GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA
LETO XXI.
NOVEMBER 1980
St. u
nova tovarna preoblikovalne opreme
Rezultati skupnih vlaganj
*
Nova tovarna za proizvodnjo preoblikovalne opreme pomeni uresničitev druge faze dolgoročnega načrta za povečanje in posodobitev zmogljivosti strojegradnje v DO Litostroj v letih 1977—1987. Preoblikovalna oprema za obdelavo kovin in nekovin, za stroje, orodja in mehanizacijo od posameznih enot do celotnih proizvodnih linij.
DAN REPUBLIKE
IN 30. OBLETNICO SAMOUPRAVLJANJA LITOSTROJČANI PRAZNUJEMO NA NAJLEPŠI NAČIN — Z NOVIM DELOVNIM USPEHOM!
TO JE NAŠ DELEŽ H GOSPODARSKI TRDNOSTI IN KREPITVI SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V NAŠI DRUŽBI.
VSEM DELOVNIM LJUDEM OB ROJSTNEM DNEVU NAŠE REPUBLIKE ČESTITAMO!
k************************************************-..
Pomen dolgoročnega združevanja sredstev naložb za perspektivne proizvode
Nova tovarna pomeni še en korak k uresničevanju dolgoročnih naložb združenih sredstev in Premišljenih samoupravnih odločitev za prednostne naložbe.
Livarna in tovarna strojev Titovi zavodi Litostroj je delavna organizacija, ki s svojimi 13 temeljnimi organizacijami in dvema skupnima službama združuje delo po fazi ali več fazah proizvodnje za izdelavo, montažo in servisiranje strojev za pridobivanje energije, sestavljanje procesne opreme, transport ter obdelavo kovin in nekovin. Tako široko področje strojegradnje je nastalo iz potreb trga razvijajočega se gospodarstva in rezultatov združevanja dela in znanja.
Nenehno pridobivanje novega znanja in izkušenj je omogočilo delovnim ljudem Litostroja izdelati skoraj vsak, še tako zahteven izdelek. To potrjuje prisotnost litostrojskih izdelkov skoraj na vseh področjih uporabe strojev doma iin po svetu. Znanje, pa naj bo še tako oplemeniteno z izkušnjami, potrebuje v materialni proizvodnji tudi proizvodna
sredstva in ustrezno organiziranost za največjo možno uporabo razpoložljivih zmogljivosti.
To spoznanje je vodilo delovnih ljudi v TZ Litostroj, da so izdelali dolgoročni načrt posodabljanja in povečanja proizvodnih zmogljivosti, ki bodo organizirane po vrsti proizvoda.
Z združevanjem sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela po samoupravnih odločitvah na zborih delovnih ljudi se je delovna organizacija TZ Litostroj v sestavljeni organizaciji Združenega podjetja strojegradnje ZPS vključila v dolgoročni razvoj strojegradnje. Z načrtom združevanja sredstev temeljnih organizacij so opredeljene prednostne naložbe v letih 1977 do 1987 za povečanje zmogljivosti proizvodnje transportnih vozil v novi tovarni, ki je že zgrajena, povečanje proizvodnje opreme za obdelavo kovin in nekovin v novi tovarni, ki je sedaj zgrajena, sledijo še nova livarna, ki je že v gradnji, nato tovarna energetske
in procesne opreme ter Inštitut
raziskav in razvoja proizvodov.
Nova tovarna proizvodnje opreme za obdelavo kovin in nekovin — tovarna preoblikovalne opreme
V novi tovarni bodo prostor-	logije izdelave delov montaže
sko združene dejavnosti prodaje, sklopov, naprav in opreme ter Planiranja, projektiranja, tehno- kontrole za zadostitev kakovosti
hidravlični preoblikovalnik za poliestre HPO-l-XXX s premično mizo (foto: J. Žlebnik)
Pogled na tovarno PPO iz severovzhodne strani, v začetku novembra, ko so gradbeni delavci še urejali okolico (Foto: E. L.)
izdelkov. Proces od naročila do odpreme proizvoda bo tehnološko zaključen, ne bo pa zaprt, saj bo vključeval še prostorsko in organizacijsko ločene faze dela po načelu skupnega proizvoda ali dohodkovne povezanosti. Te faze so: nabava materiala, izdelava ulitkov, zvarjencev, prodaja, raziskave z razvojem, servisiranje, finančno poslovanje, pridobivanje kadrov, izobraževanje, posebna dejavnost pa bo urejala družbenoekonomske odnose v skladu z zakonom o združenem delu.
Novo tovarno oblikovalne
Proizvodnja veja se je na lastnem znanju razvijala 18 let in je dosegla nivo obstoječih zmogljivosti. Zato jo je bilo nujno podpreti z novimi naložbami in ji omogočiti nadaljnje večanje obsega proizvodnje in kakovosti izdelkov.
Celoten razvoj dejavnosti, ki so omogočile nenehno rast proizvodov, je potekal v neprekinjenem inovacijskem krogu in z nenehnim potrjevanjem na trgu uporabnikov. Inovacijski krog je od vsega začetka vseboval sistemske rešitve, ki se kažejo v uporabi modularnega načela odvijanja dejavnosti od raziskav, razvoja, do sestavljanja opreme. To je omogočilo celotno sistemizacijo proizvodov vseh nivojev sestavljenosti. Nenehna napetost vseh dejavnosti je vidna v učinkovitem ponujanju opreme kupcem, izdelavi tehnične dokumentacije. Dosegli smo pomembno zožen j e dimenzij in vrst materialov, omejili smo dimenzije izvrtin v ozko izbirno vrsto in s tem zmanjšali potrebna proizvodna sredstva (orodja, merila itd.). Dali smo osnove skupinski tehnologiji v individualni proizvodnji. Vse to je potekalo na osnovi rezultatov sistematičnih raziskav danih možnosti z vključevanjem znanstvenih ugotovitev na tem področju strojegradnje. Vseskozi je bila prisotna tudi raziskava trga z željami kupcev. Raziskovalne dosežke smo objavili v odlomkih. Do danes je bilo izdanih preko 10 zajetnih del, ki sistematično obdelujejo preoblikovalno tehniko. Izdelana so bila s pomočjo sklada SBK.
opreme smo zgradili iz naložb združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela DO Litostroj in sovlagateljev trgovinskih organizacij Intertrade Ljubljana in Metalke Ljubljana ter z namenskimi sredstvi Ljubljanske banke. Skupna vrednost naložb je 500,000.000 din. Od tega je delež vsakega sovlagatelja
20.000.	000 din. Pridobljene zmogljivosti omogočajo začetno proizvodnjo 40001 letno v vrednosti
600.000.	000 din na namensko zgrajenih površinah velikosti 10.000 kv. metrov. Proizvodnja bo trikrat večja od sedanje.
Poseben poudarek smo namenili pridobivanju in vzgoji kadrov. Vzgoja kadrov je nenehno potekala na vseh nivojih in oblikah izobraževanja. Razvoj proizvodov je bil v trdni povezavi s konstrukcijo, izdelavo sestavin in montažo. Ta povezanost je omogočala izdelavo vedno novah strojev brez prototipov. Tako pridobljene izkušnje so se hitro izmenjavale, kar je omogočilo nagel razvoj proizvodne veje.
Glavni motivi, ki so nas vodili v izgradnjo in dali prednost naložbi, so:
— V obstoječem proizvodnem sistemu ni bilo več možnosti za povečanje proizvodnje realizacije.
— Naraščale so potrebe po preoblikovalni opremi v količinah, asortimentu in sestavljenosti.
— Dozorel lastni razvoj omogoča večjo proizvodno realizacijo.
— Uporaba modularnega načela v proizvodnem procesu potrebuje tipizirano skupinsko tehnologijo, namensko opremo in drugačno organiziranost združevanja dela in znanja.
Kaj pričakujemo od nove
tovarne
Boljše pogoje dela, ki smo jih dosegli z namensko gradnjo in opremo. Proizvodna bala s petimi polji omogoča sodobni proces proizvodnje preoblikovalne opreme po modularnem načelu gradnje z uporabo skupinske tehnologije. Modularno načelo zajema v strukturi opreme 10 osnovnih modulov naprav. Tipizacija zajema 3 stroke, in sicer tipizacijo strojnih, hidravličnih in električnih sestavin.
V procesu proizvodnje pa nastopajo naslednje oblike proizvoda:
—	surovec (ulitek, zvarjenec, odkovek ali valjanec) in je vhod v proizvodni proces;
—	obdelovanec je proizvod obdelave in potuje skozi skladišče v montažo;
—	sestavina je proizvod montaže, ki jo preizkušeno prejme kupec ali pa gre začasno v skladišče.
Proizvodni proces se začne v obdelavi na obdelovalnih strojih z navadnim in numeričnim krrni-
Kaj nas je vodilo v izgradnjo nove tovarne preoblikovalne opreme
Od temeljnega kamna do otvoritve
Konec aprila 1979 smo v celoti zagotovili potrebna sredstva za gradnjo objekta. To pa je bil tudi znak, da lahko s položitvijo temeljnega kamna slovesno obeležimo dan OP in dejanski pričetek gradnje nove tovarne. Seveda smo dejansko pričeli z gradnjo šele na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga je izdelal za to pristojni občinski upravni organ. Pogoj za pridobitev dovoljenja pa je bila predložitev naslednjih dokumentov:
© dokaz o pravici uporabe na zemljišču, na katerem smo nameravali graditi,
© lokacijsko dovoljenje,
© projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja,
® vsa potrebna soglasja,
© dokazilo, da so za gradnjo zagotovljena celotna potrebna finančna sredstva.
Glede na izkušnje drugih investitorjev nam je v razmeroma kratkem času uspelo zagotoviti vse dokumente, pa tudi projekti za gradnjo so bili narejeni zelo hitro in dokaj kvalitetno. Arhitekturo in vse statične izračune sta izdelali ljubljanski organizaciji Arching in Gradbeni biro, vse instalacije električne, ogrevalne, klimatiizacijake, vodovodne pa je naredila projektantska organizacija »Teh noproj ekt« iz Reke. Načrte so nam predložili v pregled in potrditev. Izkušnje dokazujejo, da skoraj ni primera, kjer iz kakršnihkoli razlogov ne nastanejo razne spremembe, dopolnitve, težnje za drugačno izvedbo itd. Vendar je vedno kaka sprememba ali izboljšava dražja. Zato je pregled projektov glede na funkcijo naprav, ki jih projekt
obravnava, zahtevno delo. Ko smo projekte potrdili, smo jih oddali inšpekcijskim službam in ustanovam, ki so zadolžene, da se gradnja izvaja v skladu z veljavnimi normami in predpisi.
Istočasno smo poravnali vse obveznosti do družbe — vse od komunalnih prispevkov do nadomestila za uporabo kmetijskega zemljišča, energetskega prispevka in tako dalje. Strogost, s katero so inšpekcije obravnavale gradnjo proizvodne hale, je razumljiva, saj se ta nahaja v urbanističnem okolju in na strogo varovanem ozemlju vodnega rezervata pitne vode. Z zagotovljenimi finančnimi sredstvi in z vsemi soglasji ter projekti smo v začetku avgusta 1979 dobili potrebno gradbeno- dovoljenje. V
Polaganje temeljnega kamna (Foto: J. Žlebnik)
(Nadalj. s 1. strani)
Ijenjem. Obdelovalni stroji so namensko izbrani in omogočajo kar naj večjo proizvodnjo sestavnih delov preoblikovalne opreme litostrojske koncepcije. Obdelovalni center, sestavljen iz več strojev, omogoča obdelavo naj-večjih delov. Obdelava je na dveh poljih proizvodne hale. Posebna izbira in ureditev rezilnega in vpenjalnega orodja ter priprav je v posebnem skladišču in omogoča hitro uporabo. Montaža se začne s sestavljanjem obdelovancev v sestavine, sestavine v naprave in naprave v stroje. S sestavljanjem enake ali različne opreme dobimo sestavljeno opremo za preoblikovalne procese pri obdelavi kovin in nekovin. V enem polju montaže je po celi dolžini montažna jama, ki omogoča montažo največjih enot. Za montažo in preizkus hidravličnih in električnih naprav sta posebni delavnici v prizidku proizvodne hale. Transport poteka z mostnimi dvigali, ki so montirana na vseh poljih. Imamo štiri po 400 kN nosilnosti in eno s 1000 kN nosilnosti. Največja višina montaže je 16 m. To omogoča sestavljanje največjih enot tovrstne opreme. Na vsakem polju sta še po dve konzolni dvigali, ki se premikata Po celi dolžini polja in omogočata transport delov, težkih do 25 kN.
Skladiščenje je sestavljeno iz surov cev, obdelovancev in sestav-ljencev po stroki (strojne, hidravlične in elektro sestavine) ter modulih pripadnosti. Velike su-rovce skladiščimo na odlagališču pred tovarno. Obdelovance skladiščimo pred montažo, vse sestavine do 50 kN pa v posebej urejenem skladišču pod prizidkom. Transport s skladiščem poteka s pomočjo hidravličnega dvigala in preko montašne jame z viličarji, konzolnim in mostnim dvigalom.
Posebna komora omogoča vmesno in končno barvanje izdelkov v zaprtem prostoru s hi-tnostatičnim nanosom barve. To omogoča kvalitetno delo v čistem okolju.
V prizidku so združene vse službe za pripravo proizvodnje in nadzor kvalitete.
Pridobljeni pogoji dela bodo omogočali:
—	povečano proizvodnjo;
—	večjo produktivnost;
—	boljšo kvaliteto in
—	krajše dobavne roke.
Vse to je potrebno, da bomo bolje pokrivali domače tržišče in izvozili več izdelkov. S povečanim obsegom proizvodnje bomo lahko izločili tudi več sredstev za nadaljnji razvoj proizvodne veje. V prvi vrsti pa bo potrebno ustvariti tak prihodek, ki bo dosežen pri vseh proizvodnih stroških, dal še zadostni dohodek.
Sklaldu z zakonom o graditvi objekta je izvajalec gradbenih del zaprosil za pričetek pripravljalnih del še pred izdajo gradbenega dovoljenja. Tako je gradbišče pričakalo gradbeno dovoljenje že poravnano, utrjeno z zakoličenim objektom. Tehnologija gradnje je temeljila na montaži predhodno izdelanih betonskih elementov za proizvodno halo in za upravni del.
Natanko pred letom dni, ko smo Litostrojčani občudovali prvo večjo pridobitev v zadnjih letih — tozd TVN, je betonski skelet proizvodne hale, delno že pokrit, dajal bodoči obris gradnje. Mila zlima je bila naklonjena našim sklepom, da v zelo kratkem času pridobimo kvalitetne proizvodne in poslovne prostore. Aprila letos smo nadaljevali montažo betonske konstrukcije. To je bil seveda pogoj za pričetek krov-sko kleparskih in fasaderskih del. Pri teh delih smo posebno pozornost posvetili čim boljši toplotni izolaciji' objekta. Kako prav nam bo prišel dinar, ki smo ga več investirali v izolacijo, v sedanji energetski situaciji ni potrebno -posebej utemeljevati.
Ko je bila fasada zaprta in streha dokončana, so monterji pričeli polagati talne instalacije. Vsako pdlje v proizvodni hali ima energetski kanal za dovod kablov od transformatorske postaje do končnih porabnikov. Zaradi velike instalirane moči strojev in drugih naprav žal nismo naredili zgornjega razvoda kablov, ampak smo uporabili klasični način. Ta nam omogoča elastičnost sistema, saj dodatno napeljevanje kablov ne predstavlja bistvenih težav. Posebno poglavje so seveda ogrevalne in prezračevalne naprave, saj temperatura zraka v prostoru in stopnja njegove onesnaženosti predstavljata dva osnovna pogoja za dobro počutje delavcev. Načrtovali in izvedli smo poseben sistem kaloriferske-ga in kanalskega ogrevanja in prezračevanja, ki je dovolj prilagodljivo, da zagotovi v vseh vremenskih pogojih optimalne delovne pogoje.
V	začetku julija so delavci pričeli polagati tlak. Ker predvidevamo velike obremenitve tlakov v vseh proizvodnih ladjah, smo se odločili za armirano betonski tlak, površinsko obdelan s posebno maso. Celotna površina hale je bila razdeljena na šahovska polja, ta so betonirali po vnaprej določenem zaporedju. Nekaj težav je polagalcem tlakov povzročila razgibana površina z mnogimi prekinitvami (energetski kanali, temelji strojev itd.).
Zato so morali- posvetiti več časa pripravi opažev pa tudi izkoristek stroja za glajenje tlakov je bil manjši. Vsa tlakarska dela so bila dokončana prejšnji mesec, sedaj lahko s posebno močnimi kovinskimi pokrovi pokrijemo tudi energetske kanale.
Izdelali smo vse znane globinske temelje za obdelovalne stroje, da si prihranimo kasnejšo gradbeno dejavnost v dokončani hali. Objekt ima vrsto osebnih vhodov in tri velike transportne vhode. Dva sta namenjena transportu z železnico, tire bomo kasneje priključili na obstoječi tovarniški sistem. Tretji tovorni vhod je predviden za interni transport. Služil bo predvsem za vhod zvarjencev in drugih potrebnih materialov za redno proizvodnjo. Zaradi transportiran ja težkih delov moramo imeti pri tem vhodu izredno vzdržljiv tlak. Zato smo se odločili za preizkušene borove kocke, katerih vzdrževanje in menjava je enostavnejša in cenejša.
V	kleti upravnega dela je skladišče polizdelkov in sklopov. Toplotna postaja je zmontirana, manjka samo naprava za gretje sanitarne vode, vendar to ne ovira gretja proizvodnih prostorov in upravnega dela.
Postavljanje prvega nosilnega stebra v začetku septembra 1979 (Foto: J. Jereb)
December 1979 (Foto: E. L.)
Junij 1980 (Foto: E. L.)
Sedanje slabo vreme je s svojimi nizkimi temperaturami pospešilo montažo ogrevalnih naprav, tako da del ikaloriferjev v tem trenutku že obratuje, ostale naprave pa bodo do končnega roka gotove. Prav gotovo nizke temperature niso v prid montaži strojev, ki seveda zahtevajo optimalne obratovalne pogoje.
Transformatorska postaja ima vgrajene tri transformatorje s skupno močjo 3000 KWA. Naprave že obratujejo in nadomeščajo improvizirano električno napajanje gradbišča, ki je sedaj, ko so se porabniki množili, včasih tudi zatajilo.
V pritličju upravnega dela je
tudi jedilnica z delilno mizo za hrano ter tople in hladne napit' ke.
Tudi garderobe, ki naj bi * svojim sanitarnim sistemom za' gotavljaile večjo osebno in sploS' no higieno, so že urejene. V pritličju sta tudi prostora za mon' težo el ek troopreme in preizkuša' nja hidravličnih naprav. Ta ta®' sec so prostora zasteklili, tu<J ogrevana sta že, sedaj delavc tozda PPO montirajo progi z hidravlično preizkuševališče. Prv^ in drugo nadstropje sta namenjena poslovnim prostorom. Krna*, bosta pripravljena za tetini č" pregled.	..
(Daljč na naslednji stran"
Priprave na gradnjo
Družbene potrebe se javljajo v zelo različnih in številnih pojavnih oblikah — od potreb po določenih izdelkih in uslugah, do nujnosti Povečanja družbenega proizvoda, narodnega dohodka, neto deviznega učinka, gospodarske stabilnosti, razvoja regije itd.
Celo vrsto družbenih potreb je uiožno zadovoljevati le preko investiranja v osnovna sredstva novih gospodarskih objektov pa še z modernizacijo in razširitvijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti.
Samoupravni sistem in odločanje o investicijah v temeljnih organizacijah združenega dela terja spremenjen pristop k odločanju o investicijah, saj slabo izbrana ali slabo izpeljana ter slabo izkoriščena investicija pomeni gospodarsko škodo ali v najboljšem primeru neracionalno uporabo družbenega denarja, namenjenega za razvoj.
Tako je bila pred maloštevilno ekipo delavcev tozd PPO, ki so se poleg svojega rednega dela lotili še izdelave investicijskega elaborata, izdelanega po zakonsko predpisani metodologiji, postavljena odgovorna naloga. Samoupravnim organom in kolektivu so morali predložiti v razpravo čim realnejši investicijski program, tako da bi bilo med izvajanjem del čimmanj nepredvidenih težav.
Sistematični pristop in delo sta nam bistveno skrajšala čas priprav in izdelave investicijskega programa. Zato smo si vse delo razporedili v pet zaporednih časovnih obdobij.
—	pripravljalna dela za investicijo,
—	izdelava investicijskega elaborata,
—	pridobivanje finančnih sredstev,
—	izgradnja,
—	poizkusno in redno obratovanje.
Iskanje razvojnih možnosti predstavlja začetek prve faze pripravljalnih del za kasnejšo izdelavo programa za investiranje. Smeri razvoja so lahko zelo različne; pri nas so predvsem pomenile razširitev obstoječega proizvodnega programa in iskanje razvojnih smeri tudi na povsem novem področju.
Z ureditvijo zbranih idej in zamisli smo izoblikovali predlog, o katerem so razpravljali samoupravni organi, in se odločili, da začnemo izdelovati investicijski elaborat.
Pripravljalna dela za investicije praviloma dajejo razne variantne rešitve. Tak sistem obdelave posameznih vprašanj omogoča selekcijo variant in kombinacijo za ožji izbor. Variante ožjega izbora smo obdelali v investicijskem programu, ki smo ga izdelali po predpisani minimalni metodologiji. Dobili smo priznanje za vsebinsko dobro izdelan investicijski program. Poskušali smo obdelati vsa vprašanja tako, da smo dobili čim večjo stopnjo natančnosti. Realno smo računali, da bo tako izdelan program ustrezal tudi bančnim zahtevam.
Ti se kot kredi tor ji s samo grobimi ocenami gradbenih stroškov in stroškov instalacije, opreme itd. ne zadovoljijo, kar je glede na veliko število finančno prekoračenih investicij razumljivo.
VSEBINA INVESTICIJSKEGA ELABORATA
1.	Podatki o investitorju (jedrnata vsestranska predstavitev investitorja, ki obenem pomeni tudi izhodiščno točko za primerjavo s stanjem po izgradnji)
2.	Tržna analiza (kakšne in kolikšne so možnosti za prodajo povečane proizvodnje)
3.	Proizvodni program in zmogljivosti (na podlagi tržne analize
Od temeljnega kamna...
(S prejšnje strani)
Prvo nadstropje bo uporabna! tozd PPO za vse svoje dejavnosti, drugo nadstropje pa bo služilo delavcem stroškovnih teest, ki pripadajo proizvodnemu Programu, so pa organizacijsko vezana na drugi tozd. Del nadstropja bo zasedla posebna finančna računovodska služba; ta se že vrsto let otepa z neustreznimi prostori, ki jih povrhu tega Potrebujejo tudi drugi.
Ugotavljamo, da nam je glede n« stanje uspelo v petnajstih niesecih zgraditi tovarno, ki je ta <;as po velikosti in zmogljivostih največja v naši republiki. Za ilustracijo naj navedem, da je v n.iej vgrajeno 11.600 kubičnih m betona, 920 ton betonskega žcle-za, 15.200 kv. m poliuretanskih Plošč itd.
Sestavni del investicijske dokumentacije je tehnična specifikacija opreme. To je pravzaprav seznam strojev, ki jih investitor namerava kupiti, opremljen z nazivom stroja, njegovo ceno v do-teači ali tuji valuti in vsemi potrebnimi dajatvami, kot so carina, odprema, prevoz, zavarovanje in montaža.
Ne glede na to, da so bile opijske pogodbe o dobavi strojev sklenjene že prej, pa nakupa ni-stoo mogli finančno realizirati Pred podpisom kreditne pogodbe z Ljubljansko banko — gospodarsko banko Ljubljana. Tako nam je v letu stabilizacijskih Ukrepov uspelo nabaviti samo del domače opreme in tri stroje 8 področja SEV. Za vse obdelovalne stroje s konvertibilnega Področja nam SISEOT ni dal soglasja za uvoz v letošnjem letu. Brez tega pa nimamo pravice do delitve deviz niti se ne moremo Prijaviti pri Narodni banki Slovenije.
Tako imamo ves uvoz strojev, ki so velikega pomena za tehno-tegijo izdelave naših proizvodov, Organizacijo proizvodnje in raz-siritev zmogljivosti, programiran Za naslednje leto.
Tudi domači proizvajalci strojne opreme niso mogli izvršiti vseh Pogodbenih obveznovsti, posebno Se pri strojih, ki imajo uvožene sestavne dele. Pred nami stoji težka naloga doseči načrtovani dohodek ob manjših proizvodnih Zmogljivostih. Zavedati se mo-namo, da je prvi cilj investicije finančni rezultat, ne pa nova Proizvodna hala.
