Kisava suraro ŠTEV.: 15., LETO: XVIII 18. AVGUSTA 1978 POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE SAVA KRANJ IN DELOVNE ORGANIZACIJE SAVA COMMERCE V LETU 1979 Osnovne usmeritve poslovanja v letu 1979 naj hi temeljile na: — izvajanju srednjeročnega programa razvoja, — oceni poslovanja v letu 1978, — aktiviranju novih proizvodnih zmogljivosti. Kljub temu, da se v letu 1979 tudi na področju gume-notehničnih izdelkov ne predvideva tako velika konjunktura, kot jo je opaziti v letu 1978, je potrebno zagotoviti, da se ho skupen obseg proizvodnje in prodaje tozdov v delovni organizaciji Sava Kranj povečal za najmanj 7 'ir', merjeno v tonah, oziroma najmanj za 12'V, merjeno po začetnih prodajnih cenah. Nadaljevati in pospešiti je potrebno realizacijo investicijskih projektov, ki so v fazi priprave. izdelave ali se izvajajo in so o njih že sprejeti ustrezni sklepi, da bi bil srednjeročni program razvoja kar se da realiziran. Izdelan in sprejet mora hiti tudi plan razvoja za naslednje srednjeročno razdobje. Pri tem je potrebno investicije časovno aktivirati tako, da ho predvidena specializacija proizvodnje zagotavljala racionalno razporejanje kadra. V naslednjem letu niso predvidene večje spremembe v izvozno-uvozni usmeritvi. To pogojuje sam značaj proizvodnje. Zato bo potrebno še naprej iskati zainteresirane OZD. s katerimi bomo sklenili sporazume o skupnem izvozu oziroma združevanju deviznih sredstev. Poleg tega pa je potrebno v okviru SISEOT (samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino) in ustreznem sporazumu vztrajati, da naša panoga dobi status, ki ji pripada glede na značaj proizvodnje, ki nadomešča uvoz. Vso skrb je potrebno posvetiti zaposlovanju. Praviloma bi dodatno zaposlovanje bilo možno le tam. kjer se aktivirajo nove kapacitete, pa še tu predvsem z internimi premiki. V strokovnih sektorjih in službah naj bi se zaposlenost povečala le tam, kjer se znatno povečuje obseg nalog ali programi del ali kjer bo to upravičeno glede na visoke stroške tujih izvajalcev. Skupno stanje zaposlenih se oh koncu leta 1979 lahko poveča največ za 100 zaposlenih, več poudarka, kot smo dajali v zadnjih letih, bo v letu 1979 potrebno dati zaposlovanju strokovnih delavcev, predvsem na področju izvajanja nalog tehnološkega osamosvajanja. Razvojno-tehnološka dejavnost mora glede na stanje v začetku leta temeljiti na lastnih kadrih. Tako bi produktivnost, merjena v tonah na zaposlenega, pri planiranem asortimanu morala porasti približno za 5 % . Družbenemu standardu je potrebno posvetiti vso skrb. V naslednjem letu bi za izgradnjo stanovanj tozd TAP izločal 1,1 'r od bruto osebnega dohodka, ostali pa največ do 11 ^ , odvisno od načrtovanega dohodka. Navedene osnovne cilje bo mogoče doseči le z uresničitvijo mnogih načrtov. 1. Obseg in asortiman proizvodnje in prodaje mora temeljiti na naslednjih izhodiščih: — V tozdu TAP sta zaključena projekta razširitve »R« pnevmatike III. in IV. faze. S tem bo mogoče povečati proizvodnjo radialnih plaščev za osebna in tovorna vozila in uvesti proizvodnjo radialnih plaščev za pol tovorna vozila. Pri tem bo razširjen tudi asortiman, to pa so: • strmoramenski plašči za tovorna vozila in avtobuse, • nove dimenzije v izvedbi dezena ORJAK, • radialni avtoplašči za pol-tovorna vozila, v izvedbi dese-na BEST, • radialni avtoplašči za osebna vozila serija 70, (Nadaljevanje na 3. strani) 'S ISTRA 78 J 9. julija 1978 se je pričelo delo 11. izmene mladinske delovne akcije ISTRA 78. Te delovne akcije se je udeležila tudi MDR - Jože Celar-Tu-go iz Preddvora. Delo je potekalo na izkopu kanala za višinski vodovod Koper—Šmarje. Brigada je bila šestkrat udarna in je prejela trak akcije — najvišje priznanje delovne akcije. Na sliki je savčan Franci Dolhar, udeleženec akcije in avtor članka, ki ga bomo objavili v prihodnjih številkah našega glasila. / -------------------------------------------\ JUBILEJ PREŠERNOVE BRIGADE V sredo. 12. julija, so na proslavi v vojašnici Staneta Žagarja proslavili .'15. obletnico ustanovitve slavne VII. SNOUB Franceta Prešerna. Na proslavi je oh prisotnosti številnih gostov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in OZD govoril prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor. V svojem govoru je poudaril pomen slavne udarne brigade. K noti Momčila Marjanca, ki nadaljuje tradicije te slavne brigade, pa je čestital k uspehom in jim zaželel veliko uspehov pri bodočem delu. Tej enoti so izrekli številna priznanja in pohvale. S proslave so poslali pozdrav no brzojavko komandantu oboroženih sil Jugoslavije maršalu Titu. L. M. 2 ZANIMIVO POŠKODBE PRI DELU V I. POLLETJU 1978 V prvem polletju 1978 se je pri delu (brez poškodb na poti) v naši organizaciji združenega dela poškodovalo 116 delavcev ali 2,7 9r zaposlenih, kar je za TAP 46 poškodb ali 4,3 GTI 27 poškodb ali 3,9 VLP 8 poškodb ali 2,5 TKI 3 poškodbe ali 2,9 UU 4 poškodbe ali 3,1 RK 2 poškodbi ali 2,6 LM + E 1 poškodba ali 2,1 VZD 7 poškodb ali 3,3 EN 1 poškodba ali 3,3 DSSS 12 poškodb ali 1,2 DO SC 5 poškodb ali 1,1 0,9 % manj kot v prvi polovici preteklega leta. V posameznih tozdih pa je stanje naslednje: poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih poškodbe na 100 zaposlenih V tozdih Izobraževalni center in Orodjarna in v SOSD ni bilo nobene poškodbe pri delu. Primerjava stanja poškodb z lanskim prvim polletjem nam pokaže, da se je število poškodb na 100 zaposlenih znižalo, in sicer od 3,6 na 2,7. Primerjava s posameznimi tozdi ni mogoča zaradi nove organizacije, zato navajam samo podatke za TAP, kjer se je število poškodb znižalo za 1 9r. Kot je razvidno, število poškodb na 100 zaposlenih občutno upada, istočasno pa nam prva tabela kaže, da je poprečni bolezenski izostanek zaradi poškodb narasel z 10,4 dneva v lanskem letu na 15,9 dneva v letošnjem letu. To nam kaže, da so bile poškodbe v letošnjem prvem polletju težje od lanskih, vendar na to vpliva le nekaj težjih poškodb v nekaterih delovnih enotah. Precej odstopa DSSS, kjer je poprečje izpadlih dni na poškodbe kar 50,7 dneva. Na to vplivajo tri poškodbe zaposlenih v SOSD. delovni enoti Transport, ko so poškodovani imeli bolezenski dopust v prvem polletju skupno kar 49 dni. Odstopa tudi tozd GTI, kjer je poprečje odsotnosti z dela zaradi poškodb 17,4 dne- va, za kar pa sta vzrok dve težji poškodbi, ki sta zahtevali skupno 223 dni bolezenskega dopusta. Na poti na delo in z dela je bilo 13 poškodb, torej prav toliko kot v lanskem prvem polletju. V statistično obravnavanem obdobju se je pripetilo tudi pet težjih primerov poškodb, ki so bile prijavljene tudi Republiški inšpekciji dela in Upravi javne varnosti Kranj. Ti dve sta te primere tudi raziskali. Tako se je dne 5. 1. 1978 pri delu na stroju Cobertz v delovni enoti Transportni trakovi in Klinasti jermeni poškodoval delavec, ko je med obratovanjem ročno čistil centralni boben, pri tem pa ni bil odmaknjen čistilni valj, ki mu je zagrabil roko. Delavec je dobil na dlani leve roke velike odrgnine in opekline. Zdravljenje je trajalo kar 116 dni. Dne 26. 1. 1978 pa se je pri nakladanju tovornega avtomobila poškodoval delavec v delovni enoti Transport. Poškodba se je pripetila v trenutku, ko je poškodovanec nesel na tovorni avtomobil svitke papirja, voznik tovornega vozila pa je vozilo premaknil, ne da bi se prepričal, če to Kljub varstvenim ukrepom proti nezgodam še vedno ostaja najpomembnejši, človeški faktor — skrajna previdnost pri delu. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Tovariš Bruno Skumavc, pomočnik glavnega direktorja delovne organizacije Sava Na seji odbora za informiranje so bila postavljena naslednja vprašanja: 1. Kdaj bo nared južni vhod? 2. Kdaj in kateri bodo urejeni parkirni prostori? . 3. Koliko daleč so priprave za gradnjo delavske restavracije? Oddelku za informiranje Na vaše vprašanje 11. julija 1978 vam sporočam naslednje: 1. Dela na južnem vhodu in nova vratarnica bodo po zagotovilu SIP zaključena do konca tega leta. 2. Z urejanjem parkirnih prostorov ob bodoči upravni stavbi in menzi pričnemo v avgustu, dela bodo zaključena v sredini prihodnjega leta. Poleg parkirnih prostorov bo urejen dovoz iz nove Škofjeloške ceste ter dostop v tovarno. 3. Glavni projekti delavske restavracije so naročeni in bodo gotovi do konca septembra. V kolikor bodo zagotovljena finančna sredstva, lahko pričnemo v letošnjem letu z zemeljskimi deli, tako da bi bila koncem prihodnjega leta delavska restavracija gotova. Projekt delavske restavracije bom posebej predstavil v eni od naslednjih številk našega glasila. Bruno Skumavc V______________________________________________________/ lahko stori brez nevarnosti za sodelavce. Pri tem je poškodovanec padel iz višine približno 1,2 m in dobil težje poškodbe noge (kompliciran zlom stegnenice). Doslej je imel že 115 dni bolezenskega dopusta in še ni zdrav. Dne 17. 2. 1978 pa se je v delovni enoti Transport poškodoval pri delu voznik tovornega motornega vozila, ko je pomagal transportnemu delavcu odpirati stranico vozila. Vozilo je bilo naloženo z vrečami na paletah, ki so se med prevozom premaknile, tako, da so pritiskale na stranico vozila, ko pa sta voznik in transportni delavec odprla stranico, je vozniku zaradi spolzkih tal (led) spodrsnilo in je padel, pri tem pa mu je še stranica vozila pritisnila levo nogo v gležnju. Poškodovanec ima še vedno bolezenski dopust, doslej ga je imel že 134 dni. Dne 17. 5. 1978 se je pri delu na navijalnem stroju v tozdu Valjarna pri previjanju blaga poškodoval delavec, ko je skupaj s sodelavcem ovijal blago okrog valja, pri tem pa mu je roka prišla med blago in valj, kar je povzročilo zlom roke v zapestju. Poškodovanec ima še bolezenski dopust, doslej ga je imel 45 dni. Dne 19. 5. 1978 pa je prišlo do poškodbe pri delu v tozdu Umetno usnje na starem na-našalnem stroju, ko se je delavec poškodoval pri menjavi bale previtega tekstila. Pri dviganju bale s pomočjo dvigala je zapenjalna veriga zdrsnila z droga, pri tem pa je drog udaril delavca po levi roki in mu jo v predelu palca in kazalca močno poškodoval. Poškodovanec ima še vedno bolezenski dopust, doslej ga je imel 43 dni. Vzrok poškodbe je nevaren način dela in neustrezen način zapenjanja bremen. Poškodbe upadajo, čeprav istočasno poprečna odsotnost z dela zaradi poškodb narašča. Vse to pomeni, da obstoja še vedno precej kršitev varnostnih predpisov, oz. samovoljnih načinov dela, kar potem povzroči težjo poškodbo. Da bi število in težo poškodb zmanjšali, moramo vsi zaposleni, zlasti pa še vodilni in vodstveni delavci, bolj kot doslej skrbeti za varno delo, včasih spremeniti svoje že ustaljene — tudi napačne delovne navade, zlasti pa poostriti nadzor nad načinom dela in v primeru tudi najmanjših okvar delovnih priprav in naprav ustrezno ukrepati. 1845 izgubljenih delovnih dni zaradi bolezenskega dopusta kot posledice poškodbe pri delu, ima pri prizadevanju za povečanje dohodka, in tudi osebnega dohodka tudi svojo težo. Naše prizadevanje pa mora biti usmerjeno k počlovečenju dela in skrbi za varno delo zaposlenih. Kapus, varnostni inž. RAZTRESENOST »Tone, zakaj imaš vozel na robčku?« »Zadrgnila mi ga je žena, da ne bi pozabil oddati pisma na pošti.« »No, ali si ga oddal?« »Ne, pozabila mi ga je dati.« AKTUALNO 3 POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE SAVA KRANJ... (Nadaljevanje s 1. strani) • butilne avtozračnice za osebna vozila. — V tozdu Velopnevmatika bo v realizaciji projekt »Rekonstrukcija proizvodnje velo-pnevmatike«. Tako proti koncu leta 1979 lahko računamo z večjimi kapacitetami. Skupna letna proizvodnja se zato ocenjuje na: • 2,90 mio komadov velo moped plaščev, • 5,00 mio komadov velo moped zračnic,' • 0,23 mio komadov pnevmatik za mali transport. S prenosom stiskalnic iz tozda Ročna konfekcija Vrhnika in nakupom dodatnih kapacitet bo uvedena proizvodnja pnevmatskih vzmeti. Asortiman dimenzij velo in moped plaščev in plaščev za mali transport je potrebno posebej proučiti (izbor dimenzij, barv, izvedb in dezenov). V naslednjem letu mora biti po zaključenih ustreznih tržnih raziskavah izveden program opti-malizacije proizvodnje in prodaje. V tozdu Gumenotehnični izdelki bodo zaključeni projekti: • predelava odpadne gume, • povečana proizvodnja klinastih jermenov, • prevleke valjev, • razvoj penaste gume. Proizvodnjo termoforjev bomo zmanjšali na 100.000 kom. letno, proizvodnjo tehničnih plošč pa povečali na 50.000 kvadratnih metrov letno. Izdelali bomo tudi okoli 20.000 kompletov preprog za Zastavo 101 in vozila BMW. Pri planiranju proizvodnje stiskanih izdelkov je potrebno upoštevati izgradnjo kapacitet stiskanih izdelkov v AGlS, ki naj bi bila izvedena v zadnjem četrtletju 1979. Klinastih jermenov bomo izdelali okoli 510 ton, manjša klinasta jermena bo izdeloval tozd Vrhnika. Povečali bomo proizvodnjo penastih profilov tako, da bo v celoti zasedena kapaciteta, ki je bila aktivirana za to. Nabavljen in aktiviran (drugo polletje 1979) bo še en Co-bertz, tako da bo v naslednjem letu mogoče v celoti zadostiti potrebam po sendvvich ploščah. Predviden je prehod na izdelavo transportnih trakov z etilen propilenskimi vložki in uvedba trakov z vložki iz ST tkanine. Izdelanih bo okoli 115.000 m trakov ali 800 ton, s tem da spremenjen asortiman poveča vrednost proizvodnje. Proizvodnja profilov in cevi brez vlog bo večja za okoli 50 ton zaradi sprememb v tehnologiji brizganja in tudi zaradi zmanjšanja proizvodnje su-rovcev za kuponske obroče. Skupna proizvodnja se ocenjuje na 920 ton. Proizvodnja cevi z vložki naj bi se povečala za okoli 3 %. To povečanje temelji na organizacijskih in tehnoloških spremembah tako, da bo skupaj izdelanih okoli 4 mio metrov cevi. Proizvodnjo spiralnih in avtohladilnih cevi, ravnih in krivih, naj bi v letu 1979 postopoma preselili v Vulkan. Proizvodnja prevlek valjev naj bi se povečala s 130 ton na 160 ton letno, prevleka posod bo ostala na ravni 1978. leta, bandaž in koles pa naj bi se povečala za 10 %. Proizvodnjo izdelkov iz vulkolana je potrebno glede na nov stroj za vlivanje povečati in razširiti asortiman. — V tozdu Tehnični in kemični izdelki bodo aktivirane nove mešalne zmogljivosti, tako da bo v prihodnjem letu odpadla proizvodnja lepil v kooperaciji. Skupno proizvodnjo lepil bo možno povečati za 10%, in to predvsem na račun PUR-iepil. Tudi proizvodnja čevljarskih pomožnih sredstev naj bi se povečala za 5 %. Poleg tega naj bi se zmanjšali stroški izdelave neopren-skih lepil, izdelovati naj bi začeli negorljiva lepila za lepljenje talnih oblog, lepila za flokiranje, disperzijska lepila, apreture v obliki past in lito lak. Proizvodnja gumiranega tekstila naj bi se povečala z uvedbo dodatne izmene. Asortiman gumiranega tekstila naj bi se razširil z novim tipom tanke steklene tkanine. Za 50 % naj bi se tudi povečala proizvodnja vežic, zmanjšala pa proizvodnja kuponskih obročev za 30 %. Zaradi tega se bodo morale povečati kapacitete za rezanje tesnil, izboljšati pa kvaliteta in tehnologija. Izdelava rezervoarjev 3000 1 120 do 150 kom. bo odvisna od prototipov, ki morajo biti izdelani še v letu 1978. — V tozdu Ročna konfekcija Vrhnika bomo opustili proizvodnjo stiskanih izdelkov in uvedli proizvodnjo malih klinastih jermenov. Proizvodnja zračnih blazin naj bi znašala blizu 150.000 kom. (ležalnih, šotorskih in sedežnih) asortiman pa bomo skrčili, v celoti naj bi prešli na tekstil širine 140 cm. — V tozdu Umetno usnje bo izdelanega 7,5 mio kvadratnih metrov umetnega usnja in plastificiranih tkanin. Proizvodnja tehničnih past naj bi znašala okoli 700 ton. Glede na dokaj poznane tržne in tehnično tehnološke osnove bo pri opredeljevanju asortimana in količin v planu za leto 1979 treba optimalizirati proizvodnjo. — V tozdu Lovski material in embalaža v letu 1979 še ni predvidenih bistvenih sprememb v obsegu in asortimanu proizvodnje. — Z izgradnjo mehanične delavnice se bodo zmanjšala naročila izvajalcem, istočasno pa se bo povečala proizvodnja orodij in puškarstva za trg za 10%. 2. Pogoji prodaje v letu 1979 (rabati, frankiranje, udeležba na skupnem prihodku) se glede na realizacijo leta 1978, oziroma plan 1979, ne smejo poslabšati. Pri tem morajo biti kot osnova (realizacija, plan) upoštevani tisti pogoji, ki so za tozd ugodnejši. Delovna organizacija Sava Commerce bo izdelala še posebne osnovne usmeritve za leto 1979, ki bodo izhajale iz teh in iz usmeritev drugih delovnih organizacij, katerih funkcijo prodaje združuje. V njih bo bolj podrobno začrtala prodajno politiko za leto 1979. 3. Usmeritev prodaje v izvoz: Pri prodaji avtopnevmatike se bo izvoz povečal za najmanj 15 % (12 mio $). Za izvoz predvidevamo 50 % velo in moped pnevmatike in 40 % pnevmatike za mali transport (približno 2,6 mio $). Izvoz gumen otehničnih v' delkov (cevi, profili, termotoi-ji) bi se moral gibati v obsegu, ki je potreben, da združujemo sedanje kupce. Okoli 200.000 kom. klinastih jermenov naj bi izvozili v Rusijo (približno 2,3 mio $). Izvoz umetnega usnja je odvisen od kupcev, s katerimi imamo sklenjene ustrezne pogodbe (TAS, VW, Cimos), najmanj 20 % umetnega usnja iz kooperacije bomo preusmerili v priznan neposredni izvoz. 