve naši letali nista vrnili na svoja oporišča.
Poostritev obsednega stanja v Egiptu
Ankara, 14. jan. s. Po vesteh lz političnih krogov v Kairu se bo v kratkem še nadalje poostrilo obsedno stanje. Pripravljajo se razne odredbe, ki bodo podelile Nahas paši večjo oblast tudi v političnih in gospodarskih zadevah, omejena pa bodo pravice tiska za objavljanje poročil o parlamentarnih sejah. Opozicija pripravlja zaradi tega živahno kampanjo proti vedno večjim pooblastilom, ki jih sprejema Nahas paša.
Nesoglasja med Anglosasi in Francozi
v Alriki
Spore med Jrancosfcimi disMenti izrabljajo Američani in Angleži za svoje imperialistične namene
Rim, 14. jan. s. Znam i angleški novinar Vetrn on Bartletot objavlja v »Timesu» značilna odkritja, ki naj bodo uvod in priprava svetovne javnost* na verjetne skupne ukrepe v Francoski severni Afriki, katerih izvajanje je Angliji in Ameriki »vsiljeno« zarodi neozdravljivih sporov v tako imenovanem francoskem imperialnem svetu Diplomatski uredn:k velikega angleškega pol uradnega glasila in vir, ki ga navdihuje, mdalita vsekakor, da bi bilo namesto sedanjega ameriškega »trusta možnosti« boli umestno angleško-ameriško sovpadanje. BairtSlett piiše: Celo po mnenju najbolj srditih nasprotnikov Lavaila tvorijo degotostr. zelo majhno frakcijo mod francoskim prebivalstvom v severni Afriki. V Afriki je nezaupljivost de mož. kakršni so general Nogues in drugi, ki so sedaj Gumi davi svetovalci prav tako globoka kakor v glavnem stanu De GauiLlea v Londonu. V teh okoliščinah je jasno, da noben Francoz izven Francije nima avtoritete, lri bi ga upraviče-vala, da bi se postavil! na čelo. začasne vlada Bartlett zaključuje, da bosta angleška ir. ameriška vlada prisiljeni prevzeti odgovornost v upravi v imenu francoskega naroda, ako se Francozi ne bodo med seboj v bližnji bodočnosti sporazumeli.
Bern, 14. jan. s. Po brzojavkah iz Londona je »Times« prvič posvetil dolg članek političnemu položaju v Severni Afriki. Londonski list ugotavlja, da je položaj vse prej ko jasen, in ponavlja, da je obžalovati da se De Gaulle ln Giraud še naprej zaletavata drug v drugega. Obžaluje tudi, da je Giraud prupustil politikantom vodstvo političnih zadev in se posveča izključno vojski. Tudi aretacije na ukaz Bergeret* smatrajo v Londonu za nov dokaz sporov, ki obstojajo v Francoski Severni Afriki. Skrbi vzbujajoča je za »Times«- tudi navzočnost grofa Pariškega v Alžiru od katerega se je bati intrig.
Najbolj zanimivo priznanje londonskega glasila pa je, da razpolaga De Gaulle v Severni Afriki samo z neznatnim številom pripadnikov in sicer ne več kot 10 na 100 vsega francoskega prebivalstva v Severni Afriki. Presenetljivo je, da London sam priznava, da De Gaulle nima sledbenikov.
Stockholm, 14. jan. s. Čeprav so izpustili degMistične ujetnike v Alžiru. postaja položaj na političnem in vojaškem področju Francoske severne Afrike vedno bolj nejasen. Angleški listi, katerim so se pridružili sedaj še ameriški, zahtevajo, naj se položaj na tem področju takoj razčisti in naj bodo vlade velikih zavezniških sil bolj odkrite glede svojih namenov im ciljev. »New Youk Herald Tribune« objavlja dopis svojega londonskega dop-isnika. ka zatrjuje. da j c Bela hiša na najboljši poti. da nepopravljivo poruši sodelovanje med Ameriko fn Anglijo, im sicer s svojo trmoglavostjo, zaradi7 katere ne gleda stvarnosti v obraz. L:st dodaja., da se ta zadeva od dne do dne slabša im da ni mogoče videti posledic, če Wash;ngton ne bo opustil svoje sedanje politike. »Herald Tribune« objavlja ranimi-
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. jan. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Težki obrambni boji na južnem delu vzhodne fronte se nadaljujejo z nezmanjšano silo. Na področju pri Stalingradn so se branile nemške čete v ogorčenih bojih proti neprestanim težkim sovjetskim napadom. 65 sovjetskih oklopnih vozil je bilo uničenih, izmed teti 35 pri Stalingradu. Tudi pri Velikih Lukah so se ponesrečili
sovražni napadu
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera jn Jnžno od Ladoškega jezera so bile sovjetske čete odbite v težkih bojih.
Neld nemški armadni zbor Je ▼ tren dneh sam uničil 141 sovjetskih oklopnih
vozil.	, .
Letalstvo je podnevi in ponoči podpira-lo delovanje kopne vojske. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 67 sovražnih letal ob izgubi štirih lastnih letal.
Ob oživljenem letalskem delovanja v Libiji so nemška lovska letala v močnih letalskih bojih sestrelila 28 sovražnih letal.
Močni sovražni sunki v južnem Tunisu So bili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Pri letalskih napadih je sovražnik izgubil 2 letali. Nemška brza letala soj pristanišču Boni poškodovala 1 rušilec. Po bombnem napadu na neko sovražno letalsko oporišče so bili opaženi veliki pozan.
Uspel nemški napad med Kavkazom in Donom
Berlin, 15. jan. s. Iz vojaškega vira se doznava, da jf neki nemški napadalni skupini uspelo med silovitimi obrambnimi boji, ki so v teku med Kavkazom ln Donom, s presenetljivim napadom ziopet zavzeti razne kraje, ki so jih zasedle sovjetske čete. Po topniškem ognju, ki je prisililo k molku sovjetske protitankovske baterije, je prešlo 15 nemških tankov v napad. Zlomili so na-
sprotnikov odpor in mu zadali hude Izgube. Rdeči so pustili na bojišču 500 padlih ln 22 tankov.
Po obvestilu nemškega vrhovnega povelj-ndštva so nemški lovci včeraj sestrelili v srednjem in severnem odseku vzhodne fronte skupno 59 sovražnih letal in sicer 47 v odseku Ladoškega jezera, katere je sestrelila eskadra pod poveljstvom z viteškim križem reda železnega križa odlikovanega majorja Trautlofta. V teh letalskih borbah, pod črtava jo z nemške strani, ni bilo izgubljeno nobeno nemško letalo.
R uničenju ameriškega
petrolej skega konvoja
ameriškem konvoju, ki je bil na poti v se-verneffAfriko, je Elmer Dawis, direktor vojne obveščevalne službe Amerike izjavil, da so izgube, ki jih je konvoj utrpel, zelo velike, ni pa objavil natančnega števila potopljenih petrolejskih ladij.
Kmetje v Bački za borce na vzhodni fronti
Budimpešta, 14. jan. s. Kmetje iz Bačke, ki so prejeli denarne nagrade za povečani pridelek žita, so prostovoljno darovali prejete vsote za družine borcev, ki se bije jo na vzhodni fronti. Kmetje so izjavili, da je povečanje proizvodnje žita zlasti v vojnem času osnovna dolžnost vseh poljedelcev. Plemenitemu dejanju so sledili " " poljedelci, ki jih je
Buenos Aires, 14. jan. s. Glede vesti o po- i številni madžarski poljedelci, ki jir topitvi 15 petrolejskih ladij Izmed 16, v | ministrstvo za poljedelstvo nagradilo.
Trdna povezanost Rumunije z Osfo
Romunski tisk o obisku maršala Antonesca pri Hitlerju
Bukarešta, 15. jan. s. Današnji listi obširno komentirajo obisk rumunskega kondu-katorja maršala Antonesca in podpredsednika vlade prof. Mihaela Antonesca pri Hitlerju, pri čemer poudarjajo predvsem velik politični in vojaški pomen teh razgovorov na mednarodnem področju kakor tudi odkrito nemško priznanje evropskega pomena rumunskemu doprinosu k proti-bedjševiški vojni in ustvaritvi nove Evrope.
List »Timpul« pripominja nadalje, da so Rumuni ponosni zaradi velikega upoštevanja, ki ga uživajo voditelji Rumumije pn voditeljih narodnosociallistične Nemčije, kakor so ponosni, da so Nemci tako bratsko priključite Rumunijo k odgovornosti za današnjo in jutrišnjo usodo Evrope.
»Universui« paše, da predstavlja ta obisk
nov korak v diplomatskem razvoju im jasno potrditev medsebojne povezanosti diplomatskih odnosov med zavezniki.
»Curemtul« ugotavlja, da je rumunsko-nemško zavezništvo prestalo vse preskuš-nje, ne da bi moglo dioslej kair koli oslab:ti medsebojne odnose, in navaja nadalje, da je treba dam 10. januarja 1943 smatrati za datum, ki povezuje sijajno usodo rumunskega naroda z rešitvijo Evrope.
List »P o run ca Lobremii« poudarja zlasti pomen rumumsko-nemškega zavezništva, ki ga ne smatra le za obojestransko zavarovanje, temveč za bistven č:mi<telj evropske politike. Vsi listi brez razlike poudarjajo v svojih komentarjih neporušno voljo vsega rumumskega naroda,, da nadaljuje sedanjo vojno do popolnega uničenja boljševizma.

Vrnitev italijanskih
koncesij Kitajski
Živinski Sklep SaSlstUSne Vlade	nacional-
nI Kitajski - Poglobitev sodelovanja

na »Dubro kit|;ga« I
vo podrobnost, da so ameriške obksbi prepovedale Rooseveltovi ženi sestanek z De Gaollovo ženo, ko se je Rooseveltova žena mudila v Londonu. Newyorški listo napadajo v zvezi s tem Rooseveilta, samo nekateri listi namigujejo na možnost, da se bo v Francoski severni Afriki dosegla kompromisna rešitev.
Vlada narodne sloge v Tunisn
Tunis, 14. jan. s. Trnislci bej je ustanovil z namero da se življenje v Tunisu prilagodi sedanjim zahtevam, vlado narodne sloge, v katero je poklical znane tunlške osebnosti. Imenoval je za ministrskega predsednika Hameda Senika strokovnjaka za trgovska, obrtna In gospodarska vprašanja. Za notranjega ministra je bil imenovan dr. Materi, dober poznavalec tuniškega vprašanja in zahtev naroda. Za pravosodnega ministra je bil imenovan odvetnik Šalah Farhat, poznavalec pravnih vprašanj, ki si je zadal nalogo reformirati tuniško sodstvo.
Ministrski predsednik Ahmed Senik Je izjavil tisku, da je potrebno sodelovanje vseh v skladu z voljo vladarja da bo kronano z uspehom delo ki ga je treba uresničiti. V okviru pogodb, je .izjavil ministrski predsednik, bomo delali za zboljšanje življenjskih pogojev tuniškega naroda v gospodarskem, političnem in socialnem pogledu.
Odpor proti ameriški
zasedbi v Maroku
f	s
Tanger, 14. jan. s. Severnoameriški poskus, ustanoviti v francoskem Maroku armado iz maroških domačinov, ovira nele sovražno razpoloženje prebivalstva marveč tudi odločen odpor sultana ter mara-keškega paše E1 Glaonija. Zato je bil obvezni nabor omejen le na Francoze. Nekatera domača plemena so se umaknila T neobljudene predele, odkoder napadajo Američane. Bilo je več spopadov, pri katerih je mnogo orožja ln streliva padlo v arabske roke.
Tanger, 14. jan. sl Vedno bolj očitne postajajo stvarne naimere ameriških zasedbe-nih oblasti v Francoski, severni Afriki^ kag-ti vpadailcem ni mnogo do tega, da bi kaj prikrivali, kakor so delali v prvih dneh zasedbe. Naraščajoče vmešavanje Amerike v vojaško im upravno življenje Maroka, ki ga dovoljuje francoska nemočna oblast kakor tudi nasrlne rekvizioije živil, kažejo, kaj Američani prav zia prav nameravajo. Ker ne morejo doseči uspehov, ki so jih obetali zaradi obsitrukcije maroških množic, so ameriške oblasti poslale v vse predele številne propagandne agente, ki skušajo maroške nacionalistične elemente zvabiti na svojo stran z obljubami im laska-njem. Ta načm pronicanja in iskanja odobravanja nacionalistov, namreč s pomočjo dolarjev, kakor se je zgodilo s francoskimi generali, se je popolnoma iajjailovil. kajti muslimanske množice vidijo v tem pri če tek vdora 2'dov, s katerim bi Maročani izgu-b:li svojo neodvisnost.
Rim, 14. Jan. s. Italijanska, vlada Je IL t. m. sporočila kitajski narodni vladi, da Je sklenila, zvesta prijateljski politiki ta politiki lojalnega razumevanja, katera se je že dejansko izrazila ▼ členu 2. predhodne prijateljske ta trgovinske pogodbe med Italijo ta Kitajsko republiko, podpisane ▼ Nankingu 27. novembra 1928-VIL in v celi vrsti sledečih dejanj, da v načeta pristane na vrnitev svojih koncesij ta se odpove eksterltorialnlm pravicam, ki so Jih dolej uživali Italijani na Kitajskem. Italijanska vlada Je prepričana, da bo ta sklep ojačil sodelovalne vezi, ki že obstojajo med obema državama ta da bodo s tem odnosi med Italijo ta narodno Kitajsko Se bolj prijateljski ta vzajemni v prid obeh držav.	'^MipHIJ
Italijanska vlada Je posebno vesela da ta njena prijateljska pobuda sovpada z dnem, ko se narodna Kitajska pod vodstvom svojega šefa, predsednika Vangčin-gveja uvršča ob stran japonske zaveznice ta sil Osi proti skupnemu sovražniku.
Nanking, 14. jan. s. Veleposlanik Italije v Nankingu Taliani je bil sprejet pri predsedniku Vangčingveju, kateremu je sporočil navodila fašistične Vlade glede vrnitve italijanskih koncesij na Kitajskem in glede odpovedi eksteritorialnim pravicam.
Nov dokaz japonske
lojalnosti do Kitajske
Šanghaj, 14. jam. a Nadaljnji dokaz ja^ potiske lojailnostr do Kitajske je dejstva, da sio japonske oblasti vrnile te dni nadaljnjih 9 tovarn kitajskim lastnikom. S tem je jaiponsko poveijništvo v osrednji Kitajski vrnilo izmed 140 tovarn Kitajski 104 tovarno.
Kuommtang na strani
Vangčingvejeve vlade
Nanking, 15. jan. s. Predsednik Vang-čingvej je govoril na sestanku osrel njega nadzorstvenega in izvršilnega odbora ln je poudaril, da so člani stranke Kuamintang soglaisno podpirali vlado, ko je objavila vojno Ameriki in Angliji. To sodelovnaje v vojni, je zatrdil predsednik, je prostovoljno dejanje Kitajske, ki se smatra za pripadnico skupnega razvoja vzholne Azije. Potem, ko je omenil važnost vrnitve japonskih koncesij Kitajski, je govornik podčrtal odgovornost, ki jo prevzema jo vse države vzhodne Azije, ki sodelujejo pod japonskim vodstvom v osvobodilni vojni.
Doprinos Severne Kitajske za Veliko vzhodno Azijo
Peking. 15. jan. s. Pomen, ki ga lahko ima Severna Kitajska v nadaljevanju sedanje vojne za veliko vzhodno Azijo, je v posebnem govoru po radiu poudaril Vangji-tang. zastopnik političnega sveta Severne Kitajske, ki je izjavil med drugim da bo Severna Kitajska odkazada svoj delež v tem konfliktu predvsem z dobavljanjem surovin. Dodal je, da bo treba čimbolj razviti in izčrpati vse vire, s katerimi je to ozemlje bogato. Tako bo Severna Kitajska povrnila iskreno japonsko sodelovanje ki je biilo med drugim dokazano z vrnitvijo koncesij in odpovedjo lastnim ekstentoriaihvira pravicam na Kitajskem. Govornik je nato gotvonii o pomenu sedanjo vojno, ki moc*
nameniti popolno odstranitev anglosaških ne samo iz Kitajske, .temveč^ vse vzhodne Azije. Japonska st je v prvem letu vojne zagotovila nepremagljiv postojanke proti svojim sovražnikom, ludi industrijski napor, ki ga bo izvršik Severna Kitajska, se mora povečati, da bo kitaisfa doprinos v tej vojni črm večji.
Spomenik japonskim
vojakom v Hongksngu
Hongkong, 14. jan. * J^^*' k on ga in Kantona so darovadi nad pet milijonov jenov za postavitev spomenika japonskim vojakom, ki so padli za osvoboditev Hongkonga.
Velika Japonska zmaga na Kitajskem
Tokio, 14. jan. s. Imperialni glavni stan poroča, da je bila v odseku Tapieha, ob meji pokrajine Hupej, razpršena 50.000 mož broječa čungklnška armada pod po-veljništvom generala Licugiena glavnega poveljnika 5. kitajske vojne zone. Armada je bila razbita med operacijami, ki so se pričele v drugI polovici decembra. Porušene so bile važne sovražne strateške postojanke. Padlo je 6.500 Kitajcev, 1500 pa je bilo ujetih. Razen tega je bilo zajetih 9 topov in velika količina vojnih potrebščin.
Nanking,, 14. jan. a. Povedjmfštvo japonskega ekspediciijskega zbora na Kitajskem javlja, da so japonske sile v srednji Kitajski po zmagi pri Tapdehu in po uničevalnih nastopali proti sovražnim srilam v pett vojni coni podvzele 2. januarja nove operacije in zasedle Lišamg. Druge kolone so osvojile Jingšan v pokrajini Anhvej. Nadaljujoč svojo ofenzivo so japonske sile 8. t m. zasedle tudi Kamghov in Kamgsan.
v Indiji se širi lakota
Bangkok, 14. jan. s. Iz Ranguna se doznava, da je stanje prehrane po vesteh, ki prihajajo z birmanske meje v Indiji, skrajno resno ter v nekaterih predelih katastrofalno V okrožju Pijaura, ki obsega 280 vasi, 'je zavladala lakota. Vlada podkralja proučuje razne ukrepe za zboljšanje po'o-žaja, toda ti ukrepi samo odkrivajo organizacijsko nesposobnost Angležev. Name-stu, da bi vlada poslala živila v prizadete kraje, nudi nekaj kilogramov žita za eno rupijo vsem, ki pristanejo na izselitev s prizadetega podoročja. Ko bodo oni maloštevilni, ki se bodo lahko izselili iz prizadetih vasi, porabili žito, bodo lahko zopet umirali od lakote. Razen tega indijsko poljedelstvo ne more sprejeti doseljenih delovnih sil na novem ozemlju, zlasti ne, ker je obubožano.
Revolucionarno gibanje med iranskim dijaštvem
Ankara, 15. jan. s. Iz Irana se doznava, da se je poostrila policijska akcija proti vseučiliščnikom zaradi odkritja revolucijo-narne skupine dijakov, ki so imeli v načrtu osvoboditev države izpod vsakega tujega vmešavanja. Rektorat univerze v Teheranu je prevzel sam minister za prosveto, zaradi nameravanega čiščenja med profesorskim zborom.
Hrvatski finančni minister v Berlinu
Berlin, 15. jan. s. Ob obisku v Berlinu je bil hrvatskemu finančnemu ministru Kosa-ku prirejen v Kaiserhoffu sprejem. Ob tej priliki je nemški finančni minister grof Schwerin von Crossigkh izrekel dobrodošlico, na katero je odgovoril hrvatski mi_ nister in izjavil, da je ponosen na mesto, ki ga zavzema danes Hrvatska kot članica novega reda v Evropi, izpolnjujoč zgodovinsko poslanstvo obrambe Evrope. Schwerin von Crossigkh je omenil v svojem govoru, da se je hrvatska država od pričetka odločno in učinkovito postavila na stran sil O^ v tej gigantski borbi, v kateri se bo za stoletja skovala nova Evropa.
Madžarsko odlikovanfe Filova
Sofija, 14. jan. s. Madžarski poslanik v Sofiji je izročil šefu vlade in zunanjemu ministru Filovu veliki križ Matije Korvi-na, ki mu ga je podelil madžarski regent zaradi izrednih zaslug, ki si jih je prof. Filov pridobil v razvoju kulturnih odnosov med Bolgarijo in Madžarsko.
Bolgarsko-hrvatski
trg 3vinski sporazum
Sofija, 14. jan. s. Ob koncu januarja bodo v Sofiji izmenjane in podpisane listine novega bolgarsko-hrvatskega trgovinskega sporazuma. Prve dni februarja bo prišla v Sofijo hrvatska delegacija, ki bo podpisala pravno konvencijo med obema državama.
Bolgarsko-slovaška gospodarska pogajanja
Sofija, 14. jan. s. Jutri bo v Sofijo prispela slovaška gospodarska delegacija, ki se bo pogajala za določitev kontigentov izvoza in uvoza med obema državama V L 1943.
Razpust turške
narodne skupščino
Ankara, 14. jan. s. Parlament je odobril resolucijo parlamentarne skupine ljudsko stranke, ki zahteva razpustitev velike narodne skupščine.