Sami moramo čimprej izdelati vsa dvigala, ki so nujno potrebna za nemoteno delo.
Delavci v tozdu PPO smo se lotili montaže žerjavnih prog za konzolna dvigala, izdelali pa smo tudi delovne mize, regale, orodne omare, varovalne ograje, transportne vozičke.
Zal -nam je zgodnje zimsko vreme pošteno ponagajalo pri zunanji ureditvi zgradbe in par-
Posebno moramo omeniti sovlagatelje, ki so združili denar za investicije:
INTERTRADE — TOZD Zastopstvo tujih firm — Ljubljana
METALKA — TOZD Trgovina na drobno — Ljubljana
kirišč. Potrebovali bi samo nekaj dni lepega vremena in delno osušen teren, da bi položili temeljno asfaltno podlago. Upam, da nam bo to do otvoritve tudi uspelo.
Ni dvoma, da je investicija kompleksna zadeva, ki zahteva mnogo dela in mnogo izvajalcev. Piri izgradnji nove tovarne so sodelovale naslednje delovne organizacije:
LJUBLJANSKA BANKA — Gospodarska banka Ljubljana.
Zahvala gre tudi delavcem Litostroja, ki so združili finančna sredstva za gradnjo, in dolgoročno poskrbeli ne samo za svoje dobro, ampak tudi za dobro naslednjih generacij.
SGP — SCT
ARCHING — arhitektonski biro
GRADBENI BIRO TEHNO PROJEKT — REKA INŠTALATER — Reka
UNIORINVEST — Sarajevo TRIMO — Trebnje MONTER — Ljubljana
ALPREM — Kamnik
BONOR — Sevnica
KRISTAL — Maribor
IVAMIT — Ivanec
INGMAK — Pohorje
»UMETNI KAMEN« — Ljubljana
NOVOPLESK — Ljubljana SLIKOPLESK — Ljubljana ASTRA — Ljubljana FINALIST — Maribor TERMIKA — Ljubljana NOVOLES — Trbovlje
SLOVENIJALES — Ljubljana
KOP — Kranj SOP — Krško
PRIMAT — Maribor
HOJA — Ljubljana
IMP — REMONT — TOZD Dvigalo — Ljubljana
—	nosilec posla in glavni izvajalec
—	oblikovanje arhitekture in glavnih projektov
—	izdelava statičnih izračunov
—	projektiranje instalacij
—	izvedba in montaža vseh instalacij
— izdelava fasade
—	izdelava strehe
—	ključavničarska in monterska dela
—	izdelava in montaža vseh aluminijastih delov
—	mizarska dela
—	zasteklitev objekta
—	dobava umetnega kamna
—	dobava granitnih stopnic in plošč
—	dobava in polaganje keramičnih ploščic
—	vsa pleskarska dela
—	polaganje cementnih tlakov
—	polaganje talnih oblog
—	polaganje tlakov v hali
—	dobava in montaža stropov
—	izdelava in montaža svetlobnih kupol
—	dobava in montaža pisarniške opreme in birotehnike
—	izdelava in dobava zložljivih vrat
—	izdelava in dobava lakirne komore
—	izdelava in montaža regalnega skladišča, orodnih omaric, pa-letnih vozičkov
—	izdelava in polaganje borovih kocki
—	izdelava in montaža hidravličnega dvigala
FE H
opredeljen konkreten program in zmogljivosti)
4.	Tehnološki proces (programirana proizvodnja)
5.	Ekološki vidiki investicije (skrb za zdravo delovno okolje)
6.	Preskrba s surovinami
7.	Racionalna preskrba z energijo in vodo
8.	Makro in mikrolokacija tovarne
9.	Kadri in socialni pogoji (zagotovitev potrebnih delavcev in ustreznih socialnih pogojev zanje)
10.	Finančna sredstva za investicijo (priložen realen znesek finančnih sredstev s predvidenimi podražitvami jn prekoračitvami)
11.	Terminski plan izgradnje
12.	Plan financiranja
13.	Finančna uspešnost po investiciji (smotrnost investicije, izpolnitev predvidenih finančnih rezultatov, pokritje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti)
Poleg tega smo posebej obdelali še analizo občutljivosti investicijskega programa.
V obdobju od izdelave investicijskega programa do začetka finančnega investiranja je bilo potrebno zagotoviti številne pripravljalne faze, ki trajajo včasih celo toliko časa, kot samo investiranje. Gre predvsem za naslednja opravila:
—	pregled in ocena izdelanega elaborata, razprava v samoupravnih organih,
—	sprejetje odločitve o investiciji,
—	iskanje virov za financiranje investicije,
—	predložitev investicijskega programa vsem sovlagateljem in kreditorjem, dajanje dodatnih pojasnil in izračunov, zahtevanih za odobritev sredstev za gradnjo,
—	izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za razpis in za izvedbo,
—	izdelava osnov za pridobivanje ponudb,
—	razčiščevanje ponudb, predhodni razgovori in dogovori z dobavitelji,
—	priprava in podpis opcijskih pogodb o dobavah opreme, gradbeno-obrtniškem in instalacijskem delu,
—	preiskava tal,
—	pridobitev raznih mnenj in soglasij.
Inštitut za ekonomiko investicij je dal pozitivno mnenje o nameravani gradnji. Izdelal je predlog za odobritev investicijskega kredita in ga predložil organu upravljalcev banke. Ker pa sklenjena kreditna pogodba še ni predstavljala celotne finančne konstrukcije investicije, smo morali Poleg lastnih sredstev pridobiti še kredite dobaviteljev opreme, izvajalcev del in v zadnjem času vse bolj uveljavljeno načelo ustave in zakona o združenem delu o združevanju sredstev za financiranje investicij. Sovlaga-teljski odnosi dajejo tudi večjo garancijo za uspešnost skupne investicije, obenem pa je tudi tveganje bolj porazdeljeno.
Struktura vlaganja v osnovna sredstva, izražena v odstotkih, je naslednja:
Osnovna sredstva:
— gradbena dela	31%
— domača oprema z montažo	26%
— uvožena oprema z montažo	20 %
— carina in ostali stroški uvoza	8%
— ostalo	15%
Skupaj:	100%
Viri financiranja za investicije so bili:
Osnovna sredstva:
—	lastna sredstva	23	%
—	kredit LB	41	%
—	sredstva sovlagateljev	9 %
—	domači komercialni
krediti	9	%
—	tuji komercialni
krediti	____________18%
Skupaj :	100%
'Na osnovi tako zagotovljenih sredstev in strukture vlaganja smo izdelali osnovo za izdelavo ponudb in jo kot Zbiranje pismenih ponudb posredovali izbranim ponudnikom. Od znanih ponudnikov smo prejeli dve ponudbi za izdelavo objekta "na ključ«. Ponudbi obeh ponudnikov sta vsebovali vse potrebne dokumente. V nadaljnjem postopku je bilo potrebno uskladiti mnoge racionalne rešitve, da bi se cene za gradbeno-obrtniška in instalacijska dela uokvirile v dane možnosti. Zaključne ugotovitve, ki so določale o izbiri izvajalca del, so bile predvsem: izbrani ponudnik je nudil nespremenjeno ceno do konca gradnje, s tem da je v ponujenem znesku upošteval tudi podražitve. Nudil je kredit v višini 20 odst. vrednosti gradbeno obrtniških del, pristal je tudi na predplačilo po dogovoru z nami.
Pri iskanju referenc smo ugotovili, da je izbrani ponudnik že izdelal podobno zgradbo, torej je že imel določene izkušnje. Oba ponudnika sta bila glede kvalitete izdelave in glede razpoložljivih zmogljivosti1 in kadrov enakovredna.
Prednost izbranega ponudnika — Splošnega gradbenega podjetja Slovenijaceste — Tehnika je bila tudi v tem, da je že izvajalo dela na objektu TVN.
Tudi pri izbiri projektantov in arhitekta smo se glede na izkušnje pri gradnji tozd TVN, podobne tehnologije in celotnega prostorskega oblikovanja lito-strojskega prostora, odločili za iste izvajalce.
S tem smo uspešno zaključili priprave za izvedbo investicijskih opravil in pričeli postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
SAMOUPRAVLJANJA
PREOBLIKOVALNA OPREMA — PLOD LASTNEGA RAZVOJA
Od prvega stroja do preoblikovalnih linij
Prvi začetki izdelave strojev za obdelavo kovin in nekovin segajo v leto 1950. Lahko se pohvalimo, da je bila prva stiskalnica v Jugoslaviji izdelana prav v industrijski šoli Litostroj. To so bile stiskalnice s silo stiskanja 10 do 16 ton (100 in 160 kN). Takrat smo izdelovali tudi razne stroje za rotacijsko preoblikovanje s pritiskanjem.
Leta 1959 smo izdelali prve hidravlične stiskalnice za industrijo azbesta. Naslednje hidravlične izvedbe strojev so uporabljali za izdelavo poliviriiinih plošč s silo stiskanja 1600 ton (16.000 kN). Leta 1980 smo izdelali prvo hidravlično stiskalnico za bakelit s silo stiskanja 315 ton in jo dobavili »Gorenju« iz Velenja. Vse te poizkuse štejemo za priprave v tehnično poslovnem smislu. Stroje je bilo treba izdelati in jih nato prodati. Lahko rečemo, da je bilo oboje težko, ker še ni bilo izkušenj. Vsi navedeni stroji so biilj izdelani po lastni zamisli in še danes obratujejo.
Začetek načrtnega razvoja in proizvodnje pada v leto 1961. Takrat so bile izdelane obširne analize potreb na trgu in razvojnih usmeritev po svetu. Že na začetku smo spoznali, da preoblikovalna tehnika zajema zelo široko področje obdelave materialov brez odvzemanja; uporablja preoblikovanje, ločevanje in povezo-
zadostne razvitosti na področju hidravličnih naprav oziroma sestavin teh naprav (npr. hidravličnih cilindrov, črpalk in ventilov), so bile proizvodne količine majhne. Z načrtnim razvojem in osvajnjem proizvodnje hidravličnih sestavin kot posebne celote (hidravlični sistemi) so bili dani pogoji za večjo rast proizvodnje.
Tako je minilo prvo razvojno obdobje do leta 1966, ko je proizvodnja narasla na 300 ton letno. To obdobje pomeni prodor preoblikovalne opreme domače izdelave na tržišče. V proizvodnem programu Litostroja je bila to še vedno premajhna postavka, predvsem količinsko, ker ta ni pokrivala stroškov razvoja. Naslednje obdobje je potekalo z motivacijo nenehnih raziskav, potreb trga in splošnih razvojnih teženj v tehničnoekonomskih zakonitostih. Dobljene rezultate in prehodne izkušnje smo nenehno vgrajevali v načela oblikovanja razvojnoproizvodnih sistemov za uresničevanje posameznih in
voj in proizvodnjo. Izkoristili smo prednosti modularnega sistema in povečali proizvodnjo na 700 ton letno brez investicijskih naložb. Tehnično-organizacljski napredek z ekonomskim učinkom smo dosegli v okviru obstoječih zmogljivosti le na sistemski zasnovi modularne obravnave in tipizacije.
V tem obdobju od leta 1966 do 1971 smo zabeležili že prvi izvoz v Egipt, Venezuelo in Romunijo.
Pri osvajanju modularnega sistema smo začeli uvajati tudi industrijsko oblikovanje (design) in ta je kmalu postal sestavni del razvoja. Z industrijskim oblikovanjem v strojegradnji smo med prvimi začeli in uspeli, kar dokazujejo nešteta priznanja, ki smo jih dobili na javnih razstavah industrijskega oblikovanja. Z uvajanjem industrijskega oblikovanja so postajali izdelki bolj uporabni in ergonomsko ter estetsko dognani.
Obdobje od leta 1971 do 1976

Hidravlični vlečni stroj HVO-2-630 (Foto: D. Androjna)
Hidravlični preoblikovalnik HDS-2-400 (Foto: D. Androjna)
vanje v izdelovalnih postopkih, ki so sestavni del obdelovalnih sistemov za obdelavo kovin in nekovin.
Razvoj preoblikovalne opreme za preoblikovalno tehniko v Litostroju zajema:
© preoblikovalne stroje z mehanskim, hidravličnim in pnevmatskim pogonom,,
© mehanizacijo strege,
© sestavljeno opremo za namenske preoblikovalne procese, ki dajejo proizvodne linije ih obdelovalne centre.
Na začetku smo izdelovali naslednje stroje:
® za izdelavo bakelitnih izdelkov s silo stiskanja 100, 160 in 315 ton,
© za globinski vlek pločevine s silo vleka 100 in 160 ton,
© za odpadne kovine s silo paketiranja 70 ton.
Vsi našteti stroji so bili na hidravlični pogon. Zaradi težav pri izdelavi, ki so izvirale iz ne-
sestavljenih preoblikovalnih procesov. Hitro srno tudi spoznali, da tovrstne opreme ne bo mogoče proizvajati v serijah, ker tržišče potrebuje zelo različno izvedbo opreme in to v majhnih količinah enake izvedbe. To izvira iz relativno majhnega domačega trga in velikega števila licenc, ki so se v tem času kupovale za osvajanje posameznih proizvodov, z njimi pa se je dobavljala tudi tehnološka oprema. To spoznanje je vodilo k iskanju prožnega načela gradnje opreme. V ta namen smo izbrali, vpeljali in pionirsko razvili modularno načelo obravnave in gradnje. Modularna gradnja ni omogočila le sestavljanje raznovrstnih izvedb po načelih sestavljanke, marveč tudi deljen razvoj s proizvodnjo po modulih. Tipizacija opreme, naprav in sestavin na osnovi modularne obravnave je zavzela pomembno mesto realizacije. Le-ta je vnašala operativni red v raz-
imenujemo obdobje smelega prodora v svet, saj smo uspeli z lastnim razvojem in doma izdelanimi proizvodi prodreti na evropska tržišča, predvsem pa v Sovjetsko zvezo In delno v dežele v razvoju. Za velik uspeh lahko štejemo odstop dokumentacije Romuniji za dve vrsti strojev v šestih velikostih, ki se uporabljajo za globoki vlek pločevine in jih izdelujejo v tej državi, Litostroj pa ji dobavlja zahtevne sestavne dele.
Razvoj orodij in mehanizacije strege je že omogočil dobavo kompletnih linij in strojev. Delali smo vseskozi v inovacijskem procesu sestavljene dejavnosti, ker smo uvajali nenehno nove izvedbe opreme in tehnološke rešitve. Pri iskanju najugodnejše poti nismo mogli mimo temeljitih raziskav uporabne znanosti tega področja. V ta namen smo obdelali celo vrsto raziskovalno-raz-vojnih nalog s posebnim poudarkom na uporabnosti ugotovitev.
Pomembnejše raziskovalno-razvojine naloge so:
1.	Design celotne podobe gradnje preoblikovalnih naprav in opreme za Litostroj (izdelano 1972). S to nalogo smo določili metodo označevanja in klasifikacije opreme, oblikovanje materialov dn celot ter ergonomske zakonitosti v pogledu strege, nadzora in varnosti pri delu.
2.	Sistemizacija hidravličnih cilindrov št. 229/146 (SBK 1974).
V nalogi smo obdelali celotno problematiko hidravličnih cilindrov od izvedb do izdelave s preizkusom.
3.	Sistematizacija hidravličnih ventilov št. 229 (SBK 1975).
Naloga podaja celotno podobo izvedb, izdelave in uporabe hidravličnih ventilov.
4.	Raziskave uporabnosti tlačnega mazanja št. 229/1860 (SBK 1975). Naloga obravnava vse o tlačnem mazanju.
5.	Optimizacija preoblikovanja
I	— stroji št. 229 (SBK 1976).
Naloga obravnava preoblikovanje z aplikacijo na stroje za preoblikovanje.
6.	Optimizacija preoblikovanja
II	— mehanizacija strege št. 229/ /153 (SBK 1976). Naloga celostno obravnava preoblikovanje s poudarkom na mehanizaciji strege.
7.	Raziskave trdnosti ogrodij, pehal in miz preoblikovalnih strojev št. 229/1862 (SBK 1976). Naloga v celoti obdeluje problematiko ogrodij, pehal in miz kot glavnih sestavnih delov preoblikovalnih strojev.
8.	Razvoj in optimizacija preoblikovalnih modulnih sistemov s pomočjo računalnikov (1976).
9.	Upoštevanje varnosti pri projektiranju pehalnih preoblikovalnih strojev (1980). Naloga podaja smernice v skladu z zakonom varnosti pri delu in napotke za razvoj vgrajevanja in prigra-jevanja varnostnih naprav, ki zagotavljajo varno uporabo in delo s stroji.
Nenehno iskanje cenenih izvedb s povečanjem inovacij ter racionalizacije izvedb in izdelave opreme je omogočilo povečanje proizvodnje preoblikovalne opreme na 1.300 ton letno. Povečanje smo dosegli še vedno le v okviru razpoložljivih zmožnosti. Seveda se je pri tem povečal delež kooperacije. Kooperacijo, ki je v tem času dobila pomembno vlogo, štejemo v raziskovalno-raz-vojno dejavnost, ker je bilo potrebno presaditi del proizvodnje v novo okolje. Največji dosežek v kooperaciji smo dosegli na področju dobave hidravličnih sestavin. To nalogo je v okviru ZPS prevzel Kladivar Žiri. Vidnejše uspehe smo dosegli še s Strojem iz Radelj, STT iz Trbovelj, v zadnjem času pa s Tehnomontom iz Pulja. Pripravljamo pa tudi večjo kooperacijo z Monterjem iz Dravograda.
Obdobje od leta 1976 pa do danes je bilo obdobje priprav na nove naložbe v razširitev in modernizacijo razvojno-proizvodnih zmogljivosti. Izdelali smo celoten investicijski elaborat za pridobitev namenskih finančnih sredstev ter osnov za ralizacijo projektov izgradnje nove tovarne. V času gradnje smo izdelali vse projekte, ki se nanašajo na tehnološki proces: postavitev strojev, preizkuševališča, transport, opremljenost delovnih mest, orodij in druge opreme, ki se nanašajo na opremljenost nove tovarne.
Posebno skrb smo posvetili organizaciji bodočega odvijanja tehnološkega procesa v novih pogojih dela. Priprava obdelovalnih centrov, ki spadajo v sam vrh velikosti, od katerih je eden s klasičnim, drugi pa s CNC krmiljenjem je bil glavni dogodek v razvoju nove tehnologije. Posebna raziskava je veljala izdelavi hidravličnih cilindrov. Na osnovi ugotovitev ter raziskave smo izdelali koncept za uvedbo nove opreme, ki bo revolucionarno skrajšala izdelovalne čase.
Med pripravo investicijskih projektov smo začrtali smernice odvijanja celotnega tehnološkega procesa v novih pogojih dela.
Po teh smernicah smo izdelali modele, ki v celoti zajemajo vodenje procesa z uporabo računalnika. Razvoj orgainizacijsko-pro-cesnih modelov je potekal po stopnjah:
© Model planiranja in termi-niramje zajema datoteke proizvodnega programa po asortimentu in strukturi izvedb. Izdelane so matrice zbiranja skupnih sestavin iz asortimenta plana proizvodnje ter uporaba planimetrov za grobo planiranje. Diagrami krmiljenja in terminiranja bodo omogočili hitro zasledovanje stanja naročil v procesu.
O Model polnjenja proizvodnih zmogljivosti zajema kartoteke obdelovalnih strojev, izdelovalnih postopkov obdelovancev in razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti s stroškovnim ovrednotenjem vloženega dela s proiz-vodnimi sredstvi. Celotni model je prirejen za računalniško obdelavo podatkov, ki omogoča prikazovanje stanja realizacije procesa in stroškovnih obremenitev.
© Model poslovanja s skupni-; mi sestavinami. Za sestavine, ki nastopajo v večjih količinah v strukturi preoblikovalne opreme kot skupni imenovalec, se izpostavljajo v zbirna naročila, vsi ti deli so tipizirani in se naročajo v najugodnejših skupinah. Model zajema datoteke takih sestavin v obliki surovcev, obdelovancev in sestavin, vse pa P° strokovni opredelitvi, ki nastopajo v strukturi preoblikovalne opreme. To so strojne, hidravlične in električne sestavine. Vsak del ima svojo računalniško kartico, na kateri je šifra naročila, klasifikacija in doseženi stroški' Pri uskladiščenju dobi vsak del svojo kartico, ki ga spremlja do naslednje faze sestavljenosti, nakar se prva faza razbremeni m obremeni naslednja faza z obstoječo obremenitvijo in novo, ki Je potrebna za izvedbo faze. Na ta način je možno sprotno razbremenjevanje enega naročila in obremenjevanje drugega, kar avtomatično zaključuje naročila, ko je stanje na zalogi izničeno. Me' toda omogoča na preprost način natančno zasledovanje stanja zaloge in stroškov. Zbirna naročila se naročajo iz strukture proizvodnega plana, seveda s količinsko in rokovno uskladitvijo.
© Model montaže po modulih naprav zajema kartoteke velikosti, tež in strukture sestavim Montažne skupine bodo organizirane po modulih pripadnosti m stroki. Mehanizacija montaže J® predvidena z uvedbo sodobnejših pripomočkov. Zajemanje stroškov je podobno kot pri obdelavi m se izvaja z računalniškimi karticami.
© Model ureditve tehnične dokumentacije za tipizirane pr°' izvode. Model zajema kartoteke razpisovanja naročil, načrtov, tehnoloških postopkov in seznamov za sproženje naročila. Vse je prirejeno za individualno-sku-pinska naročila, ki se pogosto P° navijajo v manjših količinah.
© Model sistema obravnave naročil iz strukture proizvodnega programa. Ta predvideva, d je neobhodno treba uvesti 60 70 odst. tipiziranih naročil z znano strukturo, znanimi potrebnirm zmogljivostmi in urejeno tehnic no-tehnološko dokumentacijo. Naročila se odpošiljajo po 5 koso hkrati in to za več kupcev. y pa en kupec naroča več strojev^ je število neomejeno. 40—50 % L lahko individualnih naročil, k1 predstavljajo nove proizvode.
Perspektivni razvoj
preoblikovalne opreme
Razvoj bo v načelu moral slediti potrebam tržišča. Potrebn bo upoštevati tudi dogovorjen^ delitve programa in specializacije v okviru obstoječih in novi proizvajalcev tovrstne opreme Jugoslaviji. Vse težnje razvoja o treba usmerjati k namenu P°ve_ Čanja proizvodnje tipiziranih lZ_ vedb. Stremeti bo treba za širjenjem proizvodnega programa, ka^ bo omogočalo sestavljanje namensko tehnološke opreme preoblikm vatnih procesov v čim širšem smislu, ki lahko pokriva vse ste zahtev. Vsako dopolnjevanj proizvodnega programa pa m<% biti v načelu le s podobnimi lZ' delki, pri katerih lahko uporab1' mo tehnološke in tržne izkušnje’ Raziskujemo možnost vključevanja livarske opreme — strojev za kalupiranje (formanje) in iz' delavo jeder. V preglednici 3 program razvoja in proizvodni za leto 1981.
Tržišče v svetu je teoretično neomejeno, praktično pa nastopajo neštete ovire, ki jih je treba nenehno premagovati.
Tržišče zahteva od proizvajalca v prvi vrsti zadostno izbiro, nizko ceno, kratke dobavne roke in seveda kvaliteto izdelkov. Ne smemo Pozabiti, da je uspeh prodora na tržišče odvisen tudi od aktivnosti Prodajne službe in poznavanja tržišča.
Litostroj je svoje proizvode in proizvodne veje preoblikovalne opreme predstavljal na mnogih mednarodnih specializiranih razstavah, kjer so bili razstavljeni stroji za obdelavo kovin in nekovin.
Sodelovali smo na BIAM v Zagrebu — na razstavi orodnih strojev z mednarodno udeležbo, ha EMO — evropski razstavi obdelovalnih strojev s svetovno Udeležbo, na GIFA — evropski razstavi livarske opreme z mednarodno udeležbo.
Naši proizvodi v svetu
Od leta 1971 smo izvozili preoblikovalno opremo v obsegu — stroj, orodje in mehanizacija v naslednjih količinah:
število enot	
1. Sovjetska zveza	820
2. Zvezna republika	
Nemčija	110
3. Romunija	22
4. Venezuela	7
Do sedaj je bilo v Litostroju izdelanih preko 3000 enot opreme v 500 različnih izvedbah. Vso to opremo smo odprem 111 kupcem doma in po svetu.