4. Cene izdelkov na domačem trgu bi se morale gibati v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike cen. Računamo, da bodo cene v povprečju lahko porasle za 4%, vendar je treba urediti razmerje v cenah med posameznimi izdelki. Izvozne devizne cene naj bi v povprečju porastle približno za 3 %. 5. Viri surovin se v prihodnjem letu ne bodo bistveno spremenili, potrebno pa je zagotoviti zadosti deviznih sredstev. Poleg lastnega izvoza moramo z zainteresiranimi OZD skleniti ustrezne sporazume o udeležbi v skupnem izvozu oziroma o združevanju deviznih sredstev. . Predvsem pa je potrebno v okviru SI-SEOT(a) in ustreznega sporazuma opredeliti status pasiv-ca, katerega proizvodnja nadomešča uvoz. Tudi pri cenah surovin ne bi smeli računati z večjimi spremembami. Nabavni sektor je dolžan pri določanju uvoznih cen s tujimi dobavitelji bolj izkoristiti vse okoliščine (stalnost, velike dobave, velika ponudba idr.), da bi se uvozne cene znižale. 6. Pri vseh izdelkih je potrebno proučiti normative pre-klasifikacij in zmanjšati normirane % II. in III. kvalitete in Al, B in A2 odpadkov, če ti še niso na najmanjši možni meji. 7. Potrošnja surovin mora biti skrajno racionalna. Naročati sme le tiste nove surovine, ki so toliko preizkušene, da jih naprej treba izkoriščati predvsem razpoložljive domače vire, uvažali pa naj bi iz vzhodnoevropskih držav, oziroma držav v razvoju, ostalo pa uvažali iz držav zahoda. 8. Makro organizacijska struktura je opredeljena. Večje spremembe bo potrebno izvesti le v delovni organizaciji Sava Commerce, ki bi morala v naslednjem letu tudi zbirati in odkupovati stare gume. Predvsem naj bi jasneje opredelili pristojnosti in odnose med posameznimi organizacijskimi deli. Sprejeti organiziranosti bo treba prilagoditi organizacijske predpise. 9. Realni osebni dohodki se bodo gibali v skladu z gibanjem produktivnosti in ekonomičnostjo poslovanja. 10. Z vzpostavljanjem dobrih delovnih odnosov in ustreznih socialnih sredin ter drugimi ukrepi naj bi se stopnja subjektivne fluktuacije znižala na najmanjšo možno mero. 11. Odgovorni vodje stroškovnih mest morajo z vso resnostjo planirati splošne stroške poslovanja, jih spremljati in ukrepati, če ti neutemeljeno porastejo. Planirana višina stroškov ne bi smela presegati plana iz leta 1978. 12. Poleg investicijskih projektov, ki bodo zaključeni v 1979. letu, nadaljujemo realizacijo naslednjih projektov: — V. faza izgradnje avtopnevmatike (vključno z mešal-nico črnih zmesi), — projekt razširitve kontinuirane proizvodnje profilov, — projekt IZOLIT cevi, — projekt jeklenih kord, — projekt delavske restavracije, — projekt prevleke valjev in transportnih trakov (vključno izdelava predvulkanizira-nih protektorjev). " — projekt rekonstrukcije Ročne konfekcije — Vrhnika, — rekonstrukcija valjarne Gumenotehničnih izdelkov (za mešanje barvnih zmesi), — plinovod, — projekt razširitve proizvodnje talnih oblog.' — izgradnja kapacitet za proizvodnjo talnih oblog in mletega granulata, — razvoj termoenergetske, — južni vhod: za transport. Sodelovali bomo tudi pri realizaciji projektov v delov- (Nadaljevanje na 9. strani) 4 PREBERI TUDI Tl RAZREŠEN SPOR OPIS PRIMERA Tov. Jože SINKOVIČ in Justin GORENC sta 2. 10. 1973 v Savi prijavila postopek izdelave večdelnih pro-filnih trakov iz gume ali sličnih materialov, vroče spojenih v regi profilnega valja. Predlagani postopek je Sava prijavila Zveznemu zavodu za patente v Beogradu pod oznako P 2106/74 z dne 29. 7. 1974. Tov. Sinkovič in Gorenc sta bila pri tem navedena kot avtorja izuma zaradi podelitve patentne listine. Sava tozd TAP je 22. 10. 1973 pričela izdelovati polizdelke za radialne plašče po postopku tov. Sinkoviča in Gorenca. Proizvodnja po tem postopku je tekla do 11. 7. 1974, ko so bili nabavljeni novi stroji in je bila izdelava radialnih avtopla-ščev spremenjena. Sava je podprla predlog Sinkoviča in Gorenca da gre za izum in je zadevo dala v presojo Zveznemu zavodu za patente. Nesporazum med Sinkovičem in Gorencem na eni strani ter Savo na drugi strani je nastal zaradi tega, ker je Sava — Komisija za inovacijsko dejavnost — po našem pravilniku obravnavala primer sicer kot izum — vendar pa bi jima to priznali šele tedaj, ko bi Zvezni zavod dal za to tudi patent (ko bi bil izum uradno priznan, op. ur.). Zaradi tega je Komisija za inovacijsko dejavnost avtorjema predlog priznala začasno kot koristni predlog in jima je Sava temu ustrezno izplačala tudi nagrado. Tov. Sinkovič in Gorenc se s tem nista stri- njala. Sklicevala sta se na naslednje: Po izrecnem določilu 2. odstavka 38. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah pa mora organizacija plačati avtorju odškodnino tudi tedaj, kadar začne izkoriščati izum pred pridobitvijo patenta (pred uradno potrditvijo izuma, op. ur.) Ker med tov. Sinkovi-čem-Gorencem in Savo ni bil dosežen sporazum, je bila zadeva obravnavana na sodišču, vmešal pa se je tudi časopis 7 D in seveda zadevo po svoje komentiral. Za glasilo Sava smo večkrat poskušali dobiti celovito informacijo, pa nam ni uspelo, zato vam tokrat po sklepu svetov delavske kontrole delovne organizacije in TAP posredujemo povzetke, ki so napravljeni po verodostojnih zapisih v tem primeru. POVZETEK GRADIVA O POTEKU OBRAVNAV IZNAJDITELJSKEGA PREDLOGA GORENC-SINKOVIČ Na pobudo tov. Peneša je bila v glasilu Sava dne 23. februarja 1978 objavljena zahteva delavski kontroli, naj razišče primer obravnavanja iz-najditeljskega predloga 459. Sveta samoupravne delavske kontrole delovne organizacije in tozd TAP sta se sestala in ugotovila naslednje: Pri strokovni obravnavi iz-najditeljskega predloga številka 459. katerega avtorja sta tov. Jože Sinkovič in Justin Gorenc — obravnava se je pričela oktobra 1973 — je prišlo med strokovno komisijo za inovacije, vodstvom TAP in predlagateljema do nesoglasij glede okvalifikacije predloga in s tem v zvezi z začasno odmerjeno odškodnino. Zato sta se predlagatelja obrnila na sodišče. Sodišče 1. stopnje združenega dela v Kranju je dne 14.9. 1977 pod opr. št. S 153/77 o d 1 o č i I o : Sava — industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj in Tovarna avto-pnevmatike v Kranju sta predlagateljema Jožetu Sinkoviču iz Hotemaž 56, p. Preddvor, in Justinu Gorencu iz Kranja, Gubčeva 2, dolžna plačati 201.191.— din s 6 r/( obrestmi od 11.8. 1974 dalje do dneva plačila in 2.710.— din stroškov spora v 15 dneh pod izvršbo«. Ta izrek je utemeljen z daljšo obrazložitvijo. Delovna organizacija Sava se je na to odločitev pritožila. Pritožbeni organ je prvostopenjsko odločbo potrdil z naslednjo obrazložitvijo: »Sodišče združenega dela v Kranju je z odločbo S 153/77 z dne 14. 9. 1977 naložilo Savi, industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj ter tozdu Tovarna avtopnevma-tike Kranj, da morata predlagateljema izplačati znesek Din 201.191.— s pripadki. Zoper to odločbo se je Sava Kranj pritožila in predlagala, naj se spodbijati a odločba razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Zmotno je pritožbeno stališče, da je zahtevek predlagateljev preuranjen zato, ker še ni bil izdan patent. To stališče je v nasprotju z določbo 2. odst. 38. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah, po ka- terih mora organizacija plačati odškodnino tudi tedaj, kadar začne izkoriščati izum pred podelitvijo patenta. To zakonito določilo je jasno in nedvoumno ter ob dejstvu, da je organizacija nesporno izum izkoriščala, predlagateljema pripada pravica do odškodnine, čeprav patent še ni bil izdan. Niti v zakonu niti v pravilniku o iznajditeljski dejavnosti ni nobene opore za stališče, da predlagateljema pripada le nagrada za koristen predlog, saj je tudi delovna organizacija vseskozi priznavala, da gre za izum in ga tudi uporabila. Odločba prvostopenjskega sodišča je torej pravilna in skladna z zakonom, zaradi česar je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo«. Svet samoupravne delavske kontrole delovne organizacije in TAP je imenoval posebno komisijo, da razišče potek obravnave iznajditeljskega predloga. Komisija je kronološko obdelala potek dogajanj, pogovorila se je s predlagateljema in z ostalimi, ki so v postopku sodelovali, in na podlagi tega podala svetoma poročilo. Mnenje komisije je v kratkem naslednje: Osnova za nesoglasja je bilo različno tolmačenje zakona o iznajditeljski dejavnosti, oziroma tolmačenja, kdaj v polnem obsegu nastopijo pravice iz naslova patenta, ter pomanjkljiv kontakt med predlagateljema in strokovno komisijo in vodstvom TAP. Ugotovitve v zvezi z vprašanji tov. Peneša, objavljenimi v Savi, pa so naslednje: Vprašanja tov. Peneša: 1. Zakaj ni bila sklenjena pogodba med inovatorjema in TAP? 2. Zaradi česa in na čigavo zahtevo je bila inovacija prekvalificirana? 3. Na čigavo zahtevo je bila pritožba na sklep sodišča združenega dela na sodišče druge stopnje? 4. Zakaj ni bil javno objavljen sklep sodišča združenega dela? Odgovorni bi morali to vedeti. Zakaj to ni storjeno? 5. Iz katerega sklada je izplačana odškodnina novator-jema? 6. V čigavo breme so šli sodni stroški? Ad 1. Mnenje predsednika takratne strokovne komisije in nekaterih članov je, da ni bila praksa sklepati posebnih pogodb, ker se je smatral pravilnik kot kolektivna pogodba, ki ureja tudi področje patentov. V dostopnih materialih obstoja samo osnutek pogodbe brez vpisanih zneskov, datumov, podpisnik pa naj bi bil delovna organizacija Sava, tov. Majcen, ki pa o zadevi ni bil obveščen. Ad 2. Komisija je iz dokumentacije ugotovila, da inovacija ni bila prekvalificirana, temveč je tako obravnavo na- rekoval veljavni pravilnik. Vseskozi je bilo mnenje strokovne komisije, da je to koristni predlog vse dotlej, dokler ne bi Zvezni zavod za patente izdal patentne listine. Ker pa 11. odstavek 38. čl. Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah govori o izplačilu odškodnine tedaj, kadar začne izkoriščati izum pred pridobitvijo patenta, je bila izplačana akontacija za izum in odškodnina za koristni predlog. Ad 3. Pritožba na sklep Sodišča združenega dela v Kranju je bila podana v soglasju med vodstvom TAP in pravno službo, na osnovi komentarja k Zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah dr. Stojana Pretnarja (na str. 100), ki pravi: 2. V praksi utegne pogosto nastati težava pri razlikovanju med obema kategorijama (izumi in tehničnimi izboljšavami), ki ju zakon ureja. Najzanesljivejši je vsekakor formalni kriterij, po katerem je izum vsaka tista tehnična ustvaritev, za katero je izdan patent. Če se patentni prijavi ne ugodi, je treba še vedno presoditi po predpisih tega poglavja in zlasti pravilnika, ki ga zahteva 95. člen, ali je treba neki tehnični zamisli priznati značaj tehnične izboljšave. 3. V vseh dvomljivih primerih pomembnejših tehničnih zamisli se je treba odločiti za patentno prijavo. To je treba naglasiti zato, ker imamo v naši dosedanji praksi mnogo manjše število patentnih prijav, kot bi objektivno ustrezalo našim tehničnim zmožnostim in ravni naše tehnike. 4. Nepravilna in protizakonita je praksa, da gospodarske ali druge organizacije »odločajo« o tem, ali gre v posameznem primeru za izum ali za tehnično izboljšavo. Za tako prakso nimajo organizacije niti pravice niti sposobnosti. Ali gre za izum ali ne, odloča izključno samo Uprava za patente. Če organizacija sodi, da po njenem mnenju v posameznem primeru ne gre za izum, mora praviloma postopati po drugem odstavku 37. člena. 5. Postopek za pridobitev patenta ne sme biti razlog za zavlačevanje takojšnje uporabe neke tehnične zamisli. Ta postopek tudi ne brani, da se taka zamisel začasno prizna kot tehnična izboljšava. Tako SINDIKAT 5 priznanje ne prejudicira podelitve patenta. Kadar gre torej za kakršnokoli pomembnejšo tehnično idejo, je treba priporočiti njenim avtorjem, da jo organizacijam prijavijo kot izum po prvem odstavku 36. člena, obenem pa podrejeno kot tehnično izboljšavo po določbah tega poglavja«. Ad 4. Sklep sodišča združenega dela ni bil javno objavljen, ker Zakon o združenem delu člen 549 pravi: »Delavski svet in poslovodni organ organizacije združenega dela morata obveščati delavce in sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela, sodišč, organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma sindikata, če ti to zahtevajo.« Ker sodišče ni naložilo delovni organizaciji take dolžnosti in ker ni do vprašanja tov. Peneša to nihče zahteval, sklep ni bil objavljen. Ad 5. Odškodnina avtorjema je bila izplačana iz konta avtorski honorarji 411, ki se smatra kot strošek delovne organizacije in jo bremeni le občinski davek. Odškodnina ne bremeni mase osebnih dohodkov. Ad 6. Sodni stroški gredo vedno na konto 410-21 in se knjižijo med sodne in administrativne takse, medtem ko eventualno izrečene denarne kazni delovne organizacije oz. tozda pa bremene dohodek le-teh. Svet samoupravne delavske kontrole je sprejel naslednjei sklepe: 1. sklep: Komisija v sestavi Aleš Pirc, Ivan Škofič in Judita Rakovec je svoje delo opravila skrbno in zadovoljivo. 2. sklep: Komisija v dosedanji sestavi naj izdela povzetek gradiva o poteku iznajditelj-skega predloga tov. Gorenca in Sinkoviča z vključenim sklepom sodišča ter krajšim komentarjem. Sveta delavske kontrole delovne organizacije in Tovarna avtopnevmatike bosta povzetek obravnavala in nato bo svet samoupravne delavske kontrole delovne organizacije dal objavo v glasilu Sava. Rok konec maja 1978. 3. sklep: Pravilnost izplačila odškodnine in stroškov v zvezi s postopkom se preveri pri SDK. Zadolžen tov. Valentar in tov. Gornik. PRIPRAVLJAMO SE NA KONGRES Pred nami so osnutki dokumentov kongresa Zveze sindikatov Slovenije Odbor za pripravo 9. kongresa zveze sindikatov Slovenije je objavil osnutke kongresnih dokumentov, o katerih bodo razpravljali odbori in organizacije zveze sindikatov v SR Sloveniji. Pripombe in stališča, ki se bodo izoblikovala v razpravah v osnovnih in občinskih organizacijah zveze sindikatov, bodo sproti urejali občinski sveti zveze sindikatov, služila pa bodo Republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenije za izdelavo predlogov kongresnih dokumentov, o katerih bodo odločali delegati, zbrani na 9. kongresu ZSS 25. in 26. oktobra v Mariboru. O vseh teh dokumentih — poročilu o delu ZSS med 8. in 9. kongresom, sklepih 9. kongresa ZSS in statutu ZSS bomo po kolektivnem dopustu, torej v začetku avgusta razpravljali tudi v naših osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Ob tem ne smemo pozabiti, da je že v mesecu aprilu prišlo v razpravo osnovno gradivo za začetek priprav na kongrese. Omenjeno gradivo je predstavljalo podlago za pripravo novega statuta zveze sindikatov, to pa je tudi podlaga za spreminjanje in izgrajevanje sindikalne organiziranosti. Zato je prav, da poudarimo nekatera stališča, ki opredeljujejo naloge in vlogo organizacije zveze sindikatov pri nadaljnji graditvi in delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zveza sindikatov kot sestavni del političnega sistema socialističnega samoupravljanja je v organih in institucijah političnega sistema soodgovorna za odločitve, ki jih ti sprejemajo, ŠE ENA TONETOVA Sosedova krava je pritekla na Tonetov vrt. Sinko priteče glasno kričeč k očetu. »Oče, sosedova krava je na našem vrtu!« Tone pa mu odvrne: »Jezik za zobe! Pomolzi jo!« MEŠAM PA NE »Tone, zakaj zapreš oči, kadar piješ šnops?« »Zato, ker se mi vedno, kadar ga vidim, naberejo sline, jaz pa žgane pijače ne mešam z vodo.