Naraščajoče nezadovoljstvo Angležev z Američani
Lizbona, 14. jan. s. Dopisniki londonskih listov poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu Angležev, ker se Zeainjene države vel-no bolj vmešavajo v notranje angleške zadeve. Tisk navaja ameriške kritike in svarila, ki spravljajo Angleže v obup. Angleži so že itak besni ker ne morejo nevtralizirati Amerike na področjih, kjer so prej vladali Angleži.
Izgredi v kclivfjskih rudnikih
Buenos Aires, 14. jam. s. Novi hudi neredi so nastali te dni v ruda:rsfc'h okrožjih Bolivije, kjeT so nastanjene ameriške čete. Izgredr so nastali zaairadi toga. ker so so indijski rudarji proti vili, da bi ameriški tehniki in specializirani dela ver nadzorovali rudnike. Brž ko so neredi nastali, so je boli vijak im oblastem posrečilo doseči, da so ameriške čete :zprazmiile področje in na ta način je bilo preprečeno se hujše vznemirjenje. Na področju Huanumija, kjer je položaj postal posebno resen, so nastaili incidenti med ameriškimi vojaki in rudarji. Ker se niso mogla upreti oboroženi sili, so rudarji na vsem rudarskem področju začeK pasivno rezistemeo in onemogočajo s tem pridobivanje one dnevne količine rud, kn Ja zahtevajo ameriški tehnika.
Pojasnila ln
V
tujce
Objavljamo besedilo zelo važne uredbe, ld jo je izdal Visoki komisar in ki bo objavljena v prihodnji Številki »Službenega lista ljubljanske pokrajine«. Glasi se:
člen 1.
Roki, navedeni v čl. 25. uredbe z dne 11. decembra lt)4ž-XXI. št. 228., nanašajoči se na osebe, ki so 1. januarja t. 1. že bile v pokrajini, so podaljšani do 31. marca 1943-XXI. za izvršitev predpisanih opravil:
a)	za one, ki so državljani druge države;
b)	za one, ki so se priselili v pokrajis. ) po 11. aprilu 1941-XIX.;
c)	za osebe brez državljanstva, v ^Iikor ne gre za osebe, ki so imele državljanstvo bivše jugoslovanske države.
člen 2.
Roki, določeni v členih 26, 27 in 28 uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI., v kolikor gre za opravila tretjih in ki se nanašajo na osebe, navedene v prejšnjem členu in na odnose prenočevanja, službe ali odstopa ne. premičnin pred 31. marcem 1943-XXI. so
dodatki k naredbi za janski pokrajini
Novi roki za prijave
skladno podal jašani do 1. aprila 1943-XXL
Opravila se nanašajo na položaj, kakršen je bil dne 31. marca 1943-XXI.
Člen 3.
Do nadaljnjih določb je prekinjen potek rokov za izvršitev opravil s strani oseb in glede na osebe, ki sicer nimajo pogojev po čl. 2. uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI. št. 228., ki pa so bivale ali se nahajale dne 11. aprila 1941-XIX. na ozemlju, priključenem Kraljevini s Kr. ukazom zakona z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291.
Člen 4.
Ne smatrajo se za tujce glede na učinke, previdene v uredbi z dne 11. decembra 1942-XXI., čeprav bi bili po pogojih, ki jih predvideva čl. 1. te uredbe, neločena žena in mladoletni otroci, ki žive s tistimi, ki imajo pogoje, določene v čl. 2. iste uredbe.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine«.
Nekaj važnih pojasnil
Z več strani so bili izrečeni dvomi ln postavljena vprašanja o tolmačenju in uporabi uredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 11. decembra 1942-XXI. št. 228., ki je vsebovala določbe za nadzorstvo nad kretanjem in bivanjem tujcev v Ljubljanski pokrajini.
Večina izraženih dvomov se je nanašala na usodo velikega šievila oih Slovencev, ki so bivali sicer več let v pokrajini, vendar pa nimajo pogojev rojstva ali pogoja pristojnosti v to pokrajino in ki bi se zato morah smatrati za tujce po čl. 2. navedene uredbe. Več takih oseb je celo v državni službi ah v sUžbi drugih iavnih ustvov. Zahrbtna propaganda je celo že razširjala bojazen pred bližnjim ali verjetnim izgonom.
Zaradi tega smo se na pristojno mesto obrnili s prošnjo za pojasnila in veseli nas, da lahko damo na vsa vprašanja odgovore, ki bodo prav gotovo pomirili prizadete.
Predvsem je umestno, ako glede na pojem tujcev ugotovimo, da ne gre tu za ureditev vprašanja državljanstva, ki se še vedno proučuje, temveč je šlo le za to, da se določijo ločilni kriteriji za anagrafsko štetje, ki je poverjeno oblastem javne varnosti. Ker ni še določeno, katerim kategorijam oseb bo priznano polnoveljavno italijansko državljanstvo, to se pravi, ne da bi bilo treba vložiti prošnjo, je bilo umestno, da se je pojem »pripadnika« pokrajine jemal v poštev kolikor mogoče omejevalno. Razume se samo po sebi, da bo oblast javne varnosti, ako bi bili za podelitev državljanstva določeni širši kriteriji kakor v navedenem čl. 2. enostavno črtala iz seznama tujcev one osebe, ki bodo tako dosegle italijansko državljanstvo.
Prav tako je mogoče predvideti, da bo Italijansko državljanstvo razen v primerih priznanja de lure priznano pod širšimi pogoji tudi drugim osebam, ki nimajo vseh pogojev, predpisanih za avtomatično podelitev. Tudi glede teh oseb velja, da bo oblast javne varnosti, čim bo urejeno vprašanje državljanstva, poskrbela za njih črtanje iz seznama tujcev.
Kdo se izžene
Vsi ostali — ne ve se še, koliko jih bo — bodo seveda tujci ali brez državljanstva, vendar s tem ni rečeno, da bodo morah biti izgnani. Izgnani bodo le, ako se bodo p svojim obnašanjem izkazali nevredne gostoljubja, ki jim ga daje italijanska država, ali pa se bodo prekršili proti njenim zakonom. Členi 15. in 16. uredbe namreč natančno ugotavljajo primere, v katerih se tujec lahko izžene ali mora biti izgnan. Izgnan mora biti tujec, ki je izvršil katerega izmed zločinov, predvidenih v veljavnih kazenskih zakonih in za katere so ti zakoni že predvidevali dodatno kazen izgona, kakor morajo biti znane tudi osebe brez sredstev ali ki izvršujejo prostitucijo ali poklice, ki prikrivajo brezdelje, ali so potepuhi, ali prosjakL Lahko pa se izžene-jo tujci, ki so bili obsojeni za druge zločine, ali ki ne morejo dokazati, kako in od česa živijo ali pa so se prekršil; proti predpisom o bivanju tujcev ali določbam, ki so bile izdane za varstvo javnega reda in notranje varnosti, ali pa naposled osebe, ka zaradi svojega obnašanja predstavljajo nevarnost za javni red. Kakor je torej razvidno, je pretežno od samih prizadetih odvisno, ali lahko ostanejo v Pokrajini ali se iz nje izžene j o.
Za tujce, ki se izkažejo, da spoštujejo zakone in ukaze oblasti, pa se vse skrči le na golo formalnost prijave oblastem, ld so raznačene v uredbi (Kr. Kvestura za občino Ljubljana, v ostalih občinah pa uradi javne varnosti, kjer ti obstoje, sicer pa občinska oblast) in da tam izpolnijo obrazec, ki predstavlja izjavo o bivanju.
Prijavna obveznost tis j cev
V. tej zvezi je treba upoštevati, da prvo poglavje uredbe (členi 3. do 14.) vsebuje »plodne in stalne določbe, ki se nanašajo na tujce, bi so prišli na ozemlje Pokrajine po 1. januarju 1.1., medtem ko tretje poglavje (členi 25. do 28.) vsebuje prehodne določbe in se nanaša na tujce, ki že bivajo v pokrajini.
Določbe prvega poglavja se ujemajo z veljavnim sistemom v vsej ostali Kraljevini. medtem ko določbe tretjega poglavja določajo samo reke, v! katerih morajo vsi-ki se že nahajajo v pokrajini, izvršiti prijave pristojnim oblastem.
Splošne določbe predpisujejo obveznost tujca, ki vstopi v Pokrajino, da se v 24 urah po svojem prihodu zglasd pri oblasteh, da poda svojo izjavo o bivanju. To obvezo mora :zpolniti vsakokrat, ko preloži svoje bivališče iz ene občine Pokrajine v drugo.
Niso pa dolžni javiti se in podati izjave tujci, ki prihajajo v Pokrajino samo prehodno. ne da bi se zaustavljali. Prav tako ni dolžan zglasii/tr se osebno bolni tujec, vendar pa mora podati izjavo o bivanju. V tem primeru mora predložiti izjavo po osebi svojega zaupanja ali osebi, pri kateri biva aili ki mu pomaga, čim ta ovira
preneha, se mora tujec zglasitr osebno, da potrdi že predloženo izjavo.
O predložitvi izjave izda oblast, ki jo je sprejela, posebno potrdilo, ki predstavlja dokaz, da je obvezanec izpolnili dolžnost, ki mu jo uredba nalaga.
Obveznosti delodajalcev ter vodij zavodov in prenočišč
Razen navedenih obveznosti, ki jih morajo izpolmti tujci, pa so še obveznosti, ld jih morajo izpolniti osebe, ki stopijo v posebne odnese s tujcem. Tako morajo lastniki hotelov in tisti, ki vodijo vzgojne, izobraževalne zavode ali zavetfšča, zdravstveni domi in zavodi, civilne ali verske skupnosti in sploh vsi, k} za odškodnino dajejo stanovanje, kakor n. pr. tisti, kj oddajajo sobe, opozoriti tujca na obveznost, da se osebno zglasi in poda izjavo o bivanju, razen tega pa morajo paziti, da ie to obvezo izpolnil in morajo od njega zahtevati, da jim v 24 urah po sprejemu predloži potrdilo, izdano od oblasti, čigar podatke morajo vp sati v seznam gostov. Ako tujec ne pokaže potrdila, morajo navedene osebe opozoriti pristojno oblast v nadaljnjih 24 urah.
Tisti, ki jemljejo tujce v svojo službo, n. pr. za uradnike, delavce, hlapce ali služkinje itd., morajo prav tako sporočiti vse osebne podatke teh oseb v treh dneh po njih sprejemu v službo in podobno sporoči morajo predložiti tudi tedaj, ko tujec zapusti službo in sicer v 24 urah po prenehanju službe. Razume pa se seveda, da takšna sporočila, ki jih napravi delodajalec za tujca delojemalca, ne osvobode tujca obveznost; glede laotne prijave.
Končno mora vsakdo, ki iz karšnegakoh naslova prepusti tujcem last ali uživanje neprenvčnin, zemljišč ali stavb, ki se nahajajo na ozemlju pokrajine, cbvest:ti o tem oblast v 10 dneh.
Vse navedne določbe veljajo od 1. januarja dalje.
Položaj tssjsev, ki že bivajo v pokrajini
Urediti pa je bilo treba položaj tistih, ki so že. prej imeli gori navedene pogoje, in temu namenu odgovarjajo členi 25. do 28. tretjega poglavja uredbe z dne 11. decembra 1942_XXI. št. 228.
Predvsem si morajo tujci, ki se že nahajajo v Pokrajini, preskrbeti potni list ali drug odgovarjajoč dokument o istovetnosti, iz katerega izhaja državljanstvo.
Ta dokument morajo izdati oblasti one države, ki ji tujec pripada, v primeru pa, da gre za osebo brez državljanstva oblasti države, v kateri ima stalno bivališče. Razen tega se morajo javiti oblastem, da podajo izjavo o bivanju.
Rok za preskrbo dokumentov o istovetnosti in za zglasitev zaradi izjave je bil s členom 1. nove gornje uredbe podaljšan do 31. marca t. 1. za vse, ki so državljani inozemske države ali brez državljanstva, in to ne glede na čas, kdaj se je začelo njih bivanje v pokrajini. V tej zvezi moramo ugotoviti, da se smatrajo za državljane tuje države tudi tisti, ki so do aprila 1941. imeli jugoslovansko državljanstvo, so si pridobili državljanstvo drage države (nemško, hrvatsko, madžarsko itd.)
Brez državljanstva so predvsem tisti, ki že pred aprilom 1941-XIX. niso imeli nobenega državljanstva, aH pa so imeli državljanstvo, ki ni bilo jugoslovansko in so ga nato izgubili, kakršen bi utegnil biti primer s Poljaki.
Za tiste pa, ki so do aprila 1941-XIX. imeli jugoslovansko državljanstvo in ki niso med tem pridobili dragega inozemskega državljanstva, postavlja uredba z dne 11. decembra 1942-XXI. št. 228. važno razliko: ako so bih rojeni in pristojni na dan 11. aprila 1941-XIX. na ozemlju, priključenem Kraljevini Italiji, na njem prebivajo stalno 15 let in so bili tu tuli navedenega dne, niso tujci! v vseh dragih primerih pa imajo iste obveznosti, ki veljajo za tujce.
Žene In otroci
V tej zvezi so nekateri opozorili, da sta v mnogih primerih mož, odnosno oče, v posesti pogojev, da bi ji'h bilo smatrati za pripadnike Pokraiine in bi se na nje ne mogle nanašati določbe o tujcih, medtem ko bi žena in mladoletni sinovi ne imeli istih pcgoijev (na primer, ker so bili rojeni drugje). Sedaj pa se s členom 4. nove uredbe, ki jo prinašamo zgoraj, ugotavlja da žene, ki ni ločena (bodisi zakonito aili dejansko), in mladoletnih otrok, ki skupaj žive s tistimi, ki imajo pogoje po členu 2. uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI, št. 228. ni mogoče smatrati za tujce, čeprav niso bili rojeni na ozemlju, priključenem Kraljevim5 Italiji, ali niso bili na njem pristojni in stalno bivajoči 15 Jet, odnosno bivajoči v trenutku zasedbe. To pojasnilo izhaja iz pojmovanja družinske enotnosti, kar bo nedvomno odvzelo skrbi velikemu številu oseb. Ker gre za tolmačenje, je samo po sebi razumljivo, da je ta določba w veljavi že od 1. januarja t 1., ko je stopala v veljavo prejšnja uredba.
Nova uredba Visokega komisarja podaja nadalje važno ugotovitev v pogledu ureditve položaja tistih, ki so do aprila 1941-XIX. imeli jugoslovansko državljanstvo m si niso med tem pridobili državljanstva druge države, pa n'majo pogojev, ki jih predvideva čl. 2. uredbe z dne 11. decembra 1942-XXI. št. 228. Glede učinkov uredbe in dokler ne bo izšel zakon o državljanstvu, ki bo mogel bolj ali manj širokogrud-no dovoliti pridobitev italijanskega državljanstva, ostaja v veljavi razlika med tujcem in netujcem, vendar se v novi uredbi določa pomembna razlika glede obveze o zglasitvi ln izjavi bivanja in sicer v tem smislu:
za tiste, ki so se vselili po italijanski zasedbi, je rok, kakor za vse ostale tujce, podaljšan do 31. marca, za tiste pa, ki so v trenutku zasedbe že stalno bivali in so se nahajali v Pokrajini, je ta obveza do nadaljnjih določb ukinjena.
V zvezj z zgoraj navedenimi podaljšanji ki so bila dovoljena zaradi težav, na kamere so mnogi naleteli pri preskrbi dokumentov o istovetnosti, je bilo podaljšano tudi uvel javi jen je členov 26, 27 in 28. tretjega poglavja (prehodne določbe) uredbe z dne 11. decembra 1942-XXL št. 228. in sicer v tem smislu, da bodo mcralj v skladu z novimi določbami lastniki hotelov, in tisti, ki vodijo vzgojne zavode, zavetišča, zdravstvene dome in zavode, civilne in verske skupnosti, ali ki sPloh dajejo za odškodnino stanovanje, izvršiti takoj vse, kar določa uredba in kakor smo to zgoraj pojasnili glede tujcev, ki so prišli v Pokrajino po 1. januarju t. L. kajti za te tujce ni noben rok podaljšan in uredba Je v tem pogledu že v veljavi, medtem ko bo. do morali izpolniti iste obveznosti glede tujcev, navedenih v členu 1, nove uredbe šele s' 1. aprilom t. 1., upoštevajoč seveda pri tem kot osnovo položaj svojih gostov na dan 31. marca. Nobene obveze pa ne bodo imeli glede oseb, ki so navedene v členu 3. nove uredbe, dokler ne bodo izdane nove določbe.
Analogno morajo dotični. *ki po 1. januarju vzamej« v svojo službo tujce, ki so prišli po tem dnevu v pokrajino, naznaniti oblasti njihov sprejem v teku 3 dni, njihov odpust pa v teku 24 ur. Za tujce pa ki so bili 1. januarja že v pokrajini, se bo morala predložiti prijava 1. aprila, omejeno na one, ki bodo še v službi ali pa jo bodo zapustili dne 31. marca. Za one,' ki so označeni v čl. 3 nove naredbe, zaenkrat n' nikake dolžnosti za prijave, dokler ne bo novih posebnih odredb.
Naposled morajo oni. ki so odstopili pred 31. marcem v last ali v užitek (najem, ko-lonat) nepremičnine, ležeče v pokrajini, kakemu tujcu, spadaječemu med one, ki so našteti pod čl. 1 nove uredbe, javiti ta odstop naslednjega 1. aprila, ako je dotični odstop 31. marca še vedno v veljavi. Za cesije. izvršene tujcem, ki so prišli v pokrajino po 1. januarju, .ie naredba, kakor smo že zgoraj navedli, že v veljavi in zato morajo b:ti javi jene v 10 dneh po omenjeni cesiji. Ne zahteva pa se nobena prijava do novih navodil za cesijo nepremičnin osebam, označenim pod čl. 3 nove naredbe.
Prsskrba listin o isto vetnosti
Zelo važno in r.e lahko rešljivo vprašanje ostane ;n bo ostalo vsekakor za mnoge ono, ki izhaja iz dolžnosti, prskrbati si listine o istovetnosti tudi v podaljšanem roku do 31. marca, zlasti za one, ki so do aprila 1941-XIX imeli jugoslovansko državljanstvo in pristojnost v kaki obč;n-i, ki n' priključena Kraljevini Italiji. Za take mora biti dokazilo o istovetnosti izdano od državne oblasti onega kraja, kjer imajo do-t:čniki svoje stalno bivališče. Ako gre tedaj za esebe. ki so slučajno v pokrajini, pa bivajo stalno v kaki drugi državi, si bodo morale te priskrbeti listine pri pristojnih oblasteh v tuzemstvu ali pri konzularnih oblasteh. Če pa gre kakor v večinr primerov za osebe, ki so se zdaj nastanile v pokrajini, bodo listine izstavile dotične obč ne, ki bodo do takrat urejene za izdajanje takih listin.
Bilo je vprašanje, ako tako listino predstavlja osebna '"zkaznica o istovetnosti. Vprašanje se mora zanikati, ' or izkaznica o istovetnosti ne vsebuje oznake državljanstva. Na drugi strani mornjo biti občne v stanju, da izdajo izjave tistim, ki so se preselili v Ljubljansko pokrajino po :talijan-ski okupaciji. Na temelju izjav, ki so jih svoj čas predložili interesenti, se uporablja ■naredba z dne 4. junija 1941-XIX, štev. 38. ki je obvezovala vse priseljence, da so se prijavili pri dotični občini, ter čl. 8. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX. štev. 97, ki je razširili dolžnost prijave tudi na one, ki so vzeli na stanovanje priseljene osebe. Zato naj oni, ki še niso ustregli tej dolžnosti. to takoj store v svojem lšstnem interesu. da se izogneio sankcijam, predvidenim za sestavo seznama tujcev.
Za izdajo odnosne izjave glede njihovega državljanstva bodo občine lahko upoštevale vsako pravil!no listino, v prvi vrsti potne liste ali listine o državljanstvu bivše jugoslovanske države, saj je bilo državljanstvo vezano s pogojem pristojnost5. Za državne uradnike, glede katerih obstoje listine ali potrdila o pristojnosti pri javnih upravah, bodo slednje lahko izdale izjavo, potrjujoče podatke, izhajajoče iz osebne razvidnice. Komur ne bo mogoče na ta način dokazati svojega lastnega položaja se bo lahko obr-niil na konzulat one države, na katere ozemlju leži občina njegove pristojnosti, da dobi odnosno potrdilo. Na vsak način čl. 30., ki grozi s kaznijo zapora do 2 mesecev, bodisi z zaporno kaznijo samo ali zvezano z globo do 5000 liir. tujcu, ki so ga našli bred predpisanih lrstin, upošteva tudi primer težkih opravičljivih ovir. Vendar je dobro poudariti. da nemcenost priskrbeti si listine o istovetnosti ne razbremenjuje tujce v nikakršnem pogledu od obveznosti prijave bivališča.