Kadri v TOZD PPO
5. Nemška demokratična
republika	2
6.	Poljska	2
7.	Egipt	5
8.	Libija	4
9.	Nizozemska	2
10.	Iran	1
Do sedaj smo izvozili 30 odst. vseh izdelanih enot opreme.
Kakšne možnosti se nam odpirajo z večjo in izpopolnjeno proizvodnjo?
V novem proizvodnem procesu bomo povečali obseg proizvodnje in asortiment izdelkov, kar bo omogočalo zadovoljitev več kupcev z različnimi zahtevami Namenska tehnologija in organiziranost bosta omogočila krajši proizvodni ciklus in s tem krajše dobavne roke. Z boljšo kvaliteto izdelkov bomo pritegnili nove kupce.
:iiv
-
Hidravlični stroj za laminate HLO-1-1600-250-250-6000/G00-50-2-40 (Foto: J. Žlebnik)
Z visoko tehnično opremljenostjo novih zmogljivosti smo delavci temeljne organizacije združenega dela Proizvodnja preoblikovalne opreme zagotovili možnost za višjo produktivnost dela pa tudi dobre delovne pogoje, kar bo vsekakor moralo vplivati na doseganje boljših rezultatov dela. Ob naporih in prizadevanjih za izgradnjo tovarne, kakršno si želimo, smo mislili tudi na bodoče kadre.
Naši proizvodi po vsej Jugoslaviji
Največ naše opreme je v ko-vinsko-predelovalm industriji (za obdelavo kovin, industrijo transportnih vozil, elektroindustrijo, strojegradnjo in ladjedelništvo). Tudi v industriji predelave nekovin je naša oprema močno zastopana. predvsem pri predelavi plastičnih mas, gume, lesa in drugih nekovinskih materialov.
Več kot 300 delovnih organizacij v Jugoslaviji uporablja našo opremo. Največ opreme je v SR Sloveniji, tej pa sledijo Srbija, Nrvatska, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Orna gora (ter avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo).
, Naj večji kupci naše opreme v 'Jugoslaviji, ki imajo več kot 10 10 enot, so :
1.	ISKRA, Kranj
2.	RIS, Zagreb
3.	OKI, Ivamič-Grad
4.	DONIT, Medvode
5.	UNIŠ, Sarajevo
6.	RADE KONČAR, Zagreb 1 KOVINOPLASTIKA, Lož
8.	SWATY, Maribor
9.	ELEKTROKOVINA, Maribor
10.	IKARUS, Zemun
U. ENERGOINVEST, Sarajevo
12.	JUGOTON, Zagreb
13.	GORENJE, Velenje
14.	LIFAM, Stara Pazova
15.	EURO BAKOVIČ, Slavonski Brod
Potrebe po kadrih, ki so se porajale v zvezi z investicijo, smo v tozdu PPO razreševali tako. da smo glede na dejanske potrebe oblikovali ustrezne delovne skupine. To je omogočilo, da so tako investicijske kot redne proizvodne naloge potekale brez večjih motenj, čeprav ob tem nismo bist-
Že v prvem letu obratovanja nove tovarne preoblikovalne opreme načrtujemo proizvodnjo 4.000 ton. Za tolikšno proizvodnjo bomo seveda morali zagotoviti za-
veno povečali števila zaposlenih. Seveda je bilo to možno le ob veliki pripravljenosti in sodelovanju vseh delavcev, da bi dosegli skupni cilj.
Realizacijo investicijskih in tekočih proizvodnih nalog je omogočilo naslednje število delavcev:
dostno število ustrezno usposobljenih delavcev. Zavedamo se namreč, da je ob taki visoki tehnični opremljenosti predvsem od delavčeve strokovne usposobljenosti odvisen večji ali manjši obseg proizvodnje. Zato bomo pri zaposlovanju novih delavcev skrbeli predvsem za to, da bodo na vseh delovnih nalogah zaposleni pravi delavci. To nikakor ni lahka naloga, upamo pa to, da jo bomo rešili v okviru delovne organizacije — vsaj za opravljanje tistih del, ki so ključnega pomena. Izven delovne organizacije namreč nj mogoče zagotoviti ustrezno usposobljenih delavcev.
Za realizacijo načrtovanega obsega proizvodnje bomo v tozdu PPO potrebovali naslednje število zaposlenih:
Pri planiranju števila in strokovne usposobljenosti potrebnih delavcev smo izhajali iz obsega in vrste nalog. Pri ugotavljanju ustrezne strokovne usposobljeno-
Organizacijska		Število delavcev	
			
	proizvodni	režijski	skupaj
Vodstvo		3	3
Plan in analize	7	12	19
Tehnologija		6	6
Kakovost		3	3
Investicije	2	4	6
Obdelava	4		4
Montaža	90	9	99
Skupaj:	103	37	140
Jlidravlični utiskovalnik H 1)0-2-630
Organizacijska enota		število delavcev	
	proizvodni	režijski	skupaj
Vodstvo		5	5
Splošne zadeve		14	14
Plan za analize		15	15
Izdelava tehnološko tehnične dokumentacije	36	3	39
Kakovost		10	10
Investicije	1	3	4
Priprava proizvodnje	10	20	30
Obdelava	41	5	46
Montaža	127	20	147
Skupaj:	215	95	310
Pričakujemo, da bomo prikazano kadrovsko strukturo zagotovili v dveh letih, ko bomo dosegli optimalni obseg proizvodnje pri dani tehnični opremljenosti dela. V teto. času bomo ob sodelovanju strokovne službe kadrovsko splošnega sektorja zaposlili 170 delavcev in jih primerno usposobili za pripravljanje potrebnih nalog in za sodelovanje pri skupnem delu.
Izobraževalni center, ki nam že sedaj zelo uspešno oblikuje mlade strokovnjake in sodeluje pri razvoju proizvodov, nam bo tudi še naprej v veliko pomoč.
Strokovna usposobljenost
Število delavcev
Magister
Visoka izobrazba Vilšja izobrazba Profil tehnika Široki profil (KV)
Široki profil (VK)
Ozki profil
Priučeni s tečajem
Priučeni na delovnem mestu
1
17
23 45
120
62
24 14
4
Skupaj:
310
Hidravlični krivilnik vrste HKO-l-XXXX za letalstvo in ladjedelništvo (Foto: M. M.)
sti posameznega delavca u pošte- dobljeno strokovno usposoblje-vaimo usposobljenost s šolanjem nost. Glede na strokovnost bomo v ustrezni šoli ali z delom pri- zaposlili:
Hidravlični zapogibnik HKOC-l-XXX (Foto: J. Žlebnik)
Tržišče preoblikovalne opreme — doma in v svetu
Priprava proizvodnje
Dela v okviru priprave proizvodnje delimo na:
—	planiranje zmogljivosti (planiranje, razporejanje in kontrola dela v proizvodnji),
—	planiranje materiala,
—	izdelava in lansiranje dokumentacije.
Osnovni proizvodi plana morajo biti glede na obremenitve v skladu z zmogljivostmi delovne organizacije. Brez točnega plana po zahtevanih zmogljivostih pred planiranjem proizvodnje si namreč ne moremo zagotoviti pravočasne dobave. Zato naš koncept planiranja zmogljivosti vsebuje dolgoročno plansko funkcijo, usmerjeno za zagotovitev ravnotežja med zadovoljitvijo zahtev kupca in vzdrževanja enakomerne zmogljivosti podjetja ob sprejemljivi ceni.
V to koncepcijo spada:
—	določanje zmogljivosti, katere je potrebno upoštevati,
—	ugotovitev »obremenitvenega profila« za vsak proizvod (obremenitev na zmogljivost na vsako enoto končnega proizvoda),
—	množitev te obremenitvene
enote proizvodov s količino, zahtevano v osnovnem proizvodnem planu in s tem določitev celotne obremenitve ali zahtevek zmogljivosti na vsakem proizvodu sredstva in drugih virih zmogljivosti,
— stimuliranje učinka različnih proizvodnih planov z namenom doseči najboljšo izrabo zmogljivosti.
Z nadrobnim planiranjem oziroma časovnim določanjem proizvodnje, ki obsega obdobje 1 do 2 mesecev, razporejamo in odrejamo, na katerih delovnih mestih bodo opravljali delo im kakšen bo vrstni red v okviru terminske enote. To je naloga terminerjev, ki prav tako skrbijo za pravočasno serviranje materiala oziroma obdelovancev na delovno mesto in z njega, za nadzor dela,
potem pa tudi kontrolirajo roke. Ker pa so potrebne predvsem dobre in sprotne informacije o poteku dela, je njihovo delovno mesto v proizvodnih delavnicah.
Materialno poslovanje postaja vse pomembnejši del celotne poslovne aktivnosti. Z uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije v proizvodne procese se stroški proizvodnega dela vse bolj znižujejo. Odstotno torej naraščajo stroški materiala im stroški, ki jih material povzroča, posebno pa še tam, kjer celotno materialno poslovanje ni urejeno im organizirano.
Posamično oskrbovanje materiala za konkretno naročilo za nas ni sprejemljivo. Osnovni princip, katerega hočemo doseči pri tem primeru, je ta, da preskrbimo material šele tedaj, ko ga potrebujemo v proizvodnem procesu. S tem se sicer izognemo skladiščenju materiala, vezavi kapitala in stroškom, ki pri tem nastajajo, vendar ima ta način slabost, ki se izrazito odraža v naši proizvodnji: dobave so težavne, prepozno naročilo povzroča zastoj proizvodnje. Zato bomo morali uveljaviti princip oskrbovanja na zalogo, s katerim se izognemo slabostim posamičnega oskrbovanja in si tako zagotovimo nepretrganost proizvodnje in oskrbovanja materiala v najustreznejših količinah.
Samoupravljanje
V letu 1977 smo se na novo samoupravno organizirali, 9. decembra 1977 je bil izvoljen prvi delavski svet tozda PPO.
še tu največkrat iščemo pravice, na dolžnosti pa pozabljamo.
Samoupravljanje in vlogo delavcev bomo torej še vnaprej razširjali na področju, kjer je njihov vpliv še premajhen ali pa omejen.
Na področju skupnega proizvoda bomo razvijali take odnose kot so predvideni v Samoupravnem sporazumu o ustvarjanju skupnega prihodka in razporejanju skupnega prihodka med tozdi v delovni organizaciji. Le-ta predvideva sodelovanje oziroma udeležbo posameznega tozda po pred-kalkulacijl oziroma po ovrednotenem tehničnem normativu. Ovrednoteni tehnični normativ je merilo za razporeditev vsakega preliva iz naslova skupnega prihodka pri posameznem skupnem
Od takrat dalje lahko govorimo o novih kvalitetah na področju samoupravnih odnosov, saj je takrat še maloštevilni delovni kolektiv dobil možnost najširšega odločanja.
Svoje družbenoekonomske odnose in druge samoupravne pravice uresničujemo delavci tozda PPO v skladu s statutom temeljne organizacije. Značilno za dosedanje obdobje delovanja na področju družbenoekonomskih odnosov in samoupravljanja je delo pri izdelavi in sprejemanju splošnih samoupravnih aktov. Največ zanimanja smo posvetili spremljanju proizvodne realizacije in investicijskemu vlaganju. Značilno za obdobje je bilo tudi to, da so se stališča znotraj delovne organizacije usklajevala na ravni upravnega odbora Litostroja in v drugih komisijah delavskega sveta delovne organizacije in tozdov. Tako usklajena stališča so omogočila hitro in v večini primerov soglasno sprejemanje sklepov.
Za obdobje, ki je bilo pred nami, smo si zadali nalogo, da bomo kot sedaj razvijali sistem samoupravljanja in razširjali vlogo in moč delavskega razreda.
Vloga in sodelovanje delavcev v sistemu samoupravljanja sta na nekaterih področjih še zmeraj premalo izražena. Vzrok za premajhno zainteresiranost delavcev
Hidravlični postopni preoblikovalnik HPO-X-XXXX/XX
pri reševanju širših družbenih problemov je treba iskati v preobširnih gradivih, neobveščenosti in seveda dejstvu, da razvoj samoupravnih odnosov zahteva tudi določen čas. V samoupravljanje se največ vključujemo le takrat, ko gre za reševanje problemov, ki zadevajo nas osebno oziroma nas zanima njihovo reševanje, pa
Seveda pa je naša osrednja naloga stabiliziranje gospodarstva. Pri tem bomo skrbeli za razvojno politiko, srednjeročni plan, investicijsko izgradnjo, realizacijo proizvodnega plana, proizvodni program, ki mora omogočiti produktivnost dela, trajno povečanje izvoza, racionalno povečanje uvoza, še zlasti pa za uporabo lastnega znanja in ustvarjalnosti.
Sodelovanje med tozdi
Pri proizvodnji preoblikovalne opreme sodelujejo oziroma so udeleženi TOZD Inštitut za raziskave, razvoj in projektiranje, TOZD Proizvodnja ulitkov in modelov, TOZD Proizvodnja zvarjcncev in odkovkov, TOZD Proizvodnja obdelovancev, TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme in TOZD Prodaja.
proizvodu oziroma skupni storitvi. Na ta način je posamezni temeljni organizaciji znana vrednost razdelitve v skupnem proizvodu in ji daje možnost, da v svojem poslovanju išče in najde notranje rezerve za čimboljše poslovanje.
Za določene tipizirane proizvode se bomo morali s tozdom IRRP dogovoriti o prenosu uporabe tehnične dokumentacije na tozd PPO. Določiti bomo morali za koliko izvedb se bo uporabila tehnična dokumentacija in kolikšna bo vrednostna udeležba tozda IRRP. Določiti je potrebno tudi postopek, kako in kdaj vnašamo spremembe in od kdaj jih pri ponovitvah uporabljamo.
Torej bomo za tipizirane proizvode lanslrali dokumentacijo iz priprave proizvodnje tozda PPO. S tem bomo skrajšali proizvodni čas za izdelavo tipiziranih proizvodov, sprostili proizvodne zmogljivosti tozda IRRP in ji omogočili, da se dejansko ukvarja s tistim, kar je zapisano v imenu temeljne organizacije, to je, da se ukvarja z raziskavami, razvojem in projektiranjem in ne z lansiiranjem dokumentacije.
Ena glavnih težav pri proizvodnji je prav gotovo izpolnjevanje rokovnih obveznosti. Vsi sodelujoči tozdi se morajo držati dogovorjenih rokov, da ne povzročajo škode drugim tozdom, sproti morajo obveščati pristojne službe in poslovodne organe o izvajanju svojih rokovnih obveznosti.
Obe tovarni PPO in TVN — ponos delavcev
Organiziranost
Znano je, da z rastjo organizacijskih enot postajajo odnosi med ljudmi vedno boli zapleteni, zato moramo ob povečanju števila delavcev v TOZD PPO misliti tudi na to.
V prostorih nove tovarne naj bi delali vsi delavci, ki s svojim delom sodelujejo pri proizvodnji preoblikovalne opreme, ne glede na to, kateri temeljni organizaciji združenega dela organizacijsko pripadajo. Tako bodo v novi tovarni dobili ustrezne prostore tudi tisti delavci tozdov IRRP in Prodaje, katerih delovne naloge bodo sodile na področje naše dejavnosti.
S povečanjem obsega proizvodnje na 4000 ton letno se bo moral spremeniti tudi način prodaje. Ker bomo proizvajali približno 3000 ton za skladišče, bo potrebna večja aktivnost prodaje tako v Litostroju kot tudi v organizaciji združenega dela, ki bi prevzela prodajo naših izdelkov.
Znanje in sposobnost proizvodnje ob velikem izboru tipskih strojev omogočita prodaji, da ponudi domačemu ali tujemu uporabniku skoraj vso opremo, M jo le-ta potrebuje glede na svoj tehnološki postopek. Zato v naslednjem Obdobju ne bo osnovni problem kako proizvajati, temveč kaj proizvajati, da se proizvodi ne bodo zadrževali v skladišču, ampak v najkrajšem času prišli og proizvodnje h končnemu uporabniku. S poudarjanjem pomena funkcije prodaje ne želimo zmanjšati pomena. ki ga ima sama proizvodnja. Zavedati se moramo, da bomo morali rešiti v celoti tudi izdelavo tehnološke dokumentacije, pripravo proizvodnje, del obdelave in celotno montažo, kot tudi druge spremljajoče dejavnosti. Pomembno je, da imamo zmogljivosti izmerjene in da o manjkajočih pravočasno obveščamo ostale temeljne organizacije, ki sodelujejo v skupnem proizvodu.
Proizvodno avtomatizirana transer linija za preoblikovanje pločevin0 (Foto: J. Žlebnik)
Novo kolektivno vodstvo sindikata
Na 4. seji konference osnovnih organizacij sindikata, ki je bila 8. oktobra, so delegati izvolili novo kolektivno vodstvo. Tako je bil na mesto dosedanjega predsednika Miroslava Podbevška, ki odhaja na enoletno šolanje, izvoljen Pavel Stupnikar iz TOZD IVET, za Podpredsednika konference Gorazd Hartner iz TOZD PRODAJA in za sekretarja konference Vlado Sazonov iz TOZD OBDELAVA.
Imamo torej novo vodstvo konference osnovnih organizacij sindikata — tri člane, ki so si svoje delo zastavili na kolektivnem Principu vodenja. Svojih funkcij fie razvrščajo, temveč se njihovo delo in odgovornost prepletajo. Čeprav je to sorazmerno mlado vodstvo, si bodo novoizvoljeni funkcionarji sindikalne organizacije prizadevali čim bolj uporabiti svoje dosedanje izkušnje na družbenopolitičnem področju, veliko pa si jih bodo pridobili tudi ob delu samem. Sicer pa poglejmo, kaj pravijo o tem sami:
in v družbi, v kateri živi, mora delati za boljši jutri nas vseh. Tako bomo lahko izpolnili naloge, ki smo si jih zastavili skupno s tovarišem Titom in tovarišem Kardeljem.«
Za podpredsednika je bil izvoljen sedemindvajsetletni ekonomist Gorazd HARTNER, ki se je zaposlil v Litostroju leta 1977. Je glavni komercialist v TOZD PRODAJA in opravlja dela in naloge na področju prodaje črpalk za domači trg.
»Od samega začetka sem se skušal vključiti v delo mladinske
Predsednik Pavel STUPNIKAR se je v Litostroju zaposlil leta 1962 v tedanji proizvodni enoti. HS. Od leta 1963 pa dela kot vzdrževalec strojev v sedanjem TOZD IVET.
»Po prihodu v Litostroj se nisem takoj vključil v delo na družbenopolitičnem in samoupravnem področju, predvsem zaradi načina dela okolja, v katerem sem delal. Po letu 1970 oziroma v letu 1976 sem bil izvoljen v delavski svet TOZD, predlagali so me za predsednika. Ta funkcija mi je bila zaupana dve mandatni dobi, istočasno pa sem deloval in se dodatno izobraževal tudi na družbenopolitičnem Področju.
Delo predsednika konference OOS Litostroj sem sprejel z zavestjo, da je to naloga, ki jo bo treba izvrševati še odgovornejše kot dosedanje naloge. Pri tem seveda upoštevam, da je v prvi Vrsti v vodstvu konference potrebno vpeljati kolektivno delo in si porazdeliti delo in odgovornosti. S tem moje delo pa tudi delo ostalih ne bo trpelo, čeprav je za delovanje na tem področju treba žrtvovati veliko delovnega in prostega časa. Tu pričakujem tudi sodelovanje in usklajevanje dela predsednikov IO OOS,
Politično delo v konferenci smo si že sedaj zastavili tako, kot to določajo resolucijski dokumenti obeh kongresov. S tem hočem povedati, da ni dovolj dokumente le sprejeti, treba jih je tudi uresničevati. Sindikat je Predvsem družbenopolitična organizacija, k'j mora delovati akcijsko, da bi lahko izpeljala vse zastavljene cilje. Z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v delovni organizaciji moramo delovati usklajeno, zastopati pa moramo družbene interese — interese li-tostrojskega delavca.«
O tej in podobnih funkcijah Pa je Pavle Stupnikar na koncu Povedal še to: »Ta funkcija pa tudi ostale ne smejo in ne morejo biti nekakšna odskočna deska za napredovanje pri rednem delu ali pa »predpriprava« za kasnejšo še zahtevnejšo družbenopolitično funkcijo. Vsak, ki opravlja takšno družbenopolitično delo, ki so mu ga zaupali, se mora Zavedati, da dela to za družbo organizacije, zveze komunistov in
zveze sindikata. Poleg družbenopolitičnih funkcij, ki sem jih opravljal v delovni organizaciji, sem se aktivno vključeval tudi v delo krajevne skupnosti ter občinskega komiteja ZSMS Moste-Polje. Pred prevzemom te funkcije sem bil sekretar konference OOS Litostroj. Glede na to, da gre pri konferenci za novo obliko organizacije dela, je prevzem te funkcije sprožil še dodatno od-
govornost. To pa je potrebno uskladiti z rednim delom v delovni organizaciji.
Sam obseg dela konference osnovnih organizacij sindikata kaže na to, da ne more en človek sam opravljati vsega dela. Zato je potrebna pravilna razporeditev dela ne samo med kolektivnim vodstvom, temveč tudi pravilna razdelitev in odgovornost med vsemi člani konference sindikata.
Uspešnost dela konference temelji tudi na pretoku informacij med konferenco in TOZD oziroma delovnima skupnostima ter na povratnih informacijah, na podlagi katerih naj bi pravilno usmerili celotno delo.
Svojo novo funkcijo obravnavam kot lastni prispevek k delu in delovanju konference osnovnih organizacij sindikata.«
Osemindvajsetletni sekretar Vlado SAZONOV pa je povedal naslednje: »Po končani poklicni šoli sem se leta 1970 zaposlil v tovarni kot strojni ključavničar v montaži turbin. Ob delu sem zaključil šolanje na I. stopnji strojne fakultete. Že med študijem sem spremenil delovno področje, tako sem nekaj let delal v konstrukciji orodja, zadnje leto pa opravljam naloge vodje službe kakovosti v TOZD OB. Na družbenopolitičnem področju sem deloval pri osnovni organizaciji sindikata v TOZD OBDELAVA, na ravni delovne organizacije pa na področju športa in rekreacije pri konferenci sindikata.
Izvolitev za sekretarja mi pomeni priznanje, hkrati pa mi nalaga novo odgovornost, ki jo zahteva ta funkcija. Poleg tega je družbenopolitično delo poleg rednega dela velika obremenitev, zahteva pa tudi marsikatero urico prostega časa.
Konferenca OOS je organ os-osnovnih organizacij TOZD. To pomeni, da je delo konference in s tem njenega vodstva usklajevanje stališč v posameznih TOZD o vseh problemih in vprašanjih, ki so v interesu delavcev v de-
JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKOV DOPOLNIL USTAVE SFRJ IN SRS
Skupščina SIt Slovenije je na skupni seji vseh treh zborov skupščine 22. oktobra 1980 obravnavala besedilo osnutka amandmajev k ustavi SIt Slovenije in predlagala javno obravnavo do 31. januarja 1981 leta.
V	javni razpravi naj sodelujejo vsi delavci in občani z namenom, da se čimbolj okrepi njihov vpliv v celotnem procesu družbenega obveščanja, še posebej pa, da se hitreje in celovito seznanijo z izhodišči kolektivnega dela in odgovornostjo kar naj v praksi prispeva k demokratizaciji in po-družbljanju kadrovske politike. To naj bi pripomoglo k večjemu uveljavljanju sposobnosti znanja in dela in k omejevanju teženj po poklicnem opravljanju in prisvajanju uprav-ljalskih funkcij.
Celotno razpravo o predlaganih ustavnih dopolnilih bi bilo potrebno povezovati tudi z aktualnimi družbenoekonomskimi in političnimi vprašanji, posebej s celovito obravnavo odnosov in institucij našega političnega sistema.
Zato je potrebno, da se v polni meri angažirajo samoupravni organi, delegacije in delegatska telesa pa tudi delovni ljudje na zborih delavcev v organizacijah sindikata.
Potrebno je tudi oceniti, v kakšni meri so metode dela družbenopolitičnih organizacij in mehanizem odločanja v samoupravnih organih dejansko odprti za pobude delovnih ljudi, za razpravo o konkretnih življenjskih vprašanjih in kako bomo v lastni sredini po sprejetju dopolnil v skladu z ustavnimi zahtevami oblikovali vodstva posameznih organov.
V	javno razpravo je treba organizirano vključiti vse člane temeljnih in drugih vodstev družbenopolitičnih organizacij, člane delegacij za skupščine SIS in DPS in člane samoupravnih organov. Vsa javna razprava naj poteka skozi redne organizacijske oblike družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja.