« saj deluje kot njihova notranja sila. Predvsem, da pravočasno organizira politično razpravo o vsebini in ciljih odločitev, ki jih delavci sprejemajo v različnih oblikah odločanja. Prav v tem se kaže vloga sindikalne organizacije v procesu odločanja v združenem delu. Tudi v političnem uresničevanju ustavnega načela svobodne menjave dela se mora odraziti vloga zveze sindikatov, predvsem v tem, da ob družbenem dogovarjanju o razvoju družbenih dejavnosti in planiranju njihovega razvoja določi politiko zagotavljanja materialnih sredstev in način njihovega usmerjanja v skladu z družbenimi potrebami. V zvezi sindikatov se moramo še posebej akcijsko organizirati in usposobiti za reševanje problemov in razvoja dohodkovnih odnosov v svobodni menjavi dela. V gradivu predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije je posebej opredeljeno, da je temelj organiziranosti in aktivnosti zveze sindikatov osnovna organizacija sindikatov v tozdu oz. delovni skupnosti in v občini. Osnovna organizacija je začetna in temeljna oblika organiziranja delavcev v zvezi sindikatov. Med drugim je v gradivu zelo natančno predvidena organiziranost sindikata v tozdu, kjer se lahko v vsakem tozdu ustanovi osnovna organizacija zveze sindikatov, v večjih tozdih, ki imajo večje delovne enote z velikim številom delavcev, pa se lahko ustanovi več osnovnih organizacij. V osnovnih organizacijah pa lahko zavoljo celovitejše in vsestranske aktivnosti članstva ustanovijo sindikalne skupine, podružnice ipd., kot obliko dela. V delovni organizaciji z več osnovnimi organizacijami zveze sindikatov se ustanovi konferenca osnovne organizacije sindikata, ta pa izvoli predsedstvo, in deluje po načelih, kot jih poznamo sedaj. Tako se ustrezno povezujejo tudi organizacije zveze sindikatov v tozdih. Pomembne novosti se predvidevajo pri organiziranju sedanjih strokovnih sindikatov, ki se oblikujejo v okviru zveze sindikatov kot oblika delovanja. Težišče njihove aktivnosti pa je predvsem pri: — problematiki pridobivanja in razporejanja dohodka in uveljavljanju sporazumevanja na tem področju, — samoupravnem organiziranju združenega dela na določenem področju, — problemih s področja delovnih razmer delavcev in — proizvodnih tekmovanjih delavcev. Toliko iz dokumentov predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije, navedli smo le nekatere osnovne misli. Osnutki dokumentov za 9. kongres zveze sindikatov Slovenije, predvsem pa naloge zveze sindikatov Slovenije v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja so še posebej pomembni, saj bomo z uresničevanjem le-teh interesov krepili in utrjevali nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Sindikati sprejemajo kot eno svojih temeljnih nalog uveljavitev takšne vloge in takšnega položaja delavcev v procesih celotne družbene reprodukcije, da bodo sami zavestni usmerjevalci teh procesov, da bodo dejansko gospodarili s pogoji in sadovi svojega dela. Razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in stabilizacija je ena izmed temeljnih usmeritev našega delovanja. Zagotoviti se mora povečana vloga in odgovornost delavcev za smotrno upravljanje družbenih sredstev ter dinamičen in skladen razvoj. To pa je moč doseči le s povečanjem odgovornosti in vloge delavcev pri oblikovanju in uresničevanju planov ter pri odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih dela. L. M. 6 DRUŽBENO POLITIČNO DELO TEMATSKA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK SAVE Na osnovi sklepa 7. seje komiteja ZK Sava je bila dne 18. 7. 1978 tematska konferenca članov ZK Save. Delegati so na konferenci obravnavali poročilo delegata na 11. kongresu ZKJ tov. Franca Omana, kritično spregovorili o oceni družbenopolitičnih razmer v delovni organizaciji Sava in Sava Commerce, pregledali delo organizacije od decembra 1977 do junija 1978 in uresničevanja ciljev nove organiziranosti. Omenjenim temam je sledila široka in dobro pripravljena razprava, v kateri so sodelovali delegati skoraj iz vseh osnovnih organizacij ZK Save. Vsi razpravi jaki so si bili enotni v oceni, da je opravljeno delo komiteja in vseh osnovnih organizacij ZK uspešno, da pa v določenih sredinah pogrešajo samokritičnost in pravilen pristop k reševanju posameznih problemov. Sekretar konference ZK tov. Franc Flancer je v uvodni razpravi poudaril pomen ocene družbenopolitičnih razmer v Savi ter opozoril na nekatere težave, ki so se pojavljale pri nastajanju te ocene. Še posebej je poudaril, da ocena ni bila napravljena z namenom oceniti oz. napasti posameznike ali sredine, temveč mora ocena služiti osnovnim organizacijam za izdelavo jasnih in konkretnih programov akcij za izboljšanje stanja v posameznih sredinah. »Zato menimo,« je poudaril sekretar, da akcije nekaterih posameznikov na oceno niso hile umestne in ne vodijo k odpravi nakazanih problemov. Naloga komunistov in nekomunistov je predvsem v konkretni akciji, v vseh sredinah se morajo ugotoviti pomanjkljivosti, ki otežkočajo boljše sodelovanje, medsebojno dogovarjanje in večjo enotnost vseh Savčanov. Tudi iz razprav ostalih delegatov je bilo razvidno, da se zavedajo problemov in težav, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu in življenju. Zanimiva je bila tudi razprava Jožeta Čopka, ki je spregovoril o novih oblikah akcijskega delovanja ZK v naši delovni organizaciji. Njegovo razpravo povzemamo v celoti. Posamezni deli razprav ostalih razprav-Ijalcev pa so povzetki po vrstnem redu, kot so razprave sledile. L. M. Delegati na konferenci so ocenili, da je opravljeno delo komiteja in vseh osnovnih organizacij ZK uspešno. Karel Bajd Na konferenci je spregovoril o uresničevanju ciljev organiziranosti znotraj naše delovne organizacije, o uspešnosti sodelovanja med našo delovno organizacijo in ostalimi delovnimi organizacijami v sozdu Sava, o povezovanju delovne organizacije Sava v Sozd Polikem in med drugim dejal: »Obdobje, ki je za nuni, četudi je zelo kratko, je pokazalo prve pozitivne rezultate afc organiziranosti in s tem potrditev, da je bila odločitev ' • lektiva o taki organiziranosti pravilna. Seveda se še pojavljajo coločene slabosti in težave, ki pa se ne morejo odpraviti čez noč, saj je uvedba nove organizacije samoupravljanja in poslovanja dolgotrajen proces in običajno potečeta tudi dve leti, da nova oblika organiziranosti zaživi v predvideni obliki.« Ko je govoril o problematiki sodelovanja med tozdi in sektorji, pa je poudaril: »Z reorganizacijo in formiranjem tozdov v skladu z določili Zakona o združenem delu so tozdi dobili veliko več pristojnosti, s tem pa seveda tudi večjo odgovornost za poslovne odločitve. Da bi tozdi lahko kvalitetno odločali in gospodarili, smo v tozdih ustanovili strokovne svete, s katerim smo preko tako imenovane matrične organiziranosti povezal strokovno delo s tozdi. Pri delu strokovnih svetov v tozdih pa se še pojavljajo določene slabosti, kar kaže na to, da ti niso še v celoti zaživeli.« Na koncu svoje razprave pa je spregovoril še o nalogah s področja organizacije, ki nas čakajo v naslednjem obdobju, in dejal: »Z izvajanjem Zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji v prakso, zlasti z uvedbo nove organizacije, se pojavlja potreba po še kvalitetnejšem informacijskem sistemu. Še zlasti je potreba poudarjena zaradi tega, ker smo v novo organizacijo vključili koncept matrične povezanosti. Število tozdov se je bistveno povečalo, vodenje in samoupravljanje pa zaradi novega pristopa zahteva več in kvalitetnejših informacij. FRS in SIS sta po svoji funkciji zadolžena, da organizirata tako raven informacij, da bo realizacija v smislu nove organizacije polno zaživela. Mislim, da je potrebno opozoriti na več objektivnih težav, ki se pri tem pojavljajo, in sicer: — Računalniška oprema, ki je instalirana od leta 1972, je tehnološko in fizično iztrošena in zagotavlja v najboljšem primeru vzdrževanje obstoječega stanja s tem. da praktično stalno grozi nevarnost, da tudi redni tok obdelav izpade. Posebej so problematične obdelave, ki so strogo vezane na rok, to je obdelava osebnih dohodkov in obdelave bilanc in periodičnih obračunov, ki »Komunisti se bomo morali bolj poglabljati v delo sredin, kjer delujemo, in svoje delo bolj usklajevati v okviru občinske konference Z K« je dejal tov. Jože Čopek med razpravo na konferenci, so vezane na rok pri SDK. Rokovno manj zahtevne, vendar ravno tako pomembne informacije za vodenje proizvodnje in prodaje, so prav zaradi tega pogosto v zamudi, zaradi česar trpi operativnost posameznih sektorjev oziroma tozdov. Še posebej problematična je faza priprave podatkov, kjer bo nujno v kratkem času poskrbeti za nove stroje. Zaradi tega bi bilo potrebno pri načrtovanju razvoja delovne organizacije upoštevati tudi modernizacijo računalniške opreme s tem, da se usposobi za obdelave ne samo za kranjsko lokacijo, temveč za celoten sozd Sava. Delegati na tematski konferenci. DRUŽBENO POLITIČNO DELO 7 V svoji razpravi Karel Bajd ni pozabil tudi pomembnega področja izgradnje učinkovitega sistema planiranja: »Za uspešnejše funkcioniranje obstoječe organiziranosti delovne organizacije Sava na relaciji tozdi —sektorji je potrebno izgraditi bolj učinkovit sistem letnega planiranja strokovnih nalog za potrebe tozda. Planiranje delovnih nalog strokovnih sektorjev bi moralo biti vzajemno, izhajati bi moralo iz potreb tozda, hkrati pa upoštevati vse obstoječe potenciale strokovnih sektorjev. Nova vloga sektorjev, v katerih tozdi združujejo na ravni delovne organizacije funkcije razvoja, kontrole, organizacije proizvodnje, operativnega planiranja proizvodnje ter tekočega vzdrževanja, se v sedanjem začetnem obdobju uresničujejo bolj na področju reševanja operativne točke problematike, manj pa na področju definiranja dolgoročne koncepcije razvojnih ciljev kot tekoče proizvodnje na vseh ravneh dolgoročnega, srednjeročnega in operativnega planiranja enotno za vse tozde v delovni organizaciji. O izdelavi kataloga del in nalog je dejal: »To je pomembno področje, katerega uspešna realizacija bo imela velik vpliv tudi na izboljšanje medsebojnih odnosov s pravično delitvijo osebnih dohodkov po delu, s tem pa tudi na povečanje produktivnosti dela. Kolektiv veliko pričakuje od tega, zato je temu primerna velika tudi odgovornost zadolženih strokovnih služb, s tem pa tudi vseh komunistov in sindikalne organizacije v delovni organizaciji. Pri tem bi omenil, da je izdelava kataloga del le del sistema delitve po delu, manjka pa še celoten sistem planiranja, razdeljevanja in nagrajevanja nalog, katerega bo treba izdelati z vso resnostjo v prihodnjem obdobju.« Delegati so prisluhnili tudi poročilu delegata 11. kongresa ZK Jugoslavije tov. Franca Omana. Jože Lesar AAAAAAAAAAAifcAAAAAAAAAAAAAA V razpravo se je vključil s temo programiranje razvoja v naši delovni organizaciji in med drugim poudaril: »Glede na to, da je sedanje srednjeročno obdobje pravzaprav prvo, v katerem je dana pravica in dolžnost, da tozd postane osnovni nosilec planiranja, je treba poudariti, da se vsi naši tozdi in strokovni sektorji sedaj postavijo pred nujno drugačnim pristopom za oblikovanje srednjeročnih programov, kot je bila navada v prejšnjih obdobjih. Delavci tozda so se začeli zavedati pomembnosti pravočasnega in kvalitetnega programiranja razvoja in tudi svojega vpliva na realizacijo razvojnih programov in odgovornosti za to. Obenem pa se zavzemajo za to, da so o vseh dogajanjih, tudi izven tozda, kvalitetno in pravilno informirani, drugače bi lahko odločali in vplivali le na razvoj svojega tozda, kar bi privedlo do nezdružljivih razvojnih usmeritev in zmanjšanega interesa po združevanju del in sredstev v višje oblike združenega dela.« V oj o Mitrovič AAAAAAAAAAAAAAAAAAA A AAAAAA Spregovoril je o problematiki Sektorja za organizacijo proizvodnje. Iz njegove razprave povzemamo: »Zelo odgovorna naloga nas vseh je vsekakor tudi gospodarno ravnanje z materiali, ki jih vgrajujemo v naše izdelke. Operativna priprava proizvodnje pogosto sodeluje z Nabavno službo, vendar se kljub temu dogaja, da nekaterih surovin zmanjka, druge pa se kopičijo na zalogo. Nabavna služba se v zadnjem času sooča s pomanjkanjem deviznih sredstev, z nestabilnostjo tržišča surovin, kljub temu pa na zadnjih sestankih Operativne priprave proizvodnje z Nabavno službo ugotavljamo, da bi bilo potrebno na te sestanke vključiti še prodajo. V trikotniku nabava —Operativna priprava proizvodnje —prodaja bi lahko učinkovitejše reševali problematiko nabave surovin, kajti od realnih naročil prodaje je odvisna tudi ustrezna nabava surovin. Vsi vemo, da prevelike zaloge surovin zahtevajo ogromna finančna sredstva, zato je problem velikosti zalog zelo pomemben. Glede na to, da Operativna priprava proizvodnje pošilja Nabavnemu sektorju materialne bilance, je prav tako soodgovorna za prevelike zaloge. Čeprav so skladišča surovin organizacijsko vezana na Nabavno službo, si bomo morali s skupnimi močmi prizadevati, da izboljšamo stanje na tem področju, to je predvsem natančnejše povratne informacije iz skladišč, določitev minimalnih in signalnih zalog na računalniku. Seveda ne smemo iz tega kroga izvzeti proizvodnje, ki mora skrbeti za čim racionalnejšo porabo teh materialov, in tehnološke priprave, ki z ustrezno tehnološko dokumentacijo vpliva na materialno poslovanje. Z metodologijo določanja odmikov porabe materialov od normativov in uvajanje nagrajevanja tozdov za prihranek materiala bomo prav gotovo prispevali, da bomo vsi bolj odgovorno ravnali z dragimi surovinami.« Blaž Studen AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Njegov prispevek k razpravi na tematski konferenci je govoril o družbeni samozaščiti: »Družbena samozaščita je izraz, ki je bil pri nas nekaj časa bolj modna parola, medtem, ko se je pojem družbena samozaščita danes že udomačil. Še več. ponekod že lahko govorimo o dokajšnji aktivnosti na tem področju v delovni organizaciji. Druga verjetno znana ugotovitev pa je, da pogrešamo uresničevanje družbene samozaščite v organizirani obliki. Za uresničitev tega smo v družbenopolitičnih organizacijah do danes premalo naredili. Posebno organizacija sindikata, še zlasti v tej organizaciji bomo člani ZK v bodoče morali stopiti korak naprej od začetnega koraka, ko smo se dogovorili, celo zapisali in še več samoupravno sprejeli, delamo pa po starem. Na VII. kongresu in XI. kongresu je bilo sprejeto jasno in nedvoumno, da je treba preiti od besed k dejanjem, zato pa bodo potrebne akcije. Nosilci teh akcij pa bomo kot do sedaj člani ZK. Zato predlagam, da kadrovske komisije preverijo aktivnost oz. neaktivnost posameznih komisij za družbeno samozaščito, jih kadrovsko očistijo neprimernih in nedelavnih članov za tako pomemben organ, da bodo te komisije delale v vsakem tozdu, da bodo s tozdom živele in pomagale spreminjati do danes še tako zakoreninjeno vest, da če je družbeno, ni moje. Ali še več, ni nam v čast, da se v naši delovni organizaciji vsak dan pojavljajo iz malomarnosti in neprimernega odnosa ali celo namerno, škode, kot so malomarni odnos do naših surovin, do polizdelkov, do izdelkov, do strojev, do orodja za delo in končno, ne nazadnje do dragocenega delovnega časa. ki ga večkrat tako neracionalno trošimo in izkoriščamo. V naši delovni organizaciji se še vsak dan pojavljajo poleg skritih oblik tatvin družbene lastnine tudi klasične tatvine, iz česar lahko sklepamo, da je družbena samozaščita tudi pri nas sicer organizirana, dogovorjena, delamo pa po starem « Lado M raz AAAArAArA A A A A A A A AA-AAtAAAA aa a a je spregovoril o problematiki sprejemanja samoupravnih splošnih aktov. Za to razpravo so se odločili vsi člani osnovne organizacije ZK Splošnega sektorja na enem od svojih sestankov. V razpravi je še posebej poudaril: »Z ozirom na veliko število samoupravnih aktov, ki jih moramo sprejeti oz. smo jih že sprejeli, je samo en prekoračen rok povzročil celo vrsto zakasnitev, kakor tudi sprejemanja po hitrem postopku oz. samo formalnega sprejema. Vsekakor je na tako sprejemanje vplivala tudi obširnost predlaganega gradiva, kjer je bila večkrat postavljena alternativa, ali predlagane akte obravnavati po delih in večkrat sklicevati sindikalne skupine oz. zbore delavcev, kar zaradi večkratnega sestanjanja povzroča nezadovoljstvo, ali pa jih obravnavati enkrat. Nujno je, da se v bodoče temu vprašanju posveti več pozornosti, prav tako pa tudi razporedom razprav. V težkem položaju so tudi razlagalci, ki morajo velikokrat spoznati obširno gradivo na inštruktažnih sestankih, čeprav dolnjo material predhodno, zato bo potrebno najti ustrezen način, da bodo razlagalci z gradivom seznanjeni že takrat, ko se gradivo pripravlja. Isto velja tudi za vodje sindikalnih skupin in predsednike zborov delavcev. Vendar pa moramo ugotoviti tudi to, da vsebinske razprave o samoupravnih aktih in drugih družbenih dogovorih zahtevajo določena znanja in osveščenost oz. pripadnost naši samoupravni skupnosti ter da bodo morale ne samo ZK, temveč tudi druge družbenopolitične organizacije, še veliko narediti na tem področju. (nadaljevanje na 9. strani) 8 GOSPODARJENJE GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU 1978 DO SAVA KRANJ IN SAVA COMMERCE UVOD Te dni razpravljamo na zborih delavcev o poslovnih rezultatih doseženih po posameznih tozdih delovne organizacije Sava Kranj in delovne organizacije Sava Commerce. Podrobneje ste bili seznanjeni o učinkih gospodarjenja v informatorju št.61 . V današnji številki pa vam v skupni obliki posredujemo najpomembnejše podatke o poslovanju delovne organizacije Sava in delovne organizacije Sava Commerce v obdobju januar— junij 1978. PROIZVODNJA V prvem polletju so proizvodne temeljne organizacije proizvedle 23.787,7 ton izdelkov in tako presegle polletni plan za 2,6 '/i. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je količinski obseg proizvodnje poraste! za 1 (),f> %. Podrobnejše gibanje proizvodnje po tozdih je razvidno iz nasledn je tabele: PKOIZVKDKNO INDKKS PROIZVEDKNO INDEKS TOZD I-lV't 1978 NA PLAN I- vrv 77 I — VI 78/77 ton VS-000 din ton VS trni VS 000 din ton VS TAI’ 14.544.1 575.288,7 101.5 105.5 15.550.4 550.655.2 109.1 115.5 VI.H I .<>28.5 50.