Potmi pristefnosti In bivanja
Neko drugo vprašanje, o katerem so bila naprošena pojasnila, se tiče tolmačenja določil čl. 2. naredbe z dne 11. deeembra 1042-XXI štev. 228, v kolikor se tiče dejanske prisotnosti v Ljubljanski pokrajini
ah ▼ drugih jugoslovanskih ozemljih, pri-klopljenlh Kraljevini 11. aprila 1941-XIX. Pojavila se je možnost, da je bil kdo na poslovnem potovanju ali zaradi družinskih razmer kak dan v kakem drugem kraju, ali pa je bil poklican pod orožje. Jasno je, da se bo v takem primeru prisiljene in opravičene začasne odsotnosti dotična oseba lahko smatrala kot prisotna, ako je imela na ozemlju, priklopljenem Kraljevini, v dotičnem razdobju svojo hišo in svojo družino.
Drugo vprašanje glede pristojnosti po določilih čl. 2. naredbe je to, dali se sme amatrati za pristojnega samo oni, ki je imel v trenutku zasedbe izvirno pristojnost v kaki občini pokrajine ali drugega ozemlja priklopljenega Kraljevini, ali pa tudi oni, ki si je tako pristojnost pridobil po svoji javni sužbi. Jasno je, da je, kjer ni drugih omejitev, treba smatrati za pristojnega prvega in dragega.
Tudi se je postavilo vprašanje, ali se pod »stalno bivanje 15 let« razume nepsrestano bivanje ali pa bivanje v presledkih, ki znašajo skupaj vsaj 15 let. K temu se pojasnjuje, da pojem stalnega bivanja ni oslabljen s kako krajšo začasno in slučajno odsotnostjo, s katero ni bila zvezana preselitev z družino v novo stanovanje, zato kratka odsotnost v teku 15 let pred 15. aprilom 1941-XIX ne ovira, da se prosilec smatra kot stalno prisoten.
Končno je treba ugotoviti, da Je v izrazu čl. 9. »kdor koli vzame v svojo službo tujca« razumeti tudi javne naprave, ker odredba ne dela razlike med javnimi ali zasebnimi delodajalci.
S tem so objasnjeni razni dvomi, ki so se bili pojavili, in je treba interesentom priporočiti, da naj se vestno drže objavljenih navodil ter naj ne čakajo na izpolnitev raznih dolžnoti prav do zadnje ure zadnjega dneva. eL tako se bo lahko preprečil naval na urade in le tako ne bo nihče tvegal, da pride pod udar sankcij, ki jih predvideva uredba.
Prijave za vodstvo seznama prebivalstva
Da se izognejo zagroženim globam, se opozarjajo občani, družinski poglavarji in poglavarji zajednic na naložene jim in spodaj navedene dolžnosti glede prijav in sporočil, ki jih morajo vlagati pri anagrafskem uradu zaradi pravilnega vodstva registra prebivalstva, ki je uveden v vseh občinah pokrajine od 1. avgusta 1941-XIX dalje z naredbo Visokega komisarja z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 84.
L Spremembe stalnega bivališča
Klor koli se doseli v občino iz druge občine te pokrajine ali iz druge pokrajine Kraljevine ali iz inozemstva z namenom, da bo v njej stalno bival, mora to prijaviti
anagraiskemu uradu najpozneje v 10 dneh po doselitvi.
Prav tako se mora odjaviti pred svojim
odhodom pri tem uradu, kdor se izseli v drago občino te pokrajine ali v drugo pokrajino Kraljevine ali v inozemstvo z namenom, da se tam stalno naseli.
2. Spremembe v sestavu družine ali zajed-nice
Vsak družinski poglavar ali poglavar za-jeamce mora v 10 dneh prijaviti mestnemu anagraiskemu uradu vsako spremembo v številu članstva družine ali zajecinice, če te spremembe niso posledica ženitev, rojstev ali smrti.
Enake prijave kakor družinski poglavarji (na isti načm in v istih rcldh kakor ti) morajo napraviti tudi uprave, uradi m javne ustanove (civilne in vojaške), tudi one z avtonomno ureditvijo, te javne in privatne ustanove, ki so podvržene državnemu skrbstvu, nadzorstvu in pregledu, katerih vzdrževanje podpira država s trajnimi prispevki, kolikor se tičejo spremembe skalnega bivališča njihovih nameščencev.
3. Spremembe stanovanja
Kdor se preseli iz ene hiše v t rugo v isti občini ali iz stanovanja v drago v isti hiši ali od ene k dragi družini ali zajednici, mora to naznaniti anagrafskemu uradu najkasneje 10 dni po preselitvi v novo stanovanje.
Neodvisno od te prijave mora oni, ki iz kateregakoli razloga upravlja hišo ali stanovanjske prostore, v 10 dneh po nastali spremembi- prijaviti anagrafskemu uradu vse spremembe stanovalcev. Ce se stanovalec priseli iz druge občine, se mora označiti tudi občina, iz katere prihaja, če pa se stanovalec izseli v drugo občino, je treba označiti tudi ime te občine.
4. Prijava začasno prisotnih prebivalcev
Kdor biva začasno v občini, se mora po trimesečnem bivanju v občini javiti anagrafskemu uradu in izjaviti, ali je njegovo bivanje v resnici le začasno.
Vsak družinski poglavar mora prijaviti anagrafskemu uradu osebe, ki po trome-sečnem bivanju v občini še žive v njegovi družini oziroma iz nje izstopajo.
Te prijave Je treba napraviti v desetih dneh po preteku treh mesecev začasnega bivanja v občini.
Isto prijavo morajo vložiti v istem času poglavarji zajednic za svoje začasne goste.
Za morebitna pojasnila se občani lahko obrnejo na mestni anagrafski urad (Mestni trg št. 23) ob delavnikih ol 8. do 11. dopoldne.
Določbe o pobiranju carinskih davščin
Smatrajoč za potrebno uprostiti m pospešiti pobiranje carinskih davščin je Visoki kom sar za Ljubljansko pokrajino glede na bivši jugoslovanski zakon o carin; ki tarifi, ki določa pobiranje carine ter drugih carinskih davščin v zlatih dinarj h, in glede na odločbo finančnega ministra bivše kraljevine Jugoslavije z dne 29. decembra 1940. o določitvi razmerja 1 : 15 med zlatim dinarjem in papirnatim dinarjem pri pob1 ran ju carinskih davščin v zlatih dinarjih ter glede na kr. uredbo z dne 2. junija 1941-X1X. o zamenjavi dinarjev v lire, izdal naslednjo naredbo o pobiranju carinsk h davščin, ki je objavljena v »Službenem listu* 13. t. m.
Člen 1 Od vštetega 1. januarja 1943-XXI dalje se računajo uvozne in izvozne carine, ležnjna, žigovina, poslovnina in tlakarina v deklaracijah, v boletah, v drugih listinah in v vseh carinarniških računovod-stvenih vknjižbah v lirah tako. da se vsota odmeri s 5.7kratnim zneskom enotnh carinskih postavk, izraženih v tarifi v zlatih dinarjih.
člen 2. Znesek enotnih uvoznih in izvoznih car nsk'h postavk, omenjenih v prednjem členu, ki se dobi s prevedbo v lire po razmerju 1 proti 5.7, se mora zaokrožati na 5 centezimov za ulomke nad 25 tisočink do 75 tisočink jn na 10 centezimov za ulomke nad 75 tisočink, pri čemer se ulom-ki do 25 t sočink ne upoštevajo.
Pri izračunavanju ležnine, žigovine, po-slovnine in tlakarine je treba na zgoraj označeni način zaokrožati dolžno vsoto za vsako teh priStcjbin in za vsak carinsftti posel.
člen 3. Določbe iz prednjih členov 1. in 2. veljajo tudi glede blaga, deklariranega in overjenega pred dnem uveljavitve te naredbe, če je ta dan blago še v carinskih prostorih jn se davščine še niso plačale.
člen 4. S to naredbo se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe.
Zvišanje takse za vidlranje vozaških Izkaznic za motorna vozila
Visok; komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 10. sept. 1941-XIX št- 96 s predpisi o pregledu motornih
vozil, izdaji prometnih dovolil in o voza- { čnih ladij, ki so jih že pričeli graditi v laških izkaznicah ter z dne 11. decembra ...... ~
1941-XX št 184 s taksnimi predpisi za
= Naraščajoča proizvodnja zemeljskega plina v Italiji. Pro zvodnja zemeljskega plina se je v Italiji pričela naglo dvigati leta 1935. v dobi sankcij, ki so dale povod za še boljše izkoriščanje domačih izvorov energije. Leta 1935. so pridobili v Italiji 10 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina metana, naslednje leto 13 milijonov, leta 1937. 15 milijonov, leta 1938. 17 milijonov, leta 1939. pa 21 milijonov kub. metrov. V vojnih let:h se je proizvodnja pričela dvigati še v naglejšem tempu. Tako je leta 1940. dosegla 34 milijon v kubičnih metrov, leta 1941. pa 49 milijonov kubičnih metrov. Za lansko leto še niso objavljeni podatki, vendar je pričakovati, da bo tudi to leto prineslo nov znaten dvig proizvodnje. Od leta 1935. do leta 1941. so v celoti pridobili 159 milijonov kubičnih metrov plina, kar ustreza po svoji kalorični vrednosti količini 200 milijonov litrov boncina.
= Dobra vinska letina v Evropi. Med-narodm poljedelski urad v Rimu je objavil prvo cenitev evropskega vinskega prj-Jelka za leto 1942. Po tej cenitvi je znašal evropski pridelek v:na v lanskem letu 140 milijonov hI, to je za 8% več kakor v prejšnjem letu in za 17% več kakor v letu 1940. Pribl-žna cenitev svetovnega pridelka za preteklo leto znaša 175 milijonov hI.
= Dunavski most pri Ruščuku bo stal eno milijardo levov. Poročali smo že o bol-garsko-rumunskem sporazumu glede gradnje velikega železniškega in cestnega mostu pri Ruščuku odnosno Djurdjevu na rumunski strani ter o velikem gospoda rsko-prometnem pomenu te nove zveze glede na okolncst, da zdaj ni nobenega mostu na vsem toku Dunava od Beograda in Cerne vode v spodnjem toku Dunava, kjer je speljana železnica v Konstanco. Nedavno je posebna bolgarsko-rumunska komisija za gradnjo tega mostu zasedala v Bukarešti. Sedaj objavljajo o tem nekatere zanimive podrobnosti. Pri izdelavi načrtov za most so zaposleni najboljši bolgarski in rumunski tehniki. Skupni gradbeni stroški so predvideni v višini ene milijarde levov. Bolgarska vlada pričakuje od gradnje mostu velike • koristi, saj promet proti severu vedno bolj narašča in ga sedanji železniški trajekt nikakor ne zmore, čeprav bo novi most bistveno razbremenil promet, računa bolgarska vlada, da se bo navzlic temu še nadalje dvignil tudi promet na Dunavu samem. Zato je bolgarsko prometno ministrstvo naročilo gradnjo štirih novih re-
promet I motornih vozil in priklopnikov in smatrajoč za potrebno, da se zviša letna taksa za vidimiranje vozaških izkaznic in se tako priravna v drugih pokrajinah Kraljevine veljajoči taksi, odreja:
Letna taksa za vidimiranje vozaških izkaznic za motorna vozila po členu 8., št. 1 2 in 3, naredbe z dne 10, septembra 1941-XIX št. 96, določena z naredbo z dne 11. decembra 1941-XX št 184 na lir 22.—, se za leto 1943-XXI zvišuje na lir 50.—.
Gospodarske vesti
= Zvišanje glavnice italijanske družbe za sintetična goriva. Delničarji družbe So-cietži Italiana Carburanti Sintetici v Fi-renci so sklenili zvišanje družbene glavnice od 60 na 200 milijonov lir, in sicer v več etapah. Najprej bo zvišana glavnica od 60 do 90 milijonov lir, potem postopno od 90 na 200 milijonov lir. Denarna sredstva se bodo uperabila za nove velike investicije.
djedelnici v Budimpešti.
= Znatno povečan bolgarski izvoz jajc.
V zadnjih letih se je vloga Bolgarije v evropskem izvozu jajc še zna tno, povečala. Sedaj odpade več kak:r 10<Vo celotnega bolgarskega izvoza na izvoz jajc. Kol:čina izvoza jajc se je dvignila od leta 1939. do leta 1941. za 46%, namreč od 14.8 na 21.6 milijona kilogramov. Istočasno se je vrednost izvoza jajc več nego podvojila. Leta 1941. je od bolgarskega izvoza jajc odpadlo 16 milijonov klogramov na izvoz v Nemčijo, skoro 3 milijone kilogramov na izvoz v ^talijo in 2.6 mlijona klogramov na izvoz v Švico. Manjše količine pa so bile izvožene v Grčijo in Franc'jo.
= Notranja kolonizacija v Bolgariji. Iz
Sofije poročajo, da se je doslej v bivši grški Trakiji, kj je priključena Bolgariji, naselilo okrog 15.0Č0 bolgarskih rodbin. V načrtu za nadaljnjo notranjo kolonizacijo je na vsem področju Bolgarije predvidena naselitev nadaljnjih 30.000 rodbin, in sicer predvsem na ozemlju, ki se da z nielioraCjaml pridobiti za kmetijeko obdel:vanje. To ozemlje obsega okrog 200.000 hektarjev.
/*

Neme priče ljubljanske preteklosti:
Vodnikov trg
Na delu prostora, ki ga zavzema dandanes Vodnikov trg, je dal baje leta 1073. sezidati bogati trgovec Peter Baldavic cerkev, posvečeno sv. Filipu, katero so prevzeli v oskrbo frančiškani. Toda božji hram je dne 7. januarja 1388. pogorel skupno s samostanom, k; so ga zgradili poleg njega ljubljan3ki meščani na svoje stroške. Po nesreči so samostan (ob katerem je bilo tudi pokopališče) in cerkev znova postavili. Cerkev je bila dogotovljena 1. 1412. z znatno gmotno pomočjo turjaških grofov In posvečena Mariji vnebovzeti. Pri njej so ostali redovniki do 1784. leta. ko so se stalno preselili k sedanji cerkvi Marijinega oznanjenja.
Dve leti nato so cerkev podrli, v samostanu ali pozneje splošno imenovanemu li-ceju pa so se jele udomovati (1788) razne šole, izmed katerih so ostale nekatere v njem prav do leta 1895. Takrat je raz-
Nekdanja gimnazija
majal in poškodoval velikonočni potres starinsko zgradbo po mnenju strokovnjaške komisije tako silovito, da se je ni izplačalo več popravljati. Zategadelj so jo leta 1903. do tal porušili. Izza tistega časa tudi ne obstaja več. šolska, nekoč Sadna ulica. ki je bila med semeniščem in licejskim poslopjem. Tu je držalo v to poslopje, oziroma v sila dolg in širok mostovž njegovega severnega trakta, zložno, do poldrug meter visoko kamenitno stopnišče.
Tako je postal trg, imenovan po slavnem našem pesniku Valentinu Vodniku, čigar spomenik ga krasi izza odkritja (to je dneva sv. Petra in Pavla leta 1889), med najbolj prostranimi v Ljubljani. Pripomniti pa je treba, da se je imenoval do tedaj ta trg Valvasorjev, a še poprej šolski.
Za vodo ali ob severni strani semenišča in licejskega poslopja so se tako rekoč utaborili že davno mali mesarji, ki so se ukvarjali edinole s klanjem telet, prašičev, jagnjet, koštrunov in kozličev. V bivšem šolskem drevoredu (od Frančiškanskega do sedanjega Zmajskega mostu) so si pomagali s stojnicami (štanti), katere so morali dovažati dan na dan z mesnino vred »a trg, dokler jih niso jeli zamenjavati polagoma z lesenjačani stoprav v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih bolj in bolj. Večidel nelepe in nerodne lesene lope so izginile s trga šele lani, ko je bila dograjena higieničnim potrebam povsem ustrezajoča tržnica na obrežju Ljubljanice.
Na obvodni strani liceja so prodajale kmetice in branjevke perutnino, jajca, mlečne proizvode, kunce in drugo, a na njegovi sprednji strani odnosno pozneje okrog Vodnikovega spomenika in po vsej njegovi neposredni okolici so bili za semanjih dni naprodaj usnje sukno, pletenine, železni in raznoteri drugi izdelki, in to po-slednjič v mesecu januarju leta 1907., ko je bilo trženje s takim blagom na javnih prostorih docela odpravljeno. Dp leta 1902. je bil na tem trgu starodavni letni Miklavžev sejem, ki so mu določili nato prostor ob zahodni plati Zvezde, kjer je od takrat še vedno od leta do leta.
Kakor je vsakomur dobro znano, je dandanes Vodnikov trg. ki ga je dalo mestno poglavarstvo smotrno urediti in nalašč čim ustrezneje prirediti za kupčevanje z različnimi živili, posebno zelenjad jo, pridelki poljedelstva sadjem in drugim, največje in sleherni delavnik najživahnejše mestno tržišče. Trg je dobil kaj prikupno podobo zlasti za časa, ko so na njem zasadili 44 akacij z vrhovi okrogle oblike. Le žal, da je nenavadno huda zima 1941-2, razen sedmih takih dreves vsa ostala ugonobila, prav za prav jim tako škodiln. dn lih je bilo treba nedavno hočeš nočeš odstraniti. Konec zadnje jeseni so jih pose^ai in nadomestili s srebrnolistnimi javori, glede katerih upajo, da bodo odpornejši proti zimskemu mrazu ter enako akacijam, le-
potili in poživljali celotni tržni prostor. Le-ta je dobil še posebno vrednost, ker so meseca avgusta 1934. leta njegova tla temeljito zgladili ter jih prevlekli z naravni asfaltom in katranom, tako da so obvarovana čimbolj nadležnega prahu in jih je moči dosti laže snažiti kakor poprej, kar je zlasti v zdravstvenem pogledu sila koristno.
Med hišo na Krekovem trgu št. 10 in licejskim poslopjem je bila, dokler je niso skupno, z licejem podrli, nizka zgradba, lmajoča na sredi vzvišeno odspredje in v vsej dolžini približno čez meter širok hodnik Nppušč hišne strehe, segajoč do hod-nikovega robu, je podpiralo bolj spričo olepšave ko potrebe šest močnih zidanih stebrov. Hiša z veliko in manjšo sobo. kateri so nezadostno razsvetljevala sicer še precej visoka, toda z debelim železnim okrižjem opremljena okna. potem drvarnico in vedno p .a v anemarjenim straniščem. je poraoli ilo vojH*tvo j n v n e straže (nemški Hauptw«i:he». "Pred zgradbo, ki se jo je oprijela spakedranka »havbaht«, sta rasla velika divja kostanja, od katerih edeu še zdaj tam sameva. Pod njima, včasi pa izjemoma tudi nasproti — na Krekovem trgu — so se zbirali v času navadnih razmer izza leta 1901. (a poprej na Marijinem trgu) kosci ter se pogajali z došlimi lastniki travnikov glede košnje, ob dozoritvi raznih žitnih vrst pa so prihajale prav tja često tudi žanjice zaradi njim namenjenega dela. Zdaj se prodajajo na tem prostoru ob delavnikih do prvih dveh popoldanskih ur leseni izdelki (suha roba), za katere je bil poprej prodajni prostor veliko let na Sv. Jakoba trgu. — Kostanj pa, ki ga vidimo nekoSko dalje v severni smeri, je rasel za hišo, oziroma na manjšem dvorišču, tik ob njegovem vodnjaku z zmerom zadostno zdravo in dobro
pitno vodo. Ko vojaštvo hlSe, v kateri je
hranilo svoje včasi mnogoštevilnejše zastave, kakor jih premore dandanes oborožena Bila, ni več potrebovalo, ga je vzel v najem Ivan S a k s e r za opravilnico svoje
slaščičarne. In ko se je izselil, sta dobila v hiši zavetišče dva razreda prve deške ljudske šole vse do zgradbe njenega novega doma na Ledini (1889) v sedanji Pe-
trareovi (Komenskega) ulici št 19. Po navadi in kar zaporedoma mnogo let je bil nastanjen prvi razred imenovane šole v veliki hišni sobi. še vidim v duhu to dolgo, široko, mračno učno sobo s pečjo, podobno bajtici v bajti, z neizmerno več ko neogibno potrebnim prostorom za kateder, tablo in ostalo in kajpakda klopmi, kakršnih ne nahajamo dandanes v učilnicah m katerim smo dejali »pruke«, poškodovanimi že na vse mogoče načine. Klopi je bilo v razredu morebiti najmanj dvajset. Niso pa bile vse v viSUJ k» ti le-ta se je vsaj pri rntini zlagomi dvigala. Zato s.\ držale vanje po sua c'o tri stop..4ce. V zadnji, »oslovski«, so u orali navadno čepeti najhujši poredneži. ko so prejeli seve poprej zasluženo mazilo, ali pa »stare hiše«'«, učenci, korenito prebavljajoči učno tvarino »visokega« prvega normalno-šolskega razreda po več let. V taki dolgi klopi je moglo sedeti po pet, šest dečkov prav lagodno, odnosno po pol metra a!i še nekoliko več vsaksebi. Bila pa je tudi zares silo potrebna tako obširna soba, ker bi sicer ne imela prostora preštevilna skupina učencev enega razreda spričo takratnih šolskih razmer. V podkrepitev tega naj povem, da je štel na primer po poročilu šole za leto 1885.-6. njen prvi razred ob začetku šolskega leta nič več in nič manj ko 88 učencev, kolikor jih je imel tudi konec leta, ker sta med letom po dva učen-ca vstopila in izstopila. Alojzij Potočnik
La Befana del soldato: II pranzo alla sede del Dopolavoro nella palestra a Tabor _IV. Befana vojaka: Obed vojakov na sedežu Dopolavora na Taboru
v
Oskrba nemških podmornic, ki operirajo v daljnih vodah Atlantika, je bila doslej skrivnost, katero so zaman skušali rešiti sovražniki zlasti v Angliji. V zadnjem času pa so Nemci sami dvignili to skrivnostno kopreno. Povedali so strmečemu svetu, da nimajo nemške podmornice prav nobenih kopnih oporišč, ki bi jih oskrbovala z gorivom: živili in municijo. To pojasnilo je bilo potrebno predvsem zaradi obdolžitev, da imajo Nemci svoje zaupnike na Azorih, na Kapverdskih otokih, v Ni-karagui. KoluniDiji in kdo ve še kje po svetu, šele zdaj je prišlo dejansko stanje na dan. To pojasnilo pomeni zopet veliko presenečenje za Angloameričane. ki si ne znajo pojasniti, kako so Nemci rešili težaven problem oskrbe svojih podmornic daleč od domačih Izhodišč.