Pripombe oziroma stališča, ki se bodo oblikovala v javni razpravi za dopolnjevanje osnutkov ustavnih dopolnil, je potrebno sprotno dostavljati preko občinskih vodstev zveze sindikatov in socialistične zveze na republiške organe oziroma na komisijo skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave.
Vsa omenjena stališča in izhodišča nas obvezujejo, da sc tudi delavci Litostroja v decembru oziroma v prvi polovici januarja aktivno vključimo v obravnavo in celovito ocenimo naše razmere, nato pa iz teh izhodišč obravnavamo dopolnila k ustavi Socialistične republike Slovenije ter dopolnila k ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije.
M. S.
lovni organizacija. Poleg tega mora sprejemati še stališča o vprašanjih, ki so predmet samoupravnih aktov in drugih problemov, ki zahtevajo usklajeno delovanje v delovni organizaciji. Velika je vloga in odgovornost sindikata v našem vsakdanjem življenju v tovarni. Zato je uvajanje kolektivnega vodenja pri delu konference nujno, saj en človek ne zmore vsega opravit; sam. To pa ne
pomeni, da se lahko zato zmanjša osebna odgovornost. Le tako bomo lahko izpolnili naloge, ki so nam bile zaupane.«
Tako torej meni novo vodstvo sindikata. Z njihovo zavzetostjo in podporo predsednikov osnovnih organizacij jim bo gotovo uspelo uresničiti zastavljene cilje. Ob izvolitvi jim čestitamo in jim želimo čim več uspeha pri delu!
Pripravila M. M.
Aktivnost komunistov
Konec oktobra je bila 27. seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije Ljubljana-Šiška, na kateri smo kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali problematiko nadaljnjega razvoja delovanja komunalnega sistema.
Uvodoma smo na seji obravnavali tudi tematiko aktivnosti osnovnih organizacij pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in aktualne naloge komunistov na vseh področjih družbenega življenja.
Tako je bilo med aktualnimi nalogami tega -trenutka izpostavljeno predvsem področje LO in DS, saj morajo komunisti v vseh osnovnih organizacijah oceniti stanje v svoji sredini, analizirati vlogo in naloge komitejev za LO in DS ter oceniti izvajanje vaje »Ljubljana ’80«, ki je bila v preteklem mesecu.
Pri obravnavi aktivnosit komunistov je bila najbolj izpostavljena problematika priprave, obravnave in sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega plana. Občinski komite je na svojih zadnjih sejah to področje najbolj celovito ocenil. Na podlagi stališč in ugotovitev komiteja so bili člani konference zadolženi, da v vseh osnovnih organizacijah terjajo obravnavo planskih dokumentov z idejnopolitičnih izhodišč ekonomske stabilizacije, kajti brez poglobljene razprave je nemogoče pripraviti take dokumente, ki bodo v celoti odražali stabilizacijska prizadevanja.
Izpostavili so tudi problematiko informiranja. Tako je bilo
poudarjeno, da je potrebno v vseh sredinah upoštevati tak sistem informiranja in povezovanja osnovnih organizacij, članstva in organov, ki bo omogočal delo in uresničevanje sprejetih nalog v osnovnih organizacijah in v vseh drugih oblikah povezovanja komunistov v občini. Vendar pa informiranje v zvezi komunistov ni mogoče ocenjevati ločeno od celotnega družbenega sistema informiranja, posebej še, ko gre za usmerjanje k hitrejšemu uresničevanju sprejetih nalog v celotni družbeni skupnosti.
Okoli osrednje točke dnevnega reda so uvodoma izpostavili predvsem področje prizadevanj v preteklosti, kako -naj bi oblikovali komunalni sistem, da bi ga čimbolj prilagodili občanom. Kljub temu, da smo v zadnjem času precej storili za uveljavljanje in dograjevanje delegatskega sistema, za krepitev samoupravne vloge krajevnih skupnosti, samoupravne preobrazbe združenega -dela, uresničevanja ustavne vloge občin in celotnega komunalnega sistema, je vendarle treba narediti še -nekaj korakov, da bj zagotovili zares odločilno vlogo in čim popolnejše uveljavljanje interesov delavcev v združenem delu in krajanov v krajevnih skupnostih. Posebej so poudarili nekaj vzrokov, ki naj bi bili v
prihodnje glavna usmeritev aktivnosti vseh subjektivnih sil v občini.
Spremembe statuta občine, ki so v obravnavi, pa tudi napovedane ustavne spremembe v zvezi s kolektivnim delom in odgovornostjo so priložnost, da odpravimo sedanje slabosti.
Ena od težav, na katero so člani opozorili v razpravi, je prav gotovo preveč tozdevsko zapiranje, saj tako tozdi ne morejo učinkovito uresničevati svojih interesov in izkoristiti možnosti, ki jih ponuja dobro delovanje delegatskega sistema. Tudi opozorilo, da je zbor združenega dela preveč pasiven, potrjuje že predhodno omenjene ugotovitve. Nedvomno k temu prispevajo tudi pogosto preobsežni dnevni redi ter slaba in preobsežna gradiva. Izboljšati je potrebno delo družbenopolitičnega zbora, saj je vse preveč opazovalec dogajanj oziroma ne obravnava problematike tako, kot bi moral.
Potrebno bo odpravita forum-ske oblike delovanja in odločanja v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo morale postati enakovreden zbor v skupščinskem sistemu. Tudi razprave o manj pomembnih vprašanjih, o katerih bi lahko s prav nič škode za delegatski sistem odločali drugje, bi bilo potrebno izločiti z obsežnih dnevnih redov. Prav zato delegatom ostane premalo časa za poglobljeno razpravo o temeljnih vprašanjih.
Člani konference so v razpravi o razvoju komunalnega si-
stema opozorili tudi na pretirano kopičenje administracije in hkrati premajhno učinkovitost raznih strokovnih služb. Družbena režija namreč preveč stane, ne daje pa želenih učinkov. Tudi upravni organi bodo morah svoje delo bolj uskladiti s potrebami in interesi ljudi, vendar ne z nadaljnjim širjenjem administracije, temveč z zboljševanjem kvalitete svojega dela. Med drugim bo potrebno delovni čas prilagoditi potrebam delavcev.
Potrebno bo tudi temeljito presoditi, ali inšpekcijske službe res delajo tako, kot želijo občani, zato mora razprava o komunalnem sistemu, ki bo še tekla, razjasniti pristojnosti občine in mesta. Pogosto se namreč govori, da so določene pristojnosti prenesene iz mesta v občino, ko pa je potrebno povedati, kako in kaj bo, iz občine ni odziva, da bi se čimbolj racionalno organizirali.
To je bil le del problemov, na katere so opozorili člani konference. Na ostale probleme bo opozorila razprava, za katero so komunisti v krajevnih skupnostih še posebej zadolženi. Na podlagi vseh pripomb, stališč in ugotovitev pa naj bi se potem lotili konkretnih ukrepov za premostitev ovir. To je tudi glavna naloga komunistov, da na podlagi celovite ocene komunalnega sistema terja od vseh subjektov uresničevanje in oblikovanje takega sistema, ki bo v celoti dovoljeval nov korak v razvoju političnega sistema, kamor sodi tudi komunalni. Zadovoljstvo uporabnikov, občanov oziroma delavcev, pa bo lahko barometer, ali so nove rešitve pravilne oziroma ustrezne, kajti zveza komunistov se bo zavzemala predvsem za take rešitve, ki bodo ustrezale predvsem občanom.
M. S.
PRIPRAVA SREDNJEROČNEGA PLANA V KONČNI FAZI
Referendum bo 5. decembra
Temelji plana tozdov, delovnih skupnosti in delovne organizacije pred samoupravnim sprejemanjem na zborih delavcev.
Temelje plana temeljne organizacije bomo sprejeli z osebnim izjavljanjem na referendumu 5. decembra 1980.
DRUGI O NAS
Odmevi na tekmovanja
Tudi ostali jugoslovanski časopisi so veliko pisali o tekmovanjih kovinarjev v Litostroju. Veliko slovenskih časopisov je pisalo o področnih tekmovalcih, ki so se udeležili republiškega tekmovanja (med nijimi Dolenjski list, Primorske novice, Novi tednik iz Celja itd.J, precej več časopisov — jugoslovanskih pa je pisalo o zveznem tekmovanju. To so bile v glavnem krajše ali daljše vesti, nekaj fotoreportaž, reportažnih zapisov, pa tudi intervjujev z najboljšimi tekmovalci. Pri pregledu časopisnih izrezkov nam je uspelo našteti 29 jugoslovanskih časopisov, ki so pisali o tekmovanju kovinarjev, med njimi Delo, Ljubljanski dnevnik, Mladima in Delavska enotnost iz Ljubljane, Večemje novosti, Borba, Privredni pregled, Politika in Rad iz Beograda, Vljesmik, Večemji list in Rad-ničke novine iz Zagreba, pa še Pobjeda iz Titograda, Oslobo-
denje iz Sarajeva, Dnevnik iz Novega Sada, Novi list iz Reke in Jedinstvo iz Prištine. Večina teh časopisov je obja-Vila po več člankov različnih žanrov in dolžin, vendar na isto temo. Gotovo pa jih je pisalo o tekmovanju več kot 29, saj ob tem nismo upoštevali tudi nobenega glasila, ki izhaja v združenem delu.
Priznati moramo, da sta obe tekmovanji naleteli na velik odmev v naši državi in na veliko zanimanje jugoslovanskega tiska. Tako je tudi prav, saj so to delovna tekmovanja, ki ne dvigajo le produktivnosti dela lin njegove kvalitete, temveč veliko prispevajo tudi k uveljavljanju teh, pogosto preveč zapostavljenih poklicev — predvsem pa krepijo prijateljske odnose med delavci Jugoslavije in naša skupna prizadevanja za razvoj naše države.
M. M.
Komisija pri delavskem svetu delovne organizacije je posvetila posebno pozornost usklajevanju predloženih temeljev plana na nivoju delovne organizacije.
Zmogljivosti temeljnih organizacij so se uskladile z zmogljivostmi delovne organizacije, te pa s tržnimi razmerami. Opravili smo obsežno delo na področju plana ekonomskih odnosov s tujino za srednjeročno obdobje 1980—1985 na nivoju delovne organizacije in temeljnih organizacij.
Na področju zaposlovanja je končno prevladalo stališče, da mora vsak novo zaposleni prispevati tak dohodek, kot ga je temeljna organizacija že ustvarila, v nasprotnem primeru bo v prihodnjem obdobju dohodek na delavca manjši, to pa pomeni, da ne bomo mogli pokrivati že sprejetih obveznosti. Predvidena rast je v okviru družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška, razen pri tozdih, ki izvajajo nove investicije.
Predvidena rast osebnih dohodkov zaostaja od rasti dohodka za 10 odst., kar je v skladu z osnutkom družbenega plana SR Slovenije 1981—1985. Tudi porabljena sredstva zaostajajo za rastjo celotnega prihodka, kar bo ugodno vplivalo na višino dohodka.
Delavci v temeljnih organizacijah so s temelji planov odločali, upoštevajoč svoje zmogljivosti, o
—	planiranem dohodku temeljne organizacije z njegovo strukturo, v skladu s kazalci uspešnega poslovanja po zakonu o združenem delu;
—	pravicah, obveznostih in odgovornostih za ustvarjanje prihodka temeljne organizacije v vseh oblikah združenega dela in sredstev;
—	temeljnih razmerjih glede razporejanja dohodka za osebne dohodke, skupno in splošno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve;
—	pravicah, obveznostih in odgovornostii na materialnem in finančnem področju.
Vsi delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti smo prejeli gradivo za zbore delav-
Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki so ga sestavljali predsednik predsedsitva SZDL Milan Zagorc, predsednik sveta KS Ivan Šavor in ravnateljica osnovne šole Hinko Smrekar Olga Stankovič, je predsednik SZDL KS Jože Kušar pozdravi! vse prisotne in poudaril pomen letošnjega praznovanja. Letošnji praznik namreč sovpada s praznovanjem 33. obletnice ustanovitve Litostroja in 30. obletnice samoupravljanja pri nas. V tem času so bili de-tovni ljudje din občani nosilci samoupravne, družbenopolitične in materialne preobrazbe, katero tudi s pridom uživajo. Tovariš Kušar je na (kratko orisal razvojno pot samoupravljanja in razvoj gospodarstva ter omenil vlogo modeme (industrije, (ki se je močno razvila tudi v naši krajevni skupnbsiti. V posebno zadovoljstvo krajanom je lahko tudi lepo urejena okolica, ki jo krasa mnoge zelenice, drevesni nasadi in cvetje. Soseska je lepo zaokrožena, saj ilma KS svojo osnovno šolo čn vzgojno varstveni zavod. V prihodnjih petih letih pa naj bi
cev, v naslednjimi podatki za obdobje 1981—1985.
Za temeljno organizacijo:
—	pridobivanje, razporejanje in delitev dohodka;
—	zaposlenost;
—	plan ekonomskih odnosov s tujino;
—	kazalci poslovanja.
Za delovno organizacijo:
—	pridobivanje, razporejanje in delitev dohodka;
—	količinski in vrednostni plan;
—	zaposlenost;
—	plan ekonomskih odnosov s tujino;
—	kazalci poslovanja.
Komisija za pripravo srednjeročnega plana je predlagala tozdom, delovnima skupnostima in delovni organizaciji, da tako usklajene temelje plana tozdov
(Nadaljevanje)
V organizacijah združenega dela z neorganizirano standardizacijo je prepuščeno razvijalcem in konstruktorjem, da dokončno izbirajo dele in materiale za nabavo neposredno iz raznih katalogov, kj so jim prišli v roke največkrat naključno, in s tem že vnaprej določajo tudi dobavitelja. S takim načinom je nabavi odvzetij, možnost izbire najugodnejšega dobavitelja ob vsakem naročilu, zato je cena višja, število vnaprej določenih dobaviteljev se nekontrolirano povečuje, ker imajo posamezni konstruktorji kataloge različnih dobaviteljev, zmanjšujejo se količine posameznih naročil, kar spet neugodno vpliva na nabavno ceno, kvaliteta zahtevanih proizvodov ni zajamčena, ker razvijalci iin konstruktorji največkrat nimajo zanesljivih podatkov o tipskih preizkusih proizvodov, ki jih izbirajo.
Organizacija združenega dela
postala (krajevna skupnost še lepša. Odpravilo se bo barakarsko naslelje Korotan, (kjer bodo na novo zgrajeni stanovanjski stolpiči, ob teh pa bo prostora tudi za nove vzgojno varstvene zavode, trgovino im javno telefonsko (povezavo.
Kolt glavno nalogo je tovariš Kušar navedel še nadaljnje pri-zadevalnije za nadaljnjo racionalno stabilizacijsko vedenje lin poslovanje, to bi izboljšalo tako gospodarske težave, kolt dvig družbenega standarda v krajevni skupnostni Dogovoriti se je (treba tudi o bodočem načinu financiranja krajevne skupnosti, (ki naj v naslednjem srednjeročnem obdobju postane sistematična nadomestitev za doseganje znane glavarine. Poudaril pa je še, da se mora celotna sfera družbenih dejavnosti v naslednjem Obdoibju pravilno in realno vključiti v dohodek gospodarstva, da hi lahko s tem enako (kvalitetno izgrajevali celotni družbeni Standard.
Na proslavi praznika Krajevne skupnosti Litostroj vsako leto podelijo najzaslužnejšim članom
in predloženi samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije delavci samoupravno sprejmejo.
Referendum bo 5. decembra 1980.
Naslednja, zadnja faza je na podlagi sprejetih temeljev plana tozdov in delovnih skupnosti pripraviti samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije ter srednjeročni plan tozda, delovne skupnosti in delovne organizacije.
Za dober začetek naslednjega srednjeročnega obdobja je nujno, da srednjeročni plan sprejmemo v decembru 1980 in iz tega pripravimo realni gospodarski načrt za leto 1981 še pred začetkom naslednjega leta.
Iz dosedanje razprave, ki je trajala razmeroma dolgo (tudi zaradi zunanjih forumov — zveze, republike, občine), sklepamo, da so plani dobro pripravljeni in usklajeni. Zato predvidevamo, da pri dokončnem sprejemanju teh dokumentov ne bo posebnih težav.
z urejeno standardizacijo ima interne standarde sestavljene tako, da so za vsako Skupino nabavljenih proizvodov razdeljeni na dva dela: prvi vsebuje dimenzijo in vse tehnične zahteve za kvaliteto, po potrebi tudi preizkusne postopke, v drugem delu, so pa navedeni naročilni podatki za obravnavano skupino proizvodov tistih dobaviteljev, katerih izdelki ustrezajo tehničnim zahtevam iz prvega dela standarda. Ustreznost izdelkov standardom mora hiti potrjena s tipskimi preizkusi. Za vsak predmet z domačega tržišča zadostujejo trije dobavitelji, za uvožene predmete pa do 6 dobaviteljev, če so iz raznih držav oziroma iz raznih deviznih področij.
V tehnični dokumentaciji zadostuje za izbiro zahtevanega predmeta le navedba standarda in izbirnih parametrov (velikost, izvedba, ipd.) v okviru tega standarda pa nabavna služba med dobavitelji, navedenimi v standardu,
priznaja OF in druga priznanja. Tudi na letošnjem prazniku so na predlog družbenopolitičnih organizacij v KS in po sklepu predsedstva krajevne (konference SZDL podelili priznanja za dolgoletno aktivno družbenopolitično in samoupravno delovanje priznanje OF naslednjim tovarišem in tovarišicam:
Borisu Lefbnairju, Petru Pongra-cu, Ivanu Šavorju, Henriku Bratkoviču, Brunu Valenčiču, Nadi Mlhelč, Marjanu Lesarju, Mari Duirjava, Milanu Zagorcu in Izobraževalnemu cenltru Litostroj.
Posebna priznanja za aktivno in nadvse plodno delovanje na področju SLO, DS pa so prejeli naslednji tovariši:
Franc Strucel, Anton Pezdirc, Mate Balarin in Radivoj Lukežič. Ob koncu pa je bila podeljena še ena nagrada, in sicer svečana listina »ZASLUŽNI OBČAN« tovarišici Nežki Kieindinsit — najstarejši občanki, za dolgoletno aktivno sodelovanje med in po vojni, za prizadevnost na zdravstveno socialnem področju, za delovanje pri RK ter za aktivno delo-vamjie še na mnogih drugih področjih.
Četrto proslavo krajevnega praznika so sklenili s krajšim kulturnim programom, v katerem so sodelovali mešana pevski zbor Litostroj, učenci osnovne šole Hinko Smrekar in dijaki Izobraževalnega centra Litostroj. M. M.
izbere tistega, ki je ob času naročila najugodnejši po komercialnih Vidikih (cena, dobavni roki, možnost nabave deviz, ipd.).
Stakim načinom zagotavljajo interni standardi na ena strani stabilnost kvalitete in zanesljivost kupljenega proizvoda, po drugi strani pa povečanje količin, ki omogoča uveljavljanje količinskih rabatov pri najugodnejšem dobavitelju ter znižanje režijskih stroškov nabave pri zmanjšanem številu dobaviteljev.
Materialno poslovanje
Materialno poslovanje mora imeti močno oporo v interni standardizaciji, ki poleg tega da omejuje število materialov različnih dimenzij in kvalitet, določa aktivnim pozicijam tudi natančne nazive in indetifikaciijske številke (šifre).
Nazivi, ki vsebujejo vse potrebne lastnosti vsakega materiala, so zelo važen podatek, za identifikacijo vsake pozicije, zato v dobro organiziranem ozdu interni standardi natančno predpisujejo, katere podatke je treba zapisovati za vsako vrsto materiala in kako jih je treba zapisovati, da ne pride do zamenjav. Še prav posebno so taki nazivi važni pri uvajanju avtomatske obdelave informacij, ki zahteva zapis podatkov v določenem zapored j u in na določenih mestih, če želimo dobivati izpise o naročilih im zalogah pregledno urejene.
Posebno poglavje interne standardizacije je oštevilčenje materialov, delov sestave, končnih izdelkov, servisnih delov, orodja, režijskega materiala, osnovnih sredstev in vsega, kar se v ozdu nahaja. Ta dejavnost sicer sodi v interno standardizacijo le v širšem smislu, zato je zanjo v večjih ozdih oblikovana posebna služba, ki pa mora s službo standardizacije najtesneje sodelovati. Služba interne standardizacije ali pa posebna služba za oštevilčenje dodeljuje identifikacijske številke sleherni materialni poziciji, kupljenim materialom in delom celo že pred n jihovim naročanjem. S takim postopkom je podano zagotovilo, da se lahko naroča le tiste materiale im dele, ki so zajeti v interni standardizaciji, in tiste, za katere je izdana posebna odobritev. Namen takega postopka odobravanja je zajezitev stihijskega naraščanja števila pozicij v skladiščih.
Proizvodnja
Vse doslej opisane dejavnosti so neposredno namenjene proizvodnji, zato se tamkaj odraža vpliv interne standardizacije v
vseh doslej opisanih dejavnostih. Mimo vsega tega pa lahko interni standardi določajo še vrsto koristnih določil, ki se nanašajo na delo v proizvodnji.
Piri tem imamo v mislih predvsem določila o varnosti pri delu in o sredstvih za splošno in osebno zaščito delavcev. Interni standardi naj za vsako vrsto dela predpisujejo vsa potrebna zaščitna sredstva (očala, rokavice, čelade, obutev, obleko ipd.) in način njihove uporabe, če ni v ta namen izdan poseben pravilnik o varnosti pri raznih vrstah dela v delovni organizaciji. Možna je tudi kombinacija, da interni standardi vsebujejo le opise sredstev za splošno in osebno zaščito delavcev, poseben pravilnik pa določa način njihove uporabe.
Interni standardi s področja proizvodnje vsebujejo vsa tista določila, ki so potrebna za uspešno in varno delo v proizvodnji in ki so bolj splošnega značaja, zato niso posebej navedena v tehnoloških postopkih za posamezne dele in izdelke .
Kontrola
Tako kot ostalih dejavnosti v organizacijah združenega dela, si tudi kontrole ne moremo zamisliti brez urejenih internih standardov, ki morajo vsebovati vse potrebne kontrolne in preizkusne postopke.
S kontrolnimi postopki, predpisanimi v Internih standardih, se srečujemo že v vhodni kontroli, ki mora po njih prekon-trolirati kvaliteto vseh važnejših materialov, predno jih prevzame.
Postopki kontrole morajo biti natnčno določeni, da je možno objektivno ugotavljanje in primerjanje kvalitete, četudi opravljajo delo razni ljudje v različnih časovnih obdobjih.
Interni standardi spremljajo proizvodnjo skozi vse njene faze s tem, da določajo za posamezne proizvodne operacije tudi ustrezne kontrolne postopke v katerih je predvidena vsa potrebna oprema.
Podobno, kot so potrebni kontrolni postopki za ugotavljanje kvalitete posameznih sestavnih delov in sestavov, so preizkusni postopki potrebni tudi za ugotavljanje kvalitete dokončnih izdelkov. Pri tem razlikujemo dve vrsti kontrolnih postopkov:
—	postopke za preizkušanje tipa nekega izdelka, ki ga izvedemo najprej na prototipu, kasneje pa še na izdelkih iz poskusne proizvodnje, ter v določenem odstotku tudi na izdelkih iz redne proizvodnje,
—	postopke za tekoče preis-kušanje izdelkov iz redne proizvodnje, ki ima namen ugotavljati kvaliteto slehernega dokončanega izdelka posebej.
Embalaža, skladiščenje, transport
(Nadaljevanje na 12. strani)
Praznik KS Litostroj
25. septembra letos so krajani Krajevne skupnosti Litostroj že četrtič praznovali svoj praznik. Praznovanja sta se udeležila predstavnika pobratenih krajevnih skupnosti Kraljeviča in Slivnica, predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti ter ostali gostje in krajani.
B. Tertnik
STANDARDIZACIJA
Nabava materiala
Obveščanje v združenem delu
Letos je bilo 7. in 8. novembra v Krškem že tretje srečanje urednikov in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki so se ga udeležili novinarji, uredniki glasil, predsedniki občinskih komisij za informiranje in ostali, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem delu.
Srečanje se je začelo s plenarnim zasedanjem, ki ga je ot-voril Boštjan Pirc, predsednik odbora RS ZSS za obveščanje in Politično propagando. Za njim so spregovorili še France Popit in Predsednik centralnega komiteja ZKS o aktualnem notranje političnem trenutku. Tone Vahen, član IS in predsednik republiškega komiteja za informiranje o aktualnostih iz sistema obveščanja, prof. dr. Firdus Džimič, direktor centra RTV Beograd za raziskovanje programa in javnosti, ki je predstavil svojo knjigo "■Komunikologija« in dr. France Vreg, profesor na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ki je tudi spregovoril o komunikologiji.