(NM>.5 100.5 96.5 1.566.7 44.502.2 105.9 112.4 OTI 5.105.5 98.459,2 109.7 109,2 2.821.8 86.150.2 1 10.0 114,5 TKI 1.685.2 41.869.8 100,1 94.9 1.529,4 54.878,9 126.6 120.0 RK-Vrhnika 158.7 12.515.7 117.6 104.8 142.8 12.198.1 111.1 101.0 UU-ton 2.669.4 117.959.2 105.5 97.9 2.540,6 104.845.7 1 14.0 112.5 (MM) k v. m/l 5.681.8 96.5 5.562.1 109.5 25.787.7 695.875.1 102.6 102.1 21.551.7 615.228.5 1 10.5 115.5 Skupaj: 24.800.1 101.6 22.555.2 110.0 PRODUKTIVNOST Za DO SAVA ugotavljamo za prvo polletje porast produkt-vinosti in sicer je 7,6 9 večja od načrtovane v letu 1978; v primerjavi z letom 1977 pa je porasla za 6.8 'C Podrobnejši pregled gibanja stopenj produktivnosti za proizvodne TOZD je razviden iz naslednje tabele: TAI’ VI.1’ (.TI TKI KK-V uu 1)0 SAVA — proizvodnja I — V15 78 ton 14.544.4 1.628.2 5.105.5 1.685.2 158.7 5.681.8 24.800.1 — delov, dnevi 151 151 151 151 151 151 151 — proizvodnja na del. dan-kg 111.026 12.451 25.691 12.849 1.211 28.105 189.514 — poprečno zaposleni 1 — V15 78 1.069 515 691 102 128 5.762 — produktivnost I — VI5 78 popr. za posl. 105.8 59.5 54.5 126.0 ir>.7 219.6 50.52 — plan produktivnosti 1978 4,2 ). Zlasti postaja pereč problem pomanjkanje delovne sile v proizvodnih temeljnih organizacijah. Po stanju 30. 6. 1978 je bilo v DO SAVA 3.760 zaposlenih in v DO SAVA COMMERCU 448 zaposlenih. Za analizirano obdobje znaša stopnja fluktuacije 4,7 r/r. PREGLED GIBANJA OSEBNIH DOHODKOV V obdobju I. —VI. 1978 je bilo v delovni organizaciji Sava Kranj izplačanih 181.353.133 din osebnih dohodkov. Poprečni neto OD na zaposlenega v delovni organizaciji v obdobju od januarja do junija in primerjava z istim obdobjem lanskega leta: Mesec Poprečni neto OD 1977 na zaposlenega 1978 Indeks 78/77 januar 4.453 5.274 118,4 februar 4.427 5.255 118,7 marec 4.521 5.728 126,7 april 4.976 5.748 115,5 maj 5.051 5.978 118,4 junij 5.057 6.002 118,7 Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je od januarja do vključno junija, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, višji za 19,3 % iz naslednjega vzroka: — V letu 1977 se je povečala PVT v tem obdobju za 10,5‘V in to šele z mesecem aprilom, medtem ko se je v letu 1978 povečala PVT v istem obdobju dvakrat in sicer 10 % v mesecu marcu, 5 V v mesecu maju. PREGLED DOSEŽENE PRODAJE IZDELKOV PO PRODAJNIH POTEH IN PRIMERJAVA Z ENAKIM OBDOBJEM LANI l ? I i F Indeks Rabati Indeks TOZD |)(),i h na plan rr rabata i -VI 7H -VI 77 s J >1 !| i •VI 7H ■VI 77 i > X > — — a. 5 j: i 11 1 2 5 4 5 6 7 8 9 10=8:9 11 DO SAVA Kranj dom. prod. 715.218.5 65,7 95.7 111.5 104.577.8 12.8 11.6 1 10.5 ‘M.8 Sava coni m. 224.489.2 20.7 104.7 99.7 41.854.5 15.6 15.5 102.0 106.8 izvoz 147.155.0 15.6 87.8 116.2 87.251.8 57.2 42.5 87.9 97.7 Skupaj 1.084.842.5 100.0 94.9 109.5 2:15.244.1 17.7 19.7 94.7 95.7 V 1. polletju letošnjega leta je delovna organizacija SAVA Kranj za prodajo svojih izdelkov iztržila din 1.084,843, kar je za 9,3 r/r več kot v enakem obdobju lani, oziroma 5,1 'r pod letošnjo plansko zadolžitvijo. Tako z gospodarskim načrtom zastavljena obveznost trenutno presega le Velopnevmatika z indeksom 108,8. vsi ostali tozdi pa niso realizirali planskih zadolžitev. PREGLED DOSEŽENEGA IZVOZA < v OOO $) popr. za posl. ind. produkt 99.9 .58.9 51.0 120.5 15.1 23()..r» 46.76 I — VI5 78 plan 78 ind. produkt. 105.9 101.5 110.6 104.7 119.8 95.5 107.6 I-VI 1979 I-Xil'.77 105.4 106.2 109.2 118,5 112.9 107.8 106.8 PREGLED GIBANJA ZAPOSLENIH Tozd Stanje 1. 1.78 s p r- o * Interne premest. Povečanje oz. zmanj. i! M č* x A s S-” š' Pop. št. zaposl IX) Sava Kranj 5.755 195 185 -5 5 + 0,15 5.760 :i.7ti2 DO Sava Comm. 426 54 15 + 5 + 22 + 5,16 448 457 DSSS SOZD Sava 12 0 0 0 0 12 12 Skupaj 4.195 227 198 -2 + 27 + 0.64 4.220 4.211 Za prvih šest mesecev ugotavljamo za DO — lokacija Kranj relativno nizko stopnjo porasta zaposlenih 0,13 % (letni plan cc X > s r- _aj 1 1 jž® Plan Plan ’su = aš 0) o ■5 — D = i> & , > TOZD 1978 I-VI 1978 a. J. 2. TAP 10.000 5.157 5.147.2 99.8 120.6 VLP 2.518 1.299 1.239.7 95.5 GTI 1.565 807 302.2 37.4 90.0 TKI 20 10 0.7 10.0 RK Vrhnika UU 2.661 1.372 667.8 48.7 203.7 Skupaj________________16.764 8.645 7.357.6 85.1 116.6 DO SAVA je v obdobju januar—junij 1978 izvozila za 147.135 tisoč din ali 7.357.6 tisoč $, kar predstavlja 13,6 'r celotne realizacije. V primerjavi z obdobjem lani je izvoz večji za 16,6 rr medtem ko planske obveznosti nismo realizirali. Indeks na plan je dosežen le 85,1 c{. CELOTNI DOHODEK, DOHODEK IN CISTI DOHODEK Doseženi celotni dohodek, dohodek in čisti dohodek po posameznih tozdih delovne organizacije Sava in delovne organiza- GOSPODARJENJE 9 naslednje tatele61-” ^ ^ 0bd°bje ■'anuar- 'unii 1978 razviden iz (Nadaljevanje s 7. strani) Celotni Čisti dohodek dohodek din Dohodek mio din mio din indeks na plan TAP 685,3 165,6 82,3 99,2 VLP 96,5 27,5 15,8 148,6 GTI 266,5 69,6 36,0 98,3 TKI 85,9 16,8 8,2 118.2 RKV 20,6 1,8 — — UU 145,5 21,1 6,7 97,1 EN 57,3 14,2 3,8 71,4 VZDR 26,9 17,5 10,9 86,8 OR 8,0 6,3 3,5 105,4 LM + E 13,4 5,6 2,8 103,4 IC 3,6 3,4 3,2 105,2 DSSS 96,1 68,4 57,1 93,9 DO SAVA 10505,6 417,8 230,1 100,8 DO SAVA COMMERCE 788,6 36,6 24,4 86,8 Kot je razvidno iz gornje tabele je doseganje čistega dohodka za delovno organizacijo Sava Kranj v dinamiki predvideni z letnim gospodarskim načrtom. Znotraj posameznih tozdov pa so indeksi, ki merijo doseženi čisti dohodek v odnosu na planiranega dokaj različni. Naj večje preseganje heleži tozd Velopnevmat ika indeks 148, TKI 118, medtem ko nekateri ne dosegajo predvidene dinamike. V delovni organizaciji Sava Commerce je izpad čistega dohodka (indeks na plan 88,8) predvsem zaradi porasta neplačane realizacije. Zato je potrebno v naslednjem obdobju znižati saldo neplačanih terjatev, kar se bo odrazilo v izboljšanju poslovnih rezultatov delovne organizacije Sava Commerce in izboljšanju likvidnosti tozdov delovne organizacije Sava Kranj. POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE SAVA KRANJ (Nadaljevanje s 3. strani) nih organizacijah KTM, Rumi in Vulkanu. Začeli homo z izdelavo pred-investicijskih nalog, izdelavo projektov in realizacijo na naslednjih področjih: — ureditev proizvodnje v tozd Lovski material in embalaža — povečanje proizvodnje profilov, — Izobraževalni center in obratna ambulanta, — razvojni center, — izgradnja nove proizvodnje gumenih cevi z vložki, — izgradnja nove proizvodnje lepil, kemičnih izdelkov, — izgradnja nove proizvodnje gumiranega tekstila, — razširitev proizvodnje umetnega usnja in izgradnje kapacitet za kaširane izdelke, — razširitev prodajnih skladišč, servisov za prodajo in montažo pnevmatik in centrov za odkup karkas, — razširitev centralnih skladišč (surovine, izdelki, orodja, idr.), — ureditev in razširitev kapacitet notranjega transporta, — razširitev kapacitet računalniških obdelav, — izgradnja upravne zgradbe. Pripravili in sodelovali bomo pri izgradnji kapacitet stiskanih izdelkov v Agisu in s tem sklenili ustrezen samoupravni sporazum. 13. V tekočih investicijah ne bo predviden nakup specifične opreme in strojev za proizvodnjo, ki se opušča. Prednost bo imel nakup opreme in strojev za odpravo ozkih grl v proizvodnji. 14. Zaloge materiala in izdelkov se v letu 1979 ne bodo bistveno povečale. Zmanjšati je potrebno zaloge, ki so v letu 1978 prekomerno porasle. 15. Sklenili bomo ustrezne samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev ali o dolgoročnem poslovnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi OZD, ki uporabljajo naše izdelke za prvo vgradnjo, in s tistimi prometnimi OZD, ki uporabljajo večino tovrstnih izdelkov, in tistimi OZD, ki naše izdelke prodajajo na d robno. Pripravili bomo dolgoročno usmeritev prodaje naših izdelkov na tujih trgih, predvsem v državah v razvoju. SAVA KRANJ Sava-Commerce TEMATSKA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK SAVE Jože Čopek ★*★*******★★★*********-★ Poznano nam je, izhajajoč iz statuta ZK in statutarnega sklepa občinske konference ZK Kranj, da v okviru delovne organizacije delujejo kot organi ZK le osnovne organizacije ZK. ki so neposredno povezane v občinski konferenci ZK in neposredno preko svojih izvoljenih delegatov v občinski konferenci. Pri taki organiziranosti je velik poudarek na osnovni tvorbi ZK, to je na osnovni organizaciji, katera mora postati idejnopolitična ter organizacijsko akcijska sila v vseh sredinah, kjer deluje delavski razred in kjer prebivajo delovni ljudje. Da bi to postala, mora biti dobro informirana in seznanjena z vso problematiko sredine, v kateri deluje. Vse informacije ji morajo zagotoviti poslovodni in strokovni delavci. Osnovna organizacija ZK pa se mora s svojo lastno in stalno aktivnostjo ter samoiniciativnostjo in fleksibilnostjo pravočasno vključevati v vse tiste naloge, ki so za razvoj samoupravnih, delovnih in medsebojnih odnosov sredine, v kateri deluje, in širšega družbenega okolja, najpomembnejši. Člani ZK, organizirani v osnovni organizaciji ZK, delujejo tako, da stališča, sklepe, priporočila osnovne organizacije prenašajo v samoupravne organe, organizacije, društva, strokovne svete ter v ostale organizirane oblike delovanja. S takim načinom delovanja bodo aktivirani vsi člani ZK, čeravno ne gre zgolj za to. da ima vsak član ZK neko funkcijo, ampak se mora osnovna organizacija ZK kot avantgarda delavskega razreda, s takim delom, glede na svojo razredno in nerazredno usmerjenost, čutiti v vseh sredinah. Vse do sedaj navedeno pomeni, da se v bodoče od osnovne organizacije ZK pričakuje velika iniciativnost ter aktivnost, še posebej pa od sekretariata osnovne organizacije, sekretarja in poverjenikov za čas, ko so izvoljeni za tako odgovorne funkcije. Sedaj nimamo več organizacije ZK delovne organizacije, zato pa imamo močnejšo občinsko organizacijo ZK. ki je odgovorna za enotno in skladno politiko v okviru vseh osnovnih organizacij ZK ter občine kot celote. V naši organizaciji bodo osnovne naloge usklajevanja in povezave osnovnih organizacij ZK opravljali naši člani občinske konference po funkcionalnem principu. Tako bodo predvidoma zadolženi: — tov. Bajuk za področje samoupravljanja in izobraževanja, — tov. Flander za področje družbenoekonomskih odnosov pri poslovanju tozdov, — tov. Vovkova za področje družbenoekonomskih odnosov pri poslovanju strokovnih sektorjev in delovne organizacije Sava Commerce, — tov. Čopek za kadrovsko-organizacijsko in informacijsko področje delovanja. Oblike delovanja bodo tematske in problemske konference, posveti sekretarjev, skupni sestanki sekretarjev oz. sekretariatov tam, kjer je več osnovnih organizacij ZK v okviru enega tozda oz. delovne skupnosti skupnih služb, skupni sestanki poverjenikov za kadrovske oz. druge zadeve. Glede na to, da bodo te oblike delovanja skupni dogovori, se bodo do njih morale opredeliti osnovne organizacije ZK. Pobude za take oblike delovanja prihajajo iz osnovnih organizacij ZK, od posameznih članov oz. od vseh tistih, katerih konkretna naloga oz. problem prizadene in ga morajo skupno reševati (n. pr. enkrat dva tozda, drugič tozd Strokovni sektorji, tretjič vse osnovne organizacije ZK, itd.). Vsi taki zahtevki, predlogi se zbirajo v tajništvu družbenopolitičnih organizacij, ki je tehnično zadolžen za organizacijo ZK, vodil pa bo tudi vsa tehnična opravila v zvezi s sklicevan- Svojo razpravo je tov. Jože Čopek zaključil: »Komunisti se bomo morali bolj poglabljati v delo sredin, kjer delujemo, in svoje delo bolj usklajevati v okviru občinske konference ZK.« 10 MED DOPUSTOM EN DAN MED VZDRŽEVALCI Tale reportažni zapis smo nameravali pripraviti prve dni po kolektivnem dopustu. Tedaj bi hamreč lahko poslikali in vam prikazali kaj vse je bilo novo v Savi ta čas, ko je bilo tritisoč petsto Savčanov na dopustu. Ker pa smo take zapise objavili nekajkrat zapored (v preteklih letih) smo se tokrat odločili, da naše sodelavce, vzdrževalce obiščemo med njihovim delom. S tem hočemo predstaviti ljudi, katerih naloga je bila v teh desetih, štirinajstih dnevih — poskrbeti, da bodo stroji do naslednjega leta spet brneli in hrumeli, da so urejene številne naprave, priprave, inštalacije in napeljave. Prepričan sem, da je bilo opravljeno veliko delo in v pogovorih je bilo čutiti tudi velik čut odgovornosti do nalog. Skoraj nemogoče je opisati, koliko težav se je pri tem pojavljalo — od umazanih in zanemarjenih strojev do pomanjkanja rezervnih delov. »Nemogoče bi bilo takole delati vse leto,« so mi dejali v pogovoru. Delavnik namreč ni bil dolg le osem ur, ampak dvanajst ur, časa za strokovne posvete skoraj ni bilo, saj so bila vsa dela termirana, skupine organizirane, manjkal je vsak delavec, ki je izostal v teh dneh iz kakršnegakoli razloga (bolezen ipd.). Ta zapis skupaj s slikami prav gotovo ne bo povedal niti približno vsega tistega, kar so morali vzdrževalci z iznajdljivostjo ali pa z velikimi napori premagati, da so uspeli sprejete obveznosti izpolniti. Pa sploh ne gre za to, da bi jih pomilovali ali poveličevali. Sam sem bil priča, ko je skupino-vodja pripravljal velik stroj v proizvodnji z vajencem in strugarjem, ki sodi v strojno delavnico. Ne, da tadva ne bi bila pridna, a z okrnjeno skupin opraviti celotno delo res ni lahko. Delali so zelo usklajeno: skupine v proizvodnji, strojna delavnica, varilci, graverji, inštalaterji, elektrikarji. Še poseben naval je bil prve dni na strojno delavnico, pa so se dogovorili za pomembnejša dela ter se razporedili. Naročil za popravila ali montažo je bilo toliko kot še nikoli. Žal tudi precej poznih, saj so nekateri tozdi naročili »sto stvari« tik pred kolektivnim dopustom. No, veliko delo vzdrževalcev je že za njimi. Dosti dela jih še čaka v naslednjih mesecih, saj so zdaj delali predvsem tisto, kar med obratovanjem proizvodnje ne bi bilo možno. Pa ocena njihovega dela? Mislim, da bo to čimbolj nemoten potek proizvodnje in dobra kvaliteta naših izdelkov. Vzdrževalcem pa pohvala za prizadevnost. Naš »potopis« smo začeli kar na dvorišču stare mehanične delavnice. Skupina Jožeta Starmana se je mučila z mešalno komoro našega najstarejšega mikserja. Razdrli so ga kar prvi dan kolektivnega dopusta, delali so po dvanajst ur na dan. Zanje morajo biti težave zares velike — da jim sploh rečejo težave. In pri angleš&eei ddoeŽei de dažave z orodjem (angleške mere vijakov na primer, op. ur.) V Jožetovi skupini so še: Vinko Rupnik, Jože Derling, Janez Pegam, Slavko Ženi in Jože Rogelj. Delovodje Bine O vi n in Andrej Arnež sta imela svoji skupini pri montaži nove linije za konfekcijo transportnih trakov. To linijo so namreč montirali na mesto prejšnje, stare dvajset let. Delo je bilo zelo zahtevno in odgovorno, pa so vendarle poudarili, da posebnih problemov ni bilo. Pojam-rali so edino nad pomanjkanjem materiala. V tej skupini je bil Janez Medič odgovoren za električni priklop linije, Bine Ovin pa za pnevmatsko krmiljenje. V pogovoru so dejali, da so odnosi v skupinah zelo tovariški, da si med seboj delavci veliko pomagajo. Kljub pripravljenim načrtom je včasih treba na mestu samem kaj tudi spremeniti, dopolniti ali prirediti. V prostorih GTI smo od razdrtem reduktorju našli Franceta Arha. Ko sem ga zatopljenega v delo hotel vprašati to in ono je dejal »saj nimam cajta«. No, Milan Perne, ki nas je spremljal je povedal, da so delavci zelo samostojni — v glavnem tudi zato, ker so vsi po vrsti izkušeni v takih delih. Pod vodstvom Janka Corna so v GTI generalno popravili trovaljčni kalander — zamenjali ležaje, pregledali so črpalni sistem, zagozde, tesnilke . . . Eno od velikih del so opravili tudi fantje Pavleta Vouka, ki so prevzeli menjavo zalogovnika pri mikserju Ml in generalno popravilo trovaljčnega kalandra. MED DOPUSTOM 11 Pri naštevanju so pohvalili Toneta Zorkota, ki da je izredno prizadeven in skrben delavec. No, vsem je v glavnem znano, da so v GTI stroji stari, kar povzroča pri popravilih nemalo težav. Delo, je bilo rečeno, je dobro planirano in naloge bodo v roku opravljene. V tozdu Umetno usnje je vodil delo vseh popravil Franc Rekar. Prav ob našem prihodu so se mučili z odtiskoval-nim valjem. Franc Rekar se je pritožil, da rezervnih delov ali drugega materiala niso pravočasno dobili in da je premalo ljudi za to delo — vse pa lahko povzroči določene težave. Menda je lani pri njih delo teklo bolje. Namreč, povedati velja, da so vsi omenjeni delovodje specializirani za posamezne enote in stroje, zato se vsako leto iste skupine lotijo del v istih enotah. »Naredili bomo, pa če tudi bomo morali delati šestnajst ur na dan,« so dejali v pogovoru. Četudi je stroj velik je treba delati zelo natančno in odgovorno, saj lahko najmanjša napaka povzroči veliko okvaro. Povedati pa moram, da so se vzdrževalci pritožili, ker prav tukaj stroji, kanali idr. ni bilo najbolje očiščeno. In to pomeni dodatno delo. V bližini se je našel tudi Marjan Hvasti, voznik viličarja v tozdu polizdelki, zato sem ga povprašal kako je pri njih pravzaprav s čiščenjem. »Med obratovanjem je nemogoče čistiti stroje« je dejal. Da, res je. Med obratovanjem je stroje nemogoče čistiti — sploh pa to najbrž ni dovoljeno. Seveda pa je tudi res, da se vsak teden le najde ura ali dve, da se stroji očistijo. Sploh je bilo veliko pripomb nad redom in snago, zato skoraj povsod velja opozorilo vsem. i^WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWir Miro Ambrožič, vodja mehanične delavnice je komaj našel nekaj časa za pogovor. »Vsako leto naredimo program popravil strojev med kolektivnim dopustom. Tu gre predvsem za generalna popravila mikserjev, trovaljčni-kov, brizgalnikov, preš . . . Predloge dajo vsi tozdi, vodje vzdrževalcev pa pripravijo program in organizirajo realizacijo. Na osnovi skupaj sprejetega programa naredimo prioritetno listo, določimo delovne skupine, planiramo potrebni material in rezervne dele. Marsikdaj pride še vrsta drugih vmesnih nalog, ki jih opravimo. Moram reči, da je delovna morala na ustreznem nivoju, ni pijančevanja, ni prepirov, delovna disciplina je zelo dobra. Skratka, mislim, da je delo v letošnjem letu dosti bolje organizirano, kot prejšnja leta. Skupinovodje skrbe, da se sprejete naloge opravijo kar najhitreje in kvalitetno. No, da so bili mnogi stroji dokaj zanemarjeni, ni treba posebej govoriti. Tako je na hitro povedal tovariš Miro in že hitel naprej. Kar naprej ga nekam kličejo, da svetuje, pomaga in organizira. Miro Ambrožič Vinko-Jeram Vinko Jeram, vodja strojne delavnice je povedal, da so stroji normalno zasedeni, čeprav delavci delajo po 12 ur dnevno. ^WWWWWWWWWWWWWWhWWWWWWWWWV V strojni delavnici je vsak dan delalo poprečno osem delavcev — delali pa so za vse skupine. Strojna delavnica je bila nepogrešljiv del vseh popravil, saj je tu struženje, rezkanje, varjenje . . . 