Nemška podmorniška vojna se je v teku zadniega časa razširila na ves svet. Od lani ni več točke na morju, do koder se ne bi upale nemške podmornice. Ncbena obala jim ni nedosegljiva. Nevarnost podmornic, o kateri toliko govorijo Angleži in Američani, se ni zmanišala, nasnrotno. še povečala se je. kajti Nemci obvladujejo čedalje več morskega prostora in zadajajo svojim sovražnikom hude udarce.
Pametnejši sotrudniki angleških listov so že nekajkrat opozorili britsko admirnliteto, da Nemci najbrž nimajo preskrbovališč za svoje podmornice na suhem, temveč oskrbujejo svoje podmornice verjetno s pomočjo posebnih ladij. Toda britska admiraliteta tem glasovom ni hotela verjeti, šele v zadnjem času so se tudi mornariški krogi v Angliji streznili in začenjajo verovati, da Nemci oskrbujejo svoje podmornice s pomočjo tankovskih ladij.
V neumornem dnevnem in nočnem delu so nemške ladjedelnice izdelale tin oskrbovalne ladje za podmornice. Te ladie imajo velikanske trupe in so zelo čokate., ker morajo voziti s seboj ogromne tovore Tankovske ladje so pravcata plavajoča oporišča, s kakršnimi ne raznola^a razen Nemcev nobena sila na svetu. Tankovske ladje prinašajo podmornicam ne samo gorivo, ampak jih oskrbujejo tudi z živežem, imajo na razpolago pa tudi vse. kar je potrebno za nujna popravila.
Podmornica ki ima za seboj dolgo vožnjo po Atlantiku, se navadno »izprazni«, olekča. Porabila je svoje gorivo, nima več živeža, potrebna je popravil, njeno izčrpano moštvo je večkrat tudi potrebno oddi-
_ Gdniotnicf
ha. Takšna podmornica mora za nekaj časa izpreči. Poišče si kratkomalo svoje »plavajoče oporišče«. Tankovske ladje nudijo podmornicam vse potrebno. Primerjali bi jih lahko z gostilnami, kamor se zatečejo potniki po dolgem potovanju. Na njih najde ladja in njeno moštvo vse potrebno za obnovitev zalog in telesnih energij.
Nemška plavajoča oporišča so ladje, ki se lahko pogreznejo pod vodno gladino, da jih ne opazi sovražnik. Pod vodo oddajo te ladje tudi vso pcmoč potrebnim pod-
mornicam. Gorivo se pretaka iz trebuha tankovske ladje v podmornico po posebnih ceveh, hrana se prenaša po hodnikih itd. Vse to se vrši seveda zelo previdno in oprezno. Kadar ni nevarnosti, založi tan-kovska ladja podmornico z gorivom, živili in drugimi potrebščinami na vodni gladini. Tudi popravila se izvrše navadno na ta način, kajti vsaka tankovska ladja ima s seboj delavnico za reparature, ki jih na podmornici sami ni mogoče izvršiti. •
Preden sc tankovska ladja poslovi in napoti dalje, pregleda moštvo na podmornici tudi mornariški zdravnik, ki se prepriča o zdravstvenem stanju vsakega posameznika. Če je potrebno, odvzame tankovska ladja podmornici bolnike in ranjence ter jih nadomesti z zdravimi mečmi. Tankovska ladja namreč stalno vozi med Nemčijo in določenimi točkami, kjer jo podmornice lahko poiščejo.
Seveda je tankovska ladja vsaki podmornici izredno dobrodošla, saj pomeni zanjo po večtedenski odsotnosti svidenje z rojaki in prekinitev osamelosti v morski borbi. Tankovske ladje so tako zgrajene, da lahko več mesecev prebijejo na morju šele potem, ko so oddale vse gorivo in živila ter oskrbele vsa moštva, se vrnejo domov, kjer zopet gbnovijo svoje zaloge za novo vožnjo.
INSERIRAJTE V ,, JUTRU"!
AS&in	f
Sonrč, li januarja. Včeraj nas je zadela žalostna vest da smo izgubili šolskega upravitelja g. Albina R a z p o t n i k a. Ob 2. ponoči ga je za-dela srčna kap. Ponovil se je zelo m'ad. siedi najllepših svojih sposobnosti. V Beli Krajini je slovel ne le kot dob-v vzgojitelj mladine, temveč zlasti še kot izvrsten svetovalec ;n prosvetni delavec. Čeprav je b i rahlega zdravja, smo ga povsod videli iniciativnega in delavnega.
Albin Raizpotmk se je rodil 1-junija 1894 v Vodicah. Oče je biti učitelj. Mati je bila doma iz Bele Kraj me, zato se je tudi AU>:n oklepal Bele Krajine in ji ostal zvest do smrti. T^koj po svetovni vojni mu je bilo dodeljeno upra vit oljsko mesto na šoli v Štrekljevcu pri Semiču. Nato mu je bilo leta 1931 poverjeno upraviteljstvo nove šole v Semiču. Vodil, jo je vzorno. Bil je mož na pravem mestu. Močno- ga bodo pogrešale učiteljske vrste in ?a nj m iskreno žaluje m'adina ki ji je bil oeciovsko skrben vodnik na poti v življenje Zlata vreden je bil njegov značaj Be'a krajina ga bo vsepovsod pogrcala Toplo žalovanje za njim jc bilo izpričano 12 januarja popoldne. ko smo AToma Razpohrka položil-pri Sv. Duhu k več n »mu počitku. Preb:v2il-stvo iskreno s- čustvuje z gospo vdovo ter s hčerkama Drag-co in Mihco katerim velja tudi naše sožalje.
Bragcasns graSesa^ea Ivanu Vavpsiieia v sp-cniV.
Lasje nam sive, ki smo bili tedaj na idrijski realki Domače, prisrčno mestece nas je skrbno skrivalo P--ed uradnimi pogledi profesorjev, kadar smo se v kakem gostilniškem »štibeljcu« to'cžili po mukah in trpljenju šolskih ur. Zlat; časi zlate mladosti! Le redko je kak uraden oblak zakril študentovrko nebo Toda en tak je le bil. ki je visel n-jd urami prostoročnega
risanja. Te ure so bile naš križev pot in mnogim nepremostljiva zapreka na sicer gladk" cesti študija. Nepravi učitelj risanja nam je bil — pravi levičnik. Bog mu grehe odpusti, mi smo jih takoj, ko je odšel. Kakor na galere prikovani smo se zdeli v teh urah bridkosti in marsikatera skrita solza je kan:]a na risarski papir.
Sredi poti skozi realko smo bili. ko se je v tej stiski raznesel glas. da »levičnik« gre. Nestrpno smo čakali, da se odmakne ta kelih trpljenja, a hkrati z nekim strahom zrli nasproti onemu, kar naj pr:de. Počasi se je plazil čas pričakovanja kakor ure šolskega karcerja.
Lepega dne je bil med nami nov profesor za risanje! Tudi ta je imel lepo negovano brado, ves eleganten in vitek — kakor prejšnji — le zlate zapestnice ni nosil. Brez diha smo upirali oči vanj — belo, črno?! Pa je spregovoril s tistim svojim toplim glasom, mehkim pogledom in iskreno. ž:vahno kretnjo Nekaj gorkega je zevalo skozi hladno ozračje, oblaki so se razmaknili in sonce je posijalo skozi visoka ckn3 risalnice. da so se tajala srca. _
Iz težkih sanj smo se dramili in novi profesor nas je vodil v luč, v barvo, k oblikam narave, k studencem upodabljajoče umetnosti. Ure risanja so nam postale nnj^vetl^iša in najbogatejša doživetja šolskega življenja. S- svojim velikim intelek-tom. umetniško prefinjenim estetskim dojemanjem in psihološkim občutjem je igral ra strune naših mladih src kakor rmetnik na klavir — na katerem je bii sam mojster Kak nepoznan in nezaznan svet umetnosti, perspektive, znanosti in okolice je odkrival študentu, kadar je prl-sedel k njemu in vzel v roko njegovo skl-c rko ali risarski blok! Beseda mu je spremljala umetniško roko in pletla nebroj tankih veai med učencem in učiteljem. Tovariš. učitelj, svetovalec in vodnik nam je bil ;
In kadar nam je s svojo intuicijo odgrinjal svet barv. likov, svetlobe in senc! Prej
nam je bila perspektiva mrtev pojem črte, samo grenka kaplja v kupi učenja. Po njegovi besedi in po njegovi roki je pojem zaživel v čudovit izraz prostora in sveta. V svojih predavanjih, oprt na široko znanje in svetovno razgledanost, nam je podajal ključe 4q svetov umetnosti (njene tehnike in ra^oja) ter do jasnih, zdravih življenjskih nazorov. On nam je odprl oči za lepoto narave, za razumevanje upodabljajoče umetnosti. Sreča nam je bila štiri leta naklonjena — do mature in mislim, posebej meni, da je bil prav on naš učitelj in vodnik. Po njem šele sem zagledal lepoto in bil v stanju uživati in razumevati upodobljene umetnike
Kako življenjsko bogastvo nam je razkril. kc- smo slepci za lepoto in umetnost, spregledali. Kakšna nepozabna doživetja po galerijah in razstavah mi je pričaral, koliko tihega zadoščenja in sreče sem vžil po njegovi pobudi z lastnim amaterskim delom! Zal, da ga je pretesno šolsko vzdušje cdtegnilo mladini.
Ko nas je potem življenje ratsteplo in teplo po svetu, da so nam osiveli lasje, je ostal naš vodnik-umetnik v srcih z nami. In po tridesetih in več letih, ko smo se sre-čavali in govorili, je bil še vedno isti živahni, skromni, fini, iskreni naš tovariš in profesor.
Sedaj smo sklonili glave pred mrtvaškim likom našega plemenitega učitelja in umetnika, a še niže sklanjamo glave pred njegovim nesmrtnim genijem ...	d-
Drobne zanimivosti
♦	V Turčiji grade nove ceste. Po pravkar objavljenem delovnem načrtu turškega ministrstva za javna dela bodo letos zgradili veliko zvezno cesto Ankara—Carigrad v dolžin4 nad 500 km. Prometu izročeno strateško važno cesto čez Kaulus od Mer si na do Ulukišla bodo čez Konio podaljšali do Ankare. V načrtu je tudi druga cesta čez Kaulus iz Alesandrette do A dane. Pozornosti je dalje vreden načrt velike vzhodno-zapadne ceste, ki bo vodila iz Erzeruma čez Sivas—Kaisari do Ankare in od tam naprej do Izmira.	1 *
*	Morskega volka so ujeli. Pri Livomu sta te dni dva ribiča ubila morskega volka, ki je bil težak 4 metrske stote in je meril v dolžino 3 metre. Zaradi velike teže sta morala ribiča poiskati volovsko vprego, da so morsko zverino potegnili na obalo.
*	Smrt v stolni uri. Antonio Zarnbelli iz Lavrange pri Bresciji je šel v cerkveni stolp, da bi zvonil za praznik. Potegnil j* za vrv in se znašel ravno pod uteži stolpne ure. Utež ga je udaril r. takšno silo na glavo, da ga je ubil.
♦	Stradivarijeve gosli za 500 rubljev. Nedavno je prejela družina Alisrdi v Melzu zavoj ol svojega družinskega člana Giusep_ pa, ki je na ruskem bojišču. Mož je poslal domov violino z dvema strunama in zlomljenim lokom. Ali&rdijevi svojci so menili, da je violina navaden izdelek in ji niso posvetili pozornosti, šele pri strokovnem ogledu s j je izkazalo, da je poslal bersaljer domov veliko redkost. Gosli so imele namreč v notranjosti napis: »Antomius Stralivarius, Cremonesis faciebat anno 1713«. Allardi je kupil gosli na ruskem bojišču za 500 rubljev. Napravil je gotovo dobro kupčijo^ kajti violina ima ogromno vrednost.
KULTURNI PREGLED
Mozart
Odlomek iz režijskih opomb k »Begu iz seraja«
Mozart je bil, kakor znano, »čudežni otrok«. Ob čudnem varuštvu svojega prekrasnega očeta in svoje male sestrice Nan-čice je popotoval po svetu, igraj na najbolj proslulih mestih klavir, uganjal na teh koncertih in v družbah najbolj nenavadne stvari, zadivljal izbrano in splošno občinstvo, dosegal priznanja najvišjih krogov, doživljal nešteto poklonov najznamenitejših osebnosti, bil ljubljenec dvorov in raznih Veličanstev — skratka, omamljal je brez izjeme vsepovsod s svojim božanskim darom in čarom, k! ga je Usoda tako zaljubljeno in razkošno natresla v njegovo umetniško in človeško bistvo. Vendar ta zgodnja slava ni glavno jedro Mozartove čudežnosti. Podobna priznanja so doživeli, čeprav ne mnogi in morda ne v toliki meri, pa vendarle že tudi drugi.
Mozart je čudež ves, kar ga je- Kot člo_ vek in kot umetnik. Čudež je njegovo življenje in čudež njegova umetnost. Po duši in pc življenju je Mozart večen otrok. Otrok, kakršnega si niti s skrajno domišljijo ne morem idemlnejšega predstavljati. Otrok, nedolžen m živ, jasen, iskren in tako prostodušen dober in zaupljiv, da je v tej zaupljivosti resnično in brez primere ganljiv. Otrck, ld prav za prav nima nobene druge želje, kot večno samo igrati in se igrati. On igra med tem ko se igra. Kakor je otroški po svojem igranju, tako je tuli otroško nežen in občutljiv. Očetovega prijatelja vprašuje po desetkrat na dan: »Ali me imaš kaj rad?« in ko dobi nepovoljen odgovor, mu stopita svetli solzi v oči«. Kot otrok je tudi ponosen. Ko je hotel pri
nekem svojem gostovanju v Parizu znamenito Madame Pompadour objeti in poljub/ti in se je dama, že nekoliko v letih, nekoliko preburnega dečka hotela ubraniti, je ta užaljeno vzkliknil: »Kdo pa je ta, ki me noče poljubiti, mene, ki ga je poljubila že Marija Terezija!« Ponos in prisrčnost nebeških otrok! Nadalje je Mozart čist in svetal kakor otrok. Pri vseh mladostnih zabavah, pri vseh kipečih poskokih, pri vseh za-nosnih in tudi svetojeznih izbruhih, ostane njegov obraz vendar le jasen in bel, kakor z jutranjo roso opran. Njegova podoba stoji pre<^ nami tako čedna in lepa kakor da bi se je noben madež, prav ncbena pega ne mogla prijeti. Vse njegovo početje se zdi, da klije in bije iz polne zavesti vsega življenja, iz prešerne ljubezni do vsega, kar je živega, dobrega in lepega, čist je kot popek, ki večno brsti, čist kakor kristal, ki svojega bleska sploh ne more izgubiti, čist je kot srebrni zvonček, ki svojega zvenka ne more spremeniti.
In nazadnje je Mozart lahkoten in veder, kakor je lahko to oboje le pravi otrok. Vse na njem je kakor da nima teže, vse je lahkotno in plavajoče, vse se nam zdi kakor okriljeno s perotmi, plavajoče kot tička frfotajoča po zraku, kot lahen oblaček na nebu, kot kaplja na bisernem vodometu, kot list, pozabavajoč in poigravajoč se v vetru. Vse je igrivo, vse je kakor prosojno, kakor dvignjeno in hlapljivo, kakor da sploh ni obteženo, kakor od zemskih zakonov odtrgano. čudovita je — vsaj za moje občutje — sijajna velrina, s kaitero je znal Mozart prebolevati ln premagovati svoje bridkosti
in svoje življenjske težave. Tudi on je imel svoje premoženjske tegobe, tudi on je doživljal nesrečne ljubezni, tudi njemu usoda ni prikanaSala z ljubezenskimi vrazmet ami« in s še ljubeznivijšinii »piijatelji«, tudi on je rnoial picizkusiti svojega Hleionima (saizburški nadškof) in svojega SaJierija (Mozartov tekmec in sovražnik) — toda kako sproščeno, kako svobodno liha kljub vsem tem nizkim uaaicem ln grd.m spominom njegova žareča in šolnina umetnost. Zdi se, ua Mozart za dojemanje in doživljanje vsegu, kar je bilo karko'i v zvezi s sovraštvom, z borbo ali zavisijo sploh ni ime; nobenega p; avega čuta ln tako je za pra-veg? u«ietnika tu:ii edinc!e prav in m geče. Mozart je bil pri vsem tostranstvu od po-četk_ svojega snovanja :n ustvarjanja že ves enostranski. In v tem pojavu je Mozartov največji čudež.
Občudovali so ga največji ume n ški duhovi (Goethe. Giuck. Beethoven. Wagner>, častili so ga vsi visoki in najvišji posvetni mogotci (angleška kraljevska dvojica. Marija Terezija, Jožef II . minister Kaunitz.) olllkovgle so ga najvišje duhovne oblasti (signor CavaJiero po papežu» in najvišje glasbene ustanove (Cavaliere filarmonico po bclor.ski filharmoniji). O njegovem komaj 36 let traj:jočem življenju in njegovem glasbenem opernem in sinfoničnem delu. so pisali najznamenitejši i-aziskovalci. Med vso ogromno literaturo naj omenimo samo najboljša imena: Jahn, Nohl, Meier, Kretschmar. Bie in Lert) in vsi se strinjajo z oznako, ki mu jo je dal Richard VVagner: »Licht_ vund Liebesgenius der deutsch-?n VVelt.«	Ciril Debcvec
Knjige Mshfftfeve družbe
Družba sv. Mohorja je . b koncu pre jšnjega leta razposlala svoj knjižni dar Med štirimi knjigami, ki so se po obsegu in opre-
mi prilagodile vojnim razmeram, je posebno korono 'n dmbro »SIo\'ensko berilo«. Je tc nek ka ljudska anto'ogija naše poezije im p-rn-ze. sestavljena boli s slovstveno-vzgojnega k&knr z izrazito umetniškega stjvivča. vendar pa podmetna im močna po vsebini, vabljiva po mpremi Knjiga obsega 104 o-ran- form: ta 24X17. in arh Vlado Ci'išek i jc da' 'iri^malen ovoj s tem da se je na obeh straneh ovoja ponatisnila z ver v'kanr Cankarjeva simbolično močna črtica »Četrti postaja«, opremljena na jr-r- in j: T"-r> i 7. naslo-vTio risbo v belo-m/N-lri ha~vi V tem ljudskem :zboru našega slovstva 'e za-^to^anih 44 imen od Valentina Vrhnika in Pre"crna preko Jenka. Tavčarja. TrdVie in Jurč'či do nekaterih naj-m!aj"h r^n;kov (kakor je 1. 1920 rojema CevAntn!.-.gi'0 začenja Zupančičev cici-b>n"ki mo*'v »NTa.'"e luči« za poezijo im Cankarjev »R-bec Martin« za prozo, zastopana pi v. skoraj vsa pomembnejša 'mena iz s'ovcnske poezije im lepe proze, tako nien vrhovi, kakor so oo-leg že omenjenih ^ .V-kcrc. Fin ž g? r. Gradnik. Gregorčič. Levstik. Ker«m'k. Me/ko Stritar, Kette W Murn dalie tak-' pesmiki kakor sta Medved ;ji S Sardenko ter predstaviitelji generacij m smeri v razdobju med dvema voinama (A'nt'vn Vodnik. Igo Gruden. Janko Glaser. Lili Ngvv V;da Tauferjeva. Severim Šali i. dr.). Vsakem izmed zastopanih avtorjev predstav! >a njesova slika, v kazalu pa so naveden- tudi nainujnejši biografski podait-ki. Tako sestavljena in opremljena" knjrga bo citate!ju zopet približala podobo lepega razvoja in procvita slovenske slovstvene kulture im ga vzradostila s prepričevalnimi dokumenti lepote in noitranje moči sio-ven^kp besede
Druga Mohorjeva zanimiva knjiga ii domačega slovstva je 'zviirna poveš* Jana Plestcnjaka »Mlinar Bogataj*. 164 str.
male 8° obsegajoča knjižica je po vsebini
in diuhu izrazita večemrisko-ljudska povest. Pripoveduje o bogatem Žagarju in mlinarju
Bogataju nekje v lokih hribih, kmečkem oderuhu in nasilnežu, ki si z nepoštenostjo, zvrjačo im nasiljem nagrabi veliko premoženje ter naposled doseže tudi roko lepe hčere enega izmed svojih dolžnikov, Baj-
željeve Agata Tudi njo in majhnega otroka muči s svojo bolestno ljubosumnostjo in hudobnostjo. Nekega dne pa mož utone
v	tolmunu. Njegov zlobni prijatelj raztrosi vest, da ga je pahnila varaj žena Agaita, vendar se po treh mesecih zaporna dokaže njena nedolžnost. Krepostna vdova se lahko čez leta poroči s poštenim Tinetom, potem ko jo je obrekovailec na smrtni postelji prosil odpuščanja. Plesteojak je v r^zdeR-
vi	sence in svetlobe prif;čno aablonski. Povest po snovi im nravstveni tendenci (konflikt med reveža im oderuhi, trd boi za remije«, dobro naposled le zmaga nad čHovešfciim zlom) ni nič kaj nova, vendar je Plestenjak pripovedovanje dobro razpletel, konflikte dokaj močno ob del?! :m nam dal živahno spisane strani iz življenja v loškem pogorju Plesten-jak je dober pripovednik, klen in čvrst zlasti s stilistične im jezrikovnc! .v t rani.