Za plenarnim delom srečanja smo si vsi udeleženci ogledali še tovarno celuloze in papirja »Suro Salaj«, popoldne pa je delo Potekalo po skupinah. Drugi dan srečanja so po ponovnem plenarnem zasedanju delovne skupine podale svoja poročila, za tem pa sta spregovorila še predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Jože Smole o aktualnem zunanje političnem trenutku in predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner o aktualnih nalogah Zveze sindikatov Slovenije.
Precej zanimiv je bil kasneje tudi referat predstavnikov jedrske elektrarne Krško. Ti so po-yedali več o gradnji, delu in težavah pri izgradnji elektrarne, ki So si jo kasneje udeleženci lahko tudi ogledali.
Najpomembnejši del srečanja Je bil sprejem akcijskega dogovora: dogovorili smo se, da je Potrebno normativno določiti vire informacij, pa še kdo jih je dolžan sporočati in preko kakšnih sredstev za obveščanje. Pogosto se namreč v združenem delu še srečujemo z zaprtostjo informacijskih virov, kadar gre za Poslovne podatke ali načrte, o katerih naj bi pravočasno raz-Pfavljalj celotni delovni kolektivi. Veliko preveč namreč v glasilih objavljamo naknadne informacije že sprejetih sklepov, ne pa toliko tistih, o katerih naj bi jav-
delegati so razpravljali
Koordinacija delegatov II. enote SISEOT *
V petek, 14. novembra 1980 so se na svoji redni koordinaciji sestali delegati naših temeljnih organizacij združenega dela II. enote Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
Na koordinaciji so obravnavati osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985, osnutek Samoupravnega sporazuma o merilih, Pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega bla-
in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985 in osnutek Samoupravnega sporazuma o •berilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino v obdobju 1981—1985, ki jih obravnava konferenca enote, nato Pa še skupščina SISEOT SR Slovenije.
Delegati so na predložene osnutke izoblikovali vrsto tehtnih Pripomb, ki se nanašajo predvsem na pridobivanje deviz na Podlagi izvoza naše delovne organizacije za našo DO.
Na koncu so ugotovili, da je jak način sestajanja delegatov koristen, kajti le-ta pot vodi k •zboljšanju delovanja delegatskega sistema.
S. Mrkun
na razprava šele stekla. Velik problem so tudi povratne informacije, torej odziv odgovornih ljudi in organov v delovnih organizacijah na to, kar delavci kritizirajo, predlagajo ali sprašujejo preko svojih glasil. Premalo je tudi prispevkov delavcev iz neposredne proizvodnje in vse preveč je težkih, nerazumljivih in strokovnih sestavkov, ki prav zato ne dosežejo svojega učinka in namena. Akcijski dogovor poudarja tudi to, da so osnovne organizacije sindikata odgovorne za ustanoviteljstvo glasil in za sestavo in delovanje odborov za obveščanje, ki naj hi jih ustanavljali v vsaki delovni organizaciji. Sindikati naj bi prevzeli tudi for-
malno in politično odgovornost za vsa glasila, ki izhajajo kot glasila delovnih organizacij in ne kot glasila, ki naj bi pripomogla k boljši obveščenosti in skupnem odločanju. Tovariš Hafner je v svojem govoru poudaril, da morajo imeti sindikati svoja, delavska stališča v postopku usklajevanja množice interesov v naši samoupravni družbi. V prvi vrsti mora imeti urednik glasila v združenem delu, kadar se loteva političnih vprašanj, politično zaslombo v sindikatu in v osnovni organizaciji ZK, sodelovati pa mora tudi z direktorjem oziroma s poslovodnimi organi in službama.
Splošna ugotovitev srečanja je bila, da je treba prebiti zaprtost informacijskih virov in preko glasil soočala vse interese: glasila morajo biti veliko bolj polemična in ne le poročevalska — zapisni čarska, v njih morajo sodelovati vse strukture delavcev v združenem delu.
M. M.
Odgovornost in obveščanje
Na nedavnem tretjem srečanju novinarjev, organizatorjev obveščanja in urednikov glasil v združenem delu v Krškem, je stekla med drugim tudi kritična razprava o celovitosti in odprtosti sistemov medsebojnega obveščanja v združenem delu. Izpostavili so tudi odgovornost organizacij zveze sindikatov v delovnih organizacijah, ki še vedno niso nosilci obveščanja delavcev v združenem delu.
Tako kot je v širši družbeni skupnosti SZDL kot frontna organizacija družbenopolitičnih organizacij ustanovitelj naših največjih javnih sredstev obveščanja, tako mora sindikat v organizacijah združenega dela postati nosilec odgovornosti za celovito, odprto in racionalno obveščanje delavcev. To in še druga pomembna stališča smo v akcijskem dogovoru sprejeli udeleženci srečanja kot osnovno izhodišče za nadaljnji razvoj obveščanja v združenem delu.
Tudi v naši delovni organizaciji bomo morali kritično oceniti že utečene informacijske tokove in jim dati popolnejšo obliko in celovitost. Čeprav se radi pohvalimo, da smo v celovitosti obveščanja delavcev v Litostroju v zadnjem obdobju veliko naredili, pa vseeno lahko irečemo, da smo ob obilici informacijskih virov pozabili na kvaliteto informacij, kar tudi pomeni celovitost.
Ko govorimo o odprtosti našega sistema obveščanja, lahko še vedno ugotavljamo, da je večina naših odgovornih sodelavcev prepričana, da morajo časopis napisati člani uredniškega odbora alj pa urednik in novinar. Tako prepričanje potrjuje vsakodnevna borba urednikov in organizatorjev obveščanja pri zbiranju najosnovnejših informacij za delavce, ki bi jih sicer morali odgovorni sodelavci brez našega pritiska oblikovati in posredovati odgovornim za obveščanje.
Razumljivo je, da vsakomur pisanje ne gre od rok, vendar to ne bi smela biti ovira, da odgovorni sodelavci in strokovne službe ne posredujejo vsaj osnovnih podatkov, ki bi služili organizatorjem obveščanja kot osnove za oblikovanje informacij.
Zanimivo je tudi, da v opisu del in nalog in opravil odgovornih sodelavcev najdemo zelo skrbno opisane številne naloge in opravila, vendar med njimii ni zahtev za obveščanje delavcev. Tako tudi niso obvezni dajati po-
ČASOPISA LITOSTROJ
ročil, podatkov zapisnikov in drugih informacij tistim, ki so odgovorni za obveščanje. Če takemu stanju dodamo še pretirano bojazen mnogih, da so številni podatki poslovna tajnost, potem si lahko mislimo, v kakšnem položaju smo organizatorji obveščanja v združenem delu. Dokler se bomo morali pri obveščanju boriti s tem delom abecede obveščanja delavcev, potem še dolgo ne bomo mogli oblikovati celovitosti i-n odprtosti informiranja delavcev v združenem delu.
Ko govorimo o celovitosti obveščanja delavcev ne moremo tudi mimo dejstva, da je skrajnost, ko naložimo delavcu veliko preveč potiskanega papirja, izredno nevarna, še posebno takrat, ko so informacije neurejene, preobširne in nekvalitetne. Že v preprosti anketi dobimo odgovor, da je tak način obveščanja celo škodljiv, saj večino delavcev odvrača od prebiranja takih informacij.
Po dosedanjih izkušnjah in v tesni povezavi z razvojem samoupravljanja je poglavitno, da smo spoznali, kaj hočemo in kaj moramo storiti za primerno obveščanje v združenem delu.
Predvsem je pomembno, da vodijo in organizirajo obveščanje za to strokovno usposobljeni delavci ,da so oddelki, službe ali posamezniki, ki se ukvarjajo z obveščanjem, organizacijsko in funkcionalno v delovni organizaciji povezani tako, da imajo možnost In pravico, pridobiti vse potrebne informacije in da so jim zagotovljeni materialni in tehnični pogoji za opravljanje tega dela. Politiko in vsa ostala izhodišča v zvezi z obveščanjem mora v najširšem pomenu besede voditi zveza sindikatov, v kateri morajo biti združeni interesi in potrebe delavcev po ustreznem obveščanju. V praksi pa je potrebno potem še stalno preverjati sistem obveščanja in vsebino informacij.
Še bi lahko naštevali spoznanja iz prakse, ki so vsekakor dragocena za razvoj obveščanja in samoupravljanja, vendar ne smemo pozabiti na sprejemnike teh informacij in njihovo samoupravno zavest. Če bomo sproti sledili željam, potrebam in predlogom še tako preprostih sodelavcev in večine, potem bomo uspeli zgraditi bolj primeren sistem obveščanja.
K.	G.
Urednica Jiskrc iz ZVVZ Milevskega v pogovoru z odgovornim urednikom »Litostroja«
Srečanje v uredništvu »JISKRE«
Od 23. do 29. novembra je bila na delovnem obisku na Češkoslovaškem štiričlanska delegacija konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj. O namenu tega obiska in o doseženih dogovorih govori poseben članek, ki ga tudi objavljamo v tej številki časopisa.
Drugi dan našega obiska v Milevskem v tovarni ZVVZ se mi je ponudila priložnost, da se srečam z odgovorno urednico njihovega časopisa »Jiskra« Hano Kloužkovo. V prijetnem pogovoru sva izmenjala izkušnje o vsebinski zasnovi, nastajanju njihovega in našega časopisa ter splošno o pomenu in načinu obveščanja delavcev v obeh delovnih organizacijah.
»Jiskra«, časopis tovarne ZVVZ iz Milevskega, ima že tridesetletno tradicijo. Prva leta je izhajal kot mesečnik, zdaj pa že vrsto let izhaja tedensko, vendar le v majhnem formatu A4 in le na štirih straneh. Časopis ima nekaj stalnih rubrik in obravnava delo, življenje, dosežke iz proizvodnje ter športne, kulturne in druge vesti iz tovarne in mesta Milevsko.
Z urednico sva se dogovorila za sodelovanje — izmenjavali si bomo in v vseh časopisih objavljali predvsem informacije o stikih na sindikalni ravni med obema organizacijama zanimivih za delavce obeh kolektivov.
K. G.
moupravViani<!t
,xš-a stvarnost
JISKRA in LITOSTROJ
Obiskali so nas
V oktobru sta Litostroj obiskali dve izredno pomembni delegaciji iz Sovjetske zveze.
Prvo delegacijo je vodil minister za energetsko strojegradnjo tovariš V. V. Krotov. V delegaciji so bili načelnik uprave za mednarodne odnose v ministrstvu tovariš K. V. Kokunov s sodelavci in tovariš L. T. Sabov, ekonomski svetnik sovjetske ambasade v Beogradu. Ogledu tovarne je sledil razgovor s predstavniki naše tovarne. Gostje so se posebej zanimali za povečanje proizvodnje opreme za jedrske elektrarne iz našega obstoječega programa. Ponovno so izrazili željo, da se Litostroj vključi v program proizvodnje glavnih cirkulacijskih črpalk v primarnem krogu. Nekaj podatkov o tej črpalki: zmogljivost 20.000 m3/h, pritisk 6,75 kg/cm2, temperatura medija okoli 300 °C in pritisk v sistemu 1,60 kg/cm2. Teža celotne črpalke z elektromotorjem približno 160 ton.
Sovjetski zvezi sedaj dobavljamo polarne žerjave za jedrske elektrarne nosilnosti 400 Mp, v pripravi pa so črpalke. polarni žerjavi 250 ton, vložni stroj za zamenjavo goriva in še nekaj ostale opreme.
Gostje so bili z obiskom pri nas in ogledom našega podjetja izredno zadovoljni. V Ljubljani se je tovariš Krotov razgovarjal še s predsednikom komiteja za energetiko, industrijo in rudarstvo tovarišem Vraničarjem.
Zadnji teden v oktobru je bilo na Bledu zasedanje sekcije SEV 12 za kemično in naftno strojegradnjo, 30. oktobra so si vse delegacije držav, članic SEV, ogledale našo delovno organizacijo, nato pa so se v razgovoru zanimale za proizvodnjo črpalk in armatur za kemično in naftno industrijo. Dogovorili smo se, da bomo pregledali možnosti izdelave armatur velikih premerov od 800—1400 mm. Omenjene armature so izredno deficitaren proizvod v državah SEV in SFRJ.
Dovolj je načelnih ugotovitev
•	A 1 • VV
in stalisc
Posvet predsednikov konferenc osnovnih organizacij sindikata in ostalih sindikalnih funkcionarjev, na katerem so kritično analizirali gospodarjenje v prvih devetih mesecih letošnjega leta in ocenili prizadevanja za pripravo srednjeročnih planov, je jasno pokazal, da je potrebno iz načelnih ugotovitev preiti h konkretnim akcijam v posameznih okoljih.
Ni potrebno izgubljati veliko besed, da spoznamo vedno bolj očitna nesorazmerja in težave, s katerimi se vsakodnevno spopadamo. Ze več let se srečujemo z zelo neusklajenimi odnosi in gibanji v družbeni reprodukciji, saj se nam skupna in splošna poraba neprestano gibljeta v pretirano visokih okvirih ob izredno visokih investicijah, velikem uvozu in neustreznem izvozu. K temu se pridružuje še zaostajanje za objektivno možnim doseganjem višje produktivnosti dela in vrsta drugih slabosti, kot so odsotnost z dela, oslabljena tehnološka in delovna disciplina, nenazadnje na vse to vpliva tudi nič kaj rožnata -zunanjepolitična situacija in ekonomske težave, s katerimi se spoprijema ves svet.
Povedati moramo, da smo že ob sprejemanju srednjeročnih planov, ki jih letos zaključujemo, poudarjali prizadevanje za stabilnejši in skladnejši razvoj gospodarstva. Se posebej so bile te zahteve izrečene na XI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko je tovariš Tito zelo podrobno opredelil konkretne naloge. Žal pa vsega tega nismo jemali dovolj resno in odgovorno, kljub temu, da so tudi naslednje seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije 'in Slovenije obravnavale omenjena gospodarska neskladja. Preveč smo ostajali samo pri načelnih ugotovitvah in stališčih do nalog sprejetih na kongresu, kljub temu, da so take usmeritve, politiko in naloge potrdili tudi kongres sindikatov, zveze socialistične mladine ter konference SZDL.
Kljub temu, da je bilo o vsem tem dovolj informacij in da smo vsi vključeni vsaj v eno družbenopolitično organizacijo, v delegatski sistem, se danes mnogi izmed nas sprenevedajo in iščejo vzroke za
DELEGATI POROČAJO
Seja klubov samoupravljalcev
V sredo, 12. novembra 1980 so se na pobudo Kluba samoupravljalcev pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ljubljana-Siška, katerega predsednik izvršilnega odbora je tov. Ivo SABOL, sestali predsedniki odborov samoupravne delavske kontrole, predsedniki delavskih svetov in predsedniki sindikata temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti na delovne organizacije.
Namen sestanka je bil pregledati in oceniti delovanje odborov samoupravne delavske kontrole, problemi pri njihovem delu, samoupravna organiziranost itd.
Iz uvodne besede tovarišev Sa-bola in Tavčarja ter iz razprave prisotnih je bilo ugotovljeno, da kljub samoupravni zakonodaji, ki opredeljuje način dela odborov SDK, njihove pravice in dolžnosti, delo ne poteka tako, kakor bi moralo. Prisotni so bili enotnega mnenja, da je potrebno v bodoče posvetiti večjo pozornost izobraževanju delegatov, pomoči strokovnih služb odborom SDK, odgovornosti organov SDK, upoštevanju zakonov in drugih samoupravnih normativnih aktov ter nenazadnje, da se takoj začne z izdelavo novega Pravilnika o delovanju odborov SDK v naši delovni organizaciji.
Prisotni so nakazali še nekatere druge probleme, nepravilnosti in težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
tako stanje izven sebe, nekje v nekih organih ali forumih.
Piri tem je potrebno posebej poudariti odgovornost, ki jo imamo kot delegati in samoupravi jal-ci nasploh, in ki izhaja iz ustave in zakona o združenem delu. Seveda pa moramo upoštevati, da je odgovornost vsakega nosilca samoupravne in javne funkcije sorazmerna s pravicami in pooblastili, s katerimi razpolaga, kot tudi z njegovo vlogo v procesu odločanja.
Odgovornost najbolj jasno lahko ponazorimo z besedami Edvarda Kardelja, ki je o tem dejal: »Pravica do samoupravljanja je nedvomno velika pravica, sočasno tudi izredno velika odgovornost, ker mora vsak človek v sistem socialistične samoupravne demokracije nositi odgovornost tudi za usodo sočloveka.«
Nekaj več besed o odgovornosti sem navedel zato, ker je bila osrednja razprava na posvetu posvečena danes najbolj pomembnemu vprašanju odgovornosti do priprav vseh dokumentov, predvsem pa planskih, z vidika stabilizacijskega obnašanja, če resnično želimo uresničiti temeljna vprašanja gospodarske stabilizacije.
Pri tem pa se moramo z vso odločnostjo otresti sedanjega načina dela, ko smo samo z besedami zahtevali to in ono nalogo. V vseh okoljih in na vseh ravneh bomo morali zelo kritično, samokritično in odgovorno redno preverjati, kako posamezniki ure-
sničujejo konkretno odgovornost, ki izhaja iz ustave, zakonov in ostalih družbenih dokumentov. Pri tem pa se nam ne bi smelo dogoditi, da bi tisti posamezniki in organi, ki so najbolj odgovorni za naš socialistični samoupravni razvoj, v vseh okoljih zahtevali odgovornost, pri sebi pa ne naredili ničesar ali zelo malo. Prav to je bilo posebej poudarjeno v zvezi s problematiko priprave planov na vseh ravneh, saj strokovne službe niso pripravile najbolj ustreznih osnutkov, pa tudi časovno so bile v zaostanku.
Potrebno bo torej vso pozornost posvetiti krepitvi odgovornosti v socialističnih in demokratičnih ustvarjalnih silah družbe. Nedvomno bo potrebno tudi tam poseči po akcijah, ki smo jih do sedaj pretežno uporabljali le v združenem delu, pa tudi sankcije ne bi bile odveč. Kajti če kaznujemo delavce zaradi zamujanja in predčasnega zapuščanja dela, pa zaradi uživanja alkohola, je -potrebno izostrita odgovornost tudi za tiste, ki ne izvršujejo sklepov, zakonov in z dogovori sprejete obveznosti. Na vsak način pa se bomo morali prej otresti oportunizma in se oborožiti z veliko mero poštenosti, da bomo lahko odločno ukrepali. Vse to pa je pogoj za čimbolj realno gledanje in prizadevanje za gospodarsko stabilizacijo — je bilo večkrat poudarjeno v razpravi med sindikalnimi aktivisti.
Prav zaradi odgovornega pristopa in podrobne analize prisotnih lahko rečemo, da bodo stališča vplivala na vse, ki so bili prisotni in ki so odgovorni za pripravo in za izvajanje posameznih dogovorov in nalog. Le taka naravnanost vodi k resnični politiki ekonomske stabilizacije, iz načelnih ugotovitev h konkretnim akcijam.
M. S.
Razstava barvne fotografije
Rastavo prireja »Fotofilmsko društvo LITOSTROJ« v počastitev DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBRA, 33. OBLETNICE TZ LITOSTROJ, 30. OBLETNICE SAMOUPRAVLJANJA V LITOSTROJU
Razstava je v novih odprtih prostorih PPO od 28. novembra do 1. decembra 1980.
Razstavljeno je 50 barvnih fotografij, ki so po panojih razporejene tako, da slike na enem panoju zastopajo eno temo. Tako obsega celotna razstava 15 tem, in sicer: Pokrajina, Noše, Otroci, Arhitektura, Nebo, Detajli, Morje, Gore, Zima, Pomlad, Jesen, Živali, Rože, Delo, Portret.
Na razstavi sodeluje 27 litostrojskih fotoamaterjev. Vse slike so izdelane v velikosti 20 X 30 cm po najnovejšem po-zitiv-pozitiv postopku (P-12) iz barvnih diapozitivov po direktni metodi.
Slike so amaterji izdelali na praktičnem delu tečaja barvne fotografije, ki je bil v Litostroju spomladi leta 1980.
Diapozitive je izbrala posebna žirija članov društva — od vseh predloženih diapozitivov je izbrala 50 najboljših, in sicer tako, da je bilo možno sestaviti 15 različnih tem. Tako zastopajo vsako temo tri do štiri fotografije.
Sodelujejo naslednji avtorji s svojimi slikami:
Zvonko Bizovičar: Encijan, Školjke Henrik Bratkovič: Amariiis, Cerkev na griču Boris Bunc: Črnka
Rudi Finžgar: Domačinka kuha, Mušnica Jože Gregorič: Koruza Stane Grom: Nad sv. Volbenkom Srečko Grošelj: Prenašanje drv Ivan Hobel: Cvetoče veje, Cvet Franc Jugovič: Slapovi, Domačini Franc Lovše: Lepa jesen, Mlin Miloš Medja: Jesensko oranje, Igra vetra Alojz Mcncej: Kipeči valovi, Težnost Viktorija Miklavčič: Gore Andrej Mlinar: Veliko drevo Franc Ovsec: Čebela, Morje in čeri Adolf Perme: Ruska cerkev, Park ob nevihti Ivan Pernat: Kozolec in oblaki, Narodna noša Janez Pirc: Zima v Martuljku, Prvi metri v morju Peter Poženel: Jure, Jesensko listje. Sončni zahod, Silhueta, Zareči cvet. Drevo v cvetju Bogdan Požar: Počitek, Perspektiva, V pivovarni Milan Svetel: Jesen ob vodi. Sončni zahod na morju Peter Sterk: Pri igri, Povratek z vrha Silvan Stokelj: Ledenik Andrej Trebše: Otroci, Karneval Marjan Trobec: Vroči vrelec Vinko Udovič: Moč, Grče Janez Žakelj: Tolmun
P. Poženel
Obisk slušateljev sindikalne šole
V petek, 31. oktobra, so delovno organizacijo TZ Litostroj obiskali slušatelji 23. tečaja trimesečne sindikalne šole, ki že nekaj let deluje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Slušatelji šole, zbrani iz cele Slovenije, so z zanimanjem spremljali razgovor o proizvodni usmerjenosti delovne organizacije, o delovanju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Največji poudarek razgovora je bil posvečen usklajevanju aktivnosti in izvrševanju nalog, sprejetih v okviru posamezne družbenopolitične organizacije. Veliko so razpravljali tudi o socialni politiki, ki jo podpira sindikat, o pripravi in izvajanju novega samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke in pravilnikov po temeljnih organizacijah, na koncu pa je stekel še razgovor o razvojnih možnostih in načrtih za novo srednjeročno obdobje 1981—1985.
Po dolgem in izčrpnem razgovoru so si slušatelji v spremstvu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ogledali delovno organizacijo. Najbolj so bili presenečeni nad zahtevnostjo izdelkov velikih dimenzij, pozornost pa je vzbujala tudi opremljenost v tozdu TVN, kjer so si z zanimanjem ogledali moderne delovne stroje. Ob koncu ogleda so bili vsi slušatelji prijetno presenečeni nad delovno sposobnostjo našega kolektiva, vodstvo seminarja pa je izrazilo željo, da bi vsaka skupina slušateljev v svoj program vključila obisk v Litostroju. Predstavniki Litostroja so se s takim predlogom, strinjali, saj sc j« sodelovanje že v preteklosti močno uveljavilo in ga je potrebno v taki meri razvijati še naprej.
S. Mrkun
Vinko Udovič: GRČE
Novi stroji — nova tehnologija
Ob investiciji v nove proizvodne zmogljivosti tozda TVN je bilo jasno, da ne bomo uvajali nove tehnologije obdelave samo v tej temeljni organizaciji, temveč bo to le prva stopnica pri posodabljenju tehnologije v celotnem Litostroju. Tu gre predvsem za numerično krmiljene (NC) obdelovalne stroje, ki so se zaradi svojih značilnosti Pokazali kot najprimernejši za našo vrsto proizvodnje. Litostroj ima namreč v svojem proizvodnem programu kar precejšen del malo in srednje serijske proizvodnje. To so predvsem viličarji, stiskalnice, dicselski motorji, reduktorji in črpalke. Vsak od teh izdelkov je po svoje zahteven in pri vsakem je treba stremeti po novih, boljših in cenejših tehnoloških rešitvah. NC — stroji, ki komaj kako leto obratujejo v novih prostorih tozda TVN, pa so prav gotovo že dokazali, da je bila njihova nabava še kako smiselna in upravičena.