12 MED DOPUSTOM EN DAN MED VZDRŽEVALCI Varilec je pri tako obsežnem delu nepogrešljiv. In to delo ni lahko, vsaj malo se bodo zboljšali pogoji dela v novi mehanični delavnici. Na sliki . . . i^WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW!r Ijajo različna dela.« Tako. Vem, da ta zapis ni celovita predstavitev dela vzdrževalcev med kolektivnim dopustom. Povprašati bi moral še marsikoga, ki ga ob našem obhodu slučajno nismo našli, pa je prav tako požrtvovalno in odgovorno skrbel za izvršitev velikih obveznosti. Orodjarska skupina Frenka Štularja je sicer pozirala za naš posnetek, v resnici pa so tudi ti delavci prelili precej znoja ob številnih nalogah, ki so jim jih naložili. i?n^nihWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWSn?r'^ Lojze Pečenik se je prav ob našem obisku v mehanični delavnici znašel v bližini, zato sem ga vprašal kakšne so naloge sektorja za organizacijo storitvenih dejavnosti. »Naša naloga je nabava materiala, rezervnih delov, koordinacija dela, iskanje zunanjih podjetij, ki v Savi oprav- Posvet dveh dobrih strugarjev: Viktor Šuštaršič in Marjan Murko. Sestavni del strojne delavnice, ki je imel polne (stroje) roke dela. i!WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWhWWWWy Te dni, ko prelivam beležke na papir sem že govoril z nekaterimi v proizvodnji in moram reči, da so zadovoljni z delom vzdrževalcev. To je najbrž edino pravo priznanje. JOŽEŠTULAR AMD KRANJ V soboto, dne 2b. tS. 1978, prireja AVTO MOJ C) DRUŠTVO KRANJ družabno srečanje vseli članov društva. Prireditev bo pri gostišču »TRNOVO« v Dupljah. Srečanje članov bo popestreno z raznimi družabnimi igrami. AMD Kranj vabi vse svoje člane in njihove svojce. da se udeležijo tega srečan ja. Prireditev bo v vsakem vremenu. V okviru družabnega srečanja članov organizira AMD Kranj AVTO RALI,Y ZA ŽENSKE. Tekmovanja se lahko udeležijo samo tiste voznice, ki so članice A M S J ali če je član eden od ožjih svojcev. Vse informacije dobite v društveni pisarni AMD Kran j. Koroška 5J d. VABLJENI! NOVATORSTVO 13 POLLETNO POROČILO O IZNAJDITELJSKI DEJAVNOSTI ZA LETO 1978 Pregled izplačanih zneskov po tozdih oz. sektorjih: TOZD -sektor Nagrade za pozit. rešene predloge Izplačilo za Nagrada DS Skupaj odklonjene predi. TAP 87.089,33 100,- 500,- 87.689.33 GTI 24.696,57 400,- — 25.059,65 VLP 2.000,- — 2.000,- VZDRŽ 4.000,- 100,- 1000,- 5.100,- EN ER 1.500,- — — 1.500,- KS 11.526,- — — 11.526,- SKZ 1.000,- — — 1.000,- SOZD 40.872,30 - 5000,- .45.872,32 Skupaj 172.647,30 600, — 6.500,- 179.747.30 Skupno število prijavljenih predlogov v prvi polovici 1978 je hilo 76, lani v istem času pa 37. Pregled prijavljenih predlogov po tozdih oz. sektorjih: TOZD -sektor Prijavljeni predlogi Rešeni V obravnavi TAP 12 8 4 GTI 16 8 8 VLP 3 2 1 VZDRŽ 23 3 20 EN 1 1 — RTI 5 — 5 SKZ 1 — 1 SPS 1 1 — SOP 2 — 2 SO S D 12 5 7 Skupaj 76 28 48 Vseh predlogov, ki so hili obravnavani v prvem polletju 1978, je hilo 108. Pregled obravnavanih predlogov po tozdih oz. sektorjih: TOZD -sektor Štev. obrav. predi. Pozitivno rešeni Odklonjeni V obravnavi TAP 21 14 2 5 GTI 30 11 5 14 VLP 2 1 — 1 VZDRŽ 23 1 2 20 EN 1 1 — — KS 1 1 — — RTI 10 — — 10 SKZ 2 1 — 1 SPS i — 1 — SOP i - - 1 SOZD 16 7 1 8 Skupaj 108 37 11 60 Za iznajditeljsko dejavnost delovne organizacije na lokaciji Kranj je bilo v prvem polletju 1978 izplačano za nagrade skupaj 179.747,30 din. Pri pozitivno rešenih predlogih je bilo možno za 13 predlogov (35,1 'V ) izračunati gospodarsko korist. Skupna gospodarska korist navedenih predlogov znaša za prvo polletje 1978 1.975.373,76 din. Pregled prihrankov (gospodarske koristi) po tozdih oz. sektorjih: TOZD -sektor Gospodarska korist Prištev. predlogov TAP 984.800,22 din 4 GTI 234.241,- din 2 VLP 24.000,- din i KS 136.059,32 din i SKZ 27.674,- din i SOZD 586.599,22 din 4 Skupaj 1.957.373,76 din Sestajanje komisije: Za 108 obravnavanih predlogov se je komisija sestala 26-krat. Obravnavanje predlogov: Komisija je obravnavala 68 predlogov po enkrat. 9 predlogov po dvakrat, 13 predlogov pa je obravnaval le delavski svet. Delavski svet je obravnaval 13 takih predlogov, ki jih je komisija rešila že prejšnje leto, zdaj pa je bilo treba potrditi izplačilo nagrade oh realizaciji predloga ali za prvo oz. drugo leto uporabe predloga. V prvem polletju leta 1978 je bil tretjič organiziran izlet za vse avtorje, ki so v letu 1977 prijavili kakršenkoli iznajditeljski predlog. Pobudo in organizacijo izleta so realizirali delavci Razvojno tehnološkega inštituta. Povabljeni so bili avtorji vseh predlogov, tudi tistih, ki so bili odklonjeni. V prvi polovici letošnjega leta so zbori delavcev in delavski svet delovne organizacije obravnavali in tudi sprejeli spremembe oz. dopolnitve nekaterih členov obstoječega pravilnika o iznajditeljski dejavnosti. Upamo, da bodo omenjen spremembe pospešile porast te dejavnosti v naši delovni organizaciji. Saša Podatke za obravnavane predloge so prikazali skupaj za predloge, ki jih je obravnavala komisija ali pa se je zanje le pripravil material za obravnavo. Rezultati obravnavanih predlogov: Od 108 obravnavanih predlogov je bilo 48 rešenih (44,4 h ), od tega 37 pozitivno rešenih (77,1 r,č) in II odklon jenih (22,9 5 ). 60 predlogov (55,6 5 ) pa je ostalo v delu. Pregled pozitivno rešenih predlogov: TOZD -sektor Tehnična izboljšava Koristni predlog Skupno pozit. rešenih predlogov TAP 4 10 14 GTI 2 9 11 VLP — 1 1 VZDRŽ 1 — 1 ENERG. — 1 1 KS 1 — 1 SKZ — 1 1 SOZD - 7 7 Skupaj 8 29 37 VPRAŠANJE: V 48. členu Pravilnika o iznajditeljski dejavnosti je navedeno: »Po potrebi lahko posamezni tozd razpiše natečaj za rešitev določenega tehničnega problema. O razpisu natečaja odloči gospodarski odbor (sedaj DS) pristojnega tozda. Le-ta določi tudi višino nagrade. Razpis naj bo objavljen v internih sredstvih obveščanja.« Zakaj v naši delovni organizaciji na ta način ne rešujemo problematiko, saj vemo, da problemi so, ugodni rezultati pa gotovo ne bi izostali. Od 37 pozitivno rešenih predlogov je bilo 8 tehničnih izboljšav in 29 koristnih predlogov. Za navedene predloge so bile avtorjem izplačane nagrade v skupnem znesku 172.647,30 din, za 11 odklonjenih predlogov je bilo v skladu z 10. čl. našega pravilnika izplačano 6000. — din. Delavski sveti so nagradili 3 predloge, ki jih je morala komisija zaradi določil našega pravilnika odkloniti. Znesek ihplačane nagrade je 6.500,- din. LOGIKA Sodnik vpraša obtoženca: »Zakaj niste najdene denarnice z vsebino vred prinesli na urad za najdene predmete?« Obtoženec: »Zato, ker sem jo našel pozno zvečer in je bilo tam že zaprto.« Sodnik: »No, in naslednji dan?« Obtoženec: »Naslednji dan je bila že prazna.« TUDI TO JE MOGOČE Tone pride k šefu in ga prosi za dopust, češ, da mu je umrla stara mati. »Poslušaj, tovariš! To je že tretja stara mati, ki vam je umrla v zadnjih osmih mesecih!« ga zavrne šef. Tone se mu prijazno nasmehne in odgovori: »Že res. Toda kaj morem jaz za to, če se stari oče vedno znova poroči!« 14 IZ STROKOVNIH SLUŽB Kontrola vulkanizacijskih lastnosti zmesi Zahteva po kakovostnem proizvodu ni nekaj novega. Že takoimenovani cehi ali obrtniška združenja v srednjem veku so imela predpise za kakovost svojih proizvodov. Tisti obrtniki, ki niso vzdrževali oz. dosegali potrebno kakovost proizvodov, so bili izključeni iz ceha. Že takrat so bili torej strokovnjaki, ki so delovati na svojem področju. Kljub temu. da je Sava že imela določeno tradicijo na področju spremljanja kakovosti, smo se vseeno srečali z novimi problemi. Spoznavali smo nove gumarske stroje, spoznavali smo novo tehnologijo avtoplaščev, uvajala se je proizvodnja radialnih plaščev za osebne avtomobile in pozneje radialnih plaščev za tovorna vozila itd. Za vse to je bilo potrebno uvesti nov pristop ugotavljanja kakovosti in novo kontrolno tehnologijo. Ustanoviti smo morali tudi efektiven tok informacij, na osnovi katerega je bilo mogoče pravočasno in zadovoljivo reagirati. Po 6 letih obstoja TAP smo danes skoraj potrojili število sodelavcev službe SKK. Zaposlenih imamo 89 sodelavcev, med katerimi so kontrolorji, tehniki in inženirji. To pomeni, da se 8 % od zaposlenih v TAP ukvarja s kontrolo kakovosti. Marsikdo bo ob tem dejal, kam pa to pelje. Da, to pelje v vedno boljšo kakovost in zanesljivost naših avtoplaščev in avtozračnic. Nismo postali močnejši samo na račun novih sodelavcev. Postali smo močnejši tudi na osnovi opreme, tako na področju za ugotavljanje kakovosti kakor tudi na področju tehnologije, kjer danes ne zaostajamo v opremi za najbolj znanimi tovarnami avtoplaščev v Evropi. Vse to pogojuje, da smo danes sposobni proizvajati kakovostne najsodobnejše avtoplašče — radialne avtoplašče z jekleno karkaso. Z DOBRA KAKOVOST IN ZANESLJIVOST AVTOPNEVMATIKE Merjenje geometrijskih vrednosti radialnih plaščev za osebna vozila. morali v takšnih primerih presojati kakovost, torej so opravljali zelo odgovorno, a žal nehvaležno nalogo. S pojavom industrijske dobe, z začetkom množične proizvodnje, se je spremenil tudi način ugotavljanja kakovosti. V začetku sta delavec ali pa mojster ugotavljala kakovost proizvodov. Ločila sta dobre proizvode od slabih. Takšen način se je pozneje prenesel tudi na polizdelke. V tovarnah so pričeli organizirati posebne skupine, ki so ugotavljale kakovost z ločevanjem proizvodov na dobre in slabe (sortiranje proizvodov). Med drugo svetovno vojno in predvsem po njej se je pričel hiter razvoj industrije. Ta razvoj je pogojeval mnoge novosti v pojmovanju kakovosti. Kontrola kakovosti se je pričela razvijati v tako imenovani integralni sistem kontrole kakovosti. To pomeni, da se kontrola kakovosti prične že ob projektiranju novega proizvoda in sega vse do zasledovanja kakovosti in zanesljivosti na tržišču. Na področju proizvodnje avtopnevmatike smo se že v precejšnji meri približali temu konceptu. Tovarna avtopnevmatike je bila formirana leta 1972. Istočasno je bila poleg drugih služb organizirana tudi služba kontrole kakovosti TAP, ki je takrat imela ekipo 32 sodelavcev, ki so se morali primerno organizirati, da bi lahko takoj pričeli učinkovito SKK ima trenutno 4 oddelke: 1. Laboratorij za tekočo kontrolo zmesi dejavnosti: kontrola vulkanizacijskih lastnosti, kontrola plastičnosti, sodeluje s Sektorjem za kakovost in zanesljivost na področju klasičnih kontrolnih metod pri ugotavljanju lastnosti zmesi. 2. Tekoča in prevzemna kontrola dejavnosti: kontrolna tehnologija, kontrola polizdelkov, kontrola konfekcije, kontrola konfekcijskih strojev in vulkanizacijskih preš, pregled in klasifikacija plaščev, rentgeniziranje in merjenje G-vrednosti, superkontrola plaščev v skladišču, zasledovanje reklamacij. 3. Preizkusna postaja dejavnosti: študij metod preizkušanja in uvajanje tehnologije preizkušanja, preizkušanje na strojih in preizkušanje na cesti (zanesljivost avtoplaščev) analiza napak s pomočjo seciranja izsečkov. 4. Statistično analitski biro dejavnosti: Statistična obdelava podatkov o kakovosti avtopnevmatike s finančnega in tehničnega vidika. Uporaba statističnih metod. POROČANJE O UGOTOVLJENIH REZULTATIH V teh 6 letih razvoja je bilo za SKK — TAP investirano v naslednjo kontrolno opremo: — laboratorijska oprema firme Monsanto, — stroj za ugotavljanje sil in geometrije radialnih plaščev (Grading) za osebna vozila, — rentgen za radialne plašče za tovorna vozila, — 4-mestni preizkusni stroj za plašče za osebna vozila, — preizkusni stroj s tavajočim kolesom za plašče za tovorna vozila, 15 IZ STROKOVNIH SLUŽB Preizkušanje radialnih plaščev za tovorna vozila na stroju Analiza zgradbe s pomočjo seciranja plaščev za tovorna s tavajočim kolesom vozila JE GLAVNI POGOJ ZA USPEH NA TRŽIŠČU Vizuelna končna kontrola plaščev za osebna vozila NOVICE Gumarsko-kemijska industrija BALKAN iz Suve Reke bo predala v obratovanje nove zmogljivosti za izdelovanje impregniranih tehničnih tkanin. Za izgradnjo obrata so porabili okrog 300 milijonov dinarjev; zaposlili bodo 150 delavcev. (Ekonomska politika. 12. 6. 1978, str. 35) Tovarna za proizvodnjo avtomobilskih gum TRAVAL iz K ruševca bo po že sklen jenih pogodbah izvozila letos za 10 milijonov dolarjev avtomobilskih gum. Med naj večjimi odjemalci teh izdelkov so Francija, Italija, Grčija, Velika Britanija, Madžarska, Bolgarija in ZDA. Poskusne količine svojih gum bo poslala kupcem v Avstrijo in Švico. (Ekonomska politika. 12. 6. 1978, str. 36) Delovna organizacija SINTEZA, ki posluje v sklopu zagrebškega kemijskega kombinata Chromos-Katran-Kutri-lin, bo odprla obrat za proizvodnjo sintetičnega kavčuka, z zmogljivostjo 15.000 ton na leto. Ta proizvodnja naj bi stekla ob koncu leta 1980. (Ekonomska politika, Privredni pregled, 12. 6. 1978) — preizkusni stroj za preizkušanje noge plaščev za tovorna vozila, — stroj za merjenje nasedanja plaščev za osebna vozila na platišče, — žaga za rezanje avtoplaščev, — stroj za preizkušanje industrijske pnevmatike, — 3 preizkusni osebni tomobili. Omeniti je treba tudi razširitev preizkusne postaje, kjer bodo v novi del prišli še dodatni preizkusni stroji v okviru V. faze. Budno spremljanje kakovosti avtopnevmatike, nenehno gojenje duha kakovosti med zaposlenimi v TAP in že dokaj izpopolnjena oprema za ustvarjanje in ugotavljanje kakovosti nam je omogočila dosegati tako visoko raven kakovosti avtoplaščev, da se s takšnim proizvodom lahko uspešno vključujemo na mednarodni trg. Torej tudi na področju kakovosti se kolektiv TAP uspešno vključuje v akcijo doseganja ciljev za stabilizacijo našega gospodarstva. Kakovost smo ustvarjali in ustvarjamo samo s prizadevnostjo vseh zaposlenih delavcev v proizvodnji in strokovnjakov. Naj navedem samo nekaj glavnih rezultatov, ki zadevajo raven kakovosti in kakovost, ki smo jih dosegli v tem obdobju: — uspešna osvojitev proizvodnje radialnih plaščev (za osebna vozila) v tekstilni in jekleni izvedbi, — uspešna osvojitev proizvodnje radialnih plaščev z jekleno armaturo (za tovorna vozila) — uspešno uvajanje lastnih konstrukcij radialnih avtoplaščev, — doseganje enakomernosti kakovosti radialnih plaščev in nenehno večanje odstotka 1. kakovosti, — dvig odstotka 1. kakovosti pri avtozračnicah, — doseganje visoke zanesljivosti avtoplaščev in zadovoljstvo kupcev, — zniževanje odstotka reklamiranih avtoplaščev glede na proizvedene (odstotna vrednost reklamacij za vse avtoplašče je 0,15 % od proizvedenih). Kljub temu, da imamo pogodbo o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju s firmo Semperit, nismo ob tem dobili oz. kupili tudi kakovosti. Seme, ki smo ga pričeli sistematično sejati pred 6 leti, je obrodilo sadove. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da se po kakovosti že lahko uvrščamo v družbo znanih proizvajalcev pnevmatike v svetu. Še nadalje bomo morali izboljševati tehnologijo, pogoje za ugotavljanje in krmiljenje kakovosti ter višati raven kakovosti avtopnevmatike do optimalnih mej. J. Druškovič 16 KADROVSKA POLITIKA ORGANIZIRANA, SISTEMATIČNA IN DOLGOROČNA POLITIKA KADROVANJA Sistem spremljanja uspešnosti kadrov ter usmerjanja napredovanja kadrov ima za cilj vzpostaviti tako politiko kadrovanja, ki bo vnaprej organizirala, sistematična in dolgoročna in na osnovi katere bo moč pri zasedanju del in nalog sprejemati strokovne odločitve in kadre usmerjati, s tem pa voditi aktivno politiko kadrovanja. Potreba za sistematični pristop k obravnavi kadrovske problematike izhaja iz: — problemov pri razporejanju kadra, ker je sistematizacija delovnih mest postala tako ohlapna, da na njej ni mogoče postavljati zahtevek kadrovskega profila; — Problemov pri prepočasni modernizaciji dela, tako v proizvodnji, kakor v službah, zaradi pomanjkanja znanj in nemoči prenašanja teoretičnih spoznanj v prakso; — Zaradi dejstva, da smo bili zaradi nepoznavanja kadrov prisiljeni kadrovati predvsem pasivno in sodelovati pri kadrovskih odločitvah le formalno; — Zaradi dejstva, da se zaradi nepoznavanja poklicnih zahtev še ne moremo z gotovostjo vključiti v oblike usmerjenega izobraževanja; — Dejstva, da smo se pri kadrovanju srečevali tudi z velikimi migracijskimi gibanji kadra in tudi s previsoko fluktuacijo, kar vse je zelo negativno vplivalo na kvaliteto dela in povečalo nezadovoljstvo z delom. S predloženo projekcijo moramo doseči izboljšanje tehnologije kadrovanja, stalnega dvigovanja ravni znanja, s tem pa tudi povečanja družbene produktivnosti dela, zadovoljstva z delom in strokovno — razvojne varnosti vseh kadrov, pri čem upoštevamo odvisnost med znanjem, izobraževanjem in produktivnostjo. OPIS PREDLOŽENEGA SISTEMA Prva faza Vhod infbrmacij o kadrih ob vzpostavitvi sistema ter ponovni vhod informacij o kadrih, in to kot posledica delovanja sistema in posameznih udeležencev v njem. Aktivnosti Informacije se zbirajo na osnovi kadrovske evidence, razgovor oziroma z ostalo aktivnostjo udeležencev sistema, vprašalnika, ki izpolnijo vsi obravnavani kadri, informacij iz okolice, v kateri delavec dela, predvsem od sodelavcev, nadrejenih in v okviru organiziranega družbenopolitičnega dela. Seznam vseh udeležencev izdela ra- čunski center po predloženih kriterijih; ta evidentira tudi vse spremembe že obstoječih oziroma novih udeležencev in to posreduje oddelku za kadrovanje. Udeleženci v obravnavani projekciji so zaposleni delavci po naslednjih kriterijih: — po delovnem stažu v delovni organizaciji, ki mora znašati najmanj eno leto, oziroma pripravniki po za- ključnem stažiranju, — po izobrazbi, od poklicne do visoke, — na režijskem in produktivnem delu, v proizvodno-vzdrževalnih dejavnosti ter strokovnih službah, — v starosti do 50 let. Druga faza V drugi fazi so navedeni kriteriji za ugotavljanje delavčeve uspešnosti in primernosti za razporeditev. Na osnovi navedenih kriterijev usmerjamo kadre pri prerazporeditvah in napredovanju. Aktivnosti Osnovna aktivnost je izbor ustreznih kriterijev. Kriteriji morajo biti tako izbrani, da je njihovo spremljanje mogoče in racionalno, da nam nudijo tudi dovolj informacij za odločanje. Informacije morajo biti tekoče in vselej ažurne. O načinu zbiranja, registriranja ter obdelave informacij bo potrebno izdelati poseben informacijski sistem in ga smiselno vključiti v projekt te faze, kar pa na tem mestu postavitve sistema zaradi obsežnosti in organizacijskih de-taljev ne moremo dodelati. O tej najpomembnejši fazi aktivnosti spremljanja in usmerjanja kadrov moram še posebej poudariti, da so vsi našteti kriteriji merljivi in ugotovljivi, kar omogoča izvedbo sistema v neposredni praksi. Ob izvoru kriterijev sem upošteval dvoje zahtev: 1. zahteve kadrovskega profila, — 2. lastnosti delavca za uspešno opravljanje dela. Kadrovski profil bo tako v bodoče moral vsebovati: — znanja, ki so potrebna za opravljanje del in nalog na določenem področju dela z navedbo stopnje in smeri izobrazbe in poklica, ki daje tako znanje, — specialno strokovno izobrazbo, ki je za uspešno delo dodatno potrebna, pa je profil poklica ne vsebuje, — potrebne delovne izkušnje — funkcionalna znanja in kje jih je mogoče dobiti, — zahtevane sposobnosti in osebnosti, osebnostne lastnosti. — želeno iniciativnost, odgovornost in gospodarnost, — zdravstveno sposobnost. — določitev funkcije del in nalog glede na značaj dela (vodilni, vodstveni, strokovni . . .). Lastnosti delavca za uspešno opravljanje del in nalog: — interesno področje dela in usmeritev. — prizadevnost za izobraževanje in učinkovitost. — pripravljenost za izobraževanje in izpopolnjevanje, — smelost pri sprejemanju rizika in odgovornosti, — aktivnost v samoupravnem procesu kot sestavini delovnega procesa, — ostale pozitivne odlike človeka kot družbenega subjekta v vlogi delavca in občana. Aktivnosti te faze so različne zaradi raznolike narave posameznih del in nalog, saj se ob tem pojavljajo od čisto strokovno razvojnih del, do čisto vodilnih del oziroma del s posebnimi pooblastili in vseh ostalih vmesnih oblik delavčeve delovne ter družbeno samoupravne aktivnosti. Glede na te navedbe upoštevamo navedene kriterije izključno po zahtevah kadrovskega profila konkretnih organizacijsko določenih področij ter področnih usmeritev. Ko smo ugotovitli uspešnost in primernost delavčeve razporeditve oziroma neuspešnost in neprimernost delavčeve razporeditve, delavca s pomočjo ugotovljenih osebnostnih lastnosti, ki so karakteristično le zanj, usmerjamo pri prerazporeditvi oziroma napredovanju v okviru projektiranih faz aktivnosti. Tretja faza V tej fazi so delavci razdeljeni na dve osnovni skupini, kot posledica različne narave dela. Na osnovi take delitve je vzpostavljena tudi kadrovska evidenca v okviru dveh kartotek. V prvi skupini so strokovni delavci, med katere prištevamo tudi administrativno-teh-nične in poklicne delavce različnih strok, tako v proizvodnji kot tudi v strokovnih službah. V drugo skupino vodilnih in vodstvenih delavcev so vključeni tehnični kadri v okviru proizvodno-vodstvene režije ter ostali vodstveni kadri, za opredelitev katerih se moramo na osnovi ustreznih kriterijev samoupravno dogovoriti, ter vodilni kadri, ki imajo po zakonu posebna pooblastila in odgovornosti. AKTIVNOSTI Razvrščanje v okviru navedenih dveh osnovnih opredelitev izvršimo na osnovi določil kadrovskega profila raznolikih del in nalog. Ob upoštevanju predhodnih aktivnosti prve in druge faze kadre razvrstimo po naslednjih zahtevah, in sicer po: — dejanskem področju dela, — želenem področju dela in področni usmeritvi, kar priključimo kot dodatek takemu področju dela, — abecednem vrstnem redu, — stopnji izobrazbe, — stopnji zahtevnosti poklica, — kvaliteti dela in količini dela, — času, prebitem na istem področju dela, — opredelitvi ustreznosti zasedbe, — določitvi ranga zahtevnostne kategorije dela, — izobraževalni aktivnosti ter izobraževalnem usmerjanju. Četrta faza V tej fazi kadre na osnovi predhodnih spoznanj in ugotovitev ustreznosti primerno razvrstimo. Ne ustreza povsem pomeni, da ne izpolnjuje vseh raz-poreditvenih zahtev dela, katerega opravlja, oziroma, da so dela, katera opravlja, preveč oziroma premalo zahtevna in drugačno delo. Ustreza pomeni, da svoje delo kvalitetno opravlja in da mu je z lahkoto kos. Povsem ustreza pomeni, da je to tisto delo, katerega človek želi, zna in rad opravlja, kar obenem tudi pomeni, da to delo tudi ustreza delavčevim sposobnostim. Aktivnosti V tej fazi aktivnosti vsakemu delavcu v njegovem kartončku pribeležimo ugotovljeno ustreznost sedanjega dela in glede na znanje in sposobnosti ugotovimo njegovo možnost nadaljnjega organiziranja razvoja. Opredelitev ne ustreza povsem je lahko iz več razlogov, naj pogostejši pa bodo: — slabi delovni rezultati, — preveč oziroma premalo zahtevne naloge, — manjkajoča izobrazba oziroma strokovna usposobljenost. Delavec lahko v tej skupini glede na navedene najpogostejše vzroke ostane, vendar ga ne spremljamo, če so vzroki za slabe delovne rezultate disciplinske narave, torej ne neznanje, in če je problem manjkajoča formalna šolska izobrazba. Pogoj pa so taka funkcionalna znanja, da je kos zahtevnejšim nalogam od svo- (Nadaljevanje na 18. strani) SISTEM SPREMLJANJA USPEŠNOSTI KADROV TER USMERJANJA NAPREDOVANJA KADROV Aktiv- nost Pokazatelji delavčeve uspešnosti - VHOD VHOD - okolica - sodelavci PONOVNI V j HOD r r_—-ti mm. mmmm.mm.~rn. mm PONOVNI VHOD 1 I 1 Ugotavlj. delavčeve uspešnos. in primer razpored. v !i ii i i šolska izobrazba in poklic - Strok.izobr. in funkc.usposoblj. gl.na dos.razpor. Ustreznost podr. j dela tez področne usmeritve Željeno področje ; dela ter usmeritev Tl ii 1 potek šolanja i s i | ii i i i Zdravstveno stanje - psihofizično počutje Psihol.naravnanost: sposobn., inter.in os.last. Gospodarnost,odgovornost, priza-dev.,inic.,učin. Obseg, količina - in kvaliteta dela J 11 i1 ii | i i » Sprejemanje rizika in odgovornosti Pripravljenost za izobraževanje i 1 in izpopolnj ev. Družbeno-politič, i in samoupravna angažiranost Pohvale, prizna-nja in prekrški, kazni ! 1 L ! STROKOVNI DELAVCI P.š. ----—Vs.š. VODILNI IN VODST. DEL. S.s. --------s-Vs.š. BREZ SEtEMUAHJA NE USTREZA POVSEM USTREZA NIŽJI POVSEM USTREZA BREZ TEKOČEGA SHtEMJAICTA ENAK VIŠJI P Rang zahtevnost-ne kategorije __1 Faze I. III. IV. v. 6 7 8 9 H N O . C1.TJ N 0) » S A S Q >• N 0) ti -P T ehnično tehnološko Komerci- Finančno Družboslovno, družbeno - alno proizvodno ekonomsko Organizacija dela in vodenje Delo z ljudmi Analitično študijsko delo -razvojno Organizac. dinamično delo, operativno Administr. tehnična dela Delo, vezano na pogoste medosebne stike Delo, ki ni vezano na pogoste medosebne stike ."o ti O H s I '>o a ° Predlogi prerazporedit, Pogoji prerazporeditev Funkcio- nalna izobrazba Ustrezne delovne izkušnje - 3 Dobri delovni rezultati Izpolnje- vanje ostalih pogojev L— PRERAZPOREDITEV IZHOD Predlogi napredovanja Prerazporejeni delavci Pridobitev zahtevane izobrazbe Funkcional. usoosoblj. oz.usposobitev Daljše ust. delovne izkušnj e, nadpovprečni del.rezul. 4 Izpolnje- vanje ostalih pogojev Pogoji napredovanja NAPREDOVANJE Vlil. IZHOD Napredovani delavci 18 KADROVSKA POLITIKA ORGANIZIRANA, SISTEMATIČNA IN DOLGOROČNA POLITIKA KADROVANJA (Nadaljevanje s 16. strani) je izobrazbe ustreznemu rangu. V primeru prezahtevnih nalog ga prerazporedimo na nižji rang oziroma k manj zahtevnim nalogam, ob premalo zahtevnih nalogah pa k zahtevnejšim oziroma na višji rang. Kot vidimo, je lahko delavec prerazporejen v okviru vseh treh rangov zahtevane kategorije dela in tako ob izpolnjevanju pogojev v okviru enakega in višjega ranga horizontalno in vertikalno napreduje. Delavec napreduje horizontalno v verigi tehnološke zaokroženosti dela s področja, na katerem dela, od manj zahtevnih do najbolj zahtevnih nalog, ob tem pa še vedno ostaja v okviru svojega poklica in njemu ustrezne zahtevnostne kategorije dela. Delavci vertikalno napredujejo v okviru hierarhične vodstveno-vodilne strukture del in nalog in s prehodom v višji rang zahtevnostne kategorije ob upoštevanju vseh zahtev takega napredovanja. Iz navedenega lahko ugotovimo, da so v okviru te uvrstitve delavci izredno gibljivi, zato jim tudi posvečamo največ pozornosti z namenom, da jih zadržimo in ustrezno razporedimo. Delavci, katere vodimo pod oznako ustreza, se uvrščajo le v okviru horizontalnega in vertikalnega napredovanja, saj so tukaj uvrščeni predvsem kadri z dobrimi sposobnostmi in ustreznim znanjem ter prilagodljivi in uporabni za različna dela in naloge. Delavcev iz okvira povsem ustreza ne spremljamo tekoče, ampak le občasno, če pri njihovih standardnih rezultatih dela pride do večjega odstopanja oziroma, če sami sprožijo postopek vključitve v sitem spremljanja in usmerjanja. Delavčevo uspešnost smemo 'oceniti in predvideti nadaljnjo usmeritev šele, ko razpolagamo z vsemi informacijami o delavcu, nikakor pa ne brez argumentiranih podatkov. Naloga je zahtevna in odgovorna, zato jo smemo ob upoštevanju vseh dosedanjih nosilcev prepustiti le najbolj odgovornim osebam. Ob tem moramo upoštevati, da delavec lahko ve in mora vedeti, kaj lahko, kako in kdaj v okviru delovne organizacije, kjer dela, doseže. Obenem pa je tudi dolžnost vseh kadrov, da pri osebni obravnavi aktivno sodelujejo, sicer v nasprotnem primeru na preje zastavljena vprašanja — kaj, kako, kdaj — ne bo ustreznih odgovorov. Peta faza Je na osnovi predhodnih ugotovitev delavčeve ustreznosti, uspešnosti in perspektivnosti zaključni del prvega dela sistema spremljanja vseh kadrov — udeležencev sistema. S to fazo se zaključi prvi del sistema, tako da vse kadre uvrstimo v enega izmed navedenih rangov zahtevnostne kategorije, tako imajo vsi kadri naslednje možnosti: — da ostanejo na istem področju dela še naprej, — da so v okviru enake zahtevnostne kategorije kandidati, da zamenjajo področje dela oziroma področno usmeritev, — da so prerazporejeni oziroma kandidati za ustrezen nižji zahtevnostni rang dela, — na osnovi funkcionalne usposobitve horizontalno napredujejo v okviru dosedanjega dela in usmeritve, — da so uvrščeni oziroma so kandidati za višji rang zahtevnostnih kategorij dela. Aktivnosti V tej fazi se pojavljata dve aktivnosti, in sicer prerazporeditev, ki pride v poštev pri uvrstitvi v nižji in enak zahtevnostni rang, in napredovanje z enakega v višji zahtevnostni rang v okviru enakega k zahtevnejšim nalogam. Na ravni enakega zahtevnostnega ranga je napredovanje horizontalno na osnovi funkcionalne usposobitve oziroma prerazporeditve na drugačno področje dela oziroma področno usmeritev. Na višjo raven razporeditve pride v poštev le vertikalno napredovanje ob vnaprej določenih pogojih. Za napredovanje veljajo enaki postopki kot pri prerazporeditvi, vendar s pogojem, da velja za delavce, ki vertikalno napredujejo, prvi, drugi in četrti pogoj, za horizontalno napredovanje pa drugi, tretji in četrti pogoj. Napredovanje se načrtuje in planira in je najpomembnejši dejavnik pri zasedanju vseh najodgovornejših funkcij, zato je to ena izmed osnovnih razvojnih nalog kadrovanja. Napredovanje delavcev je pogojeno z obsegom del in nalog v okviru planskega obdobja in s tem potrebne kadrovske zasedbe, z upokojitvami, kjer delavce že vnaprej usposabljamo ter s tem pripravljamo napredovanje, in s fluktuacijo, pri čemer moramo hitro odgovoriti na vprašanje, kdo bo prevzel prosta dela in naloge. Vse navedene bomo uspešno obvladali le ob dosledni izvedbi predloženega sistema. S peto fazo smo tako zaključili prvi del sistema spremljanja uspešnosti kadrov in izbora potencialnih kadrov za napredovanje v bližnji in daljnji bodočnosti. V drugi del sistema od šeste do osme faze in šeste do štirinajste aktivnosti je delavec vključen ob konkretnem napredovanju oz. prerazporeditvi, če se je v ta namen že predhodno funkcionalno usposabljal oz. izobraževal ter si tako Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v moderni opremi in vezavi. Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov — knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film. Pred tem pa so že izšle knjige: SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov. ZORMAN: Draga moja Iza pridobil pogoje za prerazporeditev oziroma napredovanje. Preloženi sistem je le eden izmed ukrepov za ustvaritev pogojev pri planiranju kadra, izobraževanja, napredovanja, prerazporejanja in za posredovanje pravočasnih in realnih informacij šolam, kakšne kadre potrebujemo in kdaj jih želimo imeti in odgovor lastnim kadrom na vprašanje kaj lahko, kako in kdaj dosežejo. Jože Čopek — sodobni roman domačega avtorja. PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni. VVERTHEIMER: Kleopa- tra - kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov. SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu. KONSALIK: V omami LSD — roman o sužnjih mamil. CAPOTE: Zajtrk pri Tiffa- nyju — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film KOŠIČEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje. Najcenejše teh knjig so po 30.— din, večinoma se njihove cene gibljejo med 40.- in 60,-dinarji, najobsežnejše pa so po 90.— din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji. VABILO Vabimo upokojence Save in njihove svojce na izlet v Belo krajino. Izlet bo v sredo, dne 20. septembra 1978. Prijave sprejemajo v naši trgovini na stari pošti, cena izleta je 180 din, k temu je vračunan prevoz in kosilo. Odhod bo 20.9. ob ti..10 izpred hotela (Teina. Pri javite se do 8. 9. 