Nadaljnja knjiga je prvi del S i en ki e-w i c z e v e zn.amen;te zgodovinske povesti »Quo vadiš?« v prevodu dr. J. Glonar-j a. Prva izdaja tega Glomarievega prevoda je iz?3a leta 1928 im je že doTgo razprodana. Mohorjeva nova izdaja vel-ikeea e~>-~«i iz mučeniške dobe bo približala Sienkievricze-vo delo še širšim slojem kakor :ih je dosegla prejšnja izdaja. Odveč bi Mo pisati o delu, ki sodi med največ prevajane S:en-ki€wiczeve romane im med najbolj priljubljene stvaritve te vrste sploh: nrav tako ni treba poudariti, da prevod ustreza po Tvojih kvalitetah pomenu izvirnika. Škoda le,
t
»JUTRO« St 12

realka
*	Dunajski dermatolog BiehI umrl. V 88. letu starosti je preminil na Dunaju znani dermatolog prof. dr. Gustav Riehl. Že leta 1885. se je na dima j ski univerzi habilitiral za privatnega docenta. Bil je tajnik prvega dermatolcškega kongresa v Parizu in organizator drugega, ki se je vršil na Dunaju. Nekaj let je bil ordinarij v Lipskem, potem pa se je spet vrnil na Dima j, kjer je skoraj 25 let vodil stolico svojega bivšega učitelja Kebre.	,
*	Smrt znane gledališke igralke. V Loanu je umrla znana gledališka igralka Clelia Bonelli, ki se je narodila leta 1850. v Chieriu ter je večino svojega življenja posvetila prospehu piemontskega gledališča. Pokojnica je imela srečo, da je doživela priključitev Venezije domovini in druge zgodovinske pomembne dogodke. V Genovi je umetnica nastopala kot recitatorka v ljudskem gledališču Apolo- Bila je ljubljenka gledaliških množic in pri nekem nastopu se je zgodilo, da je njeno predna-šanje prekinil zaljubljen mladenič med občinstvom z vzklikom: »Vzemite me za moža ali pa se ustrelim!« Pokojnica je uča-kala visoko starost 92 let ter zapušča v spominu italijanskega gledališkega občinstva najlepše spomine.
•	Alpinci padlemu kapitanu. Alpinci nekega bataljona na ruskem bojišču so poslali vdovi kapitana Gaetana Giaminollija izraze sožalja in so priložili 7000 lir s pripombo, naj pokojnikova vdova določi namen za porabo tega denarja. Vdova je poklonila denar bolnišnici v Comu, kjer so imenovali neko bolniško sobo po kapitanu Gaetanu Giaminolli.
*	Brezplačen vstop v muzeje za vojne ranjence. S posebnim ministrskim dekretom je dovoljen odslej vojnim ranjencem, ki so na dopustu v italijanskih mestih, brezplačen vstop v muzeje. Vsak tak ranjenec pa se mora izkazati z dokumentom od vojaške oblasti, italijanske ali nemške.
•	Nov film. Italijanski kinematografi so začeli predvajati nov film domačega izdelka z naslovom »Marija Malibran«. V tem filmu poje glavno vlogo Marija Cebotari, ki predstavlja nekdanjo slavno pevko in prijateljico skladatelja Vincenza Bellinija. Bellinija igra v filmu Roberto Bruno.
♦	Izreden dopust za vojake, ki doma pridelujejo olje. Vojno ministrstvo v Rimu jo izdalo odlok, ki dovoljuje izreJen dopust za vojake, ki imajo doma oljčne nasade in lahko dokažejo, da pridelujejo olje. Podelje-
LED
DRAMA
Sobota, 16. januarja'ob 17.30.: Primer Dr.
Hirna. Red A. Nedelja, 17. januarja ob 14. uri: Oče nas... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17 30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto. •
Jurčič-Golia: »Deseti brat«. Dramatizacija povesti v 16. slikah. Osebe: Benjamin, graščak-Bratina, graščakinj a-Gabrij elčiče-va, Manica-Levarjeva, Balček-Bajde, Do-lef-Lipah, Piškav-Peček, Marijan-Verdo-nik, Martinek Spak-M. Skrbinšek, Kvas-Drenovec, Krjavelj-Cesar, Dražarjev-Raz-tresen, Krivčevi: Plut, Pol. Juvanova, San-cinova, sodnik-Nakrst, zdravnik-Košuta, lektoriea-Kraljeva. Režiser: prof. O. Šest
OPERA
Sobota, 16. jan., ob 17.: Beg Iz seraja.
Premiera. Red Premierski. Nedelja, 17. jan., ob 11.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Ob 16. uri: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 18. januarja: Zaprto.
W. A. Mozart: »Beg iz seraja«. Danes bo premiera opere za red Premierski. Delo obsega tri dejanja, ki se vršijo v sera-ju Selima paše. Libreto: Gottlob Stepha-nie, prevod: Niko Štritof. Osebe: Selim-paša - Anžlovar, Konstanca - Ivančičeva, Blonda, njena spletična-Polajnarjeva, Bel-monte-Lipušček, Pedrillo, siuga-Banovec, Osmin, čuvar seraja-Betetto. Dirigent A. Neffat, režiser: C. Debevec, načrti za sceno po režiserjevi zamisli: inž. E. Franz.
Otroci, ki sodelujejo v mladinski opereti »Angel z avtom«, imajo v soboto ob 14. uri ponavljalno vajo.
V0-' os bodo vojakom dopusti od začetka leta do 30. aprila.
*	Kosilo za vatikanske delavce. Papeška komisija v vatikanskem mestu je dala pobudo za preskrbo delavcev, zaposlenih v vatikanskem mestu, s toplo opoldansko hrano- Za malenkostno plačilo bodo delavci vsak dan opoldne dobili toplo kosilo v vojašnici za orožnike ter v hospicu sv. Marte.
*	Dopolavoro v Milanu je razdelil nad sto. tisoč zavojčkov. Na vojaški Befani v Milanu je Dopolavoro razdelil v vojašnicah nad sto tisoč zavojčkov. Vrednost zavojčkov jc bila 1,590.000 lir. Poleg tega je bilo 47.000 zavojčkov razdeljenih med družine vpoklicanih. Ti darovi so predstavljali 1,210.000 lir vrednosti.
*	Drama v snežnem viharju. V Pertusu pri Genovi, 1000 metrov nad morjem, so našli vojaki v snegu zamedene kmete Antona Maragiana in njegovo »>51etno ženo. Kmet in žena sta bila na poti proti domu, ko je začel besneti silovit snežni vihar. Maragiano se je zaradi pospešene hoje spotaknil in si zlomil nogo. Zena ga ni hotela zapustiti v tem položaju in je ostala pri njem. Oba sta od trudnosti zaspala v snegu in se nista več zbudila.
*	Mačka je povzročila požar. V vili Setti-nije Sanguinettijeve v Bettoli blizu kraja Novi Ligure je nastal požar, ki je povzročil za 10.000 lir škode. Zgorela je vsa sobna oprava. Preiskava je ugotovila, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika, katerega je povzročila mačka, ki je preganjala neko miš. K sreči se je našel pogumen moški, ki je opazil uhajajoči dim, sicer bi bila škoda zaradi ognja še večja.
*	Tihotapstvo masla. Varnostni organi v Goriziji so prijeli te dni 651etnega Štefana Russija iz Salcana. Russi je imel v nahrbtniku 6 kilogramov masla. Dejal je, da prihaja iz Tolmina in je odločno tajil, da bi hotel z maslom verižiti. Ko je mož videl, da se stvar ne bo posrečila, je ponudil nekemu stražniku 50 lir podkupnine, da bi ga izpustil. Stražnik je podkupnino odklonil in Russija ovadil.
*	70 zajcev na en mah. Te dni so priredili v Mezzanu pri Alessandriji množe-stveni pogon na zajce. Lov se je vršil na 400 hektarjih prostora med Tanarom in Bornido. Zajci so se splašili v tako velikem številu, da so lovci po odstrelu našteli 70 žrtev svojih pušk.
*	Iz Buenos Airesa poročajo, da so v New Torku zaradi pomanjkanja živil zaprli 875 trgovin. Med temi so večinoma obrati, ki so prodajali meso in maščobo.
*	Velik orel. Lovec Filippi Silvio iz C;r-ruia je lovil te dni divje race vzdolž reke Sture. Nenadoma mu je priletel pred odstrel ogromen orel. Pogodil ga je in ko je žival izmeril je videl, da meri z razpetimi krili v širino 2 metra 57 cm.
*	Boj med psom in orlom. 381etni Giusep-pe Gorini iz Nov a tre je te dni lovil ob reki Po. Naenkrat je ugledal v zraku nad seboj velikega orla. Ustrelil je Ivakrat, da je ro-parica padla na zemljo. Tam se je orel nekaj časa premikal in ker ni bil smrtno zadet, se je spravil nad lovčevega psa, ki je hotel ujedo zagrabiti z zobmi. Mel psom in orlom se je urazvila borba na življenje in smrt ter bi bil pes gotovo podlegel, da ni posegel vmes Gorini, ki je še enkrat sprožil in orla usmrtil.
*	Dveletni otrok se je ustrelil. O logrdku, kakršnega pač še ni zabeležila kronika, poročajo iz Hochstadta ob Donavi: Mati dve in pol leta starega otroka je morala po opravkih, zato je otroka izročila sosedi v varstvo. Soseda pa je prav tako imela dosti dela, ker je prišel neki sorodnik na dopust. Pustila je torej otroka v sobi. Po nesreči pa se je otrok polastil vojakovega samokresa in se začel ž njim igrati. Naenkrat se je pištola sprožila in je krogla predrla otroku srce
n— Dne 6. januarja je umrla v Novem mestu za posledicami kapi 451etna soproga železničarja ga. Marija Sajetova. Poleg užaloščenega soproga zapušča pet nepreskrbljenih otrok. Blag ji spcmin!
n— Smrt dobre matere. Po težki bolezn' je v 63. letu starosti za vedno zapustil^ svojce ga. Amalija More?a, rojena Ulašič Za njo žalujejo hčerka Cvetka, sin Leopold ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku so blago ženo Položili v četrtek popoldne na novomeškem pokopališču. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno ?ožalje.
IZ LJUBLJANE
Nova grobova. V visoki starosti 85 let je preminila ga. Frančiška Benedikova,
po roiu Vrhovnikova. Na mrtvaškem odru počiva na svojem domu v Slajmerjevi ulici št 5, pogreb pa bo v soboto ob pod 15. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Lamgerholcovo in Battelinovo družino je zapustila njih predraga Bronkica. Na zadnji poti jo bodo spremili v soboto ob 15. izpred viške cerkve. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Zdaj ga je pa zadosti. Po jutranji temperaturi —6" C se je živo srebro v četrtek čez dan dvignilo na —3.8° C. Čeprav je Ljubljana in pokrajina bila pokrita že s precej debelo snežno odejo, je venlar še nadalje dišalo po snegu. In res je začelo popoldne spet na drobno naletavati. Proti večeru je bolj in bolj ruagosto snežilo. Vso noč je naletaval pršič in ko se je Ljubljana budila v petkovem jutru, so bile strehe obložene že biizu pol metra na debelo. Snežilo pa je še kar dalje. Jutranja temperatura je biLa —5.2° C. že zgodaj so po ljubljanskih ulicah rožljale lopate, vendar je moral marsikdo, ki je zjutraj hitel v službo ali po opravkih, gaziti v celo.
u— Očistite pločnike! Opazilo se je, da letošnjo zimo hišni lastniki ne izvršujejo svoje dolžnosti in ne kidajo snega s pločnikov vzdolž poslopij in tal svoje posesti. Zlasti ga ne posipi je jo s pepelom, peskom in žaganjem, kadar je poledica. Zato se pozivajo meščani k osobiti pozornosti napram vprašanju, tičočem se odmetavanja snega ter naj se strogo ravnajo po veljavnih predpisih. Opozarja se, da se boJo v nasprotnem primeru uporabili proti njim ukrepi, ki jih določajo odredbe.
u— Večje število delavcev za spravljanje snega s cest potrebuje mestno cestno nadzorstvo. čim prej naj se javijo v uradu v sobi št. 1 na levi v pritličju na Ambroževem trgu št. 7 med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. Vsak naj s seboj prinese delavsko in družinsko knjižico.
u— Večje število voznikov za odvažanje snega potrebuje mestno cestno nadzorstvo. S parom konj in predpisanim kasonom naj se čim prej zgiase ob 7. zjutraj pred uradom na Ambroževem trgu št. 7.
u— Preglejte zaloge krompirja! Kdor ima krompir v kleti, naj ga ne pozabi od meseca do meseca pregledati. Ne zadostuje da nasuješ krompir v zaboj ali na deske. V teku časa lahko začne graiti tudi najbolje vkleteni krompir, ki okuži zdrave zaloge in jih napravi neužitne. Treba je torej skrbno pregledati krompir za krompirjem in ga sortirati. Kar je oporečnega, je treba takoj izločiti. Kadar nastopa zima z mrazom, je nadzorovanje krompirja in ostalih zalog tem nujnejša. Ce so vrata in okna tesno zaprta, ne more mraz priti zalogam do živega.
u— Koncert pianista Gorinija. V dragem delu njegovega koncertnega sporeda bomo sLišali najprej eno najpomembnejših Brahmsovih balad op. 10 št. 3 v h-moiu, ki je napisana za klavir. Nato dve skladbi francoskega avtorja Debussija, ki sta med pianisti izredno priljubljeni in koncertnemu obč'nstvu tudi že znani. To sta: Odsevi na vodi in Golivogov ples. Prvo delce je izredno barvito, drugo pa zanimivo po svojem težkem ritmu. Vsekakor bo intere-santno, kako ju bo izvedel tako slavni mojster kakor je Gorini, ki se bo predstavil naš; koncertni publiki tudi kot skladatelj s svojo sonato, ki je napbana odgovarjajoč moderni smeri. Izmed, najnovejših modernistov je zastopan na sporedu tudi italijanski mojster Cassela, ki je lani koncerti-ral v Ljubljani. Slišal; borno dva njegova r i čer k ara, ki ju je napira] na ime Bach. Ričerkar je stara giarbena obiika. ki je bila zelo v navadi pred razvojem fuge. Napisana pa sta Casselijeva ričekara na tone: b, a, c in h. Takih pr merov je v klavirski literaturi več. Nazadnje bomo slišali Chopi-novo fantazijo op. 49. Gorini je znamenit umetnik, velik pianist sedanje dobe ter sijajen interpret del, ki jih izvaja na koncertih. Povsod uživa velik sloves, zato priporočamo ohisk njegovega koncerta vsem prijateljem klavirske igre. Koncert bo v ponedeljek 18. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki Filhsrmonični dvorani. Prednrodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice.
u— Potrebujete inštruktorja? Potem poučite Novi trg 5, kjer diplomirani filozofi pripravljajo aijake(-nje) srednjih in meščanskih šoj :z vseh predmetov za šolo- Dopoldne od 9. do 11. popoldne od 3. do 5. Honorar nizek. Poskusite prvi mesec in prepričali se boste o uspehu! — Prijavljanje dopeldne in popoldne. Novi trg 5-III. S prijavo pohitite, ker je število omejeno.
Da Roma: 1'arrivo dei battaglioni volontari dei figli degli italiani alPestero — Iz Rima: Prihod prostovoljskih bataljonov sinov Italijanov v tujini
čene novemu trudu, novi letini. Uspešna žetev v novem letu je velik čini tel j v borbi za končno zmago. Prehrana v borbi mora biti preprosta, krepka in izdatna. Narod, ki si hoče priboriti svoj prostor na soncu, mora biti zdrav in za delo sposoben. Tako preživljamo začetek novega leta v prepričanju, da moramo ohraniti vso svojo telesno in duševno silo.
Pester večer v Ljutomeru bo prirejen Jutri, v nedeljo, v dvorani Heimatbunda. V goste pridejo nekateri solisti mariborske opere. Dobiček je namenjen zimski pomoči.
Vlak jo je povozil. Prometna nesreča s smrtnim koncem se je zgodila v poneleljek zjutraj na kolodvoru v Lipnici. 271etna Angela Trabyjeva iz Vagne je hotela skočiti na vlak, ki se je že pomikal s posta je. Prvič je padla, vendar se je hotela pognati na naslednji vagon. Pri tem ji je vnovič iz-pcdrsnilo in je padla naravnost pod kolesa, ki so ji olrezala obe nogi. še isti dan je umrla v bolnišnici. Pretresljivi dogodek je nov opomin vsem, ki hočejo 1 oh:teti vlak, kadar se že pomika. Zlasti nevarno je to pozimi.
Vodnikova pratika za leto 1943. je
pošla. Na zalogi ima Vodnikova družba samo še pripovedno knjigo Janka Kača »Na novinah«. Ker se še vedno oglašajo v družbeni pisarni člani, ki bi imeli radi letošnje knjige, je družba pripravljena ponatisniti Vodnikovo pratiko za leto 1943., ako se javi najmanj pet sto članov. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. januarja t. 1. in plačati članarino 17 lir. Prijave sprejemajo: družbena pisarna, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne), Knjigarna Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3 in Knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnčo so pretekle dni sprejeli naslednje štiri ponesrečence: V desnico se je vsekal 301etni cerkovnik Miha Sešelj iz Ljubljane. Pri drsanju si je zlomil desnico 161et*i dijak Ciril Žagar. 591etni sodar Jakob Hynček iz Ljubljane je padel in si poškodoval desno nogo. 851etna zasebnica Jerica Molkova iz Ljubljane pa se je pri padcu po stopnicah potolkla na glavi.
Z Gorenjskega
Italijanski koncert v Beljaku. Kulturno združenje v Beljaku je priredilo že drugi letošnji italijanski koncert pod pokroviteljr stvom ondotnega društva »Dante Alighi-eri«. Tokrat je nastopila profesorica Ceci-lijonskega konservatorija iz Rima, gospa Bolcredi-Gobbijeva. Na sporedu njenega odličnega ldavirskega koncerta so bili Chopin, Schumann, Bussoni, Brahms, Casella in Bossi. Velika dvorana je bila polna in umetnica je žela mnogo cvetja in pohvale.
Na vzhodni fronti sta padla koroška rojaka 201etni študent kemije in desetnik Herman Moritz in 361etni grenadir Rudolf Malle V neki rezervni bolnišnici pa je po daljšem trpljenju umrl letalski stotnik Ad&lf Eichberger, ki je bil odlikovan z zlatim znakom za ranjence in z raznimi čboigimi odlikovanji. Pokopali so ga na častnem vojaškem pokopališču v Gradcu.
Deseti brat. Koroški listi beležijo z zadoščenjem, da se je posestniku Janezu šuma. hu v Mežici rodil deseti sin, ki je krepak in zlrav. Družina bo prejela primerno na-giudo.
Nesreče. Pri smučanju se je ponesrečil 131etni Alojz Gregorič iz Masle vasi v občini Globasnici. Desno nogo ima zlomljeno. Nadalje se je pri smučanju ponesrečil 11-letni Leo VošiC iz Pliberka, ki sj je prav tako zlomil desno nogo. Prepeljana sta bila v celovško bolnišnico.
fe Spodnje štajerske
Prometno šolanje. Prvič bo današnjo soboto popoldne prirejen v Mariboru javni tečaj o prometu. Tečaj je odredil zvezni vodja Heimatbunda po dogovoru s policijo. Izvedla pa ga bo brambovska motorizirana standarta. Ljudje bodo poučeni, kako se morajo ravnati v pouličnem prometu, da se preprečijo nesreče. Mariborskemu tečaju bodo sledili enaki tečaji v vseh večjih spodnještajerskih krajih.