V sklopu uvajanja nove tehnologije je prišlo -tudi do sodelovanja med TVN in drugimi li-tostrojskimi tozdi. Najbolj se je to izrazilo v skupnem reševanju Posameznih tehnoloških problemov s pomočjo novih možnosti obdelave. Med značilnimi primeri so prav gotovo: obdelava turbinskih segmentov, obdelava kulise za podajalne mehanizme, v bližnji bodočnosti obdelava nekaterih elementov za dieselske motorje in Podobno. Najzanimivejši primer Pa je gotovo obdelava krmilnih blokov za hidravlične stiskalnice, ki si zasluži, da si ga podrobneje ogledamo. Na tem primeru lahko vidimo vse podrobnosti, ki jih Prinese nov, sodoben način obdelave, če ga uspemo obvladati in do kraja izkoristiti.
Krmilni bloki za hidravlične stiskalnice sodijo po svoji zapletenosti prav gotovo med najzahtevnejše obdelovance. Zanje je značilno, da se pri obdelavi pojavi vrsta problemov, ki jih je težko Predvideti in jih je treba reševati sproti. Predvsem je tu pomembna velika točnost obdelave, kajti pri pritiskih do 260 atmosfer pomeni vsaka napaka, storjena med obdelavo, puščanje bloka In s tem njegovo nezanesljivost.
Obdelava -takih elementov je Po navadi dolgotrajna, draga, potrebni so dobri delavci in velika
Prerez obdelanega krmilnega bloka. Lepo se vidi zapletena notranja struktura, v pomoč pa je tudi pri razlagi delovanja bloka
je tudi možnost izmeta. Zaradi tega smo že dolgo razmišljali, kako bi poenostavili njihovo obdelavo. To pa se je uresničilo šele z nakupom NC-strojev.
Vendar pa je bilo pri tem potrebno rešiti še precej tehnoloških problemov, ki so se pojavili s prehodom na avtomatsko obdelavo:
—	razviti primeren način vpenjanja, da se lahko obdelujejo vse stranice naenkrat,
—	doseči zahtevano kvaliteto obdelave,
—	posneti robove pod predpi-
1	
1	
Obdciava ulitkov na stružnici NDM 17 (Foto: M. M.)
	m	Q
H	SH	
		
Vdelava krmilnega bloka na obdelovalnem centru EX-CELLO XB 105 (Foto: M. M.)
sanimi koti ali pa jih ponekod izdelati ostre, če je to zahtevano),
—	preprečiti zanašanje svedrov pri prehodih iz ene izvrtine v drugo,
—	razširiti izv-rtine v notranjosti blokov,
—	strojno vrtati zelo dolge izvrtine,
—	vrtala poševne izvrtine,
—	avtomatsko rezati navoje velikih premerov.
Na začetku smo prve serije krmilnih blokov pričeli obdelovati na vertikalno vrtalno-trezalnem stroju KOLB KENE 32 RS, vendar pa se ta stroj ni izkazal kot najustreznejši. Obdelovanec smo morali namreč kar šestkrat obračati vsako vpetje posebej), zaradi velikega števila orodij smo ta morali menjati ročno (revolverska glava ima le 6 mest), pa tudi stroj sam je bil prešibek. S postavitvijo obdelovalnih centrov, predvsem manjšega EK-CELL-O XB 105, pa so se možnosti za obdelavo bistveno povečale. Stroj ima vrtljivo mizo, s katero se lahko obdeluje kar štiri stranice naenkrat, vrtajo pa se lahko tudi vse poševne izvrtine, ima dve izmenljivi paleti, kar omogoča obdelavo v dveh vpetjih, ter boben za 24 orodij, čeprav je včasih tudi
to premalo. S tem smo dosegli, da so se vse operacije, ki smo jih prej izvajali na različnih strojih, združile v eno samo — NCV3. Zamudne in zahtevane operacije zarisovanja obdelovanca pa v tem primeru sploh odpadejo.
V zadnjem času pa pri obdelavi vpeljujemo še pomembno novost: to je rezkanje in gladkanje površine bloka z rezkalno glavo v istem vpetju z vrtanjem. Pri tem se doseže stroga pravokot-nost med čelom bloka in izvrti-nami, doseže pa se tudi potrebna gladkost površine (8. razred hrapavosti). Rezultat je, da sedaj odpade tudi končna operacija brušenja bloka. To je uspelo z uporabo kvalitetnega orodja in posebnih gladkalnih ploščic za rez-kalne glave ter po ugotovitvi ustreznih režimov obdelave.
Kaj smo z vsemi temi novostmi pri obdelavi krmilnih blokov dosegli? (kot primer vzemimo serijo 20 krmilnih blokov M KB 32).
— Število operacij se je zmanjšalo s prejšnjih 9 na sedanje 3. To ima zelo velik vpliv na pretočni čas obdelovanca.
Glede na nekatere raziskave bi bil pretočni čas (vsebuje čakanje na operacije in samo obdelavo) po starem kar 4 mesece, po novem pa le 1 mesec, torej je za 4-krat krajši.
— Zaradi manjšega števila operacij so se zmanjšale tudi potrebe po transportu med posameznimi operacijami in s tem transportni stroški.
— Število delavcev, ki sodelujejo v procesu, se je zmanjšalo za trikrat.
— Število norma ur se je zmanjšalo s 33,6 ure na 9,1 ure. S tem se je sprostilo precej zmogljivosti na strojih, ki so sedaj na voljo za druge obdelovance.
— Kvaliteta izdelka se je dvignila, izdelki so si vsi enaki, montaža je olajšana.
— Najpomembnejše pa je, da so se zmanjšali stroški obdelave — s 11191,85 din na 7620,10 din pri enem bloku. Pri seriji 20 krmilnih blokov znaša ta prihranek 71.435,00 din. To pa je bil tudi končni cilj vseh teh izboljšav.
Razvoj nove tehnologije obdelave krmilnih blokov je skupinsko delo tehnologov oddelka za programiranje N C vrtalno-frezalnih strojev tozda TVN. Pri tem so sodelovali s konstrukcijo hidravličnih stiksalnic ter tehnologijo in montažo tozda PPO.
Predvidevanja in analize, ki so bile opravljene pri pripravljanju investicije, so se pokazale kot pravilne. Stroji delajo dobro, osebje je izvežbano, vse pomožne službe delujejo, programerji in tehnologi so se že izkazali in rezultati so tudi že vidni. Seveda še obstajajo rezerve, predvsem na organizacijskem področju. Izkušnje, ki smo si jih nabrali pri uvajanju in uporabi nove NC tehnologije, lahko sedaj s pridom uporabimo tudi pri drugih investicijah. Potrebno je le urediti sodelovanje in izmenjavo izkušenj na litostrojski ravni, namesto da se vsak sam ubada z istimi težavami in problemi, kot so bili na začetku prisotni tudi v TVN.
R. Metljak
Prvi rezultati
Pisali smo že o uspešni obdelavi krmilnih blokov, ne pa tudi o tem, da smo z novo tehnologijo zmanjšali stroške obdelave in s tem bistveno skrajšali tudi čase obdelave.
Skoraj sedemurno brušenje in poliranje plungerjev je sedaj zamenjalo honanje na posebnem stroju. Sedaj ta operacija traja 1—2 uri, odvisno od velikosti dodatka pri struženju. Ker sta obe operaciji tesno povezani, lahko delamo hkrati oba postopka. Želimo doseči dodatek 0,1 mm na premer, ker s tem bistveno zmanjšamo čas honanja. Zahtevnost pri izdelavi postopka je pravilna izbira brusnih kamnov glede na vrsto materiala. S pogostim preizkušanjem smo prišli do dobrih rezultatov, za katere pa lahko trdimo, da še nismo najboljši možni.
V svetu že nekaj let intenzivno uvajajo struženje s keramiko (belo in črno). Obstaja že nekaj proizvajalcev ploščic, ki nudijo tudi navodila za njihovo uporabo. Ker imamo na razpolago nekaj primernih materialov, ki se po izkušnjah proizvajalcev keramike dobro obdelujejo, smo se odločili, da preizkusimo to novo možnost.
Obdelovanec — glavo plunger-ja — smo obdelali z belo keramiko po naslednjih postopkih:
Uporaba rezilne hitrosti pri kosmačenju je bila 420 m/min, pri finem struženju pa 700 m/min. Ta dva podatka sama po sebi že dosti povesta, če pa ju primerjamo še z rezilnimi hitrostmi pri struženju s ploščicami CORO-MANT, vidimo, da so hitrosti pri struženju s keramiko še 2 do 3-krat večje. S tem so tudi izdelovalni časi znatno krajši. Takšen način dela bomo nadaljevala in postopno vključevali še ostale obdelovance, za katere sodimo, da so primerni za tak način obdelave.
Cas, ki ga izgubimo samo pri vpenjanju in dzpenjanju obliko-vanca je precejšen, še zlasti pri serijska proizvodnji. Prav ta razlog nas je vodil, da smo pričeli uvajati tako imenovani Baumka-stnov sistem. Ta sistem je primeren za sestavljanje priprav za klasične vrtalne, frezalne in vr-talno-frezalne stroje, pa tudi za
Veliko je bilo že napisanega o predpripravi, ki je nujno potrebna, da dosežemo maksimalen izkoristek NC strojev. V tem članku pa se bomo seznanili s tehnološkimi dosežki in problemi pri delu z novimi stroji.
Delavec pri honanju plungerjev (Foto: M. M.)
NC vrtalno-frezalne stroje. Prvi rezultati so že tu, saj priprave na enostaven način s standardnimi elementi omogočajo hitro vpenjanje in izpenjanje. Napravo po uporabi hitro razdremo, elemente pa lahko uporabimo za sestavo naslednje priprave.
Za ponovno sestavitev take naprave naredimo fotografijo priprave z opisom vseh elementov. Ta sistem v veliki meri nadomesti najrazličnejše strogo namenske priprave, odpadejo pa tudi stroški njihove izdelave.
Vsi ti primeri kažejo, da je nujno potrebno uvajanje novih tehnoloških prijemov. Dobljeni rezultati so ugodni, zato bomo tak način dela še nadaljevali.
Tehnološki postopek ni le golo odrezovanje, tehnologija pomeni nekaj več. Zato bo potrebno na tem področju še veliko dela. Najprej pa moramo kadrovsko okrepiti tehnološko službo in uvesti nova tehnološka znanja.
F. Arh

Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Anton Tomažič, dipl. iur., predsednik, Milan Jurjavčič, inž., namestnik predsednika in člani:	Hrabroslav Premelč,
prof., Jure Vulkan, Tone Erman, mag. Peter Vogrič, dipl. inž., Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut.
Telefon uredništva 556 021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
MAZANJE SMUČI
Za zimski užitek
Peti litostrojski kros
22. oktobra je bil ob Koseškem bajerju peti litostrojski kros. Organizirala ga je smučarska sekcija pri komisiji za šport in rekreacijo konference OOS Litostroj.
Dobro namazane smuči so pogoj za prijetno, hitro in pravilno obvladanje smučarskega teka. Ker pa to opravilo vsaj za začetnike ni enostavno in prijetno, ne vrzite prehitro puške v koruzo. Tudi tu vaja dela mojstra.
S tem, ko so proizvajalci smučarske opreme začeli izdelovati tekaške smuči z vstavljenimi vložki iz moherja in s stopničasto drsno oblogo, so le delno rešili problem mazanja. Omenjene smuči dovoljujejo le hojo na smučeh, oziroma v izredno ugodnih snežnih pogojih tudi lahkoten tek. Ce pa želimo na smučeh teči, moramo smuči mazati, ker nam v nasprotnem primeru drse nazaj. Tako smo prisiljeni, da se seznanimo z mazanjem tekaških smuči. Sčasoma nam bo to opravilo postalo celo všeč.
In kako mažemo smuči? Novejše smuči iz umetnih laminatov mažemo tako:
— Srednji del smuči mažemo za prijemanje. Ddlžino tega dela določimo glede na vrsto snega in oblikovnost proge. Običajno je dolžina 40 do 100 cm, paziti moramo, da ne mažemo preveč nazaj (največ 10 cm od pete čevlja).
Krivine in zadnje dele smuči mažemo za drsenje.
Priprava krivin in zadnjih
delov smuči
Za mazanje krivin in zadnjih delov smuči uporabljamo poseben parafin »speed base« ali »glider«, ki ga z likalnikom zalikamo in s posebnim strgalom izravnamo in zgladimo. Tako pripravimo smuči ne glede na vrsto snega nekajkrat v sezoni in ne vsakokrat, ko tečemo na smučeh.
Priprava srednjega dela smuči
Za mehke, sveže ali starejše vrste snega (pršič) uporabljamo trde maže, to so voski v okroglih aluminijastih tulcih. Glede na temperaturo zraka uporabljamo naslednje vrste voskov:
—	zeleni vosek (od — 8 do —12 °C);
—	modri vosek (od — 2 do
—	spec. modri (0 do — 2 °C) za nov sneg;
—	vijoličasti vosek (od — 2 do + 2°C);
—	rdeči ali rumeni vosek (+ 2 do +4 °C).
Voske mažemo na smuči na hladnem s plutovino in mažo dobro zgladimo.
Vedno nanašamo več slojev maže, največ po 5 slojev za daljše teke. Rdeč in rumen vosek lahko razmazu jemo tudi z roko.
Za stare, trde in mokre vrste snega uporabljamo mehke maže — ldistre, ki so v posebnih tubah. Poznamo veliko vrst kli-strov:
—	klister skare za ledeno smučino temperature pod 0 °C;
—	rdeč klister za moker, vlažen, zrnat sneg pri temperaturah nad 0 °C;
—	vijoličast klister za trd, zrnat sneg iin moker sneg; je mešanica skare in rdečega klistra za temperaturo okoli 0 °C.
To so osnovne tri vrste kli-strov, ki jih mora imeti vsak tekač. Poznamo pa še srebrn kli-
ster za umazan, počasen sneg, rumen klister za zelo moker sneg, črn klister in še nekaj specialnih, vendar niso tako pomembni.
Klister mažemo v toplem prostoru in to najbolje z dlanjo, nato pa moramo namazane smuči postaviti na hladno, da se maža strdi, sicer nam jo hitro postrga
(Nadaljevanje z 8. strani)
Embalaža lahko bistveno pripomore k znižanju lastne cene, če je primerno standardizirana za več izdelkov. Vedeti moramo namreč, da je embalaža v precejšnjem odstotku udeležena v lastni ceni izdelka in to v tem večjem, čim manjšo vrednost predstavlja sam izdelek.
Pri določanju standardnih dimenzij za posamično in skupinsko transportno embalažo izdelkov je treba upoštevati tudi dimenzije palet in kontejnerjev, ki so določene z mednarodnimi standardi. V nasprotnem primeru je izkoristek prostora slabši, možnost poškodb pa večja, ker se posamično embalirani izdelki zaradi vmesnih praznin lahko premikajo in udarjajo ob stene palete ali kontejnerja.
Poleg dimenzij morajo biti s standardi za embalažo predpisane tudi metode preizkušanja, s katerimi ugotavljamo, ali embalaža v zadostni meri varuje izdelek pred mehanskimi poškodbami in vremenskimi vplivi. Zahteve za obe vrsti zaščite se morajo prilagoditi načinu transporta. Najzahtevnejši je vsekakor pomorski transport.
Standardizacija embalaže pa v ničemer ne omejuje kreativnosti pri njenem grafičnem oblikovanju, ki je pri izdelkih široke potrošnje za povprečnega kupca zelo pomemben element odločanja o nakupu, za proizvajalca pa eden od pogojev za uspešnost prodaje izdelka.
Tudi skladiščenje v organizacijah združenega dela in kasneje v trgovini je znatno olajšano, če so pri embalaži upoštevane standardne dimenzije.
Za varen transport je treba na embalažo večjih izdelkov in na skupinsko transportno embalažo nalepiti ali natiskati mednarodno standardizirane znake, ki določajo način oprijemanja in dviganja bremena, stopnjo zaščite pred vlago in stopnjo občutljivosti Pri manipuliranju.
Marsikaj, kar je potrebno za embalažo, skladiščenje in transport, je standardizirano že v mednarodnih in nacionalnih standardih, vendar je potrebno z internimi standardi iz njih izluščiti tisto, kar se nanaša na lastne izdelke. Z izdajo internih standardov v domačem jeziku omogočamo seznanjanje najširšega kroga delavcev, ki jim je znanje o embaliran ju, skladiščenju in transportu potrebno.
s smuči. V primeru, da mažemo na hladnem, si pomagamo s plinskim gorilnikom, s katerim mažo segrejemo in jo razmažemo.
Po teku moramo smuči očistiti. Pomagamo si z gorilnikom in krpo, s katero sproti odstranjujemo ostanke maže. Pri čiščenju pazimo, da z gorilnikom ne uničimo mase, ki je zelo občutljiva.
Vedeti moramo, da so to le osnove mazanja za tek na smučeh, saj v praksi večkrat kombiniramo maže med seboj, zato se bomo naučili mazati smuči le z dolgotrajno prakso na snegu. Veliko sreče!
L.	Sazonov
Organizacija in administrativno poslovanje
Standardizacija posameznih podatkov in dokumentov pripomore k poenotenju administrativnega poslovanja organizacije združenega dela, zlasti še, če je le-ta večjega obsega in če ima več dislociranih temeljnih organizacij združenega dela.
Nujno je potrebno vsestransko poenotenje pri uvajanju računalniške obravnave informacij, zlasti enotno oštevilčenje in enotni zapisi osnovnih podatkov za vse materiale, kar smo že obravnavali v odstavku »Materialno poslovanje«. Poleg tega pa morajo biti standardizirani še številni drugi podatki in razni klasifikacijski ključi, ki omogočajo računalniku razvrščanje po najrazličnejših vidikih. Enako morajo biti standardizirani tudi obrazci, na katere je treba vpisati vse podatke, oznake in ključe za razne namene.
V mednarodnih in nacionalnih standardih je le majhen del tega, kar potrebuje ozd za organizacijo svojega notranjega administrativnega poslovanja, zato so tembolj potrebni interni standardi. Ti določajo vse podrobnosti, ki jih zahteva uvajanje računalniške obravnave podatkov .
Razumljivo je, da mora služba interne standardizacije vse naštete oznake, okrajšave in obrazce sestavljati v tesnem sodelovanju s službo za računalniško obdelavo podatkov.
Z internimi standardi lahko enotno določamo še grafične informacije, ki dajejo kupcem in drugim partnerjem zaželeno predstavo o organizaciji združenega dela. To so predvsem: znak organizacije, karakteristični napis firme, obrazci za dopise in druge poslovne dokumente, prospekti, katalogi, garancijski listi, navodila za uporabo izdelkov, servisna dokumentacija, napisi na zgradbah tovarn, obratov, prodajaln, zastopstev in drugo.
Semkaj sodijo tudi napisne tablice in drugi napisi na izdelkih, ki dajejo, če so na vseh izdelkih enako oblikovani, kupcu že na daleč informacijo o poreklu izdelka.
Nabava opreme
Končno nudi interna standardizacija možnost poenotenja tudi pri nabavi razne opreme. Prav gotovo nima nobene prednosti, če za iste proizvodne postopke v raznih enotah ozda nabavljamo različne stroje. Nasprotno pa lahko v okviru enega ozda po temeljitem in objektivnem proučevanju ponudb izberemo po vseh vidikih najugodnejši stroj, ki ga potem naročimo v večjem številu. S tem lahko dosežemo ugodnejšo nabavno ceno in omogočimo lažje, hitrejše in cenejše vzdrževanje, ker se v tem primeru splača naročiti na zalogo nadomestne dele, ki se hitreje obrabijo.
Isto velja tudi za vozila in za sredstva notranjega transporta ter za opremo skladišč.
Posebno področje, kjer se interna standardizacija lahko uspešno uveljavi, je tudi nabava opreme za administrativne službe. Ker je v administraciji mnogo delovnih mest s podobnim zahtevami za opremo delovnih mest, je razumljivo, da so mnoge ugledne firme z internimi
Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo ga izvedli precej pozno, vendar je kljub hladnemu vremenu vseeno uspel. Nastopilo je 120 tekmovalcev, največ je bilo učencev izobraževalnega centra. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine. Prvi so štar-tald veterani in članice, ki so pretekli 1700 m. Člani so imeli skoraj enkrat daljšo progo — 3200 m. Zadnji so se pomerili še učenci izobraževalnega centra na isti progi kot veterani. Trasa proge je potekala ob robu Koseškega bajerja, po travnikih in po delu gozda in je bila ista kot na vseh dosedanjih krosih.
Čeprav je tekmovanje uspelo,
standardi določile, katera oprema je na posameznem delovnem mestu potrebna in tudi kakšna naj bo .
Poenotenje pisarniškega pohištva in pisarniških strojev omogoča tudi po eni strani ugodnejše komercialne pogoje ob nakupu (nižjo ceno ail boljšo kvaliteto po isti ceni), po drugi strani pa daje pogled v enotno opremljene pisarne vtis organiziranosti in urejenosti celotne organizacije združenega dela. Mimo tega omogoča tudi razne notranje preselitve, ne da bi se pri tem skazila slika o enotni opremljenosti pisarn. Pomena zunanjega vtisa urejenosti ozd ne gre podcenjevati zlasti v službah, ki imajo stike z zunanjimi strankami.
V. Živkovič (se nadaljuje)
Da bi se mladinci v TOZD NABAVA bolje spoznali med seboj pa tudi z ostalimi starejšimi člani in da bi okrepili prijateljstvo in prijetno vzdušje na samem delovnem mestu, je OO ZSMS TOZD NABAVA organizirala tekmovanje v kegljanju med mladinci in veterani tozda. Tekmovanje je bilo 15. septembra 1980 ob 16.uri na kegljišču v Iliriji. Tekmovale so 4 ekipe, in sicer 2 ekipi rriladincev in 2 ekipi veteranov. Vsaka ekipa je štela 7 tekmovalcev.
Da bi tekmovanje potekalo po vseh pravilih, smo za sodnika povabili starega Litostrojčana, sedaj že upokojenega tovariša Ivana Cesnika in ta se je našemu povabilu prijazno odzval. Ob koncu tekmovanja smo podelili diplome za prva tri mesta med ekipami in prva tri mesta med posamezniki, seveda skupno s šaljivimi nagradami. Tudi na zadnje mesto nismo pozabili !
Tekmovanje je v celoti uspelo, tako v tekmovalnem kot družabnem delu. Po trdi borbi so bili rezultati naslednji:
z udeležbo ne moremo biti zadovoljni, saj se krosa množično udeleže le učenci našega centra. Odziv v tovarni je glede na število zaposlenih kljub dobri obveščenosti in pripravam še vedno premajhen. Z rekreacijo se v posameznih sekcijah ukvarja precej naših delavcev, krosa pa so se udeležili predvsem smučarji. Želeli bi, da se v prihodnje krosa udeleže tudi nogometaši, rokometaši, košarkarji, katerih osnovni pogoj za igro je dobra fizična pripravljenost, ki jo na takih akcijah prav gotovo utrjujejo.
Organizatorja moramo pohvaliti za brezhibno izvedbo tekmovanja. Prvi trije iz vsake skupine so prejeli lične spominske kolajne, rezultati pa so naslednji:
Učenci IC Litostroj:
1.	Sandi Kogovšek
2.	Branko Sudec
3.	Boris Sega
4.	Aljaž Camina
5.	Samo Tomc
Člani:
1.	Rado Mihajlovič
2.	Srečo Pirman
3.	A dem Krupič
4.	Milan Ljubišič
5.	Ivan Hobelj
Članice:
1.	Marija Oberstar
2.	Olga Rupnik
Veterani:
1.	Branko Sršen
2.	Andrej Grom
3.	Marjan Klemen
4.	Alojz Rupnik
5.	Vinko Udovič
L. Sazonov
EKIPE:
1.	mesto:
II. ekipa veteranov (270 kegljev)
—	Karel Eržen, Stanka Debevec. Josip Mihalec, Boris Letnar, Janez Toni, Prane Boben, Alojz Zupanič
2.	mesto:
I. ekipa mladincev (239 kegljev) — Tomislav Kadunc, Marjana Pe-šec, Branko Polh, Bojan Vrezov-nik, Anica Trunkelj, Tahit Mala-gič, Ivan Seljak
3.	mesto:
I.	ekipa veteranov (235 kegljev) — Janez Jurček, Peter Zajc, Martin Jerebič, Anton Velkavrh, Jože Valentinčič, Marjeta Pirc, Vladislav Krošedj
4.	mesto:
II.	ekiipa mladincev (190 kegljev)
—	Ibrahim Murič, Mirjam Jerman, Zdenka Sapar, Marjan Žele-Nasuf Kresniči, Dušan Njegovan. Miroslav Ceh.