1978. V Metliki si bomo po možnosti ogledali kakšno pod jet je, po kosilu pa se bomo šli kopat v Šmarješke toplice. Vabljeni! LM VSEM LJUBITELJEM BM BRANJA ZANIMIVO 19 : WM f « ; ■■ -v:: a #:' ^ * 's i ,' % ll ™: KADITI ALI NE... AKCIJA PROTI KAJENJU V OKVIRU VARSTVA ČLOVEKOVEGA OKOLJA STROKOVNJAKI OPOZARJAJO: DALJŠE KAJENJE - KRAJŠE ŽIVLJENJE Poziv je prišel iz Novega Sada. Ni prvi, in vsekakor tudi ne zadnji. Toda tokrat je pomembnejši in prepričljivejši, saj so ga poslali ugledni strokovnjaki in osebnosti javnega življenja Vojvodine. V okviru akcije za varstvo človekovega okolja so pomislili, kako je okolje prepuščeno na milost in nemilost vse bolj številnim kadilcem. Kajenje v zaprtih prostorih, posebej tistih, kjer živijo in delajo tudi nekadilci, je hkrati napad na zdravje tistih, ki ne trpijo cigaretnega dima in si nočejo sami skrajševati življenja. Da kajenje zares skrajšuje življenje, smo velikokrat povedali. Navedli smo tudi številne argumente, najpogosteje medicinske, ki vsi po vrsti dokazujejo, da kajenje vpliva na razvoj posameznih bolezni ali je celo samo začetnik nevarnih obolenj. Ugotovili so, da s kajenjem pride v človekov organizem približno 45 kemikalij, ki vse škodljivo vplivajo na organizem, 23 pa jih je v določenih primerih in pri daljšem ponavljanju celo smrtonosnih. Strokovne analize ugotavljajo, da pride s cigaretnim dimom v organizem tudi veliko strupov: arzen,.nikotin, tetilalkohol, amoniak, karbonmonoksid, metan in drugi. Seveda jih v eni cigareti ni veliko, vendar utegnejo ob daljšem kajenju postati smrtonosni. Kaj pa to pomeni za kadilce, ki pokadijo najmanj 20 cigaret na dan, kažejo analize. V enem letu vdihnejo v pljuča najmanj en liter tobačnega katrana. To pomeni, da se pljuča poleg tega, da se hitreje zastrupljajo, hkrati mašijo in ne morejo uspešno vdihavati zraka, kar vpliva na krvni obtok in telesne organe. Ugledni znanstveniki in medicinski strokovnjaki opozarjajo, da je kajenje eden glavnih povzročiteljev raka na pljučih. Pa ne samo na pljučih, ampak tudi v ustih, grlu in žrelu. K temu dodajajo vse pogostejši kronični bronhitis in emfizem pljuč. Pri kadilcih so te bolezni dva- do trikrat pogostejše. Kajenje je znaten pospešilec bolezni, kot so kronične pljučne bolezni. Tudi odstotek smrtnosti zaradi bolezni ožilja je pri kadilcih trikrat večji kot pri nekadilcih. Nikotin in druge sestavine se prilepijo na stene žil, posebej arterij, in zavirajo odtok krvi ter oskrbovanje srca in drugih organov s krvjo. Kajenje je tudi »dobra« pot k čiru na želodcu. Statistike so pokazale, da je čir pri kadilcih kar 100-krat pogostejši kot pri nekadilcih. Za kadilke so še druge nevarnosti. Posebej velja opozoriti na predčasen porod. Tudi novorojenčki kadilk so znatno lažji kot pri nekadilkah, poprečno za 300 g. Posledice kajenja pogosto ostajajo na otrocih, pa tudi otroci sami so že od rojstva izpostavljeni cigaretnemu dimu. Nekadilec, ki je v prostoru skupaj s kadilcem, je skoraj v takšni nevarnosti, kot bi tudi sam kadil. Strokovnjaki iz Francije so ugotovili, da je 8-urno bivanje s kadilcem za nekadilca enako kot bi v tem času sam pokadil 20 cigaret. Zato tudi opozorila tistim, ki ne kadijo, da bi se rešili samovolje kadilcev, ki jih neposredno ogrožajo. Zahteva je upravičena in humana, temelji pa na pravici, da nihče nima pravice drugemu ogrožati zdravja. Pozivi za prepoved kajenja na javnih krajih, predvsem pa v delovnih prostorih in na sestankih so resen poskus, da ena izmed naravnih pravic človeka za varstvo okolja dobi ustrezno potrdilo s pozitivnimi predpisi. V letošnjem letu varstva človekovega okolja je poziv iz Novega Sada, ki so ga poslali nad 300 ustanovam, več kot upravičen, menijo mnogi. INFORMACIJA 0 JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU Jesenski zagrebški velesejem se prične 15. septembra in traja do 24. septembra 1978. Razstavni prostor naše delovne organizacije je v paviljonu 20. Žal sta lokacija in kvadratura razstavnega prostora — 150 kv. m — še vedno ista kot lani, zato je nujno, da se asor-timan razstavljenih izdelkov skrči. Razstavili bomo res samo izdelke, ki so novost v proizvodnji. Končno je tudi namen sejmov tak. Na razstavnem prostoru nameravamo predvajati tudi filme, zato bo prostorska stiska toliko večja. Že nekaj let opažamo, da zagrebški velesejem obišče veliko število Savčanov, ki se med ogledom sejma radi ustavijo tudi na »domačem štan-tu« in s tem povečajo gnečo v poslovnem prostoru in po nepotrebnem- trošijo reprezentanco. Prosimo, da direktorji in vodje sektorjev pripravijo spisek dežurnih komercialistov oziroma tehnologov na sejmu; ta izbor naj bo res pretehtan. Asortiman izdelkov, ki jih bomo razstavili na tem sejmu, je naslednji: — TOZD Tovarna avto-pnevmatike 7.50 R 16 COMET 11 x 22,5 Athlet - TEKST 165 SR 15 D 777 Best -TEKST 175 SR 14 D 741 10.00 R 20 ORJAK (oziroma 12.00 R 20) butilne zračnice — TEKST butilne zračnice GM 13 TEKST za osebne avtomobile osnovni tekst — NEOMEJENA GARANCIJA — TOZD Velopnevmatika moped plašči in plašči za dvokolesa BLISK butilne zračnice TEKST, FOTO — TOZD Gumeno-tehnični izdelki: klinasti jermeni 9,5 X 925; 9,5 X 725; 9,5 x 225; 9,5 X 925, gumeni profili (del okna, vrat — Jelovica, del kovinskega okna — Železarna Jesenice) transportni trak — FOTO, TEKST • dezenirani transportni trak — siv • dvoplastni transportni trak — črn • transportni trak s kovinsko armaturo NOVO, FOTO, TEKST Vulkolan — rudniška sita (Gogala) TOZD Umetno usnje: umetno usnje po segmentih z ustreznimi eksponati Delovna organizacija KTM — Ljubljana ponasti profili Delovna organizacija Vulkan Niš: komplet cevi za pranje avtomobilov krive avtomobilske cevi — TEKST 3 semeringi — obnovljeni avtoplašč (TEKST — protektiranje av-togum: Vulkan Ruma, KTM) PROPAGANpiST: Rančigaj Helena DOGODEK IZ RANE MLADOSTI Bil sem star približna dve leti. Nikakor nisem mogel pogrešati dude. Včasih so mi jo starši skrili, a z jokom sem jo dobil nazaj. Nekega dne se je oče razjezil. Naskrivaj mi je vzel dudko in vanjo nasul popra. Potem pa jo je dal v omaro. Čez nekaj časa sem začel jokati. Oče me vpraša: »Kaj je?« Rekel sem mu: »Dude ni.« Oče mi jo je prinesel. Prenehal sem jokati. Dal sem jo v usta. Nenadoma pa, kakor da bi me kdo udaril, sem zajokal in vrgel dudo po sobi. Oče se mi je smejal. Vse me je peklo. Jokal sem, čeprav me je mamica zdravila z mlekom. Od takrat se mi je duda zamerila in se je nisem več dotaknil. Igor Hafnar, 5. a 20 OD TU IN TAM Boriscibic VISOK KRVNI PRITISK nadaljevanje IZ ZGODOVINE Medtem ko so srce in žile proučevali skozi dve tisočletji, so prve raziskave o krvnem pritisku stare komaj dobrih dvesto let. Dolgo pa ni bila ugotovljena zveza med visokim krvnim pritiskom in drugimi boleznimi. Pomen krvnega pritiska v človeškem organizmu so pravzaprav začeli dojemati in ugotavljati šele ob koncu prejšnjega stoletja. Oh prehodu v naše stoletje je italijanski zdravnik Riva Rocci odkril enostavno nekrvavo metodo za merjenje krvnega pritiska. S tem je odprl pot za študij krvnega pritiska v kratkem času in brez ogrožanja bolnikovega zdravja. Metodo je kmalu za tem izpopolnil ruski zdravnik Korotkov. Pri prvih raziskavah zvišanega krvnega pritiska so zdravniki prišli do zmotne domneve, da je nokoliko zvišan krvni pritisk pri odraslem človeku koristen ali celo nujen. Dokončno spoznanje, da sodi zvišan krvni pritisk med bolezni, ki povzročajo možgansko in srčno kap ter odpoved ledvic, je začelo prodirati šele okrog leta 1930. Prvotnim zablodam o vlogi krvnega pritiska je pripomogla domneva, da je povišanje pritiska pri otrdelih žilah, kakršne dobimo pri starejših ljudeh, način za prilagoditev tršim arterijam. Tej zmoti je botrovala domneva, da je otrdi-tev žil samostojen, prvobiten pojav. Takemu naziranju je logično sledil sklep, da ima znižanje krvnega pritiska v takih okoliščinah samo škodljive posledice. Sicer je v tem obdobju šlo le za teoretska razglabljanja, ker zdravniki še niso imeli nobenega zanesljivega in uspešnega zdravila proti visokemu krvnemu pritisku. Pogosto ljudje sprašujejo, od kod naenkrat toliko zanimanja za to bolezen in čemu je potrebno popularizirati vprašanje visokega krvnega pritiska. Nekateri celo podtikajo, da je morda vsa zaskrbljenost pretirana in da je visok krvni pritisk sedaj pač modna bolezen. Bolj resni sprašujejo, ali je res te bolezni toliko več kot svoje dni. Nobena od teh domnev ni pravilna. Kanček resnice je morda le v zadnjem vprašanju. Res pa je, da so zdravniki šele 2v zadnjih desetletjih spoznali 256 bistvo bolezni in ugotovili zvezo med boleznimi srca, možganov in ledvic na eni, ter visokim krvnium pritiskom na drugi strani. Zmotno mnenje, da je visok krvni pritisk samo spremljajoč pojav oziroma samo posledica nekaterih bolezni ali pa staranja, so ovrgle šele novejše raziskave. Zdaj je nesporno dokazano, da je visok krvni pritisk eden važnejših dejavnikov za nastanek in hitro napredovanje bolezni žil, ki mu pravimo arterioskleroza (zatrditev žil). Ta pa je kriva za večji del primerov srčnega infarkta, možganske kapi in za mnoge primere odpovedi ledvic. Pravimo, da je visok krvni pritisk eden najvažnejših rizičnih faktorjev (dejavnikov tveganja) za nastanek teh bolezni. se nadaljuje SAMOUPRAV- LJALSKI LEKSIKON BLAGO Proizvod človeškega dela, namenjen menjavi oz. prodaji tržišču. Da bi proizvod človeškega dela postal blago, mora imeti dve lastnosti: uporabno vrednost (lastnost blaga, da zadovolji neko človeško potrebo) in prodajno vrednost (lastnost blaga, da ga lahko zamenjamo za drugo blago v različnih količinskih odnosih). Blago je torej proizvod, ki ima uporabno in prodajno vrednost. Vrednost blaga se določa (izraža) glede na količino materializiranega (opredmetne-ga) človeškega dela, t. j. družbeno potrebnega delovnega časa za njegovo proizvodnjo. To pomeni, da vrednosti ne določa vloženo delo vsakega posameznega delavca, temveč povprečen čas, ki se v družbi porabi za proizvodnjo enega proizvoda. Proizvodnja blaga se je začela že na stopnji razpada praskupnosti, nadaljevala se je s sužnjelastniškim in fevdalnim načinom proizvodnje in v kapitalizmu postala prevladujoča oblika proizvodnje, pri čemer je tudi človeška delovna sila postala blago. Zato pravimo, da je blago zgodovinska kategorija, ki ima čas nastanka in ki bo s časom neizogibno izginula. Ker se v blagu odražajo tudi družbeni odnosi vsakega od zgodovinskih načinov proizvodnje, je blago tudi družbena kategorija oz. zgodovinskodružbena kategorija. MOŽNOST »KIDRIČEVIH NAGRAD« ZA IZUME IN IZPOPOLNITVE V informativnem biltenu Raziskovalne skupnosti Slovenije »Raziskovalec« v št. 2 — 4, februar — april 1978, je objavljen poziv za prijavljanje kandidatov za nagrade, ki se podeljujejo iz Sklada Borisa Kidriča. Upravni odbor Sklada poziva organizacije in posameznike, da prijavijo do 30. novembra 1978 kandidate za Kidričeve nagrade, za nagrade Sklada Borisa Kidriča in kandidate za nagrade za izume in izpopolnitve. Nagrade 'za izume in izpopolnitve bodo podeljene za dela, ki so pomembna za naše gospodarstvo ali za razvoj stroke. Prijavi je treba priložiti podroben opis dela z dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, kje in s kakšnimi rezultati je bilo delo v praksi uveljavljeno, za izume pa tudi potrdilo o prijavljenem oziroma podeljenem patentu. Predloge s potrebno dokumentacijo sprejema tajništvo Raziskovalne skupnosti Slovenije, Ljubljana, Jadranska 21/1., Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča, ki daje tudi podrobna pojasnila. O nagradah bo odločal upravni odbor Sklada Borisa Kidriča v skladu z veljavnimi merili in na podlagi predlogov posebnih komisij Sklada. Nagrade bodo podeljene 11. aprila 1979. Saša MALO ZA SALO, MALO ZA RES MED PRIJATELJI Prijatelja prideta iz kina, kjer sta videla Sofijo Loren. »Lepa ženska tale Zofica, kaj?« reče prvi. »Je že res, samo nekam hladna se mi dzi.« »Le počasi, prijatelj, tudi granata je hladna, preden eksplodira.« TONE, TONE! Carinik pravi Tonetu, ki ima v kletki lepega papagaja: »Za ptiča boste morali plačati dvesto dinarjev carine!« »Kako neki, za navadnega papagaja!« Carinik pokaže Tonetu knjižico s predpisi: Živi papagaji sodijo pod carino, medtem ko so mrtvi carine prosti. Tone nekaj časa premišljuje in neodločno opazuje ptiča. Tedaj papagaj jezno zakriči: »Nobenih neumnosti, Tone! Plačaj!« DOBER ZAKON »Moj zakon je kakor država. Žena je finančni minister, tašča je vojni minister, hčerka pa igra vlogo zunanjega ministra.« »In ti si potem bržkone pre-zident?« »Ne, jaz sem samo ljudstvo, ki vse plača.« KULTURA 21 PISMENI DEL IZPITA IZ SLOVENSKEGA JEZIKA RAZMIŠLJANJE Ze lep čas sedim in strmim v prazen list za sestavljanje osnutka ali dispozicije, rečeno s tujo besedo. Moral bom nekaj napisati, kajti to je zadnja naloga iz slovenskega jezika v šolskem letu — v zadnjem šolskem letu. Čez štirinajst dni nas čaka diploma. Pravzaprav ni to nobena diploma, ampak samo navadni zaključni izpit na delovodski gumarski šoli. Toda vsak se rad pobaha, da bo »diplomiral«. Nekateri iz razreda zaključne izpite jemljejo tako »diplomsko«, da razne seminarske naloge vežejo kar v knjige. Pa pustimo Jo: Vsak človek je zase svet. . . Danes je na tabli napisanih sedem naslovov. Na zaključnem izpitu jih gotovo ne bo toliko. Zakaj pa naj bi jih bilo? Saj se še v teh ne znajdem in ne vem, kaj naj pišem. Vsak naslov — tema naj bi bila razmišljanje . . . Razmišljam in razmišljam. Vem, da bi lahko veliko napisal in da se veliko da napisati: o ljudeh, ki jih srečujem, o sebi, o lepoti zemlje, domovine, ki je bila nemalokrat navdih pesnikom in pisateljem, podob o njeni toplini in nežnosti in katere so vodile ljudi v obdobju življenja, od rojstva do smrti, skozi bedo, veselje, revolucijo itd. Kaj ni to razmišljanje? Nekaj bi torej vendar lahko napisali. Toda kje začeti? Ozrem se k sosedu. Tudi on gleda svinčnik in razmišlja. Napisal pa še ni nič, prav tako kot jaz. Najbrž pa ima v glavi že načrt. Kar naenkrat bo »zmetal« vse na papir in bo končal. Prej kot jaz? Prav gotovo! Moram začeti! Spet razmišljam. Zdaj sem že pri zadnjem naslovu. »Se težji je kakor prejšnji,« ugotovim polglasno. Sosed na levi se obrne k meni in začudeno vpraša: »Kdo?« »Tisti, ki ni sam svoj gospod med hrepeneti in vzeti,« mu odvrnem v šali. Le zakaj neki bi mu dopovedoval, na kaj sem mislil, saj mu tako ne bi mogel dopovedati. Za njega je vsak naslov lahek. Ali pa zato tako pravi, da bi bil večji frajer. Naj bo to ali ono, vedno več napiše in preje, kakor jaz. Meni pravi, da sem mečkač? Včasih mu kar malo zavidam. Mislim tako, ne preveč resno, ampak s tisto zavistjo, ki je v vsakem človeku v nekem temnem delu in samo ob posebnih priložnostih pride na dan. Drugače pa sva si kar dobra. Če bi ga zdajle vprašal, kaj naj pišem, bi odgovoril: »Piši, slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja!« Ne vem, ali bi to rekel za šalo ali pa bi bil prepričan, da jaz o tem lahko pišem. Saj me ne pozna! Saj ne ve, kaj jaz čutim! Pisati o slovenski besedi ni kar tako. »Kako naj pišem o tem, ko pa veš, da ne znam flancati,« se nekako izgovorim. »Ti, da ne znaš flancati?« bi bilo vse, kar bi še rekel in bi se poglobil v svoje pisanje — razmišljanje ... o naši zemlji in VSAK DAN SE SREČUJEMO, PA SMO Sl TUJCI »Proklet naj bo tisti, kdor verjame v človeka.« Te besede je mama kričala očetu, kadar sta se prepirala. Šestero otrok, toliko nas je bilo, smo ob takem trenutku zbežali na vse strani in se poskrili. Razumeli prepira nismo, kar pa ni bila redkost v naši sobi. Otroci smo odraščali. Mamino grobost smo občutili vsak dan. Revščina je »kričala« prav iz vsakega kota skromne podstrešne sobe. Večkrat smo bili lačni kot siti. Nismo se posebno menili za lakoto, bili smo srečni, da smo se lahko igrali in podili po gozdu. Česa vsega se nismo domislili! Največji problem je nastal, ko je kdo od otrok zaključil osemletko. Vsak bi se rad šel učit kakšnega poklica, toda mamin odgovor je bil vedno isti: »Ne more, nimamo denarja.« Tako so vsi bratje in sestre odšli služit h kmetom ali pa v gozd podirat smreke. Sama sem končala osmi razred. Odločila sem se, da ne grem služit, kmete sem sovražila, bili so vedno lepše oblečeni, pa še hrane jim ni nikoli manjkalo. Brez mamine vednosti sem poslala na šolo prošnjo za sprejem. Po nekaj tednih sem dobila odgovor, da sem sprejeta. Mami nisem upala povedati, zato sem se odločila, da povem atu. Ko sem ga čakala zvečer skrita za kozolcem, mi je srce tako močno utripalo, da se še danes nasmejem, ko se spomnim na ta dogodek. Ata, utrujen od celodnevnega »garanja«, se me ni prav nič razveselil. Stisnila sem se k njemu, toda nisem znala povedati. Bila sva že skoraj pri hiši, ko sem le zbrala korajžo in mu povedala, da sem se odločila za poklic. Ni bil jezen, toliko topline že dolgo nisem videla v njegovih očeh. »Ali boš zmogla sama, midva z mamo ti ne bova mogla nič pomagati. Pač pa je še čas, da zveš, zakaj je naša mama tako groba, zakaj vas ne mara. Bila je hčer bogatih kmetov, jaz sem njenih lepotah, katere pa bo on prav uspešno in kritično obarval z bolestmi. Ne, nič ga ne bom spraševal. Saj sem vendar tudi sam sposoben nekaj napisati. Torej začnimo: Vsak dan se srečujemo,pa smo si tujci. . . RUDI enajsti nezakonski otrok. Ne poznam očeta, mati me je dala v rejo. Spoznal sem našo mamo. Ljubezen na prvi pogled. Kljub temu, da so starši nasprotovali, sva se poročila. Imela nisva nič, mamo so starši odpisali. Po vrsti ste se rodili, sreča da so nekateri pomrli tako majhni, da ni bilo potrebno krste. Imam samo roke, poglej jih, trde in žuljave so, mama tega ne ceni, sovraži revščino, sovraži mene in vas. Poskušaj jo razumeti, da sovraži prav vse, kar je na tem svetu.« Njegove oči so začele trepetati, nato so mu po licu pritekle solze. Zasovražila-sem mamo, kako je mogla očeta tako prizadeti, zakaj mu ne daje vsaj malo ljubezni. Sovraži naj nas, očeta naj ljubi, kajti, tako dobro srce je imel in čisto sam je bil celo življenje, na vsaka vrata, na katera je potrkal in prosil za delo, je bil tujec. Čas je tekel, vsi smo odrasli. Imamo svoje domove, družine, otroke. Vsak bi se rad vrnil domov kdaj na obisk, domov v rodno vas, obiskal gozdove, kjer smo preživeli svoje otroštvo, se vsaj za trenutek povrnil s svojimi mislimi na otroška leta, toda mama nas vedno sprejme mrka. Neštetokrat sem že sklenila, ko bom prišla domov, da jo bom objela, ji povedala, da jo imam ravno tako rada, čeprav mi je podarila samo življenje, da ne zahtevam od nje ljubezni, ampak samo malo dobrote in topline. Želim si, da ne bi bila tudi v domačem kraju tujec. Mogoče se mi bo kdaj izpolnila moja želja, vrata naše hiše mi bo odprla moja mama. HELENA ČESTITAMO Ob letošnjem prazniku občine Kranj je bil med odlikovanci tudi naš upokojenec Ivan Petrič. Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije tov. Josip Broz Tito ga je odlikoval z redom dela s srebrnim vencem, odlikovanje pa mu je izročil predsednik skupščine občine Kranj tov. Stane Božič. Iskreno čestitamo! PISALI SO VAM... Pošiljam vam najlepše pozdrave s Pokljuke, kjer pebi-vam že nekaj dni, in kratko vsebino življenja v planinah za objavo v Savi. Bogastvo. Pomen te besede je lahko različen. Tudi reven človek je lahko bogat, njegovo bogastvo je srce. Srce, dobro, nesebično, pripravljeno pomagati sočloveku, ne nazadnje pa tudi srce, ki ljubi naravo, jo neguje in varuje. Tudi planinec je eden tistih, ki se srečuje z naravo in njenim bogastvom. Bogatejši je od drugih. Ima svoj svet, svet neizmernega bogastva. Spoznati ta svet, pomeni vračati se nazaj, med tisoč in tisoč let stare, med najstarejše oblike stvaritve narave. Zibelke življenja. Gorska favna je zanimiva za raziskovalca, za biologa pa neizčrpno bogastvo, področje znanstvenih raziskav. Biti planinec pomeni soočati se z naravo, kraljico arhitekture, odkrivati njeno skrivnost, odkrivati njene lepote. Raziskovanje njenih skrivnosti, prodiranje v njeno globino, to so najlepši trenutki, ki jih doživlja planinec — raziskovalec. Njegovo življenje je spojeno z naravo. Podaja se v nevarnost zaradi ljubezni do nje same. Njegova volja je močnejša od strahu. Vsi nagoni so bogato poplačani ob njegovem odkritju, ob novem bogastvu, ob pogledu na delo neoskrunjene narave, upravi planinec je prvi poklican na njeno zaščito, saj ve, koliko neprecenljivih vrednosti skriva narava. Z vsakim novim odkritjem, z vsako novo najdbo se približa kulturi človeka, vse tja do prazgodovine. Človek bodi človek, imej plemenito srce, pomagaj sočloveku, ljubi naravo! Spoštuj vse njene lepote, njeno ustvarjalnost, ne misli samo nase, na svojo korist, poglej okrog sebe! Postal boš srečnejši, če se boš tega vselej zavedal. To je tisto pravo, čisto bogastvo, mir sreče in miru. Dokler bom mogel, bom hodil v planine, užival v šumenju gozdov, žuborenju potokov, petju ptic, v vsem, kar nam lepega ponujajo gore. Ivan Bratina 22 KULTURA - ŠPORT HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI IN PIL NJE PRELESTI (BOLESTI) Zaradi naravne lepote in bogastva, ki jih imaš, si že od nekdaj cilj ih želja za tujce. S tvojo obalo, morjem, planinami in gozdovi, si verjetno edina, ki si lahko ponosna na to, da vse te lepote zbiraš na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, saj si v celoti en sam raj na svetu. Le delček tvojega prostora sem prehodil tpdi sam, vendar sem imel to srečo, da sem te prehodil tam, kjer si v resnici najlepša. Življenjska pot me je pač vodila tako, da sem imel priložnost spoznati te vso. Prvič sem te zagledal pred petintridesetimi leti. Štajerska zavzema velik del tvoje površine, ki je na tem delu gričevnata. Posejana si z vinogradi in sadovnjaki, če pa bi ne bilo industrijskega Maribora in Celja, bi ne bila tako zelo spremenjena. Pogled na vinorodne griče, kot so Haloze in Slovenske Gorice, je res enkraten. Med trtami se muči štajerski kmet, da bi si zagotovil kruh. Pa hmeljarji se mučijo s tabo. te obdelujejo in te mučijo. Ti pa si dobra in mila, daješ jim to, kar jim je najbolj potrebno za obstoj. Na vzhodu sem videl Prekmurje. Še danes vidim revne hišice, prekrite s slamnato streho, pa štorklje, ki gnezdijo na dimnikih in ki skupaj s topoli predstavljajo simbol revnega prekmurskega kraja. V tem predelu si ravna in močvirnata, saj si pred davnimi časi bila preplavljena z vodo. Vendar si tudi takšna, kakršna si, prekrasna za ljudi, ki danes tam živijo. Gorenjska, večkrat je naneslo, da sem te moral za nekaj časa zapustiti, toda, ko sem se vračal, sem najrajši obstal na Laborah in zajemal s pogledom, tvoj Kranj z okolico, Kočno in Grintavec, ki s svojimi zasneženimi vrhovi dajeta svojstven pečat tej podobi. Nikoli poprej še nisem stopil na nobenega tvojih vrhov, vendar me sedaj le bolezen ali smrt lahko odvrneta od tega. Ne morem se odločiti, ko razmišljam, kdaj si lepša, ali takrat, ko te gledam iz doline proti vrhom, ali pa, ko te gledam z najvišjih vrhov, kjer se oblaki nežno dotikajo tvoje- Primorska s Krasom dobro si čutila žalost v sebi, ko so drevesa podirali ljudje, ki niso vedeli, kakšno škodo delajo tebi, še večjo pa sebi. Vendar se danes, po tolikih letih, zopet obnavljaš, ližeš svoje rane kot ranjeni pes, saj nisi več pusta in prazna, zopet dobivaš svojo prvotno podoho. Bil sem v Šumadiji, Beogradu, prepotoval sem Zahod- no Nemčijo, toda videl sem le ravnino, gozdove, pašnike, hišo pri hiši, tovarno pri tovarni, mesto pri mestu, dimnik pri dimniku, skratka, prekrita si z železom in betonom, umazana od dima in prahu, ljudje so te preoblikovali, ti vzeli tvojo prvotno obliko. Verjamem ti, da trpiš, ko gledaš, kam izginjajo drevesa, človeku potrebna za predelavo, kam rože, ki so za enodnevni okras v hiši, kam izginja čistost tvojih nekdaj bistrih potočkov in rek in življenje v njih, kako umira del tebe. Za tvojo iznakaženost je kriva le civilizacija. Več stoletij te že uničujemo, vendar smo šele danes začeli razmišljati o tem, kako naj ti povrnemo tvojo prvotno lepoto. Danes te gledam, samo, brez človeštva, ki ti je povzročilo toliko gorja. Zdiš se mi prekrasna, vendar sama. Obljubljam ti, da bom tebe, zaradi tvoje lepote, branil pred vsakim, ki bi te hotel na silo vzeti. Borim se tudi sedaj z ljudmi, ki v hribih ali v dolinah, na izletih, puščajo svoje-ostanke za seboj. Na žalost pa je njih več. Sprašujem se, kam pelje ta pot napredka, ali v ponovni raj ali v propast. TONE r > KOLESARJI ZA PRAZNIK _______________________________> PO ULICAH KRANJA Da je Kranj mesto, ki živi za šport in da ima dobre športnike, ni treba posebej omenjati. Dve večji prireditvi v zadnjem času, balkansko prvenstvo v plavanju in 12. mednarodna ^kolesarska dirkaPo ulicah Kranja, pa sta dokazali, da ima tudi odlične organizatorje. Delovna organizacija Sava se je tudi tokrat izkazala. Njen prispevek pri popravilu kopališča, pokroviteljstvo nad romunsko ekipo plavalcev in kolesarske dirke, je še en dokaz, da delavci Save žive za šport in tudi športno. Nesebična pomoč oddelka za informiranje in oddelka za zavarovanje podjetja ima velik delež pri pohvalnih ocenah o organizaciji in poteku kolesarske dirke, ki je tudi po udeležbi presegla vse dosedanje. Tuje ekipe iz Čehoslovaške, Poljske, Zvezne republike Nemčije in Avstrije so omogočile, da naši kolesarji doma pomerijo moči s kolesarji, kjer je ta šport bolj razvit kot pri nas. Reči je treba, da so se v športni, pošteni borbi z njimi, vročino. Jelenovim klancem in kilometri kar dobro izkazali. Za tiste, ki še ne vedo, kje proga poteka, naj povemo, da je start in cilj pred Staro pošto, gre pa po Prešernovi, Poštni ulici, Cesti 1. maja. Drago Frelih se je tudi tokrat dobro odrezal, saj je zasedel peto mesto. Smledniški, Savski in po Jelenovem klancu nazaj do Stare pošte. Že pred osmo uro zjutraj, 30. julija, v nedeljo, kar je za nekatere ponočnjakarje še sredi noči, so prvi kolesarji zategnili jermenčke na pedalih in čvrsto prijeli krmila svojih jeklenih konjičkov. Z obiskom je prireditev počastil tudi tovariš Savom Lojze, ki je bil dolga leta predsednik kolesarske zveze Slovenije in Jugoslavije, za zasluge in prispevek kolesarskemu športu pa je postal tudi častni predsednik Kolesarske zveze Slovenije. Reči je trebe, da mu kljub letom tudi Jelenov klanec ni delal težav, kar je še en dokaz, da človek za nobeno stvar ni prestar. Prvi so se pomerili med seboj mlajši mladinci, stari od 14 do 16 let. Prevoziti so morali 8 krogov ali nekaj več kot 26 km, za kar je najhitrejši Božo Moranec iz Varaždina porabil manj kot 40 minut. Drugi je bil Gaser iz Celovca, za njim Čerin iz Ljubljane, na naslednja mesta so se uvrstili tujci Gugacs in Kander z Dunaja in Skovvronek iz Lublina na Poljskem. Savčani niso najbolj blesteli, saj je bil Marn 10, Tumič 20, 23 SPORI Tudi mladinci so se dobro odrezali. Na sliki zbor na štartnem mestu. Žun 22, ostali pa niso zdržali do konca. Pri starejših mladincih, ki so morali prevoziti 12 krogov, ali skoraj 40 km, je bil prvič najboljši tujec Stanislav Tibor iz Košič (CSSR), za njim pa Sacing iz Lublina, tretji pa Berlec iz ljubljanskega Roga. Od naših se je Kurent sicer uvrstil na 8. mesto, vendar ga sodniki niso videli, Mali pa je bil 16. Cuderman, ki je bil nekaj dni prej na članski etapni dirki Po poteh AVNOJA, 4, pa se je uvrstil šele na 22. mesto. Pregovor pravi, da iz malega raste veliko. O tem so nas prepričali pionirji, najprej petih in šestih razredov, ki so prevozili en krog. Boj, ki še ne pozna taktike, je navdušila gledalce, ki so se v vse večjem številu zbirali ob progi. Najboljši je bil Pintarič iz Dola, drugi Rado Posavec iz Varaždina, tretji Sreš iz Murske Sobote. Od naših je bil Bitenc 12, Čeferin 22, Kalan 23, Trebeč 26. Tudi pionirji sedmih in osmih razredov nas niso razočarali. Po dveh krogih, ki so jih morali prevoziti, je bil najboljši Posavec Nevio iz Varaždina, drugi Podobnikar, tretji pa Gebala z Dunaja. Od Kranjčanov je bil Longar 4. Bauman 9, Kavaš 12, Zalokar 16. Nestrpnost in pričakovanja gledalcev, ki so imeli priliko videti tudi domače kolesarje, je dosegla vrhunec ob dirki članov. Kljub temu, da se na startu nista pojavila Marko Rakuš, ki je bil pred dvema letoma zmagovalec in se je teden dni prej uvrstil na balkanskem prvenstvu na tretje mesto, in Kralcer Mirko, ni bil boj nič manj zanimiv. Ropret, Udovič, Frelih so bili ves čas v ospredju. Najprej je pobegnil Udovič, vendar se je v 10. krogu od tridesetih. kolikor so jih morali kolesarji prevoziti, pognal naprej Bojan Ropret, ki ga je neutrudno zasledoval Preduzzi z Dunaja. Iz kroga v krog sta povečevala prednost. Nekaj krogov pred ciljem je ubežal še njemu, prehitel nekaj kolesarjev za cel krog in podobno kot lani zmagal v šampionskem slogu. Tretji je bil Udovič, četrti Pavela iz Košič, peti pa Drago Frelih. Torej kar trije Savča-ni med prvimi petimi, ali dostojna oddolžitev in izpolnitev pričakovanj gledalcev, ki so si v tako velikem številu ogledali prireditev. Vsem organizatorjem in kolesarjem hvala za lepo predstavo, gledalcem pa za obisk. Po končani dirki sta našim kolesarjem za dober rezultat prva čestitala trener Franc Hvasti in dr. Jaka Vadnjal, V novi mehanični delavnici gredo h koncu zaključna dela. Predvidevajo, da bo otvoritev sredi oktobra. Kaj ta novi objekt pomeni vsem, ki se zdaj stiskajo v dvajsetih prostorih ni treba še posebej poudarjati. Kolesarske dirke se je udeležil tudi častni predsednik Kolesarske zveze Slovenije tov. Lojze Šavorn in peljal častni krog. 24 V četrtek, 20. julija, letos so na pravoslavnem pokopališču v Beogradu pokopali BORO DJORDJEVICA, enega najstarejših savčanov izven Kranja. Rojen 23. marca 1911 v Leskovcu, KV trgovec se je pridružil kolektivu Save že 10. decembra 1951 kot namestnik poslovodje takrat na novo odprte prve savske prodajalne v Knez Mihajlo- vi ulici v Beogradu. Tu je delal do 2. oktobra 1967, ko je prevzel vodstvo filialnega skladišča v Beogradu v Skadarski ulici, kjer je deloval do svoje upokojitve. V spomin mi je najin razgovor spomladi 1975. Takrat sva se pogovarjala na srečanju poslovodij in komercialnih predstavnikov v Kranjski gori. Bil sem razdvojen, kako človeku — savčanu, ki je četrt stoletja svojega življenja in dela posvetil enemu kolektivu, predlagati upokojitev... Ni mi zameril, razumel je. Bila je tudi njegova želja, ker je izpolnil pogoje za polno pokojnino, pa morda — težko bi trdili — slutil, da mu ni usojeno več kot dobri dve leti življenja v pokoju. Naslednjič sva se videla oktobra 1976 ob IN MEMORIAM proslavi 25. obletnice otvoritve prve savske prodajalne. Prišel je na proslavo dobro razpoložen, sproščen in nasmejan, kljub temu, da je nekaj dni pred tem zapustil bolnišnico po težki operaciji. Lahko samo predvidevamo, da je že takrat vedel za težko in neozdravljivo bolezen, ki ga je razjedala in ki je povzročila tudi njegovo smrt. Bil je veder in nasmejan tudi na kosilu po proslavi, ni kazal svojih težav, nosil jih je v sebi! Vemo, da to ni bilo lahko, vendar značilno za njegov karakter, ki ga je lepo označil tudi Šime Herceg v poslovilnem govoru na pogrebu: »Mi Tvoji drugovi, ponosni smo na Tebe i Tvoje delo, a ono če generacijama poslužiti kao inspiracija za samo-pregor, nesebičnost, poštenje, drugarstvo i upornost. Nisi štedeo sebe, da bi pomagao drugima. Bio si pionir i jedan od naj-zaslužnijih ljudi za osni-vanje i razvijanje prodajne organizacije .Sava* Kranj. Tvoja bogata iskustva, koja si nesebično prenosio na druge, ostala su nam kao trajni primer odnosa medju ljudima.« Priznanje, ki ga je dobil L 1975 — srebrna značka Save — je bilo skromen simbol hvaležnosti kolektiva za njegovo požrtvovalno 25-letno delo. Počivaj v miru, tovariš Boro, in naj Ti bo lahka rodna zemljica. A. K. ZGODAJ SPOMLADI sem pokukala na dan. Sonce me je grelo, dei pa me je pral. Postala sem velika in moj lep bel cvet je vabil otroke k meni. Imela sem bratce in sestrice. V soboto pa so prihrumeli otroci. Odtrgali so me. Niti posloviti se nisem utegnila od bratcev in sestric. Rada bi otrokom svetovala, naj me pustijo in občudujejo, ampak kako naj to povem, saj je bilo prepozno. Pa niti govoriti nisem znala. Sedaj pa se potim v Mihovi roki. Naenkrat pa me je spustil in ležala sem na tleh. Matjaž pa me je še pohodil. Bila sem umazana in brez hrane. Taka sem izdihnila. Nataša Ristič, 5. č ---------------------------- Zahvaljujemo se . . . vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je prvi letošnji izlet upokojencev tako lepo uspel. Še posebej se zahvaljujemo prizadevnim delavcem v savski trgovini, ki so prevzeli vpisovanje. Francka Paier ZAHVALE Vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Velopnev-matika se ob izgubi zakonca zahvaljujem za izkazano sožalje in podarjeno cvetje. Milka Povše s sinom Jožetom Stanovalcem Mladinskega doma se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo in pozornost, ki sem jo bila deležna ob odhodu v pokoj. Istočasno se zahvaljujem tudi vsem sodelavcem Vzdrževanja in jim želim še mnogo uspeha pri njihovem nadaljnjem delu. Kralj Marija Iskreno in prisrčno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Lovski material in embalaža — Puškar-na za lepo darilo ob odhodu v pokoj. Hvaležna sem vsem, ki so me v času moje bolezni obiskali na domu. Oh odhodu v pokoj se zahvaljujem za darilo in tople besede tov. Hacetovi. Čas, prebit med vami v kolektivu, mi bo ostal v lepem spominu, na kar me bo spomin jalo tudi prekrasno darilo. Jekovec Marija Vse Savčane, še posebno sodelavce iz nabavne službe, pozdravlja in jim želi kar največ delovnih uspehov Petar Gvozdič V. P. 4795-20 11002 Beograd Sava' UTOA3 Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štu-lar, tehnični urednik Lado Mraz, fotografije Ivan Draškič. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72) z dne 27. marca 1973. MEMORIAM DRAGI JANKO, čeprav že skoraj deset let nisi bil več v našem kolektivu, si nam bil še vedno v prijetnem spominu. Življenje je trpko in grenko, lepo, njegov konec pa je zmeraj enak, zmeraj boli. Kakor vihar se v duši človeka dvigne bolečina, postane velika in silna, da nazadnje ostanejo usta nema in oko solzno. Tako čutimo tudi zdaj, ko se za vedno poslavljamo od tebe. V Savi si se zaposlil I. 7. 1929, v pokoj pa si odšel 1966. Bil si naš dolgoletni sodelavec, prijatelj, tovariš. Skoraj štirideset let si delal v Savi, dobršen del celo v najtežjih trenutkih: pred vojno in po njej. Vedno si bil tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Vzgojil si celo vrsto sposobnih ključavničarjev, ki danes nadaljujejo delo in delo tvojih sodelavcev tedanje generacije. Skupaj z mnogimi si gradil novo tovarno, nov svet in nove človeške odnose. Bil si res pravi tovariš, prijatelj, dober sodelavec. Zdaj odhajaš za vedno. Tiho, brez tožb. Ko zvečer umira dan, vemo, da za nočjo pride novo jutro. Tebe pa jutri ne bo več pri tvojih in nikoli ne boš prišel med nas. V besedah se ne da izraziti vse žalosti in vse bolesti, ki jo čutimo ob tvoji prezgodnji smrti. Vsak človek doživlja vzpone in padce, a najbolj boleči so udarci najbližjim Pa vendar ima vsakega človeka kdo rad, ker je v vsakem človeku veliko dobrega. Žal se pogosto sploh ne potrudimo, da bi tisto dobro odkrili, našli. Ko pa je vendar vsem nam namenjeno enako. Življenje bo teklo naprej. Za teboj bo ostala velika praznina, še posebej tistim, ki so te imeli radi. Hvala za vse, kar si dal Savi in naj ti bo lahka slovenska zemlja. Sodelavci iz mehanične delavnice