Pobuda za novo letino. »Tagespoat« se vnema za rženi kruh in ob tej priliki piše: Novo leto se je pričelo, žetev starega leta preživlja, milijone. Kmetove misli so posve-
Iz


tske
Fotografska razstava v Zagrebu. Mednarodna fotografska razstava v Zagrebu, ki bi se morala zaključiti 20. t. m., je podaljšana do 24. januarja. Vsaka izmed osmih zastopanih dežel razstavlja po 50 fotografij, ki prikazujejo načjn ž'vljcnja v posameznih državah. Prvo cceno za razstavljena dela je debila Finska.
Novi italijanski konzuli. Za vodjo italijanskega konzulata v Sarajevu je bil imenovan generalni konzul Paolo Alberto Rossi. Za konzula v Banja Luk," je bil imenovan Gianni Scotti, za konzula v Osijeka pa dr. Oberto Paviani.
Nove drbrodelne znamke. V kratkem bo. do izdane dobrodelne znamke državne delovne službe. Nove poštne vrednotnice s« bodo prodajale samo pri več j h požtnih uradih, in sicer v Zagrebu pri poštnem ura^ du 1 in 4, v Sarajevu, Banja Luk;, Makar. sk5, Osijeku, Zemunu, Karlovcu in Dubrovniku.
Časopis za vojake. Pred dnevi je izšla prva številka poučno zabavnega časrpisa za oboroženo silo NDH »Vojn k«. Razen strokovnih člankov prinaša list na uvodnem mestu poročilo o velikih vojaških sve-•anostih. ki so se na novega leta dan vrš;l« v Zagrebu. List je opremljen z mnegimi slikami.
Gradnja kemične tvom'ce v Sisku. Nedavno je mestna občina prodala 68 oralov zemljišča za gradnjo kemične tvornice, ki bo edina te vrste na Hrvatskem. Predvsem bodo v tovarni izdelovali žvepleno kislino, modro galico in druge industrijske kemične proizvede.
Prijetno presenečenje revne vdove. Iz Mostara poročajo, da je pri nekem tamoš-njern trgovcu kupila vrečo fižola revna vdova, ki je za fižol izdala ves denar, samo da bi njena rodbina ne gladovala. Ko je vrečo praznila, je padla iz nje manjša vrečica, v kateri je bilo 8 kg prave kave. Trgovec, ki je fižel prodal, seveda o kavi ni ničesar vedel. Najbrž tihotapec, ki je kupčeval s fižolom samo zato, da bi mastno zaslužil pri kavi, ni mogel več priti do dragocene vsebine.
da tm ves roman izšel v en;; knjiigi. Preprostemu bralcu bo olajšal razumevanje imenik manj znanih besed ob koncu knjige, ki šteje 228 sit ran i
Koledar Družbe sv. Mohorfa je letos res samo koledar, drobna knjižica z nekaterimrv praktičnimi, predvsem gospodarskimi članki. Natisnjen je v teminomodr barvi in iilu-striran z zaglavji za mesece (delo znanega slikarja Staneta K r e g a r j a). Tako je Mohorjev koledar, nekoč naša največja ljudska čitanka in — v času. ko je stala Družba na višku svojega razvoja — največji slovenski adresar. postal resda 'ličen, vendar majhen in tenak pratatkarsiki priročnik.
T* sasatorašco lovsko besedo
i.
O tem sem že pisal v Lovcu 1938, ko sem vrednotil Dr. L' kar je v Lovsko ribiški' slovar. Takrat ni b;la prava prilika, da bi se bil temeljiteje lotil slovenske lovske besede, takrat sem naglašal prvenstveno, da so slovstvo, lovska zakonodaja, vzorna lovišča, reja čistokrvnih lovskih psov in njihova vzgoja, lovska oprema in eprava z lovsko besedo in lovskimi ob čajj vred del sp'ošne narodove kulture, kj je ne smemo zanemarjat', marveč jo gojiti kot vsako drugo panogo narodovega udejstvovanja. In ted3j sem pozdravil Lokarjev Lovsko ribiški slovar kot pravdo za en steber narodove kulture, naglašajoč predvsem njegove vrline.
Odkar sem lovil, sem oprezal na slovensko lovsko besedo,' na ono iz ust mestnih lovcev, še bolj na ono iz ust podeželskih. Mars"k3i pri njej mi je brnelo po ušesih, o marsičem tem si polagoma klesal lastno sodbo. Naj 0 tem danes napišem nekoPko misli, želeč da bi rodile zdrav sad: samor
rodno slovensko lovsko besedo, ki bo otrok našega uma, del našega bitja.
Da imajo posamezni stanovi in posebne prilike svoje jezikovne posebnosti, je znano.
Naši čebelarji n. pr. pravijo, da »čebela umre«, ne pa pogine.
Slovenski juristi imajo »ogled na licu mesta«. Ker mi je bila ta besedna zveza že od nekdaj neprjkladna. sem se obrnil na prof. Koštidla. svojega uč telja slovenščine že v gimnaziji. In ta živi leksikon mi je sporočjl: »Ko ste bili zadnjič pri meni, ste omenili, da je »na licu mesta« čuden 'zraz, nedomač. Danes Vam lahko sp0ročim, da je to natančen preved latinske fraze »in facie loci«, ki se večkrat rabi v »pandek-tah«, glavnem delu zakonika »Corpus ju-ris civilis«, (ki ga je sestavil Trbonianus v 6. stol. po. Kr. na ukaz cesarja Justinija-na). V drugih slov. jezikih doslej še nisem zasled'l tega izraza »na licu mesta« ali podobnega prevoda iz Iat nščine.«
Kdor je hodil v latinske šole. se bo spomnil tako zvanega temporalnega ablativa: illo tempere = v tistem času — v cerkvi pa po jo: »in illo tempore«, kar bi nam bil vsak profesor latinščine najmanj dvakrat rdeče podčrtal, če bi b;li mi tako napisali. To je samo en primer, da ie cerkvena latinščina drugačna od klasične.
Zdravniki imamo oznake ki jih nezdrav-niki le redko rabijo, včisih jih celo težko razumejo. «Bolezenski znak« = simptom bolezni — »znamenje« pa je prirojena posebnost na koži. »Poškodba« je neposredna, »okvara« pa posredna, trajna posledica poškodbe.
Poznamo »nožnico« za vagino kljub temu, da nima z nežem prav nikake zveze — nekdo je to čutil in začel uvajati namesto nje »tokavo«, s čimer je prišel z dežja na točo! »Nožnica« je Messerscheide, kot taka popolnoma pravilna, prenešena pa vagina, ki je prvotno tudi pomenjala tok za nož, tud1 kot taka pri nas splošno znana in uvedena, in ni prav nikake potrebe
ne nujnesti, da bi jo opusti, zlasti še, ko nimamo nikakega primernega nadomestila. Mimogrede omenjam, da imamo za vagino tendinum, Sehnensche:de, lepo slovensko oznrko »kitnica«, da nam torej tu ni treba »nožnice«.
Naše nezdravniško pisanje pozna samo »prsi« in »grudi«, zdravniki pa moramo ločiti od prsj cz^roma grudi »dojko«, kar se prav jasno v;di pri obolenjih — vnetje ali rak v. na prsih je drugo kot vnetje, rak na dojki.
Zdravniki in umetniki dobivamo za svoje delo »henorar« (častno plačilo, honer = čast), odvetn kj izterjavajo »ekspenzar«, dramatiki pa prejemajo za uprizoritev svo-j;h del »tantieme«.
Celo slovnica zam'ži včasih: v slovenščini rabimo organe, ki jih imamo po dvoje, ne v dvojin\ marveč v množini: oči. ušesa, roke, noge itd.
Prav za ni m: ve jezikovne posebnosti sem čul za prve svetovne vojne na severnem bojišču. Poljsk: Žid pravi »Maul schwen-ken« za izp:ranje ust. Ko sem nekoč enemu drl zob in računal natančno toliko, kot mu je računal njihov feldšer. se je ogorčeno začudil, češ da je preveč; na moje pojasnilo, da vendar n:sem zaslužjl manj kot feldšer. se je odrezal, da oni za izdira-nje zoba rab; pol ure — zdaj mi je bil na mah jasen njihov izraz za izdiranje zoba' »den Zahn heraussehleppen«.
Včasih obdrži jezik kako posebnost tudi po stopnji civ;lizacije. Bosanec — tudi meščan — pravi da gre »n& polje«, Rus »na veter«. Beli Kranjec »v peti kot« (in res ima mnogo belokranjskih hiš na 'enem vog. lu stranišče, ki tvori tako peti kot hiše). Srednjeevropejec »na stran«, poljski Žid pa »auf die Gass« — kar se tudi jasno vidi ob ulicah in cestah!
Tako imajo tudi-lovci vreh narrdov jezikovne posebnosti. Naj jih navedem nekaj iz nemščine!
Pri nemških lovcih ima zajec: Seher
(oči), Loffel (uhlje), Laufe (noge), Blume (repek); lisca: Standarte (rep); gams: Gamsbart (gamsov šop) na hrbtu; jelen in srnjak: Windfang (gobec), Lichetr (oči); divji petelin: Balzstifte (rčsice) na prstih; fazan: St&ndcr (noge) itd. Dr. M. Černič
ZAPISKI
Boj zoper umetnostni kič
Kakor so pred dnevi poročale »Lidove Noviny«, je ;zdail službeni češki Kulturni svet navodila za boj zoper kič ki si včas nadeva krinko umetnosti in katerega avtorji ali trgovci Sikušajo zapeljati občinstvo da b- s kupovanjem del dvomljive ali slabe vrednosti podpiralo »umetnost«. Navodila češkega Kulturnega sveta so bila potrebna, ker je v Protcktoratu zavladala prava umetnostna konjunktura. V navodilih čita-mo. da Umetnostni svet siam prireja širšim s!ojem dostopne umetnostne razstave, na katerih so razstavljene samo kvalitetne stvaritve domačih umetnikov, vrhu tega se tudi v podeželskih .mestih odpirajo mestne gaiierje kot stalne razstave kvalitetnih del. Obiasti naj podpirajo ta prizadevanja tako. da omeje trgovino z umetniškimi deli na korporacije in posameznike, ki s svojo kvalifikacijo jamčijo, da umejo razločevati med umetnostjo in kičem. Mogoče je prepo-ve-datr razstavljanje in prodajo slik in kipov v trgovinah, ki jih n;so upravičene prodajati; dalje se lahko zabrani prodajanje takih del po hišah. Uvede naj se kontrola trgovin in delavnic za drobno p'astiko in silike; prav tako tuj se skušajo uradno odkriti ponarejevalmce umetnin. Potrebna je registracija vseh kvalificiranih umetnikov
Kar se tiče cene umetnin, ie če£k: kulturni svet mnenja, da sc njih materialna vrednost ne da določiti pn nekakih dravinjskih razpredelnicah. Če umetnik neupravičeno nastavlja cene previsoko, je p<ač najbolje, da občinstvo takih slak ne kupuje. Laik.
naj bi se pred nakupom postvefcovali s kakim strokovnjakom, v ostalem pa store prav, če kupujejo slike in kipe na razstavah, kn jih prireja kak "ma kvalificirana kor-poracija aH pa samo v priznan'h trgovinah z umetni rta mi. Kdor kup-uje »umetnostne« slike iz razstavnih oken krojaških, mizarskih ali kakih dragih delavnic ednosno rt i r »k ljudi, ki kupčujejo s silikam' po hišah. ! plačuje pač pravičen davek za svojo Lahkovernost ali za domišljavo prepričanje o lastnih umetno&tno-kritičnih sposobnostih. — Tako opozarja češki Kulturni svet javnost na špekulacijo s slikami.
Akademije na Slovaškem. Slovaki so dobili v zadnjem času dve Akademiji znanosti in umetnosti. Predsednik republike je nedavno imenoval predsedstvo pred letom ustanovljene »Slovaške akademije znanost; in uraetno.-.ti«. Za nje predsednika Je bil imenevan veeuč. prof. dr. František Valentin. rektor slovaške tehnične visoke šole v Bratislavi, za njegovega namestnika pa dekan katoliške bogoslovne fakultete dr. Aleksander Spesza. Razredu za" duhovne vede predseduje dr. Frant šek Hruškov-sky, za umetnost pt univ. prof. dr. Fr. šubik-žarnov. Generalni tajnik akademije je znani filoleg, profesor bratislavske univerze dr. Ludovk Ncvak. — Poleg te Akademije obstoji in deli-je »Slovaška kato-liška^ akademija znanosti "n umetnosti«, ki je bila ustanovljena 1. 1910 z namenom, da goji znanrst in umetnost v izrazito katoliškem duhu. Ta Akndem:ia obsega pet razredov ;n sicer razred za religiozne vede in filozof jc, za zgodovino, pravo in državo-znanstvo, za jezikoslovje, slovstvo in slovstveno zg dovino, dalje za naravoslovje in slednjič razred za umetnost in umetnostno zgodovino. Izdala je že nekaj publikacij, priredila pro.=»'nvo 150 letnice ustanovitve Slovaškega znanstvenega društva ;n slavnostno sejo ob prfik' pos-^ft-"- orv:h slovaških škofov.
ene
Osebna oprema turistov je naravno po-s ;ne važnosti, Icajt' čuvati se moramo p oti hudemu mrazu, v njej pa moramo f:ti tudi na soncu lahko gibljivi Nemci so t>'!i tak- dobro opremljeni, da so jih obču- . dovali celo Angleži. Dolge hlače so bile j na golen' s trenv zaponarni pritisn ene, , tako da 30 s% dale lahko zavihati preko j kolena. Jopica visoko zapeta z visokim j ovratnikom" vse iz najboljšega volnenega ! trkftja. Sp-dnja obleka: svilena tračna j srajca, nad njo volnena hlačna srajca. Ra- • zen tega z,o mr?z volnen sviter. čigai vrat j se ie dal skiopiti in z gumbi nad glavo J zaoet'.	!•
Ker je sonce pod Himalajo izredno j močno, so nosili tako zavojevalci kakor no- 1 sači tropski klobuk iz plutovine in so si ob posebno močnem žarenju dajali sneg pod klobuk. Prot vetru in mrazu so si glavo varovali z volneno cevjo, segajoče do rame in razen tega še z usnjeno letalsko čepico, ta k'sto z zaščito tiln ka.
Posebne važnosti za turista je obutev. Čevlji meraio biti predvsem zelo prostorni, tako da lahko obuje tudi po 3 pare volnenih nogav c. Na ta način se omogoča cir-kulaCja krvi. Na zunanji strani čevlja je prišita" varovalna čepica, ki varuje proti udarcem ob ostro kamenje. Podkovanje naj bo tžko kakor je prj nas udomačeno.
Kot posebno varstvo proti ozebi nog so Bavarci skonstruirali — očividno po ruskem vzoru — suknene škornjiče, ki se j1'!! obuje preko čevlja in spredaj s trakovi steže; sukno je bilo 1 cm debelo, na podplatu nekoliko tanjše in opremljeno z luk-niami za dereze. Da ne zaide sneg v vrhnje škornjiče, je pri njih 10 cm š:rok trak, ki se uporablja liki ovijalna gamaša. Vzlic tej opremi — ali je morebiti dotičnik ni imel ? — je en član odprave močno ozebel na nogah.
Proti dežju — čigar sila v gorah je znana __ je služila posebna obleka iz gostega platna in impregnirana, pa tudi plašči iz takega platna s0 se izborno obnesli. Taki plašči so tudi zelo uporabljivi kot podloga na mokrih tleh ali kot odeja.
Tudi nahrbtnike so se dali Bavarci napraviti, in sicer tako, da so bili spodaj tanjši in je prišla peza predvsem v višino lopatk in ne nižje, da se ni človek upogiba! ped pezo.
Proti močni sončni svetlobi, ki tur sta slepi, so rabili siva ali žolta očala, ob mrazu pa masko, kakršne imajo motoristi.
Zdravniška dognanja
Kakor znano, se pojavlja v velikih viši-rah, kjer je zrak zelo redek m je v njem mnogo manj kisika kot nad morjem, tako zvana gorska bolezen. Človeku se vrti v glavi, boli ga glava, postaja slab, omahuje. Seveda se to primeri le netreniranemu ali sicer ne dovolj krepkemu človeku. Znano je, da dajejo letalcem, ki plovejo nad 6 km visoko, kis;kcv aparat. Skušnje so pokazale da treniranemu turistu to ni potrebno. Bavarci jih niso imeli in so prišli 7400 metrov visoko; takisto ne domači nosači, ki žive vse življenje v višinskem zraku in fio navajeni prenašati težka bremena. Le en član je dobil gorsko bolezen.
Opazovali so, da težko delo, n. pr. naporna hoja v teh višinah, močno škoduje. Ko so delali v višini 4370 m taborišče iz ruše, . so dob li vsi težko in hitro sapo in so mo- j rali prenehati z delom.. Vsi Evropci so ; imeli* v tej višini Cheyne-Stokovo dihanje, j ki ga opazujemo često pri umirajočih, po katerem zdravnik spozna, da gre za zadnje ure življenja. To dihanje obstoji v tem, da prestane, nakar prične čez nekaj časa vnovič, sprva zelo narahlo, nato močneje, zelo globoko, nakar zopet pojenja in popolnoma preneha. Prenehljaji postajajo vedno daljši, naposled ugasnejo — človek je umrl. Chevne-Stokeovega dihanja domačini niso imeli. Najbrže je treba okolnost, i da je bilo med osvojevalci Kangčenzonge j tako malo gorske bolezni pripisati dejstvu i da so Bavarci bivali celih 5 tednov v vi- j šinah ter se na ta način prilagodili red- . kemu zraku, kakor so ga vajeni Tibetanci j že od mladih nog.
V višinah so imeli vsi povečano bilo (pulz). Ako je n. pr kdo imel v miru 60 udarcev na minuto, jih je imel v taborišču štev. 10 (7000 m) v miru 88, zjutraj pa, ko se je napravljal — 144. Pri vsem tem se je čutil popolnoma zdravega in ni imel težke sape. Vse drugačna slika pa je bila, kadar je bil turist prisiljen k posebnim naporom. Tedaj je krvotok odrekel. Dvakrat !>e je pripetila anemija možganov (premalo krvi v možganih), kar je imelo za posledico nesvestico. Nekdo je dobil ponoči srčni ko-ifcaps, ker je čez dan dolgo gazil po novem, težkem snegu. Turisti so morali en dan popolnoma mirovati, nakar so se takoj popravili.
Najbolj zanimivo je, da je bilo spanje v višinah nad 6000 m popolnoma dobro pri vseh udeležencih, ki so seveda bili vsi izbrani in izborno trenirani turisti. Ekspedicija je dokazala, da je človek v stanju celo v višinah 7000 m nositi tedne dolgo primerno pezo in izvajati najtežja turistična dela v ledu.
Plavala! spast
Poleg turistike in smučarstva spada med najbolj zdravilne športe plavanje in športi, ki jim je plavanje osnova: kajak in jadranje na jezeru in morju. Seveda tudi jadranje po zraku, ki često nad vodo zahteva tudi polnega plavača. človeku se lahko primeri, da utone v nedolžni vedi, ako ne zna prav nič plavati. Zaradi tega je nujno potrebno, da se vsakdo že v mladosti nauči plavanja.
Doč m so stari Grki in Rimljani močno gojili plavalni šport in so imeli Grki obvezno pl3 vanje v reki Eurota in plavaiišču KLlymbetri, so Evropci po 301etni vojni ta šport odklanjali in celo strogo prepovedali, šele konec 18. stoletja je naraščalo gibanje v prid plavanju; danes vidimo, da se pri vseh vojaških narodih plavalni šport odlično in intenzivno goji in je zato vsak vojak obenem izurjen plavalec.
Zdravstvena vrednost plavanja
Vpliv plavanja na naše telo je dvojen: predvsem gre za ohlajenje našega telesa v mrzlejši okolici (človek ima toplino 36.7° C, voda 17° C do 22° C), čemur se pridružuje krepko gibanje v vodi, kar nam — kakor vsako naporno delo — telo zopet ogreje. Kadar pride naš* koža v stik z mrzlejšo okolico, se nje žil'ce skrčijo, kri se mehanično požene v notranje organe. Ta učinek je mogočen, ker je dobra polovica krvi v koži. Na zunaj se učinek po-
kaže kot bledost in zgrbančenost kože
(kurja polt), subjektivno pa občutimo nelagodnost . in mraz. Toda prav hitro odje-nja krč v kožnih žilicah, kri plove vnovič in ojačeno v kožo. ki zopet pordeči. Čim mrzlejša je voda. tem močnejša je reakcija Naravno vpliva vse to na naše srce; krvni pritisk narašča, število bila (pulza) pade v sorazmerju z učinkom mraza. Učinek mrzle kopeli se kaže tudi pri dihanju, najprej pride d0 globokega vdiha, nakar nastane odmor — dihanje se ustavi — nato začnemo globoko in hitreje dihati. Slednjič se krvotok kakor dihanje pomirita, poraba kisika in oddaja ogljikove kisline pa sta stalno povečana.