Prvi trije najboljši tekmovale1 so bili Janez Jurček s 64 keglji-Alojz Zupanič s 53 keglji in Boris Letnar z 48 keglji.
Marjana Pešec
STANDARDIZACIJA
Nabava materiala
Včasih so bili krosi veliko bolj množični
TOZD NABAVA
Kegljanje med mladinci in veterani
V letu 1981 velike možnosti izmenjave počitniških zmogljivosti s prijateljskimi podjetji na Češkoslovaškem
Litostroj — Češkoslovaška
največjih turbinskih delov v Litostroju.
V obojestransko zadovoljstvo smo se tudi v CKD dogovorili, da bomo v letu 1981 v okviru možnosti izmenjali počitniške zmogljivosti za eno ali dve skupini delavcev, ki bodo obiskali Klansko oziroma naš počitniški dom v Fiesi.
Naša delegacija se je 29. ok-
Tudi v letošnjem letu je odpotovala na Češkoslovaško delegacija konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj. V dneh od 23. do 29. oktobra je obiskala štiri prijateljske tovarne:
ZVVZ — Milevsko, KOVO SVIT — Sezimovo tisti, Julij Fučik — Brno in CKD — Blansko. Osnovni namen potovanja so bili pogovori o mednarodnem sidikalnem sodelovanju v letu 1981.
V tovarni ZVVZ Milevsko na Češkoslovaškem smo se pogovarjali o dosedanjem uspešnem 15-letnem sodelovanju in o načrtih za leto 1981 (Foto: K. G.)
Delegacijo je vodil podpredsednik konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj tovariš Gorazd Hartner, z njim pa so bili še predsednik ZSMS Litostroja tovariš Tone Skušek, direktor TOZD ZSE tovariš Milan Vidmar in vodja centra za samoupravljanje DPO in informiranje tovariš Karel Gornik.
Letošnji obisk naše delegacije ua Češkoslovaškem je bil izredno delaven. Na svoji poti smo se najprej ustavili v tovarni ZVVZ — Milevsko, kjer smo po uspešnih pogovorih s predstavniki njihovih sindikatov sprejeli izredno ugoden dogovor za sodelovanje v letu 1981. Sindikalna organizacija ZVVZ nam je pripravila za leto 1981 popolnoma nov in zanimiv Program za naše bivanje na Češkoslovaškem, katerega bomo posebej predstavili v našem časopisu.
Podpis dogovora za leto 1981 v ČKD Blansko (Foto: K. G.)
Predstavniki tovarne ZVVZ pa so nam omogočili tudi srečanje s sindikalisti tovarne KOVO SVIT iz mesta Sezimovo I?sti, ki nam skupno z ZVVZ nudijo prijetne zimske počitnice na ŠUMA-VI v njihovem zimskem rekreacijskem centru NOV6 HUTfi.
Po ogledu ponudenih programov za poletno in zimsko letovanje je bil v Milevskem sklenjen dogovor za obojestransko izmenjavo treh skupin v letu 1981. Ob tej priliki smo predstavniki obeh podjetij ugotovili, da prijateljsko sodelovanje med ZVVZ in Litostrojem traja že celifi~ 15 iet, kar je že zavidljiva tradicija.
V naslednjih dneh se je naša delegacija srečala in pogovarjala še s predstavniki tovarne JULIJ PUClK iz Brna. Tudi s sindikalno organizacijo tega podjetja smo podpisali sporazum za obojestransko izmenjavo ene ali dveh skupin za poletne počitnice v Brnu. Tudi to podjetje nam za leto 1981 pripravlja nov in zanimiv program, ki bo bolj prilagojen našim željam in navadam.
Zadnja dva dni bivanja na Češkoslovaškem pa se je naša delegacija odpeljala še v Blansko oziroma v tamkajšnjo turbinsko tovarno CKD. Tudi pni njih, čeprav sodelujemo z njimi šele drugo leto, smo bili deležni izcednega gostoljubja. Povedali so ham, da so bili njihovi delavci Izredno zadovoljni z letošnjim letovanjem v Fliesi. Prav tako pa so izrekli vso pohvalo tudi naši delavci, ko so v tem letu preživljali dopust v njihovem rekreacijskem centru Jedovice pri B lanskem.
Ugotovili smo, da se poleg sindikalnega sodelovanja s to tovarno uspešno razvija tudi poslovno sodelovanje v smislu kooperacije — proizvodnje turbin-
skih delov, izmenjava strokovnih izkušenj na področju proizvodnje in projektiranja vodnih turbin, obdelave, varjenja, ulivanja kakor tudi možnosti skupnih nastopov obeh naših tovarn pri izgradnji hidroenergetskih objektov. V zadnjem času pa tečejo tudi pogovori otem, da bi CKD — Blansko izdelalo za LITOSTROJ večjo kosuzelsko stružnico za obdelavo
tobra 1980 vrnila domov. O vseh dogovorih na Češkoslovaškem je poročala na konferenci organizacij sindikata Litostroja 6. novembra 1980, ki je dokončno sprejela celoten dogovorjen program izmenjave počitniških zmogljivosti in ostalega mednarodnega sindikalnega sodelovanja s Češkoslovaškimi podjetji za leto 1981.
K. G.
Delovni utrip osmih ur
Alojz Janežič — strugar. Natančnost in prizadevnost pri delu sta njegovi odliki (Foto K. Gornik)
Branko Bežan — strugar v težki obdelavi. Vedno zbran in natančen, tudi pri najzahtevnejših delih.
Nagrada za vzpon — pogled z vrha Monte Rose na ledenik Gorner-gletscher, Matterhorn in na zgornjo Bernsko deželo
Nova vlečnica na Sorici
Prav te dni smo bili priča pričetku delovanja nove vlečnice na Soriški planini. To je že druga od sedmih vlečnic, ki so v programu izgradnje tega smučarsko rekreacijskega centra. Nekoliko daljša vlečnica pelje prav na vrh Lajnarja in je grajena za smučišče, ki zahteva že bolj izurjene smučarje. Vlečnica je dolga 710 m, njena zmogljivost je 900 smučarjev na uro in ima 200 m višinske razlike. Izdelana je v Lesni iz Slovenj Gradca po licenci francoske firme Pomagalski.
Glede na to, da je bil v času preizkusa sneg le na Soriški planini, je bila prvi gost na preizku-kusu uporabnosti naša kompletna državna reprezentanca, ki je prav te dni trenirala na planini.
Vse kaže, da bo letošnji zgodaj zapadli sneg še podaljšal sezono smučanja, tako da bo sneg goden za smučanje to sezono več kot šest mesecev.
Vsaka nova pridobitev za prinese nove probleme glede nudenja gostinskih uslug v premajhnih zmogljivostih našega doma.
In kako je s pripravami za izgradnjo našega počitniškega doma na Soriški planini?
Idejni projekt novega objekta, ki se razprostira od zgornje koče do spodnjega doma, je že skoraj dokončan. Večdelna zgradba je pomaknjena nekoliko pred oba stara objekta, ki ostaneta kot pomožna objekta nespremenjena. Pri zgornji koči je predviden glavni objekt s samopostrežno restavracijo za 100 oseb, kuhinjo in jedilnico za goste doma s 100
sedeži. Poleg tega bo imel dom 100 ležišč, nekoliko večjo avlo z recepcijo in sobo v kleti, ki bo služila kot prostor za seminarje ali druge dejavnosti.
V kompleksu bo tudi delavnica in garaža za vlečničarje in teptalec. Elan je zaprosil za prostor, kjer bi imeli servis za popravilo smuči. Seveda bosta oba prispevala pri gradnji objekta svoj delež.
Predvideno je, naj bi bili idejni projekti končani že v letošnjem letu, glavni projekt do julija 1981.
Leto 1981 bi bilo namenjeno samo pripravi dokumentacije in iskanju dovoljenj za gradnjo. Velika prednost objekta bo v tem, da bo možna etapna izgradnja. Vzporedna dela, ki pa jih bomo morali izvršiti že pred pričetkom izgradnje, so v prvi vrsti novo zajetje za vodo in nova cesta, s katere bomo speljali priključek do našega doma.
M.	V.
Fiesa v letu 1982?
Pripravljalna dela v končni fazi. Zvezni sekretariat za finance je odobril izgradnjo. Bomo uspeli zbrati sredstva za polog v banki? Visoke cene in problemi rezervacij nas silijo v čimprejšnjo izgradnjo.
Položaj v kakršnem smo se znašli ob sprejetju stabilizacijskih ukrepov, je bil vzrok za delno zakasnitev priprave dokumentov za izgradnjo počitniškega doma v Fiesi. 2e sprejeta bančna odločitev o pridobitvi kredita za izgradnjo je z odlokom o stabilizacijskih ukrepih pripeljala banko v dvom in zaradi tega so nas črtali s spiska upravičencev. Zaprosili smo zvezni sekretariat za finance v Beogradu za uradno tolmačenje zakona o investicijskih izgradnjah po sprejetih stabilizacijskih ukrepih. Odgovor je bil pozitiven. Dejali so nam, da se ta prepoved ne nanaša na objekte, ki služijo za počitek delavcev (počitniški domovi) in objekte, ki služijo za delavčevo prehrano (restavracije družbene prehrane). To je dokument, ki banki zadostuje, da nas ponovno uvrsti v prioriteto za leto 1981.
Kaj je naša dolžnost?
S sprejetjem Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev skupne porabe za izgradnjo objektov družbenega standarda v letu 1979 smo se vsi tozdi in de-
lovne skupnosti dogovorili o politiki, višini in tokih vlaganja ter vračanja kreditov. Položaj v katerem smo se znašli, nam ni omogočil, da bi to tudi izvedli. Vzrok niso neustvarjena sredstva, temveč trenutna nelikvidnost delovne organizacije.
Predvidevamo, da bomo dobili celotno dokumentacijo, dovoljenja in rešene sporne probleme v zvezi z zemljišči do konca letošnjega leta. V banki nas morajo uvrstiti med upravičence do kreditov za leto 1981. Naša dolžnost pa je, da čimprej naložimo potrebna sredstva v banko, saj je to predpogoj za pridobitev kreditov.
Prav sredstva bilance letošnjega leta naj ba omogočila uresničitev programa.
Rok izgradnje?
Vsako leto zakasnitve pomeni podražitev izgradnje. Graditi naj bi začeli takoj po končani sezoni leta 1981 (v septembru). Izgradnja bi morala biti končana do pričetka sezone leta 1982, za kar obstajajo realni pogoji.
M. V.
Odšli so v pokoj
V	septembru je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec, tovariš Avgust PONGRAC, asistent v livarni jeklene litine.
V	Litostroju se je zaposlil leta 1952 in delal kot livar jeklene litine do leta 1961. Takrat je kot priznan livarski strokovnjak postal delovodja na področju strojnega oblikovanja in oblikovanja lahkih ulitkov v sveže forme.
Leta 1971 je postal inštruktor za vzgojo mladih kadrov v livarni, leta 1979 pa asistent vodje obratov livarne jeklene litine.
Gustelj PONGRAC pripada generaciji starih livarskih strokovnjakov, ki so utirali pot livarstvu jekla v Litostroju in ga z leti dvignili na zadovoljiv nivo ene najboljših livarn v naši domovini. S svojim vestnim in prizadevnim delom, zlasti pa s svojim tovariškim odnosom do sodelavcev, je postal priljubljen član našega kolektiva. Še zlasti mlajši sodelavci, ki jih je vodil ob prvih korakil v livarni, ga bodo močno pogrešali, saj je s skrbjo zanje daleč prerasel gole poklicne obveznosti. Mladi so se obračali nanj tudi s popolnoma osebnimi zadevami, kot sc otroci zatekajo po nasvet k staršem. Vsakomur je poskušal pomagati ali pa je iskal možnosti in poti za rešitev problema.
Vseskozi, zlasti pa v zadnjih desetih letih, je aktivno delal v samoupravnih organih in opravljal vrsto odgovornih funkcij.
Za ves trud, ki ga je vlagal v delo livarne, sc mu zahvaljujemo in želimo, da bi še dolgo zdrav in zadovoljen užival zasluženi pokoj.
Sodelavci
31. 10. 1980 je odšel v pokoj naš dolgoletni sodelavec tovariš Boris KLEMENC. Tovariš Klemenc je eden od pionirjev Litostroja. V 33 letih dela v tovarni sc je srečeval z mnogimi finančnimi in računovodskimi problemi, ki jih je uspešno reševal. Svoje izkušnje je prenašal tudi na ostale sodelavce, za kar smo mu hvaležni. V zasluženem pokoju mu želimo zdravja in veliko zadovoljstva v družini in pri njegovih konjičkih.
Kolektiv DS PFSR
25. septembra je odšel v pokoj Anton VELIKONJA, žerja-var v livarni sive litine. Tovariš Velikonja se je zaposlil v Litostroju 1950. leta in je bil eden izmed tistih delavcev, ki so si s svojim delom pridobili visoko kvalifikacijo in veliko prispevali k razvoju Litostroja.
Želimo mu, da zdrav in zadovoljen še dolga leta uživa zaslužen pokoj.
Sodelavci
Julija je odšel v invalidski pokoj tovariš Jože NOVOSELJ. V Litostroju je bil zaposlen 23 let.
Kot univerzalni varilec je s svojim kvalitetnim delom veliko prispeval k uspehu naših montažnih del v tovarni in na terenu.
Montažna dela so mu prirasla k srcu in nobena naloga mu ni bila pretežka. Užival je v svojem delu in se mu posvečal z vso ljubeznijo. Slabo zdravje mu ni dovoljevalo napolniti delovna leta.
V pokoju mu želimo predvsem zdravja in osebno srečo.
Sodelavci
Konec julija 1980 smo se v DS PFSR poslovili od dolgoletnega sodelavca Viktorja TANČICA, vodje referata v stroškovnem knjigovodstvu. 24 let je bil naš sodelavec in je vestno opravljal dela in naloge, za katere je bil zadolžen. S svojim prijetnim in pravilnim odnosom do svojih sodelavcev je ustvaril lep vtis, zato se bomo našega Vikija radi spominjali. Ob odhodu v pokoj mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Sodelavci
24. julija smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Ili-je LAMBROVSKEGA, ki je odšel v zasluženi pokoj.
V Litostroju se je zaposlil 31. 2. 1952, delal je v jeklolivarni kot čistilec, nato kot ročni brusilec, 1. 9. 1959 je bil premeščen v transportno skupino in je delal kot privezovale«, 1. 11. 1963 pa je prišel v kisikarno TOZD IVET in tu delal kot polnilec tehničnih plinov vse do upokojitve.
Ob tej priliki mu sodelavci TOZD IVET izrekamo zahvalo za njegovo vestno in prizadevno delo. Želimo mu še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Sodelavci TOZD IVET
25. septembra smo se v livarni poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Franca GRAČNERJA. Od leta 1952 je delal kot nakladalec v topilnici livarne sive litine in je pri tem fizično težkem delu vztrajal vse do upokojitve. Vsa ta leta je svoje naloge opravljal vestno in odgovorno.
Tovariši in sodelavci mu želimo še veliko zdravih in prijetnih let.
	FOTOFIUIUKO DRUŠTVO	
IIP	LITOSTROJ	BJJ
Piše: P. Poženel
lika, ko pa emulzija v tovarni dozori, se občutljivost zelo poveča.
Pod plastjo emulzije je vezna plast lepila, ki emulzijo veže z nosilno plastjo filma — podlaga. Podlaga je bila včasih i'z nitroce-luloze in je bila zelo vnetljiva Današnji filmi imajo vsi negorljivo podlago, in sicer acetatno celulozno, acetatno butiratno alj poli-estersko, debeline 0,05 do 0,10 mm. Podlaga mora biti zelo gibka in istočasno močna, da se ne strga. Pod podlago je spet vezna plast, ki pa podlago veže iz spodnje strani antirefleksno varovalno (anti-halo) plast Ta preprečuje, da bi se svetlobni žarki, ki pridejo skozi podlago, odbili nazaj v emulzijo in tam povzročili svetla mesta.
2. KAKO NASTANE NEGATIVNA SLIKA
Slika na filmu nastane po delovanju svetlobe na kristale srebrovega bromida, ki se nahajajo v emulziji. Vsak kristal je sestavljen iz večjega števila srebrovih in bromovih ionov, ki so v kubično strukturo kristala združeni z eletrično privlačnostjo. Vsak bromov ion ima dodatni elektron in je negativno nabit, vsak srebrov ion pa ima elektron manj in je pozitivno nabit. V
j 24'
kristalu pa je tudi nekaj nečistoče (molekul srebrovega sulfida), to so mesta vzbujanja, Ta mesta imajo odločilno vlogo pri nastajanju latentne slike. Važno vlogo pa imajo tudi prosti srebrovi ioni, ki so v kristalu, in se v njem prosto gibljejo. Ko namreč foton svetlobe zadene kristal srebrovega bromida, odda dodatnemu elektronu bromovega iona svojo energijo in ion se lahko giblje do mesta vzbujanja, kjer pritegne na sebe še prosti srebrov ion. Elektronom se njihovi električni naboji izenačijo in spremene se v atome kovinskega srebra. Več atomov kovinskega srebra, združenih na mestu vzbujanja, pomeni latentno sliko — nevidno »kemično mesto«, ki je izhodišče, da se celotni kristal srebrovega bromida spremeni pri razvijanju v kovinsko srebro.
Crno-bela negativna slika nastane, ko se z razvijanjem milijoni kristalov spremene v kovinsko srebro, ki je črno. Spremene pa se le tisti kristali, na katere je predhodno delovala svetloba. Tam, kjer je svetloba delovala močneje, se več kristalov spremeni v kovinsko srebro in negativ je tem bolj črn. Kjer pa je delovala manj svetlobe, so me-
sta siva (vmesni toni med belimi in črnim), ker vsebujejo manj srebra. Popolnoma bela mesta pa so tam, kjer svetloba sploh ni delovala in smo s fiksiranjem neosvetljeno bromovo srebro izločili.
3.	SPLOŠNA OBČUTLJIVOST FILMOV NA SVETLOBO
To je številčna vrednost, ki nam pove, kako občutljiv je film na delovanje svetlobe. Je zelo pomembna pri določanju časa osvetlitve. Vrednost je navadno napisana na kaseti ali škatli s filmom, na primer tako:
21 DIN / 100 ASA
Takšno označevanje se danes splošno uporablja. Sprejet pa je že nov način označevanja po ISO (International Organization of Standardization — mednarodna organizacija za standardiziranje), ki je začel veljati 1. 1. 1980. Po tem sistemu je označenje splošne občutljivosti filmov tako:
ISO 100/21
Med vsemi načini merjenja občutljivosti filmov sta se do danes obdržala v glavnem dva, in sicer merjenje v stopinjah po DIN (Deutsche Industrie Norm — nemške industrijske norme) in v stopinjah po ASA (American Standard Association — ameriško združenje za standarde). Poleg teh dveh obstajajo še oznake v stopinjah po GOST (Gosudar-stvenija Standard — državni standard), ki ga uporabljajo v
ZSSR, v stopinjah SCHEINER in stopinjah WESTON. Vse te stopinje je med seboj težko primerjati, ker imajo različne osnove. Tako je po DIN enota merjena tista količina svetlobe, ki napravi na filmu vidno počmitev, katero se da kopirati. To enoto je možno kontrolirati. Drugi sistemi imajo za osnovo tisto količino svetlobe, ki je potrebna, da naredi v filmu tolikšno kemično spremembo, da je film mogoče razviti. To enoto je zelo težko kontrolirati.
Označevanje splošne občutljivosti filmov se stalno spreminja. Tako so leta 1934, ko je bil sprejet standard DIN za občutljivost filmov, označevali 21°/10 DIN, leta 1957 označujejo že 21° DIN, od oktobra 1961 pa le še 21 DIN.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
ČESTITKA
V tozdu LIVARNE — livarna sive litine so praznovali petdesetletnico življenja naslednji naši sodelavci:
Ivan POLAJŽAR 30. oktobra,
Ahmed PAŠANOVlC
6.	novembra,
Ivan BASIC, 24. novembra
Ob tem lepem jubileju jim iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov in zadovoljstva pri delu in tudi v zasebnem življenju.
Sodelavci
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXX
Ivanu Hrastu v slovo
Za vedno nas je zapustil Ivan HRAST, ki je dolga leta dela' kot skupinovodja oddelka zavarovanje. Svoje delo je vse do upokojitve opravljal zelo vestno in požrtvovalno, s preprosto bc-sedo je znal svetovati svojim sodelavcem. To delo je v naši delovni organizaciji opravljal 22 let. Pri nas se je zaposlil leta 1949, leta 1971 pa je odšel v zasluženi pokoj. Tudi med drugo svetovno vojno je Ivan vedel, kje jc njegovo mesto. Kot zaveden Slovenec je sodeloval v NOB za osvoboditev domovine izpod fašističnega jarma. V Litostroju ie aktivno deloval tudi kot član Zveze komunistov. Kruta bolezen ga je iztrgala njegovi družini' Nam, nekdanjim sodelavcem, b° ostal v lepem in dragem spominu. Ob njegovi prerani smrti, njegovi družici izrekamo nase iskreno sožalje.
Sodelavci
Zahvale
Ob boleči izgubi dragega očeta Janeza KOVAČIČA sc iskreno zahvaljujem vodstvu, prijateljem in vsem sodelavcem v tozdu OBDELAVA za cvetje, mnoga sožalja in spremstvo na njegovi zad-nji poti.
Ivanka Mihelič z družino
Ob smrti moje drage mame Rozalije ROUDI se iskreno z®' hvaljujem sodelavcem jekloh' varne, ki so jo pospremili na njcnl zadnji poti in ji darovali cvetje-Hvala tudi vsem, ki ste sočustvovali z menoj v tem težkem trenutku.	,
sin Karel
Ob smrti mojega očeta Bogoljuba BARAGE se zahvaljujem njegovim nekdanjim sodelavcem za cvetje in izraženo sožalje, sc posebej pa za spremstvo na njegovi zadnji poti.
sin Bog0
•
Zahvaljujem se vsem, ki prispevali za prelepi venec oD smrti mojega očeta Vladimir)3 RAZPOTNIKA, posebej pa sodelavcem službe uvoza, ki so osebno počastili njegov spomin.
Hvala tudi vsem, ki so mi iz' rekli sožalje.	..
Alda Razpotnik
Ob smrti moje mame Marii TUŠAR sc lepo zahvaljujem sodelavcem TOZD Prodaja za cvetje, denarno pomoč in iskreno sožalje.
Alda Kos z družino
Iskreno se zahvaljujem vsem bivšim sodelavcem TOZD FU1” za obiske in darila, kar mi je času moje bolezni veliko pomeni"
Franc Mihci'®
Vsem sodelavkam in sodeluj' ccm v terminsko planskem oddelku in sodelavcem v magistralni pisarni sive litine TOZD Pt* _ sc najlepše zahvaljujem za pozornost, čestitke in lepe želje te darilo ob mojem življcnjsken* prazniku.
Ivan Polajnar
smo
In žc so na poti... (Foto: S. Moti crc)
športni delavci slovenskega kolesarstva, ki so na Turjaku istega dne pričakali tudi prihod »Karavane prijateljstva in enotnosti« s turneje po Jugoslaviji. Lepo in prisrčno je bilo to srečanje.
Najbolj veseli in zadovoljni pa smo bili v soboto 4. oktobra, ko smo se zbrali pred Litostrojem in se odpeljali v gosjem redu proti Kamniški Bistrici. Prijeten dan s soncem in lahkim vetričem je zgledno in organizirano skupinsko vožnjo naših fantov še polepšal. Pretočeni znoj smo v domu v Kamniški Bistrici nadomestili s pivom, za hiter povratek pa je poskrbela klobasa z zeljem. Nekaj vtisov s te vožnje prikazujeta objavljeni fotografiji.
Zadnje udejstvovanje naših dresov z litostrojsko notranjščino pa je bilo na zaključnem maratonu po ljubljanski kolesarski transverzali, ki ga je zelo uspešno organiziral kolesarski klub Rog — Franek. 120 km dolga proga okrog Ljubljane je bila s strminami bolj siromašna, zato pa toliko bolj bogata z dežjem, ki nas je nagnal pod pelerine skoraj vsake pol ure. Zopet smo bili priča dokazu, da niti dež niti veter in hlad ne moreta zlomiti jeklene kolesarske volje, ki vedno bolj kliče zdrave duhove:
»VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO!«
S.	M oder c
Gostovanje mešanega pevskega zbora v Splitu
Mešani pevski zbor Litostroj je bil v dneh od 17. do 19. oktobra 1980 gost delovne organizacije Brodogradilište Split. Pevski zbor je s tem vrnil obisk njihovi kulturni skupini, ki je gostovala v Ljubljani v dneh praznika občine Šiška in s svojim kulturnim programom popestrila program pred zgradbo občine 'in v rekreacijskem centru Mostec.
Sprejem in bivanje pri Spli-čanih je bilo prisrčno in prijetno. S svojim bogatim izborom pesmi je pevski zbor aktivno sodeloval na osrednji proslavi delovne organizacije ob 30-letnici samoupravljanja. Program, ki ga je pevski zbor izvedel ob tej priliki, je predstavljal skoraj polovico celovečernega koncerta. Pesmi so
bile na viisoki kvalitetni ravni, k čemur so v veliki meri prispevali poslušalci, ki so izvajanju zbora sledili z vso pozornostjo in uspešne izvedbe nagradili z navdušenimi aplavzi. O izvedenem programu so se pohvalno izrazili tudi strokovnjaki. Močno laskava pa je pohvala, da uglašenost zbora presega meje amaterskega pevskega zbora.
Nedvomno je tako priznanje spodbuda članom pevskega zbora za nadaljnje delo, ki zahteva veliko vztrajnost in samoodpove-dovanje. Vaja dela mojstra in v ugodnih dvoranskih razmerah, kot jih je imel zbor v Splitu, se je to potrdilo.
Naši gostitelji pa tudi člani pevskega zbora smo si bili enotni, da tako sodelovanje ne sme biti enkratno, pač pa bi se moralo poglobiti in razširiti, kajti le tako si lahko nabiramo izkušnje in tudi preverjamo rast zbora.
Se enkrat velja poudariti, da so se naši splitski prijatelji vsestransko izkazali kot gostitelji. V sicer kratko odmerjenem času so nas seznanili z znamenitostmi mesta. Z vrha Marjana smo si lahko ogledali panoramo Splita.
Ob povratku smo se nameravali ogledati zgodovinske kraje v Bosni, a smo se žal zaradi slabega vremena lahko ustavili le v Drvarju, kjer smo si ogledali Titovo votlino in muzej.
Celotno gostovanje je bilo članom pevskega zbora prijetno doživetje, in ob tej priliki velja zahvala vsem posameznikom in vsem članom kolektiva Litostroja, ki so prispevali k realizaciji tega gostovanja.
M. Kreft
Kolesarili
Jesen je tu. Mrzla jutra, zavita v meglo in dež, nas pozdravljajo, ko hitimo v službo, do ušes zaviti v tople puloverje in plašče. Kako neopazno je prilezla k nam ta jesenska puščoba in hlad! Le kje je sedaj sonce in toplota, jasnina neba nad nami? Kje je tisti vetrc, ki nas je hladil, ko smo se znojili za krmilom kolesa, zagledani v cestni asfalt in luknje v njem?
Lepo je bilo. Da, tudi letos je bila kolesarska sezona kar prijetna. Pa še koliko novih obrazov se nam je pridružilo v tem cestnem znojenju! Kot da nas ljudje ne morejo več le pasivno gledati! Posnemati nas hočejo. Tudi letos se je naša Kolesarska družina povečala za več kot deset članov.
Kako je ta svet čuden in pravzaprav zanimiv obenem. Vsak dan tožimo o človekovi zasužnjenosti avtomobilu, o človekovi odvisnosti od te zaprte pločevinaste škatle, Pa vendar se v istem svetu in času dogaja hkrati še nekaj, teinu ravno nasprotnega. Ljudje si Selijo ven na zrak, v naravo, želijo si zdrave rekreacije, stran od lenobnega in duha ubijajočega sedenja za volanom. In tako lahko opažamo, kako se vse več Iju-di v lepih, sončnih popoldnevih raje odloča za znojenje na kolesu, kot za udobno vožnjo z avtom. 1'udi Litostrojčane vse bolj preveva ta želja in spoznanje, da je sproščena in zdrava rekreacija na svežem zraku edina učinkovita Protiutež današnjemu programiranemu in monotonemu tempu življenja. Rezultat teh spoznanj je yse bolj viden tudi v številnosti In aktivnosti naše Kolesarske sekcije, ki ima tudi letos za seboj kar lepo število preznojenih kilometrov.
Prve popoldanske in sobotne vožnje v marcu, aprilu in maju so najbolj zagnane kolesarje pripravile na morda najlepše, najtežje in tudi najbolj zanimivo kolesarsko srečanje »Pohorski kolesarski maraton«, ki je bilo 22. junija 1980. Kljub težavam s prevozi do Maribora, kjer je bil Start, se ga je udeležilo tudi sedem naših kolesarjev. Vsega je bilo dovolj: znoja, sonca, dežja, blata, ves čas pa dovolj dobre volje in lahkotnega razpoloženja, ki nam je lajšalo napore. To srečanje je bilo enkratno športno doživetje, predvsem pa potrdilo zdravega duha v zdravem telesu. Se enkrat je bilo slišati ob štajerskih cestah vzklike: »Dajmo, Litostroj, dajmo!« In moram revi, da smo pripadniki Titove težke industrije ob takih vzklikih dobro pritisnili na pedala.
Potem je prišel na vrsto tržaški maraton. Dolga, naporna in Zanimiva »vožnja prijateljstva« od Kranja do Lanjerja v Italiji pa lrna tudi slabo stran. To je skrb ln odgovornost za prevoz utrujenih in morda premočenih kolesarjev iz Italije domov. Zaradi lega je bilo tudi naše zastopstvo na tem srečanju bolj skromno.
Več naših obrazov pa se je znojilo 28. septembra iz Turjaka v Kočevje in nazaj na turjaškem niaratonu, imenovanem »Po po-leh partizanskih kurirjev«. Na cilju so se o naši sekciji in njenem delu zanimali številni vodilni
DODATNA MEDICINSKA OPREMA ZA CELOTNO AMBULANTO
OPREMLJANJE
AMBULANTE
V Litostroju smo se znašli v precej neugodnem položaju, saj republiška delovna inšpekcija zahteva dosledno izpolnjevanje predpisov varstva pri delu. S tem v zvezi so tudi periodični pregledi delavcev pri specialistu za medicino dela. Ta mora del pregledov prepustiti drugim specialistom, če seveda sam ni zadostno opremljen. Tako smo se znašli v težavah zaradi pregledov o sposobnosti za delo na višini. Do junija letos je to opravljala av-diološka ambulanta ljubljanske poliklinike, ki pa je zaradi objektivnih vzrokov morala to sodelovanje prekiniti.
Znašli smo se pred vprašanjem, kdo bo opravljal te preglede, če upoštevamo, da so možnosti zanje zelo skope in da le redki opravljajo tovrstno dejavnost. Dispanzerji za medicino dela v Ljubljani so slabše opremljeni kot marsikatera obratna ambulanta. Ostaneta samo še republiški zavod za varstvo pri delu in Inštitut za medicino dela, športna in prometna (IMDŠP), ki pa je žal še dražji kot avdiološka ambulanta; poleg tega pa opravi teste samb medicinska sestra, zdravnik specialist pa poda mnenje, ne da bi videl pregledanega. Poleg tega pa izgubijo delavci en dan za ta pregled oziroma test. Tozdi so pripravljeni, da izgube na račun periodičnih pregledov en dan na zaposlenega, ne gre pa jim v račun, da izgube zaradi pregledov o sposobnosti za delo na višini še dva dodatna dneva: en dan za določitev datuma za testiranje in en dan za testiranje.
Mislim, da bi bilo bolje, ceneje in v večje zadovoljstvo delavcev, če bi vse opravili v enem dnevu. To bi bilo možno, če bi bila litostrojska obratna ambulanta opremljena za te preglede in bi naša delovna organizacija v dogovoru z zdravstvenim domom Ljubljana — sklenila dogovor, da za Litostroj opravlja preglede ln teste za delo na višini pooblaščeni zdravstveni delavec. To bi bilo za delovno organizacijo najmanj petkrat ceneje kot sedaj. Kakšna oprema je za to potrebna? Nov avdiometer, kajti dosedanji je že odslužil — uporaben je samo še za zračno prevodnost. Cena za novega je 30.000—50.000 din. Možno ga je nabaviti tudi na vzhodu, ki ima izredno izpopolnjeno tovrstno opremo. Poleg tega je nujno potreben še Baranyjev stol, katerega bi lahko naročili pri proizvajalcu STOL v Duplici pri Kamniku. Cena je okoli 7000 din. S to opremo bi olajšali tudi preglede za nastop dela in za periodične preglede predvsem tistih, ki delajo na delovnih mestih, na katerih je potrebna navedena preiskava.
Poleg tega b; lahko letno spremljali sluh zaposlenih, od katerih jih je okoli 80 odstotkov občasno izpostavljenih kritičnemu ropotu nad 50 decibelov. Pri teh bi lahko redno vsako leto spremljali stanje njihovega sluha istočasno s periodičnimi pregledi in jih ne bi bilo potrebno pošiljati na polikliniko k avdiologu.
Nova oprema bi se nam hitro amortizirala. Seveda pa samo pri tem ne bi smeli ostati. Nujno je, da vsaj koracamo za razvojem medicine dela in s tem zdravstvene zaščite ogroženih delavcev, posebno, ker so nas že precej prehitele nesocialistične dežele, ki se dobro zavedajo, da vsak denar, vložen v zaščito delavca, prinaša velik dobiček za zdravega, uspešnega in zadovoljnega delavca.
Zato bo potrebno čim prej nabaviti elektrokardiogram, brez katerega ni danes noben zdravnik na zahodu. Današnji tempo življenja povzroča mnogim ljudem težave s srcem in ožiljem, kar pa ni mogoče potrditi, če bolnik z napotnico pride na vrsto šele čez 14 dni ali več, ko ni ni-
kjer več niti subjektivnih ali objektivnih težav. Razen tega ne moremo brez elektrokardiograma izvajati testiranj na bicikloergo-metru. Testiranje na bicikloer-gometru brez elektrokardiograma je huda strokovna napaka. Naslednja priprava, kj bi jo zelo potrebovali, je vitalograf, s katerim ne merimo samo vitačne kapacitete, ampak tudi ugotavljamo še druge zmogljivosti pljuč in pravočasno odkrijemo delavce, ki ne smejo delati v prahu ali dimu, pa še nimajo težav. S tem bi precej zmanjšali izgubo delovnih dni zaradi obolenj dihal. Vendar ta naprava nam žal sedaj ni dostopna, pa tudi cena je danes štirikrat večja kot je bila pred letom in pol.
To bi bile potrebe za preventivno zdravstveno varstvo. Opremiti bi bilo treba še zobno ambulanto in hematološko-urinski laboratorij, a o tem drugič.
dr. Edo Tepina
Zdravo,
vojaki
V zadnjem času smo prejeli veliko pisem in razglednic, ki so nam jih poslali vojaki iz vse Jugoslavije Iz besedila je razvidno, da jih predvsem zanima, kako teče delo v tovarni, kaj je novega, obenem pa pozdravljajo svoje prijatelje. Zanima jih tudi, zakaj ne dobivajo časopisa in kaj je z njihovimi osebnimi dohodki. Takšne in podobne zadeve skušamo urediti takoj, seveda pa ne moremo o tem obvestiti vsakega posebej. Na nekaj podobnih vprašanj smo že odgovorili, na nekatera pa bomo v prihodnjih številkah.
Nekaterim vojakom se bliža konec vojaškega roka. Zanima jih, v kakšnem času se morajo ponovno zaposliti v naši delovni organizaciji. Čeprav vsakega vojaka pred odhodom seznanimo o tem in tudi z ostalimi zadevami, naj še enkrat povemo:
Delavec, ki je odsoten z dela zaradi odslužitve vojaškega roka, se ima pravico v 30 dneh od dneva, ki je v vojaški knjižici zapisan kot zadnji dan vojaškega roka, vrniti na delo v to temeljno organizacijo k svojim prejšnjim delom in nalogam ali k drugim delom in nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi.
Pred ponovno zaposlitvijo morajo imeti urejeno stalno oziroma začasno vojaško prijavo.
Pozdrave pa so nam poslali:
Buro Depina iz Kostanjevice na Krasu, Ivan Flis iz Niša, Ignac Kozina iz Novega mesta, Milan Podoreški iz Skopja, Ciril Potočnik iz Zagreba, Dragutin Valpotič iz Pivke, Jože Jesenšek iz Beograda, Gregor Levec iz Zadra, Marjan Jurčan iz Banja Luke, Franc Škrlep iz Zaječarja, Bruno Marolt iz Titograda, Iiedžep Sonic iz Bovca, Dorde Urakalo iz Pulja, Danilo Soršak iz Pulja, Čamil Pači iz Skopja, Matija Golob iz Karlovca, Radomir Utjcšanovič iz Subotice, Milan Tutič iz Tiva-ta, Stanko Samsa iz Šibenika in Milan iz Kovina.
Tudi mi jim pošiljamo prav lepe pozdrave in čestitke ob dnevu republike, želimo pa jim tudi veliko uspehov v njihovih enotah.
Vojaški referent
Stroj za tlačno litje DMKh-400-M
TOZD PPO
TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme je imela v mesecu oktobru po gospodarskem dinamičnem načrtu predvideno proizvodno realizacijo 268 ton. Realizirali smo samo 132 ton ali 49 odstokov proizvodnje, blagovne proizvodnje pa smo odpremili 250 ton ali 89 odstotkov. Dosežena kumulativna proizvodna realizacija je bila 1415 ton, to je 88 odstokov desetmesečnega gospodarskega načrta, ki znaša 1594 ton. Kumulativna blagovna realizacija za isto obdobje pa je bila 1436 ton oziroma 90 odstotkov.
Glede na gospodarski načrt za leto 1980, ki predvideva 2000 ton proizvodne realizacije, smo dosegli v desetih mesecih 70 odstotkov proizvodnje in 71 odstotkov blagovne realizacije.
V	primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je blagovna realizacija večja za 24 odstotkov.
V	oktobru 1980 smo iz dogovorjene realizacije 16 preoblikovalnih strojev poslali naročnikom 9. Naše stroje so prejeli: Energo-invest — Sarajevo pet hidravličnih utiskovalnikov HUO-2-400/lx.
HUO-2-630/3x in HUG-2-1000/
oblikovalne opreme najbolj prizadel uvoz, zaradi že znanih težav z devizami.
Prav vsak preoblikovalni stroj namreč poganjajo pogonski agregati, ki jih uvažamo, ker ustreznih ne izdelujemo doma. Preoblikovalne stroje bomo zmontirali tako, da jih bomo, ko dobimo pogonske agregate, dokončali in poslali našim naročnikom v čim krajšem času.
L. Gorjanc
30 LET
SAMOUPRAVLJANJA
LITOSTROJ
TOZD MONT
Turbine
— za HE Golubič pospešeno izdelujemo izstopna dela sesalnih cevi, katera sta zaradi gradbenih del nujno potrebna na terenu. Cevi za drenažo, prav tako nujno potrebne, pa smo že odpremili.
— Od nujnih naročil smo 21. oktobra za HE Grabovica odpremili preizkusni obroč za preizkus spirale na terenu s pripadajočo drenažo spirale in priključki za hladilno vodo.
V fazi mehanske obdelave trenutno pospešeno obdelujemo prvi gonilnikov obroč, zgornjo in spodnjo oblogo z nosilno zvezdo. Tudi podesti v oblogi jaška s prekritji kanalov so odpremlje-ni.
Za letošnjo realizacijo moramo odpremiti še drugi predvodil-nik; sedaj je pripravljen za struženje.
Od nosilcev termina je zvar-jenec za vodilnikov obroč gotov, za turbinski pokrov pa še ne. Na mehansko obdelavo smo za prvo serijo prejeli dvanajst vodilnih lopat, ostale pa še varijo.
Glava za gonilnik je še na tlačnem preizkusu, gonilne lopate na brušenju hidravlične oblike, ročice po dobavljenih odkovkih pa v začetni fazi mehanske obdelave.
— Za HE Obrovac je za prvi agregat v kooperaciji končana prva obloga tunela, drugo pa še izdelujemo. Po izdelavi bomo obe oblogi odpremili kar na teren. Od naročene^opreme so najbolj problematični še nedobavljeni ulitki iz uvoza. Pospešeno izdelujemo vse dele, ki so potrebni v prvi fazi betoniranja.
— Od naročene opreme za H E montažo hišne turbine. Za prvi agregat od nosilcev termina pospešeno obdelujemo prvi zunanji vodilnikov obroč, vodilne lopate in vodilnikov obroč. 10. novembra smo odpremili drugo garnituro tablastih zapornic.
Žerjavi in cementarne
Na četrtem polarnem dvigalu za Sovjetsko zvezo smo pričeli postopno montirati glavne dele. Pripadajoči maček (80 Mp) je gotov in odpremljen, oprema drugega mačka (400 Mp) pa je še v zaključni fazi montaže.
— V fazi montažnih operacij je tudi most (460 Mp) za Rio Lempa. Pripadajoča mačka (po 230 Mp) tudi že poizkusno montiramo.
— Za rudnik urana 2i novski vrh smo pričeli postopoma montirati podsklope za naročeni palični mlin.
Reduktorji
— Za ZSSR smo odpremili četrto serijo zobniških prenosnikov.
Na II. seriji za istega naročnika smo pričeli poizkusno montirati podajne mehanizme.
črpalke
— V fazi funkcijskega preizkusa sta dve črpalki Vi3,6/113 in ena črpalka 4VCKd 10 m za Plev-lje, dve črpalki VO17/22-11 za Vodovod in kanalizacijo Zagreb, ena črpalka Vi4/28-II za Vodovod Kruševac in dve črpalki VG17/8-XVI za mestni vodovod Ljubljana.
— Za Ino iz Reke montiramo 30 raznih tipov črpalk.
— V fazi montaže sta za Naf-tagas iz Novega Sada črpalka 5CN3 in črpalka 6VCKd 20 m za TE Šoštanj.
Dieselski motorji
— Za Brodogradilište Split sta naročena motorja tipa DM12 v
23 LU že gotova, predali smo ju odpremi.
Za istega naročnika smo odpremili tudi drugi motor tipa DM 625 MTBH-40.
— V fazi montaže so trenutno motorji DM 8 T23LS za Brodogradilište Split.
Tozd Montaža je imel v oktobru 1981 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 405 ton. Uspelo nam je doseči 460 ton oziroma 113,6 odstotka.
Od predvidene kumulativne količinske realizacije 4842 ton nam je uspelo doseči 3982,2 ton oziroma 82,4 odstotka.
B. Seme
/lx (P 62.329), Pap — Ljubljana hidravlični preoblilcoyalnik HDS-2-160 (P 62.279). Boris Kidrič — Kidričevo stroj za tlačno litje DMKh-280-M (P 62.302) in Kovinoplastika — Lož hidravlični uti-skovalndk HUO-2-630 (P 62.463). Skupna teža je dosegla 240 ton.
V	novembru bomo predvidoma zmontirali, funkcionalno preizkusili in odpravili našim naročnikom 5 preoblikovalnih strojev: za TAM Maribor hidravlični pre-obliikovalnik HPC-1-100 (P 62.449) za Tuzlo hidravlični preobliko-valnik HPC-1-100 (P 62.453), Elektronski industriji — Niš hidravlični vlečni stroj HVC-2-100 (P 62.498), Kovini — Šmartno stroj za tlačno litje DMKh-280--M in Tehnosu — Čačak ravne škarje MRO-630/4... v skupni teži 42 ton.
V	montaži pripravljamo ogrodja, pehala, rane, podstavke, mize in ostale hidravlične komponente za montažo večjega števila hidravličnih strojev. V četrtem četrtletju nas je v proizvodnji pre-
Avtomatizirani vlečni stroj (Foto: J. Jereb)
VE/TI 12 PROIZVODU! E
Končni izglcd nove tovarne preoblikovalne opreme (Foto: E. L.)
Tudi o tem velja razmisliti
DOBAVNI ROKI	STARO IN NOVO
Pretekli mesec sem obiskal gradbišče HE Grabovica pri Jablanici, kjer so litostrojski varilci končevali zadnje vare na največjem spiralnem ohišju, kar jih je bilo doslej izdelanih po litostrojski dokumentaciji. Kljub dobri organizaciji in izredni delavnosti varilcev, med katerimi prevladujejo mlajši kadri, dela kasnijo. To pa zato, ker načrtujemo več kot zmoremo.
Vse to preganjanje z roki me spominja na maratonsko bitko in tekača, ki je domačemu mestu pritekel oznanit veliko novico: »Zmagali smo!« je še dahnil in izdihnil.
Pa razmišljam tudi sicer — ne le tedaj, ko voda teče že v grlo:
— če roka ne sprejmeš, že na Startu izpadeš iz igre.
— Ko naročilo le pridobiš in se trudiš, da bi sprejete obveze izpolnil, se ti vrine vmes kaj prav paradoksalno nepričakovanega in vsa prizadevanja gredo v hipu po vodi.
— Obveza roka tesno veže le izvajalca, medtem ko naročnika ne vprašamo, zakaj se ni odločil graditi že poprej.
V desetletjih zamujeno ostaja izgubljeno še naprej!
Resnično velike so težave s temi roki, kajti odgovornost za njihovo skrajševanje ali podaljševanje je neverjetno težko opredeljiva in tako brezosebna, da dostikrat zaslužne in krive posaja na isto klop.
Ali res ne gre drugače? Smo vsi nesposobni, nezainteresirani in ozki v ocenjevanju zares prioritetnih nalog iz kopice prevzetih obveznosti?
Otroško razmišljanje! Bo dogovor resnejši?
VIŠJA SILA
Kadar se primeri kaj takega, kar je izven moči našega ukrepanja, pravimo, da je nastopila višja sija. Taka višja sila je, denimo, vojna, pa brodolom, potres in podobne nevšečnosti, ki bodisi povsem zaustavijo ali pa vsaj ovirajo normalno napredovanje del. Le redki so objekti, pri katerih gre vse kot po loju.
Primer: V eni zadnjih številk smo objavili fotografijo gradnje elektrarne HE Solkan. Komaj se je tiskarsko črnilo dobro posušilo, že je prišlo sporočilo, da je v gradbeno jamo vdrla voda in jo zalila do vrha. Voda, glavni pogonski medij, je tako zaustavila zanos prizadevnih graditeljev. Vendar ne za dolgo; kaj kmalu je bila jama spet osušena in skoraj vse naprave, ki so jih rešili pred naraščajočo vodo, spet v obratovanju.
Zdaj pa ne samo, da graditelj vztrajno lovi izgubljeni čas, da bi bila načrtovana dva agregata usposobljena za obratovanje v obljubljenem roku, ampak je tik pred potrditvijo projektov za gradnjo še tretjega.
V seriji investicijskih vlaganj, ki čeprav brez vplivov višje sile zaostajajo v rokovnem in ekonomskem pogledu, pomeni ta načrt vsekakor razveseljivo odločitev.
Prihaja čas, ko se vedno p°" gosteje vračamo v dobo prvih h" tostrojskih turbin, izdelanih pod geslom »Vse za elektrifikacijo«. V času, ko ni bilo ustreznega materiala, strojnih naprav niti ne visoko šolanega kadra, je zagnanost mladih tehnikov in predanih sodelavcev, oblikovalcev, monterjev z roko v roki na pogorišču starega neverjetno uspešno ustvarjala nove vrednote.
Z gradnjo novih objektov it* obnavljanjem starih je zagotavljala gospodarstvu in potrošniku ceneno električno energijo.
Toda naprave se starajo; turbine, skozi katere je steklo mili' jarde litrov vode, so potrebne obnove. Treba je zamenjati obrabljene dele, vgraditi nove elemente, istočasno pa predelati to in ono.
Pri tem seveda ne gre tako. kot v tistem mlinu, v katerega so — po izročilih ljudskih umetnikov na starih panjskih končnicah — nosili stare ženske, Prl drugih vratih pa dobivali ven rosno zale mladenke.
Po dosedanjih izkušnjah z obnovo in posodabljanjem turbinskih strojev namreč kaže, da so težave kljub neprimerno ugodnejšim pogojem (strokovni kadri, modemi organizacijski prijemi, delovna sredstva, kontrolni postopki, itd.) nepričakovano velike. Nikakor ni moč priti do primerne oblike in odgovornega sodelovanja, ki naj bi zagotovil0 ustrezno živo obravnavanje nalog.
Zakaj tako? Primerjava s pi°' nirskim obdobjem naše izgradnje daje več odgovorov.
Razmišljajte še vi kdaj o teh vprašanjih, kajti samo pisana beseda statutov in sporazumov še ni pogoj za napredek!
Končna dela pred otvoritvijo 10 varno PPO (Foto: N. Vodopivet