Ako pustimo, da ostane naše telo predolgo v mrzli vodi, nastopi reakcija vnovič (druga reakcija). Koža obledi vnovič, dobi nato sicer zopet rdečo barvo, toda ta 'je temnejša, krvi podobna. Često je koža mramornata in lahko slednjič postane mrliško bleda. To prihaja odtod, ker nastopi namesto hitrejšega kolobarjen.ia krvi počasnost cirkulacije in slednjič nje popoln zastoj. Zaradi tega ne smemo čakati. da nas začne vnovič zebsti, ampak moramo iz vode. Na srečo pa ta drugi mraz ne nastopa, ako se človek v vodi premika, t j. ako plava Brž ko voda ni premrzla (16° C), lahko plavamo brez škode ure dolgo.
Močno delovanje w?a mišičevja pri plavanju proizvaja — 1 kor vsako naporno delo — obilico topline. Zato se plavalca ne loti tako hitro mraz. dočim neplavalca kaj hitro nažene mraz iz vode. Fri plavanju se vprežejo prav vse naši volji podvržene mišice: prsti na rokah se izte-gujejo. lakti se krčijo in iztezajo, noge se upogibajo proti trebuhu in zopet .zteza-jo. na trupu se napenja zlasti vratno^ in hrbtno mišičevje, da moremo obdržati glavo nad vodo. Slednie je posebno koristno, ker ima za posledico lepo in pokončno držo našega telesa. Plavanje ie tedaj najboljša vaja za pravilno drž0 našega telesa. Hrbtenica se nasilno raztegne, zaradi česar se prsni koš potisne na ven in na ta način lahko močno premikamo. Prž ko se dvigajo rebra, se obenem razširijo plju-
ča in zrak vdere tudi ▼ one kotičke pljuč
(zlasti pljučne vršiče), ki se drugače le slabo prezračujejo. Ni treba osebe omenjati, da je plavanje v čistem in zdravilnem zraku zaradi temeljitega in globokega dihanja odlična obramba pljučnih obolenj. predvsem pljučne tubersuioze. Telesni napor ima za pos-ledico povečanje plinskega obrata; dihanje postaja globlje. To st je dognalo s prei^usi na glavačih. Dočim potrebuje odrasel človek v miru 8 litrov zraka v minuti, jih potrebuje turist 42. plavač pa celo 51. Iz tega sledi, da nam nudi plavanje naj izdatnejše prezračevanje pljuč med vsemi telesnimi napori.
Tudi na srce se stavljajo velike zahteve, zlasti velja to — kakor pri vsakem športu — za tekmovanja. Ako tedaj srce ni zdravo (bolna srčna mišica, hiba srčnih zaklopk, zaapnenje žil itd.), je treba posebne pažnje.-Tudi tekmovanje otrok je treba omejevati na potrebno mero.
Končno naj poudarimo, da je plavanje posebno dobro za utrjevanje našega telesa proti prehladom. Kakor znano, se pre-hladimo, ako so naše kožne žilice zbog po-mehkuženja izgubile sposobnost pravilnega odgovora na dražljaje Po mrazu (mokrota, prepih), da bi se takoj skrčile in s tem obvarovale telo pred ohladitvijo Kakor smo videli, se tako krčenje vrši pri skoku v vodo: kopanje je tedaj uspešen trening krčenja in širjenja kožnih žilic. Poleg zračne kopeli je plavalni šport ena izmed najboljših vaj za utrjevanje našega
telesa.	.. , ,
Živali plavajo po svoii naravi, človek pa se mora plavanju priučiti. Res je. da se človek lahko sam priuči plavanju, vendar običajno tako plavanje ni polnovredno. Dober plavalec mora točno poznati pravilne gibe v vodi. mora znati plavati prsno. vznak, poznati vse načine plavanja, razen tega mora biti usposobljen plavati pod vodo in se potapljati. Le na ta način postane sposoben reševalec udavljencev v vodi. Potreba reševalcev je nujna pri vsaki vodi. zlasti še v javnih plaval'šč'h in plavalnih šolah. Brez dvoma je žalosten prizor, gledati z brega, kako se utaplja kopalec v vodi, ko ni nikogar, ki bi ea rešil. Vsak plavalec namreč ni še reševalec Slednji mora biti teore'-'čno in praktično dobro podkovan v reševanju, ako hoče doseči uspeh in ne še sebe unrona-st}ti	Se bo nadaljevalo.
vrgel čez hrbet. Oba volka sta se podvizala
in nam kmalu izginila izpred oči.
O O
A N. Tolstoj:
Lisica
Pod trepetliko je spala lisica in sanjala tatinske sanje.
A naj lisica bdii ali spi, vseeno je: ona ne da živalim nikoli miru.
In so se spravili na lisaco jež, žolna in vrana Žolna z vrano je zletela naprej, jež pa se je kotal za njima. Žolna in vrana sta sedli na trepetlika
I »Trk... trk ... trk ...« je začeja žolna razbijati s klunom po drevesni skorji.
Lisici se je zdelo v sanjah, da vihti strašni lovec puško ter se plazi k nji
Jež priteče k trepetliki, vrana pa mu kriči: »karr jež ... karr jež .. .1«
Kur jež — je razumela lisica, torej je vendar prišel ta nadebudni lovec!
Za ježem pa so šli ježevka in mladi ježki. Sopihajoč so se obračali. »Karr, ježi!« — je zaklicala vrana.
»Hitro zveži« je razumela lisica, planila prestrašena iz spanca, ježi p® so pričeli zbadati z iglami kar v nos.
»Nos so mi odstrelili, umiram« je zakričala lisica :n se spustila v beg.
Žolna je skočila lisici na vrat in ji pričela dolbsti glavo. Vrana pa je vpila za njima »karr«.
Od tega časa dalje ni več prišla lis-'ca | v gozd. Hudobna tatica je bija za vselej pregnana.
L. N. Tolstoj:
Kako volk uši ml^Jiče
šel sem po cesti in zadaj začul kričanja. Kričal je deček-pastir. Tekel je čez polje in nekaj kazal.
Ozrl sem se in videl, da tečeta dva volka: star !n mlad. Mladič je na hrbtu vlekel zadavljeno jagnje in ga z zobmi držal j za noge. Stari voik je tekel zadaj.
Ko sem ju videl, sem stekel s pastirjem vred za njima: zavpila sva. Na najino kričanje so pritekli kmetje in psi.
Ko je stari volk zagledal pse in ljudi, je skočil k mlademu, mu vzel jagnje 'n si ga
Zdaj je pričel deček praviti, kako se je vse zgodilo: iz Jarka je bil plan i orrasli volk, zadavil jagnje 'n ga odnesel. Mladi volčič pa je stekel staremu naproti in pograbil jagnje. Stari mu je dal plen, da ga
nese, sam pa je tekel zraven. __
šele takrat, ko je postalo nevarno, je stari prestal s poukom in sam nesel jagnje dalje.
Ce bereš od leve al' desne, povsodi vidiš črke resne. Prvi je pomen besede, ki ga vojska da in črede. Crite zdaj izpremenite tja na levo obrnite. In odgovor vas za d'vi: kažejo se vam zal;vi.
(Topot — potop)
Metagram
z ž ga jedo prašiči, s p se ga veselilo, gost e, s C pa je slaven perzijski car. (2ir — pir — Cir.)
Uganka
Živ motorček
po zraku leti,
na cvetki pristane,
tipalke pomane,
medico posrka
in odleti.	(Čmrlj)
ŠPORT
Službene objave ~
iz urada COnl-a
Objava štev. 4
Ljubljana, 15. januarja. Uradne ure. Uradi CONI-a poslujejo ob vseh delavnikih ob naslednjih časih od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18., ob sobotah pa od 10. do 12.
Disciplina. Pozivajo se športne zveze in komisije, naj.ukrenej vse po okrožnici z dne 16. decembra 1942. Enako vabilo vel;a tudi za predsednike športnih društev, kolikor gre za njihove posle.
Razpust društva. SK Svoboda je razpuščen po oblastveni poti zaradi nedelavnosti. Njegovi člani so razrešeni vsake obveznosti. Pokrajinski odbor CONI-a naj ukrene nadaljnje v smislu pravilnika, Ki ga je odobril Visoki komisar.
IZ ZVEZE LOVSKIH DRUŠTEV Objava štev. L
Ljubljana, 16. januarja Zveza poživlja vse člane lovskih društev, naj takoj pri svojih društvih poravnajo članarino za 1. 1943, in sicer v enaki višini kakor za lansko leto. Od točnega plačila članarine je odvisen nada'jnji obstoj in delovanje naše organizacije.
Tudi Slovaki §1 obetajo razmah
Nekaj o minuli in nekaj o bodoči športni sezoni na Slovaškem
Kdor je pred kratkim prečital nekaj vrstic o novi poti, ki jo je zadnji čas nastopil šport v Rumuniji, tega bodo prav tako zan mala kratka 'zvajanja istega izvora — to je iz beograjskega nemškega dnevnika —"o lepih načrtih, ki so si jih za bodočo sezono začrtali sosedi Rumunije Slovaki. Njihov razvoj v športu je prav za prav v treh ali štirh let h samostojnega življenja doživel še vse večji razmah kakor rumunski in gotovo imajo razlogov in opore dovolj, da si lahko ustvarjajo najlepše nade za bodočnost.
Vodja slovaškega športa Jakubec je izjavil zastopniku omenjenega lista med drugim naslednje:
»Prav gotovo se mora tudi slovaški šport v teh težkih časih boriti z vel-"kimi težavami, ki So ne nazadnje tudi finančnega značaja. Kljub temu delajo vsi športni delavci z veseljem, ker se zavedajo, da prinaša šport državi in narodu ogromne koristi. V šfrih letih, od kar je Slovaška samostojna država, je bilo na tem področju opravljeno ogromno delo. tako veliko, da bi bile z aiim lahko zadovoljne tudi večje države kakor je mala Slovaška.«
Slovaški športni vodja je pri tem razvoju poudaril posebno velike zasluge slovaške vojske, v kateri je šport vzorno organiziran in povrh tega obenem vključen v ci-
vlno športno delovanje V zvezi s tem je bil Jakubec poln hvale za slovaškega obrambnega ministra generala Catloša, ki •ma največ zaslug, da je prišlo do tako tesnega in pl0donosnega sodelovanja med sportniki-vojaki ln sportniki-meščani.
S tehnične strani je Slovaška za zdaj pridobila dva krasna nova športna ■stadiona. enega - Bratislavi in drugega v Zi-lini. V kratkem bo- otvorjen tudi nov športni stadior za Nemce v slovaški prestolnici. Dalje je bil0 tamkaj zgrajeno moderno drsališče in velik plavalni bazen, prav tako z najmodernejšimi napravami. Prav tako pa se je športno vodstvo pobrigalo tudi za deželo, kjer bo že v teku letošnje sezone zrastlo več lepih športnih prostorov in plavalnih bazenov. Skrtka, v0d telji so odločeni storiti na tem področju največ, kar je v teh časih mogoče napraviti.
Zan'mivo je, da je Slovaška v mednarodni areni v minuli sezoni poleg Nemčije dosegla največ športnih zmag, kar je za tako mlad športni nared kakor je slovaški ogromen napredek. Morda uspehi včasi res n:so bili talri. kakor so nekateri pričakovali toda pomisliti je treba, da so bili slovaški snortniki včasi pognani v borbo proti najmočnejšim nasprotnic m vse Evrope.
V	nogometu in boksu so imeli največkrat za partnerje Nemce. V lahki atletiki, plavanju." namiznem tenisu, ten:su in nogometu jim je tudi Hrvatska pošiljala dobre tekmece. Najbolj ponosni med vsemi uspehi lanske sezone so slovaški športniki in tudi njihov vodja na iz:d. ki so ga dosegli v beju z najmočnejšo nogometno reprezentanco Evrope, in sicer v obliki poraza 2:5 proti Nemčiji v svoji Brat slavi. Nemški nogometni strokovnjak' so takrat cdkr to priznali, da so bili slovaški nogometaši Nemcem čioto enakovredni nasprotn ki.
V	nadaljnjem je Jakubec govoril o športnem sporedu za sezono 1943 in menil da bo kljub vojni brez dvoma še prekosil pravkar zaključenega, še v teku meseca januarja nameravajo Slovaki izvesti veliko tableteniško tekmovanje za srednjeevropski pokal, v katerem naj bi nastopila izbrana moštva iz NemčMe, Španije, Hrvatske, Rumunije. Madžarske in Slovaške. Zelo vestno se dalje tamkaj pripravljajo za- mednarodno hokejsko tekmo s Švico, velke načrte pa gojijo tudi bksarji. ki bi rad' po vzorcu nedavnega podobnega srečanja v Berlinu organizirali boksarski tro-boj z Rumuni in Hrvati. Nastopi naj bi se ponovili trikrat, in scer v vsak' prestolnici po enkrat. V nogometu se bodo Sltvaki sestali — kolikor je dosedaj znr.no _ z Nemčijo, Rumunijo in Hrvatsko, morda tudi še z drugim'. Svoja izvajanja je Jakubec zaključil kratko ln jedrnato:
»Zadovoljen sem, ker je naš šport letos lepo napredoval, resda počasi, toda sigurno. In ta pot vodi samo navzgor!«
Delavnost Dopolavora v Italiji
Svojstven natečaj za voiake. Pokrajinski Dopolavoro v Genovi je razpisal za vojake in podčastnike v pokrajini natečaj za najboljši opis kakega bajnega dogodka v sedanji vojni. Za najuspešnejše udeležence natečaja so razpisane nagrade.
Radijske oddaje. V mnogih tovarnah so bili v zadnjem času nameščeni radijski sprejemniki z močnimi zvočniki, ki so namenjeni posebnim in navadnim oddajam za delavstvo. Novost je dosegla velik uspeh. Te oddaje obsegajo: kratke sodobne novice, politične in vojne komentarje, gledališke komade, petje, šaljive točke itd.
Dekalog italijanske žene. Italijanskim ženam so bile izdane naslednje zapovedi: 1. Moli za vojujoče in umirajoče in za tiste, ki slabijo daleč cd domovine. Usmiljeni Bog bo tvoje molitve uslišal in podelil zmago našemu orožju. 2. Svetuj osamljenim; tolaži trpeče in čakajoče; osrčuj in vlivaj vero tistim, ki ne čakajo več. 3. Delaj z vztrajnostjo in vnemo na notranjem bojišču, 4. Pazi na izkoriščevalce, dobičkarje in prevratnike; 5. Molči; vsaka neprevidna beseda, brezuspešno jaclikovanje in dvom sejejo nemir med ljudstvo. 6. Bedi mirna in vedrih lic premaguj neprepreč-ljive omejitve in s svojo iznajdljivostjo nadomesti, kar primanjkuje. 7. Bodi skromna v obleki in stroga v obnašanju; razkošje jn prekomerna radost sta v teh težkih trenutkih neumestna. 8. Izkoristi vse, kar si v prejšnjih časih zanemarila in boš ponosna nad svojim delom. 9. Veruj v Domovino in v Duceja. v vrlino naših junaških vojakov. Bodi vredna naš!h bojevnikov. Hrani jih žive v svojem srcu z delom, žrtvijo in zgledom. 10. Zmagati! bodi tvoje geslo. Zmagati! bodi tvoja goreča želja. Zmagati! bodi tvoja stanovitna želja. Samo na ta način bomo zmagali.
Uspeh dneva murve. Dan murve, ki so ga lani priredili Pokrajinski Dopolavori, se je vršil v 1393 krajih. Dan murve je, kakor zmeraj, zadovoljivo uspel.
Na polju avtarkije. V sedežu oddelka za avtarkično propagando pri Pokrajinskem Dopolavoru v Firenci je bil otvorjen brez^ plačen tečaj za avtarkično kuhinjo. — Pokrajinski Dopolavoro v Bolzanu bo priredil konec januarja in marca t. L dva te-
čaja za rejo srebm'h lisic. — Ustanova je izdala zanimivo brošuro, ki obsega vse, kar zadeva »vojne« in »družinske njive«. — Dopolavoro je v veliki meri pomagal tudi na področju pogozdovanja.
Dopolavoro prireja tudi premijere. Podjetniški Dopolavoro »Solvay« v Monfalco-nu se je temeljito pripravil za premijero opere »Maria di Ricnero«, ki jo bodo prvič dajali v Italiji. Pomen tega umetnostnega dogodka je vreden vse pozornosti, saj se je v Italiji prvič zgodilo (če izvzamemo Mra-kovo premijero »Elektre«), da bi diletantss; oder izvedel premijero večjega dela. Vsi nastopajoči so člani krajevnega Dopolavora.
Napredek Dopolavora v Trevigianu. Dopolavora v Morganiju in Giaveri del Mon-tello. pokrajina Trevigiano, sta izročila svojemu namenu dve sodobni kinski dvorani, kjer že redno predvajajo številne zanimive filme.
Dopolavoro v zasedeni Franciji. Dopolavoro si zlasti prizadeva nuditi čim več razvedrila pripadnikom Oborožene sile, prirejajoč povsod filmske in gledališke predstave. V zadnjem času se je število takih predstav še povečalo. Filmi so bili prea-.vajani tudi v mnog h krajih zasedene Francije. Na ta način se je prebivalstvo, ki je pod nadzorstvom Italije, seznanilo z življenjsko salo ustanov režima.
©d&fi trije romani
Arnaldo Fraccaroli: NESTANOVITNO SRCE Jack London: JERRY Z OTOKOV Jens P. Jacobsen: BORBA Z BOGOVI
Ti trije romani mednarodno znanih piscev bodo izšli v tekočem četrtletja v naši zbirki »Dobri knjigi«, prvi sredi tega meseca. drugi sredi februarja in tretji sredi marca.
»NESTANOVITNO SRCE« je delo popularnega italijanskega pisca Arnalda Fracca-rolija, ki nam v njem podaje napeti življenjski roman slavnega skladatelja Vincenža Bellinija.
»JERRY Z OTOKOV« nas popelje pod sprethim vodstvom Jacka Londona, mojstrskega obdelovalca eksotičnih pripovednih snovi, v neznane pokrajine tibomor-skib otočij.
»BORBA Z BOGOVI« Je Izšla izpod peresa najboljšega danskega pripovednika Jensa Jacobsena, ki nas vodi v dobo. ko sta se na področju Egejskega morja pred 3000 leti začeli razvijati prva civilizacija in knltnra v Evropi.
Prepričani smo. da bo tedi ta druga trojica romanov DK naletela med ljubitelji dobre in plemenite knjige na enako topel sprejem, kakor so ga bili deležni prvi trije romani. Ti so že vsi razprodani, kar je najboljši dokaz, kako zelo se je »Dobra knjiga« priljubila že v tem kratkem časn.
Ce si hočete zagotoviti, da boste zanesljivo prejeli gornje tri napete in zanimive romane, se nemudoma naročite na »Dobro knjigo«, če niste ie njen naročnik. Mesečna naročnina, ki odgovarja ceni za eno knjigo, znaša za one. ki so naročniki »Jntra« ali »Slovenskega Naroda«, 8 lir za broširano. 18 lir pa za boljše opremljeno in v platno vezano knjigo. Za ostale naročnike je mesečna naročnina 9 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo.
Naročnike sprejemajo oprava našib listov v Narodni tiskarni, njena podružnica v Novem mestn ter inkasanti, ki pobirajo naročnino za naše liste.
V neka! vrsticah
Celjski table-tenisti so preteklo soboto in nedeljo doma nastop li v prvenstveni tekmi proti partnerjem iz gornještajerske-ga Ze!twega Celjani so zmagali dvakrat prepričevalno s 5 : 0 in 4 : 1. Edino točko za domačine je zapravil rezervni igralec Zorko.
Jesenski table-tenisti so prejel^ laskavo vabilo in so včeraj ali predvčerajšnjim nastopil' na Dunaju v povratnem dvoboju 2 močno sestavo tamka šnjih poštarjev. Na izid tega dvoboja se bomo še povrnili.
Nemško damsko prvenstvo v umetnem drsanju, za katero je tekmovalo 12 kandl-d^tinj v Hamburgu, je tud; letos odločila zase ".Dunaičanka Marti Mus:lek. P:sebno uspel je bil njen nastop v prostem delu
sporeda.	. ....
Madžari so tudi minulo nedeljo oddali svoie najbolj zveneče naslove za pristaše umetnega drsanja obojega spola. V vseh treh disciplinah, med moškimi in žen-ka-mi ter v parih, s0 prišl: do teh časti stari prvaki, med njimi moški prvak Kallay že četrtič zaporedoma. Med damami vodi Ge-or°*ina Botond v parih pa že tolikokrat preizkušena brat 'n sestra Szekrenyessi
Italijanska federacja za zimske športe objavlja uradno, da ne velja nobena prepoved za izvajanja smučarskega športa, pač pa so odreiene nekatere omejitve za prevoz smuči, ki jih p0tnik-smučar ne more vzeti s seboj kot oscbnc prtljago v oddelek, temveč Jih sme prevažati le kot prtljago posebej ali pa kot brzovozno blago.
*»»>MMMMMMMMMM »MM MMMMMM»
Radio LJubljana
SOBOTA 16. JANUARJA 1943-XXI.
7 30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa — Poročla v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Simfonična glasba. 13.: Napoved časa — 13.08: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.10: Lahka glasba od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Petral'a. 14.: Poroč la v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M šijanec — Operetna glasba. 15.: Poročila v slovenščini. 13.15: Pokrajinski vestnik. 17.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet m nut gospoda X. 17.15: Glasba sedemnajstega stoletja. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.15: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: L'rna prireditev družbe EIAR: Verdi: Ples v maskah — orkester v0di dirigent Arturo Lucon. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: poročila v italijanščini.
KAJ VEM? IKAJ Z7MAM?
29. Kdo so Kafri?
27.	Kako se imenuje glavno mesto otoka Elbe?
28.	Kaj sta ekvinokcij in solstlcij ?
*
29.	Pravljica.
Nekoč je bil začaran grad, v katerem je živela deklica v oblasti zmaja. Vsi poskusi hrabrih mladeničev, ki so hoteli re-
40. vesoljstvo (hrv.), 41. sla po pijači, 42. prva in zadnja črka v abecedi.
Navpično: 1. junakinja Wildeove drame, ki jo poznamo tudi iz opere, 2. sibirska reka, 3. električni generator, 4. grška nikalna predpona, 5. nada, 6. oblika glagola rovariti, 7. glasbeni ton, 8. kraj na Japonskem, 9. pogosto ljubkovalno ime za živali, 10. borišče, prizorišče, 11. oblika glagola ovajati, 12. mišična masa organiz-
žiti lepo deklico, so se izjalovili, ker je mnogo blodišč ob grajskem vhodu zapiralo dostop v grad. Slika zgoraj nam jih načrtuje. Po kakšni poti bi vi dospeli do deklice ter jo rešili?
«
30. Križanka.
Vodoravno: 1. kemična s_ujv, v gospodinjstvu jo uporabljamo kot snažilo, 5. nagel, 9. sobica na ladji, 11. vrsta vrečarja, 13. pivo, 14. ozek predor, jama, 15. osebni zaimek, 16. gorotvorne živali lz
mov, živilo, 21. naslov Capkove drame, 22. pendant k ženi, 24. števnik, 25. konica, 26. oderuh, lakomnež, 27. prvina, 28. vrsta papige, 29. podzemlje v grški mitologiji, 30. španski pisatelj, 31. vojni plin, 32. hrvatski veznik, 34. bog ljubezni.
Rešitev nalog 14. t. m.:
21. Sokrates je moral zastrupiti s strupom trobel;ke. 22. Berlinsko letalsko pristanišče se imenuje Tempelhof.
južnih morij, 17. južni sad, 18. velika ptica, 19. oblika glagola biti, 20. poseben, dražljiv vonj (tujka), 23. petero samoglasnikov, 26. nalezljiva črevesna bolezen, 29. srednjeameriški otok, 32. znak za prvino, 33. tuje žensko ime, 35. drog, 36. dragocena oglavnica, 37. ulica po francosko, 38. grška črka, 39. dežela v Vzhodni Afriki,
23. če zremo dalje časa v zvezdnato nebo, se nam zdi, da se nebes vrti. Ogromna večina zvezd na nebesnem obloku ima vedno enako medsebojno# lego. Skrajna svetla zvezda v tako zvanem Malem vczu ima pa tudi proti sta!n!m predmetom opa-zovališča vedno enako lego in se imenuje zvezda Tečajnica.
f
Umrli so nam naša mama, stara mama, sestra, teta in tašča
v 85. letu starosti.
Počiva na svojem domu, šlajmerjeva ulica 5, do 16. januarja 1943 do 11, ure.
Pogreb bo v soboto, dne 16. januarja 1943 ob 14.30 uri z žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu. Vence z zahvalo odklanjamo.
Ljubljana, <\n,<rhiari. Renicci, dne 14. januarja 1943.
Rodbine: BENEDIK in LETNAR
Nebesna krogla se navidezno vrti enakomerno okoli premice, položene približno skozi naše oko in točko blizu Tečajnice (1° 10' od nje); ta premica se imenuje svetovna o« in oklepa v naših krajih z ob-zorom kot približno 46°.
Presečišči svetovne osi z nebesno kroglo se imenujeta svetovna tečaja; pri nas je v^den severni tečaj, pod našim obzorom leži južni tečaj.
Navidezni tiri zvezd so krogi, ki Imajo središča v svetovni osi in stoje njih ravnine pravokotno na svetovno os; imenujejo se vzporedni ki. Največji vzporednik oddaljen od vsakega tečaja za 90°, se imenuje polutnik, ravnik ali ekvator.
Ravnina, ki sj jo mislimo položeno skozi zenit jn severni tečaj navp čno (t. j. pra-voktno na obzor, seče nebesno kroglo v glavnem krogelnem krogu, ki se imenuje poldnevniški krog ali meridian opazova-lišča.
Vsaka zvezda gre tekom enega dne dvakrat skozi meridian; pravimo, da kulmini-ra dvakrat, zgoraj in spodaj, zgornja in spodnja kulminacija.
Besete ekvatcr, meridian in kulminacija
so iz latinskega jezika.
•
24. Kvadrat iz petih likov.
Razdelite dani kvadrat na ta način, da usmerite delilne premice iz kvadratovih oglišč v razpolovišča nasprotnih stranic, kakor kaže zgornja slika. Nastali so deli: srednji kvadrat in štirje skladni pravokotni trikotniki.
Iz vzporednic k razpolov!ščem stranic razvidite, da je vsak daljša kateta razpo-Lovljena, da je stranica srednjega kvadrata enaka pclovici daljše katete in enaka krajši kateti. Ker je plcščina pravokotnega trkotnika enaka polovici produkta ka-tet, je vsak narkani pravokotni trikotnik ploščinsko enak srednjemu kvadratu in je vsak dobljeni del ena petina dfn^ra kvadrata.
*
25. Ena za šolarje.
če od 100 odštejemo primanjkljaj 18 in še izzivača, dcbmo 81. Vsota ene polovice, tretjine, četrt'ne, šestine in osmine da 33 štiri in dvajsetin, če k ternu številu prište. jemo še dvakratno število, dobimo skupaj 81 štiri in dvajsetin črede, kar je po zgornjem potatku enako 81. Torej je ena štiri in dva;set'na črede enaka 1 in šteje čreda 24 ovac.
ZA SMEH m KRATEK ČAS
Trava in pesek
Vojaška vežbališča so v rajni Avstriji oddajah kmetom v najem za pašo. Obračune za najemnino je potem dobival računski oddelek vojnega ministrstva.
Poveljnik garnizije v nekem manjšem mestu je dobil nekoč od računskega oddelka naslednji akt:
»Ugotovil sem, da v vašem obračunu ni vpisana najemnina za pašo na vežbališču. Ker morajo biti na to stran vsi računi v redu, da se preprečijo vsakršne nepravilnosti, nam takoj sporočite, ali se tam ne oddaja paša v najem, in če ne, zakaj ne.«
Čez dva dni je dobil računski oddelek odgovor:	•
»Ker tukajšnja živina ne žre peska.« *
V LEKARNI
—	Ali naj vam kroglice zavijem v papir?
—	Seveda mi jih zavijte! Menda vendar ne mislite, da jih bom kotalila po tlaku do hišnega praga.
*
KAVALIR
—	Kaj pa si prejela od svojega moža ob zadnjem rojstnem dnevu?
—	Nič, dragica. On je prevelik kavalir in me ni hotel spomniti tega, da sem se od
lani postarala za leto dni.
*
ZABAVEN ZAKON
—	Kako se počutiš v zakonu?
—	Ah, moj zakon je zelo zabavna reč! Moj mož slika, jaz kuham, na koncu pa oba ugibava, kaj sva napravila.
Pridelovanje tobaka na evropskem jugovzhodu
Ve in o vetje povpraševanje po tobaku sili k povečanju proizvodnje
Vse države jugovzhodne Evrope hočejo letos povečati proizvodnjo tobaka. Pobudo za to je dalo v prvi vrsti vedno večje povpraševanje po tobačnih izdelkih. Povsod v Evropi gredo zdaj tobačni izdelki zelo dobro v denar. V nekaterih državah izdelujejo tudi olje iz tobačnega semena. Ni torej čuda, da hočejo države jugovzhodne Evrope povečati proizvodnjo tobaka in zboljšati njegovo kakovost. Da bi se zbolj-šala kakovost sade vedno več plemenitih vrst tobaka, zlasti viržinski. V tem pogledu si zadnje čase največ prizadevajo Madžarska, Bolgarija in Rumunija,
Rumunska tobačna režija izkazuje v novem proračunu skoraj 25 milijonov pengo več izdatkov kakor leta 1941. Po novem Tu ne gre samo za večje režijske stroške proračunu znašajo izdatki 105.3 milijone, in večje izdatke za vedno dražji tobak, temveč tudi za povečanje proizvodnje. Proizvodnja viržinskega tobaka, ki so jo zadnja leta načrtno pospeševali, bo povečana tudi letos. Za pridelovanje tega tobaka hočejo pridobiti tudi male kmete. Umetno sušenje tobačnih listov se je v polni meri posrečilo Letos bo zgrajenih še več sušilnic. 2e lani je pridelovala Madžarska viržinski tobak na 400 ha. Prebivalci tobaka bodo dobili znatne kredite, poleg tega bodo pa deležni raznih ugodnosti in olajšav, da se bodo s čim večjo vnemo posvetili svojemu delu.
Bolgarija prideluje med vsemi državami jugovzhodne Evrope največ tobaka. Okrog 300.000 kmetov se peča s to važno panogo kmetijstva. Tobak je že dolga leta hrbtenica bolgarskega kmetijstva. Površina tobačnih nasadov bi se lahko povečala na 100.000 ha, pridelek tobaka pa na 1,000.000 kilogramov. Lani je pridelala Bolgarija 21,000.000 kg. Tudi Bolgarija polaga veliko važnost na pridelovanje viržinskega tobaka, in v tem pogledu je dosegla že lepe uspehe. Prvotno je imela s tem plemenitim tobakom zasajenih samo 5 ha. predlanskim pa že 1.200. Od leta 1937. se je povečala proizvodnja viržinskega tobaka od 6.000 na 1 milijon kg.
Srbski pridelovalci nameravajo letos zasaditi 500 milijonov tobačnih sadik, od teh bi odpadlo 35 milijonov na Banat. Hrvatska lani ni imela posebno dobre tobačne letine. V prihodnjih petih letih namerava tudi Hrvatska znatno povečati proizvodnje tobaka. Do leta 1946. naj bi se povečalo število tobačnih sadik od 314 na 520 milijonov, površina tobačnih nasadov od 7850 na 13 tisoč ha, a pridelek tobaka od 9.5 na 15.7 milijonov kg. Lani je pridelala Hrvatska 9.5 milijonov kg tobaka, površina tobačnih nasadov je pa znašala 8722 ha. Posebno pozornost posveča Hrvatska pridelovanju tobaka v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini.
V teh pokrajinah naj bi posadili pridelovalci letos 500 milijonov tobačnih sadik. Ze predlanskim so pridelali na Hrvatskem 500.000 kg tobačnega semena v olje, ki so ga izdelali 150.000 kg.
Tudi Rumunija si prizadeva povečati svojo proizvodnjo tobaka. Lani je povečala tobačne nasade na 35.000 ha. Pridelovalci tobaka dobivajo posebne predujme in delovne dopuste, deležni so pa tudi raznih olajšav pri nabavi strojev in orodja. Splošno lahko rečemo, da se bo pridelovanje tobaka letos v državah jugovzhodne Evrope znatno povečalo.
7<W hiš za priseljence
Bolgarski kmetijsk- minister inž. Petrov je v pogovoru z novinarji izjavil, da je bila lanska letina v Bolgariji dobra in da so kmetje v redu opravili jesensko setev. Lani spomladi je bilo razdeljenih med kmetovalce in vrtnarje 9,000.000 umetnih gnojil, v jeseni pa 10 milijonov. Število vasi, ki so dobile posebne naprave za rejo perutnine, se je povečalo na 100. Da bi se olajšalo sekanje gozdov v goratih krajih je bilo zgrajenih 250 km novih cest, 150 km cest pa popravljenih. Posebno pozornost je posvetilo ministrstvo gorskim pašnikom, da se povzdigne živinoreja.
15.000 ha rodovitnega polja je pridobila lani Bolgarija z regulacijo rek in umetnim namakanjem. 2200 ha bo pa še izsušenih. Znatno se je povečalo pridobivanje morske soli. Kot posebno velik uspeh je omenil minister zoraditev 700 hiš v Dobrudži za peri sel j en ce iz Romunije ter naseljevanje kmetov v Makedoniji in Traciji. Tudi veterinarska služba je bila znatno izboljšana. Prosvetno delo na kmetih se je poglobilo.
Napalse na psšteih znamkah
Budnemu očesu filatelista ne uide niti najmanjša napaka na pisemskih znamkah. Take, očesu navadnemu človeka nevidne napake se rade pojavljajo na znamkah, ki dobe zaradi njih posebno vrednost. Večkrat naletimo na pisemskih znamkah na prave kurijoznosti. Tako drži kovač kladivo narobe, sejalec seje proti vetru, Kolumb drži v rokah daljnogled, ki ga v njegovih časih ljudje sploh še niso poznali in opazuje z njim daljno obalo. Pred mnogimi leti je izšla v Ameriki znamka, na kateri je bil naslikan kmet s koso na levi rami. Noben kmet pa ne nosi kose na levi rami, ker bi bilo to zelo nevarno, če bi padel. Američani so videli v kmetu, naslikanem na znamki, samomorilnega kandidata.


Jtopust •;! 5 ie naša predraga
Pogreb bo v soboto, dne 16. januarja 1943 oh 15. uri popoldne izpred viške cerkve.
? :,.v = ,n., dne 15. januarja 1943.
LANGERHOLCOVI - BATTELINOV1
Vsemogočni je poklical k Sebi našo drago mamo, staro mamo, sestro, teto in taščo, gospo
M0EELA roj. ULAŠIČ
po težki bolezni, prevideno s svetotajstvi v 63. letu starosti.
Pokopali smo jo dne 14. januarja 1943 ob Vs 16. uri na novomeškem pokopališču.
Novo mesto, dne 13. januarja 1943.
Globoko žalujoči: CVETA, hčerka; LEOPOLD, sin; F ANI roj. VvEIT.GUM, snaha; FRANC WEITZER, zet in vnuki: MIRAN, FRANCI, LEOPOLD, ZDRAVKO in MARJETICA
gsai
P. G. Wodehonse:
73
Hrnnoristieen roman
»Ta mah imam v hiši kup opravkov,« se je poskusil izviti, »in se ne utegnem niti za trenutek odtrgati. Vsekako, bratec, pa bodite tako ljubeznivi in ji recite, da jo proti večeru obiščem.«
»Imenitno... Izvrstno!« je zadovoljno vzkliknil poslanec. »Veseli me, da je vsa stvar razjasnjena. Klara je tako vrlo dekle.«
»Boljše ni na svetu,« je Molloy velikodušno pritrdil.
»Mislim sicer, da mi je pred leti nekoč vrgla kamen v cilinder,« je toplo nadaljeval gospod Braddock, »ali, vraga... Pustimo preteklost, naj v miru počiva, kaj?«
»Skoraj bi rekel, da je težko bolj modro govoriti,« je Soapy pritrdil.
Rahlo je zaklenil vrata za prišlecem in se globoko dihaje vrnil po stopnicah v salon.
»Kdo je bil?« je vprašala Dolly.
»Bebec, ki me je moril z dolgovezno istorijo o neki deklini.«
»Oh, v redu. In zdaj se spet lotiva dela. Jaz poj-dem in prebrskam spalnico, ti pa nadaljuj iskanje v sprejemnici.«
lh>ogljivi Soapy je nameril korake proti sobi, ki ki mu je bila določena, a vanjo ni prišel. Komaj je
stopil na prag, se je nujno oglasil zvonec pri glavnih vra,tih.
. Že kar se je bilo doslej zgodilo, se mu je zdelo vrhunec tega, kar človek prenese; ko pa je z obo-tavljajočimi se koraki prišel do glavnih vrat in jih odklenil, je z grozo spoznal, kolikanj prenizko je bil cenil hudobnost usode. Pred i\jim je stal redar!
»Vraga!« je vzkliknil Soapy. Čeprav ga moramo grajati zaradi tega prenagljenega vzklika, je vendar treba priznati, da ni po krivem klical nebeških božanstev na pomoč. Izbuljil je oči in obstal kakor lipov bog, čuteč, kako mu leze mrzla zona po hrbtu.
»Dober večer, gospod!« je rekel »policeman«. »Ali govorim z gospodom Shotterjem ?«
»Da, to sem jaz,« je s hripavim glasom odvrnil. Nova prigoda, neposredno po tem, ko je bil zaigral vlogo Hasha Todhunterja, je zbujala v njem čudno zadovoljstvo; nekaj podobnega morda okuša igralec nižjih vlog, ki je pravkar predstavljal slugo Jervisa, zdaj pa se vrača na prizornico kot lord Spelvin, gost ladyje Hemmnigwayske na towerstonskem gradu.
Policist je pobrskal po žepih svojega uniformnega suknjiča.
»Gospod je še novinec v tem koncu mesta, kaj ne?« je vprašal s hrabrilnim nasmehom.
»Da,« je rekel Soapy, vedoč, da govori resnico.
»Nu, če je tako,« je nadaljeval »policeman« s priprtimi očmi in tisto značilno hitrico, ki odlikuje vrle čuvarje javnega reda, kadar pri obravnavi potrjujejo svoje »protokole«, »tedaj se boste gotovo razveselili priložnosti, da podprete človekoljubno organizacijo, delujočo v prid ustanovi, ki ji morate
kot hišni lastnik med prvimi priznati zaslugo za svojo osebno varnost in svoj hišni mir. S tem mislim policijo,« je dodal in spet odprl oči.
Soapy Molloy sicer ni bil vajen gledati na to važno službo z istega vidika, vendar se mu ni zdelo pametno, da bi zaupal svoje pomisleke redarju in s tem razdražil njegovo občutljivost.
»Organizacija, o kateri govorim,« je »policeman« nadaljeval svojo naučeno govoranco in znova priprl oči, »se nanaša na sirotišnico policijskih stražnikov, in jaz imam z drugimi vred nalogo, prodajati vstopnice za veliki vsakoletni koncert, ki bo dne šestnajstega prihodnejega meseca v dvorani »Odd Fellows Cluba' na Ogilvy Streetu. Vstopnice so vsake vrste. Vstopnice po pet šilingov, po tri šilinge, po dva šilinga, po en šiling in po šest penijev...» je rekel in odprl oči. »Ali smem biti tako drzen in vam ponuditi za vas in za ljubeznivo gospo soprogo dve vstopnici po pet šilingov?«
, »Če moja skromna beseda količkaj zaleže, gospod Shotter, bi vam priporočil, da ne odbijete nakupa. V tem primeru gre res za odlično človekoljubno pod-vzetje.«
Te medene besede je izrekel dostojanstven mož v duhovniškem talarju, ki se je bil prikazal sam Bog si ga vedi odkod in je zdaj stal ob redarjevi strani. Ob zvoku njegovega glasu je Soapyju malce odleglo.
»Tako pravim, ker mislim, da govorim z gospodom Shotterjem, kaj ne?« je nadaljeval novi došlec. Njegov obraz je bil kakor s sekiro izklesan, oči pa tako žive in predirljive, da se je gospod Molloy stra-homa vprašal, ali mu ne vidi na dno srca. »Šele
pred nekaj dnevi sem tu nastopil vikarsko službo, zdaj hodim okrog in se polagoma seznanjam s svojimi dobrimi župljani. Gospod nepremičninski oprav-nik Cornelius je bil tako ljubezniv in mi je dal dolg spisek naslovov. Čast mi je, da se predstavljam... reverend Aubrey Jerningham.«
Priznati je treba, da svet bore malo ve o svojih velikih možeh. To ime, ob katerem bi bila Kay Der-rick radostno poskočila, je pustilo Soapya Mollova docela hladnega. Treba je pomisliti, da ni baš mnogo čital, in če je čital, si je izbral pač vselej kaj zabavnejšega od knjige »Pekel torej obstoji?«
»Jako me veseli,« je zagodrnjal nesrečni Soapy.
»Koliko vstopnic po pet šilingov smem ponuditi za vas in za ljubeznivo gospo soprogo?« je s svojim vabljivejšim smehljajem nadaljeval redar. Spoštovanje do duhovniške obleke ga je do tega trenutka brzdalo, a zdaj je pomislil, da je kupčija vendarle kupčija.
»Tu gre za odlično človekoljubno podvzetje,» je sladko ponovil reverend Aubrey, skušaje se vrniti v vežo, čeprav si je Soapv na vse načine prizadeval, da bi mu zagradil vhod. »Slišal sem, da bo nastopilo več izvrstnih igralcev. Kaj ne, gospod stražnik?«
»Da, gospod, niste se zmotili,« je »policeman« odvrnil. »Prvo točko sporeda ima tovariš Purvis, ki bo prednašal ,Sveto mesto'... ne ... kaj pravim: .Globoko spanje'... Tovariš Jukes nastopi s presenetljivimi imitacijami najslavnejših osebnosti, M jih vsi poznate. Nadzornik Oakshott nas bo zabaval 8 čudovitimi hitroprstniškimi umetnijami. Narednik